Knl« ve. Mo'»vc> MURSKA ¿OBOTA HLrakičan rJV G*nia; 49098700516,1 TURNlSČE iifrntf 'Ovski l dol fadi 46» So»|«K 70 Poleni*! -£AKO' SREOlSCr OB DRAVI ARAŽC ftttaft rNOVI WAHOf pregrad! 'L JAN i op lic« «RAPINSKI [OPLiCE • Tuh»l|»ke .Toplic« zlatar BISTRICA, iedekovčina 49098700516,1 COBISS 18.06.2013 1: Filozofska fakulteta, Ljubljana Aškerčeva 2 OHK-Geografi ja Tel. 01 241-1250, 01 241 1234 (karte) Davčna Številka: 55382657 0019476 Kranjc Rok x18050606 SEZNAM GRADIVA Izposojeno gradivo vrniti do/? II. Slovensko-slovaSki geog 02.07.2013 1N=49097900086 Urejanje prostora in varstv 02.07.2013 i IN-49600000041 Geografski obzornik 02.07.2013 i 1N=49098700516,1 Letn.33 Urbanizem - bajke in resnic 18.07.2013 > IN-49098000356 Izposojevalec/-ka: Simona Luk i C Urnik izposoje: Knjižnica: pon, tor, Cet, pet 9-14, sre Kartografska zbirka: pon-Cet 11-13, pet geografski obzornik VSEBINA v Mr T V Nil časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo DIDAKTIČNA PROBLEMATIKA GEOGRAFIJE l/ Slavko Brinovec: GEOGRAFSKE METODE PRI POUKU 3 lira Verbič: UGOTOVITVE O PRIMERNOSTI STRNJENE ORGANIZACIJSKE OBLIKE IZVAJANJA POUKA GEOGRAFIJE V NEKATERIH PROGRAMIH SPREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA 14 barija Košak: DELO Z NOVIM UČBENIKOM ZA ZEMLJEPIS ZA SESTI RAZRED OSNOVNE SOLE 21 IZ PEDAGOŠKE PRAKSE M.Orožen-Adamič, B. Mihevc: PREGLED RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV ZA GEOGRAFIJO 25 ^/Slavko Brinovec: ZASClTA ZEMLJEVIDOV 29 GEOGRAFSKA PROUČEVANJA IN REGIO->JALNOGEOGRAFSKA PROBLEMATIKA 'Igor Vrišer: DRUŽBENO PLANIRANJE V SFR JUGOSLAVIJI IN SR SLOVENIJI 31 ^«ioVAR STROKOVNIH TEMELJEV IZ DRUŽBENEGA IN PROSTORSKEGA PLANIRANJA >*42 \/Andrej Cerne: DOLGOROČNI PLAN SR v SLOVENIJE ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 57 GEOGRAFSKI OBZORNIK, časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo. Izhaja štirikrat letno. Izdaja Zveza geografskih društev Slovenije, komisija za geografsko vzgojo ln izobraževanje. Uredniški odbor: mag. Slavko Brinovec, dr Božidar Kert, dr Franc Lovrenčak, Cita Marjetič, dr Mirko Pak, Jelka Simčič, Maja Umek, Mira Verbič, dr Metod Vojvoda Urednik: mag. Slavko Brinovec, 64000 Kranj, Mlakarjeva 2B Upravnik: Cita Marjetič, lektor: Soča Svigelj Cena posamezne številke: za člane ZGDS 1.000 din, za študente 600 din, za nečlane in ustanove 1.200 din, za inozemstvo 1.600 din. Za vsebino člankov so odgovorni avtorji sami. GO izhaja s finančno pomočjo Izobraževalne skupnosti Slovenije GEOGRAFSKI OBZORNIK YU ISSN0016-7274 leto 1986 letnik XXXIII/1 GEOGRAFSKA RAZISKOVANJA MLADIH i/Ludvik Mihelič: NEKATERI VIDIKI ONESNAŽEVANJA IN VARSTVA PRSTI 62 i/N-k* K?tnič: PROSTORSKO-PLANER-SKE POSLEDICE GRADNJE HIDROENERGETSKIH OBJEKTOV NA SAVI NA OBMOČJU LJUBLJANE 68 OCENE IN POROČILA , ^PREDSTAVITEV UČBENIKA IN DELOV-l/NEGA ZVEZKA GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE ZA SREDNJE USMERJENO IZOBRA2EVANJE (M. Umek) 73 PTUJSKI ZBORNIK (T. Sifrer) 76 GEOGRAFSKI ZBORNIK (J. Turk) 78 GEOGRAPHICA IUGOSLAVICA (J. Turk) 80 DRUŠTVENE IN DRUGE VESTI POROČILO O DELU GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA GORENJSKE 83 SEZNAM DIPLOMANTOV DRUGE STOPNJE, MAGISTROV IN DOKTORJEV 1985 85 >9-t > Gfl o?i! ;nfco» tt&otab emsi Se nadaljuje 12 Literatura 1. Prodanovič T., Ničkovič R., Didaktika, Beograd 1974 2. Kmeta L)., Pedagogija, Beograd 1979 3. Podhostnik Karel, Didaktika, Pedagoška akademija, Ljubljana 1974 4. Andoljšek Ivan, Osnove didaktike, Zavod SR Slovenije za šolstvo, Ljubljana 1973 5. Dere Komel, Metodika nastave geografije, Univerzitet u Novom Sadu, Novi Sad 1982 6. Mastilo Natalija, Korelacija i dijaiektičko jedinstvo nastavnih metoda i nastavnih sredstava, Modernizacija pouka geografije, Ljubljana 1980 7. Medved Jakob, Kako učiti geografijo, Tipkopis, Ljubljana 1978 8. Brazda Mirko, Terenski rad i ekskurzije u nastavi geografije, školska knjiga, Zagreb 1985 HJtsi cj^míiqs nsfnnq UJ3l h9)te(0S v JÍBÍ )6SÍri6plC .a>ti i »SlUtep- ni epenborlO «(naf!' " ; . ? Lf- ■: ■ Ili/r v- v®Jivolopu ni IHc^on jI - M)|1 &f>9i sido ctjoptv sn t . iqiiq en;»J jpsv sn orftal ilevo>4ile 02 ijlgJiVJ ijnsjni nI p Coq bifcBiJntono/l o{5sv ijSev }i IlüoJ oz tiafc Itooísnffnt rflldo jiou'xl e 6¡9f) 6pDTf '.1 -':.'! ^Jr'6-. 10 ,-V9"XT9iSu ,9(i>Ptpo9p p>tub6 onll£voje e>)lmoiriO uonoji to >^0pSb90 ,x so ,IOKJ 13 UDK 91 1.3:371.3:373.5 erei bsipoaa ,£iieot&h9q ,.[j B)jm>i . ugotovitve o primernosti strnjene organizacijske oblike izvajanja pouka geografije v nekaterih programih srednjega izobraŽevanja Mira Verbič* 08?! snefhl*[;i e>)i/oq B(bBd.T»boM ,6VBJabsie rtlnvsjasn Z uvedbo usmerjeenega Izobraževanja se je obseg splošnoizobraževalnlh predmetov razširil v vse srednje programe, v največjem številu predmetov z minimalnim številom ur.Posledica tega je povečanje števila predmetov in njihova razdrobljenost. Nekatere šole sn same izbrale tako organizaciio pouka, ki zagotavlja strnjen pouk dvournih predmetov v enem semestru, kar je prispevalo k manjšemu številu predmetov v tedenski obremenitvi učencev, marsikje pa tudi k reševanju kadrovskih problemov. Mnenja so bila zelo deljena, predvsem pa nepreverjena. Zavod SR Slovenije se je odločil, da ob prostovoljnem sodelovanju šol v šolskem letu 1985/86 spremlja tako organizacijo pouka in zbere objektivne podatke o uspešnosti oz. primernosti te oblike. Med predmeti je bila določena tudi geografija, in to na vzorcu šestih programov na šestih vzgojnoizobraževalnih organizacijah. Pri vrednotenju doseženih rezultatov ob zaključku vzqojnoizobraže-valnega procesa smr> vkliučili še tri vzgojnoizobraževalne organizacije, da smo lahko primerjali dosežke. 1. Metode, oblike Pouk smo spremljali in zbrali podatke: - na razgovorih z učitelii in učenci, - s preverjanjem uresničevanja vzgojnoizobraževalnih smotrov predmeta ob ugotavljanju globine osvojenega znanja, - iz poročil in ugotovitev vzgojnoizobraževalnih organizacij. Naloge objektivnega tipa smo uporabili za ugotavljanje vhodnega znanja in znanja ob koncu pouka predmeta, drugo snemanje smo ponovili na začetku šolskega leta I 986 /87. 2. Analiza in interpretacija ugotovitev Letna priprava na vzgojnoizobraževalno delo Učitelji so oblikovali letno pripravo na vzqojnoizobraževalno delo tako, da so upoštevali večjo koncentracijo pouka in intenzivnost vzgojnoizobraževalnega dela. Pri izboru oblik in metod dela so težili k večji aktivnosti in samostojnemu delu učencev; pri realizaciji načrtovanega dela so ugotavljali, da učenci niso navajeni na tolikšno koncentracijo pouka geografije, zato tudi nivo osvojenega znanja ni vselej omogočal realizacije novih vsebin v naslednjih urah v načrtovanem obsegu. " prof. aeng., pedagoška svetovalka, 7avoH SR S'oveniie za šolstvo, 61000 ljubliana, Poljanska 28, glej izvleček na koncu Obzornika 14 Preglednica: Rang nalog po doseženih rezultatih v eksperimentalnih In kontrolnih skupinah (končno znanje) naloge i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ¡415 16 ¡7 skupina_ 5. 8. 12. 16. 2. 13. 5. 9. 14. 1. 6. 15. 3. 11. 10. 4. 7. 10. S. 13. 16. 2. II. 3. 5. 15. I. 6. 17. 4. 14. 12. 9. 7. XXX XX X Preglednica: Rang nalog po doseženih rezultatih v eksperimentalnih in kontrolnih skupinah (začetno znanje) naloge skupina 12 3 4 5 6 78 91011 121314 15 10. II. 7. 2. 3. 3. 6. 7. 1. 9. 7. 4. 8. 7 5. 13. 12. 7. 2. 3. 4. 6. 7. 1. 10. 8. 5. II. 9. 5. XXX XXX X eksperiment, skupine knnfrolne sk"p!ne eksperiment, skupine kontrolne skupine Vzgojnoizobraževaina vsebina je v učnem načrtu izbrana tako, ria narekuje obravnavo tem ob neposrednem opazovanju v konkretnem domačem okolju (na terenu), kar pa je mogoče izvesti v določenih vremenskih razmerah oz. letnem času, zato ie strniena oblika povzročala posameznikom nekaj težav. Urnik in predmetnik Geografija je bila razvrščena v predmetniku 1. letnika tako, da so io v 10. oddelkih izvajali v prvem polletju, v šestih pa v drugem. Pri tem moramo posebej izpostaviti problem realizacije pedagoških ur v oddelkih, ki so bili na proizvodnem delu, pa tudi termin semestralnih počitnic. Urnik je bil v večini primerov oblikovan tako, da so učenci dnevno imeli eno uro geografije. Le izjemoma je bila geografija vključena v bloku dveh ur na isti dan. Učenci so posebej opozorili, da s tako razvrstitvijo predmeta ni zmanjšano število predmetov za dnevno pripravo na pouk. Dve uri geografije na en dan pa to omogočata, čeprav hkrati ugotavljajo, da to pomeni večji obseg snovi, a tudi možnost za poglobljeno delo. Blok ura v urniku omogoča reševanje nalog v delovnem zvezku pri pouku oz. izvedbo manjših opazovanj v neposrednem okolju. Realizacija vzgojnoizobraževalnih smotrov Zastavljeno nalogo smo rešpv=li s pomočjo preizkusa znanja pri učencih eksperimentalnih in kontrolnih skupin. Pri tem smo izhajali iz spoznanj, da je preverjanje znanja sestavina vseh didaktičnih komponent pouka (smotrov, vsebine in metod dela). Učni načrt in letna priprava na vzgojnoizobraževalno delo določata smotre pouka geografije. Ti so nam bili izhodišče pri izboru znanja, spretnosti in pojmov, ki smo jih preverjali ob koncu pouka geografije. Pri tem smo želeli ugotoviti predvsem razlike v uspešnosti oz. znanju učencev oddelkov, kjer je potekal pouk v strnjeni organizacijski obliki in onimi s celoletno razvrstitvijo predmeta v predmetniku. Zaradi realnejšega vrednotenja rezultatov smo na začetku leta preverjali tudi vhodno znanje učencev iz osnovne šole. Ugotovitve vhodnpga znanja - zemljepisne vsebine osnovne šol»»: Vzorec ie vključil 505 učencev 1. letnika različnih programov in usmeritev. Izbrali smo naloge objektivnega tipa z zaprtim tipom vprašanj. Preverjali smo uspešnost uresničevanja naslednjih temeljnih smotrov pouka zemljepisa v osnovni šoli: - učenci spoznajo nekatere pomembne zemljepisne pojme, podatke in pojave, - učenci spoznavajo svet kot celcto, - učenci se usposabljajo za samostojno delo s pomočjo zemljevidov, - učenci se seznanjajo z geografskimi razmerami in ureditvijo SFR Jugoslavije. Naloge objektivnega tipa niso bile predhodno sondirane; obseg in globina je bila izbrana s pomočjo učnega načrta in vsebine v učbenikih. Pri izboru tem smo upoštevali tudi temeljna pričakovana znanja, ki so osnova za obravnavo vsebin geografije v učnem načrtu srednjih programov. Rezultatov nismo vrednotili. Analiza doseženih rezultatov je pokazala, da so med učenci različnih usmeritev in programov v znanju razlike, ki jih kaže pri preverjanju končnega znanja upoštevati, hkrati pa tudi opozorila, da so opazne razlike med učenci istih programov. Ugotovitve končnega znanja Vzorec je isti kot pri vhodnem snemanju, sodelovalo je 440 učencev, 210 v eksperimentalni skuoini in 1 30 v kontrolni. Preverjali smo uspešnost uresničevanja temeljnega smotra pouka geografije v prvem letniku srednjega izobraževanja: 16 Preglednica: Rang nalog po doseženih rezultatih v eksperimentalnih In kontrolnih skupinah (snemanje v zač. Sol. leta 1986/87) naloge skupine 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 eksperiment, skupine 6. 2. 7. 12. 3. 10. 4. 4. 7. 1. 8. 11. 7. 13. 9. 5. 9. kontrolne skijpin? 9. 4. 10. 13. 2. II. 3. 7. 12. 1. 5. 15. 5. 14. -«— 12. 11. 8. - učenci spoznavajo vlogo geografskih dejavnikov v različnih pokrajinah in njihovo kompleksnost, s čimer se uvajajo v geografski način mišljenja. Tudi tokrat smo uporabili naloge objektivnega tipa z zaprtim tipom vprašanj. Pri izboru nalog smo upoštevali zastavljeni smoter preverjanja znanja, zato je test znanja pretežno diagnostičea Preglednica rezultatov nalog objektivnega tipa po oddelkih in programih kaže sicer razliko v doseženih procentih pravilnih odgovorov, ki pa je ne moremo v celoti povezovati z organizacijsko obliko izvajanja pouka. Primerjava je tipična v programu zdravstveno varstvo, kjer so bili v vzorec vključeni oddelki vseh treh skupin (t.j. tisti s poukom geografije v 1. polletju, s poiicom v 2. polletj" in s celoletnim poukom geografije). Doseženi rezultati v eksperimentalnih odcfelkih so od 57,7* do 60,9% možnih točk, v kontrolnih pa od 51,2% do 62,8%. V kontrolnih skupinah je bilo izhodiščno znanje nižje od znanja v eksperimentalnih skupinah. Podobno ugotavljamo za program družboslovno-jezikovna dejavnost in nara-voslovno-matematična dejavnost, le da so tu rezultati preizkusa znanja v kontrolnih skupinah opazno nižji. To je v bistvu posledica slabe realizacije pedagoških ur, saj učenci navajajo, da nekaj tem v zaključnem delu učnega načrta sploh niso obravnavali. Tudi rangiranje nalog po doseženih rezultatih ne kaže bistvenega odstopanja, saj je 1/3 nalog v istem rangu, pri tistih, kjer so ugotovljene razlike v doseženem uspehu, pa nismo ugotovili korelacije z organizacijsko obliko pouka, saj gre za teme, ki so obravnavane skozi celo leta Ugotovitve ponovljenega preizkusa znanja v začetku šnl. 1. 1906/87 Snemanje smo ponovili v začetku šol. leta 1986/87, žal na bistveno manjšem vzorcu. Želeli «mn uqotoviti obceo procesa pozabljanja oz. trajnost osvojenega znanja. Po pričakovanjih so rezultati neknliko nižji kot pri orvem snemanju ob knncu pouka. Odstopa rezultat v eni od eksperimentalnih skupin s poukom v 1. polletju, ki ¡e za 9,9% boljši od dosežkov pri prvem snemanju. Ugotovljene razlike v rezultatih prvega in drugega snemanja so v korist eksperimentalnih skupin, to pa pomeni, da je v konkretnih primerih osvojeno znanje pri strnjeni obliki pouka vendarle trajnejše. Pripisujemo ga intenzivnejšemu tempu pouka z ustreznejšim obsegom ponavljanja in preverjanja temeljnih vsebin. Tudi primerjava nalog po doseženem uspehu je to potrdila. Izločili smo dve vprašanji o poznavanju temeljnih pojmov in dve, pri katerih zahtevamo poznavanje kompleksnosti pojavov in procesov. Končno smo za preverjanje vpl>"va časovne bližine izločil: temo, ki se obravnava na koncu učnega načrta. Pri obeh snemanjih je poznavanje temeljnih geografskih pojmov boljše v eksperimentalnih skupinah, zato zakllučuiemo, da so na izbranem vzorcu ta znanja pri učencih eksperimentalne skupine trajnejša. Tudi pri zahtevnejših vprašanjih, ki se nanašajo na obvladanje kompleksnega razumevanja pojavov in procesov, so rezultati boljši v eksperimentalni skupini. Presenetljiva je ugotovitev, da je pri drugem snemanju ta naloga po doseženem rangu bistveno višja kot pri prvem snemanja Zadnja skupina vprašanj kaže enak rezultat kot pri prvem snemanja 18 Preglednica rezultatov nalog objektivnega tipa po VIP in oddelkih (v %) VIP odd. eksper. skupi na I OS SR I. SR 2. eksper.skupina II OS SR 1. SR 2. kontrolna skupina OS SR 1. SR 2- kmetijec C b a 60,1 62,8 61,3 45.2 46,0 51.3 61,2 V IbL/J oiilB- lesarstvo C a d e 51,5 51,7 52,2 65,5 46,8 51,2 49.8 59.9 tekstilni konfekcionar b a 40,9 32,2 35,0 zdravstveno C d e 56,4 47,8 56,7 57,9 60,9 58,5 52,4 51,7 50,2 58,3 53,4 57,7 56,5 varstvo a b a b C b a 50,9 53,0 49,4 48,7 53,2 52,4 52,0 51.2 6 2,8 56.3 46,5 54,3 51 »5 družboslovno jezikovna dejavnost b a b a 60,9 60,3 58,6 58,4 66,0 55,0 ¡7,5 naravoslovno matematična dejavnost b a a b 72,5 59,5 66,6 67,7 70,8 58,6 48,9 49,3 Legenda: eksperimentalna skupina I: pouk v I. polletju eksperimentalna skupina II: pouk v IL polletju kontrolna skupina: pouk celo leto OS - vsebina naloge objektivnega tipa iz osnovne šole (začetno stanje) SR - vsebina naloge objektivnega tipa iz srednjega programa 1. snemanje ob koncu pouka šol. 1. 1985/86 2. snemanje ob začetku pouka šoi. I. 1986/86 (ponovitev) 19 3. Zaključek Ugotovitve spremljanja strnjene oblike izvajanja pouka geografije v programih srednjega izobraževanja kažejo, da so zadovoljivo uresničeni globalni smotri pouka predmeta, ki jih določa učni načrt. Težave nastajajo pri temah, ki zahtevajo opazovanje v neposrednem nkolju, ki je vezano tudi na ustrezne vremenske razmere oz. letni čas. Obstaja velika nevarnost, da bo to obliko dela učitelj enostavno opustil. Ne glede na sorazmerno ugodne rezultate drugega snemanja moramo posebej obravnavati primernost strnjene organizacijske oblike pouka v pPogramih, ki vključujejo geografijo tudi v naslednjih letih izobraževanja, saj je načelo postopnosti in kontinuitete zelo pomembno za uspešnost pouka. Za programe, kjer se izvaja predmet samo eno šolsko leto, pa lahko na osnovi zbranih ugotovitev ponovimo, da je mogoče realizirati globalne smotre pouka tudi v strnjeni organizacijski obliki, pri čemer ne smemo spregledati ustreznosti učiteljevega dela. Z vidika dnevne obremenitve učencev predlagamo, da pri pripravi urnika namenimo večjo pozornost številu predmetov v istem dnevu. Načrtovane oblike in metode dela pri geografiji govoriio v korist eni blok uri v tednu, dve uri pa sta razporejeni ločeno. S tem se dnevno število predmetov za učence zmanjša, blok ura omogoča racionalnejšo organizacijo in izvedbo opazovalnih nalog in reševanja vaj v delovnem zvezku. Ne glede na trajanje pouka v posameznem semestru pa moramo pri strnjeni organizaciji zagotoviti predmetu ustrezno število pedagoških ur. 20 UDK 911:373.34(075) DELO Z NOVIM UČBENIKOM ZA ZEMLJEPIS ZA SESTI RAZRED OSNOVNE SOLE Marija Košak* Učni načrt, ki je bil spreiet 11.10.1983, vsebuie določene novosti, s katerimi se mora uskladiti tudi vsa didaktična literatura. Na podlagi teh zahtev je sestavljen tudi učbenik, ki je sestavni del didaktičnega kompleta (učbenik, album diapozitivov in grafoskopskih prosojnic, neme karte, atlas). Kaj vsebuje novi učbenik in kakšne so zahteve, ki jih prinaša tako sestavljen učbenik? Vsebina učbenika je razdeljena na osem poglavij, ki vsebujejo različno število učnih enot in predstavljajo zaključeno celoto. Delitev je nastala na podlagi predvidenega časa za njihovo obravnavo. Uvodna tematika vključuje vsebine iz matematične in splošne geografije. Te zahtevne vsebine mora učenec spoznati pred obravnavo regionalnogeograf-skih tem in obsegajo približno 1/4 učbenika. Precej obsežna odmera prostora tej tematiki je posledica dejstva, da gre za tista temeljna znanja, ki so po svoji zapletenosti in zahtevnosti učencu te starosti težko osvojljiva. Zato obravnava teh vsebin upošteva didaktična načela nazornosti in dostopnosti v največji možni meri. Tako je v učbeniku vsebina predstavljena z grafičnimi ponazorili določenih dejstev in značilnosti. Drugo poglavje obravnava upodabljanje zemeljskega površja. V bistvu gre za nadgradnjo znanj, pridobljenih v 4. in 5. razredu. Zahteva veliko vaj in s tem razvija spretnosti in navade učencev, kar jim kasneje omogoča hitro orientacijo in opredelitev cele vrste značilnosti pri naslednjih enotah. Splošni uvod v spoznavanje prve celine, s katero se učenci srečajo pri svojem zemljepisnem izobraževanju, je zajeto v tretjem poglavju. V ospredju je osvojitev novih pojmov Evroazija, Evropa in Medmorska Evropa. Istočasno je še uvod v spoznavanje naravnogeografskih značilnosti Medmorske Evrope in geografsko lego posameznih območij kot izhodišče za regionalizacijo. Vsa ostala poglavja so koncipirana približno enako: po uvodni opredelitvi lege in spoznavanju politične slike določenega območja, kar je potrebno zaradi orientacije, so vključene naravnogeografske značilnosti in družbenogeografska dejstva. Zaključno poglavje predstavlja sintetični prikaz vseh naravnogeografskih značilnosti Medmorske Evrope. * dipl. geog., višja predavateljica, Pedagoška akademija, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Kardeljema ploščad, glej izvleček na koncu Obzornika 21 Verbalno -tekstualni del učbenika ni zelo obsežen in Je omejen na temeljna znanja. Naloge spodbujajo učence k aktivnemu pridobivanju znanj in spretnosti. Poudarjeni so pojmi. Po potrebi so dodane posameznim enotam vsebine s temeljnimi ugotovitvami. Vse to naj bi pomagalo učencem pri utrjevanju znanja. Snov je posredovana v majhnih zaključenih odstavkih, kot Jo je močno spoznati v učnem koraku in omogoča doseganje posameznega vzgojnoizobraževalnega smotra. Učbenik se je izognil naštevanju dejstev, ni podan enciklopedično, ni obremenjen s podatki in spodbuja učitelja, da sam ali s pomočjo didaktične literature dopolni in obogati trditve, upoštevajoč zahtevnost razreda. Besedilo zahteva analizo, ugotovitev, kaj informacija pove, in oblikovanje posp lošitve. Metodična zasnovanost učbenika temelji na zahtevi po čim večji aktivnosti učencev. Zato vsakemu sklopu informacij sledi ustrezna aktivnost, ki pa Jo učenec ne more opraviti brez uporabe atlasa, slike ali skice. Potrditev odgovora da učitelj. Za konkretizacijo posplošitve učitelj in učenci poiščejo nove primere in dejstva. Tako se aktivirajo učenčeva razmišljanja in učenec se usposablja za praktično uporabo novih spoznanj. Učenci spoznajo sleherno območje ali celo regijo kot splet vrste elementov in dejavnikov. Součinkovanje In soodvisnosti spoznajo po analitično sintetični poti. Zemljepisne vsebine povzročajo na tej stopnji nekaterim učencem težave pri osvajanju novih spoznanj zaradi nerazumevanja in nepoznavanja vrste geografskih pojmov. Uveljavljeno načelo, da se splošnogeografski pojmi obravnavajo pri tistih vsebinah, kjer se pojavijo prvič v določeni regiji, je upoštevano In jim je v učbeniku posvečena posebna pozornost. Pojmi so poudarjeni in izpostavljeni. Nekaterih pojmov učenci tudi s pomočjo še tako dobrega opisa, razlage in prikaza ne morejo spoznati oz. razumeti. Zato mora učitelj vzporedno z obravnavo pojma v razredu usmeriti učence, če je to le mogoče, tudi na opazovanje pojava v neposrednem okolju, kjer bo veliko lažje ugotoviti bistvene značilnosti in odnose med njihovimi lastnostmi. Na ta način bodo razumeli soodvisnosti, prišli do zaključkov, posplošitev in do usvojitve pojma. Poleg tekstualnega dela so v učbeniku slike (74) In grafični prikazi (skice, zemljevidi, 87), ki so enakovredni besednemu delu in ravno tako zahtevajo analizo In posplošitve. Vključene so za večjo jasnost razlage, poqosto tudi zaradi pridobivanja novih znanj spričo njihove bogate vsebine. Učbenik ni edini Informator, je sestavni del didaktičnega kompleta, šele z njihovo uporabo tvori zaključeno celoto. Ta povezanost se posebno Izpričuje v odnosu do atlasa In to tako močno, da učbenika brez atlasa sploh ni mogoče uporabljati. Pogoj za uspešno uporabo učbenika v šoli je učiteljevo dobro poznavanje zasnove In zahtev učbenika. Učbenik je osnova za učiteljevo pripravo, opozarja ga na obseg posameznih enot in merilo zahtevnosti. Učbenik dopušča vključevanje drugih primerov In dejstev, pomembnih za pravilno razumevanje obravnavane vsebine in doseganja posplošitve. Učitelj mora učence poučiti o načinu dela z učbenikom. Opozoriti jih mora, da so vsi elementi učbenika (besedilo, slike, grafični prikazi) enakopravni in so vir informacij. Učenci morajo dojeti, da z učenjem na pamet ne morejo odgovarjati na postavljena vprašanja. Učitej jim pomaga tako, da z dodatnimi vprašanji lažje prihajajo do rešitve. Tako se razvija operativno znanje in sposobnosti mišljenja. Učbenik daje učencem osnovne informacije in jih vodi v aktivno pridobivanje novih spoznanj ne samo z besedilom, temveč tudi z opazovanjem slik, skic In zemljevidov, in za samoizobraževanje, kar je eden pomembnih ciljev vzgojnoizobraževalnega procesa. Učbenik usmerja učenca v delo, spodbuja k reševanju nalog in razvija njegove sposobnosti in spretnosti. Učencem olajša oblikovanje 22 ustreznih predstav, ugotavljanje bistva in osvajanje pojmov. Oblika delovnega učbenika ima namen omogočiti učencem, da z njegovo pomočjo In ostalimi sestavinami učnega kompleta pridejo do zaključkov, do po-splošitev in tako do uporabnega znanja. Primer učne priprave za izvedbo učne enote s pomočjo učbenika in ostalih sestavin učnega kompleta Učna enota: Alpski svet Vzgojnolzobraževalni smotri: učenci - določijo lego Alp, - poznajo različne delitve Alp. - opišejo ledenik. - opredelijo tip podnebja, - razložijo značilnosti rastja. Učna oblika: frontalna. Učne metode: delo z učbenikom, razgovor, razlaga. Učna sredstva: učbenik, atlas, diapozitivi, prosojnica, stenski zemljevid. Novi pojmi: ledeniška groblja - morena, ledeniški jezik, ledeniški potok, lede niško jezero. Zaporednost didaktičnih komponent učnega procesa: 1. Uvajanje 2. Osvajanje novih vsebin 3. Utrjevanje 4. Ponavljanje Izvedba: Uvajanje: razgovor o značilnostih Slovenije, njenega gorskega sveta (ali o zimskih športih, idr.). Napoved: Alpski svet ni samo v Sloveniji. Kaj je podobnega našim Alpam in česa še ne vemo o alpskem svetu, bomo spoznali v evropskem gorovju Alpe. Organizacijska navodila: uporabljali bomo učbenik, atlas, slike, prosojnice in stenski zemljevid. 1. učni korak Odprite učbenik str. 103! Analiza besedila in delo z atlasom in stenskim zemljevidom ter diapozitiva Mt. Blanc. Ugotovitev: Alpe ležijo: v zmernem pasu od Ligurskega zaliva do Panonske nižine v Franciji, &/ici, Z. Nemčiji, Avstriji, Italiji in Jugoslaviji 2. učni korak Učbenik str. 104! Alpe so mladonagubano gorovje. Kaj to pomeni? Analiza besedila, skic v učbeniku in na prosojnici. Ugotovitev: Alpe so mladonagubano gorovje. Nastale so z gubanjem morskih 23 usedlin. Značilne so velike višine, podolžne In prečne doline, slemenitev Z-V, razlikujejo se po zgradbi (severnoapneniške, kristalinske in ju2noapneniške) in po legi (zahodne Alpe, vzhodne Alpe). 3. učni korak Učbenik str. 105! Alpe imajo gorsko podnebje - ka| to pomeni? Analiza klimogramov in besedila. Ugotovitev: gorsko podnebje - mrzle zimg, hladna poletja, obilo padavin, sneg. Ledeniki - nakopičene plasti snega in ledu, ki polzijo navzdol, rušijo - lede-niški nanosi - led. groblje. Na koncu ledenika - ledeniški jezik - se oblikuje ledeniški potok. Ledeniško jezero. V atlasu poiščemo večje reke, ki izvirajo v Alpah. Glede na svet, kjer tečejo in na podnebje v tem svetu, ugotovimo, da so lahko pomemben vir energije. 5. učni korak Učbenik str. 106! Rastje v Alpah je odvisno od lege. Analiza besedila, skice, slike. Ugotovitev: V alpskem svetu so značilni rastlinski pasovi. Utrjevanje: Analiza slike - diapozitiva Alp - gube in preoblikovanje površia. Skica po diapozitivu nastaja pred učenci. S pomočio slike in skice sledi ugotovitev: Alpe so mladonagubano gnrovie -različna gozdria meja g'ede na lego - kje je naselitev. Ponavljanje Ob novem diapozitivu Alp - Churfirsten (A 61 El) ugotovimo gube, poiščemo v atlasu, kje je ta gora. Ugotovimo podolžno in prečno dolino, značilnosti rastja in zaključimo: Alpe imajo značilnosti mladonagubanih gorovij z - izraženo slemenitvijo, - višino, - podolžne in prečne doline, - rastje, ki se spreminja z nadmorsko višino zaradi sprememb podnebja in - v višjih legah tudi ledenike so najobsežnejše evropsko gorovje. Opomba: Vzporedno z delom z učbenikom, atlasom, stenskim zemljevidom in slikami nastaja dispozicija v obliki miselnega vzorca: 24 iz pedagoške prakse PREGLED RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV ZA GEOGRAFIJO Milan Orožen-Adamič* in Bibijana Mihevc** Na razpravijalskem večeru, ki ga je 12.3-1986 organizirala komisija za geografsko vzgojo in izobraževanje, na temo Računalniki pri pouku geografije, smo se dogovorili, da izdelamo kar se da popolen seznam dostopnih računalniških programov, uporabnih pri pouku geografije. V ta pregled smo uvrstili le tiste, ki so dostopni v Sloveniji. Kolikor poznate še kakšen "geografski" program, primeren za uporabo pri pouku geografije ali pa ga imate celo sami in ga nismo vključili v ta pregled, vam bomo zanj-ter za pripombe in dopolnila zelo hvaležni. V osnovi lahko računalniške programe, ki so uporabni v geografiji, razdelimo v dve skupini: I. specializirani geografski programi, uporabni samo v geografiji, II. splošni uporabni programi, ki so v geografiji posredno uporabni. I. V prvo skupino programov, ki so že publicirani in so v prodaji, sodijo naslednji: 1. PLANETI (1985, ZX Spectrum HB K) Program je objavljen na kaseti Možnosti uporabe mikroračunalnika v izobraževanju, ki jo je izdal Forum. Grafično je izjemno lepo izdelan. Prikazuje in ponazarja gibanje planetov okrog sonca ter omogoča izračunavanje nekaterih astronomskih oziroma matematično-geograf-skih elementov. Primeren je zlasti za srednjo šolo in tudi za prvi letnik študija geografije. (Cena 1.250.-) 2. HIDROENERGETSKE OSNOVE JUGOSLAVIJE (1985, ZX Spectrum 16 ali 48 K) Obsega 5 programov. Izdelali so jih sodelavci (S.Stikovič, B. Mihevc, T. Ogrinc) Inštituta za geografijo Univerze E. Kardelja, ob finančni pomoči Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije. Prikazuje reke, povodja, rečne režime, hidroenergetske rajone, hidroelektrarne in proizvodnjo električne energije v Jugoslaviji. Programi razlagajo, testirajo in ocenjujejo osvojeno znanje. Izšli so na samostojni kaseti v založništvu ZOTKS. Primerni so za višje razrede osnovne in za srednje šole. (Cena 1.200.-) 3. ZEMLJEPIS ZA 6., 7., 8. RAZRED OSNOVNE ŠOLE (1985, ZX Spectrum 48 K) Program Gorazda Okrožnika je dobil nagrado na nagradnem natečaju revije BIT in je že publiciran na samostojni kaseti. Razdeljen je na sedem poglavij, s pomočjo katerih preizkušamo znanje zemljepisa za sedmi razred osnovne šole - npr. Monsunska Azija, Bližnji, Srednji in * mag. geog., raziskovalec, SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 3 XX dipl. geog., sodelavka, Institut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Trg francoske revolucije 7 25 Dalnji vzhod, A/Vika, Avstralija in Oceanija, Amerika itd. Za vsako poglavje program izriše enega ali več zemljevidov ter sprašuje po državah, mestih, pristaniščih, rekah itd., ki jih kaže s puščico. Snov je povzeta po delovnih zvezkih za geografijo. Vseh vprašanj je 130. Odgovore tudi ocenjuje. Kriteriji ocenjevanja se lahko spreminjajo. (Cena 1.300.-) EURORUN (1985, ZX Spectrum 48 K) Na kaseti so posneti trije programi - EURORUN (potovanje po Evropi, spoznavanje glavnih mest in zbiranje nacionalnih sp^pialitet), STATISTIKA (podatki o evropskih državah, zemljevidi, prikaz lege v Evropi| gospodarstvo, glavna mesta, zastava), SOS (navodila za uspešno igranje prvega programa). (Cena 1.490.-) Doslej našteti programi so izdelani za ZX Spectrum 48 K in so v prodaji v nekaterih knjigarnah. Poleg tega obstaja še nekaj programov za ZX Spectrum 18 K in za Comroodor, ki so uporabni v geografiji, a še fiiso pu-blicirani na kasetah. Najdete jih lahko v revijah ali pa po dogovoru pri avtorjih, ki vam bodo posredovali kopije. To so: 5. MESTA (1984, ZX Spectrum 48 K) Program je bil predstavljen na Zborovanju slovenskih geografov v Dolenjskih toplicah. To je-izpopolnjena verzija (P. Jakopin, M. Oro-žen-Adamič) programa, ki je bil objavljen v reviji Moj mikro (septembra 1984). Program izriše obris Jugoslavije, sprašuje reševalca za ime utripajočega mesta in na koncu poda oceno pravilnih odgovorov. Na ta način bi lahko izdelali, z manjšimi predelavami, vprašanja tudi za nekatere druge vsebine. Je zelo enostaven in primeren za 5. razred osnovne šole. Dostopen je, po dogovoru, pri mag. M. Orožnu-Adamiču na SAZIJ v Ljubljani. 6. POVEJ (1985, ZX Spectrum 48 K) Program Povej, avtorja P. Jakopina, Je bil pripravljen za objavo v reviji PIONIR in ni publiciran na kaseti. Gre v bistvu za testiranje znanja iz geografije za 6. in 7. razred osnovne šole. Učitelj, lahko po potrebi sam dodaja ali spreminja vprašanja. Računalnik na koncu oceni učenčevo znanje. Program je dostopen po dogovoru pri avtorju Primožu Jakopinu. 7. Programi za računalnik Commodor, ki jih je predstavila tov. Vera Mala jner (Osnovna šola V. Vlahoviča, 62000 Maribor, Arnolda Tovornika 21) na 8. Mednarodni razstavi učil in šolske opreme 8.-12.aprila 1985 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani: a) reševanje in sestavljanje problemov: - rudno bogastvo SFRJ - Severna Evropa b) baza podatkov: - statistični podatki držav po svetu - podnebni tipi v Evropi c) samotestiranje: - Avstrija - Švica - Srednja Evropa 26 d) simulacije: - Severna Evropa - splošni pregled Srednje Evrope Vse informacije dobite pri tov. Veri Malajner v Mariboru. II. V drugo skupino programov - v skupino "splošnih uporabnih" pi-ogramov, ki jih lahko uporabljamo posredno tudi v geografiji (npr. za izrač. statistike, grafične prikaze statističnih podatkov itd.), pa sodijo naslednji programi, ki so že publicirani in jih lahko kupite ali pa dobite kopije po dogovoru pri avtorjih: 8. MAVRIČNI DIAGRAMI (1985, ZX Spectrum »»8 K) Program omogoča hitro oblikovanje stolpičastih, črtnih in krožnih diagramov ter izračunavanje osnovne statistike. Publiciran Je na samostojni kaseti v založništvu ZOTKS. Avtorji programa so J. Lajovic, P. Jakopin in M. Orožen-Adamič. Možno je shranjevanje vpisanih podatkov in prenašanje oblikovanih grafikonov v besedila, oblikovana z urejevalnikom besedil INES. Program omogoča tudi izpis grafikonov na tiskalnik, in to v obliki formata A4. Sodi v skupino večnamenskih uporabnih programov. (Cena 1.300.-) 9. POSLOVNA GRAFIKA (1985, ZX Spectrum 48 K) Je podoben program kot mavrični diagrami, s to razliko, da ne omogoča krožnega diagrama in izračuna preproste statistike. Njegova poglavitna odlika je v tem, da omogoča oblikovanje stolpičastega in črtnega diagrama s poljubnim številom spremenljivk na x in y osi. Avtorja sta P. Jakopin in M. Orožen-Adamič. Program ni publiciran. Dostopen je po dogovoru pri M. Orožnu-Adamiču na SAZU v Ljubljani. 10. DIAGRAMI (1984, ZX Spectrum 48 K) Program avtorja M. Korenča je bil objavljen v Mojem mikru (dec. 1984). Omogoča izris stolpcev in črtnih grafikonov z največ šestimi različnimi pokazatelji, ki jih v stolpcih tudi šrafira. 11. INSTANT (1985, ZX Spectrum 48 K) J. Lajovic je izdelal poseben program, ki omogoča prenos numeričnih podatkov, oblikovanih s programom Denis v posebno datoteko, ki jo lahko nato "podtaknemo" programu Stats v nadaljnjo statistično obdelavo. Obdeluje lahko podatke do velikosti 2500/1+n, kjer pomeni n število podatkov. Tako lahko na primer zelo hitro izračunamo korela-cijo dveh stolpcev z do 833 podatki. Dostopen je po dogovoru z avtorjem. 12. .STATS II (1984, ZX Spectrum 48 K) Omogoča statistično obdelavo podatkov (standardne deviacije, test, razredi, itd.). Založnik te druge dopolnjene verzije je Bridge Software (VB). Kopijo programa lahko posreduje M. Orožen-Adamič. 13- Med splošno uporabne programe sodi program INES (1985, ZX Spectrum 48 K) To je večnamenski uporabni program P. Jakopina, ki poleg izredno dobrega urejevalnika besedil in podatkov omogoča zelo praktične posebne izpisne postopke; dopolnjuje ga vrsta programov. Kaseta z navodili stane 1.500 din. Na kaseti so Inesu dodani naslednji, z Inesom 27 poqaljSam format A« tU Aé Ai P hp r iccarri snjlgmaT T» liûioci'j O'ALIJ Bi^ .sjn&oi^v ss ondsiJoq io>4i!oj4 ,mfn S iloto cz oTtsroismssi cnčiinp»iqm| 9l ¡ij eni rte) niIl3r»o ome|Ideioqu o-irtei .moftapl s Sfi9(iq9l9iq ¡j-i. sz ,mo>lln.':»>l|( j nm95^Iveiq Jie>I 9I90 snsssiisi ansSoioq e3 .(mo!iqsl s .mopeid s rt&nivopiJ v ojsj®tjcnq niilinaJ .onina>(J e ojiqgh eblvsilmai ni 9>l5ifil8nu3si .sjiéo^sbsq a loi! «[nbgiž ^em Cl Biaao s;tikno>< ,inaiX OOOAè svJnsmau 30 geografska proučevanja in regionalno geografska problematika UDK 911.3:711.2(497.12 + 497.1) DRUŽBENO PLANIRANJE V SFR JUGOSLAVIJI IN SR SLOVENIJI Igor Vrišer * Z ustavnimi in zakonskimi določili zadeva družbeno planiranje najširši krog občanov in vse pravne subjekte, od organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti do družbenopolitičnih skupnosti. V določenih pogledih pa družbeno planiranje posega tudi na strokovna področja ekonomije, sociologije, arhitekture, tehničnih ved in ne nazadnje tudi geografije. Geografsko zanimanje za družbeno planiranje in urejanje prostora je dvojnega značaja. Po eni strani se zavedamo, da izvajanje plana povzroča globoke in pogosto večstranske spremembe v pokrajini, ker se preoblikuje geografsko okolje. Po drugi strani pa geografija, kot veda o zemeljskem površju in silah, ki ga oblikujejo, čedalje pogosteje sodeluje pri družbenem planiranju: in sicer: 1. pojasnjuje zapletene odnose med naravo in družbo ter družbenim gospodarjenjem v prostoru in 2. opozarja na posledice družbenih posegov v pokrajino in svetuje, kakšne poti ubirati, da bi bili ti posegi kar najbolj učinkoviti in kar najmanj škodljivi za družbeno skupnost. Vendar je konkretno geografsko sodelovanje v družbenem planiranju odvisno predvsem od znanja, strokovnosti in argumentov, saj v planiranju, kot povedano, sodeluje vrsta dejavnosti in ved in v tem medsebojnem soočenju naj bi odločala teža znanstvenih spoznanj. Ob tem pa nikakor ne smemo pozabiti, da je družbeno planiranje po svojem značaju vendarle v prvi vrsti politična dejavnost, saj zadeva celotno družbeno skupnost in bolj ali manj tudi vsakega občana. Socialistični družbeni red je vpeljal planiranje kot temeljni način upravljanja in vodenja družbe ter načrtovanja njenega bodočega razvoja. Planiranje na podlagi znanstvenih dognanj naj bi usmerjalo družbo. Drugi možnosti, trgu, ki je izraz medsebojne igre ekonomskih sil, pa se je namenilo zgolj vlogo korektorja gospodarskih odnosov. V kapitalističnem družbenem redu so razmere drugačne, tam sta proflt in trg glavni gonilni sili družbenega razvoja. V sedanjosti sicer kapitalistične družbe tudi uporabljajo planiranje, vendar je njegova vloga omejena in bolj usmerjevalne narave, saj praviloma ne more preseči privatne lastnine. * dr., redni univ. prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 31 Kaj je pravzaprav planiranje? Običajno štejemo planiranje za vrsto premišljenih ukrepov, ki jih sprejemamo, da bi dosegli zastavljene cilje. V tem smislu pozna človeštvo planiranje že dolgo. Novost je družbeno planiranje, to je načrtovanje celovitega družbenega razvoja. Začelo se je po oktobrski revoluciji v Sovjetski zvezi, ko se je nova socialistična vlada znašla pred problemom, kako odslej uravnavati in voditi družbeni razvoj. Sprva so vpeljali s "petletkami" načrtovanje gospodarskega razvoja, sčasoma pa so v plane čedalje bolj vključevali tudi različne socialne sestavine ter tako izoblikovali socialnoekonomsko načrtovanje. Prostorsko planiranje je človeštvo poznalo že veliko dlje. Zlasti planiranje mest Je staro najmanj dva tisoč let in ga srečujemo v vseh starih civilizacijah Bližnjega in Srednjega vzhoda. Novost dvajsetega stoletja pa Je čedalje tesnejše povezovanje med socioekonomskim in prostorskim načrtovanjem, ki ga pred tem niso uveljavljali, čeprav so se zavedali njune medsebojne povezanosti. Sprejetje družbenega planiranja kot podlage za uravnavanje družbenega razvoja terja več nadaljnjih odločitev: določiti je treba čas, za katerega bomo izdelovali in izvajali plane, ozemlje, na katerem bomo uveljavljali planiranje, vsebino in področja, ki jih bomo zajeli v plane, medsebojno povezanost in hierarhijo planov ter postopek, s katerim bomo pripravili, sprejeli in izvajali plane. Zavedati se je treba, da planiranje ni <=amo priprava in sprejemanje načrtov, ampak vsebuje tudi njihovo izvajanje in kontrolo izvajanja in učinkovitosti planov. Jugoslavija kot država s socialističnim družbenim redom je tudi sprejela planiranje kot podlago za upravljanje in usmerjanje družbenega razvoja. Sam sistem planiranja se je sicer spreminjal glede na spremembe družbenopolitičnega sistema, vendar ideja planiranja ni bila nikoli vprašljiva. Vedno se ga je jemalo kot podlago za ekonomsko in družbeno kontrolo nad celotno družbeno reprodukcijo in kot sredstvo za usklajevanje in usmerjanje medsebojnih družbenoekonomskih, socialnih in prostorskih odnosov in interesov. V štiridesetih in petdesetih letih je prevladoval central-noplanski sistem po vzorcu sovjetskega planiranja. Z uvajanjem delavskega samoupravljanja in decentralizacije se je v šestdesetih letih uveljavil oligocentrični planski sistem. Pri centralnoplanskem sistemu je bilo planiranje osredotočeno v vladi oziroma v posebnih vladnih organih, planskih komisijah, ki so pripravile in nadzorovale izvajanje planov. Plani hierarhično višje stoječih družbenopolitičnih skupnosti so določali razvoj nižjih oziroma manjših družbenopolitičnih skupnosti. Pri oligocen-tričnem planiranju pa so plane pripravljale razen družbenopolitičnih skupnosti tudi nekatere druge delovne organizacije in skupnosti, katerih dejavnost je imela širši družbeni pomen, npr. za energijo, cestni promet, vodno gospodarstvo, železniški promet itd. Te plane je bilo treba kasneje uskladiti z določili širših družbenopolitičnih skupnosti v enoten plan. Pri centralnoplanskem sistemu se pobud podrejenih enot v glavnem ni upoštevalo in se tudi ni veliko oziralo na regionalne posebnosti. Tudi pri oligocentričnem planiranju je še vedno ostala v veljavi hiearhična nadrejenost planov višjih oziroma širših družbenopolitičnih skupnosti, vendar se je v veliko večji meri upoštevalo pobude občin in drugih skupnosti ter se Je zaradi decentralizacije veliko bolj upoštevalo regionalne razmere. Z ustavo iz 1. 197*4, zakonom o združenem delu in z zakoni o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu SFRJ iz 1. 1976 in 1985 pa smo uvedli "samoupravni sistem planiranja" (policentrično planiranje). Z njim Je, za razliko od prejšnjih sistemov, bila dana vsakemu pravnemu 32 subjektu pravica in dolžnost, da svoj bodoči razvoj načrtuje in ga usklajuje z drugimi, z njimi v proizvodnem procesu povezanimi ali odvisnimi organizacijami združenega dela ali skupnostmi. Sedanji sistem planiranja bi lahko označili kot "srečujoče se planiranje". Zasnovano je na zamisli, da družbenopolitične skupnosti sprejemajo na podlagi analize razvojnih možnosti smernice o bodočem razvoju. Te so potem osnova vsem planskim subjektom pri pripravljanju lastnih razvojnih načrtov. Najbolj pomembne postavke iz teh načrtov, ki imajo širši družbeni pomen, se kasneje povzame v družbene plane družbenopolitičnih skupnosti. Pobude potemtakem prihajajo iz temeljnih organizacij združenega dela, organizacij združenega dela, sestavljenih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti. Tako se na osnovi smernic in izrečenih pobud oblikujejo družbeni plani občin, republik al.i zveze, ki po potrditvi v skupščinah dobijo zakonsko veljavo. Zavedamo se, da je takšen sistem planiranja zamotan in počasen, vendar lahko z njim zagotavljamo vpliv nižjih upravnih enot, gospodarskih in drugih samoupravnih subjektov na izdelavo planov višjih in nadrejenih družbenopolitičnih skupnosti. S takšnim sistemom planiranja je odprta tudi možnost, da delavci v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih sodelujejo pri pripravljanju in sprejemanju družbenih planov, kar pri prejšnjih sistemih ni bil primer. Delavci oziroma občani imajo namreč pravico, da dajejo predloge za dopolnitve ali spremembe planov, oziroma, kar je najvažnejše, z glasovanjem odločajo o sprejemanju ali zavrnitvi planov. Kot temeljno plansko časovno obdobje uporablja jugoslovansko planiranje petletno razdobje. Ti srednjeročni "družbeni plani" so obvezni za vse planske subjekte. Razdobje se začne oziroma konca z odločitvijo zvezne oziroma republiških skupščin. V praksi pa uporabljamo še nekatere oblike planov; to so "dolgoročni plani", ki jih izdelujejo družbenopolitične skupnosti za deset ali več let (izjemoma jih izdelujejo tudi nekatere interesne skupnosti ali organizacije združenega dela, katerih dejavnost ima poseben pomen za razvoj celotne družbe, npr. elektrogospodarstvo, železnica, PTT itd., ter kratkoročni plani ali letne resolucije o izvajanju planov, s katerimi se sproti, vsako leto izvaja družbeni plan družbenopolitične skupnosti. Tretja pomembna prvina jugoslovanskega planiranja je povezovanje treh vidikov: ekonomskega, socialnega in prostorskega v enotno, vseobsežno planiranje. V izvajanju tega določila sicer obstajajo določene razlike med republikami. Tako npr. smo v SR Sloveniji sprejeli pravilo, da je plan enoten, saj se hkrati s socioekonomskimi izdelajo tudi prostorske sestavine. V tem smislu je sicer zasnovana celotna zakonodaja, vendar v drugih republikah še vedno razlikujejo socioekonomski in prostorski del plana. V Sloveniji pa je ta zasnova enotna in poteka od zakona o sistemu družbenega planiranja (iz 1. 1980) do zakonov o urejanju prostora in urejanju naselij in drugih posegih v prostor (iz 1. 1984) do navodil o izvajanju teh zakonov (iz 1. 1985). Nemara ne bo odveč, če na kratko povzamemo, kaj zajemajo posamezni vidiki v planiranju. Ekonomsko ali gospodarsko planiranje obsega predvsem 33 razvoj gospodarstva v celoti (globalno) ali posameznih dejavnosti (sektorji, kot so kmetijstvo, industrija, promet itd.). Zajema pa tudi regionalni vidik razvoja (regionalna razvojna politika), to je pomoč manj razvitim in depresivnim območjem ter posebno skrb za gospodarsko ključna območja (v SRS npr. obala). Pri njegovem snovanju uporabljamo osnovne ekonomske parametre, kot so rast družbenega proizvoda in narodnega dohodka, delitev ustvarjenega dohodka med osebno, skupno in splošno porabo ter akumulacijo in amortizacijo, rast zaposlenosti, mednarodno menjavo, zaloge itd. ya podlagi ekonomske strukture in faktorjev določamo bodočo ekonomsko politiko. Te parametre najprej določimo za celotno gospodarstvo, nato pa za posamezne sektorje in jih skušamo prilagoditi regionalnim razmeram. Socialno planiranje sedaj vodimo kot posebno obliko planiranja, a je bilo pred tem docela zajeto v gospodarskem načrtovanju. Obsega načrtovanje socialnih sestavin, kot so socialna struktura in socialni procesi (npr. terciarizacija, ali urbanizacija), zaposlovanje, kadrovska in izobraževalna politika ter druge prvine družbenega življenja: socialno skrbstvo, kulturno življenje, rekreacija in šport, zabava ali oblikovanje socialnih skupnosti, delovnega in bivalnega okolja. Pri nas je slabo razvito in pogosto podrejeno ekonomskim vidikom. Na zahodu pa ima pogosto prednost pred ekonomskim planiranjem, saj ima za ljudi večji pomen in jim je bližje kot abstraktne ekonomske kategorije, kot so npr. investicije, družbena potrošnja itd. Prostorsko planiranje z dolgotrajno urbanistično tradicijo je v sodobnosti prevzelo skrb za urejanje celotnega prostora, ne samo mestnega, ampak tudi ruralnega, neposeljenega ali namenjenega posebni rabi (npr. narodni ali krajinski parki, rekreacijska območja). Njegov namen je uskladiti naravno okolje, družbeno dejavnost v prostoru in naselitev prebivalstva. Čedalje bolj se osredotoča na varstvo okolja. Razen tega želi oblikovati družbene posege v prostor ali pokrajino ne le na ekonomsko opravičljiv, ampak tudi na estetsko sprejemljiv način. Izvajanje določila o enotnem planiranju vseh treh vidikov zadeva na nekatere težko premostljive težave. Med njimi je na prvem mestu naslednja: na gospodarskem in socialnem področju je zaradi hitre spremenljivosti pojavov in velike tveganosti mogoče napovedovati prihodnji razvoj le za nadaljnjih pet let. V prostorskem planiranju pa je petletno razdobje odločno prekratko. Prostorski posegi so praviloma dolgoročni in objekti, ki jih postavljamo v prostor, trajajo več deset ali sto let. Tega razkoraka med obema zvrstema planiranja doslej nismo znali, ne uspeli zadovoljivo rešiti. Zavedamo se, da so prostorski posegi pogojeni z ekonomskim razvojem in da zategadelj ne moremo mimo gospodarstva, po drugi strani pa gospodarstvo ne more zagotoviti dolgoročnega dotekanja sredstev za urejanje prostora. Zaradi te dileme obstaja na tem področju labilno ravnotežje, ki se kaj hitro lahko sprevrže ali v papirnato planiranje ali v nered. Nekoliko lažje je doseči usklajenost med ekonomskim in socialnim planiranjem, ko je očitno, da sta oba razvoja tesno povezana in odvisna. Tako prav iz jugoslovanske prakse vemo, da lahko npr. socialni procesi prehite ekonomski razvoj (npr. pretirana deagrarizacija in brezposelnost ob nizki razvitosti proizvajalnih sil), in obratno, da lahko ekonomski razvoj terja drugačno socialno in kvalifikacijsko sestavo (npr. problematičnost izobraževalne reforme v luči nove tehnološke revolucije z razvojem računalništva). 34 Slovenska zakonodaja skuša razrešiti te dileme med ekonomskim, socialnim in prostorskim razvojem in planiranjem z uvedbo dolgoročnih planov, ki jih pripravljajo družbenopolitične skupnosti. Z njimi se želi podati nekatere temeljne usmeritve bodočega razvoja družbe, ekonomike in prostora in se zlasti prostorskemu planiranju želi dati določene temelje (urbanistična zasnova naselij, krajinska zasnova). S srednjeročnimi plani pa bi se zagotovilo realizacijo ciljev, ki smo si jih zastavili. V prostorskem planiranju je to pozidava (zazidalni načrti), rekonstrukcija ali sanacija (ureditveni načrti), graditev infVastrukturnih omrežij (lokacijski načrti) ali urejanje podeželskega oziroma neurbanizira-nega prostora (prostorski ureditveni pogoji). Čeprav po določbah zakonov planirajo vsi pravni subjekti, so vendar med njimi znatne razlike glede pomena njihovih planov. Tako so za prostorsko planiranje nad vse pomembni občinski in republiški plani, plani krajevnih skupnosti ter plani nekaterih velikih sistemov, bodisi organizacij združenega dela (npr. Iskra, Ctorenje) ali interesnih skupnosti (za železniški in luški promet, elektrogospodarstvo, PTT). Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in družbenem planu SFRJ iz 1. 1976 in njegova kasnejša poenostavitev iz 1. 1985 sta vpeljala enoten planski postopek. 0 njem so sicer še vedno deljena mnenja in mnogi sodijo, da je prekompliciran, počasen in premalo učinkovit ter do neke mere onemogoča, da bi sledili ekonomskim in družbenim spremembam po svetu. Planerski postopek se razlikuje za družbenopolitične in za samoupravne skupnosti in organizacije. Za prve je nekoliko zahtevnejši, za druge enostavnejši. Tako morajo družbenopolitične skupnosti pripraviti dolgoročne in srednjeročne družbene plane. Samoupravne organizacije in skupnosti pa samo v nekaterih primerih izdelajo dolgoročne plane. Osnova za izdelavo planov so smernice, ki vsebujejo dolgoročne družbene cilje glede razvoja in temeljne pogoje za doseganje teh ciljev, in strokovne podlage, ki jih pripravijo pooblaščene strokovne organizacije. Upoštevajo gospodarske, socialne in prostorske sestavine. Možnih je več variant. V samoupravnih organizacijah in skupnostih, po sklepu o pripravi plana, napravijo oceno možnosti in pogojev za razvoj. V njih upoštevajo obče smernice o družbenem razvoju kot tudi morebitne skupne razvojne programe (če so združene v OZD ali SOZD), medsebojne obveznosti ter morebitne družbene dogovore. Slovenska zakonodaja predvideva, da samoupravne organizacije in skupnosti pripravijo tudi tako imenovane "elemente" za usklajevanje dogovora o temeljih plana. Ti elementi vsebujejo potrebe in zahteve, ki jih ima samoupravna organizacija do družbenopolitične skupnosti in do drugih samoupravnih organizacij in ki terjajo medsebojno usklajevanje (npr. glede potreb po električni energiji, prometnih storitvah, vodi ali zemljišču). Na podlagi izdelanih ocen in analiz razvojnih možnosti ter usklajevanja je mogoče izdelati temelje plana v organizacijah združenega dela in v interesnih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostih. V velikih in sestavljenih organizacijah združenega dela se izdela tudi skupni plan, ki povezuje plane TOZD v enotno razvojno politiko (npr. jugoslovanske 35 železnice, elektrogospodarstvo). Usklajeni elementi in skupni temelji planov samoupravnih organizacij in skupnosti so poleg smernic in strokovnih podlag osnova za sestavo osnutka in dogovora o temeljih plana v družbenopolitični skupnosti in osnutka družbenega plana. Dogovor o temeljih plana je v bistvu nekakšen program razvoja v naslednjem srednjeročnem razdobju, ki določa prvine ekonomskega (npr. naložbe, družbena poraba, širjenje proizvodnih zmogljivosti, itd.), socialnega (zaposlovanje,"stanovanjska graditev, gradnja šol ali vrtcev itd.) in prostorskega razvoja (pozidava na novo, prenova, varovanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot, varovanje in zboljševanje okolja itd.). Konkretizacijo dogovora o temeljih plana pomeni v družbenopolitičnih skupnosti družbeni plan. V samoupravnih organizacijah in skupnostih pa se skupni temelji plana dokončno opredele v planu. Medtem ko sta v družbenem planu ekonomski in socialni vidik bolj ali manj dokončno oblikovana in je treba le še izdelati program izpolnjevanja obveznosti, pa terja prostorski vidik nadaljnji postopek, ki ga republiški zakoni (to področje je prepuščeno republikam) še posebej razčlenjujejo. V SR Sloveniji so to • trije "prostorski zakoni", in sicer o urejanju prostora (UL SRS 18/930/84), urejanju naselij in drugih posegih v prostor (UL SRS 18/931/84) in o stavbnih zemljiščih. Z njimi se zagotavlja navezava na družbenoekonomski vidik in na dolgoročni razvojni plan ter se pripravljajo izvedbeni načrti za zazidavo, prenovo ali gradnjo infrastrukture, oziroma se pripravijo prostorski ureditveni pogoji za območja, ki so izven ureditvenih območij naselij ter so v končni konsekvenci podlaga za izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Tako se nam po republiški zakonodaji s področja planiranja orisuje prostorski vidik kot štiristopenjska dejavnost. Izhaja iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana: iz urbanistične zasnove naselij in krajinske zasnove območij. Se nadaljuje in konkretizira v prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana, predvsem v njegovih prostorskih izvedbenih aktih (prostorski ureditveni pogoji oziroma prostorski izvedbeni načrti). Sama izvedba, to je četrta stopnja, pa je pogojena z ureditvijo stavbnih zemljišč, lokacijskim, gradbenim in uporabnim dovoljenjem. Kot je razvidno iz tega opisa, v prostorskem planiranju pri nas ne razlikujemo več tradicionalne delitve na državne, regionalne, urbanistične in zazidalne plane, oziroma se ne uporabljajo več pojmi urbanistični program in urbanistični projekt ter urbanistični red, kot je to bilo do 1. 1980 oziroma 1984. Zasnova planiranja in poimenovanja so novi in v prihodnjih letih se bo pokazalo, ali je sistem smiseln, učinkovit in uporaben. Ze sedaj lahko rečemo, da v sistemu pogrešamo nekdanje regionalne plane, ki ■so se izdelovali za območja med občino in republiko. Zakonodaja sicer dopušča, da se na podlagi medsebojnih dogovorov izdelajo medobčinski plani ali plani medobčinskih skupnosti, vendar je to stvar dogovora zainteresiranih. Upravičeno sodimo, da je veliko problemov, ki presegajo občinsko raven, nimajo pa republiškega značaja (npr. cestne zveze, melioracije, regionalni vodovodi, zaposlovanje itd.). Zanimivo je, da so v drugih republikah povečini obdržali regionalno planiranje. Lahko povzamemo, da je celotni planerska postopek zasnovan v naslednjem 36 SHEM DRUŽBENEGA PLANIRANJA V SR SLOVENIJI Oblike planiranja Planiranje v družbenopolitičnih skupnostih Dolgoročno planiranje Strokovne podlage Srednjeročno Strokovne planiranje podlage Kratkoročno planiranje (letni plani, resolucije) Smernice za pripravo dolgoročnega plana, (vštevši urejanje prostora) Dolgoročni plan družbenopolitične skupnosti občine, republike, medobčinske skupnosti, regionalne skupnosti) Prostorske sestavine dolgoročnega plana družbenopolitične skupnosti z: urbanistično krajinsko zasnovo na- zasnovo selja območja Smernice za pripravo srednjeročnega družbenega plana družbenopolitične skupnosti Elementi za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje samoupravnih organizacij in skupnosti o temeljih planov Dogovor o temeljih srednjeročnega družbenega plana (usklajevanje potreb po zemljiščih) Srednjeročni družbeni plan družbenopolitične skupnosti Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana družbenopolitične skupnosti__ Posebne strokovne podlage Prostorski izvedbeni akti Prostorski ureditveni pogoji Prostorski izvedbeni načrti Zazidalni načr Ureditveni nači Lokacijski nač; Odlok o Odlok o prosto prostorskih skem izverlbp-ureditve- ne"» riač^t" nih pogojih Lokacijska dokumentacija Lokacijsko dovoljenje 37 smislu: od smernic, ki pddajajo osnovne cilje, ter vizije bodočega razvoja v dolgoročnem planu, preidemo v družbenem planu h konkretnim izpeljavam, ki jih nato z letnimi plani ali prostorskimi izvedbenimi akti uresničujemo. Delo torej teče od idejnih zasnov h konkretnim rešitvam in izvedbam. Ključno vlogo v tej zasnovi imajo družbeni plani. Če določene postavke niso vključene vanje, pomeni, da Jih ne bo mogoče uresničiti v naslednjem planskem obdobju. To je nedvomno toga rešitev, še posebej v današnjih zelo dinamičnih časih, ko se razmere»hitro spreminjajo in je petletno obdobje že zelo dolgo razdobje v svetovni ekonomiji. Tu so tudi glavni očitki sistemu "samoupravnega planiranja". Če bi namreč želeli spremeniti plan, je treba ponoviti celoten postopek. Z novo zakonodajo in novim sistemom planiranja se je izpopolnila tudi vsebina družbenih planov in še posebej njihovih prostorskih sestavin. Poleg že tradicionalnih postavk, ki smo jih poznali že v prejšnjih planerskih sistemih, kot so: globalne razvojne usmeritve na področju gospodarstva in socialnega življenja in temeljnih razmerij v delitvi ustvarjenega dohodka ter temeljnih odnosov na področju porabe (projekcija dohodka, razširjena reprodukcija, delitev dohodka, akumulacija itd.) ter usmeritev na posameznih gospodarskih področjih oziroma sektorjih (kmetijstvo, energetika, industrija, stanovanjska graditev, komunalne dejavnosti, kadri, družbene službe itd.) uvaja sedanja zakonodaja tudi nekatere novosti. Te so npr. skladnejši razvoj na vseh območjih občine in republike, zasnova razvoja in organizacije dejavnosti v prostoru (poselitev, omrežje naselij, energetsko,prometno in vodno omrežje, omrežje oskrbnih in storitvenih dejavnosti) ter zasnova namenske rabe prostora (kmetijska in gozdna zemljišča, eksploatacijska območja, vodni viri, naravni in kulturni spomeniki, ureditvena območja naselij, industrijska, rekreacijska in nevarna območja, odlagališča odpadkov, naravni rezervati in krajinski parki, kulturna dediščina, varstvena območja in območja posebnega pomena ter varstvo okolja). Opisano zgradbo in zasnovo družbenega planiranja bomo poskusili prikazati z naslednjim izmišljenim primerom. Zaradi preusmeritve slovenske elektrotehnične industrije v elektroniko, kot to priporočajo strokovne podlage in smernice, predvideva dolgoročni plan SRS prestrukturiranje elektrotehnične industrije. V ta namen so potrebni kadri. Zato dolgoročni plan priporoča oblikovanje posebnega novega vzgojnoizobraževalnega programa iz elektronike na srednji in višji stopnji. Glede na osredotočenje elektrotehnične industrije na Gorenjskem, bližino ljubljanske univerze in policentrični razvoj naj bi novo šolo postavili v Kranju. Dolgoročni plan občine Kranj sprejme to pobudo v soglasju s SOZD Iskra. V urbanistični zasnovi naselja Kranj se predvidi gradnja nove šole in študentskega doma, potrebni prostor ter dodatno zemljišče ža morebitne kasnejše razširitve. Lokacija je predvidena na ureditvenem območju Kranja. Strokovne podlage in smernice občine Kranj za srednjeročni družbeni plan zamisel povzemajo in jo priporočajo. Sodeč po "elementih" pa se za isto lokacijo poteguje še nekaj samoupravnih organizacij. V usklajevalnem postopku vendarle prevlada zamisel o novi šoli in tako pride ta pobuda kot družbeni cilj v dogovor o temeljih družbenega plana občine Kranj. V družbenem planu se nato predvidijo v ekonomskem aspektu potrebna sredstva, v socialnem graditev šole in internata in v prostorskih sestavinah, v prostorskih izvedbenih aktih, bodoča lokacija. Ker bo predvidena novogradnja na že 38 PLANERSKI POSTOPEK V DRUŽBENEM PLANIRANJU V JUGOSLAVIJI Delovne faze: Priprava planskih dokumentov — Dogovor o temeljih plana — Družbeni plan — Spremljanje in izvajanje plana Zakoni, odloki, družbeni dogovori Smernice za pripravo srednjeročnega (zveznega in republiškega) plana Dolgoročni plan DRU2BENO-PO- Odlok o Smernice Strokovne LITlCNE SKUP- pripravi podlage: NOSTI: občine, plana Skupno o- posebne druž- cenjene benopolitične Delovni možnosti in skupnosti, re- program pogoji za publika razvoj; skup- ni interesi in cilji SAMOUPRAVNE skiep 0 ocena možno- ORGANIZACIJE pripravi sti in pogo- IN SKUPNOSTI: plana jev ^ raz_ Organizacije voj združenega dela (temeljne organizacije združenega dela, delovne organizacije, sestavljene organizacije), samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti Osnutek dogovora o teme- Osnutek Dogovor o Družbeni Program iz- Analiza in ljih plana na družbe- temelji h nega pla- plana plan polnjevanja obveznosti (Elementi za usklajevanje dogovora o temeljih plana) Skupni temelji plana (v organiz. združenega dela) Skupni plan Plan Program izpolnjevanja obveznosti in nalog - Skupni razvojni programi - Medsebojne obveznosti in pravice - Družbeni dogovori - (dolgoročni plan) ukrepi za uresničevanje plana Letni in drugi izvedbeni planski akti Analiza in ukrepi za uresničevanje plana Letni in drugi izvedbeni planski akti * Zvezni zakon o temeljih sistema družbenega planiranja ne_predvideva dogovora o temeljih plana, pač pa slovenski republiški zakon o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije pozidanem ozemlju in bo pomenila velik prostorski poseg, je treba izdelati "ureditveni načrt". Posebna pooblaščena organizacija za urbanistično načrtovanje ga bo izdelala, preden pa bo načrt sprejet, bo javno razgrnjen in občinska skupščina bo ob njegovi obravnavi morala upoštevati pripombe, ki jih bodo izrekle krajevne skupnosti, občinski odbori in prizadeti sosedi. Že pred tem bo o novi lokaciji govora ob sprejemanju plana krajevne skupnosti in verjetno bodo že takrat potrebna določena usklajevanja. Ko bo vse to urejeno, bo občinska skupščina potrdila ureditveni načrt, kar bo omogočilo občinskemu upravnemu organu, da investitorju izda lokacijsko dovoljenje. Na koncu tega pregleda si lahko še zastavimo vprašanje, koliko od vsega povedanega je smiselno posredovati učencem. Sodimo, da je treba učence seznaniti z osnovnim smislom in cilji planiranja ter še posebej z vlogo, ki jo planiranju pripisujemo v Jugoslaviji. Opozoriti bi tudi kazalo na planska obdobja in zastopanost treh temeljnih vidikov v planiranju ter na njihovo medsebojno pogojenost. Sam planerski postopek je nedvomno preveč zapleten in preveč spremenljiv in ga zato nima smisla podrobneje razlagati. Vendar se ob tem moramo zavedati, da prav poznavanje planerskega postopka omogoča pravočasno in smiselno intervencijo, to je: odpiranje novih zamisli, zavrnitev neustreznih predlogov in spodbujanje primerne usmeritve. V praksi se žal vse prepogosto dogaja, da se šele, ko pride do izvajanja planskih določil, zavemo posledic in začnemo opozarjati, ko je prepozno. Planerski sistem, kot ga imamo v Jugoslaviji, je razmeroma demokratičen, čeprav so še vedno možne različne samovoljnosti funkcionarjev ali strokovnjakov in se ne tako redko spregleda različna zakonska določila ali planske sklepe (npr. glede zazidljivosti kmetijskih tal) zaradi nuje, politične oportunosti ali korupcije. Da pa bi ta demokratičnost prišla do veljave, je nujno stalno sodelovanje občanov na vseh stopnjah planerskega postopka. Še posebej velja ta pobuda pri izdelavi srednjeročnih družbenih planov in pri prostorskih izvedbenih aktih, ki so vsi izvršilnega značaja. Iz teh razlogov bi bilo koristno opozoriti učence na planerski postopek in pravočasno sodelovanje ter jih tako osvestiti kot bodoče državljane in upravijalce (Opozorim naj na izredno pomembno javno razgrnitev prostorskih izvedbenih aktov). Še na en vidik bi kazalo opozoriti: na veliko povezanost med družbenim planiranjem in izvajanjem planov ter varstvom okolja. Zal se glede varstva okolja še vedno prepozno oglašamo, ponavadi takrat, ko se je pojavila škoda ali devastacija. V resnici bi se morala naša intervencija v korist okolja začeti že ob sprejemanju dolgoročnega plana in drugih planskih aktov; tam se začne izvirni greh! Če bomo znali učencem vzbuditi zanimanje in skrb za okolje, bo to postala javna zadeva in se z varstvom okolja ne bodo ubadali zgolj posamezni entuziasti, ki žal mnoge probleme obravnavajo zelo enostransko ali pa si na ta način kujejo politični kapital. Učitelji geografije so nedvomno poklicani, da glede na svojo izobrazbo opozorijo na zveze med družbenim razvojem, okoljem in pokrajino (prostorom) in seznanijo učence z zapletenimi posegi družbe v prostor (npr. gradnja avtoceste ali elektrarne, kemizacija v kmetijstvu, ohranjanje naše naravne in kulturne dediščine itd.). Prav zato, ker se skoraj vsak planerski poseg slejkoprej odrazi tudi v prostoru, lahko geograf to pro- 40 blematiko prikaže na živ, neposreden in aktualen način, saj primerov ne manjka. To bo živa geografija in ne pasivno povzemanje in ponavljanje nekaterih najpomembnejših planskih postavk, ki smo jih prebrali v časopisju. Svoja razmišljanja želim zaključiti z naslednjo mislijo: če je naš predmet zemeljsko površje (pokrajina, geografsko okolje) kot celota, potem rilbramo znati ta objekt razložiti in tudi pojasniti vse sile, ki vodijo k njegovemu preoblikovanju. Ena od najpomembnejših sil je nedvomno človeška družba. Vendar pri svojem razlaganju moramo iti tudi korak dlje in, če je le mogoče, pri družbenem snovanju posegov v prostor tudi sodelovati. Le takšna aktivna geografija bo imela dovolj upravičenih razlogov za obstoj, družba jo bo potrebovala in ji namenjala pozornost. Časi sicer vestnega, vendar enciklopedičnega naštevanja in memoriranja minevajo. Znanost veliko prehitro napreduje in ni možnosti, da bi vsa njena spoznanja stlačili v otroške glave. Zelo veliko bomo dosegli, če bomo te glave naučili misliti na geografski način o okolju, o silah, ki ga oblikujejo, o družbenem poseganju v njega in o možnostih in pravicah, ki jih imamo, da opozorimo raf napačne ali škodljive družbene posege, oziroma da podpremo pozitivne družbene usmeritve in cilje. Predavanje na seminarju za učitelje geografije srednjega usmerjenega izobraževanja 25. in 26.8.1986 v Ljubljani in Mariboru. 4] SLOVAR STROKOVNIH TERMINOV 12 DRUŽBENEGA IN PROSTORSKEGA PLANIRANJA AGLOMERACIJA: je večja strnjena skupina ali gmota prebivalstva, tudi skupina naselij, industrije ali zgradb. AGRARNA GOSTOTA: število kmečkega prebivalstva na ha kmetijskih površin. AMBIENT: okolje z določenimi skupnimi značilnostmi ali karakteri- stičnim okoljem (ruralnim, historičnim, arhitekturnim). ANALIZA MOŽNOSTI DRUŽBENEGA RAZVOJA: je element strokovnih podlag pri urejanju prostora, ki se nanaša na razvojne možnosti v prostoru, upošteva gospodarske in socialne sestavine razvoja, dosedanjo namensko rabo zemljišč in dosedanjo organizacijo dejavnosti v prostoru ter potrebe za spremembo te rabe kot tudi medsebojne vplive dejavnosti v prostoru, njihove vplive na družbeni razvoj in na naravne in z delom pridobljene vrednote človekovega okolja. ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI (Cost-benefit analysis): ovrednotenje naložb glede na stroške in koristi (privatne in družbene). zaokrožitev zemljišč v enoten kompleks v posesti enega lastnika. izboljšanje razmer v slabih in nezdravih mestnih predelih. v kmetijstvu ovrednotenje zemljišč za proizvodnjo (predvsem glede na prirodne razmere). CENTRALNO NASELJE (ang. central place, fr. lieau centrla, nem. Zentralort, rus. miestnij centr): središče, ki opravlja določene terciarne (storitvene) in kvartarne (javne službe) = storitvene dejavnosti. pojav ali proces, ko postaja mestno središče območje poslovnih dejavnosti, prebivalci pa se odseljujejo. v urbanizmu ozemlje z določenim namenom (z določeno dejavnostjo, npr. industrijska cona). namenska izraba površin. mestna četrt: del mesta, v katerem prevladuje ali pa je osredotočena določena dejavnost (mestna funkcija) kot npr. premet.na, šolska, stanovanjska četrt. ČISTA INDUSTRIJA: industrija, ki ne škoduje prirodnemu ali družbenemu okolju (nasprotje je umazana industrija). ČLOVEŠKA EKOLOGIJA: veda o odnosu človeka dc ckolja, zlasti prirodnega. DEAGRARIZACIJA: preslojevanje agrarnega prebivalstva v neagrarne dejavnosti. V širšem smislu sprejemanje mestnega načina življenja, tudi razseljevanje kmečkega prebivalstva. DEGRADACIJA: (okolja, gozda, prsti): razvrednotenje. DELOVNA MIGRACIJA: dnevna ali sezonska migracija zaposlenih, tudi izseljevanje delavcev. ARONDACIJA: ASANACIJA: BONITETA TAL: CITIZACIJA: CONA: CONING: ČETRT: U2 DOBRINE SPLOŠNEGA POMENA: so zemljišča, gozdovi, vode, vodotoki, morje, morska obala, rude in druga naravna bogastva, dobrine v splošni rabi, nepremičnine ter stvari kulturnega in zgodovinskega pomena. DOGOVOR 0 TEMELJIH PLANA: je planski dokument, predviden v slovenski republiški zakonodaji, ki ob upoštevanju smernic za pripravo srednjeročnega družbenega plana občine ali republike in na podlagi elementov za sporazumevanje in dogovarjanje o temeljih plana, usklajuje med udeleženci obveznosti glede graditve, širitve oziroma prenove naselij, infTastrukturnih objektov in naprav ter druge posege v prostor v predvidenem obdobju, kot tudi obveznosti glede stavbnih zemljišč, varovanja in razvoja naravnih in z delom pridobljenih vrednot, varovanja in izboljšanja bivalnega in delovnega okolja ter glede namembnosti oziroma spremembe namembnosti v izrabi tal. DEPOPULACIJA: upadanje števila prebivalcev na določenem območju zaradi odšeljevarija. DEPRESIVNA OBMOČJA: gospodarsko razvitejše regije ali mesta, katerih razvoj je zastal zaradi krize glavne regionalne dejavnosti in zastarelih naprav. DIVJA GRADNJA: črna, nedovoljena gradnja. DNEVNA MIGRACIJA: vsakodnevna pot (vožnja) na delo ali v šolo ("Pendlerji", vozači). DOKUMENTACIJA: (lokacijska, prostorska, tehnična, urbanistična, regionalna) - različne listine ali dokumenti, tudi podatki. DOLGOROČNI PLAN: je planski dokument, ki določa cilje in splošno usmeritev razvoja gospodarstva in družbe, znanstveni in tehnološki razvoj, spremembe v strukturi proizvajalnih sil družbe, regionalni razvoj, prostorski razvoj, vključevanje v mednarodno delitev dela ter razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Sprejemajo ga federacija, republike, pokrajini, nekatere organizacije združenega dela ter (po slovenskem republiškem zakonu) tudi občine za deset ali več let. DOSTOPNOST: dosegljivost določenega ozemlja s prometnimi sredstvi, tudi časovna oddaljenost. DRUŽBENA MOBILNOST: sposobnost in pripravljenost prebivalcev, da menjajo bivališče ali, v širšem smislu, spremene svoj socialni položaj. DRUŽBENE SLUŽBE: javne službe, negospodarske dejavnosti, ki so financirane iz proračuna ali kakšnega drugega vira in namenjene vsemu prebivalstvu. DRUŽBENI PLAN: družbenopolitične skupnosti (občine, pokrajine, republike ali zveze), je temeljni planski akt, ki se ga sprejema za pet let; določa skupne interese, cilje in naloge gospodarskega in družbenega razvoja, usklajuje odnose v celoti družbene reprodukcije, usmerja celotni materialni in družbeni razvoj ter uvaja ukrepe ekonomske politike in druge ukrepe za uresničitev plana v naslednjem srednjeročnem obdobju. 43 DRUŽBENI STROŠKI: (angl. social costs): škoda, ki jo povzročajo različni gospodarski objekti z razvrednotenjem okolja, krajine ali socialnimi posledicami. DRUŽBENO PLANIRANJE: planiranje, ki zajema gospodarske in negospodarske dejavnosti, s katerimi družba določa cilje svojemu razvoju (tudi družbenoekonomsko planiranje). EKOLOGIJA: nauk o odnosu organizmov do okolja. EKSTENZIVEN: način kmetovanja, pri katerem obstaja majhna proizvodnja na površinsko enoto. Tudi majhna naložba dela v proizvodnjo, nasprotje intenziven. EKSTERNA EKONOMIJA - ZUNANJA EKONOMIJA: (zunanje koristi, ang. external economies): koristi, ki jih ima industrijski obrat v gospodarsko razvitejšem predelu zaradi izgradnje infrastrukture, servisov, poslovnih središč itd. EKSTRAKTIVNA INDUSTRIJA: rudarstvo. ELEMENTI ZA SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE IN DOGOVARJANJE 0 TEMELJIH PLANOV (v srednjeročnih družbenih planih): so sestavina v planerskem postopku, predpisanem v slovenski zakonodaji, s katerimi se podpisniki medsebojno uskladijo glede lokacij, namenske rabe, površine in opremljenosti zemljišč, posegov v okolje ter drugih zadev, ki se nanašajo na prostorsko organizacjo dejavnosti in namensko rabo prostora. število novorojenih v odnosu do ženskega prebivalstva v starostni dobi od 15 do 45 leta. v urbanizmu: prirodno okolje in objekti, ki jih je ustvaril človek. zunanjost, oblikovitost, npr. pokrajine, mesta. NARAVNE REGIJE: regije, ki jih opredelimo na podlagi pri-rodnogeografskih faktorjev (npr. reliefa, porečij, klime), včasih imenovane tudi "geografske regije". fotografiranje zemeljskega Dovršja in izdelovanje kart na podlagi tako dobljenih podatkov. dejavnost, običajno mestne dejavnosti (npr. centralne fUnkoiie, mestotvorne-mestoslužne funkcije). FUNKCIJSKA (NODALNA) REGJJA: ozemlje, ki je navezano ali gravitira na določeno mesto (mestna regija) ali središče (centralno naselje) zaradi gospodarskih dejavnosti, prometne lege in javnih služb, ki jih takšen center nudi. FUNKCIONALNA KLASIFIKACIJA: opredelitev mest in drugih naselij, glede na prevladujočo dejavnost. GABARIT: meje maksimalnega (vertikalnega) profila stavb glede na okolico. GENERALNI URBANISTIČNI NAČRT: urbanistični načrt, ki obravnava splošne prostorske smernice mestnega območja in je osredotočen na glavne sestavne dele (namembnost površin, prometno omrežje itd.) GLAVNI PROJEKT: projekt, ki služi za pridobitev soglasja s strani pristojnih organov. 44 FERTILNOST: FIZIČNO OKOLJE: FIZIOGNOMIJA: FIZIOGNOMSKE ali FOTOGRAMETRIJA: FUNKCIJA: GOSTOTA ETAŽNIH POVRŠIN: razmerje med vsemi etažnimi površinami in površino zemljišča (flur index, Ausnutzungsziffer). GOSTOTA: prebivalstva, zazidave (razmerje med pozidanimi in nepo- zidanimi površinami) stanovanj itd. GOZDOVI S POSEBNIM NAMENOM: služijo rekreaciji, turizmu, znanstvenim raziskovanjem in drugim namenom oziroma so naravna in zgod. znamenitost. GRADBENA PARCELA: stavbno zemljišče, na katerem stoji oz. je predviden objekt ali naprava in stavbno zemljišče, potrebno za njegovo redno rabo (funkcioniranje). GRADBENI OKOLIŠ: pojem iz starejše urbanistične zakonodaje in označuje zazidljiva zemljišča. GRADBENO DOVOLJENJE: upravni akt, ki odobrava na podlagi izdanega lokacijskega dovoljenja, priglasitve nameravanih del in zakoli-ščbe dovoljene za graditev. GRAVITACIJSKO OBMOČJE: območje, ki teži pretežno ali izključno k določenemu središču. HIERARHIJA CENTRALNIH NASELIJ: razporeditev središč glede na opremljenost, funkcije in pomen. HIPOURBANIZACIJA: prikrita urbanizacija, kljub velikemu odstotku neagrar-nega prebivalstva biva v mestih razmeroma malo prebivalcev (značilnost Slovenije). HOMOGENA REGIJA: območjf, na katerem prevladuje določena gospodarska dejavnost. IDEJNI NAČRT (PROJEKT): prikaz koncepta regionalne ali urbanistične ureditve ali oblikovne rešitve. IMPLEMENTACIJA: izvajanje načrta in izdaja predpisov, potrebnih za realizacijo (izvedbo) načrta. INDUSTRIALIZACIJA: širjenje industrije, industrijske proizvodnje in svoj-skega industrijskega načina življenja in mentalitete; tudi pospešeno razvijanje industrije. INDUSTRIJSKA CONA: ozemlje, namenjeno industriji in ustrezno opremljeno z elektriko, vodo, plinom, TT-komunikacijami, prometnimi zvezami in kanalizacijo. INDUSTRIJSKI KOMPLEKS: aglomeracija med seboj tesno, horizontalno in vertikalno povezanih industrijskih podjetij z veliko zgostitvijo infV-astrukturnih naprav. INERTNOST INDUSTRIJE:' odpor obstoječe industrije do dekoncentracije, težnja po nadaljnjem aglomeriranju. INFRASTRUKTURA: vse institucije, potrebne za normalno proizvodnjo in bivanje (komunalne naprave, energetska omrežja, vodovod, prometno omrež.ie, komunikacijsko omrežje), v širšem smislu tudi stanovanjski sklad in javne zgradbe za družbene službe. INPUT - OUTPUT ANALIZA: ekonomska metoda, s katero ugotavljamo zveze ali blagovne (denarne) tokove med dejavnostmi in regijami: koliko vsaka panoga ali regija sprejema - input in koliko daje - output. Te zveze izrazimo v obliki matrike. 45 INTENZIVEN: v kmetijstvu velika proizvodnja na površinski enoti, ali velika naložba dela v proizvodnjo. INTERPOLACIJA: vstaviti vmesne vrednosti v niz podatkov. INVESTICIJE: naložbe (bruto, neto in nove investicije). INVESTICIJSKI PROGRAM: ekonomsko-tehnični elaborat, ki daje osnovne tehnične in ekonomske podatke za gradnjo ali rekonstrukcijo in utemeljuje njihovo upravičenost in smotrnost. IZBIRNA KARTA: (ang. sieve map): sintetična karta, do katere pridemo s prekrivanjem (prosojnih) kart s posebnimi podatki. Omogoča izbiro določenih območij (npr. neprimernih za zazidavo). IZOHRONA: črta, ki povezuje kraje v enaki časovni oddaljenosti od določene točke. IZPADNICA (VPADNICA): prometno pomembna cesta, ki povezuje mestno središče z obmestjem. IZRABA TAL: (land use): prikaz namembnosti površin. JALOVIŠČE: prostor za odlaganje jalovine. JAVNA RAZGRNITEV: enomesečna predstavitev osnutka prostorskega izvedbenega akta na občinskem sedežu, v prizadetih krajevnih skupnostih in zainteresiranih organizacijah združenega dela, združena z javno obravnavo in zbiranjem pripomb in predlogov občanov ali samoupravnih organizacij in prizadetih družbenih dejavnosti. KARE: del pozidanega ali nepozidanega mestnega zemljišča, obda- nega s štirimi cestami. KARTIRANJE: v ožjem smislu vrisovanje stanja v prostoru na karto. v širšem pomenu: vnašanje na karto zvez in odvisnosti med pojavi, genezo in funkcijo pojavov (= geografsko karti-ranje). KATASTER: kartografski in protokolarni prikaz določenega stanja ali pojava v pokrajini (npr. gozdni kataster, kataster vodnih virov, cestnega omrežja, zemljiški kataster). Kataster komunalnih naprav - zbirna tehnična evidenca o komunalnih napravah in objektih v naselju ali mestu. KATEGORIZACIJA: opredelitev in razvrstitev določene dejavnosti, objektov ali pojavov (zemljišč, cest, vodnih virov). KLASIFIKACIJA NASELIJ: funkcionalna opredelitev naselij. KOMASACIJA: zložba ali združevanje razloženih parcel v večje ali enotne zemljiške komplekse. KOMPLEKSNO PLANIRANJE (ang. comprehensive planning): vseobsežno planiranje. KOMUNALNA DEJAVNOST: dejavnosti, ki skrbe za oskrbo mesta ali naselja z vodo, energijo, za odvod odplak in smeti in čiščenje ulic, v širšem smislu tudi druge mestne javne službe: mestni potniški promet, gasilska služba, parkiranje, razsvetljava, pokopališka služba, tržnice, kopališča in toplarne. KOMUNIKACIJSKO OMREŽJE: vse dejavnosti, ki posredujejo zveze med naselji in v naselju. 46 KONURBACIJA: (ang. conurbation) ali somestje: več tesno zraščenih naselij ali mest, ki fiziognomsko in funkcijsko tvorijo celoto. KONTINUIRANO PLANIRANJE: je obveznost organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih skupnosti, da imajo stalne plane za ustrezno obdobje, sprejemajo ukrepe za njihovo uresničevanje, plane po potrebi prilagajajo spremenjenim pogojem in pravočasno pripravljajo plane za naslednje obdobje. KRAJINA: pejsaž; oblikovanje krajine, valoriziranje ali vrednote- nje krajine; krajinarstvo - posebna veja arhitekture in agronomije. KRAJINSKA ZASNOVA OBMOČJA: postavka v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine (v slovenski republiški zakonodaji), ki predvideva za območja izven ureditvenih območij naselij, za katera je izražen poseben družbeni interes zaradi krajinskih ali drugih vrednot okolja, planske usmeritve za varovanje in razvoj vrednot človekovega okolja, razvoj dejavnosti v prostoru in njihovo prostorsko organizacijo ter podrobnejšo zasnovo namenske rabe prostora. KRAJINSKI PARK: območje s prvobitno kultivirano Dokrajino, ki jo oblikujejo naravne značilnosti in je pod posebnim varstvenim režimom. KVARTARNE DEJAVNOSTI: (javne službe): kulturna, prosvetna, socialna, zdravstvena in upravna dejavnost. LETNI PLANSKI AKT: je planski dokument, s katerim uresničujemo sproti, vsako leto, srednjeročni plan, upoštevajoč pri tem dinamiko uresničevanja ciljev in nalog predvidenih s srednjeročnim planom. LINEARNO PROGRAMIRANJE: matematična metoda, s katero v ustreznem modelu ugotovimo takšno kombinacijo virov, ki bo dala maksimalen dohodek (npr. ureditev prometa). LOKACIJA: natančnejša določitev lege objekta, vendar tudi v širšem pomenu npr. industrijska makro in mikrolokacija, lokacija naselij. LOKACIJSKA DOKUMENTACIJA: upravni akt, s katerim pristojni občinski upravni organ opredeli na območju s "prostorskimi ureditvenimi pogoji" pogoje za poseg v prostor. LOKACIJSKI NAČRT: oblika prostorskega izvedbenega načrta za posamezne in-fTastrukturne objekte in naprave. LOKACIJSKI POSTOPEK: del upravnega postopka, ki ga opravi upravni organ na podlagi lokacijske dokumentacije in na podlagi katerega ugotovi vse okoliščine, ki vplivajo na presojo o izdaji dokončnega upravnega akta - lokacijskega dovoljenja. LOKACIJSKO DOVOLJENJE: upravni akt, s katerim pristojni občinski upravni organ z veljavnostjo enega leta opredeli na območjih s "prostorskimi izvedbenimi načrti" pogoje za prenos načrtovanih objektov v prostor, za graditev objektov ali za 47 druge posege v prostor (npr. izkoriščanje rudnih bogastev, vodnogospodarske ureditve,melioracije, urejanje zelenic itd.). LOKALNA SKUPNOST: (krajevna skupnost): sociološki pojem, ki pomeni teritorialno manjšo globalno družheno skupino, nekakšno družbo v malem. MAGISTRALNA CESTA: glavna prometna žila, pri nas cesta, ki povezuje več republik, mednarodna cesta ali osnovna cesta jugoslovanskega omrežja, tudi regionalna cesta. širši položaj ali lega objekta (nasprotje od mikrolokacije). po Mumfordu stopnja v genezi urbane civilizacije, po Gottmannu zelo obsežno urbanistično območje, ki zajema celo več velikih mest. območje, ki je z mestom funkcijsko povezano v enoten prostorski organizem. MESTOTVORNE DEJAVNOSTI: (ang. basic activities): dejavnosti v mestu, ki opravljajo funkcije za širše območje in prinašajo mestu dohodke. MESTOSLUŽNE DEJAVNOSTI: (ang. service activities, non-basic activities): dejavnosti, ki služijo mestnim prebivalcem. METROPOLITANSKO OBMOČJE: urbanizirano območje okoli večjega mesta, ki je s središčem tesno funkcijsko povezano (ameriška upravno-teritorialna enota). MIGRACIJSKI SALDO: razlika med številom priselitev (imigracij) in odseli-tev (emigracij). poenostavljen prikaz realnih razmer ali dogajanja, ki se opira na določene ugotovljene zakone in zveze med pojavi. PLANIRANJE: plan izdela en sam pooblaščeni center. določitev ciljev, ki jih želimo doseči, kot tudi nalog in načina, kako te naloge sprovesti, da bi dosegli zastavljeni program. PROSTORA: ena od pomembnejših postavk v prostorskih sestavinah, s katero določamo območja kmetijskih zemljišč in gozdov, izkoriščanje rud, vodnih virov, naravne in kulturne dediščine, ureditvena območja naselij (območja poselitve in infVastrukturnih naprav), rekreacijska območja, območja za posebne namene, nevarna in ogrožena območja, odlagališča odpadkov, vodnogospodarske ureditve ter območja varovanja naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA: obsega naravne spomenike in znamenitosti ter kulturne spomenike, ki so zaradi svojega družbenega pomena, znanstvenega in turističnega interesa pod posebnim družbenim varstvom in skrbjo. NARAVNI REZERVAT: manjše prvobitno območje ali območje z značilnostmi prvobitne žive in nežive narave, tudi območje s posebno pričevalno in kulturno funkcijo, ki je pod posebnim družbenim varstvom. MAKROLOKACIJA: MEGALOPOLIS: MESTNA REGIJA: MODEL: MONOCENTRIČNO NAČRTOVANJE: NAMENSKA RABA 48 NARAVNI SPOMENIK: posamezen objekt ali skupina objektov žive ali nežive narave, pogosto pod posebnim varstvom. večje območje s prvobitno ali kultivirano pokrajino, z naravnimi, krajinskimi in drugimi znamenitostmi, ki je zaradi svojega družbenega pomena, znanstvenega ali turističnega interesa, kulturnega, ekološkega ali rekreacijskega pomena pod posebnim varstvenim režimom. večja ali manjša skupina obljudenih hiš; po statističnih navodilih ima skupno ime in urejenoi numeracijo, ki se prične s številko 1. gradbena dela pod zemljo ali na zemeljski površini (kanalizacija, ceste itd.). (urbanističnega načrta): obnova ali časovno posodobljenje. OBLIKOVANJE KRAJINE, MEST: ureditev, ki jo izvedemo po enotnih načelih oblikovanja z namenom doseči boljše in lepše okolje in enkratno celoto z lastnim značajem. OBMESTJE: območje okoli mesta, ki je z mestom tesno in redno (vsa- kodnevno) povezano (ožje vplivno ali gravitacijsko območje). OBMOČJA S POSEBNIM NAMENOM: v regionalnem planiranju so to območja medobčinskega ali nacionalnega pomena (npr. varstvo narave, vodnogospodarska območja, varstvo zalog ali rud itd.). OBVEZNI ENOTNI KAZALCI: so izbor različnih indikatorjev o ekonomskih, socialnih in prostorskih sestavinah, ki se jih uporablja za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje družbenih planov ter za njihovo kontrolo in primerjavo. OBVEZNO IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNIH DRUŽBENIH PLANOV: so sestavine dolgoročnega plana družbenopolitične skupnosti, ki se nanašajo na dobrine splošnega pomena, na omrežje naselij in njihova območja, na organizacijo dejavnosti in na zasnovo namenske rabe prostora ter na infrastruktur na omrežja magistralnega in regionalnega pomena. OCENJENE MOŽNOSTI IN POGOJI ZA RAZVOJ: glej analizo možnosti družbenega razvoja. ODPADNA VODA: rabljena voda iz gospodinjstev, tovaren in drugih obratov, ki je kemično, biološko ali fizično onesnažena. OLIGOCENTRIČNO PLANIRANJE: plan izdela več pooblaščenih centrov s postopnim vsklajevanjem. ONESNAŽENJE: (vode, zraka, okolja): kemično, biološko in fizično kvarjenje prirodnih razmer, v širšem smislu tudi hrup. OSREDNJE POSLOVNO OBMOČJE: (ang. Central business district - CBD): del mestnega središča, kjer Je osredotočeno poslovno življenje. PARCELACIJA: zemljiško posestni postopek, pri katerem se razdeli zemljišče na parcele in se določijo gradbene parcele za graditev objektov ali za druge posege v prostor. PLAN: samoupravne organizacije ali skupnosti (temeljne, delov- ne ali sestavljene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti) je temeljni NARODNI PARK: NASELJE: NIZKA GRADNJA: NOVELACIJA: 49 plan družbenoekonomskega razvoja za prihodnjih pet let; obsega pogoje za povečanje dohodka, odnose pridobivanja in razporejanja dohodka, krepitev materialne osnove dela, varstvo življenjskega okolja ter zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb. PODLOGA: karta, na katero nanašamo podatke o regiji ali mestu. POLEOGEOGRAFIJA: geografija mest ali urbana geografija. POLICENTRIČNO PLANIRANJE: sistem planiranja, pri katerem pride do veljave soodločanje vseh zainteresiranih institucij različnih hierarhičnih stopenj o nadaljnjem razvoju (nasprotje mo-nocentrično planiranje). POLICENTRIČNI SISTEM (npr. urbani sistem): med seboj povezani sklop več centrov, ki si medsebojno dele funkcije, vendar tvorijo celoto. POSEBNO DRUŽBENO VARSTVO: lahko obsega posamezna krajinska območja, predmete narave, značilnosti slovenske obale, rastlinski in živalski svet, območja, ki so namenjena za rekreacijo, morje in morsko obalo, reke, potoke, jezera in njihova obrežja, studence in talno vodo ter zrak; izvaja se ga s splošnimi v zakonih določenimi pogoji. POSEBNA STRUKTURA: razdelitev zemljišč glede na lastništvo; delitev je izvedena glede na zemljiške kategorije, velikost in razdrobljenost posesti in glede na sektor lastništva. POTRDITEV (urbanističnega programa, urbanističnega reda itd.): sprejetje ustreznega dokumenta s strani pristojnega organa občinske skupščine. PRAG - PRAGOVNA TEORIJA (ang. threshold theory): teorija, ki sloni na spoznanjih, da mora mesto (naselje) preseči določeno velikost, da je upravičeno do določenih institucij. Tudi premagovanje določenih pragov v infrastrukturnem omrežju, da bi se mesto lahko dalje razvijalo, kar je mogoče doseči asmo z velikimi naložbami. PROGRAM: sestavni del regionalnega ali urbanističnega plana, po zakonodaji veljavni do leta 1976, v katerem so na podlagi analize obstoječih razmer navedene družbenoekonomske razvojne smernice, potrebe in težnje ter njihova družbenoekonomska utemeljitev v prostoru. PROGRAMIRANJE: ocena časa, ki ga potrebujemo za uresničitev plana kot tudi vseh vmesnih etap in ukrepov, da bi dosegli maksimalno učinkovitost. PROJEKT (načrt, plan): po stari zakonodaji, veljavni do leta 1976, glavni, idejni, urbanistični projekt. PROSTORSKE SESTAVINE: dolgoročnih in srednjeročnih planov (v zvezni zakonodaji "prostorski načrt") ter letnih aktov se nanašajo na varovanje in smotrno rabo dobrin splošnega pomena in na razvoj dejavnosti v prostoru ter na usklajevanje namenske rabe prostora. PROSTORSKI IZVEDBENI NAČRTI: planski dokument v prostorskih sestavinah družbenega plana (po slovenski republiški zakonodaji) 50 urejajo območja, predvidena z družbenim planom za graditev, širitev ali prenovo naselij ter za izvajanje drugih posegov v prostor. S prostorskim izvedbenim načrtom se podrobno določijo urbanistični, oblikovalski, gradbeno-tehnični, tehnološki in drugi pogoji za zagotovitev ustreznih bivalnih, delovnih in proizvodnih razmer ter pogoji za opremljanje s prometnimi, energetskimi, komunalnimi in drugimi infrastrukturnimi objekti in napravami. Zakon razlikuje tri oblike prostorskih izvedbenih načrtov: zazidalni, ureditveni in lokacijski načrti. PROSTORSKI NAČRT: (v slovenski republiški zakonodaji "prostorski izvedbeni akt") obsega ureditev, organizacijo in uporabo prostora: zemljišč, voda, zraka, infrastrukturnih objektov in omrežij, objektov gospodarskih in družbenih dejavnosti, območij s posebnim namenom ter varstvo in izboljševanje življenjskega okolja. PROSTORSKA UREDITEV (nem. Raumordnung, franc, amenagement du territoire): dejavnost, ki skuša ob upoštevanju družbenoekonomske strukture in politike zagotoviti najracionalnejšo uporabo prostora v prid vse družbe. PROSTORSKO PLANIRANJE: interdisciplinarno raziskovanje in usmerjanje ekonomskih in socialnih pogojev v določenem geografskem okolju, ob upoštevanju medsebojnih vplivov in razvojnih tendenc vseh prisotnih faktorjev v tem okolju ali prostoru (ang. town and country planning, franc, amenagement du territoire, nem. Raumordnung ali Orts-, Regional und Landesplanung, rus. planirovka gorodov i rajonov). RAJONIZACIJA: smotrna členitev prostora (npr. kmetijska rajonizacija): v ruščini regionalizacija. RAZGRNITEV: javna obravnava urbanističngea dokumenta pred dokončnim sprejetjem. Razgrnitev traja 30 dni. RAZVOJ IN ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU: ena od najpomembnejših postavk v prostorskih sestavinah, ki opredeljuje naselja z njihovimi funkcijami, velikostjo in medsebojno odvisnostjo, prometno omrežje, energetske vire in omrežje zvez, vodne vire in čiščenje odplak, razporeditev stanovanj, storitvenih dejavnosti in proizvodnih dejavnosti. REGIJA: večje ozemlje, ki ga družijo skupne prirodne in družbene značilnosti, oziroma se pojavi tako med seboj povezujejo, součinkujejo ali prepletajo, da dajejo ozemlju določeno svojskost in celovitost. V regionalnem planiranju izhodišče urejanja, objekt urejanja in vizija bodoče urejene pokrajine. REGIONALIZACIJA: razdelitev ozemlja na regije na podlagi različnih kriterijev. REGIONALNI PROSTORSKI PLAN: zvrst ali stopnja prostorskega urejanja večjega ozemlja, ki izhaja iz družbenega plana, vendar upošteva svojske regionalne in druge prostorske pogoje. Vsebuje: družbenoekonomska izhodišča in smernice za go- 51 spodarjenje s prostorom, splošne zasnove prometnega in energetskega omrežja in vodnega gospodarstva, namensko porazdelitev površin in družbenoekonomsko utemeljitev plana (po stari zakonodaji do leta 1976). REGIONALNO PLANIRANJE: je premišljeno usklajevanje in načrtovanje socialnoekonomskega razvoja na obsežnejših območjih (regijah, v medobčinskih skupnostih, občinah, mestnih skupnostih) ob upoštevanju naravnih in socialnih razmer, racionalne rabe zemljišč, naprav, objektov in dobrin splošnega pomena ter varovanja naravnih in z delom pridobljenih vrednot, da bi dosegli smotrno usmerjanje razvoja dejavnosti in njihove organizacije v prostoru ter smotrno namensko rabo prostora, usklajeno s prostorskimi možnostmi in družbenimi potrebami. REGIONAL SCIENCE (ang.): regionalna veda, v bistvu prostorska ali regionalna ekonomija (nem. Raumplanung, ang. regional science). REGISTER PROSTORSKIH ENOT: je evidenca podatkov o naravnih lastnostih prostora, njegovi dejanski rabi ter o predpisanem varovanju prostora in o omejitvah pri posegih v prostor; vodijo ga geodetski upravni organi v družbenopolitičnih skupnostih. REKREACIJA: oddih; rekreacijske površine: zemljišča namenjena rekrea- ciji (igrišča, parki, gozdovi, itd.). RESORNI PLAN: vejni plan (določene dejavnosti,.npr. kmetijstva). RURALNO PLANIRANJE: načrtovanje podeželske ali samo agrarne pokrajine, imenovano tudi rurizem (ang. rural planning). SEKUNDARNI SEKTOR: industrija, rudarstvo, gradbeništvo in proizvodna obrt. Nekateri štejejo tudi promet v to skupino dejavnosti. SEKUNDARNO BIVALIŠČE: bivališča, ki jih imajo posamezniki ali organizacije za rekreacijo (letovanje, počitek, zdravljenje itd.). SISTEMI AGRARNE IZRABE TAL: prevladujoči način kmetijskega gospodarjenja, kot izhaja iz pomena in razporeditve kmetijskih kategorij in kmetijskih kultur ter proizvodnje. SKUPNI PLAN: sprejemajo v organizacijah združenega dela, ki sestavljajo tehnološko enotni sistem (skupnost jugoslovanskih železnic, skupnost pošt, telefonov in telegrafov, skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva) ali druge organizacije združenega dela, ki tvorijo reprodukcijsko odvisne celote. SKUPNI RAZVOJNI PROGRAM: je neobvezen planski dokument orspnizacij združenega dela, ki podaja program razvoja dejavnosti in proizvodnje ter je lahko temelj za njihove plane. SKUPNI TEMELJI ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNIH DRUŽBENIH PLANOV: enoten planski akt v organizacijah združenega dela (temeljnih, delovnih ali sestavljenih), ki obsega pogoje in možnosti za povečanje dohodka, cilje in naloge poslovne in razvojne politike, medsebojne obveznosti, odnose pri pridobivanju in razporejanju dohodka, krepitev materialne osnove dela in združevanje sredstev, varstvo okolja in skupne potrebe. 52 SLUM: prenaseljeni stanovanjski predeli s skrajno skromnimi življenjskimi razmerami in opremo. SMERNICE za pripravo dolgoročnega oziroma srednjeročnega plana: so temelj za določanje razvojnih ciljev in nalog subjektov planiranja ter za pripravljanje in sprejemanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter planov družbenopolitičnih skupnosti. SOČASNO PLANIRANJE: je istočasno ali hkratno pripravljanje planov, usklajevanje planov v odnosih medsebojne odvisnosti, določanje skupnih interesov in ciljev in sprejemanje planov organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter planov družbenopolitičnih skupnosti. SOSESKA: krajevna ali stanovanjska skupnost, samoupravna skupnost občanov, tudi osnovna organizacijska enota v urbanističnem planiranju naselij. SPALNO NASELJE: naselje, v katerem prebivalci prvenstveno bivajo in je brez lastnih dejavnosti, prebivalci odhajajo na delo izven kraja. SPOMENIK OBLIKOVANE NARAVE: objekt ali površine, nastale z vrtnim ali parkovnim oblikovanjem. SPOMENIŠKO VARSTVO: družbena služba, ki varuje in skrbi za prirodne in kulturne spomenike. STAVBNO ZEMLJIŠČE: zazidano ali nezazidano, je z družbenim planom namenjeno graditvi objektov in naprav ali pa so na njem že zgrajeni objekti ali naprave z izdanim predpisanim dovoljenjem za graditev. STOPNJA URBANIZACIJE: odstotek prebivalstva, ki živi v mestih. STORITVENE DEJAVNOSTI: terciarne (storitvene) in kvartarne dejavnosti (javne ali družbene službe). STRUKTURA: sestava (struktura prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj, potrošnje, itd.). Tudi osnovne gospodarske dejavnosti (infrastruktura - struktura - superstruktura). STROKOVNE PODLAGE: so osnova za odločitve pri urejanju prostora; vsebujejo analizo možnosti družbenega razvoja ter druge raziskave, študije ali projekte o naravnih lastnostih prostora ter o razvojnih možnostih v prostoru. SUBJEKTI PLANIRANJA: so organizacije združenega dela (temeljne, delovne in sestavljene), samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in družbenopolitične skupnosti (občine, mestne skupnosti, pokrajini, republike, federacija). SUBURBANIZACIJA: proces razseljevanja mestnega prebivalstva v obmestje. SUPERSTRUKTURA: negospodarske dejavnosti kot šolstvo, uprava, zdravstvo itd. TEORIJA 0 EKONOMSKI OSNOVI (ang. economic base theory): teorija, ki deli vse gospodarske dejavnosti v regiji ali mestu na zunanje (eksogene), ki prinašajo dohodek od prodaje ali storitev izven regije, in na notranje (endogene), ki ustvarjajo dohodek znotraj regije. 53 TRAJNO VAROVANI GOZDOVI: so gozdovi,v katerih bi s posegi ogrozili njihovo varovalno vlogo (pred erozijo, hudourniki, plazovi, vetrom). URBANISTIČNA ZASNOVA NASELJA: postavka v prostorskih zasnovah dolgoročnega plana občine (v slovenski republiški zakonodaji), ki določa za ureditvena območja naselij ali mest planske usmeritve glede razvoja dejavnosti v prostoru in zasnovo podrobnejše namenske rabe prostora. URBANISTIČNA ZAKONODAJA: Zakon o urbanističnem planiranju (UL SRS 16/67285), Zakon o regionalnem prostorskem planiranju (UL SRS 16/67-284), Odlok o določitvi objektov širšega regionalnega pomena za urbanizem (UL SRS 30/67-449). Zakon o urejanju prostora (UL SRS 18/84-930), Zakon o urejanju naselij in drugih posegih v prostor (UL SRS 18/84-931), Zakon o stavbnih zemljiščih (UL SRS 18/84-932), Navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (UL SRS 20/85-941). URBANISTIČNI DOKUMENTI: urbanistični program, urbanistični načrt, urbanistični red (po stari zakonodaji iz leta 1976). URBANISTIČNI NAČRT: dokument, ki določa podrobnejše ekonomsko tehnične osnove za ureditev mestnega območja in okolice ali za posamezna naselja (po slovenski zakonodaji 1967-1976). URBANISTIČNI PROGRAM: dokument, ki daje na podlagi znanstvenih in strokovnih dognanj in družbenega sporazuma občanov družbenoekonomske in prostorske smernice za urejanje mesta in okolice (po stari zakonodaji 1967-1976). URBANISTIČNI RED: uradni dokument, ki ureja območja, ki jih ni zajel urbanistični načrt, to je predvsem podeželje (po stari zakonodaji 1967-1976). URBANISTIČNO NAČRTOVANJE: znanstveni in oblikovalski postopek, temelječ na socialnih, gospodarskih in zlasti tehničnih spoznanjih in družbenih potrebah, s katerimi načrtujemo naselja in druge posege v prostor ter zagotavljamo racionalno rabo zemljišč, objektov in naprav, premišljeno razporeditev in usklajenost z drugimi dejavnostmi v prostoru. URBANIZACIJA: proces večanja in nastajanja novih mest, naraščanje mestnega prebivalstva, prevzemanje mestnega načina življenja in opreme na podeželju. URBANIZEM: dejavnost, ki obsega raziskovanje, načrtovanje in izgrad- njo mest in naselij, v širšem pomenu besede tudi vse prostorsko načrtovanje. UREDITVENI NAČRT: oblika prostorskega izvedbenega načrta, s katerim izvajamo prenovo, dopolnilne gradnje in komunalno asanacijo v ureditvenih območjih naselij in drugih poselitvenih območjih ter druge posege v prostor. UREDITVENO OBMOČJE NASELJA (ali skupine med seboj prostorsko in funkcionalno povezanih naselij): je zaokrožena celota soodvisnih dejavnosti v prostoru z enotnimi naravnimi in z delom ustvarjenimi lastnostmi ter zajema strnjeno pozidane 54 površine in druge površine obstoječega naselja ter nove površine, ki so namenjene za predvideni razvoj naselja ali skupine naselij. UREJANJE DRUGIH POSEGOV V PROSTOR: je urbanistično načrtovanje infl-astru-kturnih objektov in naprav ter drugih trajnih sprememb prostora zunaj ureditvenih območij naselij, določanje pogojev za prenos načrtovanih posegov v prostor ter urbanistični nadzor nad njihovim izvajanjem. UREJANJE KRAJINE: oblika vrtne ali parkovne arhitekture, povezane s kmetijstvom ali gozdarstvom ter drugimi naravoslovnimi in družboslovnimi vedami, ki na estetski, humani in racionalni način oblikuje pokrajino oziroma posege v njo. UREJANJE NASELIJ: je urbanistično načrtovanje graditve, širitve in prenove naselij, določanje pogojev za prenos načrtovanih objektov in naprav v prostoru ter urbanistični nadzor nad njihovim izvajanjem. UREJANJE PROSTORA: je varovanje dobrin splošnega pomena in skrb za njihovo smotrno rabo, usmerjanje razvoja dejavnosti v prostoru in njihove prostorske organizacije ter določanje namenske rabe prostora tako, da je usklajena s prostorskimi možnostmi in družbenimi potrebami. VALORIZACIJA: vrednotenje (pokrajine, naselij, okolja itd.). VODNO GOSPODARSTVO: gospodarska dejavnost, katere namen je smotrno upravljanje in izkoriščanje vodnih virov (pitna voda, melioracije, namakanje, urejanje voda itd.). VPLIVNO OBMOČJE: ozemlje, ki je funkcijsko navezano na določeno mesto (tudi gravitacijsko območje). VRTNO MESTO (GARDEN CITY): mesto (po zamisli angleškega arhitekta Howarda) v zelenju in parkih, kombinacija mesta in vasi. VSEOBSEŽNO (KOMPLEKSNO) PLANIRANJE (ang. comprehensive plan): dokument, ki združuje vse resorne plane panog in vsklajuje družbeno in prostorsko planiranje. ZADEVE SPLOŠNEGA POMENA: so tiste, ki se financirajo iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti; med nje sodijo med drugim zadeve urejanja prostora, izenačevanje pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja. ZAVAROVALNO OBMOČJE: ozemlje, na katerem velja poseben urbanistični režim ali prepoved gradenj in spreminjanje okolja. ZAZIDALNI NAČRT: oblika prostorskega izvedbenega načrta, s katerim urejamo nova naselja, posamezna območja znotraj ureditvenih območij naselij ter turistična in industrijska naselja zunaj ureditvenih območij naselij. ZBIRNA KARTA: v urbanistični dokumentaciji sumarni prikaz celotne izrabe tal v sedanjosti in prihodnosti kot tudi ureditve prostora. 55 ZEMLJIŠKA POLITIKA: politika prometa z zemljišči in urejanje izrabe zemljišč; preprečevanje zemljiške špekulacije (neupravičeno in nedovoljeno bogatenje pri kupčevanju z zemljišči). ZGOSTITVENA OBMOČJA: območja, kjer je zaradi ugodnega položaja prišlo do velike zgostitve prebivalstva, industrije in različnih drugih uporabnikov prostora. Potreba po posebnem režimu (ang. congested regions, nem. Ballungsräume). dr Igor Vrišer Opomba: Del terminov in njihove razlage je bil povzet iz dela "Urbanistični terminološki slovar", Urbanistični inštitut SRS, Ljubljana 1971. 56 UDK 711.2(497.12)"1986/2000" DOLGOROČNI PLAN SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 Andrej Černe * Značilnosti dolgoročnega planr SR Slovenije prikazujemo v krajšem pregledu samo s prostorskega vidika, ne pa tudi z ekonomskega ali socialnega vidika družbenega planiranja. Dolgoročni družbeni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 je bil objavljen v Ul. SRS, štev. 1-1, 1986. Zavod SRS za družbeno planiranje pa je objavil poleg analize razvojnih možnosti SR Slovenije v obdobju 1986-1985/2000 še kartografski del dolgoročnega plana Slovenije, in sicer z namenom, da bi prikazali razmestitev in povezavo tistih funkcij prostora, ki so osnovnega pomena za zasnovo in strategijo razvoja posameznih dejavnosti in območij v SR Sloveniji. Obvezna izhodišča za pripravo in oblikovanje dolgoročnih in srednjeročnih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji so za nekatere dejavnosti prikazana na posameznih tematskih kartah v merilu 1:250.000 in 1:500.000, in sicer za kmetijstvo, vodno gospodarstvo, rudarstvo, naravno in kulturno dediščino, poselitev, energetiko itd. Tako so prikazana prva območja kmetijskih zemljišč v SR Sloveniji, pomembnejši varovalni gozdovi, območja zajetih in nezajetih pomembnejših vodnih virov, zasnova razmestitve večnamenskih zadrževalnikov, regionalnih vodotokov in čistilnih naprav za odpadne vode, območja pomembnejših rezerv rudnih in mineralnih surovin, narodni regijski in krajinski parki, območja saniranja pomembnejših vodotokov, omrežja središč regionalnega pomena, omrežje magistralnih cest, magistralnih in glavnih železniških prog, pomembnejše luke, HE, TE in toplarne od 10 MW, prenosno omrežje 110, 220 in 400 kW, magistralni plinovodi itd. Dolgoročni prostorski razvoj SR Slovenije je opredeljen v družbenem planu med drugim tudi s: - strategijo regionalnega razvoja; - skupnimi elementi organizacije dejavnosti v prostoru; - rabo prostora in krajinsko preobrazbo; - usmerjanjem poselitve; - urejanjem in varstvom okolja; - usmerjanjem usklajevanja navzkrižnih interesov v prostoru. Oglejmo si nekatere izmed osnovnih vsebinskih značilnosti posameznih področij prostorskega razvoja SR Slovenije. Strategija regionalnega razvoja je usmerjena predvsem v pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja. Na osnovi racionalne rabe naravnih virov, prebivalstva, zaposlenih ter ob upoštevanju takoime-novanih razvojnih prednosti ter razvojnih omejitev posameznih območij naj bi dosegli usklajen razvoj proizvodnih, oskrbnih, infrastrukturnih in * mag. geog., asistent, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 57 ) družbenih dejavnosti. Za usklajen razvoj naj bi skrbeli še prav posebej tudi v manj razvitih območjih, obmejnih hribovitih območjih ter manj razvitih geografskih območjih v SR Sloveniji. Gospodarske dejavnosti bodo upoštevale policentrično zasnovo prostorskega razvoja SR Slovenije, kar pomeni, da se bodo morale izogniti pretirani prostorski koncentraciji ali razvoju večje^ števila manjših središč z monostrukturo. Podobno velja tudi za poselitev, ki bo v glavnem z naravno rastjo prebivalstva po posameznih regijah ter znatnejšo koncentracijo prebivalstva v regionalnih središčih zagotovila zmerno prostorsko koncentracijo. Regionalna središča Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, somestje Koper-Izola-Piran, Nova Gorica, Novo mesto in Murska Sobota bodo s krepitvijo zaposlitvene in oskrbne vloge predstavljala osnovo policentričnega razvoja Slovenije. Pri tem bodo imela zaradi bolj oddaljene lege nekaterih območij pomembno vlogo še so-mestja: Ravne-Slovenj Gradec-Dravograd, Brežice-Krško, Jesenice-Bled-Ra-dovljica, Trbovlje-Zagorje-Hrastnik, Velenje, Postojna in Ptuj. Za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja moramo nenazadnje skrbeti tudi za ohranitev zadostnega deleža kmečkega prebivalstva v vseh tistih območjih, ki so naravno primerna za kmetijstvo, kar velja še zlasti za hribovita območja ter ostala demografsko ogrožena območja v SR Sloveniji. To bi dosegli z odpiranjem delovnih mest, z razvojem storitvenih in družbenih dejavnosti, izgradnjo infrastrukture, vzpodbujanjem vlaganj v omenjena območja itd. Skupni elementi organizacije dejavnosti v prostoru izhajajo iz potreb za dosego ciljev razvoja. Nanašajo se na smotrno organizacijo dejavnosti, skupne elemente strategije skladnega regionalnega razvoja in racionalno organizacijo dejavnosti v prostoru. Le ta je zasnovana v planu predvsem z naslediljimi usmeritvami: - proizvodno, zlasti industrijskih zmogljivosti bomo povečevali v regionalnih, občinskih in pomembnejših lokalnih središčih z večjim številom delovno sposobnih prebivalcev; - nove proizvodne zmogljivosti, ki lahko v večji meri vplivajo na človeka in njegovo okolje bodo v prostoru tako razporejene, da njihovi skupni škodljivi vplivi ne bodo porušili ekološkega ravnotežja; - pri prostorski razmestitvi družbenih dejavnosti moramo kar v največji meri upoštevati racionalizacijo oskrbe ob upoštevanju prometne dostopnosti središč; - razvoj omrežij naselij mora biti usklajen z razvojem infrastrukturnih omrežij; - osnovna funkcija podeželja mora biti kmetijska in gozdarska proizvodnja, z izjemo v izrazitih turističnih in rekreacijskih območjih; - prednost pri odpiranju novih gospodarskih obratov po vaseh bodo imele tiste dejavnosti, ki imajo največji multiplikativni učinek in ki v večji meri vplivajo na zmanjšanje delovne migracije prebivalstva, na preprečevanje odseljevanja prebivalstva iz demografsko ogroženih območij itd. Raba prostora in krajinska zasnova upošteva namensko rabo prostora za kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, poselitev, infrastrukturo, naravno in kulturno dediščino. Pri kmetijski rabi je potrebno upoštevati varstvo kmetijskih zemljišč, zlasti na ravninskih njivskih zemljiščih in melioriranih zemljiščih v ravninskih predelih. V hribovitih predelih je potrebno preprečiti opuščanje izkoriščanja kmetijskih zemljišč ter preprečiti popolno depopulacijo ter ekološko in krajinsko degradacijo. Poselitev mora biti usmerjena predvsem v strnjena naselja (izrabo prostih 58 površin) nezazidanih površin znotraj naselij, na manj primerna zemljišča za kmetijsko obdelavo. Občine morajo za vsa pomembnejša lokalna, občinska in regionalna središča izdelati urbanistično zasnovo. Pri širjenju, urbanih naselij v glavnih zgostitvenih območjih v SR Sloveniji: Obala, Gorenjska, širše zaledje LJubljane, spodnja Savinjska dolina, širše zaledje Maribora , je potrebno upoštevati zemljiške in ekološke pogoje ter možnosti razvoja omrežij naselij, vključevanje v širše aglomeracije itd. V stanovanjskih območjih moramo preprečiti pretirano zgostitev in gostoto prebivalstva ter "potratno" rabo površin za individualno gradnjo. Gostote naj bi se gibale med 100 in ne veliko več kot 200 prebivalci na hektar. Objekte in območja, ki imajo posebno kulturno, znanstveno ali estetsko vrednost, je potrebno zavarovati. Zaradi pomena teh območij in objektov so vsa območja naravnih znamenitosti in pomembnejših kulturnih spomenikQv obvezna izhodišča za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planov. Območja izrednih krajinskih in drugih vrednot so v planih opredeljena kot krajinska zasnova. Usmerjanje poselitve je zasnovano na delitvi flinkcij v urbanem omrežju SR Slovenije med regionalnimi središči, občinskimi središči, pomembnejšimi lokalnimi središči in ostalimi lokalnimi središči. Ctarežje urbanih regionalnih središč z oskrbnimi in proizvodnimi flinkcijami predstavlja obvezno izhodišče za dolgoročne in srednjeročne družbene plane. Regionalna središča v SR Sloveniji so tista mesta in somestja, ki predstavljajo v urbanem sistemu SR Slovenije, ali bodo predstavljala, središča širših območij ali zaposlitvena, proizvodna, storitvena in prometna središča. To so centralna naselja srednje ali višje 3topnje oskrbe s pestrejšo strukturo storitev za večja gravitacijska zaledja, mesta z izrazitejšo koncentracijo zaposlenih v industrijskih dejavnostih, ali pomembna prometna središča v osrednjih demografskih zgostitvenih območjih v SR Sloveniji. Med regionalnimi središči, ki so hkrati osnovni nosilci policentričnega razvoja SR Slovenije, bi morali v bodoče posebno pospešiti razvoj tistih regionalnih središč, ki so v dosedanjem razvoju zaostajala za možnostmi, oziroma potrebami širših območij. To velja zlasti za Mursko Soboto in so-mestje Brežice-Krško. Občinska središča bodo imela v urbanem omrežju SR Slovenije vlogo zaposlitvenih in oskrbnih središč ter prometnih vozlišč na območju občine. Vloga posameznih občinskih središč bo upoštevala demografske razmere naselja, obsegala bo gravitacijsko zaledje, stopnje degradacije, gostote poselitve, lego glede na pomembnejše magistralno in regionalno prometno omrežje itd. Razvoj storitvenih in oskrbnih dejavnosti v občinskih središčih pa bo odvisen predvsem od obsega in strukture gravitacijskih območij. Pomembnejša lokalna središča bodo predstavljala nekatera lokalna središča v večjih zgostitvenih območjih izven občinskih središč. Posebno vlogo bodo imela pomembna lokalna središča tudi v občinah, ki obsegajo večja območja. Ostala lokalna središča v občinah naj bi zasnovali na osnovi vsaj približno enakovredne stopnje, kar zadeva osnovno preskrbo prebivalstva. Urejanje prostora in varstva dobrin splošnega pomena in okolja je prvič v celoti vključeno v strategijo razvoja. Prvič zaradi tega, ker predvideva varovanje dobrin splošnega pomena: 59 plodne zemlje in vodnih virov kot trajnih dobrin, valorizacijo neobnov-ljivih, a še razpoložljivih mineralnih virov, vrednote kulturne krajine, kulturno in naravno dediščino, družbeno bogastvo v naseljih itd. Drugič pa zaradi tega, ker upošteva kvaliteto okolja kot eno izmed osnovnih dejavnikov urejanja prostora. Kakovost okolja bo namreč še naprej ogrožena tako zaradi naraščanja porabe vode, količine odpadnih vod, večje rabe kemičnih snovi v kmetijstvu, spremembe v strukturi porabe goriv, kakor zaradi zaostajanja sanacij velikih onesnaževalcev zraka in naraščanja količine posebnih in komunalnih odpadkov ter povečanja prometa. Za reševanje obstoječih in predvidenih problemov v zvezi z okoljem predvideva plan takoimenovani selektivni pristop, kar pomeni sanacijo obstoječih žarišč onesnaževanja okolja, predvsem na najbolj ogroženih območjih. Na eni strani s primerno razmestitvijo dejavnosti v prostoru, na drugi strani z izboljšanjem tehnologije: zaprti krogotoki proizvodnje in porabe, tehnologija čiščenja emisij, zmanjšanje porabe energije in surovin na enoto proizvoda, visoko kakovostni izdelki za daljšo življenjsko dobo itd. Z zavarovanjem vodnih virov in vodotokov bo potrebno preprečiti onesnaževanje novih in zmerno onesnaženih voda ter sanirati vodotoke, ki so v IV. ali III./IV. razredu onesnaženosti. To velja v prvi vrsti za Savo v Zasavju, Reko, Savinjo, Voglajno, Hudinjo, Pako, Sotlo pod Rogaško Slatino, Sčavnico pod Ljutomerom itd. Plan predvideva gradnjo čistilnih naprav na najbolj ogroženih območjih podtalnic Dravskega in Murskega polja in Celjske kotline ter zavarovanja kraških izvirov Bele krajine, Dolenjske in Notranjske, zgornjih tokov Save Dolinke in Bohinjke, Soče, Idrijce in obalnega morja. Selektivna sanacija predvideva tudi saniranje ozračja na območjih III. in IV. razreda onesnaženosti zraka, in sicer predvsem v Ljubljani, Medvodah, Žerjavu, Mežici, Ravnah, Celju, Štorah, Kidričevem, Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Vprašanje zbiranja, prevoza, obdelave in odlaganja nevarnih odpadkov bo dolgoročno rešeno skupno sra celo SR Slovenijo. Na področju odlagališč komunalnih odpadkov pa bomo namesto centralnih občinskih odlagališč zasnovali omrežja regionalnih odlagališč s funkcionalnim zaledjem vsaj 50.000 prebivalcev. Usmeritve in usklajanje navzkrižnih interesov v prostoru. Ena izmed možnih metod,s pomočjo katere lahko pridemo do zasnov za usklajevanje navzkrižnih interesov v prostoru, predstavlja določanje možne sočasne rabe površin za različne dejavnosti in sicer na osnovi naravne primernosti posameznih območij. Delovni pripomoček za določanje sočasne rabe predstavljata matriki: možnosti sočasne rabe istih prostorskih območij za različne dejavnosti in možni negativni vplivi posameznih rab na elemente naravnega okolja, objavljeni v Sinteza (povzetki) strokovnih gradiv, ki zadevajo prostorski plan SR Slovenije, Delovno gradivo za strokovno razpravo, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje, področje za prostorsko planiranje, Ljubljana, oktober 1977. Literatura 1. Dolgoročni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000, Zavod SRS za družbeno planiranje, Ljubljana 1986 2. Dolgoročni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000, Ul. SRS, štev. 1-1, 1986, z dne 27.1.1986 60 3. Navodilo o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin, Ul. SRS štev. 20.19^1, 1985 t. Sinteza (povzetki) strokovnih gradiv, ki zadevajo prostorski plan SR Slovenije, Delovno gradivo za strokovno razpravo, Zavod SRS za družbeno planiranje, področje za prostorsko planiranje, Ljubljana 1977 5. Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planiranju SR Slovenije, Ul. SRS štev. 1-4, 1980 l/J BifcdsO 190 do šb rriilvale "MM .ofiJcns fKvsv« "•ti 61 i geografska raziskovanja mladih UDK 911.2:631.4:502.6 NEKATERI VIDIKI ONESNAŽEVANJA IN VARSTVO PRSTI (TAL)* Ludvik Mihelič** Geografu se zdi nerazumno, da se je v okviru varstva okolja šele v zadnjem času izraziteje prebudila skrb za varstvo tal, čeprav je evidentno, da ob čedalje večjem onesnaževanju zraka in vode tudi tla ne morejo ostati neprizadeta. Za vodo in zrak imamo na razpolago vse več tehnik za čiščenje, za tla, ki so dolgo akumulirala škodljive snovi iz zraka in vode, pa je tehnika vsaj trenutno brez moči. Namen članka je opozoriti na določene negativne vplive človekove dejavnosti na prst in s tem povezano potrebo te temeljne prvine za obstoj življenja na našem planetu. Geografija ima pri proučevanju prsti med različnimi strokami posebno in pomembno mesto, saj obravnava prst v spletu fizično- in družbenogeografskih procesov. Zato pri pouku geografije (z vidika varstva okolja nadvse) opozarjamo mladino na to, da je prst enakovredna komponenta okolja in da jo je potrebno varovati. Naj tudi prispevek služi tem prizadevanjem. Tla so poleg zraka in vode temelj življenja na Zemlji. Tla so eden po-krajinotvornih elementov. Označimo jih lahko kot vrhnji, spremenjeni del litosfere, ki je nastal skozi milijone let ob sodelovanju številnih dejavnikov. Različni pedogenetski procesi spremenijo in preoblikujejo prvotno kamnino (matično osnovo) v kvalitetno povsem novo snov - prst. V celoti gledano je zelo komplicirano zgrajena, a vse raznovrstne sestavine prsti delujejo navzven enotno. Med številnimi lastnostmi, ki opredeljujejo in odlikujejo prst, izstopata predvsem njena rodovitnost in živost. Spodnja shema prikazuje osnovne soodvisnosti med prstjo in vrsto prvin pokrajine. * v članku nastopa termin tla kot sinonim za prst ** stud. geog., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 62 POKRAJINA Pomen prsti je večstranski. Predstavlja tisti element v pokrajini, ki praktično edini omogoča kmetijsko pridelavo. Zato je najdragocenejša in nenadomestljiva dobrina. Sodi med omejene naravne dejavnike; prst je sicer obnovljiva, vendar le v daljšem obdobju. Je samostojen ekosistem, obenem predstavlja biotop za marsikatero življenjsko združbo. Ne nazadnje prispevajo različni tipi prsti k pestrosti pokrajine in lepoti v naravi. Med dejavniki, ki vplivajo na razvoj in kvaliteto prsti, je treba s posebno pozornostjo obravnavati človeka, ki z raznovrstnimi dejavnostmi učinkuje na razmere v prsti. Človek že od nekdaj spreminja, preoblikuje in prilagaja naravo (in s tem tudi prst) sebi v prid. Vendar je šele ogromen napredek v znanosti, tehniki in tehnologiji po industrijski revoluciji omogočil človeku vsestransko poseganje v pedosfero, vse do njenega bistva. V imenu vprašljivega "premagovanja narave" si je poleg mnogih koristi nakopal skoraj nepopravljivo škodo. Dandanes praktično ne poznamo človekove dejavnosti v pokrajini, ki ne bi tako ali drugače škodljivo vplivala na prst. Učinki so lahko trajni ali začasni, očitni ali zabrisani, močni ali šibki. Prst se poškoduje na različne načine, ki jih lahko v grobem razdelimo v tri sklope: 1. fizično uničenje prsti, 2. kakovostne spremembe in poslabšanje lastnosti prsti, 3- erozija prsti kot skupek različnih pojavov. Fizično izničenje prsti predstavlja trajne izgube rodovitne zemlje. Pri tem se stalno krči obseg kmetijskih obdelovalnih površin. Najpomembnejši povzročitelj je nedvomno nasia urbanizacija, tj. rast in širjenje naselij ter nastajanje novih. V ZR Nemčiji se je npr. od začetka šestdesetih let povečevala poselitvena površina na račun kmetijskih zemljišč za 113 ha na dan, v začetku osemdesetih let pa je že presegla 120 ha na dan (Borchard, 1986). Nepremišljena urbanizacija uniči vsako leto veliko hektarov najkvalitetnejše obdelovalne zemlje tudi pri nas. Po nekaterih ocenah smo zazidali po vojni preko 54.000 ha orne zemlje (Ružič, 1982). Večkrat se po- 63 nuja vtis, da smo gradili popolnoma nenačrtno in vsevprek brez kakršnihkoli omejitev. Nepopravljivo škodo še povečuje razpršena zazidava. Na ta način se razdrobijo do tedaj sklenjene in zaokrožene kmetijske površine, zato je nadaljnje obdelovanje bistveno oteženo. Urbanizacija in industrializacija sta posredno vplivali na drugi strani še na praznenje obsežnih območij, ki so postala za bivanje manj zaželena, ker pač niso nudila takega življenjskega standarda kot mesta in industrijska naselja. Prišlo je do prekomernega opuščanja obdelovalne zemlje. Se vedno smo priča spreminjanju obdelovalnih zemljišč v travnike (ozelenjevanje) in zaraščanju travnikov in pašnikov (ogozdovanje). Ti procesi so pogosti tudi v nižinskem svetu. Ob tem se moramo zavedati, da so stroški za ponovno usposobitev teh zemljišč ogromni. Čeprav je nekajletna praha priporočljiva in nujna, ti procesi bistveno spremenijo (poslabšajo) razmere v prsti. Podatki nam govorijo o tem, da se je v obdobju 1960-84 zmanjšal delež njiv za skoraj 46.000 hektarov (iz 294.765 ha 1. 1960 na 248.976 1. 1984). Močno je napredoval obseg travnikov (za 33-285 ha), gozda ter nerodovitnih površin (prometnice, zazidalne površine itd.). (Statistični letopis SRS, 1985). Tudi glavnina industrijskih objektov je locirana na prioritetnih kmetijskih zemljiščih. Nadalje pogltnejo veliko plodnih tal infrastrukturni objekti (na prvem mestu promet z modernimi širokimi avtocestami in cestišči, postajami, skladišči in terminali, letališči ...). Prometnice tudi velikokrat razbijejo kmetijske komplekse in ovirajo obdelovanje. Zraven tega se v neposredni bližini prometnih površin spremenijo talne razmere, poviša se temperatura tal, vsebnost vode je zaradi šibkejše vodne kapacitete in prepiha, ki ga ustvarjajo vozila, zmanjšana, imisije odpadkov znižujejo vrednost pH ipd. K degradaciji okolja prispevata tudi rudarstvo in energetika. Mnogi rudniki in premogovniki odpirajo dnevne kope, ki pomenijo cenejši način pridobivanja rude, sočasno pa uničijo prst in pokvarijo izgled celotne pokrajine. Precejšnjo škodo napravijo tudi jalovišča oz. deponije izkopanega materiala. V tistih rudarskih območjih, kjer odkopnih rovov ne zasipavajo sproti, spreminja relief še grezanje, primer je Šaleška kotlina (ki prav tako onemogoča kmetijsko proizvodnjo). Mnogokrat pričnejo na sicer kvalitetnih kmetijskih zemljiščih izkoriščati nerudne minerale za potrebe gradbeništva (kamen, prod, glina ipd.). V Sloveniji velja, da so ti kopi nenačrtno postavljeni, med seboj nepovezani in večkrat poslujejo neekonomično. Zelo malo vemo tudi o kvarnem vplivu izkopavanja radioaktivnih snovi (npr. uranove rude na Žirovskem vrhu). Na drugi strani je potrebno kot potencialno nevarnost za prst jemati radioaktivne odpadke, katerih trajno (ne) varno deponiranje je tehnološki, politični, gospodarski in psihološki problem v svetovnem merilu. V to skupino dejavnosti prištevamo še gradnjo raznih vodnih akumular.ij, zadrževalnikov, iezov ipd., namenjenim hidrocentralam ali vodnemu gospodarstvu. S tem ne zalijemo samo mnogo hektarjev zemljišč, ampak rušimo celotno ravnotežje v ekosistemih. Ne nazadnje prispevata svoj delež še turizem in rekreacija. V zadnjih dvajsetih letih so počitniške hišice in bivališča prepredla vso Slovenijo, upoštevati pa moramo še športne objekte in naprave (športne dvorane, ko-pa.-lišča, stadioni, igrišča, kampi ipd.), ki so površinsko sicer manj obsežne, a nezadržno goltajo včasih najboljša obdelovalna zemljišča. 2. sklop označujejo kvalitetne spremembe talnih razmer. Poleg nekaterih 64 že omenjenih snovi moramo postaviti na prvo mesto emisije industrijskih in energetskih objektov, prometa in gospodinjstev. Ti pošiljajo in dobesedno bruhajo ogromne količine strupenih snovi v zrak. EMsije dosežejo prst direktno kot dim ali prašni delci ali indirektno s padavinami. Posebno nevaren je S02, ki v zraku ob zadostni množini vlage tvori žveplove kisline, te pa povzročijo zvišanje kislosti v prsti. Prst je namreč le medij za prenos vseh nevarnih snovi na vegetacijo, ki je najboljši kazalec razmer v prsti. Današnje umiranje gozdov kaže hkrati na močno obolelost prsti. Če to nastopa na silikatnih ("kislih") kamninah, je stanje toliko resnejše (pri nas na Pohorju). Nič manj nevarni niso dušikovi oksidi, razni kloridi (soli), težke kovine (svinec, živo srebro, kadmij), številne organske spojine (ogljikovodiki) ipd. Za težke kovine je značilno, da se kopičijo v tleh in rastlinskih delih. Če že ne ogrozijo rastja, se negativni učinki izkažejo v prehranjevalnih verigah in končno pri človeku. Ne smemo pozabiti, da si dela veliko škodo tudi kmetijstvo. Danes se uporablja vrsta umetnih gnojil in raznih zaščitnih sredstev za varstvo rastlin (biocidi). Večina si sodobnega kmetovanja brez uporabe vseh teh sredstev ne zna predstavljati. Vendar se vse bolj pojavljajo predlogi za alternativni način kmetovanja, ki poudarja kvaliteto in ne količino (zdravstveno oporečne hrane, ki jo še vedno pridelujemo na račun zastrupljanja tal) hrane. Kljub temu, da umetna gnojila vsebujejo snovi, katerih učinki niso znani, poraba v Sloveniji stalno narašča. L. 1984 smo porabili blizu 257.800 t mineralnih in drugih gnojil, na 1 ha preko 2052 kg letno in na 1 ha obdelovalne zemlje 1128 kg (Statistični letopis SRS, 1985). Tako Slovenija po uporabi umetnih gnojil dosega evropsko povprečje. Se več negativnih učinkov imajo biocidi. Tudi teh vedno več porabimo. Na spisku potreb za leto 1986 (podatki: Agrotehnika-Gruda) je 48 vrst fUngicidov, 58 vrst herbicidov ter kar 71 vrst insekticidov. Herbicidi se v tleh v glavnem razgradijo. V praksi nastopajoče količine povzročajo lahko upadanje števila mikroorganizmov, delno motijo tudi procese (npr. nitrifika-cijo). Veliko hujši so insekticidi, ki v tleh ostajajo. DDT se ob večkratnem škropljenju zadrži še desetletja dolgo v tleh. Posredno se škodljive posledice prenašajo na človeka. Tla se lahko poškodujejo tudi z mehanskimi obremenitvami. Tla postanejo zbita, steptana, tem bolj, čim vlažnejša so. Tako se spremeni poroznost, zmanjša se preskrba z vodo v prsti, kar povzroča površinsko odtekanje in spodbuja erozijo. K temu precej prispeva obdelovanje s težkimi kmetijskimi stroji, nadalje množična rekreacija (trim steze, sprehajalne poti ...) in tudi vojaške akcije. Pozabiti ne smemo še raznih nesreč, pri katerih se razlijejo v prst strupene snovi, čeprav gre le za lokalne primere. Tretjo skupino nevarnosti, ki pretijo prsti, označujemo kot erozijo. Erozija prsti pomeni odnašanje in (trajno) izgubo rodovitne zemlje. Poudariti je treba, da sicer naravni proces erozije mnogokrat pospeši in spodbudi ravno človek s svojo nepremišljeno dejavnostjo v pokrajini. Erozija prsti se pokaže ponavadi posredno, zaradi posega v kak drugi pokrajino-tvorni element. K nastopu oz. intenziviranju erozije pripomore npr. pretirano izsekavanje gozda, še posebej na vzpetem svetu, gradnja gozdnih cest, namerno ali nenamerno povzročeni gozdni požari, pretirana paša (npr. na Krasu) ipd. Prav tako spodbuja erozijo gojenje monokultur na obsežnih površinah, setev v vrstah, napačno obdelovanje tal ob neupoštevanju značaja reliefa. Slednje sicer v Sloveniji ni razširjeno, znane in 65 poučne primere pa imamo po svetu (ameriške prerije). V zadnjem času so znane večje ureditve terenov za šport, npr. smučarske proge v alpskem svetu ali motokros proge ipd. Vsi ti posegi lahko privedejo do erozijskih procesov. Erozija se stopnjuje zlasti ob naravnih nesrečah (npr. žled, lomljenje zaradi vetra, plazovi). V Sloveniji je eroziji izpostavljena približno petina ozemlja. K tolikšnemu deležu pripomore seveda precej velika reliefha energija in pa hudourniški značaj naših voda. Doslej smo po sklopih opredelili glavne dejavnike, ki poškodujejo prst ali zmanjšujejo njen obseg. Da bi se kot družba lahko primerno organizirali za bolj učinkovito izvajanje nalog na področju varstva tal, bi morali najprej natančno poznati obseg in intenziteto škodljivega delovanja. Sele na tej osnovi bi se odločali za prednostni vrstni red pri reševanju tal. Temeljno področje, ki zagotavlja organizirano družbeno skrb nad varstvom tal, je zakonodaja. Obilice zakonov, ki urejajo in določajo gospodarjenje v prostoru, ne izvajamo dosledno. Zato bi morali poostriti nadzor ter dati večji pomen inšpekcijskim službam. Svoj prispevek k varstvu tal daje tudi Društvo za varstvo tal Slovenije, ki se redno qdeležuje simpozijev na jugoslovanski ravni. Poleg javnih medijev, ki bi morali seznanjati in opozarjati prebivalstvo na tovrstne probleme, ima gotovo veliko vlogo sodobna šola oz. vzgoja. Tu ima številne možnosti geografija kot osnovni učni predmet o pokrajini (okolju). Bistvo geografskega pouka je in mora biti, da neko temo ali problem osvetli z vseh vidikov, ki so za izgled pokrajine odločilni, tj. na kompleksen način. Naloga geografije je, da opozarja in končno ovrednoti različne, večkrat nasprotujoče si pojave, procese in težnje v pokrajini. Tako lahko prikaže tudi problematiko varstva tal. Lepa priložnost za podrobnejšo seznanitev se ponuja v okviru proučevanja domače regije. Ob naravoslovnih dnevih lahko učenci praktično spoznajo probleme ogroženosti in varstva tal. Opravljajo lahko meritve prizadetosti prsti zaradi urbanizacije, širjenja infV-astrukturne mreže, ugotavljajo divja odlagališča odpadkov, divjega pridobivanja proda, peska. Ob sodelovanju ostalih predmetnih področij (kemija, biologija) lahko odvzamejo vzorce prsti in ob analizi ugotovijo nekatere temeljne lastnosti prsti in njihove spremembe. Različne oblike praktičnega dela (tudi z literaturo) najprej opozorijo učence na določen problem, ko pa ga podrobneje spoznajo, ga znajo tudi pravilno ovrednotiti v sklopu cele pokrajine. V tem je izreden pomen geografskega pouka in vzgoje. Le s takim načinom dela sme učitelj-geograf upati, da bo prihodnost - prežeta z razsežnostjo varstva okolja -prinesla zopet zdrav in kvaliteten način življenja v čistem okolju. Literatura 1. Borchard Klaus, Bodengefährdung durch Flächeninanspruchnahme, 9. Fortbildungsveranstaltung für Landes- und Regionalplanen in Bayern, Vierzehnheiligen, 1986 2. Čovek i životna sredina, Beograd 1975 3. Odzuck Wolfgang, Umweltbelastungen, Stuttgart 1982 66 i». Ružič Mira, Biti ali ne biti, 1982 5. Statistični letopis SR Slovenije, 1985 6. Todorovič Milivoje, Moguča rešenja u sistemu čovek-društvo-životna sredina, Beograd 1983 7. Umweltpolitik in Bayern, Bayerische Staatsregierung, 1986 8. Zbornik gozdarstva in lesarstva, letnik 19, Ljubljana 1981 9. Zelena knjiga o ogroženosti okolja v Sloveniji, Ljubljana 1972 67 J UDK 911:711.2:621.311.21 (497.12 "Ljubljana") PROSTORSKO - PLANERSKE POSLEDICE GRADNJE HIDROENERGETSKIH OBJEKTOV NA SAVI NA OBMOČJU LJUBLJANE Nika Katnič * Z Izjemo Drave so naše reke z energetskega vidika slabo izkoriščene, zato je leta 1979 nastal idejni projekt energetske izrabe Save od Medvod do Mokric. V tej verigi sedemnajstih hidroelektrarn in akumulaicj so tudi: HE Tacen, HE Ježica, HE Šentjakob in HE Zalog. Te štiri HE so locirane od jezu HE Medvode do sotočja Ljubljanice s Savo. Skupna površina obravnavanih štirih akumulacij bo okoli 4 kmz, predvidena letna proizvodnja 271 GWh, instalirana moč pa 86,4 MW. Višina jezov se giba od 8,9 do 11,9 m. Od jezov navzgor akumulacije spremljajo nasipi različnih višin (od 11,5 - 4,0 m), ki se počasi znižujejo in se končno priključijo obstoječim brežinam. Gradnja hidroelektrarn ni le v interesu elektro gospodarstva, temveč tudi vodnega gospodarstva. Razlog je namreč v tem, da se korito reke Save iz več razlogov intenzivno poglablja, to poglabljanje pa spremlja tudi poglabljanje gladine podtalne vode Ljubljanskega polja, zaradi česar se oskrba Ljubljane s pitno vodo slabša. Z gradnjo akumulacij bi bilo korito reke utrjeno, prenehalo bi se poglabljanje, kar bi pomenilo izboljšano oskrbo s pitno vodo. Gradnja akumulacij bo terjala poplavitev zemljišča, katerega danes izkoriščajo različni porabniki prostora. Poglejmo, kakšne posledice lahko povzroči poplavitev. Mikroklima: zaradi velikih vodnih površin in volumna akumulacij ter zaradi specifičnih lastnosti mestne klime lahko upravičeno pričakujemo povečano število dni z meglo, spremembe ostalih klimatskih elementov pa bodo minimalne. Kmetijstvo: poplavljenih bo okoli 180 ha kmetijskih zemljišč, od katerih večino predstavljajo pašniki in travniki, njivskih površin pa je manj. Od 180 ha je 78 ha zemljišč v I. in II. kategoriji kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišča bo poplavilo 144 privatnim lastnikom in 18 delovnim organizacijam. Med 144 privatnimi lastniki je 79 kmetov oziroma polkme-tov, katerim je kmetovanje vir preživljanja in jim bo zato potrebno zagotoviti nadomestna zemljišča. 3C v dipl. geog., glej izvleček na koncu Obzornika 68 Pri kmetijskih zemljiščih je vprašljiva predvsem poplavitev kmetijskih zemljišč I. in II. kategorije, ki so po zakonu temelj proizvodnje hrane in se jim lahko namembnost spremeni le pod posebnimi pogoji. Gozdarstvo: poplavljenih bo čez 160 ha gozdnih površin. Zaradi bližine reke so zastopane predvsem higrofilne drevesne vrste: vrba, topol, siva in črna jelša. Ti gozdovi imajo le majhno lesno-proizvodno ftonkcijo, zato pa je toliko bolj izražena njihova varovalna in rekreacijska funkcija. Poleg tega pa jih zakon uvršča tudi med gozdove s posebnim namenom, saj predstavljajo zeleni pas ob naseljih ter varujejo ožja vodnozbirna območja. Ravno tako kakor kmetijska zemljišča spada tudi gozd med dobrine splošnega družbenega pomena, ki se jim namembnost lahko spremeni le pod posebnimi pogoji. Poleg kmetijskih zemljišč in gozda bo poplavljeno še okoli 60 ha zemljišč VIII. kategorije, dolgoročno namenjenih zazidavi. Objekti: akumulacije bodo poplavile 3 stanovanjske hiše, 1 počitniško hišico, 3 objekte ribogojnice s pripadajočim stanovanjem, ter 2 objekta in 3 silose GP Grosuplje. Bivališča bo izgubilo 8 stanovalcev, 18 delavcev pa bo izgubilo delovna mesta. Promet: zaradi širine akumulacij bo potrebno trem od šestih obstoječih mostov podaljšati konstrukcije, zaradi kote zajezitve vode v akumulacijah pa bo potopljena ena peš brv. Vodno gospodarstvo: akumulacija Šentjakob bo poplavila črpališče pitne vode Jarški Brod, zakon pa določa, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred uporabo voda v kakršnekoli druge namene. Rekreacija in šport: zaradi derivacijskega kanala pri HE Tacen tacenske brzice, atraktivne za kajakaše in kanuiste, ne bodo ogrožene, poplavljenih pa bo okoli 6 ha površin, dolgoročno namenjenih rekreacijskim dejavnostim. . »fnaiorib« Naravna in kulturna dediščina: na prizadetem prostoru ni registriranih naravnih ali kulturnih spomenikov. Ta pregled posledic je upošteval le prostor, ki bo v bodočnosti poplavljen, vendar pa se bo zaradi visoke kote zajezitve vode v akumulacijah dvignil tudi nivo talne vode. Višji nivo talne vode bo najverjetnejše ogrozil tiste predele, kjer je že danes talna voda blizu površja. Zato lahko med ogrožene predele štejemo okolico kopališča Ježica, okolico Broda, Beriče-vega in Šentjakoba. Poleg možnosti poplavitve kletnih prostorov je treba računati tudi s prenehanjem delovanja kanalizacijskega sistema, kar pomeni, da bo potrebno zgraditi novega. v i Visoka talna voda lahko povzroči v okolici akumulacij oglejevanje prsti, propad občutljivejših drevesnih vrst, zaradi zimskega zrr-iovanja talne vode pa bodo ogrožene tudi prometnice in ostali infVastrukturni objekti. Znano je, da pride pri akumulacijah prej ali kasneje do zablatenja dna, kar lahko povzroči popolno prekinitev infiltracije vode iz akumulacije v podtalno vodo. Zato obstaja upravičena bojazen, da bo, dolgoročno gledano, gradnja akumulaicj povzročila, da bo Ljubljana ostala brez pitne vode, oziroma bo potrebno zgraditi "ponikovalna polja", na katera bodo speljali 69 vodo iz akumulacij ter jo umetno ponikovali, kar bo seveda povzročilo dodatno uničenje kmetijskih in gozdnih površin. Danes je voda Save na obravnavanem odseku v 2 - 3 kakovostnem razredu. Običajno se kakovost vode v akumulacijah zaradi počasnejšega gibanja ter višjih temperatur vode poslabša. Sočasno z gradnjo hidroelektrarn. je predvidena tudi gradnja čistilnih naprav, poleg tega pa je letos že začela delovati čistilna naprava, ki čisti odplake iz kranjskega industrijskega bazena, zato lahko kljub vsemu pričakujemo, da bo savska voda ostala v istih kakovostnih razredih, oziroma se bo njena kakovost celo izboljšala. Če bi se izboljšala kvaliteta vode v akumulacijah, obstaja realna možnost za razvoj športa in rekreacije. Zaradi velike površine, nizkih in kratkih nasipov, najmanjšega nihanja vode v bazenu ter atraktivne okolice (hrib Straža) se je kot najprimernejša ta razvoj rekreacije izkazala akumulacija Jezica. Z ureditvijo čolnarn, plaž za sončenje, sprehajalnih poti, otroških igrišč, teniških igrišč, gostinskih objektov ter seveda z določbo, za koliko lahko v poletni sezoni maksimalno niha gladina vode v akumulaciji, bi lahko jezero s svojo okolico postalo rekreacijski center LJubljane. Če bi gradili pokrite drenažne kanale ter zasadili nasipe z grmovnicami, bi lahko jezera, obkrožena pretežno z gozdom, predstavljala v visoko sega jočem mestnem okolju prijeten kontrast betonski in asfaltni okolici. Se toliko večji bi bil estetski vpliv, če bi poudarili impresivne in mar-kantne vedute, obenem pa v zelenje skrili estetsko kvarne elemente. Celoten prostor, ki ga pokrivajo akumulacije, Je primer konfliktnega področja, pri katerem se dolgoročno začrtana raba izključuje, oziroma je sočasna raba popolnoma nemogoča glede na načrtovane dejavnosti. Vrednotenje vplivov in posledic gradnje akumulaij je pokazalo, da bo njihov vpliv povsod negativen, vendar bi ga bilo mogoče omiliti, če bi znižali kot zajezitve vode v akumulacijah, določili obseg akumulacij tako, da bi poplavili kar najmanj kmetijskih zemljišč I. in II. kategorije ter širine akumulacij na kritičnih odsekih prilagodili širinam mostov. Gradnja hidroelektrarn na Savi z vsemi spremljajočimi deli predstavlja izredno zahteven poseg v prostor in pomeni njegovo dodatno obremenitev. Kakšno obremenitev bi obravnavani prostor še prenesel, da ne bi prišlo do porušitve ravnotežja, je vprašanje, ki je v tem primeru odvisno predvsem od uspešnosti tehničnih ukrepov - drenaž in tesnitev, ki bodo preprečevale večji dvig talne vode. Ze samo podcenjevanje možnih posledic gradnje lahko privede do napačne odločitve, ki bi v danih okoliščinah lahko povzročila težko predvidljive reakcije okolja na gradnjo in ki bi jih zelo težko zaustavili, oziroma obvladali. Pri tem se moramo zavedati tudi nevarnosti, ki Jo predstavljajo akumulacije, saj leži Ljubljana na potresno labilnih tleh, poleg tega pa so ponekod že na samem robu akumulacij strnjena urbana naselja, kjer bi lahko morebitna porušitev nasipov ali jezov privedla do katastrofe. Ne nazadnje pa ima Ljubljana kot prestolnica in regionalni center vrsto funkcij, pomembnih za regijo in republiko. Za rast Ljubljane in njenih 70 300.Q3H IM 9pç*vn im 71 funkcij je potrebno zagotoviti potreben prostor. Do sedaj se je Ljubljana iz znanih razlogov širila predvsem proti severu, torej proti Savi in preko nje, zato obsavski prostor predstavlja nekakšen rezervat za širjenje mesta, ki bi ga v primeru gradnje hidroelektrarn izgubili. Zaradi teh razlogov in zaradi visoke cene mestnega zemljišča je raba tega prostora za pridobivanje električne energije nesmotrna. 72 PREDSTAVITEV UČBENIKA IN DELOVNEGA ZVEZKA GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE ZA SREDNJE USMERJENO IZOBRAŽEVANJE Učbenik in delovni zvezek Geografske značilnosti Slovenije sta namenjena učencem naslednjih vzgojnoizobraževalnih programov pete stopnje: strežba, turistična dela, družboslovno-jezikovna ter naravno-matematična dejavnost ter učitelj. Geografijo Slovenije spoznavajo učenci v tretjem letniku, izjema je vzgojnoizobraževalni program učitelj, kjer nastopi to jedro v četrtem letniku. Po učnem načrtu je namenjeno geografiji Slovenije 35 šolskih ur, samo učitelji družboslovno-jezikovne usmeritve imajo 52 ur. Snov se vsebinsko navezuje na učni sklop Geografija domače pokrajine. Pregledu Slovenije kot celote je namenjenih prvih 5 (8*) in zadnjih 5 (9) ur. Pretežni del časa - 25 (35) šolskih ur pa učenci spoznavajo posamezne slovenske pokrajine. Avtor učbenika je dr. Ivan Gams, redni profesor Oddelka za geografijo Filozofske fakultete. Posnel je tudi fotografije, ki so v učbeniku. Tekst so pregledali dr Jurij Kunaver, mag. Slavko Brinovec in prof. Mira Verbič. Učbenik obsega 101 stran teksta z 31 kartami, 20 grafikoni in 25 fotografijami ter zemljevid Slovenije z vrisanimi mejami in imenovanimi makroregija-mi in mezoregijami. V delovnem zvezku je 35 vaj na 49 straneh z 32 kartami, 2 tabelami in 2 grafikonoma. Zgradba učbenika in delovnega zvezka sledita učnemu načrtu. Učbenik sestavljajo štiri poglavja: Slovenija kot celota, Geografske regije Slovenije, Slovenija v pregledu ter Položaj in vloga Slovenije v okviru Jugoslavije. V prvem poglavju Slovenija kot celota avtor seznani učence s položajem Slovenije, sledijo pretežno naravnogeografske vsebine Pomen reliefa za geografsko podobo Slovenije, Klima, Padavine, Vpliv kameninske sestave na tla in relief ter v enakem obsegu (11 strani) tudi družbenogeografske vsebine, vendar pod enotnim naslovom Značilnosti novejšega družbenega razvoja in današnje stanje. Prvo poglavje je pisano zelo zgoščeno. Podaja vrsto podatkov, dejstev, nakazuje mnogo problemov, tako da nudi učitelju mnogo iztočnic za razširitev, poglobitev in problemski pristop k snovi. Avtor gradi na poznavanju domače pokrajine. Vendar je snov slednje splošno opredeljena - samo z gesli v, učnem načrtu in tudi učbenika ni, ki bi poenotil in konkretiziral že tako različne vsebine geografije domače pokrajine, tako da je tudi predznanje učencev zelo različno. V nekaterih vzgojnoizobraževalnih programih pa so celo zamenjali vrstni red vsebin in obravnavajo geografijo Slovenije pred geografijo domače pokrajine. V tem primeru je celoten učbenik za učence prezahteven, če se ob uvodnih temah snov ne razloži temeljito, za kar pa je potrebno več kot predvidenih 5 ur. Pod skupnim naslovom Pomen reliefa za geografsko podobo Slovenije se na prvo poglavje učbenika navezuje 7 vaj v delovnem zvezku: Višinska pasovitost, * številka v oklepaju velja za VIP učitelj družboslovno-jezikovne usmeritve 73 Reliefhe kategorije na Slovenskem, Oblika kmetijskih naselij, Poljska razdelitev, Klima, Spreminjanje vinogradniških površin 1859-1969 ter Energetska bilanca. Osrednji del učbenika je namenjen spoznavanju makroregij in mezoregij Slovenije, Slovenija je razdeljena na Alpe, Predalpsko Slovenijo, Slovensko Primorje ali Submediteransko Slovenijo, na Dinarske planote celinske Slovenije ter Subpanonsko Slovenijo.Makroregijam kot celotam je namenjeno manj prostora, večji poudarek je na predstavitvi posameznih mezoregij. Po ponovitvi načel regionalizacije je Slovenija predstavljena z naslednjimi regijami: 1. Alpe 1.1 Julijske Alpe 1.2. Kamniško-Savinjske Alpe 1.3. Karavanke 2. Predalpska Slovenija 2.1. Zahodno predalpsko hribovje 2.1.1. Beneško-slovensko in Tolminsko hribovje s srednjo Soško dolino 2.1.2. Cerkljansko-Idrijsko hribovje 2.1.3- Škofjeloško in Polhograjsko hribovje 2.2. Vzhodno predalpsko hribovje 2.2.1. Posavsko hribovie 2.3. Severovzhodno predalpsko hribovje 2.3.1. Gornja Savinjska dolina 2.3-2. Velenjska kotlina 2.3.4. Vitanjske Karavanke 2.3.5. Pohorsko Podravle 2.4. Ljubljanska kotlina 2.4.1. Dežela in Blejski kot 2.4.2. Dobrave 2.4.3. Kranjsko-Sorško polje 2.4.4 Bistriška ravan 2.4.5. Ljubljansko polje 2.4.6. Ljubljansko barje 2.4.7. Ljubljana 3. Slovensko Primorje ali Submediteranska Slovenija 3.1. Flišne regije Primorja 3.1.1. Koprsko Primorje 3:1.2. Brkini z dolino notranjske Reke 3.1.3. Vipavska dolina ter Goriško polje 3.1.4. Goriška Brda 3.1.5. Spodnja Soška dolina 3.2. Kraška regija Primorja 3.2.1. Kras 4. Dinarske planote celinske Slovenije 4.1. Visoke dinarske planote 4.1.1. Robne visoke dinarske planote 4.1.2. Pivka 4.1.3. Notranjsko podolje 4.1.4. Krimsko višavje 4.1.5. Bloško-Potočanska planota 4.1.6. Velik laščanska pokrajina 74 4.1.7. Dobro polje 4.1.8. Ribniško-Kočevska dolina 4.1.9. Ribniško in Kočevsko gorovje 4.1.10. Dolina gornje Kolpe in Čabranke 4.1.11. Gorjanci 4.2. Nizke dinarske planote notranje Slovenije 4.2.1. Suha krajina 4.2.2. Dolenjsko podolje s Turjaško pokrajino 4.2.3. Novomeška pokrajina 4.2.4. Bela krajina 5. Subpanonska Slovenija 5.1. Vzhodna Krška kotlina 5.2. Krško in Bizeljsko hribovje 5-3. Mirenska dolina in Senovsko podolje 5.4. Kozjansko hribovce 5.5. Celjska kotlina 5.6. Voglajnsko-Sotelska Slovenija 5.7. Haloze in Dravinjske gorice 5.8. Dravsko-Ptujsko polje 5.9. Slovenske gorice 5.10. Pomurska ravnina 5.11. Goričko Zamejska Slovenija Porabska Slovenija Zamejska Koroška Zamejska Slovenija v Italiji V delovnem zvezku se na osrednji del učbenika navezuje 16 vaj, v katerih učenci ob tematskih kartah poglobijo znanje tipičnih značilnosti posamezne regije. Vaje predstavljajo pretežno naravnogeografske vsebine. Tudi učbenik daje nekoliko večji poudarek naravnogeografskim značilnostim regij. Končno sintezo z vrednotenjem vloge Slovenije v Jugoslaviji predstavljata krajši poglavji v učbeniku: Slovenija v pregledu ter Vloga Slovenije v okviru Jugoslavije. Večji poudarek daje zaključnemu pregledu Slovenije delovni zvezek. V desetih vajah spoznajo učenci ob kartah in tabeli pretežno na ravni občin naslednje vsebine: gostoto prebivalstva, delež kmetijskih površin, delež zaposlenega prebivalstva, narodni dohodek na prebivalca, prebivalstveno rast med 1971 in 1981, delež kmečkega prebivalstva 1981, nerazvita območja, lego občinskih središč, urbanizacijo 1869-1971 in tipe demografskih območij Slovenije. Učbenik in delovni zvezek se vsebinsko lepo dopolnjujeta. Vaje niso namenjene ponavljanju; snov poglabljajo in zato zahtevajo določeno predznanje. Mestoma so nekoliko zahtevnejše in je potrebna pomoč učitelja pri odgovarjanju na vprašanja. Slikovni material je vsebinsko dobro vključen v učbenik in je tekstu enakovreden. Maja Umek 75 5. PTUJSKI ZBORNIK - PTUJ: Skupščina občine, 1985 - 434 str. Po desetih letih molka so se Ptu.ičani zopet izkazali z zajetno peto številko Ptujskega zbornika, ki na 434 straneh prinaša raznovrstno, bogato bero. V njem je zajeto 45 najrazličnejših prispevkov o samem Ptuju in bližnjem okolišu ter njegovih ljudeh v zdajšnjem in preteklem času. Poročajo nam o industriji v celoti ter o posameznih industrijskih obratih, o kmetijstvu, prebivalstvu, rasti samega glavnega mesta in urbanizaciji njegove okolice, o obrti, zdravstvu, šolstvu in raznih kulturnih dejavnostih. o turizmu na tem področju, pa o raznovrstnem dogajanju v naši bližnji in daljnji preteklosti, o nekaterih umetnostnozgodovinskih spomenikih ter raznih arheoloških dognanjih. V tem našem kratkem zapisu bomo opozorili samo na nekatere prispevke, ki s svojo tematiko direktno ali vsaj obrobno posegajo tudi v našo geografsko stroko! V sklopu zgodovinskih prispevkov, ki jim je sicer v zborniku odmerjena druga polovica knjige, so to predvsem tisti, ki' se ukvarjajo z gospodarsko zgodovino. Sem sodi članek Franca Goloba Ptujski živinski sejmi na prehodu iz 19. v 20. stoletje, iz katerega povzemamo, da so v začetku 20. stoletja na Ptuju imeli tri letne živinske sejme, vsak mesec dva goveja in konjska ter tedenski svinjski sejem. Leta 1904 so na te sejme prignali 15.739 glav goveje živine, 2.309 konj in 19.213 svinj. Slednje so prignali predvsem iz ptujskega in mariborskega območja, govedo pa tudi iz Hrvatske ter konje iz Madžarske. Največ živine so v tem obdobju (1. 1906) prodali na štajersko, precej pa tudi v Zgornjo Avstrijo, na Češko in Tirolsko, nekaj manj na Salzburško in Kranjsko ter še kam. Pozneje pa je veliko živine šlo tudi v Italijo. Letoviščarstvo na Ptuju v 19. stoletju je na osnovi številne literature in raznih virov rekonstruirala Marjeta Ciglenečki. Olepševalno društvo so na Ptuju ustanovili že 1. 1886, proti koncu 19- stoletja je štelo že čez 200 članov. L. 1890 so odprli kopališče z bazenom, kadmi in parnimi kopelmi, po 1. 1896 pa poročila o delovanju društva močno presahnejo, kot da za to delo ni bilo več prave vneme.Na Ptuju je bilo včasih zelo razvito tudi usnjarstvo, saj je bilo v začetku 16. stoletja med 54 obrtniki kar 18 usnjarjev in čevljarjev, kot ugotavlja v svojem članku Večstoletna tradicija usnjarstva na Ptuju Marija Hernja Masten. Jože Koropc-c poroča v svojem prispevku Med Dravo in Savinjo v 16. stoletju o posameznih vaseh v tem območju, navaja imena tamkajšnjih družin ter vrsto in množino kmetijskih pridelkov, ki sn jih morali oddajati kot obvezno dajatev. 0 raznovrstnih in številnih arheoloških najdbah iz predrimskega obdobja,s kartico najdišč, poroča Marjana Tomanič-Jevremov (Poselitev Ptuja in njegove okolice v prazgodovini). Drugi sklop člankov je posvečen sodobnim problemom. Industrijo obdelujeta dva prispevka. Prvi med njima, izpod peresa Antona Ileca, je zajel Razvoj industrije od leta 1965 do 1984. Iz njegovih podatkov lahko povzamemo, da le-ta prispeva 42,6% k družbenemu proizvodu občine (1. 1983), medtem ko za celotno Slovenijo ta odstotek znaša 48,8%. Med posameznimi panogami daleč izstopajo predelava barvnih kovin, proizvodnja živilskih proizvodov in krmil. Drugi članek pa je posvečen nastanku in razvoju tovarne perila in konfekcije Delta v letih 1920-1972 (Dragica Novak). Kmetijstvo je v primerjavi z industrijo manj pomembna gospodarska panoga, ki je v 76 družbenem proizvodu občine udeležena le s 17%. Zvonka Kneževič nam je v svojem prispevku prikazala strukturo zemljišč z vidika družbene in privatne lastnine, spregovorila pa je tudi o deagrarizaciji, o drobljenju površin, o zaščiti kmetijskih zemljišč, organizaciji kmetijstva v občini, kmetijskih pridelkih in živinoreji. Med poljščinami sta najbolj zastopani koruza in pšenica, v živinoreji pa prednjačita perutninarstvo in prašičereja. Naslednji prispevki so posvečeni posameznih gospodarskim panogam oz. podjetjem, povezanim s kmetijstvom, tako ptujskemu kletarstvu in vinski trgovini (Anton Skaza), Perutnini Ptuj (Martin Berden s tovariši) in Bnoni - kmetijskemu kombinatu Ptuj. (Filip Dolinar). Prav izpod geografskega peresa pa je članek Vladimirja Bračiča z naslovom Prebivalstvo občine Ptuj v letih 1961-1981. Avtor je v njem vsestransko analiziral razvoj prebivalstva v zadnjem dvajsetletnem obdobju in ugotovil, da rodnost bolj ali manj pada, umrljivost pa je celo v porastu, da se je v 11 krajevnih skupnostih število prebivalstva povečalo, v 14 pa zmanjšalo in da se je v obdobju 1971-1981 močneje povečalo samo prebivalstvo samega Ptuja. V starostni sestavi prebivalstva se opaža tendenca zmanjševanja števila otrok do 11 let starosti in na drugi strani povečanje števila ljudi, starih nad 65 let. Zanimivi so tudi podatki o strukturi aktivnih prebivalcev po sektorjih dejavnosti. Iz njih sledi, da je odstotek prebivalstva, zaposlenega v primarnem sektorju v 1. 1961-1981, zelo padel (od 66,1% na 12,1%), v sekundarnem pa porasel (od 15,4% na 24,9%), kar v manjši meri velja tudi za terciarni sektor (z 9,9% na 13,5%). Marjan Berlič je v svojem članku Urbana rast mesta Ptuja v času od druge svetovne vojne do danes na kratko osvetlil razvoj mesta in njegovega prebivalstva (1. 1981 je na Ptuju živelo 16.118 ljudi) ter spregovoril o zazidalnih in urbanističnih načrtih tega mesta. Za geografe je zanimiv tudi prispevek Janeza Belšaka o urbanizaciji vasi v ptujski občini, ki naj bi se v 85 letih povečala le za 5%, kar naj bi bil odraz ruralnega značaia občine in njene ekonomske nerazvitosti. Močnejšo urbano rast izpričujejo poleg Ptuja le še Cirkulane, Ptujska gora in Videm pri Ptuju. Tudi prikaz povojnega razvoja obrti ni izostal v tem zborniku (Metka Korošec: Obrt v ptujski občini po vojni). V družbenem in zasebnem sektorju je opaziti premik v številu zaposlenih in učencev po letu 1979. Tako je 1. 1980 v obrti ptujske občine delovalo 8,22% vseh zaposlenih (v republiki Sloveniji le 6,7%). Anton Purg pa nam je v svojem članku predstavil ptujsko gostinstvo in turizem, kakršno je danes in kakršno naj bi bilo v bodoče. Prikazal je letovišče grad Bori, gostinsko podjetje Haloški biser, motel Podlehnik in Ptujske Toplice. V preteklih 20 letih se je število gostov od 6.612 1. 1962 povzpelo preko 43.690 1. 1978 do 31.483 1. 1984, kar kaže, da je delež ptujskega turizma v okviru SR Slovenije le skromen, saj sodeluje ptujska občina v turističnem prometu SR Slovenije le z 1,2% skupnega števila gostov (1. 1984). Poleg številnih ilustracij krasijo 5. Ptujski zbornik tudi nekatere barvne reprodukcije slik Franceta Miheliča. Tatjana ŠifTer 77 GEOGRAFSKI ZBORNIK, Ljubljana: XXV (1985) Geografski inštitut Antona Melika na Znanstveno raziskovalnem centru SAZU v Ljubljani je izdal že petindvajseti letnik geografske revije Geografski zbornik. Zadnji z letnico 1985 je izšel v letu 1986. Uredila sta ga Ivan Gams in Drago Meze. V zborniku so natisnjene tri razprave. Obsega 155 strani, razprave so dopolnjene s tabelami in tematskimi zemljevidi med tekstom ter večbarvnimi kartami v prilogi. Geografski zbornik Je ena redkih geografskih revij pri nas, kjer tekst dopolnjujejo fotografije. Drago Meze v študiji Hribovske kmetije v Polhograjskem hribovju, bližnji okolici in sosednjih Rovtah nadaljuje s proučevanjem hribovskih kmetij v Sloveniji, ki jih je začel s proučevanji v Gornji Savinjski dolini in na območju Kokre in Krvavškega pogorja. Po že ustaljeni metodi in osnovnih smernicah za geografsko proučevanje hribovskih kmetij v Sloveniji je proučil 764 kmetij v 70 hribovskih naseljih v osrednjih Polhograjskih hribih, na desni strani Poljanščice, v Logaških Rovtah in v Zirovskih Rovtah. Obravnavane regije se med seboj razlikujejo po fizlčnogeografskih potezah, imajo pa skupne poteze v družbenogeografskih značilnostih. Podnebje je primerno za govedorejo in manj za poljedelstvo. Njivske površine se krčijo na račun travnikov. Kmetije so v Logaško-Žirovskih Rovtah manjše kot v Polhograjskem hribovju, kar je v tesni povezavi s kolonizacijo v 16. stoletju. Gospodarsko stanje je od naselja do naselja različno. Živinski fond je zadovoljiv, kmetije so dobro opremljene s kmetijsko mehanizacijo, največ perspektivnih kmetij je na desni strani Poljanščice. Prometna povezanost z dolino se izboljšuje, kar omogoča večjo dnevno migracijo v bližnje industrijske centre. Zaradi možnosti zaposlitve v industrijskih krajih -Logatec, Ziri se povečuje delež mešanih kmetij. Spremenjene gospodarske razmere že imajo vpliv na kmetijsko proizvodnjo. Uporaba kmetijskih gnojil in krmil se je zmanjšala, upada število živine. Delež opuščenih in neperspektivnih kmetij je nižji od povprečka (10%) v prejšnjih študijah o hribovskih kmetijah v Sloveniji. Geografski inštitut Antona Melika že več let vodi raziskave poplavnih območij v Sloveniji. Andrej Kranjc v študiji Cerkniško jezero in njegove poplave prikaže naravne pogoje, mehanizem in značilnosti poplav na Cerkniškem polju. Obravnava zgodovino Cerkniškega jezera, naravne značilnosti ter melioracije in regulacije na Cerkniškem polju. Študiji je dodana tudi bibliografija o Cerkniškem jezeru. Cerkniško polje je tipično presihajoče polje z vsakoletno redno in razmeroma dolgotrajno poplavo. Normalno poplava na polju obsega 20,3 km2, najobsežnejša je bila leta 19826 s 30 km2. Polje je bilo v letih 1960-1982 povprečno zalito 285 dni. Voda se zadržuje redno preko pol leta in je reden pojav. Poplave so izrazito sezonske. Pomladanske so povezane s pomladanskimi padavinami in taljenjem sne«a, jesenske pa z jesenskim deževjem« Poplave so za nekatere "škoda" (zalite kmetijske površine), za druge pa je "škoda", kadar voda prehitro odteče v požiralnike (ribiči, turizem ...). Načrti za izkoriščanje Cerkniškega jezera so neenotni. Dušan Plut je avtor študije Geografske značilnosti poplavnega sveta Kolpe in njenih pritokov v zgornjem Pokolpju. V študiji je s prispevkom Prsti poplavnega sveta sodeloval Franc Lovrenčak.Študija temelji na uporabi raziskovalnih metod geografskega proučevanja poplavnih področij, ki že vrsto let potekajo na Geografskem inštitutu Antona Melika.Zgornje Pokolpje je 78 sestavljeno kraško porečje. Poplave zajemajo razmeroma majhne površine (nekaj nad 1250 ha), v gospodarskem pomenu pa so poplave toliko pomembnejše, ker poplavljajo zemljišča, primerna za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Poplave ob Kolpi se pojavljajo na akumulacijskih ravninah reke in njenih pritokov ter ob sotočju s pritoki. Poplave ob Kolpi in Lahinji so kratkotrajne, sezonske, najpogostejše jeseni, ko nastopi obilno deževje. Trajajo največ tri dni. Prsti poplavnega sveta so večinoma mlade, z znaki oglejevanja v spodnjem delu profila, po pH vrednosti so kisle do slabo kisle. Uvrščamo jih med slabo oglejene obrečne prsti. Posebna pozornost je v raziskavi namenjena vodnim obratom na Kolpi in pritokih. V preteklosti je delovalo 200 vodnih obratov, od tega kar tri četrtine mlinov. V letu 1984 je delovalo le še 24 vodnih obratov. Največ obratov je prenehalo delovati po letu 1965 (spremembe v načinu kmetovanja, spremembe v gospodarski usmerjenosti, davčna politika, izseljevanje prebivalstva). Na tradiciji starih vodnih obratov bi lahko nastale majhne hidroelektrarne, ki so velikega pomena z vidika energetske oskrbe, SLO in varstva okolja. Janja Turk 79 GEOGRAPHICA IUGOSLAVICA, Novi Sad VII (1985) Zveza geografskih društev Jugoslavije je v letu 1986 izdala že sedmi zvezek geografske revije Geographica Iugoslavica. Ta zvezek v celoti posvečen družbeni geografiji Jugoslavije. V publikaciji je na 51 straneh v angleškem jeziku objavljenih pet prispevkov geografov iz Jugoslavije. Vladimir DJURIČ v svojem članku Yugoslavia: one economy or eight economies? analizira gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni. Ugotavlja, da se je gospodarstvo razvijalo neenotno in neenakomerno po posameznih regijah Jugoslavije, tako da je dejansko nastalo osem gospodarstev. Po gospodarski reformi leta 1965 je dobil družbeni plan Jugoslavije preveč deklarativen značaj. Pod geslom decentralizacije in dezintegracije so nastali nepovezani razvojni načrti. Republike in pokrajini so postale gospodarsko samooskrbne. Vsak je razvijal lastno energetsko bazo, rafinerije nafte, sladkorne tovarne. Če se bo tako stanje še nadaljevalo, avtor predvideva, da bo gospodarstvo padlo skoraj v fevdalne pogoje. Svetla točka v razvoju jugoslovanskega gospodarstva je družbeni plan, ki odseva interese vse države. Plan predvideva ustanovitev velikih gospodarskih sistemov (energetski objekti, železnice ___), ki bi omogočili popolno izrabo geoeko- nomskega položaja in naravnih virov Jugoslavije. Mush GASHI v svojem članku Some aspects of the relation between tourism and natural resources (specific examples fVom Kosovo) predstavlja možnosti za izkoriščanje naravnih potencialov za turizem in rekreacijo na primeru Kosova. Analizira in kvalitativno ovrednoti naslednje elemente: pokrajinske značilnosti, zrak, vodo, rastlinstvo in živalstvo, klimatske poteze ... kot možne elemente za razvoj turizma. Vsi zgoraj našteti elementi nudijo veliko možnosti za turistično izrabo - izgradnjo športnih objektov, zdravilišč, za lov in ribolov. Turizem, ki temelji na naravnih potencialih, pa mora ohraniti in zaščititi naravno okolje. Branko RADOJČIČ v prispevku The economic development of Montenegro poroča o ekonomskem razvoju in pogojih zanj v Črni gori. Predstavi razvoj gospodarstva do leta 19^5, ki je temeljilo na živinoreji, pomorski trgovini in prometu ter ribolovu. Razviti so bili le maloštevilni centri. Med vojno sta bila vsa industrija in transport uničena, živinorejski fond se je zmanjšal za 60%. Po vojni so veliko investirali v metalurgijo, transport in energetiko, kljub temu je bilo leta 1980 v Črni gori 25 000 nezaposlenih, 10.600 pa jih je bilo na začasnem delu v tujini. Z obnovo in izgradnjo obalne ceste leta 1963 in povezavo z notranjostjo so bili dani pogoji za razvoj turizma. Turizem se je najhitreje razvijal v obalnem pas" Črne gore ter nekaterih krajih v zaledju (Žabl.iak, Kola^in, Mojkovac). Potres 1979 je zlasti obalnemu pasu prizadejal ogromno škode. Skoda se ob pomoči vse Jugoslavije počasi odpravlja. Današnji razvoj Črne gore temelji na razvoju industrije, turizma in kmetijstva. Pavle TOMIČ v prispevku Geographical aspects of electrical power production in the province of Vojvodina obravnava stanje in dileme razvoja proizvodnje električne energije v SAP Vojvodini. Vojvodina ni bogata z energetskimi viri. Najpomembnejši viri so nafta, zemeljski plin, premog in na zadnjem mestu voda. Družbeni plan za leto 2000 predvideva izgradnjo dveh atomskih central. Energetska kriza v sedemdesetih l?tih je pri- 80 silila Vojvodino, da je poiskala vse razpoložljive energetske vire. Raziskave so pokazale bogata nahajališča premoga - lignita v južnem Banatu (Kovin), uporabljali bi ga za TE Kovin. Načrt bi prizadel velike površine obdelovalne zemlje (strupeni plini, podzemna voda) ter načel ekološko ravnotežje. V Vojvodini sta najpomembnejša energetska vira nafta in zemeljski plin. Začetki črpanja nafte se«ajo v leto 1952 - Velika Greda - in zemeljskega plina v leto 1956 - Jermenovac. Do leta 1984 so odkrili 56 naftnih polj in zemeljskega plina. Najpomembnejša nahajališča danes so: Mokrin, Kikinda, Elemir in Velebit. Leta 1984 je Vojvodina proizvedla 29,4% proizvodnje surove nafte in 37% zemeljskega plina v Jugoslaviji. Tretji energetski vir je voda. Za Vojvodino je najpomembnejša Donava z Djerdapom. Pri novih načrtih za izgradnjo hidroelektrarn morajo načrtovalci upoštevati negativne učinke vodnih akumulacij (zasoljevanje, poplavljanje obdelovalnih površin, talna voda ...). Avtor predvideva, da bo Vojvodini v prihodnosti začelo primanjkovati energetskih virov. Rešitev vidi v izgradnji termo in hidrocentral, najboljša rešitev pa je v atomski električni centrali. Igor VPlSER v študiji The geography of electric power production in Yugoslavia poroča o proizvodnji električne energije v Jugoslaviji, razvoju in najpomembnejših elektroenergetskih objektih pri nas. Jugoslavija Je revna z energetskimi viri in je močno odvisna od električne energije. Najpomembnejša vira za električno energijo sta premng - lignit - in voda. Naftn in zemeljski plin uporabljamo le v kriznih časih. Proizvodnjo električne energije je povečala atomska centrala, zgrajena v Krškem leta 1981. Energetski vodni potencial je v tesni povezavi s hidrološkimi pogoji. Rečni režimi so odvisni od padavin in v Jugoslaviji obstajajo velike razlike v namočenosti posameznih regij. Največ padavin dobijo Alpe in Dinarsko gorstvo - 2000 mqi, najsušnejši pa Banat in vzhodna Makedonija s 500 do 600 mm padavin letno. Geografi delijo Jugoslavijo na naslednja hidroenergetska območja: jadranska obala z Dinarskim gorstvom, alpsko območje, Donava z Djerdapom in Makedonija. Najugodnejši rečni režim ima Drava z visokimi vodami v pozni pomladi ter poleti. Podoben režim ima tudi Donava. Reke z največjim hidroenergetskim potencialom so: Drina (18%), Sava (10%), Donava (9,3%) ter Cetina in Neretva. Danes je najpomembnejši energetski vir terciarni lignit. Največje zaloge so v Trbovljah, Velenju, Zenici, Kaknju, Banovičih, Plevlji, Kolubari, Kostolcu, Kosovu in Pelagoniji. Leta 1983 so rudarji v Jugoslaviji nakopali 57-900 milijonov ton premoga, od tega so ga kar 77,6% porabili v termoelektrarnah in na ta način proizvedli 61,4% vse energije v Jugoslaviji. Pred vojno je bila proizvodnja električne energije skoncentrirana v Sloveniji, zahodni Hrvatski in Dalmaciji ter večjih mestih. Po vojni so prve elektrarne zgradili ob jadranski obali na Neretvi, Cetini, Rami, Zeti, Plivi ... ter na Dravi in Savi. V šestdesetih letih so zgradili prve termoelektrarne v Šoštanju in Kaknju. Po letu 1970 pa so zrasli veliki hidroenergetski objekti Čapljina, Peručica, Bajina Bašta in Djerdap ter termoelektrarne Sisak, Kakanj, Kostolac, Kosovo, Tuzla, Šoštanj ... Zaradi pospešene industrializacije in povečanja uporabnikov energije načrti predvidevajo izgradnjo hidroelektrarn na Savi, Muri, Drini ter atomske centrale v Prevlaki. Izgradnja novih energetskih objektov pa postaja vse težavnejša, ne le zaradi potrebnih finančnih sredstev, temveč zahtev po ohranitvi naravnega okolja, kateremu energetski objekti prizadejajo veliko škode. 81 Geografske študije v zadnji številki Geographice Iugoslavice so pomemben prispevek v geografiji Jugoslavije. Teksti so v angleškem jeziku. Pogrešamo vsaj povzetke v srbohrvaškem Jeziku, saj so vsebine zanimive tudi za širši krog bralcev. Janja Turk 82 POROČILO O DELU GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA GORENJSKE V MANDATNEM OBDOBJU 26.01.1984 - 28.01.1986 GDG je začelo delovati z ustanovitvijo društva na 1. občnem zboru v Kranju, 26.01.1984. Takrat smo sprejeli Statut GDG, izvolili sedanji 10, NO in DK. Istočasno smo se opredelili za ustanovitev ZGDS, katere sestavni del je postalo naše društvo. Prva aktivnost društva je bila posvečena urejanju kartoteke starih članov in pridobivanje novih. Sedaj šteje društvo 98 članov. Največja težava je bila v pobiranju članarine in naročnine na GO, ker smo pobirali za nazaj in ker podatki za prejšnja leta niso bili povsem točni. Končno so stvari urejene in bo blagajniško poslovanje veliko lažje, ker uvajamo računalniško obdelavo podatkov in se bo članarina in naročnina pobirala le enkrat za tekoče leto. V letu 1984 smo organizirali troje predavanj: a) 5.1.1984, Viktor Grošelj: Nanaslu 1983 b) 15-3.1984, Franc Pisanec: Skandinavija c) 6.11.1984, Viktor Grošelj: Nanaslu 1984 Organizirali smo tudi dve ekskurziji: a) 21.-24.8.1984 ekskurzija po Jugoslaviji na relaciji: Jasenovac, Beograd, Avala, Arandjelovac, Topola, Kragujevac, Kraljevo, Kadinjača, Višegrad, Sarajevo, Travnik, Jajce, Plitvička jezera b) 24.11.1984 smo obiskali Maribor in si v sodelovanju s tamkajšnjimi geografi ogledali mesto, muzej, PA in OŠ Veljko Vlahovič. 2. občni zbor je potekal v Kranju 17.01.1985 in ob tej priložnosti smo poslušali predavanje tov. Leva Krefta o nacionalnostih v Jugoslaviji. Sprejeli smo program aktivnosti za leto 1985, iz njega pa realizirali naslednje postavke: a) 3.4.1985 je Ludvik Škoberne kot poznavalec razmer govoril o zapletih na Bližnjem in Srednjem vzhodu. b) 26.6.-29.6.1985 je potekala ekskurzija na Tirolsko in v Švico po naslednji poti: Innsbruck, Schaan, Luzern, Brienz, Bern, Basel, Stein am Rhain, Rhainfoll, Sillvreta, Brenner. Za uspešno ekskurzijo se lahko ob tej priliki zahvalimo našima zdomskima rojakoma tov. Janku Logarju in Angeli Wachtar. c) 5.-6.10.1985 smo organizirali dvodnevno ekskurzijo v Slovenske gorice in Pomurje, ki pa žal ni bila izvedena zaradi premajhnega števila prijav. c) 12.10.1985 smo se dobili na turistično usmerjeni kmetiji pri Martinov-cu v Dolenji Ravni in ob družabnem srečanju poslušali predavanje tov. Milana Krišlja: Stanje in razvojne možnosti kmečkega turizma v Sloveniji, posebej pa na škofjeloškem področju. 3. občni zbor je bil 28.01.1986 Poslušali smo predavanje dr. Dušana Pluta: Propadanje okolja v Sloveniji in pogled v prihodnost, sam program pa teče po sprejetem dnevnem redu. Na koncu poročila bi poudaril, da se je 10 ODG v tem mandatnem obdobju sestal desetkrat. Vsi člani so prihajali na seje redno in na njih aktivno sodelovali s konstruktivnimi predlogi ter sprejemali in izvrševali zadolžitve. Se posebej nehvaležno in zapleteno delo je opravila blagajničarka. Člani NO so se sestali pred občnim zborom, DK pa se v tem mandatnem obdobju ni sestala, ker niso nastopili nobeni problemi v pristojnosti te komisije. Naš 10 se zaveda, da vsega dela nismo opravili, kot smo si ga zastavili v programu. Opravičujemo se z dejstvom, da smo prvi 10, ki je šele ustanovil društvo in iskal programske možnosti. Trudili pa smo se, da bi članom ponudili različne in kvalitetne "storitve" z željo, da bi se jim člani čim bolj odzivali. Novemu 10 želimo uspešnih in svežih programskih usmeritev, vse člane pa vabimo še k večji odzivnosti, da bo lahko naše GDG zaživelo kot uspešna stanovska organizacija. .aotsL ,>UnvfnT .ovsle-iBE ,fana9iiV ,6Mtnlb6> .ovst-t»"^' . STBSSL .aivarte {V^HIaV iO nI Al .tMun .oiram dat»Igo i Predsednik 10 GDG Franc Pisanec rti . o ba-č 84 SEZNAM DIPLOMANTOV DRUGE STOPNJE GEOGRAFIJE, MAGISTROV IN DOKTORJEV ZNANOSTI NA ODDELKU ZA GEOGRAFIJO FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI LETA 1985 Diplomanti druge stopnje geografije: 1. DRNOVŠEK Igor: Geografski učinki rekreacije prebivalcev Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. 2. HROVATIČ Erika: Obrt kot dejavnik oblikovanja mestnega prostora na primeru občine Celje. Triglavski narodni park. Pokrajina med Slavnikom in Kubejsko Vardo: pokrajin-sko-ekološka členitev. Kulturna pokrajina v porečju Kokre. Varovanje in urejanje v Triglavskem narodnem parku s posebnim ozirom na Pokljuko in Mežaklp. 7. PUHAR-ILERŠIČ Marija: Geografija naselja Medvode. 8. VIDALI-GOBEC Andreja: Poselitev v občini Laško - prostorske sesta- vine dolgoročnega družbenega plana. 3. KNEZ Ida: 4. OGRIN Darko: 5. PERKO Drago: 6. PLEMELJ Maja: Magistri geografskih znanosti: 1. ŠPES Metka: Pokrajinski učinki onesnaženja okolja v Celju in okolici, m A V\ y *-\ Doktorji geografskih znanosti: jI Ul^k \ PLUT Dušan: 1. 2. SMIRČIC Ante: 3. VUCAK Zoran: Vode v Beli krajini in njihova uporaba: hidrogeograf-ska raziskava Bele krajine. Površinski valovi otvorenog Jadrana uzrokovani vjetrom u vidu prirodnogeografskih svojstava. ■ Pv , Strujanje u sjevernom Jadranu u vidu uzroka i posljedica. T^Jli 'o. H tkl^ Zbrala: Janja Turk 85 iuoa}sjba peu qj>|s ouejmueöjo ez auijeu eBeipajj *i;o|zej a^iuABjap as/\ *6asqo ua|u o|a(n§(ueujz ]je jsjd o[a(npo>j§od i>( 'q^iuABjap q|UAe|6 o uoao6 >|3ueQ (ivi) usyd OA1SHVA NI VfNVA3ZVNS3NO IXIOIA iy31V>GN 21 eA3gja>|fv 'o(|;ej6oa6 ez >ia|appO 'ejaj[n>|e; e>|Sj0Z0nd 'nA 'euejiqn(-) 00019 H 5II3MIW 9'20S:$'I£9:Z'I16 *On S •uajuauuajqo oiqepop 35 e6aj ipejez a| |>| 'ou|[eJ>)od a 6asod uaAajnez oupajzi 3{ efupejß e>|ei •aue([qn|-| njjouuqo eu jabs eu [jo -e[noin>)e gjupoa i|iJ|i§ aojpajsod afnze>)|jd bo[joja\/ 3Nvnann nraowao VN IAVS VN A01X3fa0 HI>IS133ti3N30yaiH 3fNaVyO 33IQ31SOd 3>HSH3NV~ld O^SHOlSObd •N 3IU1BX („Buefiqnh,, z\'L6^) 12'T IfI29=Z"I l£U 16 ><00 *njo)sojd a aos3js;ui hiuju^zabu efueAaf -B[>|sn ais(UB(jaujsn z u| b(|0>|0 ujoajsjba u| oiafuelsjn '3A}i|asod ujaluefjaujsn z oqzejqoajd o>(su|[ej>| u| ejojs -ojd oqej 'njojsojd a ¡jsouABjap ajpez|ueČJO |ju3uu3|3 ¡unudn^s s 'efoAzej e6au|euoi6aj ojjösjejjs s a(|u9a ~°IS idS eue|d B6augojo6[op >)|p|a i^sjojsojd 3[ uezB^jJd 0002 V131 OO 9B6I V131 00 3raooao vz 3HN3Aons bs Nvid iNOOboaioo Z\ ba33ja>(5y 'o(!jej6oa6 bz >(a|appO 'eia^|n>)Bj e>js;ozo|!j 'nA 'eue(iqn(-| 00019 "V 3UJ33 1.0003/9961.1 U\'L6V)Z'\\L MOO UDC 911:373.34(075) = 20 Košak M. 61000 LJubljana, VU, Pedagoška akademija, Kardeljeva ploščad WORK WITH THE NEW GEOGRAPHY TEXT BOOK FOR THE SIXTH CLASS OF PRIMARY SCHOOL The author demonstrates the new text book and requirements which such text book involves. Practical application is being shown at the unit "Alpine World". UDC 911:371.3 = 20 Brinovec S. 64000 Kranj, YU, Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve, Koroška cesta 13 GEOGRAPHIC METHODS OF TEACHING The article presents geographic teaching methods and their classification. Special attention is being paid to some methods of direct observation, the method of observation and drawing and the method of measuring, among them. UDC 911.3:711.2(497.12+497.1) = 20 Vrišer I. 61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12 SOCIAL PLANNING IN SFR OF YUGOSLAVIA AND SR OF SLOVENIA Planning should orientate society by a series of well-considered measures to reach the objectives wanted The planning system and planning procedure are being demonstrated. The idea, of what a teacher should inform children, is being given. UDC 911.3:371.3:373.5 = 20 cd Verbič M. 61000 Ljubljana, YU, Zavod SR Slovenije za šolstvo, Poljanska 28 FINDINGS ON SUITABILITY OF JOINED ORGANIZATION FORM AT GEOGRAPHY TEACHING ACTIVITY IN SOME SECONDARY SCHOOL PROGRAMMES The results of observing the joined form of geography teaching are being shown. Forms and methods of teaching were followed, as well as findings of this action were analysed and interpreted. o UDC 911:711.2:621.311.21(497.12 "Ljubljana") = 20 KatniC N. SPACIALLY-PLANNING CONSEQUENCES OF HYDRO-ENERGETIC OBJECTS ON THE RIVER SAVA ON THE AREA OF LJUBLJANA The author deals with consequences resulting from four water accumulations on the Sava, on the area of Ljubljana. Such building is exremely demanding change of nature which Is, because of this, even more charged. UDC 711.2(497.12)"1986/2000" = 20 Cerne A. 61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12 LONG-TERM PLAN OF SR OF SLOVENIA FOR THE PERIOD FROM 1986-2000 Special aspect of long-term plan of SR of Slovenia is being demonstrated with regional development strategy, common organization elements of space activities, space use and landscope transformation, as well as also direction of populating, arrangement and protection of environment and adjusting crosswise interests In the space. UDC 911.2:631.4:502.6 = 20 o Mihellč L. 61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12 SOME POLLUTION ASPECTS AND SOIL PROTECTION o{9[ubo>ii(.' W jriWir, i(9b rllnvslg o hovey >)9nsl3 The article deals with the main factors causing the soil harm or lessening its extenL All the factors are also explained. It suggests the ways of organized care over soil protection. Su Ii ruf Pirtorl komu ('Otlkir POL F INC DHÜNN Sl («0'9«0 Guotfot' Mfi I iWltMrg B 3WALD [lt«ndorf LAVAMI J A*OI /g »«pu»»/ 'MOlJIIOlWiei. 'RAOLJF Oß DRAVI Li Z ENI C A y lOVRfNcT lA POHORJU P PAMEČE ME ¿IC A T8l!t X r liti* a I Ot«nkaric. MiSUNJA Îunmjnl TOPOLŠIC. Vilmi« SLOVENSKE I0U • KONJICE «0» ur i» f'lWO»»! vojnih' «cv lf*ft ¡OTOVLJI prebold ta j95 v PÔdfcyr