kulturno - politično glasilo ‘
Prinesi, Ti, božično Dete, poguma nam Slovencem ter moči daj za življenje' nam v času tako temnem
p ■
svetovnih in domačih dogodkov
3. Beto / številka 52
V Celovcu, dne 26. decembra 1951
Cena 70 grošev
rr^A
booHV^šavam

Mir ljudem na zemlji!
Miri Kako čudovita besedal Koliko lepih predstav se nam ob njej budil Kako blagodejno vpliva na izmučeno srce, na v trpljenju strto telo. Njen najgloblji pomen in ves njen nebeški blagoslov razumemo in ga želimo najbolj tedaj, ko miru ni, ko divja vojna in uničuje življenja in dobrine, ki so bile spravljene na kup z velikimi žrtvami in znoji. Miri Kako smo hrepeneli po njem, ko so grmeli nad nami bombniki! Kakšne obete smo delali, da bi nam nebo naklonilo mir: da bi mogli spet mimo in varno spati, se mimo vsesti za mizo k okrepčilu, varno iti na sprehod in se ne skrivati v luknjah kot Živah.
Miri Kako smo se oddahnili, ko je po etm priplaval glas, ko so zvočniki napovedali besedo: mir je! Konec je vojne, konec morije,’ uničevanja, besnega razdejanja. Koliko solz je obrisala! KoKko src se je spokojno oddahnilo in vrglo morečo skrb in str&h * ramen. Zdi se, da ni bilo človeka, ki si ni želel miru, ki se ne bi veselil, da je vojnih strahot konec, da se bo človeštvo lahko v miru odpočilo in si gradilo svojo srečo.
Toda čudi se in strmi, o človek! Niso se »e zacelile rane, ki jih je vsekala vojna, ni še zelena ruša pokrila vseh grobov vojnih žrtev, še se niso vrnili vsi ujetniki, premnogo src še stresa ostra bolečina ob bridki zgubi, ki jo je povzročila vojna: in glej, že spet se čuje rožljanje orožja! Že znova teče po nekaterih delih sveta nedolžna kri, gorijo domovi, se v prah rušijo mesta in ljudstva so tirana v revščino, lakoto in smrt!
Na drugem koncu pa sedijo mogočneži tega sveta /a zalcnimi mizami, kujejo načrte, kako bodo svet osrečili z mirom, ure in dneve dolgo govorijo o miru in o pogojih miru, prav tako kot je napovedal prerok: „Govorili so: Mir! Mir! Miru pa ni bilo.” (Jeremija).
Drugi spet z veliko ihto in z vso vsiljivostjo nabirajo po vsem svetu podpise^ za mir, prirejajo mirovne kongrese, s svojim naukom pa pridigujejo sovraštvo, revolucijo, in skrivaj grmadijo gore orožja za po-kolj svojih nasprotnikov.
Pa je vendar v ljudeh toliko hrepenenja po miru in sreči, ki jo mir prinaša. In z vsakim razočaranjem se še globlje zaje v naše meso to žgoče hrepenenje, je žeja po miru še bolj pekoča.
Ali ni tako, kot da jc Bog na lik Babiloncem ljudem zmešal jezike, da sc narodi in ljudstvo več nc razumejo med seboj. Da pripovedujejo o miru, blagostanju in raju na zemlji, pripravljajo pa pogin, revščino in suženjstvo?
Kje jc rešitev sveta? Kod vodi pot iz »e slepe ulice, v katero je svet zašel? Ali res velja samo pogansko načelo: Cc hočeš mir, se pripravljaj na vojno.
Na to vprašanje nam daje odgovor Duh božji: non est pax impiis. Brezbožniki nimajo miru. Ker ga nimajo, ga ne morejo dati, ne prinesti. Zato je vse njihovo besedičenje o miru prazno, zato bo šc več razočaranja in šc več krvi. Kajti zavrgli so Nje-
,~prakrat je izšlo povelje od cesarja Avgusta, da naj se A popiše ves svet... Šel je torej tudi Jožef v Da-
vidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, da bi se popisal z Marijo... In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v
učlovečenja Sina božjega nam daje ključ za rešitev človeštva, ki ga žeja po miru.
Tudi med Zemljo in Nebom je vladalo sovraštvo. Prekletstvo božje je ležalo nad
Ali	V/Vlili* JV Jlllt* p JL V V/l V/J V H Vrt) Jjrt pv/V **rt v pjL^ilAVV 111 pv/J.VSl<A*rt V	ovz v Lisai v vs. .s. a	vat. v v* pavsa-jv. jv-
I jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenosu .. In k pastirjem	|	“ki”
ki so bili na nočnih stražah pri svojih čredah, je pristopil angel m	zanjo ni bilo rešitve v njenih silah.
Gospodov in jim rekel: „ . . . oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes Zveličar, ki je Kristus Gospod..." In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske,	ail M
ki so Boga hvalili in govorili: „Slava Bogu na višavah in na zem- m ni> vsemogočni se je sklonil k revni, grešni
,	. .	„	/r , v.v	v	p® stvari, da ji prinese mir in spravo. Bog jc
Ijl mir ljudem, ki SO Bogu po volji . (Iz božičnega evangelija).	’■"*	-	-	-	-
Tedaj se je je Vsemogočni usmilil. V svojem usmiljenju se je nagnil do nje in ji poslal Odrešenika, svojega Sina, da zadosti za človeštvo in ga spravi z Bogom. Moč-
7)a e /V meta ime
noč je polna čuda, ta noč je sveta noč, hudoba, izgubila je danes svojo moč.
Ota nebu nova zvezda, poglejte, plameni, prelepo dete v jaslih na slamici leži.
Platone, svetla zvezda,
se danes pojde v kraj, a luč, prižgana v hlevcu, ostane vekomaj.
Karel Širok.

ga, ki je vrelec žive vode — vrelec miru in sreče — in si skopali vodnjake, ki ne držijo vode. Vodnjake, pri katerih se človek izsuši in v pekoči žeji pogine.
Edina rešitev za svet in človeštvo je, da se vrne k temu viru, da prizna, da se je
zmotilo, da je zapustilo živ vrelec in blodilo po puščavi kot zgubljene ovce. Nazaj k Njemu moramo, ki je rekel ob svojem slovesu s tega sveta: „Svoj mir vam dam, svoj mir vam zapustim.”
Skrivnost njegovega rojstva, skrivnost
Jaslice v ameriškem Betlehemu
ponudil človeku roko, nase jc vzel celo človeško naravo, z grehom za smrt zaznamovano človeško telo, ki ga je s svojim trpljenjem posvetil in očistil, da bo nekoč vstalo poveličano.
S tem je pokazal pot človeškemu rodu. Revnim in bogatim, mogočnim in slabotnim, narodom in posameznikom. Vsi se naj ponižajo in sklonijo k svojim dolžnikom. Mogočni in močnejši do slabotnih in slabotnejših, užaljeni k žaljivcem in jim podajo roko v spravo in v odkritosrčno odpuščanje. Ne sme več biti ne revnih, ne zatiranih, ne manj vrednih, marveč vsi otroci enega in istega Očeta, ki vse enako ljubi.	‘
To spravno pot bd človeka do človeka, od družine do družine in od naroda do naroda so poklicani hoditi predvsem tisti, ki so sprejeli veselo betlehemsko vest in so sc novorojenemu Kralju zapisali za življenje in smrt. K temu so poklicani vsi kristjani, da brez hinavščine in nc samo z ljubeznijo na ustih, marveč v dejanju in resnici sirijo mir in spravo, odpuščanje in ljubezen, ki jo je prineslo betlehemsko Dete na svet.
Tedaj in samo tedaj se bo naselil mir v dušah in srcih in s tem ho zavladal na svetu tak mir kot ga še ni bilo. In vse človeštvo bo soglasno pelo in slavilo Boga:
»Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje!”
JASLICE
Jaslice v čarobnem svitu bakelj, umetnina in izum neba, mojega oltarja tabernakelj zlata zibelka večnega Boga.
Prva slika svetega večera, tiv spomin na betlehemski hlev; jaz pa sem pri čredi za pastirja in poslučam svetonočni spev.
Jaslice, prizor iz Betlehema, sveti prostor, kjer je angel stal.
Um priča boljega objema, žarek, ki je v temo zasijal.
Kdo se danes če za dvor zanima, kjer iopiril se jc kralj Herod?
In Pilata nihče v čislih nima, vse praznuje pa Ljubezni god.
Čas vali se v drugo tisočletje, kaj trdnjav je že razbil vihar! Jaslice pa naše so zavetje, še iz njih Ljubezni sije žar.
Limbarski
Leto odložitve 1951
Že samo nagel pogled na svetovno dogajanje v letu Gospodovem 1951 nas pripelje do enega bistvenega spoznanja: da je to leto bilo najbrž odločilno za bodočo usodo človeštva.
Svet sc jc v tem letu jasno in nepreklicno razdelil na dva tabora: na Zahod in Vzhod. Oba sta začela odločno in naglo
zbirati svoje sile ter pripravljati načrte za končni obračun.
V luči te resnice je treba gledati in presojati viharno in nevarno pot sveta v preteklem letu.
Kakšne so sile in slabosti enega jn drugega tabora, kakor jih kažejo dogodki tega leta in kakšni so spričo tega upi na končno zmago prvega ali drugega?
današnjih vojakov, ameriškega generala Eisenhowerja, zmagovalca nad dvema totalitarizmoma v drugi svetovni vojni.
Vodstvo Atlantske zveze je na vrsti posvetovanj skušalo zagotoviti vse potrebno, da oboroževanje ne bo gospodarsko prehudo prizadelo posameznih držav, marveč da bodo prav obrambna naročila pomagala odpravljati nezaposlenost v tistih deželah, •ki imajo preveč delovne sile. To bo po drugi strani preprečilo tudi razvrednotenje denarja ali inflacijo, ki je sicer neizogibna spremljevalka oboroževanja.
Moč Zahoda je dalje v njegovi duhovni in moralni sili.
V katoliškem in mohamedanskem svetu, ki versko predstavljata tretjino človeštva, se je lani začela kazati, zlasti na pobudo iz Vatikana, vse močnejša težnja, da bi ti veliki verstvi začeli tesneje sodelovati v obrambi in boju proti brezboštvu.
Poleg vseh teh sil ima svobodno človeštvo še
tihega, a močnega zaveznika v vseh narodih, ki žive v državah Vzhoda. Ti so z dušo, srcem, hrepenenji in vzori, trdno prepričani, da bo bodoči svet, po katerem hrepene, res tak, da bodo v njem imeli zagotovljeno vse: človeške, narodne, duhovne in socialne pravice.
Poglejmo še na hitro, kakšna je spričo te moči Zahoda
Moč Zahoda
je najprej v njegovem končnem spoznanju o nevarnosti,
ki grozi vsem svobodnim narodom in vsem svobodnim ljudem od duhovnega in tvar-nega nasilja.
Zahodni narodi, zlasti tisti, ki so pri urejanju sveta doslej imeli poglavitno besedo, so dolgo časa živeli v zmotni misli o tem, kaj je komunizem. Poznali so ga kvečjemu kot domače politično gibanje. Njihovim prvakom ni bilo dosti mar tistega, kar so narodi od komunistične diktature trpeli, češ vsak narod ima takšno vlado in takšno življenje, kakršno si izbere in zasluži.
Zaradi tega so iskali poti, kako bi s komunističnimi državami soživeli. Sklepali so dogovore in sporazume in da ne bi vzbujali nezaupanja, so se razorožili. Dolga leta po drugi svetovni vojni so se zahodni prvaki še vedno skušali dogovarjati s Sovjetsko zvezo, ne da bi bili videli, da se za vsemi neskončnimi posvetovanji skriva en sam namen: pridobiti čas, uspavati svobodni svet, se med tem sam ojačiti in potem presenetiti človeštvo z zadnjim odločilnim udarcem.
Oboroževanje komunističnega tabora, državljanska vojna v Grčiji, vojna na Koreji, prevrati na Malaji ter v Indokini, poskusi za notranje politično in gospodarsko razkrajanje in slabljenje svobodnih narodov od Avstrije do Nove Zelandije ter mrzlično atomsko vohunstvo, vse to je zahodnim voditeljem odprlo oči, da so se zavedeli nevarnosti ter začeli naglo in odločno iskati poti, kako bi ji bili kos in jo odvrnili.
Zahodni voditelji so ob vsem tem le uvideli, da s silo lahko govori samo sila in da j c od takega nasprotnika mogoče doseči kaj samo, če si vsaj tako močan, ko on, ali bolje, močnejši od njega. Sad tega spoznanja je bil sklep, da je vsakega dogovarjanja s Sovjeti konec, dokler ne bo Zahod tako močan, da se bo lahko pogajal s Sovjeti kot enak, oziroma kot močnejši.
S tem se je moč Zahoda ojačila z novim sredstvom, namreč
z jasnim ciljem.
Ta cilj je: svobodni svet je treba duhovno, politično in vojaško združiti, da bo predstavljal tako silo, da si nikdo ne bo upal poskušati, da bi razširil svojo oblast na ves svet z vojno.
Če je hotel Zahod ta daljni cilj doseči, je bilo treba
ustaviti nasprotnika
najprej tam, kjer je že prešel v napad. To se je leta 1951 na zunaj zgodilo na Koreji, v Indokini in na Malaji; po vsem svetu pa v notranjosti posameznih držav, zlasti v Evropi.
četrto dejstvo, na katerem temelji nastajajoča moč Zahoda, je
pridobivanje zaveznikov.
7 Zahodni tabor sestavljajo v zemljepisni obliki Združene države z ameriško celino. Velika Britanija in njena" državna skupnost, Zapadna Evropa, bližnji in srednji Vzhod ter Azija, kar je je svobodne. Toda v tem zemljepisnem in političnem sklopu so vrzeli, ki onemogočajo uspešno obrambo. Svobodni svet se v Evropi ne more braniti brez Nemčije in v Aziji ter na dalj-njem Vzhodu ne brez Japonske. Ti državi sta po človeškem številu, industrijskem potencialu in protikomunistični usmerjenosti taki sili, da se ju Sovjeti vojaško bojijo skoraj bolj kakor vseh . svojih današnjih nasprotnikov. Zato so Sovjeti storili vse, da bi ta naroda pridobili zase.
Toda septembra je bila podpisana mirovna pogodba z Japonsko, ki je to državo izenačila z ostalimi narodi brez slehernih kaznovalnih določil; malo kasneje pa so na
sestanku zunanjih ministrov zahodnih velesil bili sprejeti odločilni sklepi glede vzpostavitve Nemčije in glede njenega sodelovanja v zahodni obrambi. S tem je bila fronta Zahoda sklenjena in utrjena na dveh bistvenih in odločilnih področjih.
Dejanski in nujno potrebni člen v zahodni obrambi je lani postala tudi Španija. Stvarno mišljenje in računanje ameriških vojaških prvakov je šlo preko vseh pomislekov — ki jih na primer pri Titu kljub avtoritarnemu režimu nihče ne pozna. S tem je Zahod poleg španske vojske pridobil uporabo španskih letalskih in pomorskih oporišč.
Važen prispevek k strnitvi in ojačanju obrambe svobodnega sveta pomenijo v tej zvezi še obrambni sporazum med Združenimi državami in Japonsko, obrambna pogodba med Združenimi državami in filipinsko republiko ter med Ameriko, Avstralijo in Novo Zelandijo. S tem je fronta na tihomorskem in daljnjevzhodnem področju sveta dopolnjena.
Vrzeli v tem svetovnem obrambnem sklopu predstavljajo nekateri azijski in srednje-vzhodni narodi. Ti se za zdaj skušajo otresti zadnjih ostankov odmirajočega evropskega kolonializma in vidijo nevarnost samo v njem. Zapadajo v fanatične nacionalizme, katere neti komunistična propaganda. Perzija in njen spor z Veliko Britanijo, Egipt in njegova prizadevanja za odpravo britanskega vojaškega pokroviteljstva nad Suezom in Sudanom, umori Zahodu naklonjenih državnikov v Siriji, Libanonu in Jordaniji, oboroženi spor arabskih držav z Izraelom so nekateri dokazi za to, kako težko je prebujajoče se narode povezati v skupno fronto z Zahodom. Upanje, da se bo to le zgodilo, vidimo v politiki Zdrt^pe-nih držav, ki hodi pogumno nova pota, povsem nasprotna preživelemu evropskemu kolonializmu.
Nadaljna razpoka v tem obrambnem zidu je Indija. Njeni voditelji, zrasli v dolgotrajnem odporu proti izkoriščanju, so črpali dosti idejne hrane v marksizmu. Pri svojem boju so vedno uživali bolj ali manj neposredno podporo Sovjetske zveze. Ti vidijo v komunizmu, ki skuša zajeti vso Azijo, le prehodno sredstvo za osvoboditev izpod belega varuštva ter za politično, gospodarsko in socialno osamosvojitev.
Peti kamen, na katerem temelji moč svobodnega sveta, je njegova
dejanska sila
človeško število, gospodarski viri, industrijska zmogljivost, tehnično prvenstvo na vseh področjih, zlasti na atomskem. Zahod ima premoč nad Vzhodom v izdelovanju jekla, v zalogah petroleja, gumija, redkih kovin, v strokovno izurjeni delovni sili, v znanstveni sposobnosti, v predelavi živeža, v načinih /a izkoriščanje naravnih bogastev, v zlatu in v denarju. Njegova gospodarska trdnost je od dne do dne večja, blaginja njegovih narodov prav tako. Dejstvo, da se je več držav Marhallovega načrta v letu 1951 samih odpovedalo nadaljnji ameriški pomoči, zgovorno priča o tem. Načrt za tehnično pomoč zaostalim področjem, ki je tudi v glavnem plod tega leta, bo povečal blaginjo še na novih predelih sveta.
Vojaška organizacija in oboroževanje
sta nadaljnja, osrednja in prijemljiva sestavina moči svobodnega sveta. Oboje je prišlo do dejanskega izraza 1. 1951. Atlantska zveza je šele lani začela dobivati stvarne obrise tistega, kar naj bi bila: obrambna, politična, gospodarska in duhovna skupnost svobodnih narodov. Ta vojaška organizacija je dobila svojega vrhovnega poveljnika v osebi enega najsposobnejših
sila in slabost Vzhoda
Prvo orožje komunizma je njegova
enotna ideologija,
obvezna ne le za prepričane vernike marksizma, marveč za vse prebivalstvo.
Kaj morajo slovenski kominformist, ruski mužik ali kitajski kuli v določenem trenutku enako trdno verovati, odloča peščica gospodarjev rdečega sveta v Kremlju. Ti se zavedajo, da pomeni vsako krivoverstvo, vsako popuščanje razpoko v temelju njihovega sistema.
Drugo orožje tabora Vzhoda je njegova človeška sila,
katero njegovi gospodarji izkoriščajo za dosego svojih ciljev. Žrtvovanje sto tisočev kitajskih, korejskih in drugih komunistov v Aziji nam to resnico neizpodbitno dokazuje. Za dosego cilja je Kremelj začel mobilizirati milijone Rusov in drugih narodov. Njegova organizirana vojaška moč danes za mnogokrat presega silo svobodnega sveta. Da je sovjetski voditelji ne poženejo takoj v napad, jih zadržuje samo strah pred zahodno atomsko premočjo, katero pa si prizadevajo z vsemi sredstvi premagati, o tem vohunska in druga prizadevanja v lanskem letu zelo jasno pričajo.
Tretja prednost sovjetskega bloka je njegov
ogromni prostor in njegova naravna bogastva,
Ta prostor skušajo Sovjeti politično, gospodarsko in vojaško čim trdneje povezati, njegove gospodarske vire pa čim temeljiteje izkoristiti za oborožitev. Lani so utrdili svoj prijem na Kitajsko, s čimer se je njihovo področje razširilo za sto tisoče kvadratnih kilometrov in za stotine milijonov ljudi. Skušali so si zagotoviti vpliv nad Korejo, ki je izhodišče za napad na Tiho morje, ter iz istega razloga pridobiti za rdečo Kitajsko Formozo. Kitajska je za- ■ sedla Tibet, s čimer se je sovjetska roka stegnila do meja Indije.
S tega prostora Sovjeti lahko prožijo omejene napade na katerem koli področju Evrope ali Azije. Oni imajo s temi žarišči neposredno zvezo, dočim mora svobodni svet sile za obrambo teh napadov prevažati na velike daljave, kakor vidimo to v Indokini in na Koreji. To ga seveda izčrpava neprimerno močneje kakor Sovjete, ki tako dosegajo enega izmed svojih ciljev.
četrta močna stran napadalnega tabora je njegovo
silovito in naglo oboroževanje na kopnem, na morju in v zraku; utrjevanje oporišč, ki jih je Sovjetska zveza po vojni dobila v Evropi in Aziji. Temu oboroževanju služi danes vse gospodarstvo in vsa delovna sila sovjetskega sveta in sicer v tako temeljiti obliki, kakor si tega niti zamišljati ni mogoče. Sovjeti računajo, da bi utegnili, če udarijo o pravem času, dobiti vsaj prvi naskok, ne s kakovostjo orožja in ljudi, marveč z množico enega in dru gega ter z brezobzirnim žrtvovanjem vojska in sredstev. Zahod v tem z njimi ne more tekmovati, ker njegovemu mišljenju človek pomeni vrednoto, dočim je komunizmu samo orodje, vredno manj od orožja. Zaradi tega je Zahod svoje oboroževanje
usmeril predvsem v kakovost in silovitost orožja ter stavi svoje upe predvsem v svojo razvito tehniko in atomsko silo.
Peto orožje totalitarnega sklopa je
propaganda in petokolonstvo.
Sovjeti javno mnenje na svojem področju povsem prezirajo in mu ne puste niti do najmanjšega izraza in vpliva. Vedo pa, kaj pomeni javno mnenje v svobodnem svetu. In to javno mnenje si prizadevajo z vsemi sredstvi prevejane propagande, če že ne pridobiti zase, pa ga vsaj uspavati.
Njihova propaganda temelji na dveh geslih: da je Sovjetska zveza za mir in da je svobodni svet za kapitalistično vojno ter za uničevanje človeštva. Sovjetsko oboroževanje služi miru, zahodna obramba pa vojni. Atomsko orožje je prekletstvo, ker ga ima v rokah zahodni svet.
Ta mirovna gonja, ki jo podpirajo razni kongresi, manifesti, zbiranje milijonov podpisov naj s pritiskom na javno mnenje prepreči oborožitev svobodnega človeštva in prikrije totalitarne priprave za napad. Treba je priznati, da je prav preteklo leto pokazalo, da je ta propaganda kljub strahotni nevarnosti, ki se skriva za njo, le še zelo uspešna.
Česar ne more v svobodnem svetu opraviti sovjetska propaganda, naj opravijo komunistične partije, Te so Sovjeti s čistkami spet strnili in okrepili ter jim dali dve nalogi: da morajo po delavskih strokovnih organizacijah, katere še obvladujejo, s stavkami in sabotažo izpodnašati obrambna prizadevanja Zahoda, in da morajo po svojem članstvu pripravljati oborožene nerede v notranjosti raznih držav, ko bi prišlo do rdečega napada nanje. Glede obojega so največ sil vpregli v Franciji in Italiji, kjer njihovo delo olajšuje zaostala, sebična in pokvarjena gospodarska in socialna politika vladajočih slojev, proti kateri tudi prizadevanja svobodnih delavskih sindikatov ne morejo opraviti dosti.
•
To bi bil v velikih obrisih položaj sveta in človeštva ob koncu leta 1951, kakor ga vidimo v luči njegovih dogodkov. Naše goreče upanje je, da bi to odločilno leto pomagalo k uresničenju tistega cilja, katerega so si zastavili vsi narodi, da bi namreč dosegli trajni mir brez krvave in uničevalne vojne.
VSEM NAROČNIKOM, SO-TRUDNIKOM IN BRALCEM »NAŠEGA TEDNIKA” BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN PRAV SREČNO NOVO LETO! VSEM DOPISNIKOM SE ZAIIVA-LJUJEMO ZA SODELOVANJE V PRETEKLEM LETU IN JIH PROSIMO, NAJ NAM OSTANEJO ZVESTI SODELAVCI TUDI V NAPREJ.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
^0sem Slovencem doma in po sirnem svetu
zeli blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto Olareubti wel koroških Slootnms.
po nalili omeli
Ljudska duša zaživi v svetih praznikih. Božični običaji so izraz globoke vernosti in srčne plemenitosti naših prednikov. Vedno bolj pa nam postajajo ti sveti obredi tuji. Poživimo jih!
Na Radišah
Na sveti večer (prva „bila”) mora biti vsa hiša posnažena in v najlepšem redu. Ta dan kmet tudi še strogo drži delopust („farant”). V mraku mora biti vsa družina doma. Ko zazvoni avemarijo, vzame gospodar ali kdo drug iz družine žerjavico s kadilom ter gre v vse sobe in shrambe, nazadnje okrog poslopja. Za njim stopa drugi, ki škropi z blagoslovljeno vodo. Vsa hiša mora biti pripravljena za prihod Gospodov. V nekaterih krajih je navada, da opravi to lepo šego vsa družina z gospodarjem, ki zastopa duhovnika v družini. Grede molijo rožni venec, ki se po končanem opravilu zmoli do konca v družinski sobi pred jaslicami.
Ko je vsa družina zbrana v družinski šoti, prinese gospodinja večerjo, meso in zelje, taka je namreč ponekod navada.
Na večer pred novim letom, druga „bila”, se ponavlja isti lepi obred kakor na sveti večer. Ta večer hodijo pevci od hiše hiše in pojoč žele vsem srečno novo leto. Pojo tole staro domačo pesem:
Je žalost prevelika Device Marije,
(se jej v srce smili nje ljubo Detecc).
Je celo še nedolžno, staro šele osem dni, pa mora že trpeti, preliti svojo kri.
A srečno novo leto vsem skupaj unšamo, zato ker mi kna vičtno, kdaj mi umrjemo. Zato pa mortno biti pripravljeni vselej, če hočemo zadobiti nebeško veselje.
' Ko so pesem zapeli pred hišo ali v veži, vstopi eden in vošči v imenu fantov srečno in veselo novo leto. Povsod dobe darila.
Večer pred svetimi Tremi kralji se tudi slovesno obhaja. Isti lepi obred se ponavlja kakor na sveti večer, zraven pa pride še to, da nekdo z blagoslovljeno kredo nariše na sveta vrata po tri majhne križe, na družinsko sobo pa imena svetih Treh kraljev, vmes križe in ob vsaki strani en del letnice novega leta.
Na tretjo „bilo” hodi tudi „pehtra”, ki je navadno fant v ženski obleki in s kuhinjskimi vilami. Pridnim otrokom prinese orehe, katere z velikim ropotom vrže na tla. Pri tem je veliko šale in smeha.
V eni ali dveh vaseh imajo tudi to zanimivo navado, da na „bilo” streljajo, in sicer zvečer, ko družina opravlja svoje navadno bogoslužje. Na prvo „bilo” streljajo trikrat, na drugo šestkrat in na tretjo devetkrat. Strelja fant, ki je v orožju izurjen.
Uporabljajo puško, s katero streljajo poleti v meglo, kadar preti neurje in toča. Na „bilo” streljajo brez krogle. Smodnik, ki ga uporabljajo pri streljanju za odvrnitev toče, mora biti blagoslovljen po patrih kapucinih. Od kod ta navada in zakaj, se ni moglo dognati.
Tako praznujemo božične praznike na Radišah. Veliko je še lepega in starega med nami, pa žalibog vedno bolj ginevajo stari običaji, ki so dali družinskemu življenju o božičnih praznikih toliko toplote, domačnosti in vernosti.
V železni Kapli
Popoldne na božično „bilo” sc napravi v hiši na mizi „kopa”. Gospodinja položi sredi mize majhen križ iz blagoslovljenega lesa in pogrne čezenj bel domač prt. Potem postavi na križ tri velike hlebe kruha, drugega nad drugim, nanje pa položi še en ..šarkelj”. Ob ta naloženi stožec kruha nasloni ob strani še en hleb boljšega kruha „mižneka”, en hleb navadnega kruha in en hleb belega kruha. Čez vse to pogrne še drugi prtič. Taka je „kopa”. Na vrh „ko-pe” se postavijo jaslice in križ, na prt pa se položijo velike in majhne podobe svetnikov in svetnic.
V majhni skodelici se postavi na en vogel mize nekaj žita, na drugi vogel mize se položijo rožni venci, pod mizo pa dajo krompirja in pinjo. Ponekod prinesejo
Grda nehvaležnost bi bila, če se ne bi na Koroškem spomnili za CO-letni rojstni god velikega prijatelja naše narodne pesmi, g. Luka Kramolca, našega koroškega rojaka. Izšel je iz naše koroške zemlje, iz. št. Danijela v Mežiški dolini iz roda Kramolčeve-ga, iz katerega je v 1. 1941 do 19£5 nasilje zahtevalo izredno število žrtev. N jegovega brata Viktorja so umorili 1. 1944 v plinski celici Oswieczinu, njegov nečak Nantej je 1. 1947 umrl v Drveli vesi pri Pliberku na posledicah mučenja v internaciji, ko se je vračal v domovino. Bratranca Lenčeja jc doletela smrt v Dachau-u 1. 1945; bratranec Ožbej pa je neznano kje ostal v osvobodilnih bojih 1. 1944. Ali ni, da bi jokajoče zapel: „Nič več pel ne bom”? In vendar: saj so bile to žrtve za našo narodno samobitnost, in biser te samobitnosti je naša prelepa narodna pesem, posebno še naša koroška narodna pesem. G. Luka Kramolc
cel6 motike, grablje in drugo kmečko in poljsko orodje v sobo in ga polože pod mizo ali postavijo v kot.
Po kajenju in škropljenju pa se postavi tudi blagoslovljena voda na mizo. Drugo jutro se umijejo vsi z isto vodo, seveda šele potem, ko so se že preje dobro umili.
Navadno se razdere „kopa” na praznik zjutraj in se na drugo in tretjo bilo zopet sestavi. Kjer se pa miza v sobi čez dan ne rabi, tam ostane „kopa” do praznika svetih Treh kraljev na mizi.
Lepa je ta navada, le škoda, da je novi ljudje ne razumejo več in radi tega kot prazno, nepotrebno navado opuščajo.
*
Pri Zilji tepežkajo:
Šip, šap ...
Bog daj srečo, zdravje, veselje, duši sveti raj, da boste dolgo živeli, frišni kakor riba v vodi in tiča v gori.
V	Podjuni otepajo:
šap, šap ...,
reš’te se, reš’te se, zdravi veseli, dolg’ živite in enbart v nebesa prid’te ...
V	Rožu šapajo:
Šip šap, šip šap..., zdravje srečo, dovho živet’ pa v nabese prit’.
goji to, za kar so njegovi bratje žrtvovali svoje življenje. Še večja je zdaj njegova vnema za našo pesem — saj je posvečena s krvjo toliko mučenikov. Dve zbirki profesorja Kramolca, izšli v zadnjih letih, sta piscu teh vrstic pred očmi: ,.Zbornik koroških pesmi” in »štirinajst koroških narodnih pesmi”, Z njimi v stvarnem, praktičnem delu ustvarja možnosti, da se bo naša pesem še bolj ukoreninila v našem narodu.
•
»Zbornik koroških pesmi”. Ni tukaj mesto, da bi podajali strokovno kritiko o tej zbirki naših pesmi. Povedati hočemo le nekaj misli, ki se vzbujajo, ko listaš po pesmarici. Ta pesmarica je izšla 1. 1948. v Državni založbi Slovenije. Uvod je napisal zdaj že rajni Prežihov Voranc, tako živo in bojevito, kot je mal le on. Pripoveduje o veliki ljubezni koroškega naroda do slo-
ZA 60-LETNI ROJSTNI JUBILEJ:
JLuka DCramole -
PRIJATELJ KOROŠKIH NARODNIH PESMI
venske pesmi, za katero je padlo toliko žrtev: Mihael Habih, Doujak Janez iz Borovelj, Pristovnik Franc in Olip Tomaž iz Sel, Pasterk Jurij iz Lobnika — za teh del in zaradi številnih drugih je »ta zbornik spomenik velike ljubezni koroškega naroda do ljudske pesmi naše lepe Koroške.” Kakor naše koroške doline so razvrščene tudi pesmi. Pesmi iz Mežiške doline, iz Podjune, Roža in Zilje. Vmes pa so vpletene spremne besede profesorja dr. Franca Sušnika, ki očitujejo od prve do zadnje črke dobrega poznavalca in gorečega ljubitelja naših koroških posebnosti in delajo prav zato zbirko mikavno za nas, ki živimo na tej koroški zemlji. Zbirka prinaša same moške zbore. Že v naslovih kažejo koroško ljudsko originalnost — »Z nobenim purgarjem kne grem tavšat — Od Pliberk^ do Traberka — Liepa ura, sonce seje ~ Od nedeljskih jagrov —”, kar vse bi hotel po vrsti našteti, pa saj jih poznamo. Izpoč| peresa našega jubilanta so vse one, kar jilj prinaša Zbornik iz Mežiške doline in Po$i j ime in še nekaj rožanskih. Blagoglasne,* V, narodnem duhu izvedene harmonizacije stavljajo v vrsto naših najboljših prirediteljev narodne pesmi. Ostalo gradivo' iz Roža pa je zbral Kramolc izpod peres rifa-ših koroških stvariteljev na muzikalnem polju; Pavla Kernjaka in Toneta Nagel§-ta. Ostali del iz »starosvetne” Zilje sta p* mojstrsko obdelala profesor Matija Tomc in Emil Adamič. Ves Zbornik je svež dih koroške zemlje in njene plodnosti — saj so trije, štirje tvorci — ker tudi starosto Lesičjaka ne smemo prezreti — porojeni ii te zemlje, gradili harmonije, zbrane v tej knjigi, ki je s svojim slovarčkom koroških jezikovnih posebnosti res prava vez med koroškim življem in ostalim narodom. Povrh vsega pa še lepa oprema knjige, ki jo je z umetniško roko ustvaril Maksim Gaspari — zares ta zbirka je nekaj posebnega, izrednega, že na zunaj hoče pokazati, da vsebuje bisere naše zemlje.
••	v	,
Druga zbirka: »Štirinajst koroških narodnih pesmi”. Ta zbirka obsega pesmi za mešani zbor, izdal jo je letos, 1951, Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Tudi ta zbirka je opremljena z lepo Gasparijevo sliko »Pojdam v Rute”. Prireditelj, naš jubilant, sam pravi, da je teh 14 koroških narodnih pesmi namenil mladinskim zborom. Namenjena pa je tudi drugim zborom — saj skoroda ni koroških pesmi, ki bi bile prirejene za mešani zbor. Posebno pozornost pa vzbuja namen prirediteljev, »približati koroško narodno pesem, jo napraviti dostopno širšim množicam.” Tudi Prekmurci, Ribničani ali Tržačani naj bi našo koroško pesem ne samo poslušali, temveč tudi sami peli. Toda predstavljajmo si, kako se bo v njih ustih topilo koroško »mliako (mliko)” ali »sniah (snih)”, kako se jim bo zverižila koroška »sianca” na Ko-
(nadaljevanjc na 4. strani) • 1)|'.
Spisal: J. SIMON BAAR
GOLOBČEK
Poslovenil: ALOJZIJ NEMEC '	45. nadaljevanje
Hanzeku jc na kozla podajal neki mlad človek s cilindrom in v dolgi suknji usnjat kovček in glasno godrnjal: »V tem vetru bi pač lahko poslali zaprto kočijo.” Zadaj na sedežu pa se je tiščal v haveloku starejši • gospod z žametnim ovratnikom, ko pa si je na glavo posadil mehki klobuk z zlatimi čopi, je Holoubek opazil, da ima na rokah vijoličaste rokavice.
,, N a j brž.je nehote šepetal župnik, toda preden je to natančno dognal, se je z voza že prijazno oglasilo: »Podvizajte se, prečastiti, da ne zamudimo, pa ni lam več nobenega duhovnika? Dva bi še naložili."
»Nikogar nisem videl,” je odvrnil Holoubek in se spravljal na voz.
»Torej pojdimo,” je žapovedujoče velel kanonik in Hanzek jc takoj pokorno nategnil povodce.
»Toda pričakoval sem, da pride več duhovnikov — ah pardon — dovoljujem se vam predstaviti — jaz sem kanonik Souček, tovariš iz semenišča v Gospodu umrlega, imela sva se zelo rada, pozneje seveda naju je življenje lotilo, toda vseeno sem smatral za svojo dolžnost, — toda lakaj ima prav, lahko bi poslali zaprto kočijo, — ta veter reže kakor britva — ali da bi jim vsaj na misel prišlo, dejati na voz kako odejo za kolena — toda nc čudim se v tej zmešnjavi, kakršna je pač tam! — Včeraj zjutraj je prispela brzojavka na ordinariat. Silno nas je vse pretreslo — glejte, gospod brat — zopet
kap — duhovnikova smrt! Kakšen nauk, da bi bili čuječi in vse svoje stvari imeli vedno v redu. Zares ne vemo ure in dneva. Toda upam, da je Holoubek na dobrem glasu,
—	kaj blagovolite meniti?”
Trešticki župnik pa je, čeprav je kočija gladko tekla, poskakoval od veselja. »Čakaj, Čuk, le počakaj,” se je pripravljal, »zagodel ti bom, najprej te skopljem in šele potem izvlečem. Dober pa si, v resnici me imaš rad, iz take daljave mi prihajaš na pogreb,” iu spet je mehki čut hvaležnosti napolnil otroško Holoubkovo srce. Že je hotel pasti gospodu kanoniku okrog vratu, stisniti se k njemu in iskreno priznati: »čuk dragi, ne nori, ne bodi žalosten, Holoubek je sleparski človek, ponorčeval se je s srenjo, z dekanom in celo ordinariatom, toda veruj, da zato ne more nič, tokrat je storil proti svoji volji, le nerad.”
Vendar mu ni dalo, da ne bi z malomarnim, nekoliko zastrtim glasom odgovoril: »Kakor se vzame, vaša milost. Bil je na dobrem glasu — pa tudi ne.”
»Tako. Glejte, to me preseneča. V semenišču je bil silno dober. Rekah smo mu /id, toda nič židovskega ni imel na sebi. Zgolj zaradi njegove živahnosti in okretnosti se ga je prijel ta vzdevek. Seveda človek ni tak, da bi bil vsem všeč. Kaj pa mu je župnija očitala? Blagovolite mi to odkrito povedati. Veste, ob grobu bi mu rad govoril, seveda samo, nekaj kratkih besed
—	toda ne želel bi žaliti, če ste tega mnenja, bi rajši ne govoril."
»To odločno odsvetujem,” ga je hitro prekinil. »Holoubka hvaliti ni mogoče, mož se je tožil s tukajšnjim županom, sprl se s čevljarjem, tudi z gradom se ni razu-
mel. Kadil je kakor turek, jezika ni mogel držati na miru, da celo o vaši milosti si je dovolil pogosto pripovedovati marsikake zgodbice.”
»Takooo?” se je kanoniku podaljšal obraz, »to je pa kaj drugega, tega ne bi smel. In kaj je na primer pripovedoval?”
»O nekih hlačah iz semeniške dobe. Pravil je, da bi rad vedel, ali ima Čuk še tiste hlače, ali ne.”
Gospod kanonik je umolknil in povesil glavo. Hanzek je zavil k župnišču. Skozi odprta vrata je bilo videti, da se po dvorišču sprehajata dva orožnika z nekim gospodom. Pred gostilno je stalo nekaj kočij, pri cerkvi pa je gruča ljudi o nečem prav živo razpravljala in tako se je gospodu kanoniku zazdelo, da tukaj nekaj ni prav.
»Kdaj bo pa pravzaprav župnikov pogreb?” je vprašal zaradi gotovosti.
»Tega niti on sam ne ve,” se je mirno nasmehnil Holoubek.
»Naznanili so nam, da danes ob desetih, sam sem tudi dobil obvestilo,” se je razvnemal Souček, ki je že čutil, da ni vse v redu.
Takoj ko so privozili na dvorišče, se je Holoubku predstavil sodni adjunkt. »Prišel sem na pogreb in sem hotel urediti inventar, popis imetja, zdaj pa vidim, da si je nekdo dovolil neumestno burko,” je začel srdito in jedko, vedoč, kako se mu bodo tovariši smejali, ko se vrne iz Treštic.
»Za Boga! Jožko!” se je /grabil za glavo Souček in se urno odmaknil od župnika, — »saj se vozim z mrtvim — kaj to pomeni?”
»Tukaj je polno žalnih gostov in nekateri so prišli od daleč,” je stopnjeval svojo ogorčenost uradnik, »to je nezaslišana reč.”
»Moja prevelika krivda,” je obstal Holoubek skrušeno in sramežljivo, da se jim je zasmilil.	,
»Toda Jožko, kako neki? Kaj je pravzaprav? Ne morem razumeti, kako...” »Izvolite naprej, gospodje, tu na dvorišču vam brat tega vendar , ne bo razkladal,” je odločno posegla vmes Bariča in je služabnika s kovčkom prvega potegnila v župnišče.	^
To je bil pač najbolj vroč trenutek V vsem Holoubkovem življenju, pa Barična ljubezen je v tem hipu zažarela kot d<^ mant. »Hvala Bogu, da je ta kanonik prišel,” je naprej hvalila Boga in služabniku zapovedala, naj ne stoji, ampak zbere p^j-bor in krožnike in skrbi za gospode v pj-vem nadstropju in naj nikogar, poscbijp pa gospoda župnika ne pusti dol v pritličje. Sama je tedaj kuhala obed, prejemala pošto in po slih došla sožalja in jih takoj metala v peč, plačala mizarju rakev, ga obvestila in ukazala, naj bo za danes miren in naj vsaj en teden ne pride župniku pred oči, nagnala je stražnika z vencem ter plačala, kakor hitro je prejela račun za veneč. Najbolj pa sc je v/radosti Ja, ko so neopazno pričele razne stvari prihajati nazaj v župnišče.
Prva je prihitela mežnarica s kožuhom in čepico: »Milostljiva gospodična, naj se ne jezijo, moj bo zaradi tega umrl, orožniki hodijo po vasi, grozijo celo s preiskavo, gospod adjunkt, ta je baje to ukazal."
»Je že mogpče,” je kratko, nekoliko zapeto in samozavestno pritrdila Bariča. „Ho-tel je popisati zapuščino po gospodu župniku. Tedaj sem mu rekla, da mora k vam, (Nadaljevanje na 4. strani)
—rrr^—
• s \ ilS -I'''■'V'1'1V f'--
Spicar Jaka:
Pri jaslicah
Kako hitro mine čas in kako hitro pozabimo, hvala Bogu, na marsikaj hudega. Pred desetimi leti smo bili begunci. Kaj se hoče, kdor je hotel rešiti glavo, si je pač pomagal, kakor je vedel in znal. Tudi jaz sem moral iz kraja, kjer sem preživel 35 let in ki se mi je zdel druga domovina. Pravo domovino, Koroško, pa sem nosil v srcu in V mislih povsod s seboj in jo pogosto obiskoval. Ko pa je Hitler napadel Poljsko, sva dobila s pokojnim dr. Janežičem migljaj, naj nikar ne hodiva na Koroško, ker bi bilo za naju nevarno. Bila sva že gotovo zelo nevarna za mogočni raj h.
Prišel je napad na Jugoslavijo in, kakor rečeno, bili smo begunci brez službe in takih dohodkov, da hi se moglo živeti ob njih. Nič zato, rešili smo glavo, dasi ni bila povsem na varnem, saj je visel vedno nad nami Damoklejev meč italijanskega fašizma, ki je zapiral, odganjal ljudi v koncentracijska taborišča, bolj veljavne pa iz-
JhikcL JCmmaU. . . .
(Nadaljevanje s 3. strani) foškem „pua.le'’, kako grenke bodo na njih jeziku „svadči besiede’’, da bo Korošca, ki „sedem jezikov zna, pa vse koj po slovenji”, po ušesih trgalo „usedna” in v ..nediav”, davi in drevi. Ali naj ostane zato vsem Nekorošcem koroška pesem nedostopna? Korošci so pač sprejeli mnogo pesmi iz ostale Slovenije, toda razmeroma malo pesmi pa je proniknilo iz Koroške ven v ostali narod — zaradi koroškega narečja. In vendar je posebno mladina tista, ki posebno ljubi koroško pesem. Zato je prireditelj te zbirke posebnosti koroškega narečja ublažil, opustil je točno podajanje koroške izgovorjave s posebnimi črkami, besedilo prinaša v knjižnem pravopisu, deloma je pa tudi nadomestil dialektične oblike s knjižnimi, nekatere tujke pa z domačimi izrazi. Ta prememba originala in pa harmonizacija, sočna in zvočna, strokovno kajpada neoporečna, taka, da zmore pesmi „vsak zbor, ki je le malo prizadeven”, to bo gotovo močno pripomoglo, da bo prireditelj svoj namen gotovo dosegel.
Tako utira pot koroški slovenski pesmi v ostali slovenski svet naš rojak iz „Senta-nela”. Obogatil bo s to pesmijo slovenski vsesplošni narodni kulturni zaklad in povezal Prekmurce, Štajerce, Kranjce in Primorce s Koroško z novimi kulturnimi vezmi, z'vezmi, ki jih veže govor srca, to je petje.
Mi na Koroškem si pa želimo, da naj bi postali omenjeni zbirki lažje dosegljivi, da bi se tudi med nami še bolj razživila naša pesem, ki pri vsej trdoživosti vendarle radi mnogih neprilik tu in tam že ugaša.
Jubilantu pa kličemo: na mnoga leta!
ročal Nemcem, da so jih pomorili v pro-slulem Dachau-u in drugod.
Živeli smo iz dneva v dan in imeli s tem, dosti skrbi, ni preostajalo časa za misli, kaj bo jutri. Plašili so nas, da bomo morali tisti, ki ne živimo že pet let stalno v Ljubljani, mesto zapustiti in potem, kam? Tako naše misli in naši živci niso prišli do počitka. In v takem razpoloženju nas je našel Božič. Bilo jih je sicer nekaj, ki so se na praznike pripravljali na široko, kakor da so doma v mirnih časih. Seveda, imeli so v bankah denar, ki jim je pomagal nadomestiti dom z dobrotami, ki so jih spretni verižniki znali pribaviti za visoko ceno.
Midva z ženo pa sva se bližajočih se praznikov skoro bala. Ne zato, ker je bilo treba živeti skrajno skromno in ni misliti na potice in slično, ampak, ker bova prvič, odkar imava družino — sama, osamljena, ker tuji ljudje, ki so navidezno stali nama blizu, niso 'razumeli najine boli.
Na Sveti večer sva postavila jaslice, ki smo jih prejšnje leto kupili — nove — v veselje vnukom, ki so prihajali za praznike k nama. Ko je padel mrak na zemljo, sva pokadila stanovanje, prižgala svečke in stala dolgo v največji tišini, saj solze ne ropočejo na glas na tla! Tam gori drži angel napis „Slava Bogu na višavah in mir ljudem”.
Moje misli so šle v rano mladost, ko sem ta večer klečal v rodnem kraju pri velikem oltarju in je moj nepozabni učenik, Ga-bron, zapel „Gloria in excelsis Deo!”, ko so s kora doneli glasovi »Angelsko petje se čuje v višavi...” in ko me je v domači hiši grela ljubezen pokojne matere. Blaženi mir onih dni! Čez našo zemljo besni vihar, angel pa drži napis o miru!
Božje dete leži na slami, nosilec miru. Tako leže daleč doli v Srbiji najini izgnani vnuki, ki trpe in se še ne zavedajo; nekoč jim bom povedal, sem si mislil, da so trpeli samo radi tega, ker so pač Slovenci. Tam na Koroškem pa živi nekdo, ki je v duhu pri nama, ki pojde nocoj k polnočnici in bo pozabil prositi za sebe.
Tako že deset let prosi naš narod za mir, a ne le naš narod, vsi narodi sveta si ga žele, njihovi voditelji pa ne najdejo pravfe poti do njega, ker je na svetu še vedno mnogo preveč sebičnosti in premalo ljubezni do bližnjega. A ne samo miru med državami, predvsem osebnega, notranjega miru posameznika je treba, da bo človeštvo varno in srečno.
Z željo po takem^niru stopimo letos pred jaslice in si prizadevajmo postati vsaj malo podobni Onemu, ki se je rodil na slami in umrl na križu za pravico zatiranega človeštva. Potem se bo naselil mir povsod in pred vsem v naših dušah, ki so ga tako potrebne.
h grobarju in še k drugim. Obljubil je, da bo to preiskal, da ve, kaj se godi po župniščih po župnikovi smrti.”
O vsem tem pa dragi Holoubek ni niti najmanj slutil. Sedel je s svojimi nepričakovanimi gosti v najboljšem razpoloženju, hvaležen je bil posebno svojemu zvestemu prijatelju Součku in živo je obžaloval, da vendarle ni umrl. »Glej, s palico in mitro bi bil vodil moj pogreb — kateremu vaškemu župniku pa se taka čast izkaže. Kvečjemu ga pokoplje dekan, često le njegov tajnik,” se je blaženo smehljal.
K popoldanskemu vlaku je spet dfčala župnijska kočija. Holoubek je odpravljal svoje goste. Na vasi je bilo že vse po starem, ljudje so gledali veselo, zaupljivo so pozdravljali med potjo, ves dogodek se je kmalu pozabil in le v okolici se je o njem še nekaj časa govorilo ...
»Tiste hlače še imam, zares imam/’ se je nagnil gospod kanonik urno k ušesu župnika Holoubka, ko je vlak že stal na tračnicah, »toda že dolgo jih nisem pogledal. Brž ko se vrnem, takoj si jih odmotam in jih ogledam.'k
»E, pusti, to sem samo tako rekel,” se je v zadregi smejal Holoubek, srečen in blažen kakor vsak, ki se prepriča o vernem prijatelju in njegovi ljubezni.
»čuk se ne bo spremenil, ne bo se prevzel, četudi bi postal nadškof," je utrjeval tudi sebe v vzajemni bratski ljubezni. Toda njegove misli so hitro skočile drugam. 2e drugič se je danes peljal v kočiji s postaje v Treštice, tokrat sam, nikogar ni mogel vzeti s seboj, čeprav je na postaji in med potjo pridno gledal, koga bi lahko po-
klical, s kom se razgovarjal. Tako pa se je tesnobno oziral po vedno bolj puščobnem jesenskem kraju. Nezvane, otožne misli so ga prevzele. Sonce se je nagnilo k zapadu, svetilo je sicer, toda grelo ni, zaspano je gledalo po nebesu in zemlji, kakor da hoče ugasniti, kakor da je v preteklem letu iz-žarelo ves svoj žar in kakor da bi namesto žarkov tlel v njem pepel... »Tako sonce sem tudi jaz,” je preudarjal Holoubek, »še trenutek in sonce bo zašlo za goro, ugasnilo bo in nastopil bo večer in dolga noč...”
»Človek — kaj je človek?” in zagledal se je ne očrnele, od mraza osmojene in zvite liste, ki »o se obletavali z dreves ob poti in jih je oster, leden veter nekaj časa podil po cesti, jih sukal, »e z njimi igral in jih končno pometel v jarek, poln blata in mla-kuž. »Z drevesa življenja se odtrga človek, veter se z njim poigrava, goni ga sem in tja — dokler se končno v jami — v grobu ne odpočije. Tudi jaz bi že lahko tam počival, tudi jaz," in njegov pogled je zadel ob belo pokopališčno ograjo okoli cerkve, »cerkovnik bi zjutraj že drugega duhovnika oblačil za oltar. Cerkovnik! Glej, pozabil sem, da je bolan. Hanzek, ustavi," je ukazal na vasi, »cerkovnika moram obiskati,” je dejal in počasi zlezel z voza. »Lahko bi tja zapeljal,se je ponudil Hanzek, ko je videl, kako gospod župnik naporno šepa.
»Eh, ne, le pelji se domov, moram se malo shoditi," je odvrnil Holoubek in je ob palici stopal k cerkovnikovi bajti.
»Kako se imate, cerkovnik," je vedro vprašal med vrati takoj po pozdravu.
»Slabo,” se je oglasil iz kupa blazin na
JANEZ TRDINAj
- V-je-ta
Božične legende
Mod svete noči
- Tisto noč, v kateri se je rodil Kristus, se je izpolnilo vsakemu človeku vse, karkoli si je želel. Kdor je hotel zlata, našel ga je drugi dan poln rudnik. Kdor je rajši imel rodovitno polje, mu je od takrat rodilo žito desetkrat bolje kakor vsem sosedom. Komur se je zdela voda premrzla, je pritekel studenec, ki je bil pozimi topel, da ga je bilo veselje piti, poleti pa mrzel, da so delavci hodili po pol ure daleč ponj. Takrat so nastali naši bistri potoki, takrat naše hladne vode, takrat pa tudi topli in zdravilni vrelci.
Nekaterim se je tožilo, da se pozimi ne morejo kopati, in drugo jutro jim je bruhal pred hišo iz zemlje vroč studenec. Tako so postale vse toplice. Ni mogoče prešteti vseh dobrot, ki so prišle tisto noč na zemljo.
Pa tudi dandanašnji ima sveti večer veliko moč Ta in pa kresni večer gorijo zakladi,, da lahko obpgati, kdor jih ume vzdigniti. Na sveti in na kresni večer se pogovarja tudi živina, kaj se bo čez leto zgodilo. Kdor ima pri sebi praprotovo seme, jo dobro sliši, toda nikomur ni svetovati, da jo gre poslušat, ker bi mogel izvedeti človek tudi svojo smrt ali kako drugo nesrečo, ki ga čaka naslednje leto.
Kdor prinese na polnočnico s seboj štiriperesno deteljico, spozna vsako čarovnico, ker so obrnjene takrat vse proti cerkvenim vratom. In tako je mogoče videti in doseči tisto noč še veliko drugih imenitnih stvari, če je človek brez smrtnega greha, posebno rado pa se posreči to takemu, ki je še popolnoma nedolžen. Moliti je vselej dobro in Bogu prijetno, ali nikoli nas ne usliši rajši kakor na sveti večer ob polnočnici, ko se je rodil božji sin in je vladalo zaradi lega veliko veselje na neb« in na zemlji.
Sveta družina in cigani
Ko so prišli sv. Jožef, Marija in Jezušček v Egipt, so bili silno žejni, ker več dni ni bilo nikjer najti studenca. Pri prvem vodnjaku prosijo ljudi, da bi smeli piti. Ti ljudje pa so bili neusmiljenega srca in.jim niso dovolili, da bi si žejo pogasili. Vprašali so jih zaničljivo, če so mar pozabili pot do svojega doma, da se potepajo tako po svetu. Pitali in žalili so jih z najgrŠimi pridevki in kletvami, rekli so jim celo, da so cigani, kar je bilo pri Egipčanih najhujše razžaljenje in zasramovanje.
Jokaje je šla sveta družina dalje. Bog pa je kaznoval neusmiljene ljudi še tisto uro, da so pozabili pot do svojega doma in se jeli potepati po širokem, neznanem svetu. Kamorkoli so prišli, jih je vsak človek črtil in preklinjal, jih podil od svojega praga in jim še vode ni privoščil, Nihče jim ni rekel drugače kakor cigani in Egip-tarji in tako pravimo njihovim nasledni-
kom še dandanašnji v svarilo in spomin, da pade vsaka kletev nazaj na tistega, ki jo je namenil svojemu bližnjemu.
Jezušček in slavček ' er:;
Preljubi slavček je bil začetkoma slab pevec, da so ga ljudje zaničevali in poslušali rajši vrabca kakor njega. Tiči so se izkušali, kateri zna najlepše peti in so končno razsodili, da najlepše poje veseli škrjanec, najgrše pa otožni slavček. Ta sodba je ubogega slavčka tako užalila, da ni mogel ne jesti ne spati. V tistem kraju so prenočili takrat sv. Jožef, Marija in Jezušček. Sveti Jožef in Marija sta spala, Jezuščka pa so od silnega truda tako bolele noge, da ni mogel zaspati.
V temni noči je bilo Jezuščku strašno pusto in žalostno. Globoko je vzdihnil: »Oh, da bi me hotela kratkočasiti zdaj vsaj kaka ptičica s svojim petjem — rad bi prosil zanjo Boga, naj ji podeli najlepši glas med vsemi ptičicami, da bo sebe in res svet z njim razveseljevala.
Slavček sliši Jezuščkove besede in mu začne prepevati in prepeval je tako lepo, tako sladko, da je Jezušček kmalu zadremal in zaspal. Zdaj slavček ni več žaloval, veselo je pel vso noč svojo srečo, božjo čast malega Jezuščka in neskončno čast njegove matere Marije.
ž? drugi dan so napravili ptiči nov zbor fn na tem zboru so soglasno potrdili, da ni bilo ptiča in ga ne bo, ki bi se mogel kosati s slavčkom. In kar so razsodili ptiči, so potrdili tudi ljudje. .
Slavček prepeva še zmiraj najrajši in najlepše ponoči, v hvaležen spornih tiste noči, v kateri mu je po Jezuščkbvi priprošnji Bog podelil dragoceni dar sladkega, ves svet razveseljujočega petja.
Jezušček in bela lilija ^ > *
Sv. Jožef, Marija in Jezušček so potovali v Egipt. Pot je bila pusta in peščena. Je-zušeku pride v čeveljček droben kamenček, da se je moral sezuti in stopiti z boso nogo na gola tla. Tam, kjer je stala bela nožiča Jezuščkova, je pognala iz peščene zemlje lepa neznana cvetlica — bela lilija, znamenje njegove angelske nedolžnosti in čistosti.	iC i
Jezušček in divja roža >
Sv. Jožef, Marija in Jezušček so prišli na potu v Egipt v goščavo bodečega trnja, Sv. Jožef in Marija sta lepo pažila. da Jezuščka ne oprasne trn ali grmovje, bilo je tako gosto, da ga nista mogla obvarovati. V ročico se mu je zasadil oster trn in iz rane je padla na zemljo kaplja krvi. Iz zemlje pa je pognala naj lepša vseh cvetlic na božjem svetu, veselje za vsako človeško oko, živordeča in žlahtno dišeča divja roža aligartroža.	* v .v*" ?
postelji starikov in raskav glas, »če se ne motim, me je prišel obiskat čistiti gospod župnik.”
»Ne motite se, zares sem vas prišel pogledat. Vas kaj boli?”
»Boli!”
»Kaj pa?”
»Duša!”
»Hm. Duša? Zakaj pa?”
»Sram me je.”	•<
»Cerkovnik, kaj pa govorite?"
»Prečastiti gospod župnik, ne hodite hudi, toda vi bi morali ostati mrtvi in jaz bi dalje živel.”
»Kako to?”
»Vem, do bom od sramote umrl. S prstom bodo ljudje kazali za mano, tega ne prenesem. Stara vam je kožuh, uro, čepico in vse vrnila, toda sramota ostane. Sramota, žandarji hodijo in iščejo, morda tudi k nam pridejo.”
»Kaj pa govorite? Žandarji? In kaj bi iskali?” je osupnil Holoubek.
»To, kar smo vam pokradil.”
»Pa kdo jim je ukazal? Kdo jim je dovolil?” je jezno zrasel župnik.
»Zakon, prečastiti, postave. Tisti uradnik iz mesta, ki je danes zjutraj prišel, je takoj ukazal, da bi se poiskalo, kar je bilo raznešenega.”
»Jaz tega ne dovolim, kožuh vam darujem in čepico tudi, to je vaše,” se je razvnemal Holoubek,, »ljudje bodo mislili, da sem jaz naščuval orožnike.”
»Ne, ne bodo, pa naj mislijo, kar hočejo, toda sramota, ta sramota,” je gnal dalje svojo cerkovnik. »Kako bi mogel v kožuhu gospoda župnika iti na božje sonce šc za
njegovega življenja. Ko bi hoteli umreti, bi lahko rekel, to mi je zapustil — in čast, slavo ter zavist bi si bil pridobil.”
»Rekel bom torej, da seip vam to daroval, povsod bom to povedal."
»Ne, ne potrebujem tega, nočem ga niti videti, a za nekaj vendarle prosim, nujno prosim, to mi blagovolite nakloniti, edino s tem nie potolažite.”
,4 .'.In kaj je to?”
»Odpuščanje, prečastiti gospod, odpu- , ščanje iz vaših ust in srca,” je zahlipil starec in se spustil v jok.
»Toda,” je zalila Holoubka rdečica od zadrege, »saj nimam kaj, da bi odpustil, niste me žalili, ne razjezili.”
»Torej pravite, da se ne jezite name?” »Ne jezim se in niti ne morem in ne smem jeziti. O, moj dragi cerkovnik, ljubi Bog prenaša še vse drugačne žalitve in se ne jezi, ampak nas še vedno ljubi. Kako bi pa smel nehati jaz vas ljubiti zaradi kožuha in čepice?”
»Prečistiti gospod, spovedal bi se rad, in se dal prevideti,” je ganjen cerkovnik hitro okrenil ra j govor.
»V tem vam dam prav, kajti to me je najbolj peklo, da sem kar tako brez vsega odšel, verujte mi, da me je Bog najbrž zaradi tega poslal nazaj na svet, da bi to uredil. Pridem torej zjutraj po sveti maši.” »Pridite rajši takoj. In veste, koga si vzemite po moji smrti? Sina nimam, v našem rodu se cerkovništvo ne obdrži, privoščim ga mlademu Jinu, tistemu krojaču z Dunaja, prišel bo kmalu domov, ga že čakajo.
(Dalje prihodnjič)
Ksa v e r M e '
cH(UW
IZ. dolgim, zamišljenim pogledom se je ozrl stari Andrej Koren po sobi. Pravkar je bil spremil iz hiše mlada dva in snahi* nega očeta, ki je bil prišel, natančen, skoraj skopušen mož, k predaji; vrnil se je v sobo s počasnimi, nekako zastajajočimi koraki, kakor ne bi prav vedel, kam naj stopi, kakor bi dvomil in se pomišljal, ali naj še gre v hišo ali ne.
Sredi sobe se je ustavil. Stal je tam s povešenimi rokami, z nekoliko sklonjeno glavo. Kakor zlat potok je plalo sonce, lijoče skozi odprto okno, čez njega, da so mu redki beli lasje nekako zagoreli in se mu je suho, a sicer zdravo lice kljub petinsedemdesetim letom čudno pomladilo, kakor bi ga bili sončni žarki v resnici pozlatili.
Tako je stal sredi precej velike sobe, mirne in prazne, hlapec in dekla sta odšla takoj po kosilu nekam po vasi, pastirček je odšel v cerkev, k večernicam.
Počasi mu je šel pogled po sobi naokrog. Ko je prišel do okna, je starček naglo za-mežikal, žarka sončna luč ga je zaščemela v oči; in ali niso morda spekle solze, ki so mu silile v oči in jih je le stežka zadrževal?
Skoraj začudil se je, da sije sonce tako lepo in veselo, ko pa v srcu ni veselja in se mu tudi soba ne zdi nič tako lepa, domača in topla kakor nekdaj in vse do sedaj. A res — saj ni več njegova soba, njegova last, pravkar je bil izročil vse mladima. Zdaj je on ..stari”, preužitkar, človek, ki mu je v kratki uri zdrsnilo iz rok, kar je dolga leta držal tako krepko, skopušno skoraj... Ni več njegova miza tam v kotu, za katero je posedal toliko let na prvem mestu, govoril vedno prvo in zadnjo besedo, molil družini naprej, z molitvijo blagoslavljal jed, ki jo sme in more uživati še zdrav in krepak... Ni več njegova zelena peč, ki mu jo zdaj meri in boža oko, pri kateri je ob meglenih jesenskih in dolgih zimskih večerih posedal z otroki, jim, ko so bili še majhni in močne vere, pripovedoval zgodbe in pravljice, posedal z gosti in sosedi, a dostikrat s tujci, s krošnjarji, ki so romali s svojim blagom od vasi do vasi in najrajši prenočevali pri njem, največjem in najuglednejšem posestniku v vasi, a tudi z berači, ki so ga radi in zaupljivo prosili prenočišča in jim ga je rade volje dajal za božji Ion. In jih je napeto poslušal, ko so poročali, kako poteka življenje zunaj v svetu, kaj so videli, slišali, doživeli na svojih potovanjih. Veselje in pouk so mu bili taki večeri... In na veliki stenski uri so se mu ustavile oči in misli. „Ne bo več dolgo in bo bila tudi meni zadnja. Starega se čutim, danes starejšega kakor kdaj do zdaj."
Šiloma se je iztrgal iz malodušne zamišljenosti, ki se ga je lotevala. Počasi, s težkimi koraki, težjimi kakor še včeraj ali predvčerajšnjim, z bolj sklonjenim hrbtom kakor še pred nekaj dnevi je stopal proti javorovi mizi v kotu sobe. N i sedel na svoje dosedanje mesto, odmaknil je od mize stol, na katerem je sedela rajna žena, kadar je pač utegnila sesti k mizi, večinoma je jedla kar v kuhinji, med delom, mimogrede. Previdno, nekako spoštljivo ga je obrisal s plosko roko — Ana ga je obrisala navadno s predpasnikom, preden je sedla ali ga je komu ponudila.
Utrujen, kakor po težkem delu, je sedel. In se je nenadno domislil, kako je videl očeta nekaj dni pred smrtjo, da je prav tako utrujen sedel za mizo in zamišljeno, nekako izgubljeno strmel po sobi. Zdaj ve, da se je poslavljal — dva dni za tem sc je zvrnil nanj sod vina in ga ubil, tega silno treznega moža. Tako je prevzel za njim domačijo in gospodarstvo on, ne šo povsem dvajsetleten.
Ko je tako sedel, se je spomnil nje, ki je bil ta stol njen sedež in njeno mesto v hiši, rajne žene Ane. Videl jo je v mislih, a čudno razločno, kako je sedela tu mlada nevesta, nekaj dni po poroki. Sama sta bila v sobi. Anka je predla, on je obrezoval to-porišče za sekiro. Oba sta bila zamišljena, tiha, le zdaj in zdaj je padla v ta molk kaka beseda. Kar je na mah nehal drdrati in peti kolovrat. Ko je pogledal od dela, je videl, kako Anka naslanja glavo na mizo in joka. Začudil se je, kar preplašil v mislih: „Pa ji je tako hudo pri nas?” Stopil je k nji, polahko ji dvignil glavo, zaskrbljeno jo vprašal: ,Anka, kaj pa ti je?” Zroč mu s solznimi očmi v njegove, je ihtela: „Od vsega sem se morala ločiti, vse zapustiti, mater, očeta, sestre.” Oddahnil se je, da ni kaj hujšega, tolažeče se ji je nasmehnil: „Glej, Anka, življenje je pač takšno: vsak čas se je treba od česa ločiti, kaj zapustiti.” Ko je pred tremi leti umrla, mu je ves čas tista dva dni, kar je ležala na odru, in zlasti še, ko so jo nesli i/ hiše, bolno govorilo v
mislih in v srcu: ..Takšno je pač življenje: vsak čas se je treba od česa ločiti, kaj zapustiti.” Ločiti se je moral od nje, ločiti se mora zdaj od tega, za kar sta se oba tako trudila, za kar sta oba tako vestno skrbela, dolgo življenje čez petdeset let... „Je pač takšno življenje...”
Počasi je potegnil z roko čez čelo — morda je hotel izbrisati spomine, morda se je branil s tem solz, ki so mu silile v oči.
..Posloviti sc bo treba tudi od polja, „se je domislil, kakor bi mu bilo v trenutku od nekod prišepetalo, z rahlim očitanjem ga opomnilo, kako je mogel polja pozabiti.
Sunkoma je vstal, nekako zaskrbljen, kakor bi bil nekaj zamudil. Naglo je stopal proti vratom, snel klobuk s klina za dur-
Zunaj sneg Mi visoko, mraz vladuje krog in krog, neprijazna je narava — tedaj rojen nam je Bog.
Med živino tam v štalci, Dete božje se smeji, mir, veselje, božjo radost vsem ljudem sveta deli.
Zvezda upanja
V	zraku snežinke sc svetle vrte ... Sinička v golem vejevju zmrzuje. Od vseh zapuščena — gladuje,
v vetru drhti, ne plaka ... in hira . Očesca žalostno včasih odpira: Razgrni sc temnih oblakov zavesa, da zopet zagledamo svetla nebesa!
V	zraku snežinke se svetle vrste ...
V	koči pa mrzli starka sameva, v molitvi ji duša proseča okreva, v kotu pri jaslicah sveča plamti, v Dete vsa srečna starka strmi: Podaj mi, o Tvojo sveto roko
in srečna bom gledala zlato nebo!
Polanše k.
Kadilo
Vije se meglica bela kvišku iz kadilnice, kakor da jo čudež dviga v bogkov kot pred jaslice.
Krog in krog sc je razvila, legla je celo na pod; blagodejni vonj kadila Detetu kipi za god.
Napolnjujejo dišave tesne sobe, klet in krov;
Jezušček nocoj izliva sov j nebeški blagoslov.
Kamor božja kaplja kane, vse blažilno okrepča in srce se kot kadilo širi z zemlje do neba.
Limbarski
Božična pesem
Prinesli so te angeli iz raja in prva sveta noč ti je zapela, zato ne boš nikoli onemela, naj še tako pekla oblast razsaja.
Prijetna si nam kakor cvetje maja, prinašaš radost in bolest odnašaš, ljubeče se nad božjo zibko sklanjaš, žgoliš kot slavček mično sredi gaja.
Božične pesmi blaženi glasovi, nebeški te prepevajo duhovi, kjer ti zveniš, ljubezen je doma.
V objem razteza Dete tam ročice, božični spev Mu boža sveto lice, ki se ob petju v sveto nor smehlja.
Limbarski
mi, se pokril, šel iz sobe. Stoječ na nekoliko vzvišenem podstenju pred hišo, je skrbno zaklenil vežna vrata, ključ skril med cvetlične lončke na oknu, kamor so ga navadno shranjevali. Postal je nekaj trenutkov pred pragom, z dolgim pogledom objel dvorišče, starega petelina, ki je bahato stal ob gnojišču, na katerem so kokoši skrbno brskale, iskale si hrano, nekaj se jih je kopalo in se ščeperilo v prahu tja dalje proti svinjakom.
Zamišljen je pokimal, češ vse je v redu. Pa se je obrnil na desno, počasi stopal ob hiši, zavil za ogel.
Za hišo se je v senci stare jablane spet ustavil, ogledoval drevje, z obžalovanjem pomislil, da bo slaba sadna letina. „Deže-
Glejtc Jezuščka, otroci, reven bolj je kakor vi, a prišel je, da vas bo rešil, v nebesa prišli naj bi mi.
Lučke sveč lepo gorijo v ljubezni do Boga, širnem svetu pa migljajo, zvezde — lučke iz neba.
D rav s ki Napeč n ik
Pri jaslicah
Doni božična pesem od nekod, iz nežne dobe blažene mladosti; obhaja sveto Dete rajstni god, zato nocoj vse polno je radosti.
Ob jaslicah spet v duhu sem doma, pri polni mizi mamica se smeje, ob peči očka z babico kramlja, ki sključena se na zapečku greje.
Šumi nad nami angelska perot, že grabim se za krilo dobre tetke iti ves preplašen se umikam v kot, ko čujem njene stare pripovedke.
Nocoj sem zopet majhen kot nekoč, tako mi kaže jaslic ogledalo; otrok sem spet kot slednjo sveto noč in Detetu s pastirji pojem hvalo.
Limbarski
Pridi Jezušček
Božično vabilo božjemu Detetu med Slovence v emigraciji.
Vstani Jezušček, le vstani, brž odpravi se na pot, pridi čez široko morje semkaj med slovenski rod!
Pridi k nam iz domovine, pridi v slednji gozdni hram, v Kanado in v Argentino, v Chile in še dalje kam!
Tisoč src Te željno čaka tukaj bolj kot kdaj nocoj; ogenj smo si zakurili — mraz je v senci sredi hoj.
Plamen se visoko dviga, petje Ti v pozdrav doni; cvetje se na jugu zbira, da Ti zibko okrasi.
Mrak umika se v prepade in v brloge divja zver;
Jezušček, pri nas ostani, bliža sveti se večer!
Sveta noč, ljubezni polna zgrinja se s Teboj čez plan; vse do jutra z nami bodi, žarko sij nam v sveti dan.
A n t. Škrbine
BOŽIČNA
valo je, ko je cvetelo, pa sc je v cvetu zaredil črv. A da bi Bog dal le kruha, brez pijače bomo že nekako prebili. Za domačo rabo pa ga morda še za silo bo.”
Nekako pomirjen se je obrnil proti polju, sprostiralo se je od hiše daleč gor proti hribu, z gozdovi poraslemu.
Počasi, korakoma je stopal po ozarah, ogledoval zdaj polje, zdaj lastovke, ki so poletavale nad njimi ter črtale v mirno, tiho ozračje velike črne kroge. V višini je drobil svoje pesmi škrjanček, naših polj neutrudni pevec. Ker ni bilo vetra, je stalo vse silje mirno, svečano in pobožno, kakor kadar stopa sam Gospod po polju in blagoslavlja zeleneče in rodeče žito.
Kdaj in kdaj je postal, sklonil se, nežno kakor deklica svoje rože prijel šop bilk, jih ljubeče ogledoval, zadovoljno jim poki-maval. Že je odcvetelo, skrivnostno se je porajalo seme v klasju, niti ne bo dolgo do žetve — „pet peti — pet pedi,” pojo prepelice v žitu.	_	.
Stopal je dalje, premišljeval, kako je na teh njivah delal in se trudil sedemdeset let, v lepem in slabem vremenu, dostikrat že ob vzbujajoči se zori in v temno noč, zlasti v prvih letih, ko se je bal, da bi mogel biti slabši gospodar kakor rajni oce m bi posestvo začelo pod njegovim gospodai-stvom pešati. Z leti je tako zrasel s to zemljo, da se mu je zdela nekako tako njegova kakor Anka in jo je imel res tudi skoraj tako rad kakor Anko. A glej, kakor gaje zapustila zvesta žena in se je moral ločiti od nje, tako ga zapušča zdaj zemlja, zvesta mu dolga leta. Pač bo še hodil po nji, ako Bog da, jo še obdeloval, a tako vsa njegova ne bo več kakor doslej.
Stopal je po ozarah dalje in dalje, vse svoje njive - do danes njegove, zdaj ne več - je hotel še videti, v mislih in s pogledi se jim zahvaljevati za njihovo zvestobo in pomoč, blagosloviti jih.
Na koncu svojega sveta se je ustavil. Tam je bila zorana njiva, rjava, čakajoča sejalca in semena. Stopil je nanjo, šel po grudah, ki so se mu pod koraki drobile, kakor bi mu hotele narediti pot zložnejšo, ko je stopal po njih tolikokrat s težkim korakom, nad oralom sključen, z močno roko držeč in ravnajoč plužnice, da se je lemež zare-zaval globoko v zemljo in so se brazde v naglici valile v stran, kakor bi se hotele umakniti neusmiljenemu rezilu. A danes, glej stopa čeznje mirno, dober prijatelj.
Ustavil se je sredi njive. Oziral se je na vse strani, tako počasi in tehtajoče kakor poprej po sobi doma. In je nagnil glavo nekoliko proti gozdu na hribu ob njivi, kakor bi skušal doumeti, kaj mu poje kos, najneugnanejši vseh pevcev, ki mu je pel tolikorat, ko so v padajočem mraku utihnili in pospali že vsi drugi drobni pevci.
Pobožno, kakor kadar je v nedeljo stopil v cerkev — še pokropil bi se če bi imel blagoslovljeno vodo pri roki — se je odkril, počasi si pogladil lase s čela in v tihi molitvi kakor pri veliki maši govoril: »Mnogo si zahtevala od mene, o zemlja, mnogo truda in potu, vendar si mi bila dobra: dajala si življenje meni in mojim — zahvaljena bodi! Dajaj živež tudi mladim, da ne bo pomanjkanja in gladu v Korenovi hiši. Bog te blagoslovil”
Dvignil je nekaliko glavo, pomežiknil proti soncu, ki je viselo že nizko nad daljnimi gorami: »Grelo si me dostikrat, sonce božje, hudo me peklo tudi marsikdaj, ko sem delal in se trudil na teh njivah. Vendar si mi bilo dobro: dajalo si rast posevkom, zorilo si seme — zahvaljeno bodil Sij tudi mojim mladini, zori jim vsakdanji kruh, dar božji!”
Više je dvignil glavo, pogledal proti nebu: »In ti, Oče nebeški, si blagoslavljal moje delo, soncu si dal sijati, nebu dal deževati, pošiljal si veter in dajal mimo vreme. In če si poslal kdaj točo, si mi dal tudi moč, da nisem obupal, ampak sem šel po prvi žalosti z novo močjo na delo in z novim upanjem. Zahvaljen za vse, dobri Bog! Pomagaj še mojim mladim, blagoslavljaj jih, kakor si blagoslavljal mene in moje delo, blagoslavljaj jim dom, polja, njih delo... In kadar me pokličeš, glej, svojo delo sem dokončal, kolikor sem s svojimi slabimi močmi mogel — bodi mi tudi v večnosti dober in milostljiv ...
Tako je stal sredi polja z odkrito glavo, z vdanimi očmi; in zahajajoče sonce mu je oblivalo sive lase in resno, a mirno obličje z zlatimi žarki. Počasi je nagibal glavo na stran, čelo nabral v gube, oči nekoliko priprl, kakor bi napeto poslušal pričakujoč odgovora iz večnosti...
Kos v gozdu je za trenutek prenehal, kakor bi tudi prisluhnil daljni, skrivm-" ’i pesmi...
Karel Mauser:
• '• >>
SNEQ
Nenadoma se včasih razgrne lepo kakor prt, ki je bil doslej zvit, pa ga je nekdo potegnil vsaksebi.
Čudno stemnilo se je nocoj. 2e včeraj se mi je zdelo, da zima ni več daleč. Sivino, ki je doma v velemestu, je prežarjala luč cestnih svetilk in tam za Public Squarom je gorelo v nebo iz visokih dimnikov. Tako čuden je takle večer v mestu. Kar gledaš za neko oporo.
No in nocoj je prav tak večer. Trakovi avtomobilskih luči, čudno zadušen ropot. Zima mora biti blizu. Morda je že tam v Berei, morda na Madisonskih farmah. V koruzovje se lovi ta veter, Ifi vleče po cestah. Bil sem na tistih farmah. Polja in tam zadaj visoka, priostrena drevesa. Čudno samoten in truden pogled se mi je zdel.
Že dolgo ni bilo tramvaja mimo. Ravno nasproti mojemu oknu je luč. Gledam vanjo. In vidim: snežinka.
1 Sneg!
Da, sneži. Počasi naletava. Zima je prišla do velemesta. Gledam snežinke, ki lete mimo luči in mislim na domači sneg.
Kako je pri nas snežilo! Nad našimi vasmi in nad našimi gmajnami. Kakor bi nekdo molil. Roke si sklenil in tiho si bil.
Mimo zlatih jabolk in cerkvenih stolpov so naletavale snežinke. Mimo preprostih
dimnikov, na vereje, na vrtiče, na travnike. Skoz okna so mežale luči in svet je bil nekje daleč.
In sneg nad gmajno! Trudna drevesa, po smrekah mahovnate brade, na tleh listje in igličevje. Vse tiho. še veja se ne premakne. In počasi sneži. Dolgo je treba, da sneg pride do tal. Tišina je z vsako uro globlja. Kakor da so se ustavile vse stopinje živali, ki domu jejo tod.
Sneži kar naprej. Pahuljast sneg, mehak, skrivnosten. Čez noč ga nanese toliko, da se pozna. Le tesno ob košatih smrekah je suho. Tam pod nizek grm borovja se je zaril zajec.
Tudi kolovoz, ki so ga kolesa težkih vozov v jesenskem dežju poglobila, je sneg zdaj zravnal. Mehak in poln je kakor ovčji hrbet. Jutri bo šla čezenj morda stopinja lisice, morda zajca, morda plašen korak mlade srne.
Gledam proti luči. Pravih snežink ni več. Dež jih zmaguje. Poslednje se mučijo proti asfaltnim tlom, ki jih pije.
Na Erie jezeru tuli samoten tovoren parnik. Zdi sc mi, da je to krik osamele živali, ki bi se rada stisnila na suho pod košato smreko tam na naši gmajni.
Strmim v luč. Dež, ki pada mimo nje, je srebrn.	.
Jezušček in razbojnik
r Ko sta sv. Jožef in Marija z malim Je-Zliščkom pobegnila v Egipt, je poslal kralj -Herod za njimi svoje vojake, da ga umore. Vojaki so begunce že skoraj došli in sv. Jožef in Marija sta klicala z milim glasom Boga na pomoč.
V tistem kraju je imel hud razbojnik svoj brlog. Razbojnik je zaslišal kričanje in prišel gledat. Mali Jezušček se mu smili, da bi moral umreti tako mlad, lep in fte-dolžen. Brž pripelje iz brloga konje, enega žase, enega za sv. Jožefa in enega za Marijo in Jezuščka. Dobri konji odneso svete po-
potnike vojakom izpred oči in jih rešijo. Razbojnik poljubi Jezuščka in ga vpraša dobrovoljno, kaj mu bo dal za plačilo. Jezušček izpregovori prvikrat in veli razbojniku: „To, kar bom sam imel.”
Razbojnik se je vrnil v svoj brlog in je še mnogo let napadal ljudi in grabil tuje blago. Potem pa so ga ujeli in križali. Visel je na Golgoti, na Kristusovi desni strani, in Bog mu je podelil milos^, da je spoznal svoje grehe in se zanje pokesal. Kristus pa mu je izpolnil svojo obljubo in mu dal to, kar je imel sam — svoj raj in večno življenje.
Blagoslovljeno
Sv. Jožef, Marija in Jezušček so počivali na potu v Egipt enkrat pod lipo, enkrat pod gabrom in enkrat pod brinjevim grmom. Bog je blagoslovil ta drevesa, da nikoli v nobeno od njih ne bo treščilo. In res tudi še nikoli ni bilo slišati, da bi udarila strela kdaj v kak gaber aJi brinjev grm. V lipo pa je treščilo že dostikrat in to zato, ker je sama prosila Boga, da bi ji preklical svoj blagoslov. Rekla mu je: „Mene sadijo najrajši k cerkvam. Kadar bo namenjeno, da bi moralo treščiti v cerkev, naj zadene strela rajši mene, malo vredno drevo, kakor pa Tvoje dragoceno svetišče, da se ne zgodi kaka nečast svetemu Rešnjemu Telesu na oltarju.
Bog je lipi lepo prošnjo uslišal, zato pa ji je podelil druge, mnogo več vredne darove in časti kakor pa gabru in brinjevemu grmu. Postavil jo je, kakor je želela, za varuhinjo svojih cerkva in pobožnih kristjanov, ki se v njih zbirajo. Dal ji je mehek in gladek les, da delajo iz njega podobarji svetnike in svetnice, ki stoje v oltarjih. Dal ji je plemenito dišeče cvetje, na katerem nabirajo čebele najslajši med za ljudi in najboljši vosek za blagoslovljene sveče, ki gore pri maši in sploh pri službi božji. Dal ji je lepo rast, ravno deblo, košate veje in
lipovo drevo
svetlo listje, da se je obvescli vsak človek, že ko jo od daleč zagleda.
Podari je Bog lipi nadalje zdravilno moč za mnogotere bolezni in nje senci tako prijeten hlad, da trudni popotniki pod nobenim drugim drevesom tako povoljno in mirno ne počivajo.
Daši je mehka in nežna, ima lipa vendar ta posebni blagoslov, da tudi v najhujši zimi ne pozebe. Okoli nje pokajo od mraza najmočnejši hrasti, bukve, in gabri, ona pa ostane zmiraj zdrava in cela, kakor da bi rastla tam kje doli na toplem jugu, ne pa v naši mrzli deželi. In če vanjo tudi trešči, se še nikoli ni primerilo, da bi se od tega razčesnila in posušila. Strela ji odbije vrh ali kako vejo in deblo nekoliko osmodi in ogrebe. Cez malo let pa se rane zopet zacelijo in drevo tako zabrsti in zagosti, da se mu malokje še pozna kaka kvar.
Božični zvon
Nagiba sonce nizko sc v zaton, planiti se skoro zlati rob dotika; u večerni mrak doni božični zvon, Rečitelju za rojstvo slavje vzklika.
O betlehemskem hlevcu govori, z nebeUani slovesno se raduje, s pastirji se novosti veseli, ki z angeli jo svetu oznanjuje.
Nebeško pesem nam nocoj igra, zato tako živahno pritrkava, prenos božične slavnosti z neba z odpevom: „Mir ljudem in Bogu slava!”
Iz sna budi otrplo se srce, ko sveta noč se zgrinja- čez livade; božični zvon hladi v očeh solze in dviga dušo kvišku nad prepade.
Le zvoni glasno nam, božični zvon, vsa srca v rajsko blaženost pogrezni; o Njem zapoj, ki nas je rešil spon, razlij na zemljo blagoslov ljubezni.
Limbarski
Metod Turnšek
Zakopan božič
(Poglavje iz novele Junaki „Mrzie vode”.)
Gorska dolina, v sneg in led vkovana, je na sveti post, zvečer pred Božičem 1941, vsa svečana. V visokih, strmih in razoranih čereh mogočne Košute se iskri belina čistega sreža in ledu, kopastemu Obirju, kipečemu v nebesno Sinjino, pa se na belem temenu divno prelivajo škrlatne barve zadnjih sončnih pramenov.
Ob vznožju tega gorskega sveta, na kraju ozke Selške doline, se na prijazni, razgledni planoti dviga Kališnikov enonadstropni dom z mogočno lipo. Sedaj v zimi se lipi krošnja šibi pod bremenom snega. Tudi smrečje v ozadju na strmih rebrih ječi pod snegom in v zmrzlem kristalnem ivju tiho sanja.
j P. etegrjer r-: mlad gestapovec z izpitim obrazom, se p visokih sk. ijih, črnih jahalnih hlačah in s kožuhom tez ramena kar razoglav in z zmršenimi lasmi prikaže iz veže Kališnikovega hrama, četvero visokih sivih volčjakov se mu nemirno opleta okrog nog. Pozorno slede vsem njegovim gibom,* zlasti desnici, s katero drži v ustih pi-%čal. Ko so na planem, blizu lipe, se pasji vodja ustavi, rezko zabrlizga in še z desnico odločno mahne na severovzhod. Kot strele se psi zapode po debelem, udirajočem se snegu v prostrane Kališnikove njive, žvižg in nova /kretnja in že se psi pode nazaj, love se in grizejo drug ^drugega. V divjem diru oblete obsežna Kališnikova gospodarska poslopja. Še dol pod hrib planejo, do potoka in ^žage. Brlizg iz piščali in spet jo volčjaki prisopihajo gor k svojemu mojstru, zasopljeni in spehani. Iz gobcev jim vise dolgi jeziki, s hrbta se jim kade oblaki sopare. Slednji živižg in kretnja v smeri proti jugu... Zveri divje nese v temnozeleno Kališnikovo smrekovo hosto.
Gestapovec Fritz si z zadovoljstvom pomanc roke in sam sebi de: „So pa le izvrstni ti moji psi!... Tudi naša kazenska policijska postojanka tu pod gorami ni tako zanič!"
V mislih obleti vse ugodnosti te postojanke: posla skoraj nikakega, prehrana prvovrstna, pijače in cigaret na pretek, družba dovolj prijetna in zabavna, tako tovariši kot postrežnice... Vendar večnega radia in harmonike in hrupa pri kartah se človek v razgreti in zadimljeni izbi le naveliča... Takšna zabava s psi v prosti prirodi je vse kaj drugega, je nekaj naravnost vzvišenega... To je tisto, po čemer se Fritz od ostalih tovarišev tudi tako razlikuje, jih daleč nadkriljujc...
S ponosom nameri korake okrog mogočnega Kališni-kovega doma. „Ampak bivši gospodar tukaj,” mu pride nasmešek na ustnice, „je pa zares moral biti velik trep,
da je tako čedno opremljeni dom, polne hleve živine in vso obširno posest kratko in malo zapustil ter jo potegnil preko meje! Tudi, če bi me v tisti balkanski Jugoslaviji hoteli trikrat postaviti za kralja, bi jaz tega ne storil... No, pač vindišarski trep!”
Gestapovec s ponosnim korakom obkroži hram, ne meneč se za pasji ravs in cvilež v gozdu. Prede si svojo misel: „Sicer pa prav, da se je kmet s pametjo skregal, imamo vsaj mi policisti lepo letovišče, za zimo in poletje! Sploh bo Spodnja Koroška po končani vojni, ko bomo do zadnjega iztrebili te Vindišarje in jih razmetali po Poljskem in Ukrajini, odličen lovski revir za Fiihrerja, Gauleiterje, nas gestapovce in zasluženo moštvo SS..!” Blizu veže spet trikrat ostro zažvižga. Pasje mrcine pridrve iz gozda, lajajoč in cvileč skačejo druga čez drugo, da sneg za njimi kar prši. Pozorno obstanejo pred svojim mojstrom, strižejo z uhlji, srepo napenjajo oči... Fritz jim baš hoče izreči pohvalo, pa' se ta hip čez Kališnikov prag skloni košata, polna ženska v belem predpasniku. Z debelo mesnato roko mahne in zakliče: „Hoj, Fritz, pridi! Obesili bomo pod strop božično drevo! Ne bi hotela, da bi manjkal!”
„Si pa res zadnji čas postala pozorna in skrbna zame! No, če si tudi zame kaj navesila, recimo: steklenic konjaka, škatelj najfinejših cigar in cigaret in imenitnih sladkarij, pa pridem in pomorem.---------Ali si?” Hripavo in
s kašljem izpiska gestapovec te svoje želje.
„Veš, da nisem pozabila na svojega Fritza! Brž pridi!” Pomigne mu vnovič z roko in se hoče umakniti.
„Hej, in za moje pse? Ali si navesila kaj tudi zanje? Recimo: zavojčkov s sirom, čokolade, dunajskih klobasic... Si se spomnila nanje?” Fritz je ves nestrpen.
Ženska se ugrizne v ustnice, ga nekam začudeno po-motri iz jam temno obrobljenih oči. Potem se namrdne: „Pa so tvoji psi tega vredni?”
„Kaj? še vprašaš? Ajd, Peter, Jožef, Johan, Folt, dajte, oblajajte jo!” Hkrati tudi z odločno kretnjo nažene svoje pse nad njo...
Kot bi trenil, se vse štiri psote z naskokom zakade vanjo.
»Marš, marš! Ti, Fritz, gorje ti!” Zenska se z vikom in obema rokama otepa pasjih mrcin.
„Nazaj!” se zadere Fritz, ko mu je zabave dovolj. Sunkovito se krohoče in tolče po kolenih. Ves srečen je, da ima tako mogočne zaveznike.
Mrak se je že vlegal po zasneženi Kališnikov! kmetiji, le tam za Selami, tam daleč nad Dobračem je na nebu še rdelo nekaj rožnih pramenov ugaslega sonca. V Kališnikov! glavtri izbi je bil hrup. Težko obložena smreka je od stropa visela skoraj do tal. Postrežnice in nekateri gestapovci so odrivali mize k stenam, da bo dovolj prostora
za svetonočni ples. Hrup se je razlegal po domu že sedaj ob prvem mraku. Zunaj hrama pa je povsod, v dolini in po obronkih, kraljeval sveti mir. Nekaj razmetanih domačij, oddaljenih Kališnikovih sosedov, je že pozapi-ralo vežna vrata. V hišah so se prižigale luči in ljudje so se pripravljali k svetonočnemu pokoju in molitvi.
Tedaj je gori na Sedelcah, kakšnih sedem sto metrov nad Kališnikom, sredi kroga samotnih smrek, v mehki, nedotaknjeni snežni odeji nenadoma zazevala temna luk-nja. Ni se vdrl sneg gori pri kapelici na Sedelcah, razpoka je bila pravilna, kvadratna, Ic 60 cm dolga in široka. Iz nje je udarila gorkota... Seničke v smrekah, ki so ondi v zatišju kanile prebiti sveti večer, so se splašile in sfrlele... Iz odprtine se je prikazala kodrasta glava, nekoliko temnikast obraz resnobnega moškega, Lužniko-vega Petra. Iz luknje jc zraslo še njegovo oprsje, ves človek, ves skrivač. Prisluhnil je Peter prav pazljivo na vse strani. Povsod gluha tišina, pokoj svetega večera---- -
„Brez skrbi, fantje!” se je sklonil in šepnil nazaj v bunker.
Prilezel je na dan še Hanzej, fant že moških let, za njim krepak Foltej ter slednjič še nekoliko šibkejši Lipej. Vsi štirji so od bunkerja naredili po snegu nekaj stopinj, več Peter, poveljnik bunkerja, ni dovolil. Globoko so zajemali mladeniči svež, mrazeč gorski zrak. Oči so jim sproščeno, željno potovale tja proti zasneženim vrhovom Košute, ki so se še nekoliko svetili. Božali so in milovali božje stvarstvo, spokojno drevje pod snegom zasnežene gore in dolino, nebo s prvimi zvezdami, hiše v globeli in daljavi. Ali, ta božji svet in njegove čudežne lepote in svoboda, zlata svoboda! Niso si fantje upali govoriti na glas, čeprav so hiše ležale daleč doli pod goro ...
„Nocoj je sveti večer, božični večer, in mi smo tu v gori, rekel bi, živi pokopani!” se je tožno iztrgalo poveljniku Petru.
„Vse bi še prenesel, ko bi le očč in mati in naše štiri sestre bili še doma!” S sočutjem je spomnil na to Foltej.
,.Zares,” se je milo storilo tudi najstarejšemu bratu Hanzeju. „Mi praznujemo sveti večer vsaj v rodni zemlji, oče in mati in sestre pa ječe tam na Bavarskem, vzdihujejo v tistem taborišču Eichu za bodečo žico, pod biči gestapovcev, lačni in prezebli, o Bog se usmili!”
„Nam pa ničesar ne manjka! Se s pečeno srno sc bomo za praznike gostili, s tisto tolsto, ki sem jo še pred snegom podrl,” je pripomnil Ogradnikov Lip«}, bratranec treh Lužnikovih bratov.
„Hladi se že. Samo pretegnem sc še in se vrnem," je sklenil Foltej, ki je imel na sebi le srajco in telovnik. V hladu jc kar skomizgoval z rameni in si tri roke.
„Kam pa sc ti mudi? Natelovadi se, no, zgibaj se! Saj veš, da ni zdravo takoj nazaj, ko nas po cela dva dneva ni na spregled!” je posvaril Peter.

Blagoslovljen božič
želijo vsem svojim prijateljem

srečno novo
in znancem sledeče tvrdke
leto
France Rutar		Angela Rutar		TRGOVINA		TRGOVINA IN GOSTILNA
TRGOVINA		por. B 1 a ž e j		Anton Rutar		Rutar
za elektrotehniko, kolesa, železnino, orodje, Štedilnike, peči, sodje, šipe, barve, papir, šolske in pisarniške potrebščine.		TRGOVINA		ST. VID V PODJUNI		ZITARA VES
DOBRLA VES	TELEFON 20 r		ZGORNJE LIBUCE %		telefon 1		pošta: Miklavčevo	telefon 14
						
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem leli vesele praznike in vse najboljše v novem letu		Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi vesele praznike in vse najboljše v novem letu		Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi vesele praznike in vse najboljše v novem letu		Max Q6tz
Josef		Matthias		UMETNI MLIN		EKSPORT LESA ŽAGA, SKOBLJARNA TVORNICA ZABOJEV
Weinlander		Morifz		josef		BISTRICA V ROŽU 3
a UMETNI MLIN		UMETNI MLIN IN ŽAGA		HmMsdt		Uufut{&
C E L O V E V - KLAGENFURT		BREG PRI GRABSTANJU		ZAKAMEN		(mUw U% iglast okcujti Us
Papiermiihlgasse 66, tel. 20-69		Rain bei Grafenstcin, tel. 28-44		Pošta: Viktring, tel. 12-81		PO NAVIŠJIH CENAH
Furnirje, vezane plošče, panell-plošče karton plošče in vse lesne sorte Vam nudi v bogati izbiri in po nizkih cenah
Schnabl Franc
CELOVEC - St. Ruprecht Telefon 48-86
HARMONIKE
IN
AKORDEONI
R. NOVAK
Celovec-Klagenfurt, Ebenfaler Sfr. 7 Telefon 24-82
Slovenski pravopis Prešernov album
Gotovo na j lep Jc darilo za božič in novo leto. Naročite takoj' pri upravi „Našega tednika".
Bauer-jeve gnojišuiraie ureditve
prinašajo najveije pridelke io zagotavljajo žetev tudi ob lasu suše
Dvo- in trobatne gnojiščnične črpalke, sesalke na visoki tlak, za gnojiščnico in Škropljenje, gnojnične sesalke, gnojiSčnične mešalne naprave, cevi za gnojiščnico in škropljenje, vodovodne cevi, opreme gnojiščničnih jam, razpršilci vode in gnojiščnico za velike površine
Specialna tovarna za gnojlttnitne in škropilna uradMvc
RUDOLF BAUER. VOITSBERG
Štajersko, tovarna scsalk in ceri — telefon 74.
ELEKTRO-
dinami, motorji
TURBINE-
na visoki in nizki tlak po izrednih cenah
Ogled skladišča možen vsak čas Zahtevajte cenik pri
SIUTZ-U
CELOVEC - KLAGENFURT nasproti Waisenhauskaseme
Vsem svojim cenjenim poslovnim prijateljem
želi prav vesele praznike in srečno novo leto
mednarodna špedicija
A. Himsd & Sobne
Celovec - Klagenfurt Teleion 45-06 serija
IN D E R FESTPACKUNG(2BUND50STUCK)
0L0 SPIENDOR
Dt E N EU E ZIGARETTE NACH AM E Rl KAN ISCH IR ART
BLUEBIRD
DER NEUE PFEIFENTABAK NACH AMERtKANISCHIR ART

Bralci, spomnite se tudi v letu 1952 onih firm,
ki oglašajo v našem listu
5
M
I
Vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem reli vesele božične praznike in srečno novo leto
PEKARIJA FINEGA PECIVA
Setatd IllttUe
CELOVEC - KLAGENFURT, 10-OKTOBER-STRASSE
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem teli blagoslovljene praznike in srečno novo leto
OPEKARNA
Dipl. ing. HUGO RUESS
CELOVEC - KLAGENFURT Strausshof, tel. 15-69
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem teli vesele praznike in vse 7iajboljše v novem letu
Mukaj
cAsaold
Obnavljalec cerkvenih umetnin slikar — pozlatitelj — kipar
CELOVEC-KLAGENFURT
St. Martin, Kohldorfer Strasse 39, tel. 28-97
Lasten prenosen specialen oder najboljša priporočila so uspešeno izvršena naročila
Obračajte se na domačina in na moža naše krvi
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem teli blago-slavljene praznike in srečno novo leto
Dipl.-Ing. H. Sonnberger
civilni geometer
CELOVEC - KLAGENFURT VMkermarkter Platz 16, tel 31-93
Blagoslovljene praznike in srečno novo leto teli
Elektro Netek
instalacijske naprave, delavnice za svetlobne in pogonske ureditve, radio - delavnice
Celovec-Klagenfurt, Wulfengasse 13-16 telefon 19-12
Blagoslovljene prazni!,e in srečno novo leto teli
tovarna pušk
J O S E F
10 in Id c r
izdeluje vsakovrstne najmodernejše lovske puške
BOROVLJE - FERLACH, tel. 285
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem teli blagoslovljene praznike in srečno novo leto
Kiemens Burgstaller
PREVOZNIK
CELOVEC - KLAGENFURT Lindenhaingasse 9, tel. 32-11
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem teli blagoslovljene praznike in srečno novo leto
Predilnica in izdelovalnim blaga iz ovčje volne
Simon
Mayer
VELIKOVEC - VOLKERMARKT, Koroško Miihlgraben 13, tel. 68
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem teli blagoslovljene praznike in srečno novo leto
Sdi. Burgstaller
trgovina z lesom in premogom
CELOVEC - KLAGENFURT Lindenhaingasse 9, tel. 32-11
BARTEL
VELETRGOVINA S PREMOGOM IN GRADBENIMI POTREBŠČINAMI
CELOVEC - KLAGENFURT
Bahnhofstrassc 34, tel. 19-61 in 16-67
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovni?n prijateljem teli blagoslovljene praznike in srečno novo leto
Orasch Franz
ZELEZNA KAPLA - EISENKAPPEL Vellacher Strasse 248
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem
Hans
Visotschnig
PLIBERK - BLEIBURG, telefon S5 in 27
' ‘ ''	-i. i	*' . *v.'’•'.>1 :	»v.f'»j« "* ’
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem teli blagoslovljene praznike in srečno novo leto
Hans Wrann
trgovina z usnjem
Celovec - Klagenfurt, Priesterhausgasse
Vsem svojim odjemalcem,znancem in poslovnim prijateljem teli blago-slavljene praznike in srečno novo leto
f&e s eh &im o n
LESNA TRGOVINA
SINCA VAS ■ KOHNSDORF
TELEFON ŠT. 9
Vesele božične praznike in srečno novo leto želita vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem
VU&niea & Jliepl
VELIKOVEC - VOLKERMARKT AVTOMOBILI KMETIJSKI STROJI POGONSKA SREDSTVA
. oficiclno zastopstvo za
Hardy Knorr tlačne zavore
zastopstvo, razprodaja in popravljalnica za
STEYR DIESEL TRAKTORJE
-Vsem svojim odjemalcem, znancem
in poslovnim prijateljem teli vesele
psvznike in vse najboljše v novem letu
Akkumulatorenfabriks- und Vertriebsgesellschaft m. b. H.
(Tovarna in razpoSiljalnka akumulatorjev d. z o. z.)
TELEFON FEISTRJTZ 1 in 6
BISTRICA V R. - FEISTRITZ IM ROSENTAL KOROŠKA	KARNTEN

Blagoslovi]' en božič

srečno novo leto
želijo vsem svojim prijateljem oISPs in znancem sledeče tvrdke
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi vsem poslovnim prijateljem
(Ž-ariMkici
Družba sv. Jožefa
Celovec - Klagenfurt, Volkermarkter Ring 25, Tel.36-51
Založba, tiskarna, knjigoveznica, klišarna, knjigarna in trgovina s papirjem
FRIEDRICH KRAUT
Žaga in mlin - domače podjetje
Kupuje vse vrste lesa, plohe, tramove, jamski les in les za impregnacijo brzojavnih drogov
BISTRICA PRI PLIBERKU
TELEFON 17
Naša božična ponudba!
Zintske nogavice za dame, v vseh barvah od 16.80 Damske Ripp-garniturc, čisti Macco,
\ vseh barvah in velikostih	M.90
Damske flanelaste srajce, barvaste v vseh velikostih	98,—
Moške zimske »zajce v lepih vzorcih, it. 36-45	96,-
Barhent moške spodnje hlače, tople v vseh dolžinah	41.80
Flanelaste molke nočne srajce	90.—
Barhenti za obleke, 80 cm šir. lepi vzorci, m 22.30 Flaneia za pižame, 80 cm lir. dobra kvaliteta. meter od	20.30
Flanelaste brisače, v polni velikosti, bele in barvaste	77.— in 69.70
Volna „zelena znamka", v vseh barvah,
JOdkg	17.50
..Betgland” volna v vseh barvah, lOdkg 17.90 Prešite odeje, Cloth na obeh straneh, bela vata, velike	245,—
Žimnice, trodclne, kompletne z la afvikom 395.— Posteljno perje, dobre kvalitete, kg 56.—, 74.20
91.- 40,-
Pletenine za moške, ženske in otroke dobro in poceni v največji izbiri.
Na vse predmete*ie 5 % oz. 6 % popusta!
KRISCHKE & C0.
Celovec—Klagenfurt, 8.-Mai-StraBe 3 in Neuer Platz 12

Ustanovljena 1607
v Celovcu - Klagenfurt in Podgora • Unterbergen
KONZUMNE ZADRUOE VABIJO!
CELOVEC ■ KLAGENFURT, ST.-PETER STRASSE 5
Iti
Ittt 444
******$&*
\)M*n wo\ini teHfatUn odfanaluin želUnO-
v&sete teauM peevznikt Ut smcmmvo. teto.
KONZUMU
»ti?
^ Bralci spomnite se tudi v letu 1952 onih firm.
t
n
ki oglašajo v našem listu

JOHANN RAUNIKAR
2GANJARNA NAJBOLJŠIH ŽGANIH PIJAČ - TVORNICA LIKERJEV
FELDKIRCHEN I. KARNTEN PODRUŽNICA
CELOVEC - KLAGENFURT, Hcrreng. 6
TMmas
Skmu
UMETNI MLIN
Velikovec - Volkermarkf
Koroška - Telefon 64
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi vesele praznike in vse najboljše v novem letu
fmm £mm&
podjetje za visoke m talne gradbe
trgovina z gradbenim materialom
izdelava vsakovrstnih načrtov
VELIKOVEC - V6LKERMARKT
TELEFON 234
Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
Seher
Josef
Trgovina za:
STEKLO PORCELAN KERAMIKO JEDILNI PRIBOR
STEKLARNA
VELIKOVEC - VOLKERMARKT Miinzgasse 129
Vesele božične praznike ter blagoslovljeno novo leto 1952
želi vsem cenjenim odjemalcem, gostom in znancem
Janko Ogris
trgovina in gostilna
B I L C O V S
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslotmim prijateljem želi vesele praznike in vse najboljše v novem letu
TRGOVINA
F. Stefitz
PLIBERK, Kolodvorska ulica 4
Poznana zvonarna Buhi želi, naj bi zvenenje zvonov, ki jih je ta zvonarna dobavila, naznanjalo vsem prijateljem in odjemalcem blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto
ALPSKA KOVINSKA TOVARNA
OMihl
HARING — TIROL
in' - n -	,	~	~	.	,	,1
Izdelovanje cerkvenih zvonov iz pristnega brona, ki zveni na daljave v čistem sozvočju in notranjem soglasju. — Dolgoletno jamstvo in kratki dobavni rok. — Zahtevajte ponudbe, na Zeljo Vam bo svetovala naša inženirska posvetovalnica.
Vesele božične praznike ter srečno novo leto 1952
želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
Martič Filip
trgovina
B I L e O V S
......-..........n ■ -.. ....... .d.
Blagoslovljene praznike trt srečno novo leto želi
DRUŽINA
Černič Arnold
lesna trgovina in prenočiJče za tujce Loga ves — Vrba ob jezero — telefon 189
Zelima ofSele.
BOŽIČNE PRAZNIKE
in srečno
NOVO LETO!

1
I Blagoslovljen božič W srečno novo leto l
želijo vsem svojim prijateljem jjjjl in znancem sledeče tvrdke

a
p
h
4 Vesele praznike in iskrena voščila k no-		Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim poslovnim prijateljem
vemu letu želi vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem		
Peter de Cillia		C/OTTFRIED IN IC/NAZ QLAWAR
tvronica barv in lakov		žaga in preša za olje.
		tesarstvo, tvomica parketov, mlin
FELDKIRCHEN i. K., tel. 73		
		Libuče-Loibach pri Pliberku
		
Kmetijska zadruga
r. z. s o. s
Landurirtsdiaftlkhe Gemsseusckaft
r. G. m. b. H.
SKLADIŠČE — MLEKARNA
Velikovec - Vdlkermarkt
Vsem poslovnim prijateljem in znancem		Blagoslovljene praznike
želi vesele praznike in srečno novo leto		in srečno novo leto želi
MoUhIUi Havdtac		Tvornica harmonik
Stavbno podjetje		Franz Lubas & Sohn
Železna Kapla — Eisenkappel, Pfarrplatz 245,		Celovec—Klagenfurt, St. Veiter StraBe 58
tel. 20		Nove izdelave in popravila
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem, znancem in prijateljem želi
TRGOVINA J A N E S C H
Vse vrste blaga za obleko, vsakovrstno - tudi posteljno perilo poceni in v dobri kakovosti.
CELOVEC - KLAGENFURT, Volkerraarkter Platz
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem želi vesele praznike in vse najboljše v novem letu
TVRDKA
J. ŽAGAR
Celovec — Klagenfurt, Rampenstrasse 15

VELETRGOVINA Z VINOM
EMIL TELLI AN
Celovec—Klagenfurt, Paradeisergasse 10
želi svojim cenjenim odjemalcem blagoslov tj ene božične praznike in milosti polno leto 1952 — in prosimo tudi v prihodnjem letu Vašega zaupanja
Blagoslovljene praznike in srečno novo leto želi
Piuk Valentin
nakup in prodaja starega materiala Velikovec - Vdlkermarkt, 2.-Maig. 23
t
KOKS-DRVA-PREMOG
L
FRANZ SAGAISCHEK
'V
VELETRGOVINA S PREMOGOM
Vsem svojim cenjenim poslovnim
prijateljem želim vesele božične praznike in srečno novo leto
Mmutum km v Bmak
FLACHS- UND HANFVERWERTUNG
STEINHAUSER & WANNENMACHER K.G.
CELOVEC - KLAGENFURT - STAUDERHAUS
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi Andrej Mičej (..MIJA")		ČREVA VSEH VRST začimbe in dišave, sol za soljenje mesa in špago za izdelovanje domačih klobas dobavlja najceneje Max Gramiller
Fodružni obrat v št. Vidu na Glini St. Veit an der Glan		Čreva in mesarske potrebščine
		Celovec—Klagenfurt, Adlergasse 14 Telefon 45-59
		
Izdelava in prodaja raznovrstnih ščeti, čopičev in metel. - Domače podjetje.		Dnevno promptno pošiljanje po pošti
Friesach - Breze, KSrnfen
FERNRUF: FRIESACH 37
ZVONARNA IN	KOVINSKE LIVARNE
ERNEST	SZABO
Zvonovi In zvonllno napravo vsoh velikosti In glasov	Želoma ogrodja xa zvonove Prelitje razpočenlh zvonov
G RAZ, WIENERSTRASSE 91, TELEFON 70-30	
Dobava elakfrižnih zvonilnih naprav	
Odlitki Is kovin vsoh vrst	po lastnem ali vposlanlh vzorcih
Sadi IgalcoU, w SCtllePPe-PiVO
Stto&ns-ke, oddaje v cadiu
CELOVEC (val 417.2 m)
Oddaje vsak dan od H.3U do Ij.uO. ob sobotah od 9.00 do 9.30, ob nedeljah in praznikih od 7.15 do 7.45, v torek m izmenoma vsak drugi Četrtek in soboto tudi od 18.30—19.00 ure. — Poročila pri vsaki popoldanski oddaji.
30.	XII. Verski govor — Volčila
31.	XII. ..Spoznavajmo skladatelje'’
1.	I. Novoletna oddaja
2.	I. Gospodinja — Gospodar
3.	I. Iz svetoviie literature (Puškin)
4.	I. Zanimivosti
5.	I. Običaj o sv'. Treh kraljih med Ziljani
6.	I. Verski govor — Pesmi in glasbila
LJUBLJANA (val 202,1, 212.4, S27.1 m) Oddaje vsak dan od 5. do 7., od 12. do 15.30 In od 18. do 24. ure, ob nedeljah od 6.30 do 24. ure. — Gospodinjski nasveti vsak torek in petek med glasbenim sporedom od 6.15 do 7. ure, ob torkih tudi ob 13.50. — Kmetijski nasveti ob nedeljah ob 16.50 — Kulturni pregled ob četrtkih ob 14.15 — Zanimivosti iz zdravstva in prirode ob sredah ob 19.40 in ob petkih ob 14.15 — Prireditelji slovenskih narodnih pesmi ob petkih ob 18.00 — Vsak dan 6b 22.30 na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo.
PAZITE!
V prihodnji številki „Našega tednika" prinesemo veliko nagradno križanko.
Marljivim reševalcem so znane tvrdke in podjetja podelile lepe in številne nagrade, kakor: razni oblačilni predmeti, slaščice, torte, špecerija, zaboj steklenic piva in vino.
Med tvrdkami, naklonjenimi našim čita-teljem, naj omenimo predvsem: pivovarno Schleppe, mamifaktu,rno tvrdko Griiner, Celovec, manufakturno tvrdko Formanek, Beljak, trgovsko hišo Brunner, Celovec, slaščičarno Liebhart, Celovec, St.-Vciter Strasse, trgovino z vinom Tellian, Celovec, itd.
Ure in poročne prstane
prodajam po najnižjih cenah ali zamenjam za staro zlato in srebro
T. Kochu
URAR
CELOVEC • KLAGENFUUT, Burggasse 8.
RADIO TRST n
306,1 m ali 980 kc/sck
Dnevne oddaje: 7.15-8.30, 11.30-14.30, 17.30-24.00; ob nedeljah: 8.00—24.00: poročila dnevno: 7.15. 12.45, 14.00, 19.45, 23.15: ob nedeljah: 8.15, 12.45, 19.45, 23.15.
Kmetijska oddaja Oddaja za najmlajše: Zlata ribica
Božični spored Polnočnica Mamica pripoveduje
Vesel božič in srečno novo leto želi svojim odjemalcem in znancem opekama
Ua*t& iimned
23.	m, ob 9.00
1U0
24.	XII., ob 20.00
24.00
25.	XII., ob 19.00
Celovec-Klagenfurt, tel. 39-6-64. P. Vetrinj-Viktring.
Sambichl,
NEW-YORK
(val (9, 25, 31, 49, 251 in 379 m) Oddaje vsak dan ob 18.—18.15 in od 19.30 do 19.45 (samo val 379).
RADIO VATIKAN Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. uri. (val 22.55, 31.10, 50.26 in 196 m; ob četrtkih 202 m).
&
Poarorv naglušni! Brftpfačno predvajanj«
vsah Upov: LV . . . S 1.605 OV ... S 1.430 W... S 1.270	AV,.. S 1.710
SV ... 5 1.400
RadlO Schmidti Calovec, Bahnhofstr. 22
GLEDALIŠČE
Začetek ob 20. uri
25.	dec. ob 14. uri: „Die goldene Gani”, božična
pravljica
ob 20. urj: "Auf der griinen Wiese”, opereta
26.	dec. ob 14. uri: „Die goldene Gans”
olj 20. uri: „Aida”, opera
27.	dec. ob 20. uri: „Der Talisman”, burka
,	petjem
28.	dec. ob 20. uri: „Die drei Eisbaren”, veselo-
igra (prvič)
29.	dec. ob 20. uri: „Auf der griinen Wiese”,
ob 20. uri:	der griinen Wiese”
30.	dec. ob 10. uri: „Die goldene Gans”
opereta
KINO
CELOVEC - KLAGENFURT
STADTTHEATER
Predstave ob 16. in 18. uri, v ponedeljek tudi ob 20. uri.
Od 21. do 27. XII.: „Blaubart”.
Od 28. do 31. XII.: „Nacht am Mont Blanc”.
PRECHTL
Predstave ob 16.00, 1S.I5 in 20.30
Od 25. do 31. XII.: „Der Tiger Akkabar”.
BELJAK - VILLACH
BAHNHOELICHTSPIELE Predstave ob 12, 14, 16., 18.15 in 2030, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri. Od 25. do 27. XII.: „H61Ie am rveissen Turni”.
Od 28. do 30. XII.: „Verfetnt”.
Od 31. XII. do 3. L: „Der geheimnisvolle Ehemann”. 31. dec, 1. in 2. Jan. ob 10. uri: „Blume VVunder-hold u. wandelnde Glocke” (za mladino).
■ URADNE OBJAVE ■
VABILO
na občni zbor Zveze slovenskih zadrug v Celovcu, registrirane zadruge z omejenim jamstvom, ki se bo vršil v četrtek, dne 27. decembra 1951, ob 9. uri, v dvorani delavske zbornice, Celovec, Bahnhofstrasse. Dnevni red:
1.	Otvoritev in pozdrav;
2.	proslava 30-lctnice obstoja Zveze;
3.	poročilo upravnega odbora za poslovno dobo 1949/1951:
4.	poročilo nadzornega odbora za poslovno dobo 1949/1951;
5.	odobritev letnih računov za 1948, 1949 in 1950;
6.	določitev višine prispevkov članic Zvezi;
7.	nove smernice za kreditne zadruge;
8.	možnosti razvoja našega zadružništva;
9.	slučajnosti;
1,0. zaključitev.
V slučaju nesklepčnosti bo pol ure pozneje na istem mestu z istim dnevu im redom drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu zastopanih deležev.
Častna dolžnost vseh članic in članov je, da se občnega zbora in proslave 301etnice obstoja naše zadružne centrale udeležijo.
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu, r. z. z o. j.
.	Florijan Lapuš, 1. r.
predsednik
iiuiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiii
M MALI OGLASI ——
Pristne polnilne cevi v vseh dolžinah in velikosti — Gunimihaus Wiedner, Celovec — Klagenfurt, Bahnhofstrasse 33.
Gumijasti delovni čevlji, galoše in snežke, Gummihaus Wiedner, Celovec — Klagenfurt, Bahnhofstrasse 33.
Radi vrnitve iz Beograda na svoj rodni dom na Koroškem prodam ali zamenjam za enakovredno posestvo na Koroškem svojo, leta 1923 solidno zidano enonadstropno hišo v Beogradu, v prometni Rudniški ul. broj 72. Hiša ima prostorno klet, prostor za trgovino in 20 prostorov za stanovanje. Hiša je oddaljena 50 metrov od tramvajske postaje Beograd —Čukarica. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Josip Janežič, Rute, p. Maria Elend im R. ali pa na naslov mojih sinov: Janko in Hugo Janežič, Beograd, Banova ulica 1.
Dentistinja Helena Galle med prazniki odsotna, ordinira spet 2. januarja 1952.
Vsem svojim odjemalcem in tistim, ki bodo postali, prisrčna voščila ljudske trgovske hiše
DIETMAR WARMUTH & CO.
BELJAK - VILLACH
Vsem svojim poslovnim prijateljem in znancem žele vesele božične praznike in srečno
KLA(|RA FR|EDR|CH
tesarski mojster
ŽELEZNA KAPLA - EISENKAPPEL Vsa tesarska dela izvršujem vedno točno in solidno.
Vsem svojim odjemalcem, znancem in poslovnim prijateljem leli blagoslovljene praznike in srečno novo leto
jooel
1/Hoyu&mtygu
krovni mojster
CELOVEC - KLAGENFURT Prinz-Eugen-Str. 3, tel. 42-76
HI5A ČEVLJEV
BEHR RUDOLF
Italicnerstr. 17 in AVidmanngasse 43 BELJAK-VILLACH
želi svojim cenj. odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem tvrdka
FRANZ NAPOTNIK
trgovina z železnino in barvami
CELOVEC - KLAGENFURT Priesterhausgasse 24, telefon 34-47
RADIO HANS KREUTZ želi vsem odjemalcem vesel božič in srečno novo leto.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi svojim odjemalcem trgovina
WESTRITSCHNIG & KULTERER Celovec, Volkermarkter Strafie
Gostilna „V E R A - H O F” (lastnica Vera Scherzer) želi svojim gostom prijetne praznike. Pridite na silvestrovanje, dobro pijačo, jedačo ob zabavni glasbi.

Steklo — porcelan — glinasti izdelki — lestenci. Zaloga okenskega, okvirnega, zrcalnega in namiznega stekla.
Celovec-Klagenfurt, Karfreitstr. 12
Mav čez izaro...
Pod Jepo sc razprostira, v naši narodni himni opevano Baško jezero. Tujski promet je v zadnjih desetletjih prinesel mnogo življenja v okolico jezera samega in bistveno spremenil tudi vse ta-mošnje gospodarsko življenje. V poletnih mesecih je pač vsaka razpoložljiva sobica polna, tudi kmetje domačini lahko odprodajo svoje pridelke.
Tujski promet zahteva seve tudi dobro ureditev prometnih zvez, predvsem cest. Okoli Baškega jezera je gradbeno podjetje Josef Kunze popravilo cesto in jo spravilo v stanje, da odgovarja vsem zahtevam velike prometne obremenitve. To podjetje Josef Kunze poznajo naši bralci iz ponovnih poročil v ..Tedniku”. Cesta pri Vetrinju in cesta v Hodišah je delo te firme.
Z novo cesto je postalo Baško jezero za letoviščarje in tudi za one, ki samo s svojim vozilom hitijo skozi lepo koroško deželo, še bolj privlačno.
ELEKTRIČNI MOŽGANI ’
Na massachusettskem tehnološkem zavodu v Združenih državah so izumili elektronsko napravo, ki se verjetno med vsemi dosedanjimi podobnimi izumi najbolj približuje umetnim možganom. Ti »elektronski možgani", shranjeni v zabojčku V velikosti dveh kubičnih čevljev, izpopolnjujejo „#pominski” sistem zelo naglih elektronskih računskih strojev. Naprava obstoja iz zabojčka, v katerem je 32.768 magnetičnih celic, ki jih lahko primerjamo z možganskimi celicami, z več kot 200 žičnimi zvezami.
Beri in širi
„140$ tedtoiU-lUtoiika''!
POSODIM SODE in Vam na željo pošljem DIESEL-OLJE franku na Vašo postajo. Za mazanje traktorja uporabljajte
FAVORIT MOTOR OIL
ki varuje motor in Vam pomaga prihraniti si reparaturne stroške. Mnoga priznabia pisma mojih zadovoljnih odjemalcev so najboljši dokaz za visoko kvaliteto.
RUMIVOLF
UVOZ MINERALNEGA OLJA
CELOVEC - KLAGENFURT, Stauderhaus, tel. 37-77 in 37-78
Končno dobra strokovna trgovina _	.,	n/#	a	_
v obmejnem ozemlju	Radia - cuktco - g&uttofoH PODRUŽNICA TVRDKE JladlA Pumo
Železna Kapla it. 60 (..Pribilhaus”) Postregli Vam bomo tudi v slovenščini.
List izhaja vsako siedo. - Naroča se pod naslovom „Na! tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. - Cena mesečno 3 iti., letno 36 šil, za inozemstvo 3 dolarje. - Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik dipl. trg. Janko Urank, Celovec, Viktringer Ring 26. — Ti|k: MCarmthia", Celovec, Volkermarkter Ring 25. Telefonska številka uredništva in uprave 43-58. - Poštni
čekovni urad štev. 69.793.