(iWf%~ 43283 :
> PoStnina plačana t gotovini. — Din Poaigebiihr bar berablt	^	•'	^v/
Leto XXI»»	■	BC*r »tevtlkm t.
Naročnina za Ljubljansko H HHHHP VL lffi HL JV «Jv 1^1	H	H	H	H	Uredništvo: Ljubljana,
ia	H |\\| W	■ Jl\l	■	SHrtSKMSt
(za inozemstvo 200 lir), W W	^^F	^F	^F	W	^F	ullca	37	Te,_	33_03
polletno 75 lir, mesečno	•» ^	Rokopisov ne vračamo. —
15 ur. Plača in toži se	Časopis za trgovino,	industriio, obrt	in	denarništvo
v Ljublani	.	1	J
Izhaia ▼sako sredo
Liubliana, sreda 3. ianuaria 1945
Preis - Cena L 2“
Inventura tekstilnega blaga
Na podstavi pooblastila, danega v* čl. 1 in 4 naredbe Vrhovnega komisarja v zagotovitev tekstilne oskrbe delovnega ljudstva na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« z dne 24. junija 1944, št. 46 , odrejam:
Čl. 1. Trgovci s tekstilnim blagom in oblačilnimi predmeti ter trgovci na debelo (tekstilni konzorcij) ter proizvajalci tekstilnih izdelkov (industrijci in obrtniki) so dolžni sestaviti inventuro zalog tekstilnega blaga -in oblačilnih predmetov, ki so v njihovi posesti, po stanju d me- 31. decembra 1944 in po določbah moje naredbe od 29. septembra 1944, točke 1, Sl. list št. 251-78-1943. Po-pis inventarja se mora zaključiti z dnem 10. januarja 1945 in predložiti še tega dne Pokrajinskemu gospodarskemu svetu v dveh izvodih.
Čl. 2. V popisu inventarja se mora ločeno in brez razlikovanja med tipiziranimi in netipiziranimi tkaninami navesti:
1. pri metrskem blagu v I. kategoriji:
a) blago iz umetne svile,
b) blago iz bombaža ali lesne volne,
c) blago iz volne ali volnene- mešanice;
2. pri pleteninah poleg razvrstitve po točkah tudi še, ali gre za moško, ženske ali otrcške._pred-mete;
3. pri nogavicah, ali gre za moške, ženske ali otroške nogavice.
Čl. 3. — Kršitve prednjih določb se kaznujejo po veljavnih 7-ak. predpisih.
P-rezident, div. general: Rupnik, s. r.
Zapora strešne lepenke ter surovin za izdelavo te lepenke
Šef pokrajinske uprave je z razpisom VIII. št. 6873/1 odredil:
Strešna lepenka ter vse surovi-ne, ki so potrebne za njeno izdelavo (surova lepenka, katran, bitumen itd.) kakor tudi vsi stranski produkti pri izdelovanju katrana (antracenovo olje, karbol-inej itd.), se stavljajo pod zaporo na razpolago šefu pokrajinske uprave.
Trgovci z označenim blagom, kakor tudi mestna plinarna, morajo prijaviti točno stanje zalog vsega tega materiala šefu pokrajinske uprave, oddelku VIII., do vključno torka, 2. januarja 1945., jn sicer v 3 izvodih (1 v nemščini, 2 v slovenščini). Kolikor še niso dolžni voditi trgovske knjige, morajo vsako izpremembo v zalogi blaga vpisovati v knjigo o prejemu in oddaji blaga, ki mora biti vsak čas na vpogled državnim kontrolnim organom.
Od dneva veljavnosti te odredbe, se smejo gori omenjeni izdelki in surovine prodajati samo na nakaznice Združenja industrijoev in obrtnikov, ki sestavi razdelilni načrt za razdeljevanje tega materiala in ga predloži v odobritev šefu pokrajinske uprave, oddelku VIII.
Opustitev ali zakasnitev prijave zalog, oddaja blaga brez nakaznice, opustitev ali napačno vpisovanje blagovnega prometa v knjigi o! . prejemu in oddaji blaga, se kaznuje, v kolikor ni kaznivo po nared-bi Vrhovnega komisarja o zaščiti gosoodarstva z dne 30. decembra 1943., Službeni list št. 17/5—1944.
Oskrba	tekstilneg
na posebne
Pokrajinski gospodarski svet je naročil Združenju trgovcev, da opozori vse manufakturiste-detaj-liste, da morajo blago, ki je na zalogi, redno oddajati konsumen-toin, ki imajo posebne nakaznice za tekstilne izdelke. Če se ugotovi, da prodajalec blaga, ki ga ima, ni hotel prodati, se bo postopalo proti njemu z vso' strogostjo.
Če pa trgovci nimajo v zalogi onih vrst blaga, po katerih se najbolj povprašuje, naj pri sedanji izpopolnitvi svojih zalog na podlagi posebnih pooblastilnic, ki jih Gospodarski svet izdaja od 1. decembra dalje, poskrbe, da bodo imeli na zalogi po možnosti vse izdelke, za katere je v smislu člena 2. izvršilnih določb št. 2 predpisana posebna nakaznica.
Takisto bo Tekstilni konzorcij poskrbel pri sedanjem razdeljevanju blaga detajlistom, da bodo de-tajlisti na podlagi posebnih pooblastilnic prejeli v prvi vrsti tiste izdelke, ki jih trenutno nimajo več ali pa jih v preteklih mesecih zapore niso imeli na zalogi. Tekstilni konzorcij bo v smislu že sporočenih navodil nemškega svetovalca poskrbel, da bo do detajl ist i
čim prej založeni tudi s tistimi tekstilnimi predmeti, pri katerih so se glede določenega števila točk pojavile težave in razlike zaradi sedaj v prodaji se nahajajočih težjih vrst blaga.
*
Vsi odrezki oblačilnih izkaznic se morajo oddati Pokrajinskemu gospodarskemu svetu
Združenje trgovcev v Ljubljani ponovno opozarja vse detajliste s tekstilnim blagom, da morajo med
1.	in 5. dnem vsakega meseca oddati Pokrajinskemu gospodarskemu svetu vse odrezke oblačilnih izkaznic za prodano blago v prejšnjem mesecu. Detajlisti, ki v decembru še niso oddali odrezkov za november, naj to takoj store! Zlasti še opozarjamo, da se morajo oddati odrezki posebej za november in posebej za december.
Če bi bili detajlisti glede prodaje v kateri zadevi v dvomih, naj se obrnejo na tekstilni urad Gospodarskega sveta za pojasnilo.
Komisar za cene za ljubljansko pokrajino.
davčni napovedi pridobnine v po | sebnih za to določenih rubrikah napovedati skupni brutto promet, če preseže lir 380.000.—, opravljen v poslovnem letu pred davčnim detom.
Oni davčni zavezanci, ki prodajajo kozmetična sredstva, morajo v svoji napovedi navesti znesek, ki odpade od celokupnega prometa na promet s kozmetičnimi sredstvi, da bi se mogla izvršiti odmera doklade za narodni sanitetni fond.
V	istem roku so poleg pridob-ninskih prijav dolžni vložiti posebne napovedi o poslovnem prometu intelektualci, davčni zavezanci splošnega prometnega davka, ki njihov skupni letni promet za preteklo leto pred davčnim letom ni znašal več kot 114.090 lir in ostali zavezanci splošnega davka kakor tudi skupnega davka na poslovni promet, ki njihov skupni letni promet ni znašal več kot 190.000 lir.
Promet, ki je zavezan skupnemu davku se mora v napovedi prijaviti posebej za vsako tarifno postavko po vrstah blaga, ki je zavezan temu davku.
Napovedi vloži lahko tudi druga
oseba po posebnem ali splošnem polnomočju davčnega zavezanca.
Knjigaši splošnega in skupnega davka na poslovni promet so dolini vložiti prijave o celotnem prometu v letu 1944. tekom januarja 1945.
Pridobninski zavezanci iz čl. 53a zakona morajo prijavo vložiti v 9 mesecih po končanem poslovnem letu. Prijava mora biti' napravljena na prijavah za družbeni davek in vsebovati vse podatke, ki so navedeni v čl. 105 pravilnika k zakonu o neposrednih davkih ia-vzemiši pod št. 2 in 22.
Davek potujočih agentov in trgovskih potnikov, kakor tudi kroš-njarski davek za davčno leto 1945. je plačati do konca januarja 1945.
Če davčni zavezanec namenoma, da bi se izognil plačanju davka, da v davčni napovedi pridobnine in davka na posl. promet neresnične izjave, odgovarja za utajbo v smislu čl. 142. zak. o neposrednih davkih.
Napoved se mora vložiti osebno pri davčni upravi ozir. po pošti.
Podrobna navodila so razvidna iz poziva na uradnih deskah mestne občine in davčne uprave.
Poziv	za
davčnih oriiav
Davčni urad Ljubljana-mesto
razglaša:
Rok za vlaganje davčnih napovedi pridobnine, posebnega davčnega dodatka po čl. 59/11, davka na samce, splošnega in skupnega davka na poslovni promet, davka pavšalcev za davčno leto 1945. je določen od 1. januarja do 31. januarja 1945.
Prijave so dolžna vložiti vsa podjetja, poslovanja (trgovska, industrijska in obrtna) in vsi samostojni poklici, ki so zavezani pri-dobnini. Napoved se mora vložiti za vsak objekt in prav tako za vsako vrsto poslovanja posebej.
Davčna podlaga je enoletni čisti dohodek podjetja poslovanja, po-slovnice in poklica, dosežen v preteklem poslovnem letu pred davčnim letom.
Napoved morajo vložiti tudi one osebe, ki so po čl. 46 zakona oproščene plačanja tega davka. Obrtniki naj v napovedi izjavijo, če se morda istočasno ne pečajo tudi s
prodajanjem gotovega nakupljenega blaga, če morda uporabljajo stroje na pogon in koliko pomočni kov zaposljujejo v svoji obrti.
Obrtniki že obdačeni s pavšalno pridobnino, ozir. oni davčni zavezanci, ki imajo pravico do pavšalne obdačbe, morajo vložiti pri-javo-prošnjo do 31. januarja 1945.
Pravico do pavšalne odmere pri-dobninc imajo obrtniki, ki ne zaposlujejo več kot 2 pomočnika, nadalje obrtniki, ki delajo sami brez pomočnikov s stroji do dveh konjskih sil, ozir. 1,5 kilovata z letno poraba do 1000 kilovatnih ur in oni obrtniki, ki delajo z 1 pomočnikom in s stroji na pogon do 1 konjske sile, ozir. do 0,736 kilovatov z letno porabo do 500 kilovatnih ur. Podjetniki, ki delajo v akordu, morajo to v napovedi navesti.
Vsi davčni zavezanci pridobnine, ki so razen pridobnini zavezani tudi plačanju posebnega davili ga dodatka, po čl. 50/11 zakona
o	neposrednih davkih, morajo v
Napredek
Tekoimporta
V	začetku sedanje vojne so ljubljanski trgovci v zavesti, da jim bo samopomoč zelo potrebnaa, ustanovili Skupno nabavno in prodajno zadrugo z o. j., ki si je po zaslugi izkušenega in iniciativnega vodstva ter za vzajemno delo zavzetega članstva že v prvi dobi svojega obstoja postavila trdne temelje uspešnega razvoja. Na zadnji redni letni skupščini, ki je bila v začetku maja 1944, je zadruga spremenila svoje ime in tudi svoja pravila. Od tedaj se imenuje Trgovska kolonialna imporlna zadruga z o. j. ali na kratko Tekoimport, pravila pa so bila spremenjena zaradi tega, da je mogla uspešna in j koristna organizacija trgovcev razširi-i ti svoje delovanje tudi v socialno smor, kakor so to na eni strani za-jhtevale socialne in življenjske raz-
i	mere trgovcev, na drugi strani pa 'samoobrambni namen in pomen zadruge.
Ustanovljen je bil Bolniški in podporni fond, čigar namen in način poslovanja je urejen s posebnim pravilnikom, dočim so v njegovo imovi-no steka po sklepu vsake letne skupščine določen del poslovnega prebitka. Ta ustanova Tekoimporta nudi že zdaj članom veliko socialno po-
Ob 125 letnici nejstsreiSeg^ našega denarnega za oda
Hranilnica i:u • -riške pokraiine
(Nadaljevanje.)
Obe novi vrsti papirnatega denarja se tvorili tako zvano dunajsko veljavo (konvencijski denar) in teh je bilo dne 1. junija 1816 v obtoku že za 678.75 milijonov goldinarjev tedanje (dunajske) veljave. Zaradi ažia proti srebru je sevega gospodarstvo trpelo težka bremena, ki so dala povod za novo ureditev denarnega obloka. Leta 1816. je bila ustanovljena po vzoru drugih držaV, predvsem Francoske banke, Avstrijska narodna banka, ki naj bi zamenjala ves v obteku krožeči papirnati denar za svoje bankovce. Ti naj bi bili zamenljivi za kovani denar. Z ^ ustanovitvijo novčanične banke se je začela postopna zamenjava starega papirnatega denarja in s tem tudi ureditev vrednosti denarja.
(V Iliriji, katere glavno mesto je bila Ljubljana, avstrijska valutna reforma leta 1811. ni bila izvedena.)
Začetek hranilnic
Hranilnice se imajo zahvaliti za svoj nastanek 18. stoletju, dobi prosvetljenosti in humanitete, kakor navadno nazivljajo zgodovinarji to stoletje. To stoletje je prineslo večje zanimanje za javna vprašanja jn za zboljšanje gospodarskega -in socialnega položaja posameznih stanov, ki niso bili vodilni v državi. Ti stanovi so bili nujno navezani na samopomoč, katere pa niso mogli organizirali radi svoje kulturne, socialne in gospodarske zaostalosti, zato so se tega vprašanja lotili drugi, ki so imeli namen pomagati gospodarsko šibkim slojem, da se zboljša njih položaj in jim zagotovi boljša starostna in druga oskrba. Hranilnice so nastale iz človekoljubnega stremljenja, ki je tedaj vsepovsod
prišlo do veljave in postalo tudi že moda. Filantropska društva »o bila ustanovljena v vseh evropskih mestih.
Ustanovitelji hranilnic so hoteli dati manj premožnim stanovom priliko, da so si lahko nalagali proti primernim obrestim svoje prihranke za starost in morebitne potrebe v bodočnosti, za kar dotlej v kreditnem sistemu evropskih ■držav ni bilo možnosti, čeprav je bila že cdla vrsta kreditnih ustanov od zasebnih bankirjev pa do novčaničnih bank.
Gibanje za ustanovitev hranilnic je imelo svoj izvor v Angliji in Nemčiji. Zgodovinopisci hranilnic navajajo, da je bila prva hranilnica ustanovljena v Nemčiji 1. 1765. v Rraunsclrvveigu, vendar je za prvo hranilnico v tistem smislu, ki je navdajal tudi ustanovitelje hranilnic v tedanjem avstrijskem cesarstvu, smatrati poseben oddelek hamburške družbe za pospeševanje umetnosti in koristnih obrti.
moč v obliki najidealnejšega bolezenskega zavarovanja s prosto izbiro zdravnikov in zdravstvenih ustanov, ima pa tudi v načrtih ustanovitev in ureditev lastnih okrevališč za člane. Tako se bo iz bolniškega fonda, ki je v težki vojni dobi nastal kot udej-stvitev samopomoči, razvila in zgradila važna panoga socialnega zavarovanja, ki ga baš trgovski stan tako težko pogreša.
Kakor v socialni, tako je Tekoimport tudi v vseh drugih smereh zvesto, dosledno in tudi uspešno zasledoval cilje ter izpolnjeval naloge in namene svoje ustanovitve. Tako so vselej izrabljene priložnosti dobav neracioniranega blaga in potrebščin, da se članom omogoči nekaj zaslužka, in marsikatera težava na blagovnem trgu, proti kateri so posamezniki brez moči, se odpravi ali vsaj omili z zadružnim prizadevanjem in delom. Vzajemno delo se s svojimi uspehi najbolje propagira in to vidimo tudi pri razvoju Tekoimporta. Ob zadnji letni skupščini je bilo 78 članov, zdaj pa jih je že okrog 90 in so nekateri tudi izven Ljubljane, kai je pač znak in poroštvo, da je delo zadruge cenjeno in priznano ter da | bo dobivalo vedno širše torišče.
Ta ustanova je imela namen dati priliko varčevanja in nalaganja prihrankov proti obrestim manj premožnim stanovom, med katerimi tudi imensko našteva: služinčad, dninarje, ročne delavce, mornarje itd.
Ustanovitvam v Nemčiji so sledile ustanovitve hranilnic v Švici.
V	Angliji je bila ustanovljena tudi iz človekoljubnih motivov prva hranilnica leta 1799., vendar je bila ta hranilnica samo del dobrodelnega društva, kasneje pa je postala tudi posojilnica. Ža prvo hranilnico, ki je bila dostopna vsem, tudi nečlanom, je smatrati hranilnico v Bathu, ust. leta' 1815.
Ko je bila ustanovljena v Avstriji prva hranilnica leta 1819., je tedaj obstojala v raznih evropskih ' državah že orla vrsta hranilnic, in sicer nad 300, v Nemčiji, Angliji in Švici, največ seveda v Angliji, kjer je parlament že leta 1817! izxlal noseben zakon o zaiščiti hranilni-ških bank. (Dalje prihodnjič.)
cLahi&0'
domačecopate
jca
KRPLJICR
Maksimalne cene za lečo
Komisar za cene je določil naslednje najvišje cene za lečo:
Cena za Prevod 1 kg = 14.40 lir (štirinajst lir štirideset) Iranko skladišče.
Cena *a trgovca dctajlista: 1 kg = 16.40 lir (šestnajst lir štirideset) franko prodajalna.
Cenik z najvišjimi cenami mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh obratnih prostorih, kjer se prodaja blago, navedeno v ceniku.
Vsako neposredno ali posredno zvišanje cen je prepovedano. Kršitelji se kaznujejo po zakonskih predpisih.
Zoper to odločbo ni pritožbe.
Trgovina na Madžarskem
»Siidost - Echo« razlaga nove predpise o izvozu in uvozu na Madžarskem ter daj© interesentom tndi naslednja navodila in nasvete
o	trgovini na Madžarskem:
Madžarski trg se je precej omejil in Madžarska ni več dežela, ki trga uvozniku blago kar iz rok,. Nihče ne uvaža in ne kupuje blaga, če zanj. še nima zanesljivih odjemalcev. Povpraševanja po luksuznem blagu je vedno manj in tvorijo veliko večino uvoza samo še praktični predmeti in izdelki. Riziko nemških dobaviteljev in izvoznikov se je povečal, ker so se mnog-* madžarske tvrdke, ki so naročile blago, preselile in ker prid© v deželo poslano blago le v redkih primerih nazaj. Nemška za-
obrtniški vestnik
Nova ureditev mezd
Vrhovni komisar za operacijsko področje »Jadransko primorje« je izdal novo ureditev mezd za naslednje stroke:
1. Izdelovanje ribjih, zelenjad-nlh, sadnih in drugih surovih konzerv (z dne 1. novembra 1944);
2. Opekarska industrija (1. novembra 1944);
3. obrati in samostojni obratni deli železarske, kovinarske in elektrotehnične industrije ter železarske, kovinarske in elektrotehnične obrti (1. novembra 1944);
4. kemična industrija (1. novembra 1944);
5. industrija moških in ženskih zgornjih oblačil ter delovnih oblek ter obrt krojačev in krojačic (6. novembra 1944);
6. predilnice svile (6. novembra 1944);
7. mlini, mlini jedilnega olja in obrati za izdelovanje jedilnega olja (9. novembra 1944);
8. industrija fine keramike (6. novembra 1944);
9. cementna industrija (6. novembra 1944);
10. industrija predelovanja lesa in lesnih obrti;
11. obrati za obdelovanji© naravnega kamna.
stopstva v deželi se trudijo, da najdejo za uvoženo blago nove odjemalce.
Lapaine Srečko
krzna
Ljubljana Ulica 3. maja
Ureditev mezd je stopila za vsa podjetja dotične stroke že s 1. septembrom 1944 v veljavo. Za nameščence in mojstre je predvidena enotna ureditev mezd v vseh strokah enako, dočim so za delavce mezdne tarife izdane za vsako stroko drugače. Splošna določila r.ove ureditve mezd so za vse stroke enake (razen tarifne tabele).
Nove ureditve mezd so bile poslane šefu pokrajinske uprave za postopno objavo v Službenem listu.
V	Službenem listu z dne 20. decembra 1944 št. 96 je bila že objavljena ureditev plač in mezd za industrijo obdelovanja lesa in lesno rokodelstvo, h kateri spadajo zlasti:
1. stavbeno in pohištveno mizarstvo, izdelovanje telefonskih omaric, oprave in ohišja za govorilnice in radijske aparate,
2. modelno mizarstvo in obrati za gradnjo modelov,
3. tovarne za krste in mizarstvo za krste,
4. tovarne stolov,
5. tovarne parketov,
6. obrati za proizvajanje izdelkov za gradnjo Lesenih hiš, lop in lesenjač,
7. obrati za izdelovanje hladilnih omar,
8. oebrarstvo (sodarstvo) iu tovarne sodov,
9. kolarski obrati in obrati za gradnjo lesenih karoserij,
10. lesostružnice,
11. obrati za izdelovanje glasbil,
12. obrati za izdelovanje lesene robe vsake vrste,
13. obrati za izdelovanje okvirov za podobe in ogledala in zlatih letev,
14. obrati za izdelovanje čolnov,
15. obrati za izdelovanje smuči.
V	»Službenem listu« z dne 23. decembra 1944 št. 97 je izšla tudi ureditev plač in mezd za opekarsko industrijo.
Kolektivna pogodba za vrtnarska in cvetličarska obrtna podjetja
Šef pokrajinske uprave — Inšpekcija dela je s svojo odločbo
I	D. št. 1195/4 z dne 21. decembra 1944 odobril kolektivno pogodbo za vrtnarska in cvetličarska obrtna podjetja z dne 6. oktobra 1944 na osnovi odredbe Vrhovnega komisarja VIII—35—Schm/It. z dne
4.	12. 1944. Navedena kolektivna pogodba je v okviru te odredbe Vrhovnega komisarja odobrena in registrirana pod št. 31/44.
Trgovinski register
Gospodarske vesti
Spremembe in dodatki:
>Mara«, tvornica peta, družba z o. z. v Borovnici. Družba se je raz-družila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Majaron Joško, industrialec v Borovnici.
Elizabeta Peterka, Ljubljana. Izbriše se zaradi smrti dosedanja lastnica Malec Frida, trgovka v Ljubljani.
l)elegacija Bouomijeve vlade je po
švicarskih vesteh prišla v New York, da se pogaja o najetju posojila zaradi stabilizacije italijanske valute. Posojilo naj bi plačala Italija z dobavami blaga An — umetnim. Nadalje zahtevajo Američani posebne privilegije za svojo pomofi pri obnovi italijanskega gospodarstva.	'
Gospodarska stiska narašča r Romuniji iz dneva v dan. Pomanjkanje živil je vedno večje, ker mora Romunija skrbeti za prehrano sovjetske vojske. Živila so se zato podražila za 300 do 400 odstotkov.
USA s« odklonili; prošnjo Grčije po posojilu, ker da ni Grčija izpolnjevala svojih prejšnjih obveznost; in zato, da po ameriškem zakonu ne more dobiti novega kredita. To pa je le izgovor, ker so USA v drugih primerih že po^ novno kršile la zakon.
Gospodarsko izkoriščanje francoske Sev. Afrike po Amerikancih postaja vedno bolj brezobzirno. Tako so ameriške oblasti v Tunisu prepovedale izvoz fosfatov v druge države razen v 1JSA. Tudi uporaba fosfatov kot umetno gnojilo za francoske in tuniške kmetovalce je prepovedan. Prepoved pomeni silno gospodarsko škodo za Tunis, ker so bili fosfati glavni izvozni predmet Tunisa.
Podzemska železnica v Londonu ne obratuje zaradi stavke njenih nameščencev.
Ameriške zasedbene oblasti so znižale prebivalstvu v Pistoji dnevni obrok kruha na 100 gramov.
Kočevar Franc
vinska trgovina in gostilna
Vrhnika
Ciril Malavašič
trgovina z mešanim blagom — Vrhnika
‘»•••»•■•••••■••••••o............................................................................................     •«•■■■■■■■■••’	....................................................
Parfumerija
»NADA«
Ljubljana
Frančiškanska ulica
izdelovanje harmonik
VRHNIKA
INDUS
O. Z.
Ljubljana — Sv. Pet ra cesta št. 72
Verbič Kami
izdelovanje gumbov, igrač in galanterije
VRHNIKA - Stara cesta
6 C«
«
Restavracija jBSlita
LJUBLJANA
Dunajska cesta
ANTON
VERBIČ
delikatesa [	:
l špecerija j ■	■
■	m
š in kolonijalno j
■	■
■	■
blago	I
LJUBLJANA
Stritarjeva ulica
Srečno novo leto 1945 žeti Konfekcija F. LUKIČ
LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA S TE V. 9
'M mar ŠTM	i	*■-	■	L If « LJUBLJANA
M Jr CjF g ^ #Jy O WWm avtomatični bufffet	......
w	      —	ULICA	3.	MAJA
Rudolf Jereb - trgovina z mešanim blagom
Premog ^ Drva ^ Konzerviranje zelja, repe
Ljubljana-Vič, Čampova 8 - Tel. 24-76
HLADC MIHA prej Olup Josip st.
manufaktura in konfekcija Ljubljana — Stari trg štev. 2
:	SREČNO	IN	VESELO
NOVO LETO	;
■	J
l;	Vam želi	:
\	Kruljc Karol	j
?	ČRKOSLIKAR	\
l	LJUBLJANA. BREG 6.	\
l	•	i
:	■
jj	Toplo se priporočam za vsa v to	;
stroko spadajoča dela.	t
I SVETLA ■	:
5	elektrotehnične	:
:	potrebščine
:	:
: Ljubljana, Mestni trg 25 j
C v Tv J	1 ; _	#7	'V	veletrgovina s sac
Srečno Nov o leto S d O. LJUBLJANA, P
želi vsem svojim odjemalcem
d jem in zelenjavo
ogačarjev frg
družba z o. z.
Telefon štev. 30-49, 36-10
KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO
I
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila doma in v tujino, safe-deposits itd.
LJUBLJANA, Prešernova ul. 50
Telefoni: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84 Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana
j M atko	Kranjc,Vrfini&a	j
j TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM, POLJSKIMI PRI- j :	DELKI, ŽITOM IN MOKO NA DEBELO - ZASTOPSTVO :
:	IN ZALOGA ZA PETROLEJ IN BENCIN	:
A. & IE. Sk
i/ irg
Srečno- kova Uta
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Založništvo
„Naša knjiga"
Miklošičeva cesta št. 5
Pred Skotijo 5 Sortiment
Podružnici:
Papirnica
„Dom in Svet"
Novo mesto: Ljubljanska c. 1
želi Carinsko posredniški in špedicij ski bureau
GROM"
LJUBLJANA, CESTA 800 LET LJUBLJANE 14 (Palača Grafika)
Priporoča se
RUDOLF PAJK
klobučarna
Sv. Petra c. 38 LJUBLJANA Miklošičeva 12
(nasproti hotela Union)
SREČNO IN VESELO NOVO EETO 1945
Občinska hranilnica
VRHNIKA
VELETRGOVINA Z VINON
LJUBLJANA
FRANKOPANSKA 5
Zdravo in zadovoljno Nodo leto!
&Cod.d
LJUBLJANA —^-^-
S Svojini odjemalcem in po- 5 ; slovnim priiateljem želi srečno j :	in blagoslovlieno NOVO LETO j
: : :	elektrotehnika
! A. Verbajs I
LJUBLJANA
■ : !■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■>■■■■■■■■■■■
Sultto. in t/eseta Mi/a Uta 1945 bdi
l/setn $M{im ccnitMtn odi&natce-fn
fTs | Mu
PJeUtfta ih. UiUoia&tta industuia, \
m
adna Ubn&tUciia fitete^in in pecita j
IC&6 —	j
v
Zidovska utica štej. 5	\
Osvald Dobeic
trgovina galanterijskega, kratkega in modnega blaga
(Dsat 1 o flfi i x . rr.	ij wx£Č	'TSonbotiLata.«
| Ljubljana ; j ^
• Pred Škofijo 15	[	j	^	J^jubUjana,	^&una}sfza	casta
%
B AVOlISt |
j tapetnik in dekorater j
! Ljijia-lilska testa ]f!
■	i
SCHNEIDER & VEROVSEK
Trgovina z železnino
L I U B L J A N A
NA DROBNO
NA DEBELO
Scecno l/lava Uta žeti
ItfERGENTHALER B.
tcywina s cei/t^i - L\uM.{a^a - St/. fretca cesta 1(S i
Srečno Novo leto želi
FOTO-STUDIO
FRANJO MAVEC, Ljubljana
Miklošičeva cesta it. 6
Prvovrstne futoamatorske izdelave Na zalogi vedno svež fotomaterial
"■■•■a
IVAN PEZDIR
špeceriia — delikatesa — vinarna
Ljubljana - Gradišče
JOSIP OLUP
oblačilna trgovina LJUBLJANA
ŠPEDICIJA TURK
prtTieni
Ocarinjenje vseh uvoznih Ln izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vsa pojasnila brezplačno. Vilharjeva c. 33 (naspr. nove carinarnice) Tel. 24-59
LJUBLJANA
•
Prevažanje vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter po nizki ceni.
Cesta 800 let Ljubljane (nasproti tovornega kolodvora) — Tel. 21-57
PROSTO
JAVNO SKLAOliiE
prevzema
VskladiStenje raznega blaga, kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvoznine proetem javnem skladišču. Oskrba inkaso-povzetij. Kotnikova ulica štev. 12 (nasproti mestne elektrarne) — Telefon 30-73
SREČNO NOVO LETO 19451
ROBERT GOLI
LJUBLJANA — ŠELENBURGOVA ULICA
Srečno novo leto 1945
želi vsem svojini cenjenim odjemalcem
30S. EBERLE
ure - ju veli - zlatnina - srebrnina
Ljubljana' — Hotel »»Slon11
*
■0BMS3aMMI
Srečno Modo letoieU SDOjim CEMAZAR JOSIP
- Litografija, kartonaža, knjigoveznica in usnjena galanterija - ^JUBi J ^NA, IGRIŠKA U l I ( « 6
SREČNO NOVO LETO
želi vsem svojim spoštovanim odjemalcem in prijateljem
ivrdka 4KIT. KRISPER Coloniale, Ljubljana
Fiir das Konsortium »Trgovski list« als
Verlag — Za konzorcij »Trgovski'list< kot izdajatelj: dr. Ivan Pless - Schriftleiter- Urednik: Aleksander Železnikar - Fiir die Druckerei »Merkur« A. G.
°	n	«.	i	.	  j	j	.	~„ MlVial/kb   A 1 o   vo.1 v l.mhhnni
Za tiskarno »Merkur< d. d.: Otmar Mihalek. — Ale — vsi v Ljubljani.