iHii NA NOVI AVTOMOBILSKI CESTI JE 2E REDEN PROMET LJUBLJANI« TOREK, 25. MVEMBU 1956 šel London v LETO XDLr Slfe?. 278 SLOVENSKI izdaj« ta ClsK.« Casuplsuv pvdjcijc 3lu*ensiL. («»fWc»oie€ Utrekkvr Sodi Jaohuba - Glavni iu odgovorni aredaikt Sergej Voiojak — (JreA-ciitTD; Ltabljaaa. roaiitteva allca I la S. telefoe 15-512 do IMM -Uprava* Ljnbljaoa. Toroftičev* a lic* it. l/Il. lelefoB 23-521 do O-SM — Oglasni oddelek j Ljubljana, Titov* cesta I, telefop 214*9%, s« iJabljauk« aaroČnike 20-463, zn conanje 21-832 — Poitnt predal it- 29 — žiro ra£a» ori Komnimlnl banki !.jnhljani» .^10 TOi'1 Vfp«#^na naročnina t3l din Naša mladina je revolucionarna Predsednik republike Josip Broz Tito je imel v nedeljo pri kosilu v Kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu naslednjo zdravico: Ko smo postavili pred mladino nalogo, naj ponovno prevzame pobudo za izvedbo velike delovne akcije, oziroma naj zgradi ta veliki objekt, i'ismo mislili samo tega, da dajemo mladini pri izgradnji naše države delo. ki bo materialno olajšalo prizadevanja in težave naše skupnosti v tej iz-■rradnji. Mislili smo predvsem na nekaj drugega, oziroma že-:eli smo videči lik našega mladinca. Ko so namreč za neko dobo prenehale velike mladinske delovne akcije, so se namreč začele pojavljati določene ■eorijice, da naša mladina po-igoma iztirja, da je splahnel Jen prejšnji polet, skratka, da ni več to. kar je bila. Tokrat pa smo videli, da je to socialistična, namreč revolucionarna mladina, in prav to nam je aajdražje in najljubše. Na tej ■ kciji smo se la,hko prepričali — čeprav je tu sodeloval samo el mladine — samo 54.000 na-•h mladincev in mladink, — da je mladina pokazala lik revolucionarne mladine socialistične Jugoslavije. To pa nam te važnejše od vsega, Preprl- ■ n-n sem. da bo to tudi v bodo-f-e pokazala. Nekoliko smo že pozabili na čAse velikih mladinskih akcij, :ot sta bili mladinski progi ''.rčko-BaJioviči in Šamac-Sa-rajevo, avtomobilska cesta Beograd-Zagreb, tovarna »Ivo-Lola Ribar« in druge. Pozabili smo, da nove generacije, ki prihajajo. ne morejo živeti samo od feh prejšnjih akcij, temveč lorajo tudi same sodelovati v vgradnji naše države. Do tega prepričanja smo pri-sedaj in vem, da ga ne bo-: uj več opustili. Vsako leto prihajajo nove generacije, in te rsorajo sodelovati v izgradnji aše države, ne samo zaradi sra, da bi v tej izgradnji po-ffia-gale in olajšale prizadeva-?iia naše skupnosti, temveč tuši zato. da bi se izgrajeval lik našega mladinca kot delovnega državljana in graditelja nove -.oeialistične Jugoslavije, da bi se mladina napajala z duhom socializma, z revolucionarnim .ihom, da bi občutila in razumela vso težo graditve boljšega življenja, da bi se tem ge-Eeraeijam ne zdelo, da je vse w, kar imamo, prišlo lahko, da je prišlo samo po sebi. Tu in tam je nekaj takih pojmovanj. 7-aradi tega je potrebno in pomembno, da tudi ti naši ljudje razumejo in nikoli ne pozabijo, da je naša država prehodila težko in trudapolno pot. da bi iahko šli dalje k srečnejši bodočnosti. V socialistični družbi p-a velja, tovariši, načelo, da mora vsakdo delati. Od jiaše šolske mladine, kakor sem že dejal v svojem go-Toru, zahtevamo predvsem, da “-e vzgaja, da se šola in dobro tiči, da se pripravlja za dolžnosti, ki jo čakajo v bodočnosti Po drugi strani pa ima še črugo dolžnost, da mora namreč tudi s svojimi fizičnimi prizadevanji pomagati našim narodom pri izgradnji države. Zato bi rad. tovariši, omenil naslednjo stvar: Danes sem dal sasUiženo priznanje naši mla- dini ne samo v svojem imenu, temveč tudi v imenu vseh nas, v imenu vseh naših narodov. Rad pa bi povedal nekaj besed tudi o določenih kategorijah naše mladine. Ne nameravam govoriti o delavski mladini, ki ima svoje vsakdanje naloge in prispeva vsak dan k socialistični izgradnji s tem, da dela v podjetjih in kolektivih, kakor tudi vaška mladina, ki se je v tej akciji prav tako odlično odzvala. Tudi to bi rad povedal, da se je odlično izkazala tudi naša srednješolska mladina. To je sijajna nova generacija. Moram pa reči, da nisem zadovoljen z določenim delom naše študentske mladine. Mladina z beograjske univerze, ki sem jo videl na avtomobilski cesti, je v resnici do neke mere pokazala svojo aktivnost s sodelovanjem v tej delovni akciji. Mladina z drugih univerz pa se ni izkazala v zadostni meri. Zato bi apeliral na vas, na mladinske voditelje, da to stvar, ko boste imeli kongres, vključite v dnevni red kot enega važnih problemov. Nič čudnega ni. da danes mnogi študentje enostavno izginejo, ko končajo šolanje,1 ki našo skupnost mnogo stane, ter se koncentrirajo nekje v mestu, njihovega dela in življenja pa ne preveva vedno socialistični duh. Ne bom dejal, da obstoja nekakšen val zahodnih pojmovanj, zdi pa se mi, da prav del intelektualne mladine pozablja, kako se je ustvarjala in s kakšnim trudom se gradi naša socialistična država. Ti mladi ljudje ne mislijo dovolj na to, da so dolžni dati skupnosti to, kar ji morejo dati. Mislim, da mora naša mladinska organizacija te probleme zajeti in reševati v koreninah. Ni nam vseeno, kakšna je naša intelektualna mladina------- Imeti hočemo socialistično mlado inteligenco, revolucionarno inteligenco, ki bo živela življenje. kakršnega je živela revolucionarna mladina pred vojno, in med vojno v tistem duhu, kakršnega diha velik del naše mladine, ki danes gradi in prispeva svoje k naši socialistični skupnosti. Moram reči, da nimam danes nobenih pridržkov in dvomov o tem, da je naša mladina na najboljši poti. Prišli smo do prepričanja, da je napačno misliti o kakršnemkoli jezu med staro in mlado generacijo. Prepričan sem, da je naša mladina pripravljena svesto slediti naši stari generaciji in da tu med starimi in mladimi, tovarišice in tovariši, ni nobenih razlik. Tudi naša mlada generacija in njena aktivnost je danes revolucionarna. Starejša generacija je izvedla revolucijo, pa tudi danes uresničuje revolucionarne težnje naših narodov. Prizadevati si moramo, da se s temi revolucionarnimi težnjami vskla-dijo pozitivne težnje naše mlade generacije. Vemo, kakšni naj bodo ti odnosi v socialistični družbi, in bomo zato to mlado generacijo navdihovali z revolucionarnim duhom. Temu je posvečeno naše življenje. Tu so danes razen mladincev, tudi zastopniki podjetij, ki so delala na tej avtomobilski cesti. Razmeroma precej jih je, med njimi so inženirji, tehniki in drugi. Rad bi se zahvalil prav njim, ker so nekako znali, ( — prvikrat na mladin- skih delovnih akcijah, — najti sfeopoo pot in ustvariti najpopolnejše sodelovanje, kar se je prej redko dogajalo. Zahvaljujem se jim, ker so pravilno ocenili vlogo mladine in ker so zastavili vse svoje sile, da se te moči enotno in skupno usmerijo. Mladina je bila množični činitelj, delala je in zbujala navdušenje, organizacija tega dela pa je bila na strokovnjakih in zastopnikih po- MffiVOZA ZARADI BEBLSfft sameznih naših podjetij, v akciji. ki je Mia nekoliko drugačna kakor tiste, pri katerih sodelujejo samo delavci, kar ni bilo lahko iti v korak % mladino. Želim, da bi v prihodnje Se tesneje sodelovali, da bi mojo kritiko pravilno razumeli ln da da bi izvajali pouk iz tega skupnega dela. Mislim, da boste v prihodnje še laže obvladovali vse napore pri graditvi novih skupnih objektov. Zahvaljujem se vsem mladincem in mladinkam ter vsem strokovnim delavcem, ki so delali tukaj bi prinašali svoje izkušnje in praktično znanje na mlajše, — želim vam vsem mnogo uspeha v vašem prihodnjem delu! VOLITVE V PRVI PARLAMENT PETE REPUBLIKE Pičla bera v prvi ranili Od 3000 kandidatov za 465 mest jih je bilo priprvem glasovanju izvoljenih samo 41 — Hud poraz Komunistično partije Francije in mendesistov — Mollet, Gcdllard, Chabrm - Deimas, Reyiurad, Thorez in Duclos bodo morali Se enkrat poskusiti srečo PARIZ, 24. nov. (Tanjug). Danes so v Pariza objavili dokončne rezultate prvega glasovanja na splošnih parlamentarnih volitvah, ki je bilo veetsj po vsej Franciji in v vseh kolonijah, razen v Alžiriji. NajvetSJo volilno zmago je odnesla degolistiSna stranka ministra za informacije Jaequesa Soustella »Unija za novo republiko«, ki je dobila 3,6 milijona glasov, to je 17,6% od skupnega števila volivcev. Minister Soustelle, ki je na ta način povečal svoje možnosti, da bo po Izvolitvi generala de Gaulla za predsednika republike sredi deeembra postal prvi predsednik pete republike, je bil rasen tega s absolutno večino glasov izvoljen v svojem okrožju v Lyonn. Po dokončnih rezultatih je bilo včeraj od skupno blizu 3000 kandidatov.^ novo Skupščino s 465 sedeži izvoljenih samo 41 poslancev. V vseh ostalih volilnih okrožjih bo naknadno glasovanje prihodnjo nedeljo. Poleg Soustella so bili že na prvem glasovanju od pomembnejših političnih Živčna volna ali nov kurz? OD NAŠEGA STAft*NBGA DOPISNIKA BONN, 24. npv. (Po telefonn.) V bonnskih političnih krogih je danes dominiralo eno vprašanje: Iz kakšnih razlogov je bila odgodena objava sovjetskega stališča o četvernem statusu Berlina? Napetost v živčni vojni v zvezi z Berlinom je dosegla svoj vrhunec že v soboto, ko so na podlagi kanclerjeve izjave pričakovali sovjetsko pojasnilo. Namesto tega je iz sovjetskih listov in iz oddaj radijskih postaj beseda Berlin skoraj izginila, tako, da je danes Bonn prepuščen ugibanjem o tem, ali gre za zastoj ali za preobrat. Na ena sferam opozarjajo na možnost, da je Moskva klonila pred odločnim stališčem Bonna in zahodjniih sol, na drugi strani pa smatrado,- da je prišlo do odgodifcve zaradi potrebe določenih korektur v zadnjem trenutku. Pojavile so se tudi trditve, da je objava uradnega stališča samo poteza, ki naj povzroči še močnejšo napetost v živčni vojni, ki traja že dva tedna. Ne bi mogli reči, da je bilo bonnskaim živcem v tej napetosti prizaneseno, -posebno zadnje dni, ko so se pojavila določena nesoglasja med zaho-dncnemško vlado in zahodnima, zavezniki. V bližini palače Delegacije in obiski ZAGREB — Orgiandzacijski sekreter CK Z K Hrvatske Zvom-so Brkič in podpredsednik hir-vatsketga Sabora Nikolo. Sekulič se danes dopoldne razgo-vc!rjal& s podpredsednikom narodne socialistične sitranke Indije Surendranartom Dvidedi-iem, ki je zjutraj prispel iz Sarajeva v Zagreb. Popodne je na čast indijskega gesta organizacijski sekretar CK ZX Hrvertske Zvonko BTkič priredili kosilo. Med svojim bivanjem v Za- VREME Stanj« 24. nov.: Od zahodne Evrope proti Angliii do Azorov »» razprostl ra področje v-isolcega JPaftnega pritiska. Slabotne frontalne motnje se zadržujejo med ndkodnim Atlantikom in zahodnim Sredozemljem. Jfapoved za torek: Oblačno vre-. r višjih legah in na Primorskem. deloma sončno. Tempera-ka» femz bistvene spremembe. grebu bd gost obiskal Igudskd odbor občine Samobor in zagrebško delavsko univerzo. BEOGRAD — Predsednmk republike je za veleposlanika v posebni delegaciji, ki bo priso-stvdvala svečanostim ob prevzemu dolžnosti novo izvotljenega predsednika Združenih držav Mehike Adolfo Lopez Maite-osa, imenoval člia n,a zveznega izvršnega sveta Hasana Brkiča. Teh svečanosti se bo udeležil tudi jugoslovanski veleposlanik v Mehiki Dalibor Soldaidč. Svečanosti bodo od 28. novembra do 3. decembra letos. Tovariš Hasan Brkič je že odpotoval v Mehiko. Lloyd o poskusita London, 24. nov. (AFP). Britanski zunanjji minister Selwyn Lloyd je danes v spodnjem domu izjavil, da Velika Brirbanija ne misli podpisati sporazuma o prekinitivi jedrskih poskusov, preden ne bodo določili sistema kontrole. - Schaumburg in zunanjega ministrstva je posebno opaziti make nervoze. jvot menijo je Bonn po razgovoru kanclerja Adenauerja z ameriškim veleposlanikom Bruceom. kd) se je vmdl iz Wa-shirigtona dobil vtis, da bi ZDA utegnile »elastačneje« reagirati na moskovsko potezo, kar bi praktično pomenilo, da bi bile pankovske vojaške in policijske sile, ki bi prevzele funkcijo Sovjetske zveze, tre-tirane kot »izvršni in pomožni organ« sovjetstoh oblasti. To pni sedanjem položaju seveda ne bi nujno pomenilo prizmam j a vzhodnonemške vlade. Pojavili so se tudi glasovi, da je šel London v krizi še dalje od Washing.tona in pariškega partnerja in da bi bil v primeru potrebe . pripravljen na razgovore s Paniko wom. Ta »krivoverstva« so po tukajšnjih informacijah izgladili, toda v Bonnu so vendarle povzročila precejšen nemir in bojazen, da bd ne pomenila začetnega popuščanja, kar bi lahko načelo odločnost pri reagiranju na morebitne sovjetske korake. Današnji nemški demanti botnnskih načrtov, da naj bd bila' v Berlinu konferenca zunanjih minis/trov, je biil sprejet tu kot znajt morebitnega omahljivega stališča v primeru sovjetskega koraka. da ne nerešljiv in da nosi s seboj svoje lastne koncepcije o rešmtvti. Komaj sedemdeset odstotkov od devet in pol milijona volivcev na Bavarskem dm v Hessenu je šlo včeraj na volitve ra pokrajinska parlamenta. Po danes ob javljenih končnih, izidih je v bistvu potrjen dosedanji odno« sil veJi-kiih gtrank v obeh parlamentih. V Hessenu, edini pokrajini, kjer so socialni demokrati na oblasti od leta 1954, so s 46.9 odstotka glasov dobili 48 mandatov od skupnih 96, to je 4 več kot na preteklih volitvah. Krščanski demokrati so dobili samo 32 odstotkov glasov, to je 8 odstotkov več kot leta 1954 in 32 mandaitov. Tretja sila, svobodni demokrati, so z alzgubo 50 odstotkov glasov doživeli težak poraz, ki znova potrjuje splošno tendenco v zaiiodmonemskem političnem življenju: razvoj v smeri dvostrankarskega sistema. Kljub porastu glasov GDU so volitve za bonnsko vladajočo stranko poraz, ker se je glavni nasprotnik — sociali na demokraoija — po volitvah, še bolj okrepil. Zlom socialistične oblasti v »rdečem« Hessenu, ki so si ga krščanski demokrati prii teh volitvah zelo želeli, ni uspel. V predvolilni kampanji je sodeloval aktivno tudi sam kancler Adenauer, ki je imel več zborovanj, toda prav v tistih krajih 4 e CDU doživela težak poraz. Na Bavarskem so volilni rezultati prav tako v znaku krepitve velikih. Mble stranke, predvsem »Bavarska stranka«, so doživele težike izgube, toda volivci so se večinoma iz osebnosti izvoljeni tudi bivši premieri Pflimlin (katolik), Pinay (neodvisni) in Pleven (demokratski center), medtem ko sta na primer propadla Mendes-Framoe in Laniel. Uspeh vrste drugih osebnosti, med katerimi so socialist Mol-let, radikal Gaillard, degolist Chaiban-Delmas, neodvisni Paul Reynaud in vodja komunistov Thorez je odvisen od izida prihodnjega glasovanja. Značilno je, da je bil v Parizu in pariškem okrožju, kjer volijo skupno 58 poslancev, včeraj izvoljen samo en kandidait-komunist Gremier. V vseh ostalih okrožjih ni niti en kandidat dobil absolutne večine glaisov. Po objavljenih rezultatih so dobili kandidati komunistične partije skupno 3,8 milijona glasov, to je 18,9°/n, v primerjavi z izidom pred dvema letoma, ko so dobili 5,6 milijona glasov oziroma 25,5°/i>. Podo-doben poraz so doživeli tudi kandidati mendesistične unije demokratskih sil, ki so dobili vsega skupaj 347.000, to je l,4°/o glasov. Socialistična stranka je dobila 3,1 milijona glasov, to je 15,5% v primerjavi z dosedanjimi 15°/o glasov. Gaillajrdovi radikali so izgubili približno polovico svojih volilcev in dobili vsega skupaj samo 980.000 glasov, to je 4,8°/&. Katoliški ljudski republikanci so dobili okoli 9,l°/o glasov v primerjavi z 12% na prejšnjih volitvah, vendar je istočasno novo krščansko-de-mokratsko gibainje Bidaulta zbralo 2,5% volivcev* Svoje glasove so ohranili tudi Pina-yevi neodvisni in kmetje, ki so dobili 2,8 milijonov, to je 13,7% v primerjavi s 14% glasov, ki so jih dobili pred dvema letoma, medtem ko so kot stranka popolnoma izginili poujadisti, ki so od dosedanjih 11% volilnega telesa dobili samo 3,3% glasov. Analiza teh rezultatov kaže na splošno pregrupiranje desnice okoli Soustellove unije, stabilizacijo socialistov, katolikov in neodvisnih na vseh pozicijah in upanje vpliva levice, katere številni volivci so se pasivizirali. Povečanje abstinence na teh volitvah (22,9% v primerjavi z 18% na prejšnjih volitvah), je v skladu z izgubo, ki jo je pretrpela KPF. Ker na prihodnjem glasovanju za izvolitev ni več potrebna absolutna, temveč samo relativna večina, pričakujejo umik mnogih kandidatov in sklenitve izrednih zvez, v PROCES PH0TI BENEŠKI C ETI Nabiralna akcifa za obtožene beneške partizane, ki so s svojo borbo prispevali k uničenju fašizma in nacizma TRST, 24. nov. (Po telefona.) Odbor zrn obrambo partizanov lz NadiSke doline je včeraj objavil poziv na nabiralno akcijo. S sredstvi, zbranimi na ta način, naj bi krili stroške obrambe partizanov, proti katerim se bo 10. deeembra v Firencah začel proces. V pozivu je med dragim poudarjeno, da obtoženi borci niso zakrivili dejanj, zaradi katerih jih obtožujejo stari in novi fašlstL Obtoženci so s svojo aktivno in požrtvovalno udeležbo v narodnoosvobodilni vojni samo po svojih močeh in sposobnostih prispevali k uničenja fašizma in nacizma ter k zmagi idealov osvobodilnega in odporniškega gibanja, idealov, ki so postali podlaga republiške ustave. Ta trenutek so zahodnonem- javili za krščansko demokrat- . tv rr_i_I ~ i 4 ~ V*; in KHa š)ki veleposlaniki v Moskvi, Washingtonu, Parizu, Londonu in Rimu na poti v Bonn. Jutri bodo z zunanjim ministrom von Bremtancm razpravljali o položaju, pri .čemer bo posebno zanimivo poročilo moskovskega veleposlanika Krolla. ki se ie med krizo še posvetoval z Gromikom. Pred odhodom v Bonn je izjavil, da i« položaj rosen, to- sko unijo, ki je bila doslej najmočnejša stranka. V nasprotju z dosedanjimi 83 mandati ie dobila 101 mandat, do-6im so scoialni demokrati povečali .število svojih poslancev od 61 na 64. V celoti razpolaga CSTJ z večino 103 mandatov nasproti 101, kolikor so i i.i dobile ostale ^aranke v novem bavarskem parlamentu. Djordj c Zelmanovič Tržaški in goriški Slovenci so zelo presenečeni zaradi člankov, ki se v zvezi s tem procesom pojavljajo v tako imenovanem i talij anskem vladnem tisku. Turinski časopis »-La Staimpa-« je v sobotni in nedeljski številki objavil članke z močnimi naslovi, kjer pravi med drugim tole: »-Petdeset Slovencev pred porotnim sodiščem zaradi ropanja, ubojev in izdajstev. Namesto, da bi se borili proti nacistom in fašistom, so hoteli okupirati ozemlje Vidma in Gorice.-« — Tržaški in -goriški Slovenci se zaskrbljeni vprašujejo. če morda to pisanje ne pomeni ponovne protipartizanske in protijugoslovanske gonj e v velikem slogu-, kakršnih so bili vajeni po v<;ini vse do Videmskega sporazuma in še to le s strani fašističnega tiska. V prihodnjih dneh bo odšel iz Trsta dosedanji občinski komisar, ker j* bil sedaj ie izvoljen nov župan Franzil in bo verjetno že v petek tudi formalno prevzel svoje dolžnosti na tržaški občini. Italijansko zunanje ministrstvo pa je za novega načelnika tržaškega urada za zveze z zunanjim ministrstvom in generalnim komisariatom imenovalo opolnomočenega ministra dr. Confalonieri j a, bivšega italijanskega veleposlanika v Iranu in na Portugalskem. Ker je šovinistični tisk v zvezi s tem imenovanjem dvignil precej prahu, češ zakaj naj bi prišel tako visok diplomat na to mesto, je italijansko zuna- . nje ministrstvo pred dnevi objavilo pojasnilo, kjer poudarja. da je omenjeni vladni funkcionar pristojen tudi za delo z raznimi mešanimi itali-jansiko-jugoslovanskimi komisijami, v katerih so tudi jugoslovanski predstavniki z visokimi diplomatskimi položaji. P. L. prvi vrsti med številnimi desničarskimi listami proti KPF. Rezultati drugega glasovanja bodo zato dali dokončen sestav nove skupščine samo v luči predvolilnih aranžmajev in zvez, medtem ko opozarjajo sedanji rezultati na pravi odnos sil v državi in na orientacijo za delo prihodnje skupščine. V ■ tem pogledu je značilna izjava socialista Moleta, ki je dejal, da bodo -v skladu z doseženimi rezultati socialisti v novi skupščini prevzeli vlogo konstruktivne opozicije«. Čestitke BEOGRAD — Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejeti od maroškega, kralja Mohameda V. brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za čestitko ob maroškem nacionalnem prazniku. BEOGRAD — Predsednik republike Josip Broz Tito je od predsednika indijske vlade Dža-vahairliaflia Nehruja sprejel naslednjo brzojavko: »Prijateljske čestitke in najboljše želje, ki mi jih je poslala Vaša ekscelenca ob mojem rojstnem dnevu, so me zelo razveselili e. Zelo smo bili zadovoljni, da smo lahko z Vami sodelovali pri delu za mir in upamo, da bomo v prihodnjem letu v naših skupnih naporih za dosego miroljubnih, rešitev za mnoge težavne probleme, s kaiterim se srečujemo, dosegli še več uspehov. Zeljno pričakujemo sestanek z Vašo ekscelenco v bližnji bodočnosti v Indiji«. BEOGRAD — Državni sekretar za z-unanje zadeve je od libanonskega zunanjega ministra sprejel brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za čestitko ob obletnici neodvisnosti Libanona. Hallsteui v Haagu Haag, 24. nov. (Reuter). Predsednik izvršnega odbora zahodnoevropskega skupnega trga profesor Hallstein je nocoj prispel v Haag, kjer se bo z nizozemskimi funkcionarji razgo-varjal o sporu, ki je nastal v zvezi z ustavitvijo svobodne, trgovinske cone. Hallstein je prispel iz Luksemburga, kjer je imel podobne razgovore. Tam je izjavil, da bo prihodnji sestanek med de Gaullom in Adenauerjem izredno pomemben za napore skupnega tržišča, da • bi našli rešitev za vprašanje svobodne trgovinske cone. ' Igor Ozim nagrajen v Zagrebu Zagreb, 24. nov. V Zagrebu je bil plenum Zveze glasbenih umetnikov FLR.T, na katerem so razpravljali o aktualnih problemih glasbenega živ-jenja pri nas. Razpravljali so o tem, da je glasbeno življenje pri nas premalo dotirano, nadalje o reformi glasbenega strokovnega šolstva in podobno. Prvič, odkar je ustanovljena Zveza glasbenih umetnikom Jugoslavije, so razdelili nagimi« de najbolj zaslužnim glasbeOKi kom. S po 200.000 din so bili nagrajeni Antonio Janigro, Miroslav Cangalovič in Igor Ozim. M. B, , OB ZASEDAH JU ZVEZNE LJUDSKE SKUPSCDJE V • Beograd, 24. nov. (Tanjug). Zasedanje zvezne ljudske skupščine, ki se bo začelo jutri, ima poseben pomen, ker je predložen v odobritev tudi p stv l 1 Ob pobu ioflodkov Nov opomin Med političnimi strankami, ki so na nedeljskih 'parlamentarnih volitvah v Franciji doživele hud poraz, je tildi francoska komunistična partija. V primerjavi z volitvami leta 1956 je francoska KP na sedanjih volitvah izgubila. I milijon 806 tisoč glasov. Izidi volitev so potrdili, da se je veliko število stalnih volivcev francoske KP začelo oddaljevati od nje, sama stranka pa se bori s hudimi težavami. Že po neuspehu francoske KP r,a referendumu oktobra letos, ki je globoko odjeknil med francoskimi delavci, se je začela razprava o vzrokih njenega neuspeha. Tudi CK KP Francije je analiziral rezultate referenduma in med drugim poudaril, da bi bilo potrebno začeti z '■'■novo demokratično politiko«. Vendar pa se uradna analiza v mnogih vprašanjih ni strinjala• s kritiko v raznih celicah, med katere lahko prištevamo tudi resolucijo celice KPF na pariški univerzi. ki je bila objavljena v levičarskem glasilu «-Voie nou-velle«. V resoluciji kritizirajo vodstvo zaradi napačne usmeritve stranke, ter mu očitajo resne napake pri oceni kolonialnih problemov in še posebna alžirskega vprašanja. Poudarja. if>, da je po drugi svetovni lini vprašanje neodvisnosti kolonialnih narodov postalo odločujoč problem, od katerega reševanja je bila. odvisna usoda države in režima. Vodstvu KP očitajo, da je ostalo predolgo na pozicijah obrambe Francoske unije in je zapostavljalo pomen gibanja, ki je pretreslo temelje francoskega im- j •rita. Zaradi tega je KPF ■. ostala na repu dogodkov in n; ' pravočasno prišla pred množi- \ e? .s konkretnimi predlogi za j ~-.H1ev kolonialnega vpraša- , r.ia. **Valovi nacionalizma -so preplavili francosko KPpiše t1 resoluciji. Nadalje očitajo vodstvu KP, . cse ni znalo spoprijeti s pro-f-komunistično gonjo. Med dru-g-.m niso znali analizirati, kje I; so korenine strahu, ki se je pojavil med članstvom.. •*Po-’Aavitni vzrok za ta strah —j ?>iše v resoluciji — je pomanj-• ■a.nje demokratičnih jamstev v j partiji. Splošno stališče vodstva 1 v obdobju po XX. kongresu JZ P Sovjetske zveze, v zvezi z j ogodki na Poljskem in Ma- j r carskem je bilo tako, da niso j - ■ali in hoteli jasno spregovo-rili o resnih napakah in zloči-, n:h. ki so jih nekaj časa delali j r Sovjetski zvezi in kar je ob- 1 sodil tudi tov. Hruščev. Dejstvo ’s tudi, da vodstvo ni znalo razlikovati, kaj je negativno - pozitivno v socialističnih izkušnjah, skratka, da. bi pokazali na različne poti v socia-: zem in nakazali francosko Te in še druge napake, o '■'r.terih govori resolucija, pa sr- povezane z osnovno napako ■-ancoske KP: »Pomanjkanje r-arne marksistične analize francoskega položaja ter uporaba shem, ki ne ustrezajo francoskim nacionalnim posebnostim+>. Teoretični dogma-‘zem je še večal težave francoske KP in pripeljal končni) do popuščanja zvez med množicami in komunistično partije>. Resolucija nadalje kritizira tudi birokratske metode v delu partije ter predlaga, kaj bi buo potrebno spremeniti, da si ho ponovno pridobila zaupanje, francoskih množic. Med drugim resolucija predlaga, da je -potrebno javno določiti, kaj razumemo pot francosko potjo v socializem ...« Ta. poziv se končno ne tiče samo francoske KP. saj govori o vprašanju 'azličnih poti v socializem, ki jih je treba rešiti v skladu z zahtevami sodobnega sveta. Poraz francoske KP na volitvah pa je med drugim nov opomin. da. je nujno potrebno začet’ konstruktivno reševati tudi ta vprašanja, ker je od tega odvisen nadaljnji napredek, in krepitev socializma. Sič Začetek plazu? Sporazum, ki sta ga v Akri podpisala premiera Gane in Gvineje N-Jcrumdh in S eku Ture, je več kot navaden spo-'c.zum med dvema državama. Po sporazumu bosta obe državi začeli takoj sestavljati skupno ustavo, obenem pa bosta vskladili svojo gospodarsko in zunanjo politiko. V deklaraciji, objavljeni po podpisu sporazuma, je tudi poziv vladam vseh neodvisnih afriških držav, kakor tudi voditeljem in ljudstvom tistih oze-‘nelj, ki so še pod kolonialno upravo, naj podprejo .njuno akcijo, kakor tudi izjo.va, da bosta obe državi pozdravili prtisvap k zvezi katere koli druge zahodnoafriške države. $porKo predlagam bodočemu kongresu avtonomno politiko socialistične stranke, ne govorim v imenu avtonomistične struje, marveč izražam mnenje celotne stranke, ustrezno politični liniji, ki je dobila potrdilo v Benetkah«, je dejal Nenni in pozval pripadnike vseh treh struj, naj zavrnejo sleherni zunanji poskus vmešavanja v predkongresne priprave. M. Šuštar da srditi boj, ki ga bojujemo, preveč izčrpava in da ga ne bomo mogli vzdržati, če bo predolg — piše v sindikalnem glasilu Lin Kuei. Posamezniki v mojem oddelku se pogosto tudi sprašujejo, če bo kdaj konec tega ostrega boja. Mar res ni mogoče vzdržati? Po mojem, pravi Lin Kuei, tu ne gre za ljudi, ki ne bi mogli vzdržati, temveč za ideološke probleme, ki še niso rešeni. Ce bodo rešeni vsi ideološki problemi, če bo politika postavljena na komandni položaj, potem se taka vprašanja sploh ne bodo nikoli več zastavljala. Zakaj mislim tako? Vzemimo za primer moj oddelek. Mi samo trikrat mesečno delamo ne- Stevenson za razgovore ku avtor članka Lin Kuei. Člankov te vrste je v pekinškem tisku vsak dan več. Branko Bogunovič podjetij in pri delitv dobička. Pacciardi, ki predstavlja desno krilo stranke, se je zavzemal za sodelovanje v vladi, Ženeva: nič nturep Volilni program britanskih laburistov pomeni uvod v kampanjo Volitev to zimo še ne bo LONDON, 24. nov. (Tanjug), »ukrepih restrikcije«. Pri tem Britanska laburistična stranka pušča odprto zelo.nerodno vora-je danes objavila volilno bro- šanje restrikcij, ki se tičejo po-šuro z naslovom »Bodočnost, ki večanja mezd in cen. Stranka nam jo nudijo laburisti« in s pa se kljub temu jasno opre- tem začela kampanjo za volit- / deljuje za nova merila v delov* ve, o katerih je sinoči dejal pre- nih odnosih, kar nai bi okrepi- mier Macmillan, da jih to zimo še ne bo- Volilni program laburistov predstavlja jedrnata in popularna razlaga politike, ki so jo sprejeli na nedavni letni strankini konferenci. Na notranjem področju po-. CHICAGO, 24. nov. (Reuter) Bivši demoknaitsikd predsedniški kandidat Stevenson se je sinoči zavzel za razgovore med novno obljubljajo nacionalizaci-ZDA in Sovjetsko zvezo. — Ko j0 jeklarske industrije in opoje govoril o svojem lanskem z ar j a j o na možnost nacianaldza-. obisku v Sovjetski zvezi, je cije ostalih industrijskih vej »v Stevenson po televiziji med kolikor ne bodo izpolnil svo-ostalim dejal, da si Sovjetska dolžnosti do države«. Po zveza ne želi vojne, kot je ne mnenju laburistične stranke, je žele tudi ZDA. »Pred vrati miru je hodnik razgovorov in treba se je razgovarjati z Rusi na vsakem nivoju«, je dejal Stevenson. Poudaril je, da morajo ZDA priznati, da jim je Sovjetska zveza enaka itn sodelovati na tej ravni. lo status delavca, nfjego-v razredni ponos in občutek odgovornosti v proizvodnji. Poleg plač obljublja stranka tudi so-delovajiie pri razdelitvi dohodka. ■ V zunanjepolitičnem delu laburističnega volilnega programa je poudarjeno geslo nedavne konference: »Mir ni samb odsotnost vojne in izogibanje konfliktov, temveč tudi pozitiven odnos do življenja*. Laburisti namreč menijo, da le na- programu. je prišel loga Velike Britanije v sedanji Na koncu je Stevenson izrazil željo, da, bi sovjetski premier Nikirta Hruščev obiskal ZDA rečeno v čas za razširitev javne kontrole. tako da bo industrijska proizvodnja v skladu z državnimi interesi. Laburistični program o teh interesih ne govori podrobneje. Ko se zadržuje na potrebi zagotovitve ooipolne zaposlenosti in -'•ove-čania j>rod'ikMvnost' -smo ugotavlja potrebo v"črh investicij ob vseh potrebnih mednarodnih okolnostih razbiti začarani kroH. ki ga tvorijo »odsotnost sporazuma med Vzhodom in Zahodom, hladna voj-nn jedrska oborožitev in oboie-c+Tfm^ki st.rah in sumničenja” v ■= Vladu s tem obljubi ia labn-«c«;"na stranka prekinitev ie--i .L.irnn no-kn-n^ in predlaga i-r,-.fo,reticn velikih sil o razo- -ož.itvi. Ženeva, 24. nov. (AFP). Dames dopoldne je imela bonierenca desetih držav za preprečevanje nenadnih napadov še eno zasedanje. Po današnjem sestanku je bil objavljen naslednji komunike: »Na današnjem zasedanju koi\ference za pr oučevanj * ukrepov, ki bi lahko prispevali k preprečevanju nenadnih napadov in za pripravio poročil svojim vladam o tem vprašanju, se je nadaljevala razprava, v kateri so govorili predstavnik Češkoslovaške Hajek, predstavnik ZSSB Kuznecov ie v imenu strokovnj Likov zahodnih držav ameriški predstVvnik Foster«. F ost er je v imenu zahodnih, strokovnjakov podal dokument, k; se nanaša na del načrta dela te konference, ki so ga predlagali zahodni strokovnjaki pod naslovom »Splošno poročilo o sistemih za opazovanje in kontrolo letal z velikim območjem leta«. Sestanku je predsedoval Wil-liam Foster (ZDA). Prihodnji sestanek bo jutrii dopoldne. Šef britanske delegacije na konferenci treh veliiMh sil o prekinitvi jedrskih poskusov David Orm&by-Gore, ki je v' britanskem zunanjem ministr- Nova oriznonja Kairo, iJ4. nov (MEN). Sovjetske zveza in Zvezna republika Nemčija sta priznali novo sudansko vl"do generala Abuda stvu minister brez listnice, bo jutri odpotoval iz Ženeve v London. Iz uradnih krogov se je zvedelo, da se bo Ormsby-Gore v Londonu zadržal teden dni. Dodajajo, da je njegova vrnitev v London v zvezi z zadevami v parlamentu in v Fo-reign Offiiceu. Vodstvo britanske delegacije bo prevzel njegov glavni svetovalec Paul Mason. * Razgovori z ZSSR v ftsuanu Kairo, 24. nov. (Tanjug). V Kairu potekajo med zastopniki vlade ZAH in delegacije sovjetskih strokovnjakov razgovori o izgradnji velikega jezu pri Asuanu. Razgovori so v okviru nedavno sklenjenega sporazuma, po katerem bo dala Sovjetska zveza ZAR posojilo v znesku 400 milijonov rubljev za dela prve faze pri izgradnji Asuanskega jezu. Prav tako so sporočili, da so se razgovori, ki jih je imel v Kaiiu podpredsednik odbora za mednarodne ekonomske stike pri vladi ZSSR Nikitin, nanašali tudi na vprašanja uresničenja industrijskega posojila Sovjetske zveze ZAR v znesku 700 milijonov rubljev. Iz sredstev tega. posojila, ki tvori tretjino skupne vrednosti prvega egiptovskega načrta za industrializacijo, bodo finansirali ključne objekte načrta. — Sporazum o posojilu je bil sklenjen pred letom dni, dobave industrijske opreme pa se bodo začele, kot je bilo sporočeno. po prvem razgovoru Ni-kitina s predstavnikom vlad8 ZAR konec tega meseca. SLGtfEHSKl P080CSVBLEC / st. 278 PRAKSA, KI NE GRE V KORAK S ČASOM Same pometajo in pospravljajo, sebi v zabavo, Soli pa prihranijo izdatek za snažilko. Pod. budnim očesom izkušenega mojstra si počasi nabirajo praktično znanje v delavnici, teoretičnega pa v šoli in pravijo, da je povsod zanimivo. Po končanem pouku gredo na svoje domove v Ljubljano, alti pa jih vlak ali avtobus odpeljeta v ljubljansko okolico. »Ni tako le malo dolgčas, samo delo in učenje?« jih malce preizkušam. »Saj ni samo delo, tudi krožke imamo — pevskega lin Šahovskega, fantje pa jazz-orke-ster.« Ob tem .jazzu’ so se nekam namuznile, potem pa le prišle z besedo na dan. »Veste, tako radi bi imeli plesno šolo. To smo že vsi predlagali predsedniku mladinske organizacije, a ne vemo, če bo kaj.« In zakaj bi ne bilo? Tudi zabava je vsakomur potrebna, 'tembolj pa mlademu človeku, ki dela in se uči. Tudi s pogovorom o plesu je ostalo še nekaj skritega, to sem uganila po njihovih pogledih, potem so pa le povedale, kaj bi rade — krožek za angleščino in nemščino. Je to prevelika želja? Mislim, da ne in tudi veseli je moramo biti, da si mladi ljudje želijo razširiti svoje znanje. t Med pomenkom so dekleta prigrizovala malico — velik kcvs kruha s sirom, in oboje zalivale s toplo kavo. Povedale pa so, da je skoraj vsak dan drugačna malica — tudi salama je vmes — za kar plačajo komaj 7 dinarjev vsak dan, ostalo pa šola. Videla sem. da so v delovnih mestih. Biro za delo je ostal dekletom in njihovim staršem edino upanje. Zato je bilo treba najti izhod, toda kako. O tem je razpravljal tudi upravni odbor pri biroju za delo. »Kaj pa, če bi poskusili pri nas?« je predlagal član upravnega odbora Lojze Gornik, ki je učitelj praktičnega pouka strugarske stroke v industrijski kovinarski šoli v Ljubljani. Toda kako? Oddelka za dekleta ta šola nima. Čeprav je dala doslej že kar 830 mladih kovinarjev, vendar ni bilo med njimi niti enega dekleta. Kovinarski poklic m lahek in mnogokrat zahteva od delavca precej več natančnosti, spretnosti in tudi vztrajnosti kot pri drugih poklicih. »In prav tega imajo ženske pogosto več kot moški,« pravijo v šoli. 2eneke kovinarke? Predlog je bil nenavaden. Toda na Biroju so se ogreli zanj: saj ni tako nemogoče, finomehanika ne bi bila pretežka zanje. Toda oddelka za dekleta ni bilo. In denarja industrijsko - kovinarska šola, ki se sama vzdržuje tudi nima na ostajanje. Toda vodstvo šole je pokazalo razumevanje za usposabljanje deklet v kovinarskem poklicu. Le sredstev za opremo oddelka, za to in ono ni bilo. Iz zagate j s pomagal Okrajni biro za posredovanje dela v Ljubljani, ki je dal šoli 3 milijone dinarjev. In tako je nastal novj oddelek industrijske-kovinarske šole. Lepo je urejen, svetel in snažen; da je delavnica vedno čista, prav tako pa, tudi sobica poleg nje, kjer imajo v. omarah spravljeno garderobo, in navadno malicajo, skrbijo dekleta ~ Zrasle so skoraj neopazno v dekleta. Nenadoma je bilo konec brezskrbnega otroštva, konec taste dobe njihovega življenja, ko so drugi skrbeli zanje. Nastopil je čas, ko so si same prvikrat v življenju morale resno odgovoriti na vprašanje, kam sedaj. Naprej v šolo, v peti razred gimnazije? Ne. Sola preveč stane: Rada bi se izučila nečesa, da bi čimprej prišla do kruha. Dekle, petnajst let ti je. Moja pokojnina je majhna in je so druga usta za teboj. Odločiti se boš morala, kam .. • V šolo siliš, a ne morem več. Sama sem se težko prebijala s teboj. Zdaj si že skoraj dorasla, pomagaj mi nositi breme 1 Najprej boš pri kruhu, če se česa izučiš. Za šiviljo morda. Te lepo zaslužijo. De. Šivilje, ki sključene presedijo ure in ure ob šivalnem stroju počasi izgubljajo vid, saj se dnevom pridružijo tudi noči in z njimi Se hitreje odhaja mladost. Ne, šivilja nočem postati. Moja teta J e šivilja, pa vem, kako je. Najprej dela v službi, potem šiva doma za druge in ponoči za dom . . . Nikoli nj teže kot tedaj, ko je treba odločati o sebi. Toda nato je bilo treba potrkati na nešteta vrata. In nikjer se niso ogrevali zanje, za vajenke. Potrkati je bilo treba na okrajni BIto za posredovanje dela v Ljubljani. Petnajst novih deklet išče učno mesto. Odbili so jim prošnje za vajenska mesta pri raznih podjetjih, ponekod upravičeno, drugod pa zato, ker ne vidijo radi ženske na svojih Skoraj pri vseh je tako. Morda s strahom din celo z odporom je katera od njih sprejela to mesto, pač zato, ker ni bilo drugega izhoda. Toda v šold so jih, Sprejeli z razumevanjem. Znašle so se v donrem kolektivu, ki jih je spre]el ne le kot vajence, temveč tudi kot ljudi, katerim je treba pomagati pri njihovih, še negotovih korakih v življenje. S tem so pokazali vsem lastim, ki s kritičnim očesom gledajo na ženo kot delovno silo, da Je ta prav tako zmožna opravljati odgovorno delo, večkrat celo bolje od moškega. Skušali so pokazati, da je tak predsodek često krivičen in, * da se lahko odpro vrata ženam tudi v tiste poklice, ki jih smatrajo za izrazito moške, seveda, da le niso zanj e pretežki. Tako sta Biro za posredovanje dela ljubljanskega okraja in Industrijska-kovlnarska šola našLi ženi mesto tudi v kovinski industriji. V. K. jo bodo sprejeli za vajenko, potem pa so obljubo preklicali. Zdaj bo kovinostrugarka in pravijo, da dobro kaže. Mira Horvatova z Ježice pri Ljubljani je že dolgo nosila v sebi željo — postati urarka. Ko je končala četrti razred gimnazije, sta povprašali z mamo pri »Uri«. Tu pa so se je brž odkrižali, češ, da ne potrebujejo nobene vajenke. Zdaj se bo izučila v fini mehaniki in videti je, da je že vzljubila svoj novi poklic. Reboljeva Marija iz Pirnič pri Medvodah ne misli več na administrativno šolo, kjer je napravila izpit, potem pa so jo odklonili, ampak se vživlja v sovoj novi poklic. Zorka Svete iz Preserja je povsod iskala mesto, a ga nikjer ni našla, je sedaj v kovinarsko industrijski šoli zadovoljna. Sama pravi, da ni mislila, da bo dobila tako veselje za fino mehaniko, ki ji je bila doslej neznanka. ZAGREBŠKA KROMIKA Zagrebško področje je dalo 40 ^ ogradili več viaduktov čez Zeti.so,; ten nafte. Se pred dvema iezniško progo, tako da se bo laii- letoma niso v zagrebškem okraju jj.0 nemoteno razvijal promet črpaCi nafte. Lani so komaj načr- tramvajev, trolejbusov In drugih pali okoli IS.000 ton, letos pa so VozM, ki ga je doslej ovirala že- samo v prvih devetih mesecih lezniška proga z več zapornicami, načrpali nad 40.000 ton nafte ali V,prvi stopnji bodo uredili naj- 40 vagonov. To je velik uspeh in boljše cestne prehode proti Ma- bodo s postopnim raziskavanjem rilboru in Avstriji, pa tudi proti in črpanjem dobili v prihodnjih Reki. M- letih še mnogo večje količine nafte. V glavnem so naj večje vrtine na področju Dugega sela, sedaj pa se kažejo novi znaki nafte tudi v severnih in južnejših delih zagrebškega okraja. Nova katedra Ljudskega vseučilišča. Ljudsko vseučilišče v Zagrebu je odprto novo katedro pod naslovom. »Družina in gospodinjstvo«. Prvo predavanje je bilo 20. novembra, ko je sekretarka SZDL Slovenije Vida Tomšičeva govorila o problemih naše sedanje družine. Rekonstrukcija železniškega križišča. Zagreb je naj večje železniško križišče v državi, skozi katerega gre vsak dan do -200 vlakov, v turistični sezoni pa tudi do 35 tisoč potnikov. Sedaj skušajo urediti in razširiti zagrebško železniško križišče. V prvi stopnji bo- Pod skrbnim mojstrovim vodstvom se bodo de klela usposobila za kovinarski poklic, za katerega imajo vedno več zanimanja in veselja šoli dekleta resnično zadovolj na in se dobro počutijo. s kmetijskimi pridelki Hov izum na pisalnih strojih ' Zagreb, 24. nov. Na uradnem tekmovanju najboljših daktUo-grafov v Zagrebu v hrvatskem s t e n.od ak ti log r-afsk em društvu so uporabili prvič naš nov izum na pisalnem stroju Emona. Izum je v tem, da svetlobni signal opozori daktilograla avtomatično na to, da se bliža konec straini. To je edinstven izum v svetu, ki ga bodo odslej uporabili na pisalnih strojih, ki jih dela tovarna »TOPS« v Ljubljani. M. B. Petnajst deklet me vživlja v novo delo poskusnega oddelka kovinarske industrijske šole. Mojster je zadovoljen z njimi in drugi predavatelji v šoli. Vse kaže, da trije milijoni dinarjev niso porabljeni zaman. Iz teh mladih deklet, pravijo, bodo še dobre kovinarke, kot bi človek sodil doslej po njihovi prizadevnosti pri delu. In Ogriinova Maruška iz Ljubljane ne misli več na »Optiko«, kjer so ji obljubili, da Fxl odkupu povrmin (krompirja, fižola., čebule, zelja itd.) ni sprememb. Jlzgiedov, da. bi se od- kup krompirja povečal še v tej sezoni, ni, kljub temu, da proizvajalci vedo. tla se cene ne bodo »višale in da bcmo Krompir uvo- sili. Tudi pri fižolu Je precej siri-no st&nje s to razliko, da so po-trošniki s krompirjem v glavnem preskrbljeni (•ozimnica) lin da ga trna v prodaji tudi trgovska mreža; preskrba s fižo-lom pa je slaba, Z uvozom fižola bo pa tudi to vprašanje rešeno. Odkup zelja bo traja! še kakih VB do 14 131. Promet se je odvijal dokaj zadovoljivo. Presnet z jabolki poteka normalno ter so cene stabilne. Manj Je že na trgu hrušk. V tednu poročanja mestne tržnice na sprošno niso bile dobro zalezene. Delno Je bilo temu krivo slabo vreme, po drugi s.vani pa Je vedno bolj opažati, da se asortiment zlasti zelenjave manj- * jajci Je preskrba Izredno slaba, cene so zopet porasle. Ponudba živine je bila zadovoljiva, vendar ne v taki meri kot bi bilo za ta letni čas primemo. CfcraJ; Cena Cena Cena pri KZ na drob. na deb. KROMPIR; X. Gorica Ko(per Celje Ljubljana Maribor M. Sobota X. mesto ZELJE; X. Gorica Celje 35 Ljubljana SOLATA: N. Gorica 44 Koper JABOLKA: N. Gorica 16 Koper 21 Celje 20 r,jn\>:ja.na 19 Maribor 18 M. Sobota 17 N. mesto 22 GROZDJE; N. Gorica 35 Koper Celje I 85 Ljubljana I Maribor I. OREHI; N. Gorica 90 Koper 95 Celje 35 Maribor 90 N. mesto 95 HRUŠKE: N. Gorica 30 Koper 50 Celje 25 Ljubljana 38 KOSTANJ; N. Gorica 38 Koper 35 Ljubljana Ljubljana ŠPINAČA; N. Gorica 33 Koper GOVEDO SRED. N. Gorica 115 Koper us Celje 113 Ljubljana 105 Maribor 12.2 M. Sobota 110 N. mesto 118 TELETA; N. Gorica 218 Koper 212 Celje 189 Ljubljana 203 Maribor 205 M. Sobota 180 N. mesto 200 PRASlCl: N. Gorica 193 Koper 205 Celje 195 Ljubljana 185 Maribor 200 M. Sobota 180 N. mesto 203 JAJCA: N. Gorica Koper Celje 21 Ljubljana 20 Maribor M. Sobota 18 MLEKO: N. Gorica 24 Koper 25 Ceije 24. Ljubljana 2T Maribor M. Sobota M Pospešeno šolanje gozdarskih strokovnjakov in gozdnih delavcev bi trajal čas šolanja 35 do 40 dni. Ker pa glede takih šol še nimamo prepotrebnih .izkušenj, bi začela delovati še ena šola kasneje. Priprave za otvoritev še ene šole za gozdne delavce pa so v teku. Ing. M. Simič šolskega centra v Postojni, kamor se bosta preselili srednja gozdarska šola iz Ljubljane dri nižja gozdarska šola iz Idrije. V fazi dograditve je že internat, ki bo sprejel gojence obeh omenjenih šol in šole za gozdne delavce. V gradnji so •tudi šolska zgradba in dva stanovanjska bloka za učno osebje. Šolsko poslopje in oba stanovanjska bloka bosta že letos pod streho, januarja 1959 pa bo vseljiv .internat. Kot računajo, bo šolski center do-gotovljen poleti 1959, katr bo omogočilo reden - pouk že prihodnjo jesen. Šole za gozdne delavce še nimamo. Zato je mogoče usposabljati gozdne delavce za kvalificirane le s kratkimi tečaji. Takih tečajev se je zvrstilo že precej iin sicer za sekače, za gojitelje gozdot’. za krojilce in merilce lesa, za oglarje in drevesničarje ter sploh za delavce, ki delajo na izkoriščanju in varstvu gozdov, To je seveda začasna rešitev, doMer ne bo začela delovati šola za gozdne delavce. Gozdarstvo v LR Sloveniji zaposluje skupno okoli 12 tisoč stalnih in sezonskih delavcev. Glede na to število bo ena šola za okoli 20 delavcev še vedno premalo, ker bi se v njej lahko izšolalo letno okoli 200 delavcev, če upoštevamo, da Kakor vse ostale gospodarske panoge se mora razvijati tudi gozdarstvo na naprednih sodobnih načelih gospodarjenja. Glede na to je bilo vloženih že mnogo naporov, da bi dosegli ravnotežje med izkoriščanjem gozdov in uporabo lesa v našii lesrio-predelovalni industrija. Tak razvoj pa je zaostril tudi vprašanje strokovne in kvalificirane delovne sile v gozdarstvu. Danes zaposluje gozdarstvo v Sloveniji 193 gozdnih inženirjev, 461 tehnikov in 1.325 logarjev. Po perspektivnem planu raervoja gozdarstva v LR Sloveniji' pa računamo, da bomo imeli v izravnalni dobi 10 let 335 inženirjev, 550 tehnikov in 1.300 logarjev. Razvidno je. da bomo potrebovali predvsem več gozdnih inženirjev, logarjev pa še celo nekaj manj, kot jih je sedaj. Razumljivo, da so v skladu s tem potrebni tudi ustrezni ukrepi, ki naj zagotovijo usposobit ev potrebnih strokovnih kadrov. Med drugim je bil ustanovljen sklad za gradnjo nove zgradbe, kamor bi se preselila iz začasnih in za silo uporabnih prostorov fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani. Velikega pomena za priliv strokovnih kadrov v gozdarstvo je tudi gradnja gozdarskega Natočimo si čistega vina Očitek občinskemu komiteju Z K, da je nudil premalo pomoči in da ni dovolj opozarjal na napake,, je po mojem mnenju upravičen. Zdi se mi, da je v tem popledu premalo odkritosti. Napake še znamo odkrivati, toda težko je najti človeka. ki bo odkrito opozoril nanje tistega, ki jih dela. O tem sem se prepričal, ko sem se pri odgovornih ljudeh zanimal za delo rudniškega komiteja in sindikalne podružnice. Videl sem, da imajo občutek za odkrivanje napa-k, vendar o njih molčijo, ker se ne marajo izpostavljati ali kakor oni pravijo — zameriti Komu koristi ta neodkritost? Opozarjajmo na napake, ne zato, da bi komurkoli škodovali, temveč zato, da bomo brez njih hitreje napredovali! Slecimo si rokavice in si natočimo čistega vina! Mislim, da je bilo zadnje posvetovanje komunistov že prelomnica v tej smeri, kar je zelo vzpodbudno in človeka navdaja z upanjem, da se bodo napake v prihodnje *proti odpravljale. F. Šetinc 10.50 10.89 10.50 1CJ0 10.30 1*58 10-50 O G l A S . »SLOVENSKEM • POROČEVALCU« • GOTOV • USPEHI NOVA ŠTEVILKA OB DNEVU REPUBLIKE V tej številki boste med drugim črtali: 1. NAGLA MISEL REŠUJE ... “J. DVE CRTICI Roka Ariha: ŠEPET; OCE SO DOBREGA SRCA. Za ljubitelje ugank prinaša tednik, HI. slikovno nagradno Jganko. — Upamo, da jo boste pravilno rešili. Razpisane nagrade so zares mikavne. Ce niste naročeni, lahko dobite »TEDENSKO TRIBUNO« trafikah in kioskih. ves pod vplivom drobnih nul* lomeščanskih in komoencional* nih navlak, kako ima vsak čas neki svoj likovni izraz in kako je vsak človek 'del tega časa. Ti predmeti uporabne limet nosti so marsikdaj še ročno delo: tu čudoviti kovani predmeti, čipke, tam intarzije t» mozaiki — toda v glavnem da* nes vse to, kar potrebujemo, izdelujejo stroji. In zaradi tega je tudi predvsem važno to, da te estetske oblike jasnih linij prevzema-industrija, da ne gle-danno estetskih form samo kot razstavnih predmetov, ki so dostopni samo posameznikom, ali pa sploh ne, ker so samo modeli in eksponati, ampak da okus in estetsko oblikovanje obvladajo serijsko proizvodnjo in s tem tudi hkrati množični okus zadovoljujejo in vzgajajo. Pri tem je seveda nujno Pomo za tistd njihov »prekrasni novi« pasji svet — hvala Lepa. Tako nesmiselno in neslavno bo, kot da bi se vrgli pod avtobus.« Življenjska praznota in dolgčas socialna izkoreninjenost je -isto nezdravo, morbidno—dekadentno kotrišče, iz katerega se -.vzdigujejo kakor strupeni plini besni izbruhi protesta zoper družbo in čas, zoper njune ustanove ter nguno železobe-.onsko neobčutljivost, brutalni izpadi zoper ljubljeno ženo in ujedljivo zadiranje v prijatelja, do blaznosti stopnjevana živčnost in strastno psihično samorazgaljevanj e. Težko, .-rvračno in mučno vzdušje te zakonske drame nekoliko omili uje pravljično mili, lirsko-jronični motiv medveda in ve--erice, h kateremu se zatekata a dva brezupno nesrečna, že r-drasla otroka v svojem zakonu. Tako nam Osborne s svojo .govorno, inteligentno, skorajda čarovno besedo oriše notranjo situacijo, v kateri živi menda danes velik del tiste občutljivejše in inteligentnejše mladine na zahodni polobli sveta, pa v mnogočem rudi preko nje, mladine, ki ne najde mesta v času in družbi, ki pa, sodeč po tej drami, niti ne sluti, da ni samo jetnik časa in družbe, marveč predvsem tud: jetnik samega sebe, svojega subjektivnega sveta, svojih trpkih življenjskih izkušenj in udarcev. Jimmyju Porterj.u je _smeril življenje bolesten doživljaj iz njegovih otroških let: smrt očetova, ki je hiral in umiral kot invalid in žrtev španske državljanske vojne . . . V tem doživljaju in v senzitivnosti njegovega notranjega ustroja je kal Jimmyjeve tragike. Zapleteno- psihološko dramo - e režiral Fr. Jamnik z erudi-ramo razgledanostjo, tako da je delo polno zaživelo. Nekateri prekričeči akcenti se bodo pri reprizah ublažili. Nekaj izdatnejših črt v tekstu pa bi izvedbi samo koristilo. — Sceno ;e postavil ing. arh. Niko Matul s preprosto realistično mansardno sobo, ki dobro označuje' socialno stanje stanovalcev. Levji delež urpizoritve nosi Boris Kralj kot J:mmy Porter. Saj je vsa igra skorajda Jim-myjeva soio-drama, malone en sam nepretrgan njegov monolog. Avtor je uporabil Jimmy- ja, da je v njem kakor z žarometom osvetlil lik današnje mladjne na Zapadu, njeno mo- NOVO IZ BEOGRADA s dani Uprave ta Nadzornega odbora udeležili kongresa. Člani Zvezne uprave to Ivo Andrlč, Milan Bogdanovič. Aleksander Vučo, Dušan Kostič, Veljko Petrovič In Marko Ristič J* Srbije, Miroslav Krleža, Mirko Božič, Vjekoslav Kaleb in Marijan Matkovič iz Hrvatske, Josip Vimar, Jul Kozak In Ivan Potrč iz Slovenije, Camil Sijarič iz Bosne in Hercegovine ter-Slavko Janevski iz Makedonije. Člani Nadzornega odbora pa so Branko Čopič iz Srbije, Novak Simič iz Hrvatske in Drago Šega iz Slovenije. Pravico do udeležbe imajo tudi predsedniki in tajniki republiških društev. Pričakujejo, da bodo posamezna društva poleg delegatov na kongres poslala tudi opazovalce. državnih funkcionarjev. Med tijiml so čestitke Aleksandra Rankoviča, Edvarda Kardelja, Rodoljuba Colakoviča, Vladimirja Bakariča, Blaža Jovanoviča in Svetislava Stefanoviča. Ob jubileju so umetniku čestitali in mu predali spominske darove upravnik SNG Smiljan Samec, upravnik Hrvatskega narodnega gledališča Dušan Roksandič; upravnik Jugoslo' vanskega dramskega gledališča Velibor Gligorič in predstavniki domala vseh jugoslovanskih gledališč. Upravnik Narodnega gledališča v Beogradu Milan Bogdanovič je na proslavi izročil Ljubiši Jovanoviču plaketo s prvim pečatom Narodnega gledališča. Ob tridesetletnici umetniškega dela je Ljubiša Jovanovič prejel visoka priznanja in čestitke. Predsednik republike Josip Broc-Tito ga je odlikoval z Redom zasluge za narod I. stopnje. Visoko odlikovanje je umetniku v svečani dvorani Izvršnega sveta Srbije izročila predsednica Sveta za kulturo Srbije Stanka Veselinov. Svečanosti so se udeležili tudi predsednik ljudske skuplčlne Srbije Jovan Veselinov, predsednik Izvršnega sveta Miloš Minič, podpredsednika Slobodan Penezič in Mi-hajlo Svabič ter druge ugledne osebnosti političnega in javnega življenja. Ljubita Jovanovič je prejel tadi pismene čestitke najvišjih nje . .med. ..oblikovalci in med proizvajalci s iem pa tudi med potrošniku Ce bo tako, potem se ne bo več dogajalo, da se bodo po vitrinah trgovin šopirili neokusno kičasti predmeti vseh vrst, da bodo ponekod v tovarnah zastajali neprodani izdelki nepraktičnih in nesodobnih oblik in ne bodo ljudje o tem in onemi vzdihovali: Kaj takega se pa lahko dobi samo v inozemstvu. Pa tudi obratno ne bo: Tako kot se je dogodilo meni — v arhitektonsko skrajno modernem jugoslovanskem paviljonu na bruseljski svetovni razstavi sem videl, kako so prodajali kičaste spominske vazice in v Parizu in Italiji sem si zaradi devizne cene zaman želel kupiti lepe raznobarvne kozarce z etiketo »Mu-rano«, ko sem pa prišel na sedanjo razstavo v Ljubljani, sem jih našel tamkaj razstavljene kot proizvod ene izmed slovenskih steklarn, ki pa ves ta izdelek prodaja v Italijo. Človek vsak dan živi v okolju, ki mu je nujno. Se lepše bi bilo to življenje, če bi človek razumel lepoto oblik okrog sebe, in če bi bile oblike, ki ga vsak dan obdajajo, res lepe. B. Pogačnik Z ljubljanske uprizoritve Osbomove drame: »Ozri se v gnevu, (na sliki Počkajeva, Souček, Kralj) V minulem tednu so dokončali priprave za Peti kongres Zveze književnikov Jugoslavije, ki se je začel danes in bo trajal do 28. tega meseca. Potrdili so dnevni red, ki obsega uvodni govor predsednika Zveze književnikov " Jugoslavije Josipa Vidmarja o pomenu Programa ZKJ za književnike in našo književnost ter diskusijo o govoru, ki bo predvidoma trajala dva dni in bo v njej sodelovalo približno trideset udeležencev kongresa. Tretji dan kongresa bo podal glavni tajnik Zveze Aleksander Vučo referat o delu Zveze v obdobju od' IV. kongresa, ki je bil v Ohridu pred tremi leti. Kongresa se bo udteležilo več kot 130 književnikov iz vse države. Republiška društva so izbrala svoje delegate, ki se bodo vek z ubito voljo s trpko pasivnostjo in resignacijo prenaša svojo usodo. V sklepnem prizoru svoje -poslednje skrušeno-sti in samoponižanja pa je razkrila Potokarjeva veliiko dramatično silo iskrene ženskosti. Precej bledejši je lik njene hladnejše, manj prizadete in bolj razumarske prijateljice, gledališke igralke Helene, ki jo je upodobila Duša Počkajeva. Vloga ji nekako ni prav »ležala«. Dobro epizodno figuro starega angleškega gentle-mana je podal Ed. Gregorin elegantno in naravno. Končno je treba omeniti še dobro govorljidv slovenski prevod težavnega izvirnika. Prevod je oskrbela Maj la Golobova. Ziiva. razgibana. sentenčna sko - aristokratski lagodnosti, udobnosti in brezčutnosti. Iz tega razkola izvirajo vse hude posledice in Jimmyjevo brutalno ravnanje z mlado, lepo ženo. Glede na odnos med spoloma smo nekoč govorili o brutalni nežnosti in nežni brutalnosti, tu pa vadimo do golega slečeno brutalnost, nago in surovo, ki meji včasih že na violentnost in tudi neokusnost. Kljub temu pa Jimmyjeva morala ni amoralnost, seveda pa tudi ne šablona in konvencionalna morala današnjih dni. Na intervencijo svoje energičnejše prijateljice Helene zapusti Alison svojega moža, ko se čuti mater, ter se s svojim očetom vrne k staršem, njeno mesto Pri Jimmyju pa zavzame — Helena, da se potem ponavlja ista Nagrade slovenskim književnikom Društvo slovenskih književnikov je podelilo letošnje literarne nagrade za najboljša izvirna dela v letu 1957. Nagrajenci so pisateljica Mimi Malenšek s romanom o Primožu Trubarju »Plamenica«, pisatelj Rok Arih z zbirko novel na temo koroškega partizanskega življenja »Zato« in pisatelj Ignac Koprivec z romanom iz Slovenskih Goric »Hiša pod vrhom«. Nagrajencem je podelil priznanja predsednik Društva slovenskih književnikov Beno Zupančič, književnik Božidar Borko pa Je v imenu žirije prebral utemeljitve in nagrajencem čestital. Podpredsednik Grške akademije znanosti, znani atenski književnik in javni delavec Spi-ros Melas je predaval na Kolar-čevi univerzi v Beogradu. V svojem govoru je prikazal znanega grškega rodoljuba iz narodne vstaje proti Turkom Riga de Fera, po katerem se imenuje ulica pri Kalemcgdanu. Legendarni grški borec je bil usmrčen leta 1798 v kalemeg-danski trdnjavi, ker je pripravljal borbo za nacionalno osvoboditev Grčije, Obletnico njegove smrti so počastili s predavanjem prvega grškega akademika, ki je po vojni obiskal Jugoslavijo. Uvodni govor je imel grški ambasador v Beogradu gospod Cakalotos. PRED GOSTOVANJEM V LJUBLJANI stavljeni pevci solisti in v zboru, godbeniki v orkestru, kostumografka, režiser in dirigent. Nekateri novosadski solisti so gostovali tudi v ljubljanski in mariborski Operi, prav tako posamezni slovenski operni pevci v Novem Sadu. Vodilna slovenska gledališča v zadnjih letih redno nastopajo na vsakoletnem festivalu jugoslovanskih gledališč na Sten-jinem pozorju. Uprizoritve slovenskih gledališč so si pridobile nedeljene simpatije Novosadčanov, kar velja zlasti še za ljubljansko Dramo. Prav to izredno spoštovanje do visoko kvalitetne slovenske gledališke kulture in pa dejstvo, da se bo novosadski dramski kolektiv prvič predstavil slovenskemu občinstvu, narekuje tukajšnjemu umetniškemu vodstvu, da se kar najbolj temeljito pripravi na gostovanje v Sloveniji. Vse delo v gledališču je sedaj osredotočeno na to vazno gostovanje, saj si hočejo sloves, ki so si ga pridobili na gostovanjih in turnejah po drugih naših republikah in v inozemstvu, utrditi tudi v Sloveniji. K njihovemu razvoju je mnogo pripomoglo **•Sterijino pozor je«, čigar ustanovitelj in organizator je prav novosadsko gledališče. Razen v Ljubljani (med 13. in 15. decembrom) bodo to pot gostovali še v Zagrebu. Na Srpsko Narodno pozorište iz Novega Sada bo prvič v zgodovini svojega skoraj stoletnega obstoja gostovalo v Sloveniji. S tem pa ni rečeno, da gledaliških vezi med Vojvodin-čani in Slovenci doslej ni bilo. 2e -pred prvo svetovno vojno je nadarjeni igralec iz Novega Sada Ljuba Iličič odšel$ na glasbeni študij v Ljubljano, kjer je absolviral solo petje in bil nato angažiran kot tenorist v ljubljanski Operi. Pel je v Ljubljani še več sezon po prvi svetovni vojni. Nekaj let pred pričetkom zadnje vojne pa je pel v ljubljanski Operi dramska tenor Krsta Ivič, ki je po osvoboditvi postal član novoustanovljene novosadske Opere. Bolj živahne gledališke stike je navezala Slovenija z Vojvodino po osvoboditvi. Ze leta 1946, ko je bil Novi Sad komaj v pripravah za ustanovitev Opere, je ljubljanska Opera gostovala z nekaj uprizoritvami na prostem. Se danes se novosadsko občinstvo rado spominja teh predstav, čigar odlične izvedbe vsega ansambla so jim bile veliko umetniško doživet- te- Zatem so mnogi slovenski gledališki delavci postali člani novosadskega srbskega gledališča, tako v Drami, kot v Operi. Danes delujejo v Operi mnogi Slovenci kot redno na- Gledališko pismo iz Siovega Sada dvema letoma prvo nagrado na * Sterijinem pozorju kot naj- . boljše dramsko delo tistega le- | ta. Slovenija se bo to pot prvič | seznanila s tem impresivnim f delom, ki bi zaslužilo svoje | mesto tudi v repertoarjih slo- 3 venskih gledališč. Uprizoritev | tega dela bo v Mestnem gle- I dališču. | Z istim programom bo novo- | sadska Drama gostovala še v I Zagrebu, le da bodo tam do- | dali. še Vojnovičeve *Maškare ] na podstrešju.*■ ] Razen Popovičeve komedije j »Jara meščanka«, ki se ime- } nuje v originalu »Pokondire- j va tikva«, in ki so jo uprizo- j rili Sentjakobčani, bodo vsa \ druga dela novost za ljubljan- | ski gledališki svet. To bo vse- t, kakor podvojilo zanimanje ob- j činstva za prvo srečanje novo- ; sadskega gledališča v Ljubija- i ni, ki prihaja v goste iz centra | vsakoletnih dogajanj Steriji-nega pozor ja. EMIL FRELIH Ljubica Ravasi v »Tetovirani »oži« OBOGATlTt VAiO KNJIŽNICO |||jf / R O VIA N O PIERP.E LE LAT N O PO /NI2ANI CENI Časopisno podrtje | SLOVENSKI POROČEVALEC iLjublianagi ^xy.w/.'wwwy^ 6 £*.r. / SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 278 — 25. NOVEMBRA 19158 Lidija Sentjurc v Hrastniku Hrastnik, 24. nov. Danes je obiskala Hrastnik članica zveznega izvršnega sveta t-ov. Lidija Sentjurc. Popoldne je na širšem zborovanju hrastniških političnih in družbenih delavcev govorila o aktualnih političnih vprašanjih. V Hrastniku so volili vaške odbore SZDL Hrastnik, 24. nov. V Hrastniku so v nedeljo volili nove vaške odbore osnovnih organizacij SZDL. Od 2096 volilnih upravičencev jih je volilo 2022 ali 96.4 %. Volitve so zaključili ob 16. uri popoldne, večina pa je volila že v jutranjih urah. Dobra udeležba na volitvah zadružnih svetov v Zasavju Trbovlje, 24. nov. V nedeljo so V Zasavju ' volili zadružne svete. Ze zanimanje za občne zbore kmetijskih zadrug, kjer so zadružniki živo razpravljali o bodočih nalogah razvoja kmetijstva, je dalo slutiti, da bo tudi udeležba na volitvah dobra. V Hrastniku jn znašala volilna udeležba 99.23 °/o, v Trbovljah 99.1, v zagorski občini 97.3 in v Radečah 95.4 %. IZ RAZPRAV PRI OKRAJNEM TELESNO-KULTURNEM SV ETU V LJUBLJANI Kadri in objekti v ospredja Svet za telesno kulturo OLO Ljubljana, ki je že na redni seji pred tedni razpravljal o vseh perečih problemih telesne vzgoje v občinah ljubljanskega okraja, je včeraj dopoldne v klubskih prostorih OLO s predsedniki in zastopniki občinskih svetov za telesno vzgojo oz. komisij ponovno segel vsem tem problemom do dna in poiskal nove možnosti za nadaljnjo utrditev množične in kvalitetne telesne vzgoje. Sestanek je vodil predsednik okrajnega sveta Niko Kavčič, na zbor pa so prišli zastopniki 23 občinskih svetov in komisij za telesno kulturo. Vendar se tile, ki so že ušli naj- Otroci se tako kot odrasli bojijo bolezni in morda še boj bolnice večji nevarnosti, počutijo kar dobro. Vedo. da bolnica pravzaprav ni tako strašna ustanova, sa.1 Je že marsikomu rešila življenje, sam- so že skoraj zdravi in so le še na okrevanju na otroški polikli- niki — pa kmalu bodo odšli dom ov. (Foto: Selhaus) SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA - BEŽIGRAD I« 1*1 Občinski ljudski odbor Ljubljana-Bežigrad je sklenil uvesti v »Ljubljanskih mlekarnah« prisilno upravo z namenom, da se podjetje takoj sanira in plača dolgove pekarnam m zadrugam tudi o ukrepih za saniranje letno 130 milijonov dinarjev, cenah za mleko. Kolektivu tudi Ljubljana. 24. nov. Danes popoldne je bila seja občinskega ljudskega odbora Ljubljana - Bežigrad, na kateri so med drugim razpravljali Delovni gasilci v Metliki Gasilstvo je v občini Metlika močno razširjeno in je gasilska organizacija v občini med naj-delavnejšimi. V občini je 17 prostovoljnih gasilskih društev in ena industrijska prostovoljna gasilska četa. Vse gasilske organizacije v občini imajo 950 članov. Letos so gasilci iz metliške občine aktivno sodelavali pri gašenju dvanajstih požarov in pri tem obvarovali za najmanj deset milijonov dinarjev ljudskega imetja. (r) Avtomobil v Krki V soboto, 22. novembra, so potegnili iZ reke Krke osebni poini-'škr avtomobil »Olimpia«, V njem je bil mrtev šofer, ki je v avtomobilu zaprt sredi Krke utonil. Zdrknil je v vodo ob mostu pri Kostanjevici na Krki. Kdaj je avto zavoz.j v Krko, nihče ne ve. Dopoldne v sobo.u okrog devete ure je ribič Beševič šel lovit ribe. Komaj potdeset metrov od mostu je zagledal čudno siv predmet v Krki. Postal je pozoren, vzel je čoln in šel gledat, kaj je. Ko se je približal, ’ je začuden zagledal v vodi nov avto »Olimpia«, ki je sreai Krke. zapet ob plavalni steber, stal in luči so svetle v njem. Brž je obvestil milico m poklical ljudi. V soboto okrog ll. ure dopoldne so avto potegnili na suho. Kom -sija je ugotov la. da je šofer neki Hrvat, ki se je vračal iz Nemčije, kjer je bij na delu. Tam si je zaslužil lep »Olimpia« in se zdaj vračal proti Zagrebu. Avto je imel še nemško številko 154 Z-3453. Pri Kostanjevici na Krki ga je m ostrem ovinku v mc*to zaneslo. Verjeto je bil utrujen in zaspan. Za*o ni več obvladal vozila. Na ovinku je zdrknil čez škarpo in se z~peja] v sredo Krke, kj*»r je obstal. F. L. nastalega položaja v podjetju Letošnji plan je predvidel, da m moč očrtati, da m razumel s ^ ~ , cn svoje funkcije javne službe, -Ljubljanske mlekarne«. Od bomiki so bili seznanjeni z zaključki posebne komisije, ki je pregledovala podjetje, in o čemer sta tudi že razpravljala okrajna sveta za tržišče in industrijo. Ugotovljeno je bilo, da se je planska izguba, ki bo konec leta znašala okoli 70 bo podjetje samo krilo 60 milijonov, 50 milijonov naj bi pokril dobiček od prodaje sladoleda in 20 milijonov bi podjetje dobilo pri skladu za pobijanje alkoholizma. Kot rečeno, plan dobička pri prodaji mlečnega sladoleda zaradi nerealnega planiranja ni bil dosežen, za- saj je prispeval 60 milijonov za pokrittje izgube pri prodaji mleka. Občinski odbor se je v glavnem strinjal s temi stališči, vendar pa je sklenil, da se v podjetju vspostavi prisilna uprava, izključno z namenom. • — —- j • j. i y 4 .i 7 7 milijonov dinarjev, povečala tegadelj pa tudi tako prekora- £ja se stanje v podjetju takoj Za začetek je poročal o šolski telebni vzgoji, še posebej pa o strokovnem učnem kadru predsednik Društva učiteljev in profesorjev telesne vzgoje LRS France Borko. V kritični oceni je poročevalec ugotovil, da za redno in načrtno šolsko telesno vzgojo resda še primanjkuje dela voljnih strokovnih kadrov. Tisti pa, ki so se lotili vseh nalog v zvezi s šolsko telesno vzgojo in svobodno aktivnostjo zunaj nje pa za natjsmotrnejše delo nimajo pravih pogojev, če-_rav jim ne manjka strokcvn h in drug-.h koristnih pooud. Njihovo delo zavirajo vč-isih skorajda nevzdržne razmere, pomanjkanje rekvizitov, opreme in ustreznih objektov ter še marsikaj, zlasti odločilnio pa je, da za njihovo delo ni pravega razumevanja niti v šoli sami niti pri oblastvenih in telesno-vzgojnih organih. Strokovnega predavateljskega kadra primanjkuje zlasti v manjših krajih in na podeželju, čeprav so samo prosvetni organi doslej priredili več ko 40 tečajev in seminarjev. Prav zato je bilo na sestanku slišati, da bodo odslej ljubljanski učitelji in profesorji telesne vzgoje obiskovali šole v -manjšiih. krajih, kjer bodo poskrbeli vsaj za eno šolsko vadbeno uro na teden. Ta poseg na podeželje nedvomno mnogo obeta v prid telesne vzgoje pri nas. Zlasti nerazveseljiva In doslej zapostavljena je bLa oovezna šolska telesna vzgoja vajenske mladine. Šolska telesno-vzgojni pouk za to mladino je bil doslej omejen malone samo na dve uri n.a dva tedna, pa še teh dveh pogostokrat ni bilo moč spraviti pod streho. Tudi kvalitetno pouk ni zadovoljil vseh potreb in želja mladine same niti nadrejenih strokovnih forumov. Zato bi pač dobro delo, če bi vajenska mladina dobila vsaj dve šolski, telesnovzgojni uri tedensko, prav koristna pa bi bila še uvedba športnega dneva zv to mladino. Ta pa bi lahko prispevala tudi svoj delež za zboljšanje šolske vzgoje in sicer tako, da bi za šport in telesno vzgojo kaT naprikladneje izrabljala čas šolskih počitnic. Inž. Marjan Božič pa je poročal o gradnji telesnovzgojnih objektov. V zvezi s tem je dejal,, da so dosedanji objekti in naprave pogostoma izkoriščeni nesmotrno, predvsem seveda zato, ker raso bili načrtno ja pametno zgrajeni na takih mestih in v ustreznem obsegu, d« bi lahko kar največ koristili množična telesni vzgoji. V nadaljnjem se je zavzemal za načrtno gradnjo preprostih, skromnejših telesnovzgojnih naprav Jn objektov, ki bodo dostopni kar največ ljudem. V razpravo so posegli tudi zastopniki občinskih svetov oziroma komisij iz Cerknice, Vrhnike, Loške doline, Litdje, Logatca, Bežigrada, Dobrega polja, Radeč pri Zidanem mostu, Trbovelj, Dobrave in Rudnika ter predsednik okrajnega sveta za telesno vzgojo OLO Ljubljana Niko Kavčič. V precej kritični in hkrati zelo programski oceni je slednji opozoril na dosedanje že dosežene uspehe pri ustanavljanju in delu občinskih svetov za telesno kulturo, obenem pa tudi grajal določene slabosti in napake. Te so največkrat posledica premajhne skrbi občinskih ljudskih odborov za telesno kulturo. Brž ko bodo občine posvečale tem problemom enako pozornost kakor ostalim vejam, bodo za telesno vzgojo zagotovljeni čvrsti temelji za uspešen razvoj. (h) ZADNJE KOLO NA POLFINALNIH TURNIRJIH V SAHU V FINALU EDINI IZ LRS — STUPICA predvsem zaradi tega, ker ni bil realiziran plan prodaje oz. proizvodnje mlečnega sladoleda, pri čemer naj bi po planu ostvarili 50 milijonov dinarjev dobička. Tako pa bo ta dobiček znašal le okoli 5 milijonov dinarjev. Drug razlog, ki je privedel podjetje v težave je ta, da je podjetje uporabljalo obratna sredstva za investicije, ki so prekoračile planirane. Razen teh okoliščin pa je v podjetju tudi močno zaostalo knjigovodstvo in tudi komerciala ni povsem funkcionirala. Komisija, ki je pregledovala podjetje, ni mogla iz dobljenih podatkov ugotoviti, katere panoge dejavnosti v podjetju so rentabilne in katere ne, tega pa tudi v samem podjetju niso vedeli. To so bile osnovne ugotovitve komisije in svetov, ki so o tem razpravljali. Vendar je ljudski odbor na seji tudi ugotovil, da samega delovnega kolektiva le ne zadene tako velika krivda, kot bi sicer lahko nekdo sodil, saj je sam pokril 46 °/o izgube pri mleku iz dobička, ki ga je ustvaril pri ostalih svojih dejavnostih, to pa je 60 milijonov dinarjev. Izguba, ki jo podjetje ostva-ri pri prodaji mleka po neekonomskih cenah, znaša namreč čena izguba. Predstavnik kolektiva, ki je na seji obrazložil položaj v podjetju, je med drugim ugotovil, da bo prej ko slej treba dokončno sklepati tudi o statusu podjetja, ki ima od letos dalje svoje samoupravne organe (lani je bilo še zavod), vendar pa nima svojih skladov, razen amortizacijskega, in posluje po določenih oz. maksimiranih odkupnih in prodajnih sanira in da se izvedejo tudi določene spremembe pri tistih vodilnih uslužbencih, ki niso najbolje opravljali svojega dela. Na seji je bilo posebej poudarjeno, da bodo odgovorni organi našli denar za pokritje izgube in da bo mlekarna v najkrajšem času lahko povrnila svoj dolg tako pekarnam za kruh kot zadrugam za mleko. V Tuzla so v XIII. in zadnjem kolu polfinalnega turnirja v šahu zabeležili tele izide: Bajec — Stupica 0:1, Vasiljevič —r Bradvarevič remi, Čirič — Bekavac 1:0, Ugrinovič — Guzel remi, Udov&ič — Rodič remi, Stojanovski — Karanj a e 0:1, Kozomara — Sokolov 0:1. Kratke zanimivosti iz Trbovelj Nogometno moštvo Rudar B Je preteklo nedeljo v I. ligi celjske nogometne podzveze izven konkurence zmagalo nad enajstorico Rudarja iz Velenja 4:3 (1:1). To je bil prvi poraz Velenjčanov na domačem igrišču v Jesenskem delu tekmovanja. Nekatere sekcije Rudarja so že Rezultati volitev v zadružne svete v ljubljanskem okraju Volilna udeležba v Borovnici 97.3 %, Cerknici 97.2, Dobrava 96.7, Dobrepolje 94.2, Domžale 98.8, Grosuplje 97.8, Hrastnik 99.2, Ivančna gorica 99.2-, Kamnik 98, Kočevje 99.5, Lašče 93.5> Litija 98.3, Logatec 99.7, Ljubljana - Vič 93.9, Ljubljana - Ustanovili so ljudsko univerzo Člani kulturno-prosvetnega društva -Ivan Vrtačnik« iz Loškega potoka so pregledali svoje delo. Obširna poročila upravnega odbora so pokazala, da je društvo v minulem letu storilo precej za kulturno prosvetni dvig v loškopotoških vaseh. Ker se je delovanje društva omejevalo na dela v maloštevilnih sekcijah so sklenili, da bo pri društvu delovala vnaprej izobraževalna sekcija — ljudska univerza, ki bo skrbela za pošolsko izobraževanje, prirejanje predavanj in krajših seminarjev. Delovanje kinematografske sekcije pod upravo kmetijske zadruge ni bilo najbolje, zato so spre- NOV ZADRUŽNI DOM V BESNICI Čeprav je že nekaj let, odkar so začeli kopati temelje novega zadružnega doma v Zgornji Besnici pri Kranju, je končno le prišel dan, da so dom izročili svojemu namenu. V njem je dobila prostor kmetijska zadruga z moderno urejeno trgovsko poslovalnico in pripadajočimi skladišči, v njem bo prostor za en razred kmetijsko gospodarske šole ter pošto, gostišče in drugo. Več milijonov za zgraditev doma so Besničani dobili z raznimi dotacijami in krediti, največ pa so prispevali prebivalci sami. Domačini so se odločili, da bodo na južni strani doma zgradili še prosvetno dvorano, ki jim je čedalje bolj potrebna. Dvorano pa bodo uporabili tudi za kino, saj so od na j bližje kino dvorane oddaljeni kar 8 km. Ce bodo od občinskega ljudskega odbora v Kranju dobili potrebna sredstva, bodo začeli graditi že spomladi, za dotacijo pa so že poskrbeli. Tudi pri prosvetni dvorani bodo prebivalci pomagali s prostovoljnim delom in gradbenim materialom. R. C. jeli sklep, da v okviru društva ustanovijo kinematografsko sekcijo, ki naj bi prevzela vse naloge pri nabavi filmov in ostalega, kar je potrebno za predvajanje filmov. Podrobnejša obravnava je pokazala, da jim' primanjkuje sposobnega režiserja in pevovodje. Kljub temu da obe sekcije delujeta zadovoljivo bi bilo v bodoče potrebno vključiti v vrste društva čimveč ljudi, ki so voljni sodelovati in pomagati društvu za njegov napredek na področju prosvetne in kulturne dejavnosti. (or) Ptuj Studijska in mestna knjižnica ■ v Ptuju sta v zadnjem času začeli knjižno akcijo v Ptuju in po Sloveniji za ustanovitev Cankarjevega knjižnega sklada ter za ustanovitev potujoče knjižnice. Šentvid 93.3, Ljubljana - Rudnik 8.9.5, Ljubljana - Črnuče 99.1, Ljubljana - Polje 96, Loška dolina 98.3, Medvode 94.2, Mengeš 94.3, Moravče 93.5, Radeče 95, Ribnica 94, Sodražica 97.8, Trbovlje 93.7, Vrhnika 98.9, Zagorje 97.2. Skupno je bila volilna udeležba v celem okraju brez občine Ljubljana - center 96.5 odstotka. Od tega je glasovalo za kandidate 97.8 % volivcev. 0 stanovanjski skupnosti in o volitvah Pred dnevi je bil v Železničarskem domu na Masarykovi cesti izredni občni zbor SZDL terena Miklošič. Uvodni referat je imel republiški poslanec dr Heli Modic, nato pa je podal naročilo iniciativni odbor za stanovanjsko skupnost terenov Miklošič in Reselj, ki se bo imenovala Kolodvor. Izbranih ie bilo 24 kandidatov za volitve delegatov za občinsko konferenco SZDL občine Center in 7 kandidatov za nadomestne volitve v terenski odbor SZDL terna Miklošič Volitve bodo tajne in sicer 26 in 27. t. m. popoldne po volilnih enotah in na voliščih, ki so določena za volitve v občinski ljudski odbor. Na koncu so na predlog upokojencev sprejeli poziv Občinskemu liud-skemu odboru Ljubljana-Center in družbenim organizacijam v občini, naj bi našli prostor za upokojence. -st- Nagrade za najboljše fotografije Pred dnevi so zaključili natečaj fotografij iz Ljubljane. Razpisal ga je. kakor tudi prejšnja nate- ČLANOM SOCIALISTIČNE ZVEZE OBČINE LJUBLJANA - CENTER Dne 2G. in. 27. novembra 1958 bodo tajne volitve delegatov za občinsko konferenco SZDL občine Ljubljana-Center in dopolnilne odnosno celotne volitve v terenske odbore SZDL v naši občini. Vsak član naj tedaj izpolni svojo člansko pravico in dolžnost! Z oddanim volilnim listkom bo dokazal svojo predanost programu Socialistične zveze, z njim bo dal podporo naši najmočnejši politični organizaciji pri izbiri njenega vodstva! Naj nihče ne manjka pri volitvah, ki mu je_pri srcu nadaljnji razvoj naše socialistične skupnosti! Volitve bodo predvidoma oba dni od 15. do 19. ure, točen čas volitev in kraj volišč pa bodo javili članstvu čaja »Zimska Ljubljana« in »Pomladanska Ljubljana«, Fotoklub Ljubljana. Pri prvih dveh natečajih je bila tema predpisana. Dri tem pa so avtorji zajemali snov z vseh področij življenja, kar pove tudi naslov natečaja »Ljubljana v fotografiji«. Natečaja se ie udeležilo 23- avtorjev s 308 fotografijami. Žirija je podelila več nagrad za kolekcije fotografij, kjer pa so upoštevali le po štiri najbolje ocenjene fotografije posameznega avtorja Razen tega so podelili nagradi za dve najboljši fotografiji. 50 nenagrajenih fotografij pa je bilo odkupljenih. Nagrade ie prejelo 12 udeležencev natečaja. Denarna sredstva za nagrade je dal OLO Ljubljana in vse predložene slike ostanejo njegova last. Pozimi bodo pripravili razstavo vseh nagrajenih in boljših odkupljenih sjilc. pripravljajo pa se tudi na izdajo albuma fotografij Ljubljane, ki bi bil dobro propagandno sredstvo za razvoj turizma v Sloveniji. S. Obratne ambulante v Ljubljani V Ljubljani deluje več obratnih ambulant. Litostroj in Tobačna tovarna imata lastni obratni ambulanti zaprtega tipa, bežigrajska ambulanta skrbi za preventivo v petih podjetjih te občine in podobno je v Mostah, kjer imajo tudi posvetovalnico, ki jo je letos že v prvih devetih mesecih obiskalo 1000 zavarovancev. Ta ambulanta skrbi za preprečevanje bolezni, kar prihaja do izraza tudi pri pregledih delavcev, pri organiziranju varnostne službe, pri komisijskih in zdravniških pregledih prostorov itd.. Poleg tega opravlja tudi periodične preglede. imajo sobe za prvo pomoč in drugo. Ambulanta v Litostroju je opravila od svoje ustanovitve že 8100 pregledov novih delavcev, od tega samo lani 722. ck Velika ovira pri delu Delavsko prosvetno društvo Svoboda Bežigrad je imelo pred dnevi občni zbor. Društvo ima 560 članov, od katerih jih aktivno sodeluje 25 odstotkov. Na občnem zboru so sprejeli obširen delovni načrt, ki kaže. da nameravajo v Svobodi Bežigrad svojo dejavnost še povečati. Naivečia ovira pri delu te Svobode pa je pomanjkanje primernih prostorov. Vse sekcije se stiskajo v štirih sobah, kar skoraj onemogoča vsakršno večje delo Zato bodo začeli s pripravami- za gradnjo kulturnega doma. Najprimernejši prostor bi bil med Gospodarskim razstaviščem in pošto za Bežigradom Na občnem zboru so precej razpravljali tudi o izobraževanju. Na sporedu imajo več poljudnoznanstvenih. zdravstvenih in političnih predavanj. Nekatera bodo ponovili v Savskem naselju, kjer ie za to precej zanimanja. pričele zimski trening v telovadnici partizana in gimnazije. Čeprav sta obe dvorani zasedeni od jutra do večera, so vodstva sporazumno rešila problem vadbenih ur. Sicer pa bo že za letošnji praznik 29. novembra dograjena v Trbovljah nova telovadnica v domu poleg pomožnega igrišča, kar bo občutno odpomoglo stiski za prostore v športnem življenju. Disciplinski odbor pri nogometni sekciji Rudarja je obravnaval primer Hladnika, ki je bil na nedeljski tekmi z Branikom upravičeno izključen iz igre. Odbor je upošteval, da je bil ta primer doslej povsem osamljen v tem nogometnem kolektivu, res pa je tudi da je prav ta igralec v zadnjem času večkrat škodil športni disciplini in ugledu trboveljskih nogometašev. Zato mu je odbor naložil strožjo kazen, in sicer 3-mesečno prepoved nastopanja na nogometnih tekmah . V I. kolu kegljaškega prvenstva zasavskega centra Je ekipa Rudarja I premagala moštvo domačega Partizana s 4742 : 4424 keglji. V nedeljo sta na sporedu dvoboja Rudar II — Razlag in Proletarae — Rudar I. V. Med odbojkarji -srednješolci V počastitev Dneva republike je Društvo prosvetnih vzgojiteljev včeraj priredilo v Ljubljani republiški srednješolski odbojkarski turnir. Po izredno lepih in požrtvovalnih igrah so se moštva razvrstila tako-le: TSS (Lj.), učiteljišče (Celje), Metalurško inclu strijska šola (Ravne). TSS (Krško), in učiteljišče (Tolmin). V zmagovitem moštvu so igrali — Spindel, Braščak, Kržišnik, Škerjanc, Vogelnik. Ravnikar in Koncilja. Svet za šolstvo LRS z Društvom učiteljev in profesorjev telesne vzgoje (aktiv Ljubljana) Je te dni priredil tudi republiški ženski odbojkarski turnir. Vrstni red ekip je bil tak: učiteljišče (Lj). učite-'jišče (Mbr). gimnazija N. Gorica). ESS (Celje) itd. V finalni tekmi ie ljubljansko učiteljišče premagalo mariborsko 3:0 (bv) Končni plasma je takle: Udovčič in Vasiljevič 8,5, Ugrinovič, Stupica in Sokolov 8, Čirič, Ka-ranjao in Bradvarevič 7,5, Bajec 7, Guzel 6, Kozomara 5,5, Stojanovski 3,5, Rodič 3 in Bekavac 2,5 točke. V finale so se plasirali Udovčič, Vasiljevič, Ugrinovič in Stupica. V Opatiji so bdle včeraj dopoldne — razen dveh — v zad-njem kolu odigrane tele partije: Pavlovič — Sofrovski 0:1, Sa-badoš — Bertok remi, Vospernik — Minič remi, Kneževič — Kržišnik remi, Lukič — Janoše-vič remi. V prekinjenih partijah is prejšnjega kola je Dian,tar premagal Pavloviča, Sofrevski pa Bulata. Prekinjeni partiji v Opatiji sta se končali nekoliko nepričakovano. Smaillbegovič in D jantar sta remizirala, Sulat oa je premagal Puca. Vrstni red na tabeli je naslednji: Bertok 9, Janoševič, Lukič, Sofrevski in Minič 8, Djantar 7.5, Bulat in Smailbe-govič 7, Puc 6, Kneževič in Kržišnik 5.5, Pavlovič in Vospernik 4.5 in Sabadoš 2.5 točke. Finalista sta za zdaj Bertok in Janoševič. Ostala dva finalista sta Lukič in Sofrevski. Izredno slab je plasma mednarodnega mojstra Stojana Puca. V Zemunu so v nedeljo končali vse prekinjene partije iz prejšnjih kol. Doseženi’ izidi so bili takile: Vukovič — Grgič remi. Petek — Nedeljkpvič remi, Damjanovič — Smederevac remi, Vukovič — Djurovič 0:1. Djurovič — Petek 1:0. Mladi črnogorski zastopnik Djurovič si je pridobil naslov mojstrskega kandidata. Stanje n,a tabeli pred zadnjim kolom: Milič 7,5. Smederevac, Ivkovič, Damjanovič, dr. Nedelj-kovič 7. Djurovič 6.5 itd. PRED PRVIMI TRENINGI UR SNEGU Priprave najboljših jugoslovanskih in slovenskih smučarjev za letošnjo tekmovalno sezono na snegu že tečejo. Po načrtnem predsezonskem treningu v klubih in društvih bodo v prihodnjih dneh že na vrsti republiški In zvezni tečaji za vse discipline, seveda na sn(M?u. Zvezni kapetan za teke Gregor Klančnik pripravlja za dneve od 29 t. m. do 7. decembra zvezni tečaj na Velem polju pod Trigla-vom za 26 najboljših jugoslovanskih tekačev, največ seveda iz Slovenije. Tečal bodo vodili Jože Knific. Lovro Zemva. Janez Pavčič in Tone Pogačnik. Skakalci, slovenski mladinci in člani (20). bodo pod vodstvom Karla Klančnika in Zorana Zalokarja odšli 29. t. m. na krajši kondicijski trening v Kranjsko ^oro. kjer se bodo tri dni urili v terenskem smučanju. Prav tja namerevajo tudi alpski '•mučarji. seveda če . ho dovoli snega, sicer pa bodo odšli 29. t. •n. k Češki koči. kjer bodo trenl--ali do 2 decembra. Republiški Ekipna *tvenstvo LRS v judu EKipno prvenstvo Slovenije v judu poteka v dveh skupinah, in sicer v ljubljanski tn mariborski Ljubljanska skupina obsega judoiste iz kranjskega Triglava teT domače 01ympije ln Ljubljanp Le-ti se bodo pomerilt jutri zvečer v steklem dvorani železniške direkcije v Pražakovi ulici. Nastopil) bodo vsi najboljši zastopniki te športne panoge Začetek bo ob 20 url. Zmagovalec tega turnirja se bo meril nato z Branikom iz Maribora na našlo«- or- vaka LRP. tečaj bosta vodila Marjan Megušar in Stane Rotar. Vseh tečajnikov bo 30 oz 15. *vseh iz Slovenije V Ravnah na ; Koroškem ie bil pred dnevi krajši seminar za sodnike smučarskih skokov. Kratkega teoretičnega tečaja se le udeležilo 11 smučarskih delavcev koroške smučarske podzveze. ki bodo Dozneie opravili še praktični izpit Seminar le vodil naš znani strokovnjak Ante Gnidovec. Velika šahovska prireditev za pionirje in mladince V proslavo Dneva republike prireja Zveza prijateljev mladine ljubljanskega okraja dva pionirska in mladinski šahov, turnirja. Na 150 deskah bodo odigrali dvoboj pionirji in pionirke osnovnih šol občine Ljubljana-Center prot' pionirjem in pionirkam osnovnih šoi ostalih ljubljanskih občin. — Drug dvoboj bodo imeli med seboj — in sicer na 5 deskah — mladinci in mladinke ljubljanskih gimnazij proti mladincem in mladinkam ljubljanskih srednjih šol. Oba turnirja bosta v četrtek, 27. t. m.. in sicer med pionirji na osnovni šoli Center (Šubičeva l) ob 15. uri. med mladinci pa v Šahovskem domu (nasproti Dai-Oama) ob 17. uri. Povrati srečanji med istimi ekipami ploniriev in mladincev pa bostn v proslavo Dneva JLA okrog 29 decembra V Tednu otroka so proti pionirjem. in pionirkam — šahistom igral: naš? znan: šahlsti Puc. Gabrovšek Grosek Trampuš. Tomšič jn Parma devet simultank. iTt :*r»or iDtoTOfi n- SP d°skah. Zadružna hranilnica in posojilnica % R.Z.ZN.J. LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 4 ČESTITA VSEM SVOJIM KOMITENTOM TER VLAGATELJEM ZA DAN REPUBLIKE 2 9. NOVEMBER Podružnice: RIBNICA na Dolenjskem RAKEK LITIJA Izdelujemo in montiramo kompletne ventilacijske in klimatične naprave. — Poleg vseh v stroko spadajočih del, vršimo še inštalacijo vodovoda in vseh vrst centralnih kurjav Opravljamo vsakovrstna dela na vseh motornih vozilih po zmernih cenah. Posebno servisno službo vršimo za TOMOSOVE motorje. — Priporočamo se in čestitamo! Mehanična delavnica PASKOLZN ALOJZ TOMOS servis Šempeter Gorica Izdelujemo vse vrste stropnih opek in radialno opeko za vse višine tovarniških dimnikov in se priporočamo s svojimi izdelki. K DNEVU REPUBLIKE ČESTITA KOLEKTIV OPEKARNA LJUBEČNA — Bukovžlak, LfubeCna pri Celju 7221-R OB DNEVU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU, ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM ŠIROM NAŠE DOMOVINE IN JIM ŽELIMO KAR NAJVEČ USPEHOV PRI NJIHOVEM PRIZADEVANJU IN GRADITVI LEPŠE BODOČNOSTI KOVINSKO PODJETJE » Tovarna avtooprem PTUJ CELJE ZA PRAZNIK — DAN REPUBLIKE, 29. NOVEMBER, Čestita vsem poslovnim prijateljem IN SODELAVCEM in jim želi veliko uspehov v borbi za srečnejšo bodočnost, KOLEKTIV 7216-R K PRAZNIKU 29. NOVEMBRU 1958 ČESTITA KOLEKTIV ALPON Tovarna organskih barvil 99 Šentjur pri Celju tovarna aluminija, pohištvena ln stavbna oprema, poljedelski stroji in VT-GA varilni Draški 7220-R ZADRUŽNO PODJETJE »VINARSKA -ZADRUGA«/ Ptuj pošilja ob državnem prazniku 29. novembru, prisrčne čestitke vsem delovnim ljudem, zlasti še svojim poslovnim prijateljem Kolektiv KOMUNALNO PODJETJE ZAGORJE OB SAVI Gradbeno podjetje Slovenj Gradec gradi vse vrste objektov lz področja visokil in nizkih gradenj, solidno, hitro m po zmernih cenah. OB DRŽAVNEM PRAZNIKU — 29. NOVEMBRU - ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM KOLEKTIV 7223-R IZVRŠUJEMO VSA ZIDARSKA, VODOINSTA-LATERSKA IN KLEPARSKA DELA — TER SE CENJENIM STRANKAM SE VNAPREJ PRIPOROČAMO 7214-R ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU K PRAZNIKU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU IN SE PRIPOROČA CENJENIM ODJEMALCEM S SVOJIMI PROIZVODI Tekstilna tovarna %°odjet£° »KUM« ZAGORJE OB SAVI, čestita k prazniku republike vsem svojim gostom tei se priporoča za nadaljnji obisk 7212-R VSEM SVOJIM DRAGIM GOSTOM K 29 NOVEMBRU ČESTITA IN JIM ZELI PRIJETNO PRAZNOVANJE ' TEGA PRAZNIKA __ GOSTINSKO PODJETJE ZAGORJE OB SAVI 3 svojimi obrati: KRlZlSCE (GRČAR), APNENICE, KOLODVOR in KOTREDEZ 721S-R Izdelujemo in nudimo trgovskemu omrežju: CIC, KEPER, BAEHEND, DEFTEN, BLAGO za Žensko perilo, naglavne rute in BLAGO ZA PI2AME. ■ CENE ZMERNE! VELIKA IZBIRA! S ob Priliki dr2avnega PRAZNIKA, 29. NOVEMBRA r 2ELI KOLEKTIV Strojne delavnice OZZ, Ptuj VSEM SVOJIM STRANKAM USPEH PRI DELI' x 7210-R »»PLINARNA — VODOVOD — RAZSVETLJAVA CELJE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR K PRAZNIKU 29. NOVEMBRU ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU — KOLEKTIV Vsem delovnim ljudem aa praznik Dan republike, čestita TRGOVSKO PODJETJE »VESNA« '‘EL J E Cankarjeva ulica štev. 2 Cenjenim strankam za PRAZNIK — DAN REPUBLIKE — iskreno čestita kolektiv PARNE PEKARNE STORE pri.CELJU DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER tovarna POHIŠTVA KOPER (ŠKOCJAN) TEU 17 Tovarne optičnih in steklopihaških izdelkov LJUBLJANA - METELKOVA 15 TEKSTILNA TOVARNA ŠEMPETER SAVINJSKA DOLINA IZDELUJE SOBNA IN KUHINJSKA POHIŠTVA NAJMODERNEJŠEGA STILA. — CENE KONKURENČNE! VSEM ODJEMALCEM .VOŠČIMO K PRAZNIKU — 29. NOVEMBRU! Čestitamo vsem delovnim ljudem nase DOMOVINE OB PRAZNOVANJU VELIKEGA DNE — 29. NOVEMBRA: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KANAL OB SOČI OBČINSKI KOMITE ZK KANAL OB SOČI OBČINSKI ODBOR SZDL KANAL QB SOČI OBČINSKI ODBOR ZB KANAL OB SOČI OBČINSKI KOMITE LMS KANAL OB SOČI OBČINSKI SINDIKALNI SVET KANAL OB SOČI Kolektiv cementarne »15. SEPTEMBER« ANHOVO S svojo veliko izbiro raznovrstnega blaga se priporoča trgovina VOŠČILOM SE OBENEM PRIDRUŽUJEJO OSTALA PODJETJA IN ZADRUGE NA OBMOČJU OBČINE KANAL OB SOCI K prazniku 29. novembru čestita vsem cenjenim strankam kolektiv! 7217-R I KOLEKTIVI ČESTITAJO Titova c 21 ČESTITA VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM K DNEVU REPUBLIKE MIZARSKO PODJETJE IZVAŽAMO 50 LET V 45 PREKOMORSKIH DE2EL PRIPOROČA SVOJE KAKOVOSTNE IZDELKE: RADIO KASETE IN GLASBENE OMARE. ZA 29. NOVEMBER ZELI DELOVNI KOLEKTIV VSEM POSLOVNIM STRANKAM MNOGO USPEHOV! s sedežem v VOLČJI DRAGI želi vsem kolektivom obilo uspehov ob praznovanju Dneva republike. EMAJLIRANE POSODE, ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER ČESTITAMO VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU OBČINE BREŽICE IN JIM ŽELIMO MNOGO USPEHA PRI GRADITVI SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE vodeči proizvajalec in izvoznik OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL TER VSE DRUŽBENE ORGANIZACIJE USTANOVE IN PODJETJA OBČINE KOLEKTIV ČESTITA DELOVNEMU LJUDSTVU ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER g zadovoljstvom uporabljajo Sirom sveta. KOLEKTIV ELEKTRARNE VUZENICA POŠILJAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM NAJ- PODJETJE ZA INŽENIRSKO TEHNIČNE GRADNJE Delovni kolektiv TEKSTILNE TOVARNE GROSUPLJE ČESTITA VSEM SVOJIM < -L M PRLL. TELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA NAS VELIKI PRAZNIK DAN REPUBLIKE — 29. NOVEMBER PRIPOROČA SE S KVALITETNIMI IZDELKI KOLEDAR Torek, 25. novembra: Katarina Sreda. 26. novembra: Konrad. . x - r>n.e 25. novembra 1942 ,1e bila po bitkah :ori Bihaču ustanovile na VI. proletarska divizija. - x - Dive 23. novembra 1943. ,1e bilo v Sihaču I. zasedanje AVNOJ. SOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE OTROK -NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20—7 URE ZJUTRAJ. OB nedeljah in praznikih ves DAN. Zdravstveni dom RUDNIK: Dr Levstek — Velikonja Judita. Rudnik 80 tel. 23-282. V odsotnosti zdravnika kličite tel LM 20-500. Zdravstveni dom SISKA: Dr. Jezeršek Pavel. Knezova 11. tel. 21-744. V sredo dr. Mijato-vič Ljubimko. Černetova 31. tel. 22-831 Zcir^ *-‘-t voni dom BEŽIGRAD: Dr Soiller Božidar. Lavričeva st =• a tel 31-288. V . odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800. Zdravstveni dom CENTER: I>r Kozak - Bizjak Vlasta. Mi-kloSičeva 24, tel. 39-151. V sredo: Dr Zalta Maks. Miklošičeva 24. tel! 39-1&1 Za obiske otrok Ista tel. Številka. Zdravstveni dom VIC: Dr Stok Miloš. Cankarjeva 10 tel 21-519. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje Trs mladinskih delovnih briead 3 od 8.—14. ure tel 21-T97-Zdravstvenl do_m MOSTE; Dr. Bartol Ivana. ZD Moste. Krekova 5. tel. 31-359. V sredo ZD Moste, Krekova 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300 Nešteto bolnikov, ki so se ori rdravljenju želodca, jeter, žolča. ■— črevesja posluževali rosaškesa ( v at vrelca, je danes hvalez-temu prirodnemu zdravilu, ""■ni a ,ie potrebno tudi Vam? PON AT« dobite v trgovinah, ki ■ dobe v Ljubljani Drl »Merca- - i'!-.- in »Prehrani«. -POKAŽI KAJ ZNAS« ZE JU- IX VSAKO SREDO od 19.30 ■>■> 30 v festivalni dvorani »SO-•.« nri »PLESU V SREDO« bo : 'niva novost za Ljubljano, ibitelii z znanjem plesnih, pev-:li. glasbenih in komičnih-za- ■ nih točk prijavite se. Infor- - ciin do telefonu 21-881. Igrajo ”)IxrES« Vstopnina 100 din. Za - --ike bo »DANCING« v petek in v soboto 29.. v nedeljo 30 m lira na »Nedeljski ples«. — ■'■orodaia vstopnic za te Drire-■.■p bo od četrtka 29. dalje vsak ' nri IG. ure dalje T>ri blagajni ?:.-mesto venca na grob polt. ■ -mna Vetra so poklonili stano- n- h:še Medvedova c. 11 1320 o - za slepo mladino. N-mesto venca za pok. M. Plau-LUi^ljana. PovSetova 33a, so onill najbližji sosedje 1250 dm slepo mladino. Sa-.-nateljstvo Zavoda za slepo —,'a'dirio se vsem darovalcem >-eno zahvaljuje! ■ r:: cenjenim odjemalcem in ' nktantom naših proizvodov n*2a in mletega kaolma sporočamo. da bomo ^ pogodbe za leto 1959 od 1-VpCe.-'ora do 15. decembra t. 1 odi 8 do 14 ure na direk-c inilca v Črni grl Kamniku in-. ~'nti lahko javijo svoie no- -b-:Viai samo pismeno, kate-:n bomo pogodbe poslali v Dod- : 0*7 DOŠti. Rudnik kaolina CRNA PRI KAMNIKU LR Slovenija - društvo Ljubljana - r>tiC3 priredi -dne 2!). novembra i’i'- '. ni skupni izlet na Komno, rrijave do 2S. novembra. "ZNOSNO SRBENJE med prsti ivjgsh povzroča glivični lišaj, vol glivičnega lišaja prepre-.NOGIS« Dobite ga v leltar-n drogerijah RAZPISI RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve občinskega ljudskega odbora Nova Gorica razpisuj e naslednja delovna mesta: . 1 Pravnega refareata 2. Načelnik* za zdravstvo ln toe. varstvo 3. Gradbenega inšpektorja 4. Referenta za gradbene tu komunalne zadeve t. Referenta za šolstvo 8. Referenta za stanovanjska zadeve 7. Referenta za blagovni promet 8. Finančnega inšpektorja 9. Tržnega inšpektorja 10. Inšpektorja dela. Pogoji: i>od 1. 3 ln 3 ustrezna visoka strokovna Izobrazba Dri ostalih pa ustrezna srednja strokovna izobrazba in večletna praksa. R RAZPIS V razpisu, ki ga je objavila Fakulteta za rudarstvo metalurgijo ln kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani v vašem listu dne 22. t m. za mesto asistenta na oddelku za rudarstvo ln metalurgijo za predmet »Fizikalna kemija metalurških procesov« Je pogoj le: Inienir metalurgije ali kemije z znanjem enega tujega jezika R Na osnovi čl. 21 St. 1 Zakona o pristojnosti občinskih In o "k raj ni h ljudskih odborov tn njihovih organov. Komisija za rasipls natečajev m postavljanje direktorjev podjetij Ljudskega odlbora oibčine Lukavac razpisuje NATEČAJ za direktorja Tovarn« sode, Lukavac Pogoji: a) tehnična ali ekonomska fakulteta s S-letno prakso na vodilnih mestih v gospodarskih organizacija: b) popolna srednja strokovna kvaSiflkaclJa s 15-letno prakso ln z dokazanim uspehom v vodstvu gospodarskih, organizacij . Pla-ča po tarifnem pravinilni Tovarne sode. Nastop službe takoj. Prošnje s podatki o dosedanji zaposlitvi pošljite Komisiji za raz-pis konkurza in postavljanje direktorjev podjetja ljudskega odbora občine Lukavac v roku 15 dni od dneva objave natečaja. Komfortno stanovanje preskrbljeno. Komisija za razpisovanje natečajev ln postavljanje direktorjev podjetij Ljudskega odbora občine Lukavac. 7061-R RAZPIS Živilska Industrija Kamnik, razpisuje mesto kemijskega tehnika, po možnosti s prakso v živilski stroki. Nastop službe takol ali do dogovoru. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja pošljite na naslov-Živilska industrija Kamnik. Kamnik R bo Imel v torek, dne 25. novembra. ob 19.30 zvečer, v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. Tema predavanj«: Epidemiološko raziskovanje srčnih o*>o-lenj v Jugoslaviji. Društvo metereologov Slovenije priredi v torek, 25. novembra, predavanje tov. Borka Mirana, dipl. met. »Pos-oJ 1 za nastop sušnih rawWblJ v Sloveniji«. Predavanje bo v meteorološkem institutu, Vegova 4. ob 19. uri. Vabljeni. Prirodoslovno društvo vabi na predavanje prof. dr. Ernesta Ma-yerja: »Tudi vsakdanje rastline so po svoje zanimive« Predavanja bo danes ob 20. url v prirodoslovni predavalnici na univerzi, vhod z Gosposke ulice. Slovensko geološko društvo vabi na predavanje A. Grimši&arja: Geološki položaj ozemlja ob avtocesti od Škofljice do Bregane. v sredo 26. 11. ob 17. url v matematični predavalnici. P GLEDALIŠČA : •: 'vei§e sredstvo proti Jie- . okusu in nevšečnemu ahu iz ust Zahtevajte v lekar-in drogerijah. ZA NEGO LICA SAMO KVALITETNA KREMA! SRP TURIST-BIRO sporoča POTNIKI V ZAGREB IN PTUJ. POZORI Vse. ki potujete z naSim avtobusom v ZAGREB (odhod lz Ljubljane ob 6.00 url zjutraj, prihod v Zagreb ob 8.30 uri), opozarjamo, da dobe vozne listke za povratek Iz Zagreba! pri sprevodniku v avtobusu. Odhod iz Zagreba ..izpred hotela »Esplanade« ob 13.00 uri. prihod v Ljubljano ob 15.30. Potnike, ki potujejo z našim avtobusom na pro^i LJUBLJANA—PTUJ opozarjamo, da vozi naš avtobus redno vsak dan kakor doslej Odhod iz Ptuja ob 5.20 zjutraj prihod v Ljubljano ob 9.10 uri. Odhod lz Ljubljane ob 15.30 uri. prihod v Ptuj ob 19.20. - x - Potniki. uporabljajte Izredno ugodne avtobusne zveze, ki vam ‘ih nudi SAP-TURIST BIROl PREDAVANJA Higiensko epldidemiološka sekcija in Slovensko zdravniško društvo vabita vse zdravnike, medi-cince m antropologe na predavanje 'profesorja dr. Jožefa Božeka iz Minesote — Mineapolisa. ki ga DRAMA Torek. 25 nov. ob 19.30 url: Osborne: Ozri se v gnevu! Abonma D. (Preostale vstopnice so v prodaji.) Sreda 26. nov. ob 15. url Cankar: Za narodov blagor. Zaključena dijaška predstava za razne šole. Četrtek. 27. nov. ob 15.30 uri Tolstoj: ' Ana Karenlna . Dijaški abonma I (Preostale vstopnice so v prodaji.) Petek. 28. nov. ob 15.30 url: Osborne: Ozni se v gnevu! Abonma Petek popoldanski. (Preostale vstopnice so v prodaji.) Ob 19.30 uri: Majakovski: Velika žehta. Abonma A. (Preostale vstopnice so v prodali.) Sobota. 29. nov. ob 19.30 url: Cankar: Za narodov blagor. Izven in za podeželje. Znižane cene. Nedelja. 30. nov. ob 15. uri: Brecht: Svejk v drugi svetovni vojni. Izven in za podeželje. Ob 19.30 url: Tolstoj: Ana Karenlna. Zadnjič Izven ln za po-dežel.1 e. V repertoarju za tekoči teden posebei opozarjamo: — na sobotno izven predstavo Cankarjeve komedije »Za naTodov blagor«, za katero veljajo znižane cene: — na nedeljsko večerno Izven predstavo »Ane Karenine«? to bo zadnja izven predstava te uspele uprizoritve- OPERA Torek. 25. nov. ob 19.80 url: Ma. scaeni: CAVALLERIA RUSTT. CANA. Leoneavallo: Glumači Zaključena predstava. Sreda. 26. nov. ob 19.30 url: Do-nizetti: DON PASQUALE Abonma red K. Četrtek. 27. nov. ob 19.30 url: Marii Kogoj: CRNE MASKE Abonma red B (Vstopnice tud-v prodaji.) Petek 28. nov. zaprto Sobota. 29. nov. ob 19.30 url: Ros. sini: SEVILJSKI BRIVEC. Iz- ven in za podeželje. Nedelia. 30. nov. ob 15. url: Verdi: AID A. Izven in za podeželje. Ža predstavi o praznikih bodo vstopnice v prodaji že od srede. 26. od 17 ure dalje MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA — Gledališka pasaža Torek. 25. nov. ob 20.30 uri JuS Kozak Balada o ulici- Abonma TSS H. Sreda. 28 nov. ob SO. url: JuS Kozak. Balada o ulici Abonma Mladinski II. Četrtek, 27. nov. ob 16.30: Casona: »Drevesa umirajo stoje«. Zaključena predstava zs Tobačno tovarno. Ob 20: Casona: »Drevesa umirajo stoje«. Abonma Kolektivi A. — Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 28. nov.: zaprto. Sobota. 29. nov. ob 20: E. de Fi- lippo: »O, le prikazni«. Izven. Nedelja, 30. nov. ob 15: R. Tagore: »Poštni urad«. Izven. Ob 20: Manzarl: »Naši ljubi otroci«. Izven ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Ljubljana. Mestni dom Torek 25 nov ob 16 url: 1. Bo ritnik: »Stari Ulja«, ljudaka Igra Red Sreda — Dopoldanski Vstopnice so tudi ™ orodall. Znižane cene od 50 din navzdol. Sobota, 29. nov. ob 20: Br. Nušič: »Gospa ministrica«, veseloigra. Izven. Nedelja, 30. nov. ob 16: I. BorSt-nik: »Stari' Illja«, ljudska igra. Popoldanska predstava. Izven. Ob 20: Br. Nušič: »Gospa ministrica«, veseloigra - Večerna predstava. Izven. Ponedeljek, 1 dec. ob 16: Br. Nušič: »Gospa minstrlca«. veselo- igra. popoldanska predstava. Izven. Opozarjamo na današnjo popoldansko uprizoritev Borštnikove ljudske Igre• »Stari Illja« Veljajo znižane cene od 50 din navzdol. Za predstavo ob praznikih bodo vstopnice v prodaji že od četrtka dalje. Vstopnice lahko rezervirate Do telefonu na št. 32-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE . — MARIONETE Levstikov (Sentlakobskl) tr« »t. S Sreda. 36. nov ob 15 uri: J. Pengov — N. Simončič Zlata ribica. Zaključena predstava osn šolo Frana Levstika. Četrtek. 27. nov., ob 17 url: Oscar Wilde: »Srečni princ«. Zaključena predstava za otroke članov slnd. podruž. pod j. Saturnus. Sobota, 29. nov.: ZAPRTO! Nedelja. 30. nov. ob 11. url: Fr. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka« ob 15 url: V. Cinvbulk — P Dežman: »Igračke na cestah«. Ponedeljek. 1. dec. ob 11 url: V. Cinybulk — P. Dežman: »Igračke na cestah«. ob 15 uri; Fr. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka« ROČNI LUTKI Resljeva e. M Sreda, 26. nov. ob 17 uri: W. Karsch — J Pengov: »Težave Peteršiljčk.ove mame. Delno zaključena predstava za otroke članov slnd. podruž. tovarne Lek. Nekaj vstopnic Je i« na razpolago. Nedelja. 30. nov. ob 17 url: N. Simončič — J. Pengov: »Medveda lovimo« Poaiedeliek. 1. dec. ob 17 url: N. Simončič ______ J Pengov: »Med- veda lovimo«. Prodaja vstopnic od torka daljo na upravi. Resljeva o. 36 od 10— 12 ure in pol ure pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni. Rezervacije po telefonu 32-020 »••«•• •••••■••* •••■t**«* • antHf* «•••■»•• OBJAVA • Zaradi praznovanja državnega praznika »DNEVA j REPUBLIKE« v dneh 29., 30. novembra in 1. decembra j objavljata Trgovinska zbornica in Obrtna zbornica *» j okraj Ljubljana glede poslovanja trgovine in obrtnih j poslovalnic naslednje: j 28. novembra (petek) bodo trgovine odprte nepre- • kinjeno od 8. do 18.30, obrtne delavnice pa bodo • odprte kot v ostalih delovnih dneh v tednu. Na, ta • dan bodo delile mlekarne mleko za naslednji dan. Mlečne restavracije bodo popoldne odprte do 19. ure. • 29., 30. novembra in 1. decembra so trgovine in ' obrtne delavnice zaprte. : « Izjeme so: prodajalne svežega; mesa, sadja in zele- j njave, goriv in maziv ter obrtne delavnice, za katere ■ velja obvezna dežurna služba, predpisana od pristojnih j ObLO za nedelje in dela proste dneve. • Mlekarne in mlečne restavracije bodo poslovale na •, dan 30. novembra in 1. decembra kot ob nedeljah, pro- 1 dajalne kruha pa dne '1. decembra do 12. ure. < Trgovinska in obrtna zbornica : za okraj Ljubljana. : •••••MM «•••••«•• »••*••••• ••«••«••« ••«••»•■ ••«•••••■ •••«••••• ••»••••*• ••*»••••• •••••" MALI OGLASI MfiRlm Za vedno nas je zapustil naS dragi mož. oče. stari oče. brat m stric ______ IVAN PEKIČ bičevnlKarskl mojster lz Lavrice Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo. 28. novembra ob 18. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. . „ . , Žalujoči: žena Albina, hčerki Vera ln Milena z družinami ln ostalo sorodstvo. Lavrica. Gorica. 24. novembra 1958 TOVARNA VOLNENIH 5ZBELK0V »BAČA« PODBRDO spre j‘m e . 2 KURJAČA z izpitom Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja. 7056-R Umrla je v, 75. letu starosti naša draga mama, babica, teta FRANJA ROTAR roj. PIRC posestnica Pogreb nepozabne bo v sredo, dne 28. novembra 1958 izpred hiše žalosti na pokopališče v Litiji ob 16. uri. Žalujoči: hči Justa, por. Stoka, sinova Ivo in Vladimir, zet Boris, vnukinji dr. Olga in Nadica ter ostalo sorodstvo. Litija Portorož, Doboj, dne 23. novembra 1958. 7065-R 111 I ...................... Toren. novembra Dežurna lekarna: »Studenci« — Gorkega ul. 18 DEŽURSTVO LEKARN V MARIBORU Torek. ». 11. 1968. Lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 18. Sreda, 26. 11. 1958. Lekarna »Center«, Gosposka ul. 12. Četrtek, 27. ll. 1BS8; Lekarna »Tabor«. Trg revolucije 1. Petek, 28. U. 1958. Lekarna »Melje«. Meljska cesta a. Sobota, 29. 11. 1858. Lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. Nedelja, 30. 11. 1858. Lekarna »Pri gradu«. Partizanska cesta 1. Od 9. ure zvečer pa do 6. ure zjutraj se Izdajajo zdravila na zdravniške recepte, napisane i«te-ga dne ali nočL SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Torek, 25. nov., ob lt-30; Puget: Srečni dnevi. Red LMS — Zeleni. Sreda, 26. nov., ob 15.30: GorinSek: Silni bič. Red ZIS. Četrtek, 27. nov.: Zaprto. Petek, 28. nov., ob 16. arh Gorinšek: Silni bit. Izven. Sobota, 29. nov., ob 10. url dop.t GorinSek; Silni bič. Izven, ob 19.30: Verdi; AID A. Izven ob 19.30; Casona: Drevesa umirajo stoje. Gostovanje v Slov. Bistrici. Nedelja, 30. nov., ob 15. nrlt Smetana; Prodana nevesta. Izven, ob 19.30: Puget: Srečni dnevi. Izven. Rimo 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 8.00—8.05 Domače vesti. 8.15—8.40 Domači napevi. 8.40 do 14.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana, 14.30—15.00 Želeli ste — poslušajte!. 15.00—17.00 Prenos sporeda Radi« Ljubljana. 17.00—17.10 Domača porodila. 17.10—17.30 Zabavna Klasba. 17.30—18.00 Med našimi pevci in godci. 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. Sreda. 28. novembra. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana, 8.00—8.06 Domač« vesti. 8.15—9.00 Pester spored skladb jugoslovanskih avtorjev. 8.00—17.00 Prenos sooreda Radia Ljubljana, 17.00—17.10 Domača noročlla. 17.10 do 17.30 Zabavna Klasba. 17.30— 17.40 Domači pesniki In pisatelji: Branko Rudolf. 17.40—18.00 Nekaj slovenskih narodnih pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka SlkoSka, 18.00—23.00 Prenos sr>oreda Radia Ljubljana. fi DVA MIZARSKA POMOČNIKA z« finejša furnirana dela sprejmemo. Plača po dogovoru m po kolektivni pogodbi. — Nastop službe takoj. Albin Koren, mizar, Celje, Veselova 3. 27533-1 KOMISIJA za sprejem ln odpovedi delovnih razmerij pri podjetju »Ljubljana transport« — sprejme: visokokvalificirane ln kvalificirane avtoelektričarje, avtomehanike in avtokleparje ter Šoferje C in D kategorije. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno na upravi podjetja »Ljubljana transport«. Ljubljana, CelovSka cesta 164. R 2995-1 SAMOSTOJNEGA MLINARJA za delo v kmečkem mlinu sprejme takoj: Laznik Marta, mlin, Radeče pri Zid. mostu. R 3039-1 LEPO PISALNO MIZO ugodno prodam. • Ljubljana, Medvedova 25-1. 27846-4 AGENCIJA VESPA, Trst. ulica Sv. FrančiSka 46. TaikojSnJa odprema Vesp, 135, 150 ccm, Sport-model 1959. Izbira raj enih vesp vseh modelov. 27324-4 POD ROŽNIKOM ugodno prodam pol hlge z vrtom. — Pojasnila: Rožna dolina, cesta rt 21 27647-7 MIREN ŠTUDENT iSče stanovanje. Plača vnaprej, inštruira. — Ponudbe pod »Talkol« v ogl. odd. 2411-9 OPREMLJENO sončno sobo oddam solidnemu gosroodu. Ponudbe pod »MIR« v ogaxv. cino-masc. film »PRINC ŠTUDENT«« Igrata Ann Blyth in Edmvjnd Purdon. poj« Mario T anai Tednik: Zidarji srebrn« pmU. samo Drl zadnji predstavil Predstave ob 15, 17, 19 in 21 url Ob 10 uri matineja,- premiera domačega filma »H - 8«. Zmagovalec festivala v Pulju 19581 KINO KOMUNA: premiera franc, cinemaseope filma »PICASSO« Režija: Henri G. Clouzot. V gL vi. Picasso. Film Je dobil na festivalu v Cannesu 1956 nagrado za režijo. Tednik: Zidarji srebrne ceste. Predstave ob 15, 17. 19 in 21 uri. KINO SLOGA: češki barvm film »LEGENDA O LJUBEZNI«. Tednik F N. 47. Predstave ob 15. 17. 19 in 21 uri. KINO VIC; Ital. barvni cine-mascope film »LEPA MLINARICA« Režija Mario Camerlnli Igrajo: Sophla Loren. Vittorio de Slca in Marcelio Mastroian-ni Tednik F. N 47. Predstave ob 15. 17. 19 ln 21 uri. KINO SOCA: Jugoslovanska ki- noteka predvaja v okviru festivala filmov sovjetskega režiser, ja Eisensteina film »KRIŽARKA POTEMKIN«. Film ie 117 kritikov nedavno v okviru filmskega festivala v Bruslju proglasilo za najboljši film vseh časov Tednik F. jj". 47 Predstave ob 15. 17. 19 in 21. Samo danes. KINO SISKA: ob 15 in 17 uri sovj. barv. cinemascoo-vratkom iz Zagreba ob 18 url. Izlet prireja Putnlk Slovenila' a namenom, da bi se člmvečji kron javnosti seznanil z prijetno vožnjo po novi avtocesti. Zato Je tudi Putnik Slovenija za ta Izlet določil POSEBNO ZNIZANO CENO ln sicer 250 din za eno smer. Vozovnice bodo v orodall od 2. decembra dalje v poslovalnici PUTNIK A SLOVENIJA v Ljubija, ni. Titova 12 Delovni kolektivi in posamezniki, lahko že nred tem dnevom rezervirajo določeno Ste. vilo vozovnic oziroma sedežev Izkoristite ugodno priliko tn udeležite se prijetne vožnje po novi avtomobilski cesti od Ljubljane do Zagreba z novimi, modernimi turističnimi avtobusi Putnika Slovenija. Kadar potujete v Zagreb ali na Dolenjsko se poslužujte avtobusnih uroK. ki Jih vzdržuje Putnik Slovenija od LJublJin« ao Zagreba. UMRLA JE TOVARIŠICA Marica Bobnarjeva NOSILKA »SPOMENICE 1941« IN DRUGIH ODLIKOVANJ VSE SVOJE 2IVLJENJE JE POSVETILA BORBI ZA LEPŠO BODOČNOST DELOVNIH LJUDI. NJENA PREZGODNJA SMRT NAS JE TEŽKO PRIZADELA. OKRAJNI ODBOR SZDL ln ZVEZA ZENSKIH DRUŠTEV LJUBLJANA io sir. / sumom fOMMuai t9*- *» - «• *** PO POVESTI SAJM1 RKŠE MlUl Poizkusi, ki so jdh izvedli proti izvoru toka ali pa beže predvsem v Nemčiji in ZDA, stran. Ob pravem trenutku bd so pokazali, da bi mogli elek- mogli ribe celo omrtvičiti, trični tok uspešno uporabiti ra V zvezi z burnimi dogodki v privabljanje ali plašenje rib. islandskih vodah Je nastalo Od moči in frekvence toka je vprašanje, ali bi se dalo zva- odvisno. ali se ribe gibljejo hiti ribe iz teritorialnnh voda Liubljono £»etalstvo_ v gospodarstvu Britanska televizija je pred nedavnim prikazovala zanimivo nogometno tekmo, v kateri je bil branilec — slon Birma ii londonskega cirkusa. Birma je branil svoja vrata tako, da se je vsedei prednje in lovil žogo z. rilcem. Gledalci so s* pri tej svojevrstni tekmi od srca nasmejali. Letalstvo dandanes ne koristi razvoju gospodarstva le v transportni panogi za hiter prevoz potnikov in tovora. Uporaba letal se je razšiirila na številna gospodarska področja: poljedelstvo, gozdarstvo, rudarstvo, promet itd. 2e leta 1921 sta ameriška farmarja zaprašila polja s svinčenim- arze-natom s pomočjo lahkega letala. Od takrat pa do danas uporabljajo letala pri zaščiti tlporab« sončne energij« u 3ntarl(tilfl trabuje posebnega vzdrževanja, razen priložnostnega čiščenj a. Za delovanje potrebuje priprava samo normalno sončno svetlobo in je tako uporabljiva v vseh podnebnih razmerah. pred škodljivci, boleznimi in plevelom po vsem svetu. Zaščita rastdSn z zapraševanjem iz letal je seveda najbolj razširjena in najreratabilnejša tam, kjer so velike, strnjene površine posejane z isto kulturo. V nekaterih pokrajinah Afrike (Kenija, Tanganjika, Madagaskar) in na Kitajskem uničujejo roje kobilic iz letal in helikopterjev. V novejšem času so v Avstraliji izvedli tudi poskusno setev pšenice iz letal. Na Novi Zelandiji uporabljajo letala to helikopterje za umetno gnojenje pašnikov, setev detelje na pašnikih, zastrupljanje kuncev in za nadzor nad nepreglednimi čredami. Gozdove zaprašuj ejo 1* zraka proti gozdnim škodljivcem največ v ZDA, Kanadi in SOvjet-. ski zvezi to je v državah, ki imajo naj večje gozdne površine. Prav tako uporabljajo letalstvo za gašenje gozdnih po- StOVENSKI POROCEVALEC ž& imate lopo- ueoatto* j<4o- Avstralska ekspedicija je v Davisovem oporišču na Antarktiki uporabila sončno energijo za pridobivanje a'iadke Drobiž KONEC SAMOMOROV napoveduje ameriški psihiater dr. Robble. Obupancem daje injekcijo nekega protituberku-loznega sredstva, pa jih takoj minejo samomorilne miSIl. Dr. Bo^ble je več let delal poizkus-e v psihiatrični kliniki. ZRAK — GORIVO ZA LETALA, t3ka je napoved ameriških letalskih strokovnjakov. Načrt temelji na dejstvu, da v visokih plasteh atmosfere molekule kisika niso sestavljene iz dveh atomov kakor v n:ž.iih. Pod vplivom sončnih žarkov razpadajo molekule v posamezne atome, v nižjih plasteh pa se spe združijo. Razlika daje znatno energijo, ki jo bodo izkoristili za pogon letal. vode iz morske. Destilacijo je izvedla neka avstralska tvrdka v Victoriji in je zelo preprosta, lahko razložljiva ter je mogoče * njo pridobivati majhne količine pitne vode v vseh podnebjih in okoliščinah z zelo nizkimi stroški. Priprava je sestavljena z 77.18 litra velike posode za slano vodo, ki avtomatično odvaja vodo v drugo plitvo posodo iz črne plastične mase, čez katero je poveznjena stožčasta steklena kupola. Vodni hlapi, ki se zberejo na notranji strani kupole, stečejo po zbiralnem žlebu skozi iztočno cev v posodo za sladko vodo. Tako pridobivajo v Davisovem oporišču približno devet litrov pitne vode na dan. Vsa priprava je lahko zložljiva in primerna za spuščanje s li, potrebuje nut, da jo pravimo za KI PRIKAZUJE ZAKUUSNOZlVt-JENJe CERKVE NOVA, 2NI2ANA CENA 2A ROLPLATNO 485 DINARJEV žarov tako, da odmetavajo vodo v vrečah iz impregniranega papirja ali v plastičnih bombah in da spuščajo iz letal gasilce padalce. V zadnjem času uporabljajo letala tudi v oceanskem ribištvu za iskanje jat tun, polenovk. slanikov in sardel. Kito-lovska ladjevja imajo celo na palubi matične ladje helikopter, ki poleti po potrebi na ogledovanje za kiti. Mehanično ptica Nemški inženir Oskar Dinor, ki je bil med vojno povelj ruk eskadri! zloglasnih letal »S tlaka«, je konstruiral prvo letalo z gibljivimi krili. Ta »mehanična ptica« se dvigne in spušča navpično, ima 600-kubičmi . motor, doseže hitrost 220 km n,a ure im porabi zelo malo goriva. Prvi poleti na letališču Koln-Wann so bili uspešni. Dinor .-e že pogaja z velikimi tovarnam-avtomobilov in letal za serijsko proizvodnjo »mehaničnega ptiča«. Milijona]: - siromak Dvajset tisoč funt-šterlingov v gotovini in veliko vrednost v delnicah, dragocenih knjigah in dokumentih je našla sodna komisija v stanovanju starega Angleža, ki je umrl v mestecu Blackpool. Našli so ga šele po nekaj dneh, ker ni odpiral vrat, da bi prevzel vsakdanji kozarec mleka. Nihče ni že več let prestopil praga njegovega stanovanja. Starec je živel čudaško življenje; kuhal in pospravljal si j« tam. Poprej je bil veletrgovec s bombažem v Manchestru. Ko pa mu je umrla žena, se je preselil v Blackpool. Poizkusi, ki so jih izvedli predvsem v Nemčiji in ZDA, so pokazali, da bi na odprto morje in jih tam loviti. Poizkusi so pokazali, da je ta čas še daleč. Toda novi izum daje dovolj možnosti za privabljanje rib dz plitvih delov zva- morja, kjer se ribiške ladje s voda težavo gibljejo, v globlje vode. • Sovjetska zveza se že dalj časa trudi, da bi z elektriko zbrala večino rib Bajkalskega jezera v varnem zalivu. Prihodnje leto mislijo namreč z velikanskimi eksplozijami odpreti iz jezera novo vodno pot. Za nezavarovani ribji zarod bi bilo . to usodno. OTROŠKA 278. Jim je nezaupljivo ogledoval uhojeno stezo, ki se .le vzpenjala čez skalni greben, Peter pa se je oziral po jezeru, kolikor mu ga ni zakrivala skala, visoka kot hiša se je dvigala pred njim. Napenjal je glavo, da bi si priklical v .spomin nejasne, na pol pozabljene opise in pripovedovanja, ki jih je poslušal doma ob zimskih večerih. 289. »Jim, ali veš. kje sva?« je vprašal s tihim, pridušenim glasom. »Tale kraj mi nič preveč ne ugaja!« je v odgovor prav tako pridušeno zamrmral Jim. »Pri začaranem jezeru sva.« je tiho pojasnjeval Peter. »Pred davnim časom ga je odkril star traper. Zadnjih petdeset let so na ta kraj čisto pozabili. Nihče več ne zahaja sem.« VuiJOKAVNO; x. on prava zi Črtanje premic, 8. grška boginja lovi, 3. kratica za »Zvezo komunistov«. 10. ne veliko, 11. skrajni konci celine v morju. 13. draE. ljub. 14. Verdijeva o^era. 16. matematična stalnica. 17. bolezen zaradi pomanjkanja vitamina C. 19 nadarjeni ljudje. NAVPIČNO: 1. razbohotenje. 2 področje okrofj Severnega tečaja. 3. začetnici slovenske pesnice, 4. mutast. 5. muslimanski duhovnik. 6. deželn pritlikavcev v »Guliver-je-vih potovaniili«, 7. začiniti. 12. malik, 15. doieorepe pisane papige. 18. začetnici srbskega komediografa (»Gospa ministrica«). REŠITEV SOBOTNE KRlZAHfKE VODORAVNO: 1. Dreiser. S vajiole, S. ibo. 10 Uk, 11. Ni, 12. K(ajdel.1) E(dvard). 13. anapest. 17. anali. 18. tovor. Prebivalci španskega naselja Guadix, ki leži blizu Granade in oj uiio po številu prebivalstva lahko manjše mesto, živijo kot nekdanji naši predniki — v votlinah. Španske oblasti se trudijo, da ne bi priile razmere ▼ Gnadlxu v javnost in tuje ftanoplsje, uto je Mio prepovedano v tem »mesta« fotografirati ali pripravljati reportaže. Prebivalcem Onadlza srorijo eele kuni, če bi dovolili tujca, da jih fotografira. Kljub tema je nekemn iznajdljivemu reporterja uspe-lo, da je napravil o tem naselju celo reportažo v fotografijah. Na nagem posnetku prikazujemo »glavno mesto« v Gvadln. — Mihe« je polomil mojo punčko! — Kako pa Je to vendar storil?!' — Udarila sem ga z njo po glavi! 300. Previdno sta začela stopati proti visoki skali. Nad vso pokrajino je vladala gluha tišin?, da ju je bilo skoraj strah. Ko sta zavila okrog skale, jima je udarilo na uho tisto zateglo žalostno tuljenje, ki ga je bil Peter slišal ponoči. Na skalo je bila prislonjena razpadajoča koča, h kateri je bilo priklenjenih troje velikih črnih p~ov. Keitha sem videl nekajkrat. Ker je bil zadolžen za to, da bo Walrus pravočasno opremljen za na pot, je zdaj skrbel za popravila, dokler se ne bo vrnila z dopusta redna posadka. Nekaj priložnosti, ob katerih sv a obnovila staro znanstvo, so nama dala občasna naključna srečanja v podmomiSkem oporišču in tako sem ga spoznal bolj podrobno kot prej. Ukaželjni, toda neizkušeni mladenič, ki se je pred tremi leti in nekaj meseci javil v pisarni, od koder smo vodili dela pri popravljanju S-16, se je zdaj neverjetno spremenil. Zagorel in čvrst je bil, kakor večina nas, ki smo bili dovolj srečni, da so nam pripadle straže na mostu; bil je postaven, samozavesten in »e je zanašal na samega sebe in svoje zmožnosti. Njegove oči, ki so bile daleč vsaksebi, so prešle iz prejšnje bledomodre barve v sedanjo sivo — in črta spodnje čeljusti je pričala o moči, ki se je kalila v izkušnjah. Njegov nekdaj deški obraz je bil zdaj urezan nekoliko določneje, njegovi lasje so nagibali k svetlejšemu odtenku, ki ga je prinesla nenehna kopel na soncu in vodi, njegova koža pa je bila daleč temnejša. Bil je to isti Keith, le da je bil zdaj močnejši, bolj življenjski. Tudi Jim se je spremenil. Bil je odločen, zaupal je sam sebi, nekdanja omahljiva nezrelost je izginila. Najbrž smo vsi nosili znamenja, ki nam jih je vtisnil čas, prav gotovo pa smo vsi kazali učinke pekla, ki ga ustvarja podmorsko bojevanje. Govorili so o tem, da se bo VValrus vrnil v Združene države na popravilo, a nato so očitno sklenili, da je še zadosti dober, da pred odhodom v popravilo opravi še eno patruljo Ko je prišel čas za odhod, sva prišla Keith in jaz, da bi ga videla izpluti. V svoji novi obleki iz sive barve je bil lep; lep, vitek in smrtonosen. Sij, s katerim je priplul semkaj, je bil še zmeraj okrog njega. V primerjavi z nekaterimi novejšimi ladjami je bil morda res nekoliko zastarel, vendar se ni mogla nobena izmed njih bahati z njegovim uspehom: triintrideset potopljenih ali poškodovanih ladij. Težko je bilo verjeti, da je star komaj dve leti — ob sorazmerno isti starosti so imeli Octopus za skoraj popolnoma novo ladj o. Naslednjega dne je odSel Keith v DrlaTe bm dobre za- služeni tridesetdnevni dopust, jaz pa sem se vrnil v svoj urad k nenadoma enoličnemu delu pri »učitelju napada«. Težko je bilo mimo sedeti. Tega popoldneva sem poiskal načelnika štaba. »Kapitan,«’ sem rekel brez uvoda, »kdaj bom smel spet prevzeti novo ladjo?« Zamišljeno me je pogledal: »Kam se vam pa mudi, Rich? Ali Vas je utrudila vsakodnevna enoličnost Pearl Harbora?« »Da, pravkar sem videl Jima, ko je šel na svojo osmo zaporedno patruljo. Jaz imam za seboj komaj štiri. V sebi imam zaloge dovolj za več kot toliko.« »Morda vas bomo po Nerkini vrnitvi pOslali, da boste Zamenjala Kana.« »To ni dobro, kapitan. Vrnila se bo v Mare Island in Stocker zasluži, da jo sam popelje tjakaj. Dovolj dolgo sem se ukvarjal s prijetnimi posli. Razen tega pa je moja noga spet v redu.« »O. K., Rich,« se je Blunt dostojanstveno vdal. »Uvrstil bom vaše ime spet v seznam aktivnih.« Spet k »učitelju napada«. Spet k temu, da se vsak dan petnajstkrat približaš, da kažeš in razlagaš pravila tistim, ki bodo imeli kmalu delfine, da seznanjaš z najnovejšimi prijemi kapitane, ki so tu na osvežilni vadbi, in čakaš ladjo, na kateri bo prostor zate. Dnevi so minevali drug za drugim. Tri tedne pozneje sem se spet oglasil pri Bluntu. Ladje so se nenehoma pretakale skozi Pearl. Med kapitani je bilo zelo malo sprememb, a še takrat je bilo vselej videti, da je tu zmeraj ka-k kapitan, ki mu je bila ladja obljubljena prej kakor meni. Hotel sem zagnati hrupr pa mi ni pustil do besede. »Sedite, Rich. Hotel sem že poslati po vas.« Njegov gla* je bil resen. »Ali veste, katerega smo danes?« »Da, sir. Torek, petindvajsetega.« »Danes bi se morala Nerka vrniti s patrulje.« »Bi se morala? Kaj hočete reči s tem?« Spet sem na pol vstal. Ne, Stocker Kane! »Bi «e morala, Rieh. Ne bomo je ve€ videli,« je govoril Blunt tiho in z bolečino. »Bila je to sijajna ladja in je imela sijajno posadko. Kane je bil eden najboljših.« »Kaj se ji je zgodilo?« sem zavpil. »Kam je šla?« Prvič je ležala prižgana pipa nedotaknjena na mizi. Blunt se mi je trdno zapičil s pogledom v oči. »Bil je na PODROČJU SEDEM. To se pravi, da smo tam izgubili že šest ladij.« »Šest podmornic izgubljenih na PODROČJU SEDEM?« Tega skorajda nisem mogel verjeti. Nihče izmed tistih, ki sem jih poznal, ni vedel tega. »Da, šest. Needlefish, Turbot, Awlfish, Lancetfish, Sting-back in zdaj Nerka.« »Toda, dobri bog, kapitan, Turbot in Aivlfish sta bila izgubljena na poti v jugozahodni Pacifik, v Avstralijo! O Stingbacku pa nisem še nikoli slišal!« »Tako je. Razumljivo je, da nismo hoteli dati Bungu nobenega potrdila o tem, kako hude rane nam je prizadejal. Mimogrede, on si misli, da jih je potopil še,nekaj, med njimi Octopus. A zdi se mi, da je zbrisal Walrus s svojega seznama; vsaj omenja ga zdaj nič več. Turbot je potopil lani in Eddieja Holta v Avvlfishu pred nekaj meseci; izdali smo sporočilo, da sta pluli proti jugu, kakor so pravile tukajšnje govorice. Stingback je bil popolnoma nova podmornica, ki so jo zgradili v Manitowocu, Wisconsin, a je imela za kapitana starega veterana, pa smo jo zato poslali na PODROČJE SEDEM. To je bila ladja, ki smo jo izgubili pred Nerko. Takrat ste se zavzeto ukvarjali s torpedi in se ne čudim, da se je ne spominjate.« Tega nisem mogel verjeti. Ubogi stari Stocker Kane! Še pred nekaj tedni sva skupaj posedala do zgodnjih ur v Royal Hawaiian Hotelu in premlevala dogodke iz nekdanjih dni. In zdaj je mrtev! Uboga Hurry! Ugibal sem, kako bo sprejela to vest. »Kako se je zgodilo — to z Nerko?« »Pravzaprav ne vemo še nič zanesljivega, ^ich.« Pipa je naposled skočila v Bluntova usta. »Bilo je komaj nekaj ur po tistem, ko je izplula iz našega novega oporišča na otoku Ma-juro, vendar jo je stari'Nakame klical dva tedna. In odtlej nismo dobili od nje nobenega sporočila več.«