Izhaja vsak petek. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan Ren k o. Izdaja časopisno založniško podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru. Uredništvo in uprava v Kopru, Santorjeva ul. 20, tel. št. 170. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Posamezni izvod 10 din. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500, polletna 250, četrtletna pa 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3 in pol dolarja. Bančni račun G5--KB-1-2-181. koper — petek 20. julija 1956 poštnina plačana v gotovini LETO V. — ŠTEV. c0 VSAKO PRANJS ; 22. julij je slovensko ljudstvo zapisalo kot enega najpomembnejših dni v svoji zgodovini. Ta dan so, kot je in bo ostalo zapisano, počile prve puške stoletja tlačenih in izkoriščanih, ki so se prvi strnili okoli svoje Partije, zavedajoč se, da bo njen poziv dvignil vse poštene in dobromisleče Slovence skupaj z drugimi narodi Jugoslavije v boj za svobodo. Ta boj se je razvijal in prešel v vsenarodno revolucijo, ki je zmagala nad temno preteklostjo. Danes slavimo 22. julij kot enega onih velikih dni, ki nas spominjajo na herojsko osvobodilno borbo, v kateri se je kalilo slovensko ljudstvo, se pripravljajo na končni zmagoviti udar in se usposabljalo za nadaljnjo pot graditve svoje nove — svetlejše bodočnosti. Zato današnje praznovanje Dneva vstaje slovenskega ljudstva ni le obujanje .spominov na slavne borbe naše vstaje in revolucije, ta dan je tudi praznovanje tistih uspehov, ki smo jih dosegli, zopet v skupnem jugoslovanskem boju pri izgradnji socializma. Vse slovensko ljudstvo je danes prav tako ponosno na uspehe, dosežene pri graditvi novih odnosov in nove družbe, kot na svoja junaška dejanja iz časa n. svetovne vojne. Naš obči dosedanji razvoj je dokazal, da delavsko samoupravljanje in družbeno upravljanje ni več le zamisel in teorija, to je danes stvarnost, ki dobiva iz dneva v dan pomembnejši odraz v vedno širšem in večjem sodelovanju delovnih ljudi vseh poklicev in slojev. Kot je bila v času vseljudske vstaje borba za uničenje sovražnika šola za nadaljnje boljše, silo-vitejše vojaške operacije proti nadmočnemu sovražniku, tako je danes vsaka nova zmaga ha področju gospodarske, kulturnopro-svetne, zdravstvene in ostale dejavnosti, šola za doseganje novih zmag v vseobči graditvi socialistične stvarnosti. Vse te zmage v naši družbeni graditvi pa so tako velike, da jih ne morejo zamegliti tiste slabosti, ki se pojavljajo v vsaki, pa tudi v graditvi naše družbe. Vse te slabosti pa bodo toliko prej premagane, kolikor močneje bodo vsi naši delovni ljudje začeli boj za postopno, vendar pa pospešeno likvidacijo vseh nepravilnosti. Ne s stanjem ob strani, niti ne le s kritiko, temveč z aktivnim delom, s čutom polne odgovornosti in z upoštevanjem zakonitosti bomo odpravljali razne pomanjkljivosti, s tem pa bomo doprinašali več tudi za hitrejše ustvarjanje dobrin samim sebi. Zmaga socialistične revolucije ima svoj odraz tudi v današnji borbi vzpostavljanja in krepitve svetovnega miru. Pod vodstvom tovariša Tita se jc Jugoslavija postavila v prvo vrsto borcev za mir in za vzpostavitev enakopravnih odnosov med narodi. Zgodovinski obisk predsednika Tita v državah z različnimi družbenimi sistemi so danes najmočnejši odraz pravilne poti socialistične Jugoslavije, ki želi sebi kot vsem ostalim narodom na svetu mir in mirno graditev boljšega in srečnejšega življenja. » IVAN MAVSAR Kadar govorimo o oboroženi borbi primorskega ljudstva za svobodo, omenjamo po navadi brigade: Gregorčičevo, Gradnikovo, Prešernovo, Bazoviško, Kosovelovo, Vojkovo; omenjamo tudi artilerijsko brigado IX. Korpusu, II. brigado VDV, Tržaško brigado, pet pehotnih in dve tankovski prekomorski brigadi ter večje enote mino. •metalcev, minercev in vezistov v sestavu IV. armade, ki so jih po večini sestavljali, »prekomorski« primorski lantje, z našo dokumentarno fotografijo pa predstavljamo tudi enega od brezimnih primorskih bataljonov, ki so na svoj način odigrali pomembno vlogo v poslednjih osvobodilnih in nabolj krvavih bojih. Marca in aprila 1945 so namreč prihajale iz Južne Italije vse nove in nove skupine primorskih borcev v Split, od tu pa v bazo Glavnega štaba Slovenije v Biogradu na moru, kjer so jih sproti organizirali v bataljone ter jih drugega za drugim napotili v okrepitev krvavo se bojujočim slovenskim brigadam v Beli Krajini, na Dolenjskem in Notranjsken» / S PLENUMA ok LMS V kopru Na plenumu Okrajnega komiteja ljudske mladine koprskega okraja, ki ga je v petek vodila predsednica OK LMS Marija Vogričeva, so razpravljali predvsem o delu mladinskih organizacij na vasi. Referent Franc Zakrajšek je po izčrpni analizi stanja kmetijskega gospodarstva naše države omenil, da bo potrebno v koprskem okraju posvetiti več pozornosti ustanavljanju aktivov mladih zadružnikov. Dejal je, da nekateri upravni odobri KZ doslej še niso nudili pomoči njihovemu ustanavljanju. Le v Marezigah so omogočili mladim kmetovalcem sodelovanje v družbenem upravljanju s tem, da so jim dali v upravljanje kino dvorano v Zadružnem domu, pri tem pa poskrbeli za dober uspeh tridnevnega tečaja za rokovanje z motornimi škropilnicami, »Aktivi mladih zadružnikov imajo prvenstveni namen,« je dejal tov. Zakrajšek, »da dajo kmečki mladini perspektivo življenja na vasi ob pomoči sodobnih agrotehničnih sredstev, pri čemer pa mora vsak posameznik prispevati svoj delež. Potrebno bo tudi prirediti seminarje in predavanja ter povečati napore za dvig kmetijske proizvodnje, Hvalevredna je pobuda Ljudske tehnike o ustanovitvi Društva traktoristov, ki bo omogočilo razširjenje strokovnega znanja traktoristov.« Po živahni razpravi je plenum potrdil program iniciativnega odbora. Zveze mladih zadružnikov, ki so ga ustanovili pri Okrajni zadružni zvezi, Člani plenuma so tudi sklenili predlagati pristojnim oblastem, da posvetijo več pozornosti delu kmetijsko gospodarski nadaljevalnih šol, ki jih bo potrebno v našem okraju številčno okrepiti, absolventom teh šol pa dati spričevala o njihovi kvalifikaciji. V tej zvezi, so sprejeli predlog o uvedbi obvezne-nlh šol. Predlagali so tudi, da bi .sekretariat priporočil prosvetnim organom organiziranje tečajev za di- Pred Postojnsko jamo so visokega gosta pričakali predstavniki okrajnih in krajevnih oblasti. Albin Dujc, predsednik koprskega okrajnega ljudskega odbora, je v krajšem nagovoru želel predsedniku Naserju, ki je bil v uniformi vrhovnega komandanta egiptovske armade, toplo dobrodošlico. Za njim ga je pozdravil predsednik postojnske občine Jože Baša, potem pa je pristopila skupina postojnskih pionirjev. Mala Tatjanca Rozmanova je dragega gosta pozdravila v imenu najmlajših, mu izročila pozdrave za egiptovske pionirje, nato pa še prelep .šopek rož. ■ Z jamsko železnico se je zatem predsednik Naser s spremstvom odpeljal v postojnski podzemski biser, ki je napravil nanj izreden vtis, zlasti ko so gostje peš prispeli do koncertne dvorane, kjer je orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Sama Hubada zaigral Gotovčevo »Simfonično kolo«. Po obisku jame, ki je trajal več kot eno uro, so priredili visokemu gostu intimno kosilo v jamski restavraciji. Ob 15.30 pa so se gostje poslovili ter se med pozdravljanjem množice domačinov odpeljali skozi Postojno in Pivko na Brione, kjer so se sestali naš predsednik Tito, egiptovski predsednik Naser ter indijski premier Nehru — trije državniki s treh kontinentov. da na tc-m zgodovinskem sestanku poiože še trdnejše temelje rastoči zgradbi svetovne pomiritve in mirnega sožitja med narodi. Na mladinski cesti (Glej fotoreportažo na 9, strani). t. Egiptovski predsednik Naser, ki se že nekaj dni mudi na prijateljskem obisku y naši državi, je v torek na poti iz Ljubljane na Brione obiskal Postojnsko jamo v sprem- jake-učiteljiščmke, na katerih bi leti dobili smernice za delo na vasi. V drugi točki dnevnega reda so člani plenuma razpravljali tudi o nekaterih organizacijskih vprašanjih in o dosedanjih uspehih dela mladinskih delovnih brigad pri gradnji Brkinske ceste. egiptovskih in jugoslovanskih predstavnikov. , Ob 12.30 so je kolona avtomobilov z gosti pripeljala skozi izredno lepo okrašeno Postojno, vso v ju- Egiptovskega predsednika Gamala Abdela Naserja je v Ljubljani sprejel in pozdravil predsednik LS Slovenije Miha Marinko. ta Mijalka Todoroviča, predsednika Ljudske skupščine Slovenije Mihe Marinka, predsednika Izvršnega sveta Slovenije Borisa Kraigherja in nekaterih drugih visokih tovskih zastavah . s polmeseci in in zvezdami na zelenem polju. Stotine Postojnčanov so navdušeno pozdravljale predsednika prijateljske države, ki se je peljal v odprtem belem avtomobilu in jim prisrčno odzdravi j al, Pred ustanovitvijo zadružne gospodarske poslovne zveze in proizvajalnih poslovnih zvez , £8111211 Jugoslovansko-zahodnoncmški trgovinski sporazum bo omogočil ugodnejši razvoj gospodarskih stikov med obema deželama. Podpisali so ga v torek v Beogradu in je že tretji dodatni sporazum k pogodbi iz leta 1952. Sporazum u-reja trgovino v prihodnjem poslovnem letu, način plačil in prevoze po Donavi. Znesek 50 milijonov mark na podlagi sporazuma z dne 10, marca 1956 bodo začeli uporabljati, ko bodo ta sporazum ratificirali v. zahodnonemškem parlamentu. Čeprav je do zadnjega trenutka kazalo, da no bo prišlo do sporazuma, ker je zahodnonemški parlament odgodil ratifikacijo marčnih sporazumov o jugoslovanskih terjatvah, so sporazum vendarle podpisali. Bonnska vlada je namreč zatrdila, da so ratifikacijo MOSKVA — Za novega predsednika zveznega sovjeta so izvolili dosedanjega predsednika akademije kmetijskih ved Pavla Eo-banova, ki bo nasledil Lacisa. Pred njim je bil na tem položaju Lazar Kaganovič. BEOGRAD — Vlada F 1,1? J in vlada kraljevine Kambodže sta sc sporazumeli o vzpostavitvi diplomatskih odnosov in izmenjavi diplomatskih predstavnikov na stopnji izrednega poslanika in opol-nomočenoga ministra. LONpON — Jugoslovanski veleposlanik v Londonu dr. Vladimir Velebit je Ou svojem skorajšnjem odhodu na novo službeno mesto priredil poslovilni sprejem, ki so se ga udeležili člani britanske vlade, diplomatskega zbora, člani Spodnje in Zgornje zbornice in številni politični ter drugi javni delavci. BUDIMPEŠTA — Iz Stranke madžarskih delovnih ljudi so izključili književnika Tiborija De-rija in Tiborija Tardosa, ker sta obdoižena, da sta skušala ustvariti frakcijo v stranki in si prizadevala, da bi se ljudje partiji in vodstvu posmeilovali. WASHINGTON — Pričakujejo, da bodo v kraikem in to še pred letošnjim zasedanjem Generalne skupščine OZN repatriiraii 11 a-merišltih ujetnikov, ki so šc vedno na Kitajskem. ALŽIR — Te dni so se spopadle skupine alžirskih nacionalistov in iracoskc čete. Francozi pravijo, da je padlo -13 nacionalistov, ujeli pa so jih 27, ne poročajo pa o lastnih izgubah. Alžirski nacionalisti so v teh bojih napadli tovorni vlak severno od Bistre. Bilo je nekaj mrtvih. PEKING — Podpredsednica kitajskega narodnega kongresa Sung Cing Ling vdova Sunt Jat Sena, bo v kratkem obiskala Indonezijo na povabilo predsednika Indonezijske republike Sukarna. GETTYSBURG — Predsednik Eisenhower je odpotoval v Washington in se po izjavi njegovega sekretarja za tisk »po petnajstih dneh zdravljenja navdušeno vrača v Belo hišo*. BUENOS AIRES — Argentinska policija je zaplenila v pokrajini De Salta propagandno gradivo, ki je baje pripadalo ilegalni teroristični organizaciji. Aretirali so 7 ljudi, med njimi nekdanjega generalnega tajnika Generalne konfederacijo dela v tej pokrajini. WASHINGTON — Predsednik Sovjetske vlade Bulganin je v sporočilu ameriškim bralcem časopisa »ZSSR« zapisal, da politične in družbene razlike niso nepremagljiva ovira za prijateljsko in podobno sodelovanje med sovjetskim in ameriškim narodom. Časopis »ZSSR« bo izhajal vsak mesec in bo na osnovi sporazuma obeh vlad: v angleščini v Ameriki, časopis »ZDA« pa v Sovjetski zvezi. Obadva bosta se-nanjala ameriško in sovjetsko javnost o naporih obeh držav za kulturni, znanstveni in gospodarski razvoj. odgodili dejansko le zaradi tehničnih ovir. Vprašanje razorožitve je spet v rokah ožjega odbora OZN. Vcč-tedensko zasedanje razorožitvene komisije OZN se je zaključilo brez stvarnih rezultatov. Zadnji dan zasedanja so namreč sklenili, da bodo vse osnutke resolucij o razorožitvi izročili brez glasovanja ožjemu odboru razorožitvene komisije v podrobno proučitev, čeprav je med zasedanjem prišlo do približevanja gledišč v nekaterih točkah, so razlike med sovjetsko in zahodno resolucijo še vedno precej velike. Kljub vsemu pa so še vedno odprta vrata za sporazum v okviru ožjega odbora petih velesil. Kakor je znano, se zahodna resolucija zavzema za postopno reševanje vprašanja razorožitve ob vzporednem reševanju perečih mednarodnih vprašanj, medtem ko po sovjetskem mnenju ne bi bilo treba pogojno vezati razorožitev na druga mednarodna vprašanja, kakor je na primer vprašanje združitve Nemčije. Da bi prišlo do sporazuma, bodo seveda prvi in drugi nekoliko popustili. Sovjetska zveza je že dala pobudo s tem, da je sprejela ameriški oredlog o obsegu oboroženih sil velesil. Nchrujev obisk v Parizu jc vzbudil veliko pozornost pariških političnih krogov. Indijski ministrski predsednik se je razgovarjal s francoskimi državniki o raznih perečih mednarodnih vprašanjih, predvsem o razvoju dogodkov v Severni Afriki. Izrazil je razumevanje za francoske težave v Alžiru, pa tudi upanje, da jih bo francoska vlada kmalu odpravila v skladu s težnjami ondotnega prebivalstva, V tem smislu je predsednik Nehru sestavil tudi načrt v petih točkah za ureditev alžirskega vprašanja, glede katerega pa so francoski politični krogi zasedaj še precej rezervirani. Vsekakor pa so Nehruja v Parizu zelo prisrčno sprejeli in mu tudi zagotovili razumevanje Francije za indijske težnje po priključitvi bivših francoskih posesti k Indiji. Nova sovjetska pobuda za opustitev poskusov z jedrskim orožjem je naletela v svetu na velik odmev. Vrhovni sovjet ZŠSR je nam-re. potrdil preglog vlade, naj bi takoj opustili poskuse z jedrskim orožjem, in sicer na osnovi sporazuma v OZN ali neposredno med •zunanji minister Šcpilov dejal: »Sleherni izmed teh treh predlogov jc sprejemljiv za SZ. ki je pripravljena razgovore takoj začeti.« Hkrati je poudaril, da bi lahko to vprašanje obravnavali posebej, ne da bi čakali na splošni sporazum o razorožitvi. Vrhovni sovjet SZ je tudi pozval parlamente vsega sveta, naj se pridružijo ukrepom SZ za zmanjšanje oboroženih sil in oboroževanja. Prekinitev francosko-tuniških pogajanj je neprijetno presenetila tiste kroge, ki so mislili, da so z razglasitvijo suverenosti Tunisa odpadle že vse težave. Prepad med francoskimi in tuniškimi stališči je bil preglobok, da bi ga mogli med tritedenskimi pogajanji premostiti, Osnovna točka spora je vprašanje obrambe. Tunizijci zahtevajo postopen umik 40.000 francoskih vojakov s tuniškega ozemlja in upravičeno sodijo, da je to bistvena etapa na poti do popolne neodvisnosti dežele. Razumljivo je torej, da je takoj po izjavi francoskega zunanjega ministra Pineauja, da morajo francoske čete za zdaj še ostati v Tuniziji, prišlo do prekinitve pogajanj. Na neuspeh razgovorov je brez dvoma vplivalo tudi alžirsko vprašanje. Francija namreč sodi, da bi se z umikom njenih čet s tuniškega ozemlja še bolj razplamtel boj alžirskih upornikov proti francoskim oblastem. Tuniška vlada pa ne privoli, da bi bila Tunizija odskočna deska za boj proti Alžirccm. s katerim odkrito solidarizirajo. To dejstvo seveda nalaga Franciji dolžnost, da pohiti z reševanjem alžirskega vprašanja in da ne ostane sredi poti, na katero je stopila s dobršno mero realizma in razumevanja. Dokler bo v izgnanstvu nadškof Makarios, ne bo pogajanj. Tako so sklenili župani vseh večjih krajev na Cipru, ko je bilo govora o njihovem sestanku z lordom Radclif-forn v zvezi s sestavljanjem nove ustave. Tudi zveza ciprskih učiteljev je objavila poročilo, v katerem zatrjuje,.da bodo avtonomija Cipra sprejeli le vtem primeru, če bo pogajanja vodil nadškof Ma-karios. Lord Radcliff je prispel na Ciper v zvezi z Edenovo izjavo, da bo Velika Britanija priznala pravico ciprskega ljudstva do sa-moodločitve. Na zadnjem občnem zboru Okrajne zadružne zveze v Kopru so delegati 50 zadrug sklenili ustanoviti kmetijsko proizvajalne zveze in gospodarsko poslovno zvezo. Namen ustanovitve proizvajalnih poslovnih zvez je, da bi te odločneje pomagale zadrugam pri izvajanju njihovih programov, tako da bi naše zadruge postale kos nalogam pri preorientaciji naše gospodarske politike na vasi in da bi čimprej postale močan gospodarski čini tel j. S tem ne bodo naše zadruge samo laže začele pospeševati kmetijsko proizvodnjo, temveč tudi utrjevati socialistične odnose na vasi. Proizvajalne poslovne zveze bodo razen tega razbremenile Okrajno zadružno zvezo, da bi se ta mogla bolj posvetiti politično-organizacij-skim, upravno-inštruktorskim in analitsko-planskim nalogam. Naloga gospodarske poslovne zveze pa je, da pomaga in nudi kmetijskim zadrugam potrebno pomoč, pred- & izv 011 fi V sredo, 18. t. m., je imel Okrajni odbor SZDL v Kopru svojo sejo, na katero so zaradi pomembnosti obravnavanih vprašanj povabili tudi vse predsednike občin-činskih odborov SZDL. Po izčrpnem referatu načelnika Tajništva za gospodarstvo pri OLO Koper, tovariša Alfonza Dolharja, sc je na osnovi prikaza o izvršenem družbenem planu v prvih petih mesecih tega leta razvila plodna razprava, ki je konkretizirala položaj po posameznih občinah, hkrati pa nakazala nujno potrebne ukrepe, po katerih naj bi v drugem polletju ponekod zamujeno izvršitev družbenega plana nadoknadili oz. v možnih primerih tudi presegli. V drugem delu seje so odborniki poročali o političnem položaju v posameznih občinah ter tudi s tem v zvezi sprejeli ustrezne sklepe. Posebno pozornost pa je seja h koncu posvetila analizi, koliko je nr, terenu storjenega v izvajanju sklepov nedavne okrajne konfe-rcnce SZDL, glede česar jc bil sprejet načrt za dosledno izvajanje teh sklepov tudi v poletnem in zgodnjem jesenskem obdobju, nakar bo naslednja seja znova pregledala učinkovitost delovanja občinskih odborov SZDL. —r zunanjepolticni komentar jugopresa za slovenski jadran □ 't/51 Sli ■j.-..] C 5 illKJ Različna stališča, ki prihajajo do izraza v ameriškem Kongresu pri ocenjevanju položaja neodvisnih dežel, oziroma pri tem, ali naj ZDA še nadalje nudijo ekonomsko pomoč deželam, ki jih v Ameriki imenujejo »nevtralne«, niso prav nič nenavadnega. Pojava nasprotnih si stališč jc pravzaprav normalen način, da se izlušči tisto stališče, ki je politično najbolj smotrno, kot je bil to tudi primer ob zadnjem glasovanju za vladni predlog o ekonomski pomoči inozemstvu. Kongres je predlog sprejel brez vsakih načelnih sprememb. Toda zadeva je mnogo resnejša, če se tudi v samem vladnem aparatu pojavijo takšna različna stališča glede enega med osnovnimi vprašanji današnje ameriške zunanje politike — odnosov do dežel, ki ne pripadajo nobenemu bloku. Na koncu to še ne bi bilo nekaj posebnega. Ce pa teh različnih stališč ne morejo več obvladati in jih prikriti pred javnostjo, da bi vsaj na zunaj obdržali vtis enotne vladne politike, je jasno, da postaja vsa zadeva že nenormalna. Te pojave, o katerih smo govorili, srečujemo danes v vrhovih Eisenlio-werjeve administracije, ko so na dnevnem redu razprave o bodočih odnosih ZDA do neodvisnih držav, ki niso pristopile k nobenemu še obstoječih blokov. Te razlike o stališču posameznih članov ameriške vlade so postale šo posebno vidne iz izjave, ki jo je dal ameriški podpredsednik Richard Nixon na svojem potovanju po deželah Daljnega Vzhoda, Jugo- vzhodne Azije, Srednjega in Bližnjega Vzhoda. Doslej jc bilo znano to, da v okviru ameriške vlade različno ocenjujeta položaj ncod\'isnih držav samo predsednik Eisenhower in njegov zunanji minister Dulles. Medtem ko je Dulles, ki so ga vodili praktični interesi sedanje ameriške zunanje politike, ocenjeval kot nedovoljene in celo »nemoralne« vse protiblokovske težnje vrste dežel v Aziji, Evropi in Afriki, je Eisenhower stremel, da -glede tega vprašanja ostane na stališču današnjih stvarnih odnosov v svetu in zvest tradicijam ameriške politične preteklosti. Ameriški predsednik jc nedavno poudaril, da ZDA nc morejo in nc smejo odrekati svojega prijateljstva neodvisnim deželam samo zaradi tega, ker vodijo tako mednarodno politiko, ki ni v skladu s trenutnim stališčem Amerike, Z drugimi besedami, bilo bi politično nepremišljeno, če bi ZDA zahtevale od neke dežele, da jim prejeto ekonomsko pomoč, povrne s sumljivo hvaležnostjo ali prijateljstvom, a še slabše, z navideznim soglašanjem z ameriško zunanjo politiko. Eisenhower je kot stvaren politik sprejel neodvisno politiko izvenblokovskih dežel, ker je dojel, da gredo te države v obrambi svoje svobode in miru v osnovi po isti poti, po kateri so šle ZDA v svojem boju proti kolonializmu. Potemtakem bi vsako drugačno gledanje pomenilo napad na ameriške politične tradicije — to jc jasen zaključek Eisenhowcrjcve izjave, kar je končno tudi sam odkrito rekel. Kaže, da ralzen zunanjega ministra Dullcsa tudi podpredsednik Nixon ni ostal zvest ameriškim političnim tradicijam. Ko je namreč obiskal Filipine, Din Dijcmov Južni Vietnam, Cankajškovo Formozo, Tailand, Pakistan in Turčijo, se mu je zdelo potrebno, da obsodi vsak pojav neodvisne, ali kot sam pravi »lievtralistič-nc« politike in pohvali »prozapadno« orientacijo dežel, kjer se je mudil. Prav nič čudnega ni, če jc bilo tako ozkosrčno gledanje odgovornega ameriškega državnika na razmere in odnose v Aziji iii na Srednjem Vzhodu ocenjeno v najboljšem primeru kot nedemokratično in nedovoljeno v mednarodnih odnosih, V zvezi s tem poudarjajo, da sme neki državnik javno podpreti kogarkoli želi — določeno državo ali režim — ker je to stvar odnosov, na primer med ZDA in dotično deželo. Toda čc pri tem prestopi meje in začne napadati politiko posameznih dežel samo zato, ker ni »prozapadna«, tedaj tega ne moremo imenovati drugače kot vmešavanje v tuje notranje zadeve. To jc tudi razlog, da jc indijski premier Nehru smatral za potrebno, da tc dni ostro odgovori na neumcrjcnfc Nixo-nove izjave. Pravijo, da je podpredsednik Nixon obiskal te dežele kot posebni Eisenhowcrjcv odposlanec. Cc je res šel na pot v tem stojstvu, potem, po vsemu sodeč, ni bil najboljši tolmač niti Eisenhowerjevega stališča niti ameriških političnih tradicij. vsem da organizira pravilen odkup kmetjskih in drugih pridelkov in da razporedi podjetja za odkup raznovrstnega blaga, na primer vina, živine, plemenske živine, sadja, ze-lenj ave itd. Skratka: gospodarska zveza bi koordinirala vse delovanje na zadružnem področju in nudila pomoč pri nadaljnjem razvoju našega zadružništva. Gospodarska zveza bi seveda imela tesne zveze s kmetijskimi proizvajalnimi poslovnimi zvezami. Načelo gospodarske zveze temelji torej na krepitvi zadružne lastnine na vasi. Ob ustanovitvi proizvajalnih poslovnih zvez in gospodarske zveze je občni zbor Okrajne zadružne zveze imel pred očmi II, plenum Glavne zadružne zveze Jugoslavije z dne 24, aprila letos, zlasti pa še razpravo podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja. Poročila in razprava na občnem zboru so ugotovila, da so uspehi in pomanjkljivosti, ki jih je obravnaval II. plenum GZZ Jugoslavije, identični z uspehi in pomanjkljivostmi na področju kmetijskega zadružništva v našem okraju, Zato je bila vsa problematika na občnem zboru usmerjena rta izvajanje smernic in priporočil, ki jih je nakazal II. plenum GZZ. Na občnem zboru so zato kot prvi in najvažnejši sklep sprejeli, naj bi vsi upravni, pospeševalni in drugi odbori zadrug obvezno proučili material II. plenu-ma in se pri svojem vsakdanjem delu držali smernic, ki jih je ta nakazal. (Nadaljevanje na 3. strani) V Makedoniji bo • letos začelo obratovati šest novih industrijskih podjetij, med njimi prvi agregat Mavrovske hidrocentrale, tovarna hladilnikov v Bitolju in cementarna pri Skoplju. Že ta mesec bo začela obratoi/ati tovarna konserv v Djevdjeliji, v začetku prihodnjega meseca pa tudi cementarna. Trgovinski sporazum s Turčijo predvideva blagovno izmenjavo v vrednosti 20 milijonov dolarjev. Ta sporazum je bil te dni podpisan v državnem" sekretariatu za zunanje zadeve. v Jugoslavija bo izvažala v Turčijo gradbeni les, stroje, cement, kože, tekstilne izdelke in drugo, uvažala pa bombaž, volno, industrijsko olje itd. V Sloveniji bodo letos porabili za gradbena dela sto milijonov dinarjev, v Srbiji 94 milijonov, na Hrvatskem 88,5, v Bosni in Hercegovini 89,2, v Makedoniji 44 in v Črni gori 15 milijonov dinarjev. V kratkem bodo končani jugo-slovansko-zahodnonemški gospodarski razgovori o redni blagovni izmenjavi v tem in prihodnjem letu. Razgovori so se začeli v Beogradu v začetku prejšnjega meseca. Pričakujejo, da bo sporazum v kratkem podpisan. Delegacija jugoslovanskih železničarjev bo v nedeljo 22. t. m. odkrila spominsko ploščo na poslopju prometne šole v francoskem mestu Tours, kjer je bila pred 40 leti ustanovljena francosko-srbska železniška šola. To šolo je obiskovalo med prvo svetovno vojno 120 fantov iz Srbije, ki so prišli v Francijo po napadu Avstro-Ogrske, Ob Dnevu vstaje slovenskega ljudstva čestitamo vsemnašimbralcem, sodelavcem in prijatelj e m SLOVENSKI JADRAN uredni štvo in uprava S? .-.5? (Nadaljevanje z 2. strani) Že na občnem zboru so delegati izvolili iniciativne odbore proizvajalnih poslovnih zvez in gospodarske poslovne zveze, ki so se kmalu zatem začasno konstituirali. Proizvajalne poslovne zveze bo imel koprski okraj v Kopru, Sežani, Postojni in Ilirski Bistrici, gospodarska poslovna zveza bo pa imela svoj sedež v Kopru za vse področje Okrajne zadružne zveze. Prejšnji teden so imeli inciativni odbori proizvajalnih poslovnih zvez svoje seje, na katerih so obširno razpravljali o bodočem delu in o teritorialni razdeltvi področij poslovnih zvez. Prav tako je imel svojo sejo tudi upravni odbor Gospodarske zveze, ki se je konstituiral že takoj po občnem zboru Okrajne zadružne zveze. Na teh sejah so izvolili predsednike iniciativnih odborov, oziroma Gospodarske zveze. Ker Zvezni izvršni svet-še ni objavil odredbe, ki bi točno določila naloge in kompetence proizvajalnih poslovnih zvez in gospodarske zveze, so na sestankih podrobneje razpravljali o organizacijskih vprašanjih. Izvoljeni iniciativni odbori bodo do konca tega meseca izdelali podroben program za svoje delovno področje. Na sejah so se soglasno strinjali, da so kmetijske proizvajalne poslovne zveze zelo važne za hitrejši razvoj našega kmetijstva, posebno pa za utrditev gospodarske navezanosti posameznih kmetov na kmetijske zadruge in za razvoj socialističnih odnosov na vasi sploh. Poudarili so kot nujno seznaniti vse člane, pa tudi nečlane kmetijskih zadrug o pomembnosti kmetijskih proizvajalnih poslovnih zvez in njihovi ustanovitvi. Na sejah so tudi ugotovili, da je organizacija področnih proizvajalnih zvez precej težavna in zahtevna naloga. Organizacija takšnih poslovnih zvez zahteva globljo proučitev. Predvsem bi morale biti takšne proizvajalne poslovne zveze zaokrožena gospodarska proizvajalna celota; v poslovno zvezo naj bi se vključile tiste zadruge, ki imajo ne samo isto ali podobno proizvodnjo, temveč ki tudi prometno k njej gravitirajo. Zato bo potrebno še pred dokončno razdelitvijo področij poslovnih zvez posvetovati se s posameznimi zadrugami in zadružnimi organizacijami. Na posvetovanju v Sežani je ¿il iniciativni odbor poslovne zveze mnenja, naj bi področje proizvajalne poslovne zveze Sežana zajemalo ves Kras, divaško in hrpeljsko občino, ker je na tem področju glavna panoga živinoreja in vinogradništvo, čeprav se prebivalstvo enega dela hipeljske občine in divaške občine intenzivno peča tudi s sadjarstvom. Nasprotno pa menijo v Ilirski Bistrici, da bi bilo bolje vse Brkine in ostali del bistriške občine vključiti v enotno poslovno zvezo, ki bi imela skoraj izključno živinorejsko-sadjarski značaj. Postojnska poslovna zveza pa bi zajemala področja, kjer sta glavni panogi živinoreja in gozdarstvo. Dokončno bi torej v koprskem okraju bile štiri proizvajalne poslovne zveze, in sicer v Kopru, kjer bi zajemala področja primorskih kultur, v Sežani živinorejsko vinogradniškega, v Ilirski Bistrici živinorejsko sadjarskega in v Postojni gozdarsko živinorejskega značaja. O podrobni razdelitvi področij pa sc-bo potrebno zmeniti z obrobnimi zadrugami in posameznimi občinami. V poštev prihajajo zadruge, ki spadajo pod občine Hrpelje, Divača in Pivka. Ko bodo iniciativni odbori podrobno proučili vso problematiko in izdelali svoje programe, bo seveda tudi potrebna razdelitev kmetijskih strokovnjakov, agronomov in tehnikov za vsako posamezno področ-. je. Agronomi in tehniki bodo skrbeli za izvajanje nalog, kakor na primer gospodarskih' načrtov, pravilnega izkoriščanja m razporejanja kmetijskih strojev itd. Agronomi in strokovnjaki bodo torej bliže zadrugam, bliže proizvajalcem, kar bo v znatni meri pripomoglo k hitrejšemu in smotrnejšemu dvigu našega kmetijstva. Na problematiko proizvajalnih poslovnih zvez in gospodarske zveze se bomo v našem časopisu še povrnili, ko bodo iniciativni odbori v sporazumu z vodstvom Okrajne zadružne zveze, posameznimi občinami in zadružnimi organizacijami bolj podrobno izoblikovali svoje programe in določili področja svojega delovanja. ur Zaživelo ie V zadnjih treh tednih so imeli v pivški občini zbore volivcev v 23 volilnih enotah. Zborom volivcev so poročali odborniki občinskega ljudskega odbora in člani krajevnih odborov o svojem dosedanjem delu. Iz poročil je bilo razvidno, da so ponekod krepko zgrabili za delo, drugod pa sc- več ali manj izgubljajo v reševanju drobnih problemov, predvsem s področja komunalne dejavnosti. Na teh zborih so odborniki seznanili volivce o letošnjem občinskem družbenem planu in proračunu. V vaseh Slavina, v izoli bodo odprli novo citalnico V nedeljo dopoldne bodo v Izoli izročili svojemu namc-nu novo čitalnico, ki bo nameščena v preurejenih protorih bivše menze v Sindikalnem domu. Pred njo bo z ovijalkami zasenčena terasa, na kateri nameravajo namestiti razen miz z revijami in časopisi tudi šahovske mize. Bralci se bodo lahko posluževali tudi'knjig iz knjižnice DPD Svoboda, ki ima svoje prostore v prvem nadstropju iste zgradbe. Prebivalcem Izole, predvsem pa mladini, bo nova čitalnica nudila prijetno mesto zdravega razvedrila. Za njeno izgradnjo gre v prvi vrsti zahvala prizadevnosti vodstva DPD Svoboda in pomoči krajevnih oblasti ter organizacij. oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^ l a a a ... če bi pohvalili državno posestvo Ajševica, ker se je vseh 2,800 breskvcnili cepljenk, ki jih je od tega posestva kupila kmetijska zadruga Izola, prijel Žal pa ne bi mogli pohvaliti kmetijske zadruge Izole in zadružne vrtnarije »Lada« iz Šempetra pri Gorici, ker omenjeni dve za kvaliteto breskvenih cepljenk ne skrbita s preveliko vnemo. ... če bi strežno osebje v hotelu »Zmaga« v II. Bistrici svoje delo opravljalo hitreje in vljudneje. Vse kaže, da bi se ta še vedno prepogosta pomanjkljivost v našem gostinstvu dokaj učinkovito opravila z uvedbo takšnega sistema nagrajevanja, ki bi dohodke strežnega osebja postavljal v odvisnost od višine prometa, ki ga je dosegel posameznik. ... če bi podjetja, pri katerih število nadur za razne opravke članov njihovega kolektiva iz dneva v dan narašča, čimprej izdelala g pravilnike o normah in osnutke premijskih pravilnikov, ker je slednji g način stimulacije posameznikov v sedanjih okoliščinah ne le edino 8 pravilen, temveč tudi najbolj učinkovit in pravilen. 8 ... če bi se Občinski sindikalni svet v Izoli pozanimal za razmere, 8 ki vladajo v šiviljski delavnici »Dama« v Izoli. Iz odnosa do vajenk 8 in iz ostalih pomanjkljivosti v navedenem podjetju je namreč možno 8 sklepati, da obstoja delavsko samoupravljanje v tej delavnici le na 8 papirju. 8 ... če bi kmetijske zadruge postojnskega področja več razmišljale § o razvoju domače obrti, to je o izdelovanju metel, pletenih košar, in 8 gojitvi ameriške vrbe, ki je hvaležen izvozni artikel. Na ta način bi g se v znatni meri povečal narodni dohodek tamkajšnjega prebival-8 stva. mxmoooooooooooooocoocoocdooo^^ * Sclce, Klenik, Barje in Nova Su-šica so razpravljali tudi o krajevnem samoprispevku v obliki prostovoljnega dela pri popravilu vaških poti. Zbori volivcev so povsod dobro uspeli. Najslabše obiskani so bili v Nadanjem selu. Mali in Veliki Pristavi in v Drskavčah. Graje vreden pa je naslednji primer iz Na-danjega sela: V začetku letošnjega leta je ObLO Pivka dal na razpolago investicijska sredstva za popravilo nekaterih vaških poti. Va-ščani vseh drugih vasi so sprejeli in tudi izvedli sklep, da s tem denarjem nabavijo gramoz, dela pa bodo izvršili brezplačno. Le v Nadanjem selu takega sklepa niso sprejeli in zato so njihove poti še dalje v slabem stanju. J. SLABO GOSPODARJENJE PRIVEDE ZADRUGO V LIKVIDACIJO Na nedavni seji občinskega ljudskega odbora v Pivki so sprejeli sklep o likvidaciji Živinorejske zadruge Mrzlik. Zadnji občni zbor te zadruge je prikazal slabo gospodarjenje v njej, in nihče izmed predlaganih odbornikov za novi upravni odbor ni hotel sprejeti odgovornosti za nadaljnje poslovanje. ObLO je priporočal članom zadruge, naj se vključijo v Kmetijsko zadrugo Košana, pričakujemo pa, da bo tudi temeljito proučil, kdo je kriv slabega gospodarjenja Živinorejske zadruge Mrzlik. Odborniki so na tej seji sprejeli odlok o določitvi odstotkov za izračunavanje plačilnih skladov trgovinskih in gostinskih podjetij in gostišč. Po tem odloku ima najnižji odstotek trgovsko podjetje »Kovina«, in sicer 2,03, najvišji pa gostinsko podjetje »Jelen«, ki ima 17 odstotkov. Med drugim so sprejeli pravilnik o organizaciji in poslovanju občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš in odlok, ki določa, da bo rentgensko slikanje vseh prebivalcev starih nad 15, ki bo predvidoma v septembru, brezplačno. Predlog o obveznem iluorografiranju, ki ga je predložil v razpravljanje in sklepanje občinskemu ljudskemu odboru občinski svet za zdravstvo, socialno skrbstvo in varstvo družine, so vsi odborniki z veseljem sprejeli. Ob zaključku seje je ObLO dodelil šolskemu posestvu Nižje kmetijske šole v Ravnah preko 7 ha obdelovalne površine iz kmetijskega zemljiškega sklada. Na tem zemljišču bodo učenci te šole praktično pokazali znanje, ki so ga dobili med letom v učilnicah. J. Kako bi v tem primeru ti? Neko manjše podjetje v izgradnji, ki je imelo vse objektivne pogoje za dober razvoj, je v minulem letu kupilo na pobudo direktorja od nekega zasebnega obrtnika majhno mehanično delavnico, ali bolje povedano 3 stiskalnice in k tem strojem pripadajoči drobni inventar. V tričlanski komisiji, ki jc ocenila omenjene stroje in ostalo orodje na nekaj nad 1 milijone dinarjev, je bil edini strokovnjak direktor podjetja A, vtem ko sta bila ostala dva člana komisije nestrokovnjaka. Ko je tako ocenjena, oziroma vsaj za 100 odstotkov preplačana mehanična delavnica prispela v podjetje A, je nastopil za pripeljane stroje čas počitka ... Z izgovorom, da nima ljudi, ki bi montirali stroje, je direktor podjetja A tri polne mesece odlašal z montažo, zato pa je s toliko večjo vnemo skrbel za popravilo svojega motornega čolna in podobne osebne koristi. Ker pa so s stiskalnicami vred čakala tudi naročila, ki jih je prevzelo podjetje A skupno s stroji, jc podjetje utrpelo vsaj za 2,500.000 dinarjev škode. Po treh mesecih (!) je na intervencijo tajništva za gospodarstvo zadevnega občinskega ljudskega odbora podjetje A stroje le montiralo. Takšno gospodarjenje v podjetju, ki šc — kot podjetje v izgradnji ni imelo delavskega sveta — je seveda moralo imeti za posledico finančne težave. Kljub temu pa jc direktor hotel kupiti osebni avtomobil, kar pa je kolektiv le preprečil. Ob priliki minulih volitev v delavske svete se je tudi podjetje A uvrstilo med podjetja z delavskim samoupravljanjem in upamo, da bo kmalu pokazalo dobre rezultate. S pričujočim opisom nezdravih razmer v manjšem podjetju A nudimo članom delavskih svetov ter članom ostalih organov družbenega upravljanja, kakor seveda tudi vsem ostalim bralccm zopet priložnost, podati mnenje o tem, kako naj bi se v opisanem primeru gospodarilo oziroma upravljalo, da do navedenih nepravilnosti ne bi moglo priti. V odgovorih naj se prikažejo narejene napake in protizakonita dejanja ter ugotove neposredni in posredni krvici. PRVO NAGRADO v višini 1.500 dinarjev bo prejel tisti državljan, ki bo poleg pravkar zaželenih odgovorov najbolje prikazal še neko pomanjkljivost, ki jo v praksi cesto srečamo, posebno v odnosu med podjetji v izgradnji in . . .? Kot doslej, bosta tudi tokrat nagrajena še dva najboljša odgovora — torej skuiDno trije najboljši »upravljalci«. Na pobudo komisije za družbeno upravljanje pri Okrajnemu oilboru SZDL začenjamo v lej številki objavljati najavljeni seminar za člane potrošniških svetov. Namen seminarja jc spoznali člane potrošniških svetov in vse tiste, ki jih problematika v naš; trgovini iz kakršnegakoli razloga zanima s pravnimi temelji naše trgovine, organizacijo in Številnimi problemi, IZadružnik« v Sežani, »Agraria« v Postojni, »Zadružnik« v Ilirski Bistrici, »Mesopromet« v Kopru ter v Prestranku, »Zivinopromet« in »Gruda« iz Ljubljane. Slednja odkupujejo le živino, (pripombe za potrošniški svet). Kot vidimo, naloge trgovskih podjetij na debelo niso le v golem nakupu in prodaji blaga, temveč tudi v predelavi — oplemenjcvanju blaga, ki se izvaža, v spremembi kakovosti in pripravah za nadaljnjo prodajo. TRGOVINA NA DROBNO Trgovska podjetja na drobno so lahko: a) z eno samo prodajalno, tako imenovane veleblagovnice, b) z večjim številom prodajaln, c) samostojne trgovine s posebnim obračunom; d) trgovine, ki so dane v upravljanje kolektivom s posebnimi pravili in pavšalno obdavčitvijo, e) privatne trgovine. (Nadaljevanje prihodnjič) Okrajna zadružna zveza v Kopru bo štipendirala več mladih ljudi s področja okraja na srednjih in visokih kmetijskih šolah. To so sklenili v petek na seji upravnega odbora v Kopru. Ustanovili so tudi poseben sklad za štipendiranje v višini 3 milijone dinarjev, v katerega bodo prispevale kmetijske zadruge določen odstotek od svojih dohodkov. Štipendisti Okrajne zadružne zve-■ze se bodo šolali na univerzi ter na kmetijskih šolah v Ravnah, v Ložah pri .Vipavi in v Mariboru. Del sredstev iz sklada pa bodo porabili za organizacijo tromesečnega V Ilirski Bistrici bo v avgustu II. festival mladine ilirskobistriške občine; Ob tej priložnosti bodo sodelovali vsi mladinski aktivi s tega področja, verjetno pa tudi gostje iz drugih krajev Slovenije s kultur-no-umetniškimi in telesnovzgojnimi ter športnimi prireditvami. Ljudska tehnika bo organizirala motocikli-stične dirke po mestu. V tem tednu bodo po vseh vaseh predavanja, tekmovanja in svečani sprejemi v mladinsko organizacijo. Pripravljajo tudi mladinske delovne akcije na raznih športnih objektih ter povečano agitacijo med mladino za delo Brkinske ceste. Ob zaključku tedna Brkinski cesti. Na koncu ted-vrsto prireditev in tekmovanj med najboljšimi mladinskimi skupinami. I. S. V,i$m®- utedtUUm Tovariš urednik! Svilogojska postaja v Novi Gorici je letos razdelila nekaterim šolam na Koprskem seme sviloprejk z namenom, da bi pri šolarjih vzbudila zanimanje za gojenje sviloprejk. Znano je, da so nekdaj tudi na Koprskem gojili sviloprejke, kar. dokazujejo številna stara murvina drevesa. Šolarji na Rižani so seme dobili »v rejo« in skrbno krmili izlegle gosenice. "Uspeh je bil dober, saj so, kot so sami povedali, vgojili okrog 40 kg sviloprejk. Nekateri so gozdne sviloprejke odnesli v semenarno v Koper, pa so jim tam povedali, da nimajo še nobenega navodila za odkupava-nje. Razočarani so sviloprejke odnesli nazaj domov in jih potem pometali v reko Rižano. Tako je voda odnesla vrednost kakih 15.000 din, otrokom pa veselje do gojenja sviloprejk. Samo po sebi se poslavlja vprašanje: Kdo odkupuje sviloprejke, in zakaj ne semenarna v Kopru? ^ p Vabimo Vas v Koprivo Dan vstaje — 22. julij bomo letos slovesno proslavili. Ob 10. uri bomo pričakali prvi vlak, ki se bo ustavil na novem postajališču; ob 11. uri bomo odprli novo javno kopalnico; ob 12. uri se bomo poklonili spominu padlih borcev NOV ob spomeniku. Popoldne velika veselica s srečo-lovom. Igra godba na pihala PD Svoboda iz Komna. Odbor za postajališče priredi veselico tudi naslednjo nedeljo, 29. julija, Cisti dobiček je namenjen za postaj ališčno zgradbo. Za prigrizek in dobro kapljico preskrbljeno. 22. in 29. julija vsi v Koprivo! knjigovodskega tečaja v Kopru ali v Ljubljani, ki se ga bo udeležilo 20 do 25 mladincev in mladink. V kmetijskih zadrugah na Koprskem je namreč veliko pomanjkanje niž-jega°knjigovodskega kadra. Na seji upravnega odbora so tudi sprejeli več sklepov v zvezi s političnim in organizacijskim utrjevanjem kmetijskih zadrug, na osnovi smernic drugega plenuma Zadružne zveze Jugoslavije. Požar v Sembijali ■ V nedeljo okrog poldne je začelo tleti v slamnati strehi poslopja najstarejšega prebivalca v našem okraju, Franca Šenkinca iz Šem-bij nad Ilirsko Bistrico. Požar je nastal zaradi tega, ker ni bila streha dovolj zavarovana. Na mesto požara so takoj prihiteli gasilci iz Knežaka in Koritnic, Skupaj z va-ščani so rešili iz gorečega poslopja razen slamoreznice skoraj vse imetje. Pri omejitvi požara je nekoliko kasneje sodelovala tudi Prostovoljna gasilska četa iz Ilirske Bistrice. Požrtvovalni gasilci so rešili pred ognjem vsaj to, kar se je dalo, škode pa je kljub temu nad poldrugi milijon dinarjev. Stavba je bila zavarovana za milijon in tri sto tisoč dinarjev. G. B. Odprimo novo kraško jamo V neposredni bližni naše vasi, komaj streljaj od glavne ceste Kozina—Reka, je lepa, a malo znana kraška jama »Dimnica«, ki je tako velika, cla je v dveh urah ni mogoče obiti. Zaradi izredno lepe dvorane in številnih kapnikov je enakovredna Postojnski in Škocjanskim jamam, Nekoč so jo obiskovali, zadnja leta jo pa morda zaradi pomanjkanja opozoril in propagande, v-, glavnem pa zaradi nezadostnih varnostnih naprav, obišče le malokateri potnik. Prav bi bilo, da bi v okviru proslav 22. julija, Dneva vstaje slovenskega ljudstva, ko bo v bližnji vasi Ska-danščini velik partizanski., tabor, priredili tudi otvoritev te jame z množičnim ogledom. Želimo se izobraziti Mladinci in mladinke Rižane in njene okolice bi zelo radi obiskovali tečaj za voznike motornih vozil, tečaj za radioamaterje in modelarje. Okrog 30 nas je, ki si sami ne moremo pomagati, saj med nami nimamo potrebnega predavateljskega kadra. Veselilo nas bi, če nas bi ob prvi priložnosti obiskal predstavnik Ljudske tehnike, ki bi nam svetoval, kako naj uresničimo naše želje. Prepričani smo, da nam bo pri tem pomagala tudi organizacija Ljudske mladine. G. V nedeljo dopoldne je bil po koprskih ulicah veličasten sprevod 142 motornih vozil, ki ga je priredila krajevna podružnica Združenja šoferjev in avtomehanikov LRS v počastitev 13. julija, Dneva šoferjev. Sodelovalo je 60 motornih koles, 62 tovornjakov, 14 avtobusov in 6 specialnih vozil. Podobne proslave so bile v petek tudi v Postojni in Pivki. Tako je postojnska podružnica po sprevodu, v katerem je sodelovalo kljub delovnemu dnevu 35 vozil, položila vence pred spomenike padlih partizanov v Postojni, na Rakeku, v Ložu in Cerknici. Ob tej priložnosti so odprli v Postojni s sodelovanjem krajevnega muzeja in Doma JLA štiri izložbe slik o razvoju motorizacije in o sodelovanju šoferjev v NOB. Tedenska prometnax kronika V zadnjih štirinajstih dneh je bilo v koprskem okraju več prometnih nesreč. Zahtevale so eno življenje, bilo je nekaj lažje poškodovanih, materialne škode pa je za okrog 200 tisoč dinarjev. Z MOTORNIM KOLESOM V TOVORNJAK Na ostrem in nepreglednem ovinku med Portorožem in Lucijo sta se v soboto ponoči zaletela tovornjak, ki ga je upravljal Ciril Pe-čarič iz Pobegov in motorist Dane Doltar iz Pirana s sovozačem Avgustom Živcem. Slednja dva sta dobila težje telesne poškodbe. Preiskovalni organi menijo, da je nesrečo v prvi vrsti povzročil šofer tovornega avtomobila, Dane Doltar pa je sokriv, ker pred ovinkom ni zmanjšal brzine svojega motorja. AVTOBUS TRČIL V TOVORNJAK V ponedeljek dopoldne je holandski avtobus poln potnikov med Senožečami in Sežano na odcepu za Divačo trčil v tovorni avtomobil. Zadel je v levo stranico tovornjaka, ki je po predpisih pokazal spremembo smeri vožnje. Šofer avtobusa je prezrl znale. Pri nesreči ni bil nihče poškodovan. materialna škoda pa znaša okrog 30.000 dinarjev. ZAVORE SO MU ODPOVEDALE V zaselku med Planino in Postojno na klancu v torek zjutraj odpovedale zavore ofeebnemu avtomobilu, ki ga je upravljal Ivan Pretnar iz Ljubljane. V tem trenutku mu je pripeljal nasproti avtobus. Da bi se izognil trčenju, je Ivan Pretnar z avtomobilom zadel ob cestni kamen ter se prevrnil preko nekaj metrov globokega nasipa. Ob nesreči ni bil poškodovan nihče; škode je za okrog 100.000 dinarjev. PRI PREČKANJU CESTE MORAMO BITI BOLJ PAZLJIVI Prejšnji ponedeljek je voznik osebnega avtomobila Karel Argenti na ovinku pred tiskarno Jadran podrl osemletno Marijo Cupin iz Kopra. Kljub temu da je storil vse, da ne bi prišlo do trčenja z deklico, ki je nepravilno prečkala cesto, mu to nI uspelo. Marija Cupinova je zaradi trčenja dobila težje telesne poškodbe. Pretekli torek popoldne pa je zaradi neprevidnosti pred podjetjem »Ruda« v Izoli padel pod avtomobil Libero Kodarin. Med odmorom pri delu se je s svojimi delovnimi tovariši zabaval v neposredni bližini ce- stišča. V šali mu je eden izmed njih vrgel pokrivalo na cesto in v trenutku, ko ga je hotel pobrati, je pripeljal iz smeri Kopra osebni avtomobil, ga podrl ter mu prizadel lažje telesne poškodbe, VOL SE JE SPLAŠIL Pred dnevi sta se v zgodnjih jutranjih urah v Dekanih, na ovinku pred poslopjem osnovne šole srečala osebni avtomobil in voz z volovslco vprego. Vola je srečanje preplašilo in začel je dirjati po cesti. Ivan Benčič iz Saleža, Icl je sedel na vozu, je v tem padel pod' kolesa ter dobil lažje telesne poškodbe. NAGLICA ŠKODUJE Zaradi prehitre vožnje na ovinku med Valeto in Strunjanom je zavo-zila v obcestni kamen z motornim kolesom Alda Crv iz Portoroža. Pri padcu v štiri metre globok prepad ob cesti si je zlomila hrbtenico in dobila še druge telesne poškodbe. DIVAČA V kratkem bomo nadaljevali z gradnjo Zdravstvenega doma v Divači. Z dosedanjimi denarnimi sredstvi so spravili poslopje pod streho, pričakujemo pa, da bomo v kratkem dobili dodatna finančna sredstva za dovršitev gradbenih del še v tem letu in za nabavo opreme. P. Na povabilo Turistično-olepše-valnega društva Koper bo v ponedeljek na trgu Revolucije nastopila folklorna skupina »Lado« iz Zagreba, Predvajala bo izbor narodnih plesov in pesmi Jugoslavije. Ta skupina je s svojimi dosedanjimi nastopi v inozemstvu in doma žela velike uspehe. Iz tiskanega programa razberemo, da bodo na sporedu najzanimivejši in najbolj značilni plesi vseh jugoslovanskih narodov. Med njimi bo tudi istrski ples »Balun«, slavonsko kolo, ples z otoka Krka, dalmatinski poskočni ples »Lindo«, V začetku prihodnjega tedna bo v prodaji vozni red potniških prometnih zvez v okraju Koper, ki ga je založil Uradni vestnik OLO Koper. Vozni red je žepnega formata in ga dobite v prodajalnah Primorske založbe »Lipa«, Invalidskega avtobusov podjetij »Slavnik« in »SAP« __ in pri potovalnih uradih SAP-Turist biro, »Adria« in »Put-nik«. Cena izvodu je 50.— din. Razen avtobusnih prog, vsebuje vozni red tudi ladijske linije in železniške proge, kolikor so vezane na avtobusni promet. srbski plesi ter banatsld in šiptar-ski. Skupina plesalcev in pevcev društva »Lado« je v zadnjih letih dobila vrsto mednarodnih priznanj tako v Franciji, Švici in Nemčiji. Ocenjujejo jo kot eno najboljših folklornih skupin v Evropi; bila je povsod sprejeta z velikim navdušenjem. Prepričani smo, da bodo v ponedeljek zvečer nudili v Kopru svoj najboljši program ter pokazali lepote jugoslovanske folklorne dejavnosti. Predstava bo ob 20.30 uri na trgu Revolucije, če bo slabo vreme pa v veliki dvorani Gledališča Slovenskega Primorja. Sedeži bodo po 100 do 120 dinarjev, stojišča po 50 dinarjev. Sindikalnim podružnicam priporočamo, da bi pravočasno naročile vstopnice v pisarni Turistično-olepševalnega društva Koper, Nazorjeva ulica 2. Težka prometna nesreča V nedeljo zvečer se je na cesti med Semedelo in Koprom smrtno ponesrečil diplomirani elektrotehnik, predsednik upravnega odbora in vodja gradbene skupnosti podjetja »Elektro Koper« 28-letni Franko Zetko, Pri nesreči je dobil težje poškodbe tudi njegov delovni tovariš Peter Šuligoj. Pokojni Zetko je zapustil ženo in dvoje mladoletnih otrok. na dan vstaje 22. julija 1956 bo svečano ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM BORCEM NOV in žrtvam fašizma v prestranku SLAVNOSTNI SPORED ■ Ob 11.00 uri: Prihod partizanskih patrol na državno posestvo Prestranek. Ob 11.30 uri: Napad partizanskih patrol na državno posestvo Prestranek. Ob 15.00 uri: Slovesno odkritje spomenika, postrojenje partizanskih patrol, polaganje vencev, govor, PRI SLOVESNOSTI SODELUJEJO SKUD POSTOJNA, SKUD PRESTRANEK, SKUD SLA VINA, GODBA JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE Zabavni spored: •fLES: igra Avsenikov trio, — SRECOLOV z bogatimi dobitki. — ZA JEDAČO IN PIJAČO bodo poskrbeli borci, lovci, Kmetijska zadruga in Državno posestvo Prestranek, IZ ODDALJENIH KRAJEV BO PREVOZ PRESKRBLJEN. / Vljudno vabljeni! Krajevni odbor Zveze borcev Danes se bomo pa spoprijeli v glavnem samo z enim resnim vprašanjem. Moje pisanje ni torej kot ponavadi nekakšno kramljanje, pač pa pravi pravcati članek, ki mu dajem naslov URE ALI ZELENJAVA Znano je, da je bilo v Kopru včasih nekako 10 prodajalen za sadje in zelenjavo več, kol jih je danes. Vsem je znana tudi trpka resnica, kako težko jc priti včasih do sadja in zelenjave sredi zelene Slovenske Istre, o kateri upravičeno trdimo, da je pravi vrt. Da o cenah tukaj niti ne govorimo! — Le povprašajte našo gospodinje, ki se jim mudi v službo, pa morajo misliti, kaj bodo skuhale družini za kosilo, kaj za večerjo. Pozimi so čakale z novim upanjem: prišla bo pomlad, poletje, in jedilnik ne bo več tako težak vsakdanji problem. Sočivje, zelenjava in sadje. Zdrava hrana, ki jo potrebuje organizem po dolgih zimskih mesecih, tembolj, če so bili tako dolgi, kot letos. Pa poglej. Najprej skoraj obvezno dolgo čakanje, ko se ti najbolj mudi. Ko pa prideš končno na vrsto, pa se neretlko zgodi, da je prav pred teboj zmanjkalo zelenjave. Pa glej ga spaka! Medtem, ko pristojni forumi, predvsem Trgovinska zbornica ugotavljajo in neprestano poudarjajo potrebo po razširitvi detajllslitne trgovinske mreže v Kopru, posebno trgovin z osnovnimi prehrambenimi proizvodi — in tudi zelenjava menda sodi med nje? — me je korak pred dnevi kar nehote, sam od sebe zanesel v lepo na novo opremljeno trgovino v prometni — in mnogim zelo priročno Sartorjevi ulici, med pristaniščem in Muzejem. Prijel sem za listnico, da bi si privoščil nekaj letos zakasnelih vitaminov, Iti jih zdravniki tako resno predpisujejo. Toda zamislite si moje presenečenje, ko sem namesto solate, čebule, Icrompirja,, breskev in sliv zagledal v lepih izložbah — ure. Ure, pravcate ure, pokvarjene in druge, raznih oblik in starosti! Cenim obrtnike in obrtništvo, spoštujem vse urarje — saj je to 'že precizna mehanika -— tudi sam imam namreč uro, budilnik, ki se mi je pravkar pokvaril, da sem že večkrat •zamudil službo ter moral slišati marsikatero na ta račun. Toda zdi se mi, c!a je urarjev v Kopru že kar dovolj. Ne vem točnega števila, toda imam nekak nedoločen podzavestni vtis, da je v čevljarski ulici že v vsakem drugem lokalu — lepem lokalu! kak urar, ali vsaj specialist, ki se ukvarja s podobnimi koristnimi rečmi, To je seveda zelo nekritičen, subjektivni vtis, iz katerega morda ni umestno izvajati globljih zaključkov. Morda le tega, da bi ulico — Čevljarsko — počasi lahko preimenovali v — Urarsko. Skratka, nerazumljivo ml je, da ob splošno znanem kritičnem pomanjkanju trgovin s sadjem in zelenjavo — gospodar, ski odsek občinskega ljudskega odbora al! katerikoli že pristojni organ — tako na široko izdaja lokale, lepo lokale ob koprskih »prometnih žilah« — urarjem! Nimam vrta, in le eno samo uro — budilnik. Morda ne razumem tistih, ki imajo doma vrt in morda res tudi več ur, potrebnih popravila. Človek mora pač biti v življenju poln razumevanja tudi za soljudi ter njih okuse in potrebe. To je modra filozofija! Toda, dovolil 'si bom skromni »modri« nasvet, »naravoučenije« te poučne zgodbe o urah in zelenjavi. Mislim, da bom imel gospodinje na svoji strani, in to je velika moralna opora. Saj nam ono ohranjujejo iskro življenja. Zato bi bilo pametno, bolj pazljivo ravnati z njihovim časom in energijo! Torej, moj nasvet. Naj bi v bodoče v Kopru po možnosti omejili izdajanje novih lokalov urarjem in podobnim obrtniškim dejavnostim, ki jih 'že imamo za naše potrebe, posebno če gre to v škodo trgovin z sadjem in zelenjavo in drugimi osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Namesto tega pa naj bi nekdo (beri občinska komunala!) raje skrbel, da bi ura na koprskem občinskem zvoniku kazala vselej točen čas! Tako, da bi uboge gospodinje, ki hite po svojih opravkih, prišle še pravočasno, dokler v preostalih trgovinah s sadjem in zelenjavo še ne bo zadnja prodajalna s sadjem in zelenjavo napisa: »Razprodano!« ali celo, dokler se v Kopru ne bo po čudežu preko noči spremenila v — urarnico, kol se je pač pred našimi presenečenimi očmi že ta, ki ji je veljala tole zgodba. Tako torej. Upam, da bo kaj zaleglo. Vse tiste pa, ki zaradi obravnavanja lega vprašanje niso prišli na vrsto, prosim, naj mi oprostijo. Srečali se bomo — radi ali neradi — prihodnji teden. Dotlej pa pozdravljeni! Vaš Vano S .v -.j. !.»■..,.■>. ■ .'.W'-1! Gledališče Slovenskega Primorja zaključuje drugo sezon» svojega rednega dela. Kakšen je njegov obračun v primeri z lanskoletnim, kakšne so njegove perspektive in načrti? Primerjajmo repertoarno osnovo. Če so nam lansko sezono očitali improvizacije, je za letošnjo predvsem značilno, da je pr-odrla s celoto napovedane linije: z izjemo dveh del smo realizirali podrobno napoved repertoarja. Boj za izvedbo repertoarnega načrta je bil vseskozi uspešen. Tako nam je uspelo uprizoriti v sezoni dve krstni predstavi (Marodič: »Na dnu kelihov« in Ocvirk: »Srečno, ljudje«) ter obnoviti in uprizoriti dela, ki naj nam polagoma ustvarijo železni repertoar (Goldoni: »Lažnik«, Zola: »Thérèse Raquin«, Držič: »Boter Andraž«), Z načrtnim izvajanjem repertoarja pa nismo dosegli le njegove trdnosti, ampak smo pridobili predvsem dve dragoceni izkušnji: Prvič, da je tak način dela najboljši za enakomerno, pedagoško razporeditev sil ansambla in da kar najugodneje vpliva na kvaliteto predstav. Drugič: Če smo si pridobili lansko sezono predvsem izkušnje s terenom, ki so nam dale možnost mmmmmm^ deležni vsepovsod, so pokazali, da je bil naš obisk v drugih slovenskih centrih kulturen dogodek, saj je opozorilo najširšo slovensko javnost na originalno snovanje mladega potujočega, doslej komaj znanega GSP, »ki resnično živi med ljudmi«, »ki ga, je veselje in čast spoznati«, »ki bi mu radi pomagali« — da, navedemo le nekaj citatov iz »Tovariša«, «Ljubljanskega dnevnika«, in mariborskega »Večera«, .>.. Takih priznanj ne smemo pozabiti. Saj temelje na obrisih prvega profila, ki je v oddaljenih krajih hitreje zaznaven in izrazitejši kakor doma. Perspektive za prihodnjo sezono? Z ozirom na našteta dejstva bi pričakovali vsestransko podporo in pomoč. Potujoče gledališče, ki načenja svojo tretjo sezono brez lastnega prevoznega sredstva, z nedopustnim minimumom osebja in domala brez tehnične opreme, je realen absurd, ki se vzdržuje le z edinstveno, požrtvovalnostjo celotnega osebja. Primeri resnih obolenj in celo smrti v ansamblu so tu najzgovornejši memento. Kakor kaže, ima za to težko stran položaja razumevanje edino koprski okraj, ki nosi vso težo bremena, medtem ko so goriški- ali celo republiški faktorji, od katerih bi pričakovali vsaj moralno pomoč, ne-umljivo nebrižni. V tej smeri čaka vodstvo GSP vsekakor še dolga vrsta težkih bojev — ki pa bodo trenutno občinstvu skriti pod lepo oznako »počitnice«. Kaj bomo nudili našemu občinstvu, ko bo teh počitnic konec in se jeseni odpro vrata nove sezone? Repertoar 1956/57 bo obsegal ka- Za zaključek sezone je baletni odsek koprskega GSP pod vodstvom Slavka Hitija pripravil samostojni baletni večer. Na slifii vidimo go-jenki baletnega odseka Bredo Karo in Vanjo Maraž pri plesu. za realno sestavo repertoarne linije, je letošnje najbolj pozitivno spoznanje, da je uspešen boj za realizacijo repertoarja najtrdnejše jamstvo za notranjo organizacijo in rentabilnost našega gledališkega delovanja. Nr, teh izkušnjah so se izkristalizirale potrebe po ukrepih, ki bodo najhitreje vnesli v naše bodoče delo zakonitost jasne in originalne fiziognomije. Notranja zavzetost, ki je spremljala naše letošnje delo, tudi na zunaj ni ostala brez pozitivnih posledic. Primerjajmo številke: Medtem, ko smo beležili lansko sezono en abonma, smo jih imeli letos tri. Lani 140 predstav, letos 164. Lani 39.000 obiskovalcev, letos 47.000. (Zadnje številke bi bile še znatno večje, če ne bi bili morali zaradi bolezni' prekiniti poslednje turneje po Postojnskem in Sežanskem.) Poseben zunanji uspeh letošnje sezone je bila tritedenska turneja po Sloveniji, ki smo jo izvedli aprila s tremi deli (»Boter Andraž«, »Srečno, ljudje«, «Na dnu kelihov«). Obiskali smo vse glavne gledališke centre: Ptuj, Maribor, Celje, Trbovlje, Krauj, Skofjo Loko, Jesenice, Ljubljano, Novo mesto, Črnomelj. Mirno lahko rečemo, da smo s to organizacijsko potezo povsem ustregli geslu, ki smo ga deklarirali ob sami zamisli potovanja: »Politični priključitvi naj sledi tudi kulturna priključitev«. Sprejemi in priznanja, ki smo jih bili REPERTOAR LJUBLJANSKE DRAME V PRIHODNJI SEZONI Upravni odbor SNG v Ljubljani je sprejel predlog vodstva Drame za. prvih pet del, ki jih mislijo uprizoriti v prihodnji sezoni. Ta dela so: Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« v režiji ing. arh. Viktorja Molke, Skakespeareov »Henrik IV.« v režiji Bratka Krefta, A. Millerja »Pogled z mostu« v režiji Slavka Jana, Molierovega »Don Juana« ali »Sola za može« v režiji Franceta Jamnika ter • Kreftove »Krajnske komedijante« v avtorjevi režiji. LJUBLJANSKA OPERA NA DUBROVNIŠKEM FESTIVALU Ljubljanska Opera bo kakor do sedaj tudi letos sodelovala na Dubrovniškili poletnih igrah. Prihodnji mesce odpotuje ansambel v Dubrovnik, kjer bodo predvajali Mozartovega »Don Juana«, Rossinijevega »Seviljskega brivca« in eno baletno predstavo. lcor lani (vštevši mladinsko) osem del: Marodič: »Svetloba nad davnino« (krstna predstava), Hauptmann: »Bobrov kožuh«, Ocvirk: »Peter Klepcc« (krstna predstava), Van Druten: »Spominjam se mame« ali Du Mauricr: »Plima v septembru« (v obeh primerih jugoslovanska praizvedba), Moreto: »Dona Diana«, Tolstoj: »Vstajenje«, Roussin: »Lepa Helena«, Lovec »Turška sužnja« (krstna predstava.) Razen napovedanih predstav in rednih gostovanj tržaškega SNG bodo zanimive Se zamenjave gostovanj z drugimi gledališči Slovenije — praksa, ki smo jo nakazali že z gostovanjem ptujskega Mestnega gledališča v minuli sezoni. Več o prihodnji sezoni jeseni, preden se odpro naša gledališka vrata. Djurdjiea Flere I IBM •«v, -iá a Iteilfi •f..... Člani GSP — Breda Urbič, Tone Albreht in .Tanez Klasinc — v prizoru Držič-Rupljeve komedije »Boter Andraž«, najbolj uspele letošnje uprizoritve. Priznanje kulturno-prosvetnim delavcem (S VII. seje Sveta za kulturo in prosveto pri OLO Koper) m.-rnir,; Rvpf lnilt.nrn in ura- vimi močmi brez dodelitve notreb Okrajni Svet za kulturo in prosveto je v soboto 14, t. m. razpravljal o stanju v Gledališču Slovenskega Primorja, obravnaval ustanovitev sklada Srečka Kosovela v zvezi z vsakoletnim nagrajevanjem najbolj požrtvovalnih množičnih kulturno-prosvetnih aktivistov v okraju, imenoval Okrajni svet za kinematografijo in rešil še vrsto vprašanj s področja svoje pristojnosti. POŽRTVOVALNO POTUJOČE GLEDALIŠČE Iz izčrpnega poročila upravnika Gledališča Slovenskega Primorja tovariša Oskarja Venturinija izhaja, da je gledališki ansambel tudi v pretekli sezoni — to pa v izredno težavnih pogojih! — požrtvovalno opravil svoje poslanstvo, saj je izvršil svojo maksimalno repertoarno normo s 110-procentnim uspehom. GSP je v tej sezoni dalo v Kopru 37 predstav, širom okraja v 45 krajih nadaljnjih 79 predstav, v goriškem okraju 24 in na svoji uspešni turneji po Sloveniji spet 24 predstav, skupaj torej 164 predstav. V tem letu je v okviru GSP zaživel tudi baletni odsek. V drugem delu svojega poročila je upravnik GSP nakazal nekatera, za nadaljnji uspeh gledališča usodna vprašanje — pomanjkanje stanovanj in igralcev, nabava avtobusa itd. Več kot prepričljive so bile nekatere osvetlitve težavnega stanja v gledališču. Iz iznešenih primerov naj navedemo samo nekatere: da so že dosedaj nekateri igralci prisiljeni po gledaliških skušnjah prenočevati kar na odru ter da po zmanjšani kadrovski zasedbi ni mogoče misliti na nujno potrebno okrepitev ansambla z no- 93 Umetniški film iz preteklosti piranskih solinarjev V nedeljo 15. t. m. je predvidoma prispela v Portorož snemalna ekipa, ki bo po stari legendi o nastanku piranskih solin posnela umetniški film o borbi piranskih solinarjev za pravice in kruh. Film bo režiral naš stari znanec, režiser »Vesne« in »Greha«, František Cap. Tudi ta, za »Grehom« drugi umetniški film, ki bo v glavnem posnet v Slovenski Istri, oziroma na sečoveljskili solinah, bo nemško-jugoslovanska koprodulccija. Producenta sta »B A VARI A-FILM« iz Miinchena, največje in najuglednejše zahodnonemško filmsko podjetje ter »ZAGREB-FILM« iz Zagreba. Tehnične usluge bo nudilo naše slovensko podjetje »TRIGLAV-FILM« iz Ljubljane. Razen tega bo pri snemanju tega umetniškega filma neposredno sodelovalo tudi lokalno turistično podjetje Potovalni urad »ADRIA« iz Portoroža—Kopra, ki bo prevzelo organizacijo prevoza in bivanja številne filmske ekipe v Portorožu. Naj omenimo še dejstvo, da bo ta film posnet brez umetniške udeležbe slovenskih filmskih delavcev in da je to vzbudilo v njihovih krogih upravičeno negodovanje. Res je škoda, da tako zanimive tematike, kot je preteklost piranskih solinarjev ter filmsko tako izredno privlačnih pejsažev (po izjavi samega Capa ob snemanju filma »Greh«) kot so v Slovenski Istri ni znalo pravočasno izkoristiti slovensko filmsko podjetje ter so ga prehiteli drugi. Nehote pa se nam ob tem vsiljuje vprašanje: ali ni vodstvo in umetniški svet »TRIGLAV-FILMA« le preveč konservativen in počasen ter sam kriv, da privlačne filmske ideje pograbijo pred njim drugi, ki imajo več komercialnega duha in sposobnosti naglega odločanja? Kajti tudi film je blago, industrija, trgovina, ki je včasih laliko zelo donosna. Redkeje pa je — žal, sedma umetnost. Upamo, da bo umetniški film o piranskih solinarjib eno in drugo. Vsekakor ne moremo odrekati obema producentoma te koprodukcije pravice, da sta v svobodni konkurenčni borbi, ki vlada v proizvodnji filmov, imela več razumevanja za zanimivo tematiko in lepo obmorsko pokrajino, kot mi sami. s. d. vimi močmi brez dodelitve potrebne kvote stanovanj; da je bilo vodstvo GSP prisiljeno prekiniti svojo nedavno turnejo po okraju zaradi hude obolelosti igralke itd. Brez avtobusa in potrebnih stanovanj je gledališki kolektiv podvržen tolikšnim fizičnim naporom, da to v bodoče ni več vzdržno kljub skrajni požrtvovalnosti članov GSP. Vredno je končno podčrtati tudi smotrnost reševanja perečih kadrovskih vprašanj na način, kakpr ga je ob občutnem pomanjkanju gledališkega kadra že za letos predvidela okrajna komisija za štipendije: razpisala bo 3 štipendirana mesta v Akademiji za gledališko umetnost. Nič zato, če bodo ti kadri prišli v naše gledališče šele čez štiri leta — bolje takrat kot pa nikoli! Ob koncu razprave so se člani Sveta strinjali s prošnjo predsednika Sveta, naj upravnik GSP sporoči celotnemu kolektivu vso pohvalo in priznanje za lepe uspehe gledališkega kolektiva v letošnji sezoni, predvsem pa za njihovo požrtvovalno obvladovanje premnogih težav. KOSOVELOVE NAGRADE MNOŽIČNIM PROSVETARJEM V nadaljevanju seje so člani Sveta odobrili pravila za »Sklad Srečka Kosovela pri Okrajnem svetu Svobod in kulturno prosvetnih društev v Kopru«, po katerem naj bi najzaslužnejši kulturno - prosvetni delavci v našem okraju vsako leto na Prešernov dan 8. februarja v obliki javnega priznanja prejeli primerno število denarnih nagrad. Predvidoma bodo letos razpisane tele nagrade: pet po dvajset tisoč, deset po deset tisoč in deset po pet tisoč dinarjev. Posebni pravilnik bo določil način širšega ocenjevanja kandidatov po občinskih svetih za kulturo in prosveto, prav tako pa tudi način končnega ocenjevanja po posebni okrajni komisiji. Brez dvoma bodo te Kosovelove nagrade nadomestile vsaj del priznanja, ki jim ga naša družba dolguje za njihovo neumorno amatersko delo v naših Svobodah, kulturno-prosvetnih in godbenih društvih, dramatskih in predavateljskih krožkih, ljudskih univerzah itd. V zvezi z določili zakona o kinematografiji je okrajni Svet za kulturo in prosveto sklenil predlagati OLO tudi ustanovitev Okrajnega sveta za kinematografijo, ki naj bi kritično usmerjal programsko politiko naših kinematografov. Ta svet naj bi sestavljali zastopniki OO SZDL, okrajnega sveta za kulturo in prosveto,. okrajnega sveta Svobod, Društva prijateljev mladine, OK LMS, okrajnega odbora zadružne zveze in predstavnik okrajnega podjetja za razdeljevanje filmov. Svet je sprejel tudi priporočilo za OLO, naj se podobni sveti ustanovijo tudi v okviru občin. LJUBLJANSKA OPERA BO V PRIHODNJI SEZONI UPRIZORILA 5 OPER IN 2 BALETA Upravni odbor je potrdil reper-toarni načrt ljubljanske Opere za prihodnjo sezono. Operno vodstvo je predvidelo za uprizoritev Of-fenbachove »Hoffmanove pripovedke«, Donizzettijev »Ljubezenski napoj«, Verdijevega »Othella«, Kogojeve »Črne mašite« in Pro-kofjevega »Igralca«. Od baletov pa bodo uprizorili Cajkovskega »Labodje jezero« in pripravili samostojen baletni večer. Opera »Igralec« Prokofjeva bo uprizorjena v Ljubljani prvič. SPOMENIK ANTONU AŠKERCU V LJUBLJANI V nizu kulturnih prireditev v času Ljubljanskega festivala je bila v nedeljo posebna svečanost, ko so v Križankah odkrili doprsni kip pesniku Antonu Aškercu. S tem je tudi zaključena vrsta proslav ob stoletnici pesnikovega rojstva. Ob odkritju spomenika je govoril Mile Klopčič, kip pa je delo pokojnega Nikolaja Pirnata. KOMEDIJA IZ SODOBNEGA ČRNOGORSKEGA ŽIVLJENJA Gledališka kritika v Črni gori ugodno ocenjuje novo domače delo, komedijo Veljka Mandiča »Prišla je snaha«. Nedavna krstna predstava je bila v titograjslcem gledališču in pravijo, da bi se .komedija kljub črnogorskemu ko-loritu lahko dogajala kjerkoli v Jugoslaviji. Kljub temu, da je delo pisano »brez literarnih preten-zij«, je naletelo na zelo ugoden odmev pri občinstvu in pri kritikih. GOSTOVANJE KITAJSKIH ARTISTOV V JUGOSLAVIJI V zameno za gostovanje naših opernih pevcev na Kitajskem bo prišla te dni na enomesečno gostovanje po Jugoslaviji skupina kitajskih artistov. Gostovali bodo i v večjih krajih in republiških središčih. DOMAČA OPERETA V MARIBORU V Mariboru so že pred štirimi leti ustanovili operetni ansambel, ki je uprizoril do zdaj šest operet, na deskah doma JLA. Letos je bila na vrsti opereta »Včasih se zgodi« domačih avtorjev in sicer skladatelja Mirka Rebolja in libretista Borivoja Svotela. Avtorja sta Imela predvsem namen nuditi občinstvu neproblematično, lahkotno razvedrilo. Tudi izvajalci so se potrudili, da je izpadla izvedba mikavno in zabavno. ISTRSKO NARODNO GLEDALIŠČE Puljsko narodno gledališče bo pričelo svojo prihodnjo sezono kot Narodno gledališče za Istro. Prenehalo pa bo zato delovati Buj-sko gledališče. Nekatere igralce Bujskega gledališča bo angažiralo gledališče v Pulju. Novo gledališče bo upravljal gledališki svet kot družbeni organ. V njem bodo predstavniki iz Buj, Pazina, Po-reča, Labina in Pulja. V prihodnji sezoni bo Narodno gledališče za Istro razširilo abonmaje, prav tako pa gostovanja po vsej Istri. BOGAT SPORED SPLITSKIH POLETNIH IGER Kljub finančnim težavam sta oba zbora Mestnega ljudskega odbora v Splitu sklenila, da bosta prispevala potrebna sredstva za tradicionalne Splitske poletne igre. »Igre« so se pričele v Splitu 15. julija in bodo trajale do 15. avgusta, Spored prireditev je zelo bogat, saj obsega reprezentativna operna, dramska in koncertna dela. ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA V NEMŠČINI Berlinska založba Greuter bo izdala Zgodovino slovenske književnosti, ki jo pripravlja univerzitetni profesor dr. Anton Slod-njak. Delo v nemščini bo obsegalo okrog dvajset tiskovnih pol. RAZSTAVA SLOVENSKIH IMPRESIONISTOV V CELOVCU V Celovcu so svečano odprli razstavo slovenskih impresionistov Jakopiča, Jame, Groharja in Ster-nena. Razstavo je priredila Moderna galerija iz Ljubljane v zameno za veliko razstavo novejšega koroškega slikarstva, ki je v Ljubljani. Izbor del je oskrbel Galerijski svet Moderne galerije, otvoritve razstave pa so se udeležili predstavniki našega in avstrijskega kulturnega in javnega J l ' : ■ - ■ •.....' i '•■■'■■ v:-,;; .'z.'-:.,..- • ' . .-v, ¿ÉÉ» -¿ft-;^ ; c^Htgivv ■ ■ ■ .-•t S' i j i Í7>c-"--\í : V. .. . . . . ' * ' -____• - 1------— —A"-- - '—------- — Naši borci so se hitro znašli. Pod zaščito ostrega mitraljezkega ognja so se hitro in previdno umaknili z ravnine na poraslo pobočje z grmičevjem pod I-Iarijami, kajti postajalo je vse bolj vroče, Pritisk Nemcev je naraščal. Naši pa so ga dolgo uspešno odbijali. Nemci so hoteli za vsako ceno obračunati z našimi borci, ki jih pa niso pustili blizu. Zato je bila borba toliko bolj srdita. Niti za trenutek ni prenehalo streljanje niti z ene in niti z druge strani. Ko so uvideli Nemci, da ne morejo našim do živega, so poduzeli drugo taktiko. S tem namenom se je situacija na bojišču na videz iz-premenila. Nemci so pričeli zapuščati kamione in se pripravljati na juriš. Komandirja Jernej in Blisk pa sta poizkusila izkoristiti ta trenutek. »Streljajte in bijte, kolikor morete in dobro merite!« je zaklical Blisk. Borcem ni bilo treba dvakrat reči. Cevi strojnic so žarele. Nemci so med tem spoznali storjeno napako. Morali so kloniti in jo jadrno popihati proti Ilirski Bistrici. Naši so jih preganjali vse dokler jim niso oklopni avtomobili preprečili nadaljnjega prodiranja. Drago Suhi stim skalovjem, kjer še domujejo divje mačke, ruševine požgane Ga-brovice. Koliko zgodovine je skrite v teh ruševinah! Z oken hiš no- Spomini na borbo proti fašizmu, na skrito delovanje aktivistov-ile-galcev, so ohranjeni v zbledelih listih, ki so jih zavedni ljudje ohra- stu?« je nato vprašal četne koman- nm pred uničenjem vse do danes, ve Gabrovice v dolini je lep raz- dll'3e- . ,, , Ti zbledeli listi so danes živa zgo- eied na staro vas, kjer je že zgodaj »Moji so vsi,« mu je kratko od- dovina in govorijo novim pokole- zagorela iskra upora proti fašizmu, govoril komandir prve čete Albert njem Q dejanjih partizanov in ak- ob znanih volitvah v rimski par- Gruden Blisk. __ tivistov, ki se zdijo nemogoča. To- lament, 21. maja 1921 so prebival- =1 " da - besede nemogoče partizani vasi pokazali veliko odločnost. dir druge čete Slavko Lakovič. »Mojih je nekaj na straži in v izvidniških patrolah,« je pojasnil komandir tretje čete Davorin. »Kaj pa tvoji, Jernej?« je vprašal komandant bataljona, »Samo kuharji manjkajo in intendant,« mu je odgovoril komandir četrte čete, Kari Lekšan- Jernej. »No, potem pa poslušajte! Prva četa naj krene takoj proti Preložam. Izberite si primeren položaj. Če bo potrebno, pošljite kurirja po pomoč. Druga četa naj zasede položaj ob robu vasi v smeri Prelož, in to od šole do ceste, ki pelje proti Harijam. Tretja četa naj zasede položaj od te ceste za vasjo do pokopališča. Četrta pa bo ostala v vasi kot rezerva.« Komandirji so takoj nato odšli s svojimi četami na določene položaje. Komandant bataljona pa je med tem stopil k ostalim članom štaba bataljona: »Dobro bi bilo, da se razdelimo in gremo na položaj s četami. Tam bomo bolj potrebni kot pa tu v vasi.« »Prav imaš, Benjamin. S prvo četo je odšel Blisk, Za njim ni treba hoditi,« je dejal politkomisar bataljona Franc Kdro-Istok. »Kaže, da bo danes še vroč dan. niso poznali! Zato je prav, če ti zbledeli listi spregovorijo vsem preostalim in posebno mladini, da bo spoznala junaštvo in požrtvovalnost njihovih očetov. Na cesti ob vhodu v vas so postavili barikado, v strmini nad cesto pa so nagrmadili kup skal in kamenja, S tem kamenjem so hoteli izkazati »dobrodošlico« fašistom, če V ozapski dolini so pod apnenča- bi se bili upali prodreti v vas. Eden Nova Gabrovica od preživelih udeležencev teh priprav, Lovre Ivančič, ki danes živi v novi Gabrovici, • pripoveduje: »Ljudje so stali pripravljeni ob kupu skal nad barikado. Ko bi bil privozil avtomobil s fašisti, bi skale v hipu zavalili po strmini. Zdrobile bi avtomobil in fašiste. Ti pa se niso upali v vas. niti od Ospa in ne od Črnega kala. Dober nauk so prejeli pri Mačkovljah, ko jih je nekaj za vedno obležalo na cesti in po vinogradih ...« Več dni po teh dogodkih so se možje in fantje skrivali po gozdovih in jamah, da so se izognili aretacijam. Vendar so fašisti kljub vsej previdnosti aretirali pet moških: Andreja Purgerja, Jožeta Pečarja, Antona Križmančiča, Franca Purgerja in Andreja Maverja. Ker jim niso mogli dokazati nobene krivde, so jih po enem mesecu zapora izpustili na svobodo. V prazni hiši Bruna Baruta je bila že lota 1932 tehnika, kjer so takratni člani KP razmnoževali letake, ki so ljudstvo pozivali na borbo proti fašizmu. Ob znanih demonstracijah v Dekanih, Kopru in drugod, ko je več tisoč kmetov protestiralo proti visokim davkom, so v tej tehniki razmnožili več tisoč letakov, ki so jih potem v nočnih urah raztrosili po cestah in poteh. Karabinjerji so pri trošenju presenetili Andreja Ivančiča. Ko jih je zagledal, je skočil čez visok zid in srečno ušel, čeprav so streljali za njim. Leta 1932 so tu delovali trije zavedni člani Partije: Ivan Cah, Roman Ivančič in Franc Ivančič. Za (Nadaljevanje na 11. strani) Te dni sve se srečali prvič v življenju in vendar mi ni bila nič tuja. Saj je le ena od slotisočcv listih, ki so bile v težkih letih vseljudskega odpora vsem nam matere na vsakem našem koraku. Vselej, kadar me je pot zanesla v kraje onstran rapallske meje, sem sproščeno zadihala ob zavesti, da je končno naša ta zemlja od notranjskih gozdov do jadranskih voda, ki oblivajo istrsko obalo. Veliko krvi njenih sinov in hčera jo je oblilo. Mnoge rane so se zacelile, mnoge, vse premnoge pa ne. Rane matere Ivane niso od tistih, ki se cclijo. Draga je bila ta zemlja in mati Ivana je dala zanjo vse, kar je ljubega imela. Dom in moža in štiri otroke, vse. kolikor jih je imela, vse v enem samem kratkem letu. Niti s tem ji ni bilo pri-zanešeno: sama je ostala živa, da izpijc čašo pelina do dna. Od požgane domačije v Vrabčah pod Nanosom, na kateri v radostnih pomladanskih dneh leta 1945 ni mogla stisniti nikogar od svojih otrok v naročje, se jc poslovila za vselej. Iskala je pozabljena na savinjski zemlji, iskala ga je v glavnem mestu, po dolgih letih pr. jo je osamljenost zvezala z novim možem in njenim sinom, da bi ne bila več tako sama, kadar ji je žalostno ali veselo pri duši, V lem novem domu sem jo poiskala. Mati Ivana je v obledeli obleki čistila solato, strgala krompirček in potikala l>o-Icnca v štedilnik, na katerem je vrela juha. Ob tbm njenem delu sve se vračale v preteklost, ki jc enaka preteklosti vsega naroda, iz katerega jc izšla in se mu ni izneverila tudi v najtežjih trenutkih niti z najrahlejšo sebično mislijo. To je bilo veselja v njenem širokem srcu tista prva leta odpora, ko so sc v Vrabčah oglašali partizani, ko so vaščani prinašali iz shramb in kašč hrano in je na Skapinovcm ognjišču vrela topla jed zanje! Vse dotlej, ko so osovraženi tuji gospodarji v januarju 1943 poklicali pod orožje najmlajše letnike za nove in liovc osvajalnc pohode. Jc bilo kaj dvoma, komu naj sc odzove, čigavemu orožju naj služi Joško, njen starejši? šel jc k onim v gozdove, za njim še mlajši Francko. De. kleti Danica in Mihela tudi nista hoteli zaostajali. Še njih jc vzela noč. Ivana in oče Škapin sla vedela, kaj ju čaka. Tistega nista pričakovala pod svojo streho. Oče Skupin v vinogradu, Ivanu, mali vsej bližnjih partizanov pa za ognjiščem sosedu Nabergoja. Starček ji jc veselo mežikal ¡J kota, ko jc obračala velikanski lonec polente. FERDO KOZAK 0 Te dni jo preteklo dvajset let, odkar sta Hitlerjev nacionalni socializem in Mus-solinijev fašizem pomagala Francu organizirati protidržavni udar in s tem vzpostaviti fašistično diktaturo v Španiji. Ta državljanska vojna jb bila prvi krvavi spopad med osvajalnimi težnjami fašizma in naprednimi silami sveta, ki jc prišel do popolnega izraza -i drugi svetovni vojni. | španska republika jc nastala leta 1931. Tedaj jc bila odpravljena monarhija in z. njo diktatura generala Prima de Rivera. V februarju 1936 jo zmagala na par-lamcnlarnih volitvah Ljudska fronta. Lc-ta je začela izvajati socialne reforme, predvsem agrarno le-r začela z. razlaščevanjcm obsežnih zemljišč posvetnih in cerkvenih veleposestnikov. Imela je tudi v načrtu odpravo nepismenosti, ki je tega leta zajemala 42'lc vseh prebivalcev. V izvajanju svojega načrta pa je bila prešibka, skupino generalov, ki je imela s seboj kapital in cerkev, jc prestavila v kolonije. Tam so imeli dovolj možnosti, da so organizirali protidržavni udar, Pod vodstvom generala Franca so s pomočjo marokanskih čet, fašistične Italije in nacistične Nemčije organizirali upor ter napadli republikansko oblast v Španiji. Klicu Ljudske fronte na borbo proti fašističnim silam so se odzvali prostovoljci 53 narodnosti med katerimi je bilo tudi več slo Jugoslovanov in mnogo Slovencev, med njimi pa največ Primorcev. Z vso zagrizenostjo so se skozi tri leta borili proti fašistom, si tamkaj pridobili neprecenljivih izkušenj, ki so jih pozneje v naši narodnoosvobodilni borbi in ljudski revoluciji ne le samo koristno porabili, temveč tudi zelo uspešno prenašali na našo domačo ljudsko vojsko, ki je v letih 1941 do 1945 jugoslovanskim narodom tako sijajno izbojevala nacionalno in socialno svobodo. Ob dvajsetletnici španske državljanske vojne, ko se je 18, julija 1936 uprlo fojošlvo na celem španskem polotoku proti Ljudski fronti in Republiki, je naša redakcija povabila 7 bivših španskih borcev našega okraja na pomcnck, na katerem si je naš sodelavec zabeležil nekaj drobcev iz zakladnic njihovih spominov. Španski borec Jože Vergan, doma iz Popetra pri Kopru, ki je sodeloval v I. mednarodni brigadi,. ne bo nikoli pozabil prve borbe za obrambo Madrida v novembru leta 1936. »13. septembra se je zbralo v Parizu nad 600 prostovoljcev 'z vseh evropskih držav. Ilegalno smo prekoračili francosko-špansko mejo in v Barceloni doživeli prisrčen sprejem. Čeprav smo bili slabo oboroženi, smo v Figurasu, zbirališču prostovoljcev, formirali prvo brigado in potovali skozi Albaceto, kjer je bil kasneje stalni sedež mednarodnih brigad. Spotoma se nam je pridružilo več sto španskih prostovoljcev. Vkorakali smo v Madrid in doživeli ognjeni krst. Živa mi je v spominu borba za zavzetje Študentskega doma, kjer je bilo eno izmed središč fašističnih oddelkov. Bitka je trajala osem dni in noči. Borih smo se na nož in od nadstropja do nadstropja. Vojna sreča se je neprestano menjavala; nekaj časa smo bili mi gospodarji Doma, nekaj časa In naglo jo jc potisnil v svojo skrivno shrambo, ko so obkolili hišo. Iz nje je prisluškovala, kako so iz hlevov .vlekli govedo, prašiče, zajce, kokoši. Dom jc Wmim bil opustošen, za vasjo pa so Lahi lovili može. Nikoli ga ni več videla, tudi njegovim zemskim ostankom so zabrisal; sled, V dobrem mesecu za svojim prvim jc odšla še mati Ivana na njegovo pot, zadnja od hiše in edina, ki se je po letih vrnila. Samo za kratek čas, toliko da je položila v domačo zemljo svoje drage. Očeta Skapina ni med njimi, tudi ne Francka. Njegove kosti so strohnele v velikem skupnem grobu v Liki. Ko me je pod Črnim Kalom udobni avtobus pod večer vozil nazaj k obalam našega morja mimo Ospa in Gabrovice, Ri-žane in bližnjih Dekanov, kjer je mali Ivana leta 1943 sodelovala pri razmoževa-nju partizanskega tiska, sem si skušala odgovoriti na vprašanje, ki se mu je sama izognila. Kdaj ji jc bilo takrat najteže? Morda ko so ji ubili moža, očeta njenih otrok in skrbnega gospodarja? Ali In. krat, ko ji je soseda iz domače vasi v februarju 1944 sporočila, da so padli sin Francko in hčeri Danica in Mihela? Ostal ji jc Joško. Tovariši, ki so slutili ncizgo-vorjeno Ivanino tesnobo zanj, so ga poslali v njeno bližino. A fantu ni bilo za življenje in delo v bunkerju, silil je v večja tveganja. Pod večer v začetku maja sta mati Ivana in njena sodelavka Marjanca zlezli :z bunkerja, da bi se naužili zraka pod zo- rečo gabroviško češnjo. Ko so od Ospa odjeknili rezki streli, mati Ivana ni pomislila, da so veljali njenemu zadnjemu otroku. In ko so prišli ponjo tovariši, da bi jo spremili k njegovemu zadnjemu počivališču, je v naglici naročala, naj dajo večerjo Jošku, ki se je -zakasnil . , Minevala so leta. Z oložnostjo, ki je nič več ni -zbrisalo z njenega obraza, je sredi vsakdanjega dela od časa do časa bolj živo zaskelela rana v njenem srcu. To je bilo takrat, ko so se oglašali otroci drugih mater. Pod večer njenega življenja hladi to srčno rano le misel, da jc kri njenega rodu, prispevala k boljšemu življenju njenega ljudstva. V tistem skromnem domu v postojnski Soški ulici, pred katerimi veselo bevska črni kuža, je pred leti s proslave na Okro-glici po radijskih valovih ujela vest, da je žrtvi njenega izumrlega rodu dala domovina najvišje priznanje: njeno najmlajšo, Mibclo, partizanko-borko Drino, ki jo jc pokosil rafal na Žirovskem vrhu, so imenovali za narodnega heroja. Morda ste že kdaj srečali mater Ivano Skapinovo? Morda vas je pot že vodila mimo njenega doma? Ste zaslutili njeno brezmejno žrtev? N. K. pa številčno močnejši nasprotnik. Po trdi borbi smo odločili bitko v našo korist in s pomočjo naprednih madrldčanov pregnali sovražnika, V tej bitki me je neki Ma-rokanec ranil z nožem po licu in spomin na ta dvoboj imam še danes.« bataljon primorcev zadržal 3 fasisticne divizije »Še danes mi ni razumljivo,« je dejal Nazarij Primožič doma iz Čežarjev, ki je bil v španski državljanski vojni ipolitdelegat, »kako smo uspeli z enim samim bataljonom, ki so ga v glavnem sestavljali Primorci, ustaviti prodor treh italijanskih fašističnih divizij. Bilo je marca 1937, fašisti so hoteli razbiti obroč republikanskih edi-nic okrog Madrida ter prodreti vanj skozi pokrajino Guadalajara. Zavedali smo se, da bi padec Madrida pomenil vojaško, politično in moralno zmago, zato smo se borili kot levi in onesposobili nad tri-desettisoč sovražnih vojakov.« »Našo prvo četo je napadlo 40 tankov,« sta nadaljevala tovariša Cetin in Primožič. »Deset jih je šlo čez naše linije, vendar je četa vzdržala na svojih položajih. S tremi tanki smo šli v protinapad in jih s pomočjo letal odbili. V tej bitki je prebegla k nam cela četa italijanskih vojakov, ki je kasneje sodelovala v bitkah proti fašistom«. s pomočjo koče popo-vica rešili tri topove »Med mnogimi spomini,« je dejal Ciril Ušaj, bivši poročnik m komandir baterije II. artilerijske grupe internacionalnih brigad, »mi je ostal v najbolj živem spominu napad Francovih sil v marcu leta 1938. Takrat smo imeli v svojih rokah skoraj polovico Španije. Sovražnik je hotel presekati naše ozemlje. Zasesti je nameraval Va-lenicijo in s tem preprečiti dotok orožja in druge pomoči iz inozemstva, Valencija je takrat bila strateško pomembna točka, vrata v Madrid. Kljub sovražnikovi premoči, razmerje sil je bilo 10:1, in čeprav smo imeli zastarele topove, smo zadržali nasprotnika. V eni izmed teh bitk, ki so trajale šest Oficirska šola republikanske vojske v Pozorabiju leta 1937. Drugi v prvi vrsti je tovariš Leopold Caharija, ki je bil kasneje komandant oficirske šole 53. divizije in kapetan španske republikanske vojske. Levo od njega zgoraj sedi Vcrgincla od Sv. Križa pri Trstu, ki je kasneje padel kot komandant italijanske partizanske divizije. Tovariš Anton Cetin, poročnik španske državljanske vojske, doma iz Gažona, pa je dejal: »Ta' odpor je bii velikega pomena. Ustavil je napad nadmočnega sovražnika. Tedaj sem vodil mitra-Ijezce. Bitka še je začela v zgodnjih jutranjih urah, napadali smo Grad v Guadalajari. Sovražnik je bil dobro opremljen, mi pa smo imeli prednost v kritju. Ob petih popoldne 14. marca smo pozvali nasprotnika, naj se preda. Odgovorili so nam s tem, da so ubili našega parlamentarca. Bitka se je nadaljevala, čez dve uri, ko sme jim zaprli vse izhode, se je posadka Gradu vdala.« tlBPfv ÂÉÂfhip HÉÉW Äglf1 1 S , fe» & « lil% « ftf WS! f i Ii- fi' ; «i;' » » TwmifiÈm i il 1 üSi f.Viííf.«:-; . -..■■ y ! ! ' SI i --, 1 ■ ¡5» msm > X Španski borci: Primožič, Cetin, Vergan, Ukmar, Ušaj, Caharija, Bertok mesecev, smo topničarji nepričakovano ostali brez podpore pehotnih enot. Tedaj smo vsi zgrabili za orožje in v bitki na nož, v kateri sta sodelovala tudi tedanji načelnik štaba II. artilerijske grupe, španski poročnik in sedanji državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in sedanji vi-ceadmiral JVM Srečko Manola, rešili tri topove . . .« »Fašistična komanda« ga je prekinil v pripovedovanju Anton Ukmar, »je imela namen presekati Katalonijo in Center, vendar jim to ni uspelo. V nadaljevanju bitke, ki je divjala z vso ogorčenostjo, _smo začeli s protiofenzivo na reki Ebru in vdrli globoko na sovražnikovo ozemlje. Imeli bi še več uspeha, vendar pa so nam italijanske in nemške divizije, letalske in topniške, ustavile prodiranje. Utrdili smo svoje položaje. Ta naša ofenziva je dala povod pogajanjem pri mednarod- . ni komisiji za premirje pri Društvu narodov v Ženevi, ki pa je pozneje ščitila težnje Francovih falangistov. Ko smo po dogovoru v Ženevi leta 1938 umaknili internacionalne brigade s fronte, da bi s tem olajšali pogajanja za prekinitev državljanske vojne, saj smo verovali v pravično rešitev za zeleno mizo, je nasprotnik skrbno* pripravljal poslednji udarec republikanskim silam. V prvih tednih leta 1939 so začeli s splošno ofenzivo in v teh kritičnih dneh so internacionalne brigade spet prijele za orožje in junaško branile vsako ped španskega ozemlja. Umikale so se v sosednjo Francijo v upanju, da se bodo pridružile četam centralne fronte Španije. Francoska armada pa nas je razorožila in nas poslala v zloglasna koncentracijska taborišča,« (Nadaljevalce na 11. strani) (Odlomek iz romana »Popotoval sem v domovino«) Soba je bila razsvetljena in zvonec je presunljivo in brez prestanka zvonil v dremavo noč. Pri postelji je stala žena in me je gledala. »Koliko je ura?« sem jo vprašal, pravzaprav nič začuden nad tem, da gorijo vse luči in da stoji ona sredi noči oblečena v sobi in so ji oči polne zelo napete, na pol vznemirjene na pol preudarne pozornosti. »Ena bo . , .« Zvonec je zvonil in zvonil, ostro in nestrpno, da sem prav videl razdraženo roko, ki je zunaj pred hišo pritiskala na gumb. »Kdo...« me je gledala žena in ni.dokončala. »To so oni!« »Oni so, da .. ,« Odšla je iz sobe. Slišal sem, kako je zarožljal ključ v vežnih vratih in zvonec je utihnil. Namesto njega je trd glas, kakor bi bil iz črnega železa, udaril dvakrat, trikrat v zgoščeno tišino. Nato so se zagnali po kamnitih stopnicah težki koraki. Nekdo je butnil v vrata v predsobi in jih odpahnil. Čutilo se je, da se je v tesni prostor nagnetlo mnogo ljudi, toda v sobo so stopili samo trije civilisti. Za enega izmed njih pravzaprav ni držalo, da je stopil v sobo, pač pa se je zagnal vanjo, da se je komaj ustavil pred pisalno mizo. Bil je debel in čokat, srditemu bizonu podoben, z ogromno glavo na mesnatem vratu in z naprej potegnjeno spodnjo čeljustjo, ki jo je tiščal v široke prsi. Očitno je bil od vseh treh prvi in najpomembnejši. Zajetna, na naskok pripravljena kepa mesa, iz katere se je upiralo vame dvoje majhnih, zelenkastih, bolj razburjenih kakor pa od nekega izrazitega čustva užganih oči. Možakar je imel ohlapen, ponošen plašč na sebi in njegove nabuhle, rožnate roke, v katerih je mečkal neke papirje, so bile podobne rokam prekajevalcev svinjine. Nekaj časa ni rekel nobene, kakor bi čakal, da se obseg in ihta njegove osebnosti uveljavita v prostoru. Potem se je s hripavim, mastnim glasom zapodil vame. »Vi ste ...?« »Sem.« »Nalog imam, preiskati vaše stanovanje!« »Prosim!« »Kje imate orožje?« Pogledal sem ženo, nato njega, »Poglejte!« Mogoče mi je šlo pri tem malo na smeh, ker so njegove oči izprašujoče, pa tudi grozeče obstale na mojem obrazu. Njegova spremljevalca sta se komaj opazno pomaknila bliže k postelji. Toda debeli se je rezko obrnil k vratom. »Avanti!« V sobo so pridrli vojaki, sami visoki ljudje iz znanega polka grenadirjev. Na glavah so imeli železne čelade in njih jermenje so si bili tako zategnili pod bradami, da so jim bila lica napeta kakor jabolka in so jim silila v oči. Bili so oboroženi do zob in so se gnetli okrog debelega civilista. Iz predsobe so pritiskali za njim še drugi in po tleh so se pod njihovimi težkimi, okovanimi čevlji nabirale črne luže. Ne da bi odložili puške, so se lotili mize, omare in knjižnice. Trije so se pogrnili po tleh in so silili z nogami in z rokami pod posteljo. Pri tem so se držali zelo resno, kakor da ni vsak izmed njih neko človeško bitje s takim in takim imenom, pač pa kakor da so vsi skupaj samo deli nekega stroja, ki z njihovo pomočjo opravlja -ta posel. Pripravil sem se na daljše čakanje. Ze spočetka sem hotel iz postelje, da bi se za silo oblekel, pa mi debeli ni dovolil. Zato sem se naslonil na blazine in sem poslušal, kako so štorkljah okovani čevlji po stanovanju, kako so odpirali predale in so odmikall omare — kako je na desetine rok šarilo po tem, kar je bilo konec koncev moj dom. Pravzaprav je čudno, kako v času moderne civilizacije ustrezamo prastari potrebi po zavetju pred čemer koli in si v takihle majhnih, kletkam podobnih prostorih urejamo pribežališče za življenje svoje človečnosti. Ta »moj dom« se mi je zdaj v tej noči zazdel pred celim svetom odprt. Tuje oči so radovedno stikale po njem in so z brezobzirnimi pogledi kakor po mrtvi, ničvredni gmoti blodile po tem, kar je bilo zame živo, meni drago, del mene samega. Po drugi strani pa me je ta dolgotrajna preiskava napolnila s prezirljivo ravnoduš-nostjo, ker sem vedel, da je bila gorečnost teh ljudi, ki so brskali po mojih stvareh, popolnoma odveč. Kako so si mogli misliti, da bo čakalo nanje po predalih, pod žim-nicami in pod posteljami kar. na debelo tistega gradiva, ki bi ga oni -tako radi z značilnim policijskim zmagoslav-kjem znosili pred noge svojega vodnika! Da bi ne bilo tako prizadevno početje vseskozi jalovo, so zmetali nekaj pisem po tleh in nekaj knjig, ki jih je pa debeli samo ošvrknil z očmi in se pozneje ni več zmenil zanje. Nekje v hiši je bila ura. Vojaki so se vračali iz ostalih prostorov stanovanja, si naravnavali puške in pasove ter se umikali v predsobo. Debeli je vrgel roke na hrbet in me ogledoval z nezaupanjem in nejevoljo. »In kje je orožje?« »Kakšno orožje neki!« sem rekel in sem se zopet posadil na postelj. Zena je hotela vedeti, če je preiskava končana. »Naj se obleče!« je dejal debeli, Nenadoma ves uslužen se je z prožnostjo, ki je značilna za takale zalite debeluhe, nagnil k njej. »Zaslišali ga moramo..,- Čez dobre pol ure bo spet doma . ..« Potem se je vrgel v poprejšnjo pozo in je buljil v vsak kos perila in v vsak kos obleke, ki sem ga natikal nase. Ob tem njegovem pozornem zijanju vame sem dobro čutil, kako me hoče na ta način ponižati, ker mi daje razumeti, da nisem od tega trenutka dalje nič več kakor nekakšno niče brez pameti in čustev, zanikrn, ničvreden predmet v rokah vsemogočne oblasti. Prav tako je znal poudariti svojo pričujočnost, ko sva si z ženo segla v roke. Od sinov se nisem smel posloviti. Odšel sem v spremstvu vseh treh civilistov in za nami so se vsull vojaki.., Za razbremenitev žene v javno in Kakor smo poročali v prejšnji številki, je bil preti kratkim v Kopru okrajni ustanovni občni zbor Zveze ženskih društev, nekaj pred tem pa ustanovni občni zbor »Društva za izobraževanje žena« za mesto Koper. Poročila in razprava, ki smo jo slišali na teh ustanovnih občnih zborih, je posegla v jedro perečih problemov, ki jih vsakodnevno občutimo in zato smo tembolj živo zainteresirani za njihovo pravilno in hitro rešitev. V izvlečku vam bomo posredovali zanimive podatke in važna vprašanja, o katerih so razpravljali tovariši in tovarišiee na obeh ustanovnih občnih zborih. KATARINA VEIIAR. predsednica iniciativnega odbora ZŽD in upravnica Dijaškega doma v Kopru. V uvodnih besedah je predsednica iniciativnega odbora kratko orisala nastanek nove ženske organizacije. Nova društva, ki jih ustanavljamo, imajo predvsem nalogo z gospodinjskimi pripomočki razbremeniti delovno ženo. V našem okraju imamo do zdaj šest društev za pospeševanje gospodinjstva in za izobraževanje žena (Koper,' Sežana, Dutovlje, Pivka, Postojna, Izola). V Ilirski Bistrici in v Piranu pa imajo še iniciativne odbore, ki pripravljajo ustanovni občni zbor. Ta društva imajo perspektivo razvoja le v mestih in večjih centrih, na podeželju pa se žene uveljavljajo v okviru organizacije Zveze zadružnic. Najbolj zanimivi in značilni so bili podatki o sodelovanju žena v javnem življenju in družbenem upravljanju. Številke so le-take: V Okrajnem ljudskem odboru sta od 65 članov 2 ženi, v okrajnem Zboru proizvajalcev od 55 članov dve ženi, pri vseh Svetih OLO od 103 članov 10 žena, pri vseh Komisijah OLO od 74 članov 1 žena, v Občinskih ljudskih odborih od 267 članov je 11 žena, pri Svetih ObLO od 657 članov 75 žena, pri Komisijah ObLO je od 184 članov 11 žena. Skupno je torej v organih ljudske oblasti našega okraja, brez krajevnih odborov, od 1435 članov le 113 žena ali 7,8%. Pri teh številkah je treba poudariti še to, da so žene vključene v glavnem v svete in komisije za socialno skrbstvo, zdravstvo in vzgojo. Ne najdemo pa jih nikjer, kjer odločajo o gospodarstvu, izgradnji, kmetijstvu, delovnem razmerju itd. Podobne številke so v delavskem samoupravljanju: Skupno število naših delavskih svetov je 72 s 1396 člani, od tega 176 žena ali 13%. Upravnih odborov imamo 135 s 714 člani, od tega 107 žena ali 15%. In vendar imamo v našem okraju 6664 zaposlenih žena in njihovo število v nekaterih tovarnah celo prevladuje. Poglavitni vzrok takega stanja pa so ostanki stare miselnosti, kar pa ne bo uspelo ženam premagati samo s svojim delom, ampak potrebujejo pri tem tudi pomoč množičnih organizacij. Prav ženska društva pa naj bi bila pobuonik .......itSSlI pilili m.m^mrmm^. m^mmm. ^ ' - " '"V >r t- mm > ; za vključevanje žena ne samo v proizvodnjo, ampak tudi v javno in družbeno življenje. Pri tem moramo seveda pomagati ženam olajšati vsakdanje breme gospodinjskega dela in premagati strah in občutek manjvrednosti, saj so se nekdanji izkoriščevalci tako zelo trudili, da bi ga vcepili »šibkejšemu« spolu. S tem v zvezi je tudi ustanavljanje raznih uslužnostnih podjetij in ustanov, kakor pralnic, krpal-nic, mlečnih in šolskih kuhinj, otroških vrtcev, pionirskih domov itd. Tov. Veharjeva je še govorila o raznih konkretnih oblikah dela ženskih društev. LOJZKA PLESNlCAR, predsednica »Društva za izobraževanje žena« v Kopru Poročilo tov. Plesničarjeve je bilo zelo konkretno in stvarno: za- statistični podatki, ki jih je povedala tovarišica Kraljeva: V Sloveniji imamo 400.000 gospodinjstev in če porabi vsaka gospodinja za svoje delo doma le fl ur dnevno (kar je vsekakor minimalno), znese to 1.000,150.000 ur letno. To je še enkrat toliko delovnih ur, kot jih opravijo delavci po vseh naših tovarnah. Če bi nam uspelo z naprednim gospodinjstvom in smotrno ureditvijo stanovanja zmanjšati ta gospodinjski delovni čas vsaj za dve uri dnevno, bi bil to prihranek v denarju 2 in pol milijarde dinarjev letno, pa če računamo gospodinjsko delovno uro le 10 dinarjev. Vsekakor številke, ob katerih se velja 'zamisliti. Za preusmeritev in mehanizacijo našega gospodinjstva pa je potrebna razen sredstev tudi vzgoja ter pouk ljudi in za to spet strokovni kadri. Za usposabljanje kadra imamo v Sloveniji Višjo gospodinjsko šolo v Grobljah, v Kopru pa imamo Srednjo gospodinjsko šolo, za katero pa je med našo mladino žal premalo zanimanja. Za prvi letnik prihodnjega leta so se prijavila samo 4 dekleta, zato bo razpisala šola v jeseni ponovni vpis. Absolventke šole imajo možnost dobre zaposlitve, praktično znanje pa jim koristi tudi v vsakdanjem življenju. V naših izložbah vidite lepo pisano prozorno blago za večerne obleke. Žal cena ni tako vabljiva kot vzorci. Če ste se pa že odločili za ta izdatek, vam predlagamo tale dva modela. Gotovo ram bosta všeč! Nekoliko nenavaden kroj, ki vas prav gotovo spominja slik iz starih modnih listov. Francoske modne hiše ga priporočajo mladim dekletom pot plesno obleko. sluga koprskega ženskega društva je, da imamo danes pralnico, čistilnico in kopalnico ter dve obrtni delavnici »Zvezda-.- in »Zora«. Žene so se tudi zelo zavzele za ustanovitev Zavoda za napredno gospodinjstvo, od katerega si obetajo veliko pomoč. Koprske žene rešujejo probleme s svojega področja v povezavi z Društvom prijateljev mladine in Rdečim križem, posebno tiste, ki zadevajo varstvo otrok in mater, pionirski dom, otroški vrtec, mlečne kuhinje, otroška igrišča, zdravstvene zaščite, socialnega skrbstva in podobno. Žene se udejstvujejo v potrošniških in hišnih svetih, vendar ne razvijajo še take aktivnosti, kot bi bila potrebna. Tov. Plesničarjeva je zaključila svoja izvajanja z naslednjimi besedami: »Vendar je in ostane poglavitna naloga žena vzgoja naše mladine, vzgoja bodočega državljana v poštenega in socialistično usmerjenega člana naše skupnosti. Druga, prav tako važna naloga pa je, da s svojim delom utrjujemo naše gospodarstvo, da bi čimprej ustvarili materialne pogoje, ki bodo dvignili naš standard, olajšali delo ženi ter omogočili udejstvo-vanje. Tako bo imela žena tudi več časa za lastno izobraževanje, brez katerega ni napredka in se bo laže vključevala v proizvodnjo in v družbeno upravljanje.« DARINKA KRALJ, upravnica Zavoda za pospeševanje gospodinjstva v Kopru »Predvsem se moramo zavedati, da je gospodinjstvo sestavni del našega gospodarstva in zato moramo proučevati vse možnosti za uvajanje naprednega gospodinjstva, za sodoben način pripravljanja hrane in podobno.« Zelo zanimivi so bili Modeli za vroče poletje — pisana krila in enobarvne, odprte bluze. uporabo. Taki primeri so tudi drugod po svetu, kjer se lahko pohvalijo z večjim tehničnim napredkom kot pri nas. Tov. Ocepkova je še opozorila na pomanjkljivost, ki se pojavlja skoraj povsod: našli smo že obliko dela med ženami na vasi in v mestu, pozabili pa smo na ženo-de-lavko. Zato bo v prihodnje naloga ženskih društev, da se povežejo s sindikalnimi organizacijami. dr. SVETOZAR POLIČ, član OK ZKS »Izgradnja socializma je skrb in delo nas vseh, prav zato tudi uveljavljanje žena v družbenem i n gospodarskem življenju. Socializma ni brez sistematičnega sodelovanja vseh članov naše skupnosti,« je rekel tov. Polič. V nadaljevanju svojih izvajanj je poudaril, da ne gre za formalno zastopstvo, pač pa za dejansko sodelovanje žena in ljudi na sploh v našem družbenem življenju. Toda od naše zaposlene žene, ki se razen tega ukvarja še z gospodinjstvom, ne moremo pričakovati, da bo našla dovolj časa še za drugo delo. Zato imamo pred seboj predvsem dve važni nalogi: 1. dvig kulturne, politične in splošne ravni naše žene in 2. ustvarjanje materialnih pogojev, da bomo delovno ženo razbremenili tako, da se bo lahko udejstvovala v družbenem življenju. Te naloge so poklicani reševati vsi, ne samo žene. Za premagovanje teh težav pa ni potreben kdove kakšen standard, kakor radi poudarjamo, ampak prevzgoja naše srednjeveške miselnosti, da je vse domače delo le naloga žene. Pravična porazdelitev domačega dela, tudi če žena ni v službi, vzgoja otrok v tem smislu, brez razlike spola, s tem je veliko pomagano. Subjektivne težave, ki nastanejo pri tem, bodo morale pomagati reševati naše družbene organizacije, ki pa bodo ustvarjale obenem tudi objektivne pogoje, V ta namen so potrebna tudi ženska društva. ALJANČIČ MARIJA, tajnica okrajnega odbora Zveze zadružnic »Prva in glavna naloga Zveze ženskih društev naj bi bila pro-svetljevanje žene na vasi, proizvajalke osnovnih življenjskih potrebščin,« je poudarila tov. Aljan-čičeva. Velik problem kmečke žene pa je opravljanje gospodinjskih dolžnosti, ki ji razen dela na polju in v skrbi za otroke vzamejo ves razpoložljivi čas. Rešitev problema je v prosvetljevanju žena in mehanizaciji kmečkega in gospodinjskega dela, kar pa je možno le v okviru zadruge. ANGELCA OCEPEK predsednica Glavnega odbora Zveze ženskih društev Slovenije Tov. Ocepkova je uvodoma omenila, da je prišlo do ukinitve AF2 v času, ko se je začelo razvijati družbeno upravljanje in ko je bila vedno močnejša vloga SZDL pri mobilizaciji čim večjega števila ljudi pri reševanju številnih problemov. Seveda je bilo treba pri tem vključiti tudi žene. Danes so se naše žene že znašle v novi vlogi, v svojih društvih in v številnih drugih množičnih in družbenih organizacijah. »Cela vrsta problemov nas še čaka v okviru družbenega upravljanja. N, pr. hišni sveti — razen običajnih nalog se bodo morali začeti zanimati tudi za otroke, ki živijo v stanovanjski skupnosti, kakor tudi za pomoč gospodinjstvom dotične stanovanjske skupnosti. Naš standard še ne bo kmalu tak, da si bodo lahko posamezna gospodinjstva nabavljala razne stroje za hitrejše in lažje delo (pralni stroji, hladilniki, sesalci za prah in podobno). Pač pa bi to lahko nabavil hišni svet za kolektivno [Predi Mstcmovnim ©bšraim okrajne Zveze žsra zodrsiŽMsc v fC@prai Okrajni pripravljalni odbor Zveze žen zadružnic je po večmesečnih skrbnih pripravah na terenu in po podrobnih razpravah sklical za 24. julij v Kopru ustanovni občni zbor. Članice pripravljalnega odbora so po številnih posvetovanjih izdelale tudi program dela, ki zajema široka področja udejstvovanja. Z njim so si zadale nalogo, da bodo z vsem svojim delovanjem podprle izvajanje naše gospodarske politike na vasi in da se bodo udej-stvovale pri splošnem gospodarskem in kulturno-prosvetnem dvigu naše vasi. Upamo, da bodo naše zavedne žene kos tem težkim nalogam in da bodo žele že v kratkem lepe uspehe. Porok za to nam je že njihovo aktivno sodelovanje v času osvobodilne borbe, ko so skupno s svojimi možmi in sinovi prelivale kri ne samo zato, da bi m v) % i/ - .■V, V:\ ~ V; fl«! Iz črtastega in pikčastega blaga je obleka vedno ljubka in moderna. bila naša domovina svobodna, temveč, da bi v nji zavladala tudi socialna pravica in boljše življenje za vse. Zdaj bijemo boj za lepše življenje, kar pa ni tako lahka naloga. Tega se zavedajo prav dobro tudi naše žene, ki tudi doslej niso držale križem rok, le da niso bile tako načrtno in organizirano vključene v splošnih naporih za dvig našega kmetijstva in za razvoj socialističnih odnosov na vasi. To vrzel bodo sedaj spopolnile s svojo organizacijo žen zadružnic, ki bo neposredno sodelovala in soodločala pri izvajanju naše gospodarske politike. Že v zadnjih nekaj mesecih so ustanovile pri vseh kmetijskih zadrugah odbore zadružnic, ki so ponekod razvili že znatno dejavnost, drugje so pa v tem pogledu težave, ki jih bo treba z vztrajnim delom odstraniti. Dobro so se že odrezale organizacije zadružnic na Krasu, kjer so imele že več tečajev za? vkuhavanje, ki so bili dobro obiskani, slabše je v Slovenski Istri, če izvzamemo Marezige, kjer je njihov odbor v zadnjem času postal bolj delaven, Na zadnji seji okrajnega pripravljalnega odbora so žene sklenile, da bodo konec avgusta ali v začetku septembra organizirale v okrajnem merilu tečaj za konserviranje sadja in zelenjave, tako da bodo tečajnice pridobljeno znanje prenesle v svojih vaseh ostalim zadružnicam. Razen tega so sklenile ustanoviti pri kmetijskih proizvajalnih zvezah v Kopru, Sežani, Postojni ter Ilirski Bistrici svoje posvetovalne odbore, čim bodo te zveze ustanovljene. ru Maša fotoreportaža Brigadirji prav pogostoma naletijo na živo skalo. Ko tedaj odpovesta kramp in lopata, morajo priskočiti na pomoč minerji. Za to delo se je specializirala posebna skupina mladincev I. celjske brigade »Dušana Findžgarja«. Štirje krepki, žilavi fantje. Navrtali bodo kamnite bloke, drugo pa bo opravilo razstrelivo. Tako si, oboroženi s svedrom in težkim kladivom, utirajo pot po najtežjem terenu (Slika spodaj). Za zabavo in ples skrbi mladinski jazz (Slika zgoraj). Tako poteka med delom in razvedrilom življenje mladincev na Brkinski cesti in vsak naslednji dan prinese nekaj novega in svežega. Nova cesta, ki jo gradijo brigadirji s svojimi mladimi rokami, se pa daljša in daljša (Slika spodaj desno). Tudi tlakovanje nove ceste sodi v delokrog Celjanov. Za to določena skupina slovi kot najboljša na vsem gradbišču. Že prvi dan so skoraj dosegli postavljeno normo, odtlej pa jo redno presegajo najmanj za 30%. Presegli pa so jo tudi že 70°/o, čeprav niso norme brigadirjev prav nič nižje kot norme delavcev v tovrstnih gradbenih podjetjih. Zato so mladi Celjani upravičeno ponosni na svoje uspehe. Glavni štab sestavljajo veterani z mladinskih prog. Premski grad. Njegovo razpadajoče obzidje komaj še daje slutiti moč in oblast, ki jo je nekoč predstavljal. Danes stoji pust in mračen na strmem griču le še kot nema priča mučne preteklosti. Toda pustimo, kar že zdavnaj pripada minulosti. Zdaj tu vlada življenje. Od starodavnih zidov odmevata smeh in pesem mladih graditeljev Brkinske ceste. Njihovo delo ni lahko. Komaj se dobro zdani, že odkorakajo na gradbišče in se zagrizejo v trdo pobočje hriba, ki se med zamolklimi udarci krampov in škripanjem samokolnic polagoma umika pred njimi. Sedem ur vsak dan. To med drugim pomeni sto in sto kubikov izkopane zemlje, ki jo sproti odvažajo in nabijajo v nasipe. Pri tem delu niso med zadnjimi mladinci I. mariborske brigade »Bojana Šiliha« (Slika spodaj). III. ljubljanska brigada »Staneta Rozmana« je v predhodnici. Njena naloga je odstraniti rušo, grmovje in panje. To so začetna dela na novi trasi, najbolj naporna in nehvaležna. V sestavu te brigade je četa mladincev in mladink, ki jim je to letos že druga delovna akcija (Slika zgoraj). Delovni dan je zaključen. Brigade se z zastavami na čelu vračajo v stari grad (Slika spodaj). Zbor brigad pred kosilom (Slika zgoraj). Pred tem so se utegnili brigadirji še umiti, pogledati če je od doma kaj pošte in se pozanimati za uspehe drugih brigad. O tem vodijo računa zlasti odtlej, ko je Celjska napovedala tekmovanje vsem ostalim in se, kot vse kaže, prav zares odločila priboriti si prvo mesto. Tudi danes so kuharice pripravile okusno kosilo. Sploh pa pravijo, da se ne morejo pritoževati nad hrano. Od malice so pretekle že štiri ure. Zalo se po trudapol-nem delu dobro kosilo prileže kot le kaj. Odveč bi bilo spraševati po teku. Popoldne najprej počitek. Nato pa že najde vsak nekaj zase. Nekateri se navdušujejo za odbojko, drugi za nogomet, tretji za druge igre. Med seboj prirejajo tekmovanja in se borijo za športno slavo svojih brigad. Vobče se skoraj vsi udejstvujejo tudi v športu. S tem pa dan še ni končan. Proti večeru ostane še časa za kulturno-prosvetno delo in za zabavo. Brigadirji imajo svoj kinoprojektor in predvajajo razne filme. Skupaj z njimi prisostvujejo predstavam tudi vaščani, ki se zelo dobro razumejo z mladimi graditelji. sf Ca-1 }} vam nudi vsakovrstne in vedno sveže pijače in jedila po naročilu. Cene zmerne. Kopalci obiščite nas! Postrežem boste solidno! »pffl Hi trgovsko podjetje z jestvinami, tekstilom in drugim industrijskim blagom na drobno v Tolminu s svojimi prodajalnami se toplo priporoča vsem odjemalcem. gina mm s svojimi odseki za pospeševanje kmetijstva. Naša prva skrb je dvig kmetijske proizvodnje! Krneli] z omejenim jamstvom s svojimi PRODAJALNAMI, GOSTIŠČI IN DRUGIMI OBRATI s poslovalnicami ter odseki v Obrovem, Golcu, Gradišču in Urušici. ■ • Še nadalje se priporočamo našim članom! pri Materiji s svojimi odseki in obrati. Cenj. odjemalcem in dobaviteljem mnogo uspehov! GOSTILNA BREZOVICA PRI MATERIJI Vabim cenjene goste. Postrežba odlična — pristna kapljica vedno pri roki! z omejenim jamstvom Odkupujemo kmetijske pridelke in nudimo članom vsakovrstno blago in sredstva za kmetijstvo! GOSTINSKO PODJETJE z restavracijo in kopališčem v ANKARANU ex »Nikolaj«. Pri nas se boste med poletjem počutili najbolje! Pridite! Pridite! Kmetijska zadruga Sv. Anton pri Kopra Pri nas dobijo kmetovalci vse potrebno za obdelovanje zemlje. Priporočamo se. lil o i t o r o z Na zalogi imamo živila, razne gospodinjske potrebščine in kvalitetne žgane pijače po zmernih cenah. Priporočamo se odjemalcem! Pridružujemo se čestitkam ob Dnevu vstaje in želimo vsem delovnim ljudem mnogo uspehov v njihovih naporih pri graditvi naše domovine! Delovni kolektiv. © ® w s svojimi odseki in obrati kakor tudi z zadružno ekonomijo se še nadalje priporoča svojim poslovnim prijateljem. Izdelujemo razne ventilacijske naprave, centrifugalne črpalke, absorberje, filtre, banje za galvanizacijo ter razne posode in drugo, vse iz plastičnih mas. Naša dela so izdelana strokovno in solidno. Priporočamo se cenjenim strankam! GRADBENO PODJETJE PIRAN Izvajamo vseh vrst gradnje, instalacije in popravila stavb. Investitorjem se priporočamo z omejenim jamstvom \ v ^ I Vse sile za napredek naše vasi! Odkupujemo kmetijske pridelke in nudimo kmetovalcem vse potrebno za obdelovanje zemlje! trgovsko podjetje s tekstilnim blagom, konfekcijo in obutvijo v Izoli ter prodajalnami v Izoli in Piranu. Na zalogi vedno bogata izbira oblačil in obutev po najnovejši modi. Cene zmerne. Postrežba solidna. wa Šmarje pri Kopru Napredek kmetijstva je naša prva skrb! NAŠIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ČLANOM SE TUDI V BODOČE PRIPOROČAMO! Nekaj izrednega je bila akademija, ki so' jO v soboto priredili v Kopru orodni telovadci in telovadkinje, člani češkoslovaške sindikalne reprezentance. škoda je lc, da je akademijo v soboto prekinil močan dež, tako da so jo morali v nedeljo ponoviti, toda tudi tokrat z istimi motnjami. Kljub temu pa so nam gostje predstavili ves predvideni program, za katerega lahko upravičeno rečemo, da spada med največje prikaze telesne vzgoje, kar jih je bilo pri bas. Reprezentanca, ki je nastopala v Kopru, ni državna reprezentanca CSR. To so bili le izbrani telovadci in telovadkinje češkoslovaške sindikalne organizacije, med katerimi je bilo več mednarodnih tekmovalcev in, reprezentantov. Nastopili so: ¡Miloš Najzar, (mednarodni tekmovalec), Stanislav Prochazlca (najmlajši član vrste), Dušan šule (lektor instituta za telesno vzgoji*/, mojster športa, dolgoletni mednarodni tekmovalec), Josef Nekola, Karel Kustka, Jaro-slav Kratochvil (mednarodni tekmovalec in v letu 1932 mojster športa v armadi), Josef Trntal (mednarodni tekmovalec) in Arnošt Vondrak (prvak COS v vrhunskih prostih vajah). V ženski vrsti pa so bile: Vera He-cova, Jaroslava Fonova, liana Tr-pišovska, Jarmila Sliuda, Jaroslava Matuškova, Zdenka Novakova in Ludmila Šenova. Tehnično vodstvo je bilo v rokah trenerjev Jgsefa Libra, profesorja telesne vzgoje, v Pragi, ki je vodil moško vrsto, in Karla Kratkyja, bivšega reprezentanta COS, zdaj funkcionarja Državnega odbora za telesno vzgojo in šport. V vodstvu so bili ODBOJKA KOPER — PORTOROŽ 3:2 V okviru priprav za prvenstvo Okraja v odbojki, ki ga bodo letos prvič organizirali v okviru Odbojkarske zveze Slovenije, sta se te dni pomerili v Portorožu odbojkarski ekipi Portoroža in Kopra. Zmagali so zasluženo Koprčani z rezultatom 3:2 (15:3, 15:3, 5:15, 11:15, 17:15). Tfekma med Koprom in Portorožem je imela dva povsem različna dela. V prvih dveh setih so Koprčani povsem dominirali na igrišču in s točnim tolčenjem nabirali točko za točko. Misleč, da imajo zmago že v rokah so Koprčani začeli igrati neborbeno in zasluženo izgubili naslednja dva Beta. V odločilnem petem setu pa BO Koprčani spet zaigrali tako kot v začetku ter dosegli vodstvo 14:7. Ko pa je bilo treba postaviti piko na i, so gostje spet začeli igrati neborbeno in je le za las manjkajo, da niso odšli poraženi z igrišča. Portorož je namreč izenačil na 14:14 ter celo vodil s 15:14. 3'. i h KOPER — IZOLA 4 in pol : 3 in pol V okviru okrajnega šahovskega Vnoštvenega prvenstva sta se te dni pomerili v Kopru mestni šahovski reprezentanci Kopra in Izole. Čeprav so bili Koprčani na papirju prepričljiv favorit, jim je le s težavo uspelo premagati borbenega nasprotnika. Res je sicer, da gre rezultat nekoliko na račun boljše taktične sestave izolskega moštva, Vendar je treba upoštevati, da ima Koper neprimerno večjo šahovsko tradicijo kot Izola. Zato je treba Izoli kljub porazu čestitati. Posamezni rezultati so bili naslednji: Omladič — Ražman 1 : 0 Zorman — Belamarič 1 :0 Renko — Ferluga 1/2 : 1/2 Srdoč — Mihna 1 : 0 Klanjšček — Cah 0 :1 Grom — Muser 0 : 1 Oblak — Karničnik 0 : 1 Erjavec — Marolt 1 : 0 Najbolj borbena partija je bila 'Erjavec — Marolt, v kateri je Koprčan Erjavec s spretnim manevriranjem v srednji igri pridobil odločilno prednost. x? a , moc m tudi sodniki, ki so sodili na tekmah v Mariboru in Trbovljah: Vlasta De-kanova, bivša svetovna prvakinja v orodni telovadbi, Marija Zalielova in dr. Sterc. Glavni vodja celotnc skupine je bil Františck Klusal, predstavnik sindikalne organizacije: Vy-bor telovychovne a sportovni orga-nizace Rcvolučniho odborovello hnu-ti. Gledalce so zlasti navdušili Kratochvil na drogu z dvojnim saltom, Nekola z raznožnim premaliom s celim obratom in Vondrak s saltom naprej izven bradlje v seskok na tleh. Pravtako jc treba omeniti Sul-cevo izredno elegantno izvedeno vajo težkih prvin. V prosti vaji nas pa je posebno navdušil Vondrak s kombiniranim saltom naprej in vijakom, z izrednimi raznoženji in akrobatskimi prvinami. Telovadba, ki so jo pokazale Cehi-nje, se pri nas skorajda ne vidi. Mi nimamo telovadkinj, ki bi lahko pokazale take prvine. Težko bi bilo oceniti, ali so bili boljši moški ali ženske, ker nas mogoče vtis prvin, ki smo jih prvič videli pri telovadbi Cehinj, zavaja v razpoloženje, da jim priznamo prvenstvo, medtem ko pri moških ni bilo tega vtisa. Nji- ETAPNA KOLESARSKA »IRKA »PO JUGOSLAVIJI« V sredo so startali v Zagrebu tekmovalci 9 držav na letošnji dirki »Po Jugoslaviji«. Razen Jugoslavije so. zastopane še Avstrije, Nizozemska, Danska, ČSR, Poljska, Belgija, Bolgarija in Italija. Letos bo proga, dolga 900 kilometrov in bo imela pet etap: Zagreb—Reka, Reka—Nova Gorica, Nova Gorica—Bled, Bled—Maribor in Maribor—Zagreb. Druga etapa, v kateri so kolesarji večidel vozili po Primorskem, je bila v četrtek. Ker do zaključka redakcije še nismo prejeli rezultatov, vam bomo o njej in sploh o dirki podrobno poročali v naslednji številki. KOPER:'20., 21. in 22. julija angleški barvni film ROMEO IN JULIJA; 23. in 24. julija ameriški film POD OKRILJEM ZAKONA; 25. in 26. julija italijanski film ANNA ZECCHEO. PIRAN: 20. iulija ameriški barvni film BOBNI IN TROBENTE; 21. in 22. julija ameriški barvni film LEPOTICA ZA MILIJON DOLARJEV; 23. in 24. julija ameriški film TARZAN: 25. julija francoski barvni film ALARM NA • JUGU. IZOLA: 20.. juliia angleški film VITEZ IZ LEPENKE; 21. in 22. julija ameriški film TARZAN; 23. in 24. julija italijanski film ANNA ZECCHEO; 25. -in 20. julija italijanski film V VRTINCU GREHA. PORTOROŽ: 20. iuliia mehiški film RIO ESCONDIDO, 22. julija ameriški film POD OKRILJEM ZAKONA; 23. julija finski film MOTNE VODE TEKO; 25. julija ameriški barvni film LEPOTICA ZA MILIJON DOLARJEV. ŠMARJE: 21. julija mehiški film RIO ESCONDIDO; 22. julija ameriški barvni film BOBNI IN TROBENTE: 25. julija ameriški film TARZAN. DEKANI: 21. juliia finski film MOTNE VODE TEKO; 22. julija italijanski film ZA DVA SO.LDA UPANJA. ŠKOFIJE: 21, julija ameriški film POD OKRILJEM ZAKONA: 22. julija mehiški film RIO ESCONDIDO; 25. julija angleški barvni film, ROMEO IN JULIJA. SEČOVLJE: 21. iulija italijanski film ZA DVA SOLDA UPANJA; 22. julija finski film MOTNE VODE . TEKO; 2G. juliia angleški barvni film ROMEO IN JULIJA. opozorilo vsem pionirjem, bralcem »barčice« Kakor ste sami videli, sta bili v prejšnji številki kar dve BARČICI, zalo pa jo boste danes zaman iskali. Temu pravimo v strokovnem jeziku »tehnične ovire«, na uho pa naj vam prišepnemo, da jc šla Kotičkova teta na dopust, zato ne bodite razočarani, če bo v teh vročih dneh naš časopis še ltdaj brez vaše priloge — Barčice. liove vaje smo namreč po večini videli tudi žc pri naših telovadcih, pa sino jih nekako vajeni. V prosti vaji jo bila nedvomno najboljša Ilccova. Njen skok naprej z raznoženjem, vleknjen premet naprej z raznoženjem, dvojni obrat v zanožni razovki v »špago« in veliko najtežjih prvin, dinamika vaje in brezhibna izvedba so upravičili navdušenje, ki ga jc vzbudila med gledalci. Prav tako moramo omeniti Fonovo, ki je med drugim prešla iz stoje na rokah v stojo na lakteh in nato v preval naprej, ter Matuško-vo, ki je imela vajo z mnogimi premeti nazaj na roke ter raznimi po-val.ikami ter letečim premetom naprej z raznoženjem. Na dvovišinskl bradlji smo videli veliko število sklepnih nauporov in naupor-ov v sedjezdno, točevjezdno naprej in nazaj, stoje na rokah in pri scskoklh sklonke, skrčke, premete in raznož-ke čez višjo lestvino. Na bradlji so bile zelo zanesljive in dobre. Omenili'bi predvsem Matuškovo. Na gredi moramo najprej omeniti Fonovo. lepo uspela. Njene stoje na rokah, raznožno, čelno in bočno, prevali in poskoki odlikujejo njeno vajo. Prav tako sta navdušili I-leeova z visokimi poskoki, prevali in pri seskoku z uleknjenim saltom naprej in Novakova s stojo na rokah, prevali naprej, povaljko nazaj in vzmikom v ■sto^o na glavi. Vsi nastopajoči so gledalce držali ves čas v napetosti. Ni bilo lahkih, nepomembnih prvin. So posebno pa so bili glcdalci navdušeni v soboto, ko so telovadci nadaljevali svoje "nje ta bradlji, čeprav se je tedaj vlil močan dež. Ni jih oviralo, da pri mokrih in spolzkih Iestvinah in tleh izvajajo tudi najtežje prvine in izvedejo ves predvideni spored. Miioš Strgar Za stalnega SODNEGA TOLMAČA za nemški jezik za Območje okrajnih sodišč Koper, Piran, Ilirska Bistrica, Sežana in Postojna je - postavljen tovariš Cafuta Lojze, pravni referent Trgovinske zbornice v Kopru, stanujoč v Izoli, Levstikova ulica 3. Zamenjam komfortno dvosobno stanovanje s kopalnico, plin, in vsemi pripadajočimi pritiklina-mi v centru Maribora, za primerno dvo ali trosobno v Kopru. Ponudbe poslati pod »nujno« na upravo lista. DVOKOLESA, MOTORNA KOLESA ter vse nadomestne dele po naročilu pošiljamo v vse kraje. Posebni popust za podjetja. C O T TUR, ulica Crispi 3, Trst MOTORNO DVOKOLO ameriške znamke, 350 ccm, v dobrem stanju, prodam za 70.000,— din. Dino Zangrando, Piran štev. 20. MOTORNI TRICIKEL znamke ISO, 125 ccm, popolnoma ohranjen, je naprodaj. Naslov v upravi lista. DVOKOLESA od 8.000 lir naprej in MOTORNA KOLESA od 45.000 lir naprej dobite na obroke pri ivrdki »MARCON«, Trsit, Ulica Pietži 3. VELEBLAGOVNICA »F E L I C E«, Ulica Carducci 41, Trst, Velika izbira delovnih oblek, srajc, pletenih suknjičev — hlač. Prvovrstno blago po najnižjih cenah v Trstu! Obrtna delavnica »KROJASTVO« Koper, Ratova ullica št. 1 (nasproti slovendke gimnazije) je pričela poslovati dne 10. julija 1956, Izdeluje vse vrstf moških oblek, vojaške in druge uniforme, ženske plašče in kostime po najnovejših krojih, Vabimo vse cenjene, intea-esente, da se poslužijo naših uslug, Naš cilj je, da vstotkogar zadovoljimo s' kvallitetno in ceneno postrežbo. (Nadaljevanje s 7. strani) doživeli smo enega najhujših bombnih napadov »V eni' poslednjih bitk sem bil težko ranjen,« je dejal Benedikt Bertok iz Cezarjev. »V Španijo sem prišel kot prostovoljec skupaj s Cirilom Ušajem iz Sovjetske zvezo in sem bil dodeljen kot tolmač za ruski jezik pri štabu, Nastanjeni smo bili v majhni vasici Onda ob sredozemski obali blizu mesta Castellon della Plana. Sovražnik je obkolil nekaj naših divizij in brigad, med njimi 129. internacionalno brigado in II. artilerijsko grupo. Z več sto letali nas je napadel in doživeli smo enega najhujših bombnih napadov v španski državljanski vojni.« marokanci so nam skočili v hrbet »In petega oktobra 1938,« tako se spominja Leopold Caharija, bivši komandant brigade in oficirske šole, »smo se morali umakniti v okolico Barcelone, Francovi falan-gisti so vedno bolj pritiskali, mi pa nismo odnehali z odporom. Počasi smo se umikali proti francoski meji in spotoma uničili dve konjeniški enoti in devet tankov. Preprečili smo sovražniku, da bi nas zajel in omogočili prebivalstvu umik v Francijo.« Nato se je zamislil in nadaljeval: »Trda je bila (Nadaljevanje s 7. strani) pobrano partijsko članarino so izdajali posebna potrdila, kjer so pisali: Za drva, za izvršeno delo in podobno. Potrebna je bila skrajna lconspiracija, da jim fašisti in ka-rabinerji niso prišli na sled. Dva člana te skupine še živita, eden pa je padel. Stara Gabrovica je pripravljena dočakala leto 1941. Ljudje so kot eden pozdravili bojni klic: Smrt fašizmu — svobodo narodu! Vas se je spremenila v močno protifašistično trdnjavo — ne po zunanjem videzu- — temveč po zavednosti vseh Gabrovičanov. Take trdnjave ne more premagati nobena vojaška sila, Številni bunkerji so bili pripravljeni v podzemskih kleteh. V hiši Andreja Zerjula je bila kuhinja, ki se je kasneje premestila v hišo Ane Purger, ki je v borbi izgubila moža in dve hčeri. V kleti Medvedove hiše je bila znana partizanska tehnika »ŽENA«. V vasi je bilo vedno zbrane dovolj hrane za edinice, kurirje in pripadnikov VDV. Razen tega so prebivalci VI. gabroviškega rajona zbrali v času od 21. VI. 1944 do 12. VII. 1944 še 112,650 lir posojila svobode, To zavedno vas je še v temi dne 28. maja 1944 obkolilo več kot 1500 fašistov, domobrancev in kvesturi-nov iz Trsta. Podli izdajalec — de-zerter je bil nekaj dni prej v Ga-brovici, kjer je opazil živahno gibanje. Na poti proti Pivki je ušel iz rok partizanov in zbežal v Trst in tam takoj povedal, kaj je videl. To je bila smrtna obsodba Gabro-vice. Zgorela je ob divjanju fašistične drhali. Tisti dan so fašisti odpeljali štiri avtomobile ljudi v internacijo, v ogenj so zmetali osem Gabrovcev, da so živi zgoreli. Med temi sta bila dva nad 80-letna starčka in mala 5-let.na Nevi-ca, hčerka,. edinka vojne vdove Marije ... s Črke na zbledelih listih so ob spominu na ta grozotni dogodek zaplesale pred očmi. Odložil sem svinčnik, spravil dragocene liste zgodovine Gabrovice in se zamislil . . . Fašisti so mislili, da so Gabrovi-co za vedno uničili. Toda komaj dobrih štirinajst dni po požigu so dne 12. VI. 1944 ustanovili v tej vasi prvo kmečko delovno zadrugo v Sloveniji. Namesto smrti je tu vzklilo novo žarišče socializma . . . Ogarev Dne 4, julija 1956 je v Padovi promovirala za doktorja medicine VIDA PEČARIČ Iskrene čestitke, tudi na področju Posablanco—Ve-■laskes. Ob štirih zjutraj so nas napadle specialne enote. Marokan-ci so nam skočili v hrbet. Šele v poznih popoldanskih urah nam je uspelo izvesti protinapad in obvladati sovražnika. V bitki smo sodelovali vsi, tudi ranjenci. Mene je eksplozija bombe stisnila ob zid in preteklo je precej časa, da sem spet prišel k sebi. Spominjam se nekega borca, ki je prestreljen skozi čelo, vzdržal na položaju in z enako zagrizenostjo kot vsi ostali odbijal sovražnikov napad.« »Da«, je dejal Anton Ukmar, »španska državljanska vojna je prvič z zgodovini pokazala organiziran odpor demokratskih sil in solidarnost vseh naprednih množic sveta v boju proti fašizmu. Častno mesto v tej borbi smo imeli Slovenci, saj nas je bilo okrog 600. V vseh brigadah so zavzemali vidne položaje, tako v letalstvu, topništvu; milici in pošti. Prvi so prišli v Španijo že avgusta 1936 med njimi tržačan Gojak, ki je bil prva slovenska žrtev španske vojne in letalec Križaj, ki je s svojim letalom dosegel marsikakšno zmago. Nas sedem španskih borcev, ki danes živimo in delamo v Kopru, se često spominjamo tistih velikih dni. V španski državljanski vojni so bili današnji generali JLA Ivan Gošnjak, Peko Dapče-vič, Kosta Nagy, Danilo Lekič, Otmar Kreačič in številni drugi. Iz te vojne so izšli tudi številni vidni politični in 'diplomatski voditelji naše države, da jih omenim le nekaj: Koča Popovič, Karlo Mrazovič, Veljko Vlahovič, Božidar Maslarič, Vlajko Begovič in drugi. Izmed slovenskih španskih prostovoljcev pa so postali v narodnoosvobodilni vojni narodni heroji Stane Semič-Daki, Dušan I-Cveder, dr. Aleš Bebler, Stane Bobnar ter pokojna Franc Rozman-Stane in Jože Gregorič.« Obmorsko pokalno veslaško tekmovanje V soboto in v nedeljo je bilo v Izoli pokalno tekmovanje v veslanju, ki ga je razpisala Okrajna športna zveza v Kopru. Tekmovanja se je udeležilo 120 članov veslaških klubov Nautilus iz Kopra, Boris Kidrič iz Pirana in Izola. Posebno razveseljivo je bilo dejstvo, da se je prijavilo zelo veliko število mladincev, mladink, pionirjev in pionirk. Tekme, ki jim je prisostvovalo oba dneva veliko število gledalcev, so bile zelo zanimive in pestre, saj je morala na primer sodniška komisija v tekmovanju klingherjev za mladinke dodeliti prvo mesto dvema četvercema. Na tekmovanju so imeli največ uspehov člani Nautilusa iz Kopra, ki so nabrali 1565 točk. Drugo mesto je osvojil Veslaški klub iz Izole s 1355 točkami, tretji pa so bili Pirančani z 920 točkami. Tekmovanje za prehodni pokal se bo nadaljevalo. 4. in 5. avgusta bo v Piranu, v septembru, pa v Kopru. Posamezni rezultati sobotnega in nedeljskega tekmovanja v Izoli so bili naslednji: Jole (čctvercc za mladinke): 1. Koper, 2. Izola, 3. Piran; Jole (četverec za žene): 1, Koper, Jole (četverec za člane): 1, Piran, 2- Koper, 3. Izola: Skif (mladinke): 1. Mira Novak (Izola), 2. Gianna Ruzzier (Piran); Skif (žene): 1, Lilijana Stanič (Izola); Jole (čctvercc za pionirje): 1. Koper, 2. Izola, 3. Piran. Jole (čctvcrcc za mladince): 1, Koper, 2. Izola (I), 3. Izola (II); Jole (četverec za pionirke): 1. Piran, 2. Koper, 3. Izola; Skif (mladinci); 1. Lucijan Sal-vador (Koper), 2. Drago Rajzman (Izola); Klingher (mladinke): 1. in 2. Koper in Izola; Klingher (žene): 1. Koper. Skif (člani): 1. Tulio Križman (Piran), 2. Aleksander Blažina (Izola), 3. Franc Čok (Koper); Klingher (mladinci): 1. Izola, 2. Koper (I), 3. Koper (II); Klingher (člani): 1. Piran, 2, Koper (II); Klingher (člani): 1, Piran, 2, Koper, 3. Izola. Ura je zelo prijetno in zaželeno darilo, sicer je pa že tako znana, da je skoraj nezanimiva. Morda bi pa koga vendarle utegnilo zanimati, kako jo delajo. Dežela ur je Švica, to je vsakomur znano, manj znano je pa, da je postala to čisto po naključju. Pobudo za nastanek urarske industrije je dal neki angleški turist. Ko se je ustavil v neki vasi, se mu je pokvarila ura. Doprosil je Uspehi kirurgije so tesno vezani na uspehe industrije medicinskih instrumentov in pribora. Ta vrsta industrije je v Sovjetski zvezi kolikor toliko dobro razvita, saj imajo posebne znanstvene ustanove in konstruktor-ske biroje, ki se ukvarjajo izključno s proučevanjem sodobne medicine in zahtevami nove tehnike. Pred nedavnim so v teh inštitutih izdelali šivalni stroj za šivanje pretiranega ali prerezanega tkiva. Aparatu so vzdeli žme »brzo- šivač«. Ta priprava je precej podobna nalivnemu peresu in istočasno spaja vse dele prerezanega tkiva in ga hitro in zanesljivo zašije. Neki delavki se je pripetila nesreča, stroj ji je zgrabil roko. Poškodba ni bila lahka: zdrobljene kosti, potrgane žile in živci. Vsa roka je visela le še na koščku kože. Profesor An-dorosov ji je z operacijo in z brzošivačem rešil roko. L © t @ (S I v hollywoodu Ko je Džingis kan dvajsetega stoletja še živel, je vzbujal strah in trepet, po smrti pa je jel zaudarjati po dobri kupčiji, vsaj hollywo-odska družba, ki se pripravlja na snemanje filma o njegovem življenju si obeta mastnega dobička. Čeprav scenarij še ni napisan, so si že izbrali privlačen naslov: »Tajni Stalinovi zločini«. Za osnovo bodo uporabili tajno poročilo, ki ga je imel Hru-ščev na februarskem kongresu KP SZ. Menda bo to eden izmed redkih hoilywo-odskih filmov, kjer ne bo osladne ljubezni in ki se ne bo končal s happy endom, Stalin bo uganjal svoje ljubeznivosti z nabito pištolo, prikazan bo kot plačan morilec in bo razen drugega ropal tudi banke. Glavnega igralca še niso izbrali. ORJAŠKO DVIGALO Amerikanci so spet naredili nekaj, kar naj bi bilo največje na svetu. To je blizu 3000 ton težko dvigalo. Visoko je 55 metrov in ima košaro, ki tehta svojih 90 ton. Ta hrust ima takšne »mišice«, da lahko dvigne 250 tisoč kilogramov težak tovor, kar je toliko, kot da bi naenkrat pobral 166 avtomobilov. Takšen tovor prenese to dvigalo igraje 100 metrov daleč in do višine šestnadstropne hiše, Orjaki so običajno počasni in okorni, ta pa opravi takšen posel v bore 45 minutah. V Veliki Britaniji so zgradili pravi leteči laboratorij, ki je po vseh dosedanjih poskusih sodeč najboljša in učinkovita »palica za odkrivanje rudnega bogastva«. To je letalo D. C.-3, ki ima vse priprave za odkrivanje slojev niklja, bakra, cinka, železa, nafte, urana in titana. Medtem ko leti letalo kvečjemu kakih 150 metrov nad zemljo, pošilja v zemljo signale, ki sežejo do 90 metrov globine. Da ne bi izgubili tiste točke, kjer so kaj odkrili, ves čas poleta snema teren nad katerim letijo, filmska kamera. Po vrnitvi na bazo vzamejo iz instrumentov zabeležene podatke. Zdaj se lotijo dela geofiziki in vnašajo na karto vse podatke in ugotavljajo mesta, ki bi se jih stalin Pred nedavnim je gostoval na Zahodu cirkus iz Moskve, Neki njihov artist je rekel pariškim novinarjem: »Naš cirkus se od vaših močno razlikuje!« Tej izjavi se je smejala vsa Francija, vendar ne za dolgo. Že na prvi predstavi je vsega naveličani Zahod obstrmel in zazijal. Saj tudi ni čudno, kar poglejte si našo sliko — tale štirinadstropni nebotičnik hodi po napeti vrvi 20 metrov od tal. Akrobati niso bili pri tem niti najmanj zavarovani. Kakor je »osel« izraz, s katerim označujemo neumnost, tako je »konj« beseda, s katero označujemo neotesanost. Na sliki pa vidite konja, ki je zelo spodoben in lepih navad. Spat hodi v posteljo. Njegov lastnik seveda ni kmet, marveč neki danski cirkus in ta komedija s konjem je njegova najbolj zanimiva in privlačna točka. Pred nedavnim so z uspehom gostovali v Ameriki, kjer so jih povabili tudi pred televizijske kamere. vaškega kovača Daniela Jeanricharda, da bi mu jo popravil. Ta je zaslutil dober zaslužek in se mu ni izdal, da še nikdar ni videl, kako izgleda ura za številčnico. Pomagala mu jo njegova iznadljivost. Ne samo, da jo je popravil, po spominu je napravil tudi novo. To je bil začetek. Danes je Švica vodilna dežela v izdelovanju ur. 60% vseh ur izdelajo tam hi letno jih izvaža več kot 30 milijonov. V tovarnah je zaposlenih blizu 70 tisoč delavcev. V teh tovarnah so velikanski stroji, ki so tako »dlakocepski« in tako natančni, da morejo razcepiti las na petdeset enakih delov. Specialisti v urarskih podjetjih zaslužijo 20% več kot drugi rokodelci v Švici, vendar pa morajo delati pod težkimi pogoji. Vsak pogovor je prepovedan, dihanje povzroča na občutljivih delih rjo, kihanje in zehanje lahko pomenita katastrofo. Natančno vstavljanje spiralnih peres je prepuščeno ženskam, moška roka je pretežka, zato pa prednjačijo možje na drugih področjih. Recimo pri vstavljanju vijakov, ki so tako majhni, da jih lahko v naprstnik spravimo nič manj kot 50.000. Strokovnjake izobražujejo v sedmih šolah. Najdaljši tečaj traja sedem let. Sprejemni izpiti niso kdovekako enostavni: učenec dobi ploščo z luknjami in škatlo vi- Oblika ladij se nikdar ni kdove kako bistveno spreminjala, čeprav je jadra zamenjala para, nafta in v zadnjem času atomska energija. Na sliki pa vidite model ladje, ki naj bi naredila v ladjedelništvu in v pomorskem prometu revolucijo. Kakor vidite, je zelo podobna letalu, saj ima. tudi vijake na krilih. Model ima močne Diesel motorje; ko so ga preskusili, je drvel z brzino sto kilometrov na uro. »Ne čutim nobenih bolečin,« je izjavila kmalu po operaciji delavka, »in s svojo roko delam kot poprej.« O tem izumu so se laskavo izrazili tudi tuji strokovnjaki. Ko je bila skupina sovjetskih zdravnikov na obisku v Veliki Britaniji in so jim na nekem primeru pokazali svojo pripravo, je profesor Ch. Robb rekel: »Nad tem anaratom sem dobesedno navdušen.« splačalo izkoriščati. Z enodnevnim poletom opravi takšno letalo več dela, kakor pa bi ga pred desetimi leti znanstvena ekspedicija, ki bi delala na terenu mesec dni. Razen tega pa lahko na ta način pregledajo in geološko raziščejo tudi težko dostopna področja. jakov vseh mogočih dimenzij. V odgovarjajočo luknjo mora namestiti odgovarjajoči vijak. Njihov premer: od- enega milimetra do debeline lasu. Švica je uvedla skoraj vse izboljšave pri urah. Prvi so vstavljati rubine kot ležaje, prvi so pričeli izdelovati ure v katere ne prodre voda in ure, ki se same navijajo. Te imajo vgrajeno nihalo, ki izrablja že najmanjšo spremembo položaja in nabira energijo za navijanje. Mnogo je ur, ki so izdelane kot igrače ali za okras. Najmanjša ura ni večja od kapice na vžigalici. Take ure so vdelane v uhane, v pasove in nekemu črnskemu poglavarju so izdelali uro, ki jo ima vgrajeno v zlatem zobu. Promet dosega ponekod takšne razmere, da ga le s težavo, krotijo in obvladujejo. V Hamburgu so naredili zanimiv poskus. Na križiščih so namestili visoke stolpe, na katerih so televizijske kamere, ki snemajo noč in dan. Njihov »program« je namenjen zgolj prometnim policijskim organom. Ti nadzorujejo promet za televizijskimi sprejemniki. Na sliki vidite prometnika, ki usmerja in nadzoruje promet na dveh križiščih. POSLOVENIL RADO BORDON Vedel sem, da nisem zaljubljen v Miss Barkley, in niti na misel mi ni prihajalo, da bi se zaljubil. Bila je pač igra, kakor na primer bridge, ki v njej človek lahko govori to in ono, namesto da bi igral. Kakor pri bridgeu, si lahko delal videz, da igraš za denar ali pa za kakšno drugo stavo. Nihče ni rekel, za kakšno stavo gre. Zame je bilo tako čisto v redu, »Škoda, da ni tu nobenega prostora, kamor bi lahko šla,« sem rekel. Imel sem izkušnje, kako težko je moškemu dolgo uganjati ljubezen stoje. »Tu ni drugega prostora,« je rekla. Vrnila se je iz sveta, v katerem je bila. »Lahko bi za nekaj hipov sedla tu.« Sedla sva na ravno kamnito klop in držal sem Catherino Barkley za roko. Ni pustila, da bi jo objel okoli pasu. »Si zelo utrujen?« me je vprašala. »Ne.« Spustila je pogled na travo. »Grdo igro igrava, ali ne?« »Kakšno igro?« »Nikar se ne delaj neumnega!« »Saj se ne delam, prav zares ne.« »Simpatičen fant si,« je rekla. »In igraš pač, kakor znaš. Toda to je grda igra.« »Mar vselej uganeš, kaj ljudje mislijo?« »Ne vselej. Toda pri/ tebi vem. Ni se ti treba delati, da me ljubiš. Za nocoj je konec. Ali je še kaj drugega, o čemer bi se rad pogovarjal?« »Toda saj te ljubim.« »Prosim te, nikar ne laživa drug drugemu, saj nama ni potrebno. Imela sem prav prijetno predstavico in zdaj je spet vse dobro. Vidiš, nisem prismojena in nisem zgubila pameti. Le tu in tam nekoliko.« Stisnil sem ji roko. »Draga Catherine.« »To zveni zdaj zelo smešno — Catherine. Ne izrekaš več tako kot poprej. Ah, zelo simpatičen si. Prav zares si dober fant.« »To mi je rekel tudi kaplan.« »Da, zares si dober fant. In me boš prišel še obiskat?« »Seveda.« »In ni mi treba reči, da me ljubiš. S tem je za zdaj končano.« Vstala je in mi ponudila roko. »Lahko noč.« Poskušal sem jo poljubiti. »Ne,« je rekla. »Zelo sem utrujena.« »Vseeno me poljubi,« sem rekel. »Strašno sem utrujena, dragi.« »Poljubi me!« »Ali si močno želiš?« »Da.« Poljubila sva se in ona se je naglo odtrgala. »Ne. Lahko noč, prosim te, dragi.« Šla sva do vrat in videl sem jo, ko je odšla po hodniku. Rad sem jo gledal, kako hodi. Odšla je po hodniku. Jaz pa sem se vrnil domov. Bil je topel večer in gori1 v hribih se je nekaj dogajalo. Opazoval sem pobliskavanje na Sv. Gabrijelu. Ustavil sem se pod Villo Rosso. Žaluzije na oknih so bile spuščene, toda notri je bilo še živahno. Nekdo je pel. Odpravil sem se domov. Ko sem se slačil, je vstopil Kinaldi. »Aha!« je rekel. »Zdi se mi, da ne gre tako gladko. Punčka je zmedena.« »Kje si pa bil?« »V Villi Rossi. Bilo je zelo poučno, fantek. Vsi smo peli. Kje pa si bil ti?« »Na obisku pri Angležih.« »Hvala bogu, da se jaz nisem zapletel z Angleži!« VII Naslednji popoldan sem se vrnil z našega prvega planinskega položaja in ustavil avto pri zbirnem mestu, kjer so ranjence in bolnike razvrščali po njihovih napotnicah ter jih dodeljevali v razne bolnišnice. Sofiral sem sam in sem ostal v avtu, šofer pa mi je prinašal dokumente. Bil je vroč dan in nebo je bilo popolnoma jasno in modro, cesta pa je bila bela in prašna. Sedel sem na visokem sedežu Fiata in nisem mislil na nič. Po cesti je korakal neki polk; gledal sem, kako gre mimo. Ljudje so bili razgreti in potni. Nekateri so nosili jeklene čelade, toda skoraj vsi so jih imeli obešene na nahrbtnikih. Čelade so bile povečini prevelike in so ljudem, ki so jih nosili, segale skoraj čez ušesa. Oficirji so vsi nosili čelade; toda bile so po meri. To je bila polovica brigade »Basilicata«. Poznal sem jih po rdečih in belih našivih na ovratnikih. Bili so tudi zaostali vojaki, ki so se vlekli še dolgo potem, ko je polk že šel mimo — ljudje, ki niso mogli držati koraka s svojim vodom. Bili so potni, prašni in trudni. Nekateri so bili videti dokaj iznemogli. Neki vojak je korakal za zadnjimi zamudniki, Šepal je» Ustavil se je in se usedel poleg ceste. Odpravil sem se tja. in pristopil k njemu, »Kaj se je zgodilo?« Pogledal me je, potem pa je vstal. »Pojdem dalje.« »Kaj pa je narobe?« » — Vojna ...« »Kaj pa imaš na nogi?« »Nogi ni nič. Kilo imam.« *' »Zakaj pa se ne pelješ s transportom?« sem vprašal. »Zakaj ne greš v bolnišnico?« »Ne pustijo me. Poročnik pravi, da sem nalašč spustit pas.« »Naj pogledam!« »Zlezla je ven.«