Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, pesek 21. avgusta 1956
Štev. 190. Leto X. (XVII.)
Tjrrr.-m1
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Crcdnišlvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. St. 11.409
JUTRA
99
H	(unetav
Zveza jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani kot zastopnica vseh 29 samoupravnih hranilnic v Dravski banovini, ki uprav ljajo 1.050 milijonov Din vlog, smatra kot potrebno, da izjavi v interesu definitivne rešitve kmečke zaščite, s tem zvezane mobilizacije denarnih zavodov in obnovitve kmetove kreditne sposobnosti sledeče želje:
K razpravam o rešitvi kmečke zaščite naj se pritegneta tudi obe liranilnišk! organizaciji, t. j. Savez štedionica Kraljevine Jugoslavije v Zagrebu ter Zveza jugoslovenskih hranilnic v Ljubija mi, kajti za mnoge, zlasti podeželske hranilnice, je rešitev kmečke zaščite naravnost življenskega pomena, ker so nekatere posodile kmetom do 90% vseli svojih vlog. Skupno znašajo kmečka posojila slovenskih hranilnic okrog 110 milijonov dinarjev.
Zaščita naj bo individualna in naj se podeli le onim dolžmkom-kmetom, ki so zaščite potrebni. Od nje naj se izvzamejo: dolžniki, katerih dolgovi ne presegajo zneska Din 2.000, dolžniki, katerih zadolžitev tie presega 20% njihove imovine, inozemci, ki imajo dohodke iz inozemstva. katerih naša davčna uprava nima v evidenci, dolžniki, katerih obdavčeni dohodki iz kmetijstva znašajo manj kakor 75% vseli njihovih obdavčenih dohodkov, dolžniki, ki hi mogli odplačati ves dolg ali del dolga zodprodajo dela svojega posestva, v kolikor se s tako prodajo ne ogroža njihova eksistenca.
Zaščite naj bodo nadalje deležni le oni dolžniki, ki predložijc potrdilo o tem, da so kmetje, v prekluzivtiem roku največ 6 mesecev po uveljavljenju predpisov o kmečki zaščiti. Zaščita naj se odvzame vsem dolžnikom, ki na kakršenkoli način na škodo upnika devastirajo svoje posestvo, zlasti gozdove.
Ker so hranilnico enako kot zadruge 'ustanove občekoristnega značaja, ki odvajajo ves svoj čisti dobiček po predpisani dotaciji rezerv za oboakoristne namene in so nudile kmetom vedno tako ce nena posojila na dolgo dobo (15—25, pred vojno celo na 35 in več let), tako da so dejanski njihovi dolžniki-*kmetje pri njih že vedno uživali zaščito, naj se hranilnice glede kmečke zaščite zenačijo z zadrugami zlasti tudi, ker bi ev. za hranilnice neugodna rešitev kmečke zaščite zahtevala žrtve od javnih korporacij, ki jamčijo za hranilnico. Zato naj se hranilnicam dovoli, da smejo izterjevati kme oka posojila po odplačilnih načrtih, katere predpišejo za nje teritorialno pristojne zveze, vendar z omejitvijo, da ne smejo obresti posojil presegati 6% in da mora znašati odplačilni rok vsaj 12 let, v kolikor ni dogovorjen z dolžnikom že sedaj daljši odplačilni rok.
Ker je glavni namen kmečke zaščite zaščititi kmeta pred dražbo njegovega posestva, ki mu grozi največ, ako ne more pravočasno izpolniti svojih kratkoročnih, zlasti meničnih obveznosti, naj se tudi v novo Uredbo odnosno zakon prevzame določba čl. 11 sedanje Uredbe o zaščiti kmetov z dne 30. 9. 1935, da se ne smatrajo kot dolgovi kinetov »dolgovi, kolikor so pokriti z zastavo«. Z ozirom na določbe srbskega kakor tudi avstrijskega državljanskega zakonika, se mora smatrati za zastavo ročna zastava kakor tudi zastava nepremičnine ali hipoteke. Vsaj dolgoročna hipoteka (na več kakor 10 let) naj bi bila izvzeta od zaščite.
Dunajska senzacija:
Horthv v avstrilski prestolnici
BUDIMPEŠTA, 21. avgusta. Državni upravitelj Nikolaj Horthy je včeraj s spremstvom odpotoval nenadoma in v vsej tišini na Dunaj. Je to prva pot madžarskega upravitelja v inozemstvo od leta 1920., ko je nastopil to mesto. Potovanje državnega upravitelja Horthvja v inozemstvo so držali v vladnih krogih do zadnje minute v tako strogi tajnosti, da je bil o tem informiran čisto majhen krog vodilnih osebnosti. V vseh političnih krogih opozarjajo na izredno politično važnost tega Horthyjevega potovanja v Avstrijo. Kakor oficielno sporočajo, ho Horthy lovski gost avstrijske vlade v Tirolah. Ker se nahaja avstrijski zvezni predsednik '\Iiklas na Koroškem na letovanju, ni izključeno, da ga bo tamkaj posetil državni upravitelj Horthy. Vsekakor pa bo Horthy po svojem prihodu na Dunaj posetil zveznega kance-larja dr. Schuschnigga. Madžarsko časopisje opozarja s tem v zvezi na intimne politične, kulturne in gospodarske odnošaje med Avstrijo in Madžarsko. •
Heutške bmedavke v šmuskik v&šaU
BERLIN, 21. avgusta. Radi incidenta z nemškim parobrodom »Kamerun« je nemška vlada naročila opravniku poslov v Madridu, da vloži pri madridski vladi najostrejši protest radi tako drzne kršitve mednarodnih določi) od strani njenih ljudi. Opravnik poslov je prejel nalogo, da opozori madridsko vlado, da jo dela Nemčija odgovorno za vse posledice, ki bi se mogle pripetiti, če se tak slučaj ponovi. Obenem je prejel opravnik poslov navodilo, da opozori madridsko vlado, da so nemške bojne ladje dobile v španskih vodah nalog, da ščitijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi nemške brode izven španskih teritorialnih voda.
LIZBONA, 21. avgusta. Po zanesljivih poročilih iz Madrida je bilo samo v Madridu ustreljenih doslej okoli 8000 oseb, med njimi pretežno aristokrati, častniki, industrijci ter imovitejši meščani.	t-
LIZBONA, 21. avgusta. Po vesteh iz Seville so vstaši po ljutih in krvavih nočnih uličnih borbah zasedli Irum. Izgube so na eni In drugi strani velike ter gre za nečuveno krvoprelltje. Vest službeno še ni potrjena. Iz Madrida poroča vojno ministrstvo, da je kolona vladnih čet pred vrati Terguela ter da bo mesto vseh čas padlo.
BERLIN, 21. avgusta. Nemška admiraliteta je poslala vrhovnemu poveljniku nemških vojnih ladij v Španiji naslednje povelje:	»Na vsako ne-
upravičeno nasilstvo od strani španskih ladij je takoj odgovoriti z vso vojno silo.« Iz Kiela in iz Wilhelmshafena so danes odplule v španske vode sledeče vojne ladje: oklopnica «Graf Spee«, križarki »Niirnberg« in »Leipzig« ter 4 torpedovke, in sicer »Greif«, »Falke«, »Jaguar« in »Wolf«.
^8r
KAP PALAMAS, 21. avgusta. V zamorski republiki Liberija je izbruhnila državljanska vojna, ki jo vodijo divjaki iz pragozdovja iz zasede z največjo grozoto. Na tisoče mož in žena revoltira proti vladi republike Liberija in vodi obupno borbo proti vladnim četam. Dan na dan dovažajo semkaj ranjene vojake in črnce iz pragozdovja, ki pripovedujejo strašne podrobnosti o grozodejstvih. Vladne čete zažigajo naselbine in koljejo žene in otroke ter uničujejo življenjske potrebščine, da na ta način izpostavljajo vstaše preteči lakoti. Trupla poklanih žena in otrok so se prepustila divjim zverem, da jih požro. Po nekaterih poročilih so morali vstaši jesti trupla pobitih rojakov. Vlada je mobilizirala vse vojne obveznike, ki so sedaj na pohodu v Sasstown. središče vstaškega gibanja.
Ha taskik 'mmsluk mouevtUt 12.600 maž
RIM, 21. avgusta. V Italiji bodo v kratkem veliki jesenski manevri, katerih se bo udeležilo 120.000 mož. Vrhovno poveljstvo nad delom vojnih oddelkov bo prevzel italijanski prestolonaslednik Umberto.
Mesmska guetila v. akuti
ADDIS ABEBA, 21. avgusta. Agencija Stefani poroča: V okolici Dire-daue so laški vojaški oddelki navalili na neko gverilsko skupino, ki je hotela izvršiti napad na bližnje naselbine ter jo razkropili. Prebivalstvo je v smislu laškega poročila izreklo poveljniku laških čistilnih oddelkov zahvalo. Radi te čistilne akcije se je menda zmanjšalo število gverilskih pohodov, ki so bili zlasti v Danakilsketn območju prav pogosti.
Z ozirom na obljubo, dano od strani Kralj, vlade, da bo rešena kmečka zaščita na tak način, da bodo ostale nedotaknjene vrednosti dinarja kakor (udi pravice vlagateljev, naj bi se obenem s kme čko zaščito rešilo tudi vprašanje mobilizacije denarnih zavodov s konverzijo kmečkih dolgov tako, da prevzame kme-
čke terjatve od denarnih zavodov kak državni ali privilegirani denarni zavod, ki naj izplača denarne zavode v gotovini. S tem bo storjen velik korak naprej k zopetni mobilizaciji naših denarnih zavodov, od česar bo imelo velike koristi vse zasebno kakor tudi javno gospodarstvo.
Ptišetki
KRALJ EDVARD VIII.
je pred odhodom iz Kotora prosil tamo-šnjega sreskega načelnika, naj sporoči prebivalstvu njegovo zahvalo za prisrčen sprejem. S svojo jahto »Nahlin« se je pripeljal na otok Krf, kjer se že več dni mudi grški kralj Jurij 11. PREDSEDNIK PETER ŽIVKOVIČ V BEOGRADU.
Predsednik Jugoslovanske nacionalne stranke g. Peter Živkovič se je iia povratku iz Sarajeva zaustavil v Užicah.V kavarni »Zlatibor« se je razgovarjal z bivšim predsednikom užiške občine g. Milutinom Simovičem ter nekaterimi dru gimi vodilnimi prvaki tamošnje JNS. Popoldne se je g. Peter Živkovič preko Ko-sijeviča in Valjeva vrnil v Beograd.
IZVRŠNI ODBOR JNS ima dne 26. t. ni. ob 9. predpoldne svojo sejo v strankinih prostorih. Na tej seji se bo dokončno redigiral proglas JNS na volilce spričo predstoječih občinskih volitev. Proglas bo vseboval navodila strankinim pristašem za orientacijo v predstoječih občinskih volitvah.
NA BLED
je prispel sovjetski poslanik v Curihu Aleksander Cernjak, ki se pa ni z nikomur sestal.
POLITIKA NA BLEDU.
Ministrski predsednik dr. Stoiadinovič je sprejel včeraj popoldne madjarskega in čehoslovaškega poslanika, nadalje poslanca dr. Janjiča in Miloja Sokiča ter Svetislava Petroviča, ravnatelja »Avale«.
ACA STANOJEVIČ V BEOGRADU
Včeraj popoldne je prispel iz Knjažev-ca v Beograd 'staroradikalski vodja Aca Stanojevič, kt je imel zatem razgovor z Mišo Trifunovičem in drugimi starorad. prvaki.
PROCES RADI KEREST1NSKIH DOGODKOV
prične dne 21. septembra in bo trajal najmanj 14 dni. Med zagovornik} številnih obtožencev sta tudi dr. Vlado Maček in dr. Trumbič.
LENDAVA, NE DOLNJA LENDAVA.
Z uredbo o spremembah uredbe o spojitvi občin v dravski banovini v Službenem listu dravske banovine od 21. XI. 1934 štev. 236/29 je bilo pod točko 9 spremenjeno ime občine Dolnja Lendava v Lendava. Ker je sedež sreza v občini Lendava in je imenovan po njej, se ima nazivati ne dolnjelendavski, ampak lendavski.
IZVOZ PŠENICE IN KORUZE LE ZA DEVIZE.
Na predlog Narodne banke in na podlagi člena 9 zakona o pogodbi med državo in Narodno banko za izvajanje zakona o denarju je finančni minister izdal včeraj odlok, v smislu katerega se smeta pšenica in koruza odslej izvažati samo proti plačilu v svobodnih devizah. Ta od lok stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih Novinah«.
$A STANOVANJU JOČE JOVANOVIČA »PIŽONA« je bil včeraj popoldne sestanek zemljo-radnikov iz raznih krajev z akcijskim odborom zemljoradniške stranke. Ta sestanek se je sklical v zvezi s predstoje-čimi občinskimi volitvami.
lisci, to&u... I
S kakšnim zanosom smo nekoč kot dijaki prepevali to mogočno pesem o našem Jadranu, ki v tistih časih po krivdi »tujega meča« ni bil slovanski. Danes je to morje zopet naše, in naše ladje se vozijo zopet po njem in iz njega še naprej v daljna, tuja morja. In vendar: koliko izmed onih stotin in morda tisočev slovenskih študentov, ki so pred petdesetimi, štiridesetimi in še tudi tridesetimi leti z navdušenjem prepevali to pesem, se danes, ko je Jadran naš, zaveda ogromnega pomena tega dejstva?! Zaveda ne samo v pobožni tihi misli, ampak z zavestjo, ki vodi tudi do potrebnih dejanj?!
Suveren največjega svetovnega imperija, angleški kralj Edvard VIII., ki si je za prve svoje »počitnice« kot vladar izbral baš naš Jadran in ki dan za dnem božansko uživa njegove in njegovih obrežnih krajev lepote, je že ponovno dal duška svojim utisom in občutkom z izrazi največjega občudovanja. Kdorkoli med nami ve, da je baš britanski imperij obenem največja pomorska sila sveta, se bo zavedal tudi, kako velik pomen leži v besedah vladarja tega imperija, ako izjavlja, da nas naravnost zavida za lepote našega morja. Zakaj v teh besedah ni obseženo samo — recimo — laskanje Jugoslaviji in njenemu prebivalstvu, v teli besedah smemo in moramo »med vrstami« citati tudi ugotovitev, da smo doslej vse velike lepote, vse silno bogastvo njegovo veliko premalo cenili in znali ali mogli iz njih veliko premalo kapitala kovati.
Zakaj povsem upravičeno je beograjska revija »Javnost« v članku »Problem našeg Jadrana« zapisala med drugim tudi sledeče: »Imamo morje, toplo, nadvse okrašeno z naravnimi lepotami. Morje, ki se je najgloblje zasekalo v centralno Evropo in stvorilo tako naravni pot na tri kontinente, v Azijo, v Afriko in v vse dežele Evrope krog Sredozemskega morja. Imamo morje z obalo, ki 9 svojo raznolikostjo lahko tekmuje z vsemi obalami sveta. Imamo morje, h kateremu iz vseh strani hite tisoči tujcev, priznavajoč mu tudi glede naravne lepote prednost pred tolikimi svetovnoznanimi morji in rivijerami. Imamo morje z vsemi možnostmi, da se na njem razvijemo v najmodernejšo pomorsko državo, z vsemi atributi, ki temu odgovarjajo. In vendar je, kakor da ga nimamo! Strašna je ta beseda, tem strašnejša, ker je resnična! Zakaj z našim morjem se ne zna prav okoristiti niti sam narod:	ribič,	kmet,
obrtnik, trgovec, niti intelektualec; niti država sama, niti njena kulturna, socialna, nacionalna, ekonomska in državna politika. Nihče, razen tujcev, se ne zna okoristiti z našim morjem. A zakaj to? Zato, ker nam manjka, kar je dandanes najvažnejše in kar edino lahko morje napravi zares naše, in to je:	kolektivna
borba našega naroda za naš Jadran iu za njegovo izkoriščanje!«
Nedavno sem čital statistiko, podano na občnem zboru »Dubrovačke parobro-darske plovtdbe d. d.« za 1. 1935. Ta družba ima v obratu 25 edinic z 52.936 tonami bruto registra. Od teh je 11 edinic za dolgo plovbo (46.002 ton b. r.) in 14 edinic za obalno plovbo (6934 ton b. r.). Edinice za dolgo plovbo so angažirane predvsem za prevoz žitaric iz južne Amerike v severno Evropo in premoga iz Anglije v Sredozemsko morje, edinice za obalno plovbo pa za potniški promet ob celi naši obali pa tja do Trsta im Benetk. Družba je imela lani in predlani skupno 9,386.405 Din čistega dobička, vrednost njenega plovnega parka pa se ceni na 54,894.319 Din. Za lansko leto so dobili družabniki 3,870.000 f>ki dividend.
Dubrovniška paroplovna družba ni edino podjetje te vrste, ampak jih imamo celo vrsto i« vsa so aktivna. Vendar je treba ugotoviti dejstvo, da nam tuje družbe še vedno odnašajo ogromne dobičke, ki bi lahko ostali v naših rokah in služili novim našim podvigom v pogledu izpopolnjevanja naše morske plovbe, naše prekmorske trgovine, našega ribištva, našega tujskega prometa (hotelirstva), naših trgovskih luk itd. Vse to je na'in ob našem morju še komaj v povojih in ne
V znamenju predstoječih občinskih volitev
je živahno gibanje raznih političnih struj v naši državi. Staroradikalski vodja Aca Stanojevič je naslovil na svoje pristaše pismo s točnimi smernicami glede priprav za predstoječe občinske volitve, priporočajoč jim pri sestavljanju kandidatnih list čim širokogrudnejše stališče napram eksponentom drugih struj izven-parlamentarne opozicije. Staroradikalska prvaka Miloš Bobič in Danko Trfunovič sta se podala na propagandno turnejo v južne srbske predele in sta imela razgovore v Skoplju, Štipu in Prilepu. — Gosp. Vilder, pa je prišedši v Split potrdil informacije »Politike« o stališču, ki ga zavzema dr. Maček v združeni opoziciji, in povdarjal: »Povsem točno, je in to je že znano dejstvo v vseh poučenih političnih krogih, da dr. Maček osebno ne iz-begava državniške odgovornosti. Mi iz kmetsko demokratske koalicije pa bi rajši vedeli, ali so v Beogradu znani predpogoji, ki bi omogočili takšno odločitev, ki bi za državo imela zares daleko-sežne posledice.« Glede stališča napram beograjskemu delu združene opozicije pa je g. Vilder dejal, da je predvsem potrebno, da se tamošnje tri stranke (Da-vidovičevi demokrati, staroradikali in zemljoradniki op. ur.) složijo v skupnem stališču, ki bi bilo sprejemljivo v smislu razgovorov, ki so se vodili med enim in drugim delom združene opozicije.
V beograjskem delu združene opozicije pa vendarle še ne bo konkretnih odločitev do napovedanega prihoda radikal-skega voditelja Ace Stanojeviča v Beograd, ki se bo osebno udeležil zadevnih razgovorov med prvaki izvenparlamen-tarne opozicije v Beogradu. Baje se bodo sedaj ti razgovori nadaljevali v hitrejšem tempu in se pričakuje, da bodo te že dolgotrajne konference v teku prihodnjega tedna prešle v zaključno fazo in da bodo vse tri skupine beograjskega dela združene opozicije predložile ‘svoje skupno stališče v vseh aktualnih vprašanjih notranje politike.
V »Seljačkem pokretu«, ki ga izdaja minister brez listnice g. Vojin Gjogjevič, pa beremo sledeče informacije o odnoša-jih v vrstah izvenparlamentarne opozicije. »Dr. Maček pojde samostojno v občinske volitve v vseh onih občinah, kjer ve, da ima sigurno večino. V drugih občinah se bo forsitala lista koalicije Kmetsko demokratske koalicije. Moč dr. Mačkova je nedvomna, dočim je moč beograjskega dela združene opozicije v vprašanju. Zediniti bivše radikale, demokrate in zemljoradnike je precej lažji problem, kakor pa napraviti sporazum z dr. Mačekom. Predvsem je važno dejstvo, da likvidira skupina bivših zemljo-radnikov okoli Joca Jovanoviča dr. Dra-goljuba Jovanoviča. Ta zadeva je definitivna in bo v mnogem pojasnila medsebojne odnošaje v vrstah združene o-pozicije.«
Za jugoslovenske nacionaliste pa je v
danem položaju važno to, da sc spričo glasov o dr. Mačkovi pripravljenosti za prevzetje (dolžnosti in odgovornosti v realnem reševanju hrvatskega vprašanja končno-veljavno nehajo razne puhle fraze im meglene nejasnosti ter da prodre duh tvornosti, zavesti odgovornosti pred zgodovino in narodom ter smisel za realno in konkretno, resno tor vztrajno reševanje vseh perečih problemov naše notranje politike, ki so spričo predstoječih občinskih volitev pridobili na pomenu in aktualnosti.
Z ozirom na prizadevanje nekaterih krogov v združeni opoziciji, da bi se pritegnili k sodelovanju tudi socialisti, je izšlo sedaj iz vodilnih krogov Mačkovega pokreta, proti kateremu baje povsod intrigira dr. Topalovič, sledeče polusluž-beno poročilo; ki kaže, da ni mogoče misliti na pritegnitev socialistov v vrste in akcije združene opozicije:
bo zaznamovalo pravega razmaha vse dotlej, dokler sc v vsem našem narodnem kolektivu ne zbudi volja in smisel za kolektivna dejanja celote za osvojitev Jadrana v polnem obsegu ne samo v idealnem navdušenju, amnak tudi v realnem gospodarskem računu.
»Vsako sodelovanje med dr. Topalovi-čem in KDK je izključeno. Dr. Topalovič je idejni voditelj jugoslovenskih socialističnih sindikalistov, ki na vsakem koraku intrigirajo proti Hrvatskemu delavskemu zavezu. Sedaj bi hotel popraviti dr. Topalovič pozicijo svojih socialističnih prijateljev v borbi z dr. Mačkovim Hrvatskim delavskim savezom na ta način, da bi vstopil v združeno opozicijo m vezal na ta način Hrvatom roke v borbi proti njegovim tovarišem. Končno
pa je nemogoča vsako sodelovanje dr. Topaloviča s pokretom, ki ga vodi dr. Maček. Dočim stoji dr. Topalovič na stališču razredne borbe, zahteva dr. Maček politiko obuvanja narodne celote v vseh borbah. V čisto političnem oziru pa zastopa dr. Topalovič s prijatelji smer niče, ki se stvarno prav nič ne razlikujejo od programa Jugoslovenske nacional ne stranke. Jugoslovenski socialisti stojs na programu, ki je povsem nasproten narodnemu programu pokreta dr. Mačka.«
Orna m svit
Odmevi abesinske traged Sle
LONDON, 21. avgusta. Hčerka abesinskega carja princesa Čahan se je vpisala v bolničarski tečaj v neki deški bolnišnici v Londonu. Princesa je stara sedaj 17 let in bo ostala v bolnišnici kot bolničarka tri leta, če ji bo ta služba ugajala. Živela bo skupno z ostalimi strežnicami in prejemala kakor vse ostale 20 funtov šterlingov letne plače. Njen oče, neguš, kakor tudi njeni bratje, so jo medtem že obiskali v njeni novi službi.
KAIRO, 21. avgusta. Negušev izdajalec ras Guksa se je na svojem potovanju v Rim ustavil s pairobrodom »Victoria« tudi v Port Saidu. V pristanišču so ga pozdravili ptedstavniki italijanskega konzulata in tajnik tamkajšnjega fašističnega društva. Mladi deček iz vrst eritrejske Balille mu je predal šopek cvetlic.
PORT SAID, 21. avgusta. Negušev starejši sin princ Asfa Vuosen je prispel semkaj z nekim nizozemskim parnikom iz Marseja. Od tu je nadaljeval pot po železnici v Palestino k svoji materi v Jeruzalemu.
STOCKHOLM, 21. avgusta. Vodja dolgo pogrešane in iskane švedske misije
Rdečega križa v Abesiniji dr. Hylander je sporočil ob priliki nekega telefonskega razgovora iz Najrobija predstavniku nekega švedskega lista, da so bili člani švedske ekspedicije Rdečega križa večkrat v življenjski nevarnosti, zlasti v času pohoda v Južno Abesinijo, ker jih je tamkajšnje prebivalstvo smatralo za Italijane. Dr. Hylander pravi nadalje, da je v tem pohodu izgubilo življenje nekaj članov misije in da vojna v Etiopiji še ni končana. Ras Desta in mnogi drugi poglavarji abesinskih plemen so se zakleli, da ne bodo mirovali in da bodo še vnaprej vodili neizprosen komitski boj proti Italijanom.
RIM, 21. avgusta. Po odloku maršala Grazianija je določeno, da se raz Sejum, ki je izrazil svojo zvestobo italijanski kolonialni upravi, preseli v Asmaro.
RIM, 21. avgusta. V sredo, dne 19. avgusta je prispel v Napolj ras Guksa v spremstvu višjega italijanskega konzula iz Adue dr. Franka. Od tu nadaljuje ras Guksa svojo pot v Rim, kjer bo sprejet v avdijenco pri Mussoliniju.
Alah ie velik. Ženeva pa dalei
To je klic arabskih trgovcev s sužnji, k: imajo v tej deželi pravi eldorado trgovine z belim in črnim suženjskim blagom. V arabskih deželah cvete ta tihotapska trgovina z sužnji še danes. Vsako leto povprašujejo tu po 30 do 40.000 moških in 10.000 ženskih sužnjev. Za atletsko zraščene moške plačajo od 3 do 3500 dinarjev »po komadu«, medtem ko se šibkejši moški plačujejo po znatno nižji ceni. Za prav izredno lepe črnke iz pokrajin Ubanghi in Katanga iz Belgijskega Konga plačajo tudi do 10.000 dinarjev.
Trgovina s sužnji se v arabskih deželah vrši povsem javno. Evropske oblasti so sicer napravile različne ukrepe, da bi se ta sramotna trgovina vsaj omejila, toda vsi ti poskusi iztrebljenja suženjstva in trgovine s človeškim blagom, so ostale do sedaj brez vidnih uspehov. Na vse te ukrepe in odredbe odgovarjajo arabski trgovci belih in črnih sužnjev s posmehljivim vzklikom: »Alah je velik in Ženeva je daleč«, V deželi velikega vladarja Jahjusa je organizirana trgovina s sužnji na povsem moderni osnovi. V
glavnem mestu Sanaa je centralni prijavni urad, ki sprejema vsa tovrstna naročila. Ko se nabere zadostno število naročil, tedaj stopijo v akcijo trgovci, ki privedejo naročeno suženjsko blago. Navadno se vsidrajo ladje s sužnji v pristanišču Hodeyda, to pa le v slučaju, če ni nobene angleške bojne ladje v bližini, če pa so angleške ladje v bližini, se morajo sužnji prepeljati v Džiddu ali Mokku, ob čemer pa je prevoz združen z velikim rizikom. V Džiddi namreč ladje radi ogromnih valov ne mor.ejo pristati v pristanišču, temveč morajo izkrcati sužnje na odprtem morju v posebne za to pripravljene čolne, ki jih na to prepeljejo do obale. Ker pa se pojavlja v neposredni bližini pristanišča na tisoče in tisoče morskih psov, je ta način izkrcavanja zelo nevaren. Dogodi se večkrat, da razburkani valovi prevrnejo čolne in z njimi vozeče se sužnje, ki postanejo plen številnih morskih psov. Za vladarja Jahjasa ni to malenkost, ker gredo na ta način ogromne vsote, ki bi se sicer s prodajo sužnjev zaslužile, v zgubo...
Četrto kolo šahvoske olimpiade v Mo-nakovem je dalo naslednje rezultate: Češkoslovaška : Estonska 4:4, Avstrija : Danska 5 in pol 2 in pol; Jugoslavija : Letonska 6:2; Nemčija-Švedska 4 in pol: 3 in pol; Poljska-Bolgarija 8:0; Finska-Italija 4 in pol : 3 in pol; Švica- Norveška 4 in pol : 3 in pol. Prekinjene so bile partije Latvija - Holandska 1	in	pol	: 1
iu pol; Islandija -	Francija 4	in	pol	: 2
in pol; Rumunija - Brazilija 2 in pol ; 1 in pol. Popoldne so se dokončale viseče partije iz II. in III. kola. Končni rezultati iz II. kola so bili: Danska Latvija 6 in pol : 1 in pol; Avstrija - Islandija 5 in pol : 2 in pol;. Nemčija - Francija 7:1, Poljska - Jugoslavija 4 In pol : 3 in pol : Švedska - Švica 5	in pol : 2	in pol;	Ru-
munijal - Norveška	5 in pol	: 2	in	pol;
Estonska - Italija 6:2; Madžarska - Brazilija 6 in pol ; 1 in pol. Ro odigranih vi-
sečih igrah v III. kolu so bili rezultati: Avstrija - Latvija 5 in pol : 2 in pol; Letonska - Francija 5 ; 3; Poljska - Švedska 5 in pol : 2 in pol; Švica - Bolgarija 5 : 3; Estonska - Rumunija 4 in pol : 3 in pol; Brazilija - Italija 5 in pol : 2 in pol; Madžarska - Finska 6 in pol : 1 in pol. Nedokončane so ostale partije Nemčija - Jugoslavija 3 in pol : 3 in pol, Letonska - Holandska 3 in pol : 3 in pol in Holandska"- Islandija 2 : 2.
Stanje po IV. kolu: Poljska 25 in pol, Češkoslovaška 22 in pol, Avstrija 2, Nem čija 20 in pol (1), Jugoslavija 20 (1), Madžarska 18, Estonska 17 in pol, Rumunija 16 in pol itd.
V Nottinghamu je stanje po 8. kolu naslednje: Botvinik in r. Euwe 6, Fine 5 in pol, Reshevsky 5, dr. Vidmar in Capablanca 4 in pol, dr. Aljehin, Bogoljubov in dr. Lasker 3 in pol, Flohr 3 (1), dr. Tartakower 3, Tylor 2 in pol, Thomas 2 (1), Winter 1 in pol, Alexander 1.
fHmŠmke m MdMe jmvm
ftfsejifo IB mlMmm Marnov
Predsednik mestne občine mariborske g. dr. A. Juvan se je s svojega intervencijskega potovanja v Beogradu vrnil v Maribor ter je prevzel z današnjim dnem zopet svoje posle. Našemu poročevalcu je glede svojega potovanja v Beograd izjavil naslednje: Potoval sem v Beograd, da bi interveniral pri merodajnih ministrstvih predsvsem radi zamenjave vojašnic, glede potrditve novih pravil Mestnih podjetij in pa. da bi Hipotekarna banka izplačala mestni občini kot posojilo znesek 18 milijonov dinarjev za znižanje dolga mestne občine pri Mestni hranilnici, s čimer naj bi se omogočiia likvidnost Mestne hranilnice Glede zamenjave vojašnice je notranje in finančno ministrstvo že pristalo na zadevni predlog mestne občine mar-borske, sedaj je treba počakati le še na
pristanek ministrstva vojne in mornarice. Glede odobritve novih pravil MP, je g. župan dr. Juvan izjavil, da sta ministrstvo trgovine in ministrstvo notranjih zadev že odobrili nova pravila in se pričakuje le še pristanek finančnega ministrstva, da bodo pravila pravomočna. Glede izplačila posojila Hipotekarne ban ke mestni občini v znesku 18 milijonov dinarjev je zadeva že toliko dozorela, da bo prihodnje dni prišel v Maribor uradnik Hipotekarne banke, ki bo pregledal poslovanje mestne občine mariborske, oz. Mestne hranilnice, nakar bo Hipotekarna banka izplačala mest ni občini mariborski zaprošeni kredit. G. župan dr. Juvan je mnenja, da bo zne sek 18 milijonov dinarjev izplačan še te kom meseca septembra.
JSazteurlenie na koroški cesti
Drzen vlomilec skočil s 1. nadstropja in obležal s strto roko in nogo - Razburljiv lov za njegovim pajdašem
Na Koroški cesti št. 39 se je pripetil
včeraj popoldne okoli 17. ure, kakor poroča današnje »Jutro« razburljiv dogodek. V stanovanje brivskega mojstra Fr. Weissa v prvem nadstropju omenjene hiše sta skušala vlomiti skozi kuhinjsko okno dva zlikovca. Eden od njiju se je že bil splazil skozi okno v stanovanje, dočim je drugi stal na hodniku na straži. V trenutku je prišel po stopnišču vpoko-jeni policijski stražnik Vertič. Zlikovec, ki je stal na straži, je to opazil ter zažvižgal. V naslednjem trenutku sta se o-ba spustila v beg. Vertič je skušal prvega prijeti, toda ta se mu je iztrgal in stekel po stopnišču na cesto ter izginil nekje v koroškem predmestju. Drugi se ni več upa! po stopnišču, tako da je bila vlomilcu odrezana pot za beg. Vlomilec je videl zadnjo rešitev samo s sko-skom iz balkona prvega nadstropja ter se je pognal v globino 8 m na dvorišče, kjer
je obležal v strto levo roko in z zlomljeno desno nogo. Poklicani so bili takoj mariborski reševalci, ki so težko poškodovanega vlomilca prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. Tudi je bila o tem takoj obveščena policija, ki je ugotovila, da je ranjeni vlomilec identičen z 25 letnim brezposelnim mizarskim pomočnikom Iv. Paherjem, ki stanuje v Smetanovi ul. 54. Ker policija sumi, da je Paher izvršil v zadnjem času več vlomov in tatvin, so se varnostni organi podali takoj v Smetanovo ulico 54 ter tamkaj izvršili v Pa-herjevem stanovanju hišno preiskavo, ki pa je ostala negativna. Pajdaš Pahorja, ki se mu je -posrečilo, da je pobegnil, je baje neki brezposelni ključavničarski pomočnik, za katerim sedaj poizveduje policija. Poskušen vlom v Weissovo stanovanje, ki se je vršil pri belem dnevu, je razumljivo vznemiril vse prebivalstvo na Koroški cesti.
Ham
Vabilo. Delavstvo Dervušekove opekarne v Košakih, priredi v nedeljo 23. avgusta v gostilni Janžekovič (Pekel) veliko vrtno veselico s plesom, srečolo-vom, amerik. zaporom itd. Začetek ob 3 uri (15. uri) popoldne Igrala bo železničarska godba (Schonherrr). Za obilno udeležbo prosi delavstvo.
Mariborčani, kj ob krstni predstavi ljudske igre »Od pohorskih pavrov vam hočem zapet« ... na letnem gledališču Sokola Ruše, niso mogli v Ruše, lahko to store v nedeljo 23. t. m. ob 15. uri, ko se ista ponovi. Igra, ki jo je spisal ruški rojak, član ljubljanske opere g. Vekoslav Janko, je imela pri krstni predstavi velikanski uspeh ter je imenitno zabavala občinstvo. Z ozirom na ugodne železniške zveze na vse strani in lep izlet v Ruše pričakujejo Rušani zopet velik po-set. Pri krstni predstavi so bila vsa pripravljena mesta razprodana. Na svide-denje v Rušah!
Jutri v soboto od 20. do pol 22. ure zvečer promenadni koncert v mestnem parku. Igra poštna godba pod vodstvom kapelnika g. KratohwiIa.
Grajska klet. Nova damska godba z od ličnimi pjevačicami. Danes sveže morske ribe.
Mariborski dvor. Danes pojedina postrvi. Sprejmem abonente.
$ tem in. onem
Grob pri grobu. V 58 letu svoje dobe ie preminula v splošni bolnišnici gospa Leopoldina Kovačičeva, soproga inšpektorja drž. žel. Rajnka je bila blagosrčna, vzorna žena. Častem ji spomin, žalujočim naše toplo sočutje! V starosti 46 let pa ie umrla zasebnica Alojzija Tutnk.
Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Oskar Opelka, mehanik, Celje, in Kristina Kokol, prodajalka, Sme tanova ul. 48. — Adolf Šešerko, železniški uradnik, in Olga Falta, vdova po zdravniku, Kopališka ul. 4. — Martin Kobler, posestnik in brodar, Kamnica 26, in Julijana Janžekovič, zasebnica, Koroška cesta 128. — Ivan Lah, trgovec, in Vera Ribarič, uradnica, Aleksandrova cesta 35. — Janez Furek, tovarniški delavec, in Roza Komperščak, tkalka, Meljska cesta 59. — Ivan Straub, soboslikar, in Marija Lešnik, šivilja, Kacianerjeva ulica 17. Bilo srečno!
S 1. januarjem 1937 ... V novem šolskem kompleksu v magdalenskem predmestju se bo pričel pouk šele z novim letom. Dela na omenjeni šoli do normalnega pričetka letošnjega šolskega pouka ne bodo zaključena in se bo radi tega pouk v novih šolskih prostorih pričel šele s 1. januarjem 1937.
Posestva Iz rok v roke. G. Josip in Hermina Bizjak sta za 300.000 Din, kupila hišo bratov Pelikanov v Gosposki ul. 25. Herta Baumeister je kupila od V. Hausmaningerja in J. Hientzove hišo v Cankarjevi 14 za 200.000 Din.
Izpuščen. Neki ljubljanski dnevnik je poročali o aretaoiji g. Ivana Krefta, poročevalca »Slovenske zemlje« in bivšega urednika sedaj ne več izhajajoče »Ljudske pravice«, ki so ga zaprli na dan pred znanim shodom v Ljudskem vrtu. Proti Ivanu Kreftu je teklo sodno postopanje. Včeraj pa je prispela iz Beograda odločitev, da ni nikakšnega razloga za na-dalnji postopek in je bil g. Ivan Kreft včeraj izpuščen iz zaporov mariborskega okrožnega sodišča.
Shoda ni bilo. V torek zvečer bi se imel vršiti na unionski verandi shod »Ljudske fronte«. Shoda pa ni bilo, ker je kakor poroča »Jutro« oblast zborovanje prepovedala.
Trafikanti pozor! Člani Udruženja tobačnih trafikantov v Mariboru se pozivajo, da radi intervencije pri fin. minister stvu v svrho zamenjave monopolnih računov sporoče najkasneje do 23. t. m. tajniku Udruženja g. Belleju, Meljska c 14, koliko in katere vrste računov imajo še na zalogi. Odbor.
Mestno kopališče bo radi snaženja parnega kotla od 24. avgusta do 13. sept zaprto.
Mestni avtobusni >romet priredi v nedeljo, dne 23. t. m. posebno vožnj" v Rogaško Slatino. Odhod z Glavnega trga ob 13.30, povratek ob 21. ure. Vse na daljne informacije, kakor prijave najpozneje do sobote 19. ure v prometni pis r-ni na Glavnem trgu (tel. 22-75).
V Zemunu so odigrali V. kolo in je sta nje naslednje: Preinfalk 16 (1), Matvejev 15 (2), Kindij 13 in pol (1), Filipčič 13 (2), Poljakov 12, Lešnik 11, Jurišič 10, Ba jer pa 7 točk.
Lovsko kočo so izropali veletrgo\ eu g. Milošu Osetu iz Maribora doslej še neznani storilci. Iz lovske koče, ki sc nahaja na posestvu g. Oseta v Logu na Pohorju, so odnesli vsa okna s šipami vred, nadalje so odmontirali vse ključav niče ter odnesli tudi dve železni peči. Škoda znaša okoli 1300 dinarjev. V zvezi z vlomom so orožniki ovadili državnemu tožilstvu nekega 28 letnega zidarja, ki pa taji vsako krivdo.
Cojhterjevo truplo je naplavila Drava pri Rogoznici pri Ptuju. Vrli in pridni 15 letni dijak Jože Cojhter je kakor smo poročali, utonil v ponedeljek v Dravi. -Žalujočim staršem naše iskreno sočutje!
Za novi reševalni avto je prispevala tuk. Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev 250 Din. Posnemovalci na plan!
Protituberkulozni dinar za zgradbo a-zila jetičnim bolnikom v Mariboru, je dosegel v mesecu juniju 1936 vsoto Din 239.352, v mesecu juliju t. 1. pa 241.377 Din. Vsem gg. stanovanjskim najemnikom in hišnim posestnikom ter vsem o-stalirn darovalcem, prav iskrena hvala! žreb za PTL nagrado je določil go. Kurnik Rozo. Izven stanovanjske akcije so prispevali za gradbeni fond PTL še sledeči dobrotniki in sicer: Ga. Roza Počivalnik mesto venca na grob pok. ge. Kamenšek 100 Din, Delavstvo tvrdke Doktor in drug Din 174, Vadnica državne učiteljske šole v Mariboru 43 Din, Državna klasična gimnazija v Mariboru Din 109.25, IV. deška narodna šola v Mariboru 154 Din, Narodna šola v Zitečki vasi 45 Din in g. Lovro Vodušek s sostanovalci mesto venca pok. inž. Domicelj 60 Din. Vsem iskrena hvala!
Avto v motorno kolo. Na državni cesti med Slovensko Bistrico in Konjicami je neki osebni avto zadel z blatnikom v motorno kolo, ki ga je vozil Anton Duvič iz Jindrihovega Hradeca v ČSR, namenjen v Split. Blatnik avtomobila je zadel vDuvičevo desno nogo, tako da se mu je zlomila noga. Sunek je bil tako močan, da je Duvič s svojim vozilom padel in se je pri padcu motorno kolo precej razbilo. Duviča so odpremili v bolnišnico. Za neprevidnim šoferjem osebnega avtomobila, ki se je po karambolu vozil na prej, se vršijo poizvedbe.
Izgnanci ... Iz Nemčije je bil izgnan s svojo družino 32 letni Friderik Tochter, ki je živel od leta 1910. v okolici Berlina. Ker je Tochter pristojen y Sv. Pavel pri Celju, so ga nemške oblasti izgnale ter je včeraj popoldne prišel z ženo in dvema otrokoma v Maribor, od koder ga bodo odpravili v domovinsko občino.
Mladina po svetu. Na državni cesti med Pesnico in Cerknico je včeraj dopoldne trgovski potnik Matija Ferdes zalotil dva fantka, ki sta povedala, da sta iz Maribora. Starejši je dejal, da se piše Feliks Jakolič in da je star 8 let, njegov bratec pa da je 5 letni Ivan. Ferdes je oba fantka spravil nazaj v Maribor, kjer ju je predal policiji, ki je potem fantka spravila nazaj k materi, ki stanuje na Pristanu. Fantka sta včeraj zjutraj nenadoma izginila od doma ter je bila mati že v velikih skrbeh.
Sreskega načelnika so izropali. Ko se je murskosoboški sreski načelnik dr. Lipovšek vrnil iz potovanja zopet domov v Mursko Soboto, je moral ugotoviti, da je imel v času odsotnosti nezaželen obisk. Vse stanovanje je bilo pre-
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Pri žrebanju V. razreda, 32. kola, dne 20. avgusta so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 100.000: 22266 Din 60.000 : 22076 Din 30.000: 19841
Din 10.000: 13566 18283 25506 27562 51585 54833 60044	65061	69990	73807	82403	99465
Din 8000 :	3804	6858	9067	28829	31449
46018 46240	49394	55213	60931	60084	80631
88375 90524 Din 6000:	31352	37795	44298	77376	78261
78452 78910	79453	80576	86071	86650	92496
96949
Din 5000:	10456	19454	23843	26147	28655
32499 23141	39836	47870	48599	60399	7419o
76508 83430 84643 90846 92267 68904 Din 3000:	2861	4127	4807	5009	8226
8243	8475	12119	23679	24357	27619	27865
30716 36096	48551	49462	49838	50404	56898
57734 57858	61027	63486	71264	71483	72525
74754 76138	78337	78423	786S-1	90902	90961
97043
Din 2000:	1486	13242	24287	27216	27980
45173 54554	54598	61684	70439	74340	80498
88474 92353 94085 94742 98773
Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka 25.
metano, po sobah in kuhinji so bile razmetane obleke, perilo ter drugi predmeti, ki so bili shranjeni v omarah. Takoj je bilo jasno, da so vdrli v stanovanje doslej še neznani zlikovci, ki so prišli v notranjost stanovanja na ta način, da so zbili šipo na glavnih vratih ter se skozi odprtino splazili v notranjost hiše. V Mursko Soboto je bil takoj poklican dak-tiloskop mariborske policije g. Grobin, ki je ugotovil, da sta vlom izvršila dva mlajša moška, ki sta očividno stikala za denarjem in dragocenostmi. Oba vlomilca sta se v stanovanju kar preoblekla v nove obleke g. dr. Lipovška ter pustila stari, raztrgan obleki v sobi. Tudi sta zlikovca vlomila v kuhinsko shrambo ter se prav pošteno najedla in napila, nato pa izginila. Kolikor se je doslej ugotovilo, sta odnesla tri obleke, nekaj perila, ?ri pare čevljev ter razne dobrote iz kuhinjske shrambe. Kljub temu, da sta vlomilca pretaknila vse predale omar in mizic, nista našla nikakšnih dragocenosti. Skoda, ki jo trpi sreski načelnik dr. Lipovšek radi vloma, znaša okoli 10 000 dinarjev.
Kako bo z vremenom. V smislu dunajske vremenske napovedi se za danes napoveduje spremenljivo vreme.
Sluga, ne hlapec. Z ozirom na včerajšnjo notico pod naslovom »Kolesarske zgodbe« nam pojasnjuje prizadeti Ivan Uranker, da ni po poklicu hlapec, ampak sluga.
Po žegnanju razdejanje in pokolj. V
Jarenini so imeli preteklo soboto žegtia-nje in se je ob tej priliki zbralo veliko liu-di. Po cerkvenih slovesnostih se je množica podala v Krambergerjevo gostilno, kjer pa so si fantje kaj kmalu skočili v lase. Beseda je dala besedo in fantje so se pričeli obdelovati s pestmi in planka-mi. Prevrgli in izruvali so mize in stole na Krambergerjevem vrtu ter pobili nekaj steklenic in kozarcev. Tekom »bitke«, katere se je udeležilo okoli 20 fantov, je zadobilo 10 oseb lažje poškodbe. Na mesto pretepa in razdejanja so prispeli o-rožniki, ki so končno zopet vpostavili red in mir. Kolovodje so orožniki prijeli ter jih ovadili tukajšnjemu državnemu tožilstvu. Epilog letošnjega jareninskega žegnanja pa bo pred sodniki.
Ob vse prihranke je prišla hišnica Kejžarjeve ulice št. 14 Terezija Nemec, ki^ stanuje v podstrešni sobi omenjene hiše. Ko se je včeraj zvečer vrnila z dela domov, je morala ugotoviti, da so v njeno sobo vlomili in da ji je doslej še neznani tat odnesel vse prihranke, in sicer 560 dinarjev, ki jih je imela shranjene v kuhinjski omari. V njeno stanovanje je prišel zločinec s pomočjo ponarejenega ključa. Ker je bila hišnica ves popoldan odsotna, je lahko mirno vse stanovanje prebrskal, dokler ni našel gotovine. Policija je vlomilcu že za petami.
Riziko dela. V delavnicah državnih železnic je včeraj popoldne kotlar Feliks Rajh koval neko železo. Pri tem delu je odletel kos železa in zadel Rajha v levo stran trebuha, da se je zgrudil nezavesten na tla. Takoj so poklicali mariborske reševalce, ki so težko poškodovanega Rajha odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico.
Soomnlte se CMD!
l^AfLuisLo r>š,oAi*Q
Mržnja in sovraštvo »histeričnega dopisunčeta"
Prelepi sokolski uspehi na berlinski oliinpiadi so hudo vznevoljili nekatete znane kroge in ni moglo glavno glasilo .1 u g oslo v e 11 s k e radikalne zajednice za našo banovino zabrisati sledov onemogle zavisti in kuhajoče jeze. Energično jc zavrnilo to pisarijo že včerajšnje »Jutro«, v »Slovenskem narodu« pa beremo sledeči temeljiti obračun s to gospodo:
»Višek nemorale in zagrizenega sovraštva do uspeha naše sokolske vrste je pokazal današnji katoliški list »Slovenec« pod naslovom »Zaključen zaključek olimpijade«. Iz vsega članka govori zavist in sovraštvo, zlasti gire na živce do-pisunu krasen sprejem naše sokolske vr-S'te, ki si je v težkem boju priborila še vedno častno mesto. Histerično dopisun-če opisuje ’ najpreje uspehe naših Sokolov na prejšnjih mednarodnih tekmah in hvali vsevprek br. Štuklja, Primožiča in Šumija. Nato pa se je povzpel do trditve, da je bila to najslabša tekmovalna vrsta, kar smo jih poslali na mednarodne tekme. Ali 'je bila to res- najslabša sokolska telovadila vrsta, naj izvoli dopisunče pogledati v zadnjo številko glasila nemških telovadcev »Deutsche Turnzeitung«, ki je polna hvale naših tekmovalcev in govori o njih zelo laskavo. Oceno nemških strokovnjakov o naši sokolski vrsti bomo objavili te dni.
V svoji slepi zavisti in soviraštvu je videl katoliški resnicoljubni dopisnik zbrane na kolodvoru v Št. Vidu stare sokolske borce, ki so naprosili prometno ministrstvo, da bi se v ponedeljek zvečer izjemoma ustavil brzovlak v Vižmarjih in da bi sokolske tekmovalce stari sokolski boirci odpeljali v temi in po Večni poti v Ljubljano, da jih ne bo sram zaradi izredno slabega uspeha na tekmi. Štukljeva srebrna kolajna na krogih nam ni prinesla časti* marveč po poročilu Slovenčevega« dopisnika — sramoto. Histeričnega dopisnika prosimo, naj nam navede imena starih sokolskih borcev, ki jih je videl v Vižmarjih na postaji in kjer so vzbujali lepe spomine na prejšnje tekme in vzdihovali:	»Katr. smo prišli?«
»Slovenec« se nato povzpne do trditve, da so se pustili sokolski olimpijski tekmovalci sprejeti z godbo na ljubljanskem kolodvoru itn odšli v sprevodu po mestu. Seveda gre ta sijajni sprejem »Slovenčevemu« poročevalcu na živce, ker je videl veliko navdušenje tisočglavih množic za sokolske 'borce in Sokolstvo. Ljubljana je v ponedeljek jasno in odločno pokazala, da je jugoslovenska in sokolska, četudi to ne gre v račune gotovim gospodom. Čudimo se gospodom okrog »Slovenca«, da se vračajo naenkrat k staremu sovraštvu in zasmehovanju, ko je njihov poročevalec v Berlinu g. Ivo Kermavner poroča' zelo objektivno o uspehih naše sokolske vir s te. Še v soboto je pisal g. K., da je edino sokolska vrsta rešila čast Jugoslavije, saj si je so-
kolski tekmovalec Leon Štukelj priboril na krogih častno II. mesto in srebrno kolajno. Odkod sedaj to omalovaževanje sokolskih borcev?«
?A$Utiluwe Movite
Dva velezanimiva izleta s »Putnik«-ovim a v tok arom v Dolomite! Sedemdnevni izlet čez Dolomite in v Benetke, v času od 29. avgusta do 4. septembra 1936, cena Din 675 po osebi. Ruta: Maribor - Celovec - Vrbsko jezero - Beljak -Trbiž - Pieve di Cadore - Cortina d’Am-pezzo-Karersko jezero - Bolzano - Gardsko jezero - Meano - Verona - Vincen-za - Padova - Venezia - Gorica - Sveta gora - Kobarid - Trbiž - Celovec - Maribor. — Štiridnevni iz\ei čez Dolomite, v času od 30. avgusta do 4. septembra 1936, cena Din 480 po osebi. — Ruta: Maribor - Vrbsko jezero - Beljak - Trbiž - Piave di Cadore - Cortina d’Ampezzo-Karersko jezero - Bolzano - Merano -Bruneck - Toblaško polje - Innichen -Lienz - Beljak - Celovec - Maribor. Vse podrobnejše podatke za gornje izlete daje in prijave sprejema »Putnik«, Maribor, Aleksandrova 35, tel. 21-22 in 21-29.
Športni in kolesarski klub »Korotan« v Mežici je priredil v nedeljo, dne 16. avgusta I. otvoritveno klubsko kolesarsko dirko na progi Mežica—Črna—Mežica — 18 km. Dirke se je udeležilo 6 dirkačev, med njimi tudi znani vrhniški prvak Karl Štirn. Najboljši čas dneva je dosegel Vrhničan Štirn, ter prispel v času 0:30:08, od članov kluba k bil prvi Pajer Janko v času 0:30:10, drugi Logar Rudi v času 0:30:11, tretji Španring Viktor v času 0:31:32. Dirka je izpadla v najlepšem redu pod vodstvom znanega kolesarskega prvaka in predsednika koroške kolesarske župe tov. Vinka Cajnka iz Slovenj-gradca in predsednika kluba Franca Vehovca iz Mežice. Vršila se je tudi polževa dirka na 150 m, na kateri se je odlično izkazal Vrhničan Štirn, ki je zadi-vil občinstvo s svojimi izvajanji na kolesu, saj je vozil progo 31 minut. Po končanih dirkah, je bila na vrtu gostilne Toff v Mežici razdelitev daril, ter so prejeli dirkači zelo lepa in praktična darila.
IHuiske Mariu
Na Dravskem polju je zopet gorelo.
Preteklo noč je zopet zažarelo nebo nad vasjo Strgojnci, obč. Girkovci. Pri posestniku Valentinu Lahu ja izbruhnil požar. Zgorel je Skedenj s parmo in postre-šje zadnjega dela hiše, ki je bilo s slamo krito. Žrtev požara so tudi poljski pridelki, posebno precej sena, in gospodarsko orodje. Škoda znaša okrog 12.000 Din.
Drava vrača svoje žrtve. Drava je naplavila pri Ptuju truplo okrog 15 let starega mladeniča. Truplo je še sveže in je ležalo le nekaj dni v vodi. Utopljenec je imel na sebi le plave kopalne hlače. Truplo so spravili v mrtvašnico v
Rogoznici pri Ptuju. — Zdi se da je u-topljenec identičen z onim mladeničem, ki je 17. t. m. v Mariboru utonil v Dravi.
Bunke. Alojz Kirne, 16 letni kroj. vajenec iz Maribora, se je z nekim svojim paj dašem pri Sv. Barbari v Halozah sprl, nakar je sledil pretep. Nasprotnik je Klinca tako pošteno nabunkal, da je dobil težke notranje poškodbe in so ga morali pripeljati v ptujsko bolnišnico.
Kino. V soboto 22. tm. ob 20.30 in v nedeljo 23. tm. ob 18.30 in 20.30 se predvaja film »Bolero« v nemškem jeziku.
Sictmje&isU&ke Mt/ite
Blagoslovitev novega razglednega stolpa (16 m visokega) na Velikem vrhu (1347 m), bo v nedeljo, 23. avgusta 1936. Z novega razglednega stolpa se nudi naj-krasnejši razgled na vsem Pohorju. V neposredni bližini leži Črno jezero v gozdnem zatišju, dalje Areh z Ruško kočo, Klopni vrh, ves Kozjak, celo Gradec, Svinjška planina z Golico, Urška in Peca, ter prekrasne Savinjske alpe. Na jugu pa se ti nudi prekrasen pogled od Konjiške gore in Boča preko Donačke gore na Zagrebško goro ter Celjsko hribovje. Preko Dravsko-ptujskega polja pa se srebni široka Drava. Stolp je postavilo
Prodam
SPD Slov. Bistrica na zemljišču g. dr. Huga Windischgr:itza. lastnika Velikega vrha. Na predvečer razsvetljava plan. doma in cerkve ter kresovanje in prižiganje raket. V nedeljo ob 10. uri sv. maša, po maši skupen odhod na Veliki vrh (20 minut) in blagoslovitev razglednega stolpa. Pri maši in slovesnosti poje septet Živko iz Maribora. Planinska g0(d-ba. Dostopi: iz Slov. Bistrice, Peska in Areha po 3 ure, iz Oplotnice 2 uri. Avtomobilska cesta preko Šmartna na Pohorju do Ramšaka, od koder prideš do Sv. Treh kraljev v 1 uri pešhoje. Povratek proti Mariboru in Celju z večernim vlakom iz Slov. Bistrice ob 21.12. uri. Vsa pota so bila ta teden popolnoma na novo markirana ter označena z novimi markacijskimi tablami. Blagoslovitev se vrši ob vsakem vremenu!
Ravno tako kakor lahko prisiljeno poslušamo, če se nam hoče poveljevati, istotako moramo znati poslušati, če nameravamo govoriti. ,
ii!
OMARO IN POSTELJO
prodam. Naslov v upravi »Večernika«.	4105
PLUG S KOLESI
dvokolesni voziček za mieko, lahek voz s kripo, ročni voziček na vzmeti na prodai. Slovenska 26. Laminger. 4096
Lokal
DVORIŠČNI LOKALI
s ca. tremi prostori, 5x4 in, v bližini glavnega kolodvora, po možnosti Aleksandrova, Mlinska se iščejo za takoj. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Lokali«.	4098
Stanovanje
Lepo. sohično, dvosobno STANOVANJE
oddani s 1. oktobrom. Vpraša se pri mesarski	stojnici.
Glavni trg, Fiedler.	-4101
GOSPODA
sprejmem na hrano in stano vanje. Vrbanova 28, pritličje, desno.	4095
Naznanjamo, da je žalostne smrti preminul naš ljubljeni sin
Jože Coihter
Pogreb predragega nam pokojnika bo v soboto 22. avgusta ob 9. uri v Rogoznici pri Ptuju.
Maša zadušnica bo v ponedeljek 2> avgusta pri Sv. Jožefu v Studencih.
Žaluči starši in sestri.
ntniin	Pri	naših	inseren-
lifllKI kupu^e tih ter °s|ašu|te
pi
Naša predraga žena, sestra in teta, gospa
LeopoEdina Kovačič, roi. Turek
je dne 20. t. m. nenadoma, zadeta od kapi umrla.
Pogreb blagopokojnice bo v soboto 22. avgusta ob 15. uri iz hiše žalosti v Bistrici na pokopališče v Limbušu.
Bistrica-Maribor, dne 20. avgusta 1936.
Globoko žalujoči soprog in ostali sorodniki.
A. K.:
Žrtev zveste ljubezni
Zgodovinski roman	43
»Da je ne ljubim! Oh, pa še kako, preveč. prisegam ti.«
>Preveč, praviš, pa se kljub temu mučiš in dvomiš o sreči. Pri Bogu, ne razumem te.«
»To ni nikako čudo, saj niti sam sebe ne razumem.«
Obstane pred majorjem in mu silno stisne roko.
»Jurij, nadomeščal si mi pokojnega očeta, prijatelj si mi bil in si mi še, hočem, moram ti odkriti svoje srce. Sedi!«
Major se začudi svečanemu glasu teli besed ter sede. General pokrije z rokama od prestane bolezni bledo lice, kakor bi hotel zbrati raztresene misli, kakor bi hotel obračunati z njimi; končno vzklikne:
»Da, brez dvoma, ne ljubi me!«
»Frančiška te ne ljubi? Ali imaš mogoče še kaj drugega povedati?«
Stari vojak ne ve, ali se naj smeje, jezi, ali naj vzame izgovorjene besede za šalo, ali pa naj smatra vse skupaj kot živčno slabost po tako težki bolezni. Nato pripomni:
»Boga mi, tudi jaz sem bil mlad, tudi mene je večkrat prevzela ljubezenska neumnost, često mi je kipela mazurska ljubosumnost v prsih in v nemirnem srcu; toda, da pride moja zaročenka nekaj desetin milj daleč samo na poročilo o moji bolezni, da me ves teden neguje in me reši smrti, ne da bi spala, ne da bi skrbela za svoje življenje in svoje zdravje: da končno radi mene zapusti očeta, dom, prijatelje, da se izpostavi ljudskim jezikom, obrekovanju in klevetam, da v moje roke položi svojo čast, 'življenje in svojo bodočnost: ej, pri Bogu!, ne bi okleval reči, da me ljubi, ne bi niti za trenotek odlagal ženitve.«
»Da,« zamrmra general, »vse jc res, kar si povedal. Zapustila je očeta, dom, bila mi je angel čuvar, rešila me je smrti, zaupala mi je svojo čast, svojo srečo; toda, dragi moj, jaz razumevam ljubezen še drugače, veroval sem še v drugačno ljubezen Španjolke. Oj, če bi vedel.«
Zopet si pokrije z rokama bledo lice, zopet začne razmišljati.
»To ti je današnja mladina, česa si vsega ne želi,« zamrmra pošteni major, ničesar ji ni dosti; in to hoče biti srečno!«
General, ki menda ni slišal tega šepetanja, ali pa se ni zanimal zanj, turobno razmišljuje še nekaj časa, zatem pa naglo vstane in vikne:
»Pojdiva k njej.«
Odideta.
Donna Frančiška grofica di Mendoza y Mirabella je stanovala v Toledski ulici v prostrani in lepi palači, vredni njenega premoženja in imena.
General jo je sam najel, sam izbral pohištvo in okras; nobena -malenkost ni u-šla njegovemu pozornemu očesu; vse je moralo biti lepo in razkošno.
Sluga niti ne javi obiskovalcev, ker pozna mladega generala kot svojega bodočega gospodarja, majorja pa kot njegovega dobrega tovariša; vrhu tega pa je v Španiji zaročenec in mož isto. To mnenje se v Španiji niti do današnjega dne ni spremenilo, čeprav je že mnogo drugih navad in naziranj izginilo. V Mad ridu ne gleda nikdo sumljivo bodočih zakoncev, če jih vidi kje na samem; če je kdo sam pošten, veruje tudi v poštenje drugih.
Ko prehodita general in major dolgo vrsto sob, prideta do razkošnega grofičinega budoarja.
Po pravici je vreden tega imena, umet nost, zlato in dober okus je okrasil ves prostor neverjetno mično.
Mehke perzijske preproge pokrivajo tla, po stenah visijo po tedanji modi mu-slinaste zavese, odprta mizica se sveti od zlata in dragega kamenja; vsak kos pohištva, do najmanjšega vzbuja vzhičenje s svojim okusom in lepoto.
Dalje sledi.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d d.,
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.