Ли ročni na mesečno 25 IJiu, zu inozetn-slio 40 Din — ne-(lt'l|«ka e/daja celoletno 46 Din, za inozemstvo t2(>Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/III Teleloni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2496 2994 in 2050 VENEC Ce k. račun: Ljub Ijuna št. 10.650 in I0.Y4V za inserate; Sara ievo šiv. 7563, Zagreb štv 34.011, Ргикв-Dunaj 24.797 Uprava: kopilur-jeva 6. telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izliaja vsak dan ziuiraj, razen pondeijku in dneva po prazniku Ecce ancilla Domini! Spoštljivo uvaževanje, s katerim je tudi ne-katoliški moderni svet sprejel papeževe besede o zakonu, je siguren znak, da se je velik del kulturnega človeštva zavedel pogubnih posledic, ki jih ima za posameznika in za družbo neurejeno, razmajano zakonsko življenje našega časa. Vodivno glasilo svobodoumnega nemškega protestantovstva piše: »Resna kritika okrožnice o zakonu mora lojalno začeti z ugotovitvijo, da je papež osnovni problem zakona razvil z imponujočo sklenjenostjo in ueodoljivo logiko, kar v času brezupne breznačel-nosti in relativizacije vseh pojmov in vrednot veliko pomeni. Vsi, ki se danes bore zn čist in srečen zakon, morajo videti v jasnem in neustrašenem nastopu [>a[>eža za prvotna krščanska načela v tem pogledu dragoceno pomoč, čeprav so od katoliške cerkve ločeni, zakaj v tem vprašanju, kakor ga papež sam gloda, ne gre za kakšne konfesiioualne nazore, ampak za celoto, zn obstoj zakona samega.« Da tiko globoko priznavanje v nel'-toliških krogih ne izključuje v gotovi meri kritike posameznih [»ostavk ali rešitev okrožnice, bodisi glede bistva, bodisi v prigodnih stvareh, je razumljivo, saj gredo pojmi o zakonu kol enem najosnovnejših dejstev in norm razumskega iu nagonskega življenja človekovega med katoliškim in nekatoliškim svetom najmenj že poldrugo stoletje čisto narazen. Toda če kritika izhaja iz priznanja, da krize zakona in družine ni mogoče ozdraviti drugače, kakor če se vposlavijo brezpogojno veljavne moralne norme življenja, kakor je to storil papež, potem taka kritika ni brezplodna. Zato smatramo, da ne bo brez haska, ako se pečamo z nekim ugovorom, ki ee proti papeževi okrožnici najbolj Često sliši tudi iz ust jako resnih in od krščanskega etosa brez dvoma prešinjenih ljudi. Ta ugovor se Iiče stališča najvišje učeniške oblasti Cerkve glede odnosa med možem in ženo. Te stvari se je že skoraj ono lelo prod objavo okrožnice «Časti connublic dotaknila tudi slovita nemška katoliška pisateljica, ki je v ugledni katoliški reviji zagovarjala mnenje, da ljubezenska enot« obeh takoncev kot medsebojna lelesno-duhovna dopolnitev izključuje podrejenost žene možu: v taki enoti da o odnosu nadrejenosti in podrejenosti načeloma oe more biti govora. Znane besede apostola Pavla, da bodi žena možu pokorna in da je mož ženi glava kakor je Kristus glava Cerkvi, da so le časovne vrednosti: da namreč izvirajo iz nuzirnnja takratnega judovstva o odnosu med spoloma. Mož. izvaja pisateljica dalje, da je svojo nalogo v Človeški družbi sploh zgrešil; on danes v vseh ozirih, predvsem v etičnem, ne samo da ni ženski enakovreden, ampak manjvreden. Družba bo ozdravela šele, če vodstvo prevzame ženska, ki je ostala naturnejša, se bitno ni jiokvariln in je ohranila v sebi vire zdravega in polnegn življenja. Pisateljica opozarja, da je žena vodivno vlogo v zgodovini že igrala: za dobe tako zvanegu matrijarhata. Ker okrožnica podreditev žene možu v smislu katoliške tradicije zopet podčrtuje in jo. kolikor se božjega razodetja tiče, osnuje na omenjenih besedah Apostola, se vnovič oglaša kritika, podobna gori omenjeni: dn papež uči podložniško stališče žene; da težnjo žene, da bi se iz tega podložništva dvignila do nje dostojne svobode, tako v etičnem kakor v socialnem in gospodarskem oziru. sklicujoč se nn pismo do Korinčanov, lačeloma zavrača. Temu je odgovoriti, da se je okrožnica v tem oziru napak razumela. Papež je sam z besedami najgloblje čustvenosti bit zakona označil kot najintimnejšo ljubezensko enoto, kot soglasje duš in medsebojno prešinjevanje dveh po celosti telesnega in duševnega življenja v eno. Spričo takega 9značenjn zakona je a priori nemogoče, da bi okrožnica učila podložništvo žene v takem pomenu, kakor ga bere iz papeževih besed o pravi svobodi lene nekatoliška krilika: da zagovarja vrhovni uči-;elj cerkve »suženjstvo« žene. Ne suženjstvo, ampak •esnično svobodo, kakor odgovarja bitnim zakonom )beh spolov; knkor jo terja raznolikost obeh spolov, ti se dopolnjujeta ravno zato. ker predstavljata oba iva svetova različnih vrednot; kakor izhaja iz nature žene, ki je čisto svojska knkor je svojska noževa I Zelo jasno pravi okrožnica, da tudi v ljubezenski skupnosti mora vladati red Red, ki mora vladati v zakonu, pa je poseben red, red ljubezni. Po božjem moralnem redu je mož glava družini, Jesar Apostol ne postavlja, ampak saino ugotavlja. Iz toga izvirajoča podrejenost žene možu ne zaničuje in ne prikrnišuje one svobode žene, ki izvira iz njenega človeškega dostojanstva in iz njene vzvi-lene naloge kot družice moža in kot matere. Zato ie od nje nikakor ne zahteva, da naj se pokori za-ntevum in željam moža, ki bi bile nespametne ali nemoralne in za njeno žensko in ženino ter materinsko dostojanstvo žaljive. Ona ni ne sužnja ne podložnim, ampak družica, ki se prostovoljno pod-reja v onih stvareh, ki jih je narava sama možu odkazala kot njemu svojsko funkcijo v življenjski skupnosti zakona. Kar ji ne pristojn, to je ono svo-bodnjnštvo, po katerem bi si lastila proti svoji naravi, proti svoji ženskosti in proti bitnim zakonom svojega spola take pravice, katere bi blagor in srečo družine uničile, zakonsko soglasje razdrle, družino aropale matere in oblikovalke otroške duše, moža pa družice, ki bi njegovo v racionalnost in prera-Sunnnost usmerjeno življenje viačala v iracionalne (lobine čustva, brez katerega vsako življenjo postane enostransko in iui|)osled izhirn. Zato Cerkev ob tem problemu zakona ne navaja samo gori omenjenih besed A|)oslola, ki terjajo pokornost žene možu, ampak ludi one, ki pravijo, da ima mož ženo do popolno samoprednnosti ljubiti kakor Kristus ljubi Cerkev iti dn je mož glava ženi tako kakor je Kristus glava Cerkvi: ker je namreč »žena odsvit moža, kakor mora biti mož odpodobek in odsvit Boga«. Iz lo religiozuo-mislične utemeljitve odnosu med mo- Španska vlada strmoglavtjena Volitve se odpovejo — Kralj namerava odstopiti — Odstop vlade je popoten polom dosedanjih metod Madrid, 14. febr. kk. Grof Romanones, ki je snoči nedvomno ua željo kralja obiskal generala Berenguerja, ki leži v postelji že par dni radi rane na nogi, je opolnoči »poročil zastopnikom listov, da sta se on in Alhuzemas, drugi voditelj liberalcev, samo zato hotela udeležiti volitev, da bi takoj v parlamentu zahtevala sklicanje novega ustavodajnega parlamenta, ki bi moral obsegati vse stranke, da ee rešijo sporni problemi. To stališče je nocoj sporočil tudi generalu Hcreiigucrju ter je bilo s leni gotovo, da hi bilo scdaoji-mii parlamentu usojeno samo kratko življenje in da bi bilo njegovo -klicanje brezpomembno. Tudi Cambo je danes ponoči sjKiročil v Barceloni, da se pridružuje stališču grofa Komanonesa. S tem je nadaljevanje Berengu-erjeve vlade [Mistalo nemogoče, ki se je ua svoj program obvezala nepreklicno. Najbrž bo sedaj grof Romanones predlagal generalnega kaj)itana mornarice Aznarja kot nepolitičnega ministrskega predsednika. Kriia se olirieliio šc ni objavila, vendar je general Bereneuer oh tej uri ie odstopil. Radi svojih ostrih dikiatorskih ukrepov se je nazadnje spri skoraj i vsemi. Zdi se. da je kralj pripravljen, podpisati dekret, da se razpis volitev anulira. Davi je obiskal kralj Kencrala llercneucria v vojnem ministrstvu iu porabil v kraljevo palačo nu posvetovanje srola Komanonesa. vojvodo Maura in mar-kija Alhuzemasa. Cainlio bo jutri ii llari-elonc prišel v Madrid. Kralj ho govoril tudi g Sanrheiom tiuerro in drurinii osebnostmi, ki so za to. da se zopet skliče ustavodajen parlament. Gotovo je. da se bo sestavil nacionalen koncentracijski kabinet Vse ostalo j»a je negotovo. Odstop generala Bereu-guerja seveda ni smatrati za navadno spremembo vlade, temveč kaže popolni polom dosedanjih metod in pot od diktature k normalnemu življenju. Pariz, 14. febr. kk. Kakor se javlja iz Valen-oije, je tamkajšnji vojaški guverner na vest o de-misiji Berenguerjevega kabineta izpustil iz zaporov vse politične jetnike. Tudi delavske strokovne organizacije, ki so bile po vstaji v Jaci prepovedane. so zopet dovoljene. Madrid, 14. febr. V političnem položaju je nastal nenadoma popoln preobrat. Liberalna voditelja grof Romanones in Gardeira Prieto sta izjavila, da bosta revidirala svoječasni sklep in se eventualno udeležila parlamentarnih volitev pod pogojem, da bo novoizvoljena zbornica takoj razpuščena in sklicana ustavodajna skupščina, ki bo izdelala novo špansko ustavo. Ko je katalonski voditelj Cambo doznal o tej odločitvi, je izjavil, da je jx>stala udeležba njegove stranke v sedanji volivni borbi v takih razmerah nepotrebna. Kralj odstopi. Zaradi splošne politične negotovosti se razširjajo zadnje dni zelo sen/acijonalne vesti. Tako so poročali med drugim, da namerava kralj odstopiti v korist svojega svaka Dona Cirlosa Burbon-skega, ki je trenutno generalni nadzornik španskega konjeniilva. Madrid, 14. febr. A A. Havas poroča: Snoči je bilo v ovjnem ministrstvu več sestankov med predsednikom vlade Berenguerjem in drugimi po- Grof Bethlen napada Neokusen izpad predsednika vlade proli dr. Benešu Budimpešta, 14. febr. kk. V poslanski zbornici je danes baron Josip Szt«reny napadel češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša rudi izjave v Paris Midi«, da naj bi nu Madjarskem prišel na vlado drug, bolj pacifističen režim. Stavil je vprašanje ministrskemu prrdsedniku. grofu Bethlenu radi take kršitve mednarodnih običajev, da se države ne vtikajo v notranje zadeve tujih držav. Pripomnil je, da bi Madjarsko obnovila tudi gospodarska pogajanja s Češkoslovaško, če bi izšla zanje iniciativa iz Prage, kjer so jih prekinili Gror Betli-len je takoj odgovoril in izjavil v silno ostrem tonu. da jo stvar osebnega okusa, priti v salon mednarodne politike z ovratnikom in kravato ali brez nje. vendar pa se ta simptom nn gotovi strani ponavlja tako pogosto, da nastaja sum, da so špekulira na to, dn Madjarska nima poguma odgovoriti. Trdil je, da se je dr. Bencš že večkrat pregre- šil proli nevmešnvanju v tuje zadeve. Tako leta 1029, ko je ugotavljal, da se madjarsko kmetsko prebivalstvo zatira, leta 1930. ko je izjavil, da vln-i da v državah male antante demokratičen, nu Madjarskem pa protidcmokraličen režim, drugič pn, ko je napovedoval notranje zmešnjave na Madjarskem. Ko so v Budimpešti dognali za zadnje izjave -seben odbor, ki ima svoj sedež v Livornu in ki ima izrečen cilj, pripraviti Korziko, da postane zrela za italijansko aneksijo. V vseh krajih podpirajo la odbor plačani agenti, ki so povzročili številne incidente. Sprava med Francijo in Italijo ne bo lahka, dokler bo Italija trpela to propagando. Kava in italiianska letala Milan. 14. febr. A A. Po poročilu brazilskih listov bo dobavila Brazilija za 11 hidroplanov. ki so preleteli Atlantski ocean, 50 000 vreč kave v skupni vrednosti 90 000 funtov šterlingov litiki. Romanones se je posebej sestal z Berenguerjem. Po teh sestankih je Berenguer izjavil novinarjem, da bo o teh sestankih danes izšlo v listih poročilo. Berenguer je danes tudi zahteval avdijenco pri kralju. Meščanske stranke stoje za Romanonesoin, ki je dal izjavo, v kateri je med drugim rekel, da je bil včerajšnji dan jako važen za zgodovino Španije. Sjxirazum med meščanskimi strankami, o katerem se je govorilo pred nekaj dnevi, se bo ustvaril. Pariz, 14. Iebr. AA. Havas poroča iz Madri da: V trku današnjega dne bo ministrski predsednik Berenguer predal ostavko vsega kabineta. Sestavo nove vlade bi dobila nevtralna oseba. V kabinet bi še stopili Mauro, Romanones. Garcia, Pri-eio in več drugih pristašev Albe. Romanones je snoči imel sestanek z več politiki in se je pri tej priliki izrekel za ustavotvorno skupščino. Demisija vlade Madrid. 14. febr. AA. Kakor je bilo pričaka vati, je ministrski predsednik Berenguer predložil kralju demisijo svojega kabineta. Kralj je demieijo sprejel in se takoj posvetoval z voditelji liberalne stranke. Ponudil je sestavo novega kabineta vrhovnemu poveljniku vojne mornarice admiralu Aznar-ju, ki bo ponudil liberalcem važna uiiniMretva. Kakor poročajo, bo novo špansko ministrstvo prehodnega značaja in bo imelo nalogo, da pripravi tla I zu ustavodajno skupščino. Madrid. 14. febr. AA. Kraljevi odlok je odgo-dil volitve v parlament, ki so se imele vršiti dne 1. marca. Kralj pokrovitelj tekem v Bohinja Belgrad. 14. febr. A A. \j. Vrl. krni j jr izvolil podarili svoje najviije pokrovitelju'ro nad zimsko-športnimi tekmami, ki bodo '20 ilo 21. I. m. v Ho-hinju. Zmagovalec dobi od \j. Vel. kralja stalo uro kraljevimi iniciialkami. Z a tekme to se prijavili do zdaj N ur vezani, Poljaki, Cehuslovaki, Semci is Avstrijci. Pričakujejo tudi prihod Švicarjev m Romunov. Poselniki tekem imajo prloviino vožnjo. Osebne vesti Belgrad, 14. febr. 1. Imenovani so: Za poveljnika batalj. 18. pp. pehotni major Sarebcnk Ivan; za vodjo prvega odseka voj. delegacijo pri drž. žel. ravnateljstvu v /agrebu konjeniški major Rado-mir Kravs; za namestnika člana voj. kontrole vojnega ministrstva intend. polkovnik Vilko Fuks; za vršilca dolžnosti načelnika intend. poveljstva bri-gadniške div. oblasti peli. podpolkovnik Karel Ere. Ženitcv je odobrena: Artilerijskemu kapitanu H. razr. Vekoslavu Kolbu z gdč. Živko. hčerko di-vizijskega generala Obradoviča; inž. poročniku Ramšaku Rudolfu z gdč. Cveto hčerko Mihajlo-viča Ivana, trgovca iz Sabca; višjemu voj. uradniku III. razr. art. tehn. stroke Josipu Puncerju z gdč. Roziko, hčerko pokojnega Ivana Preloga, bivšega gozdarskega upravitelja iz Novega Kloštra: san. morn. poročniku Otonu Štoru z gdč. Olgo hčerko Ivana Senice, policijskega pristava v p. » Podbrežju pri Mariboru. Upokojeni so: Uradnik v 1 /III Brezič Bogoljub, Gregor Ivan, poslovodja pri poveljstvu po morskega arzenala, Anton Uranič. Imenovani so za disciplinske sodnike v prestolu sedmorice v Zagrebu oddelek B za Slovenijo in Dalmacijo: za predsednika Josip M e t 11 č i ć ; za njegovega namestnika dr. Niko D e p o I o ; za disciplinske sodnike dr. Niko D e p o 1 o , Henrik Lalič, dr. Anton K and i jas, Franc Pernuš, kasacijski sodniki. Za njihove namestnike: dr. Ivar Vuk, Niko Fabris, Anton Nagode, Remigije Vučič, Napredoval je v 4a/I Miroslav Debeljak, tajnik upravnega sodišča v Sarajevu. ženi in ženo sledi jasno, da tu o suženjstvu niti o kakršnemkoli okrnjevanju svobode in pravic žen-stva ne more biti govora, kakor ne more biti govora o suženjskem odnosu božjega odpodobka in odsvita do Boga, očeta vse luči. Govor je le o bogohotenem rodu ljubezni lako v srečo zakoncev kakor v blagor družine in človeštva. Da bi prav nobenega dvoma ne bilo, kako Cerkev svojevrstno razmerje med moškim in žensko v zakonu razume, pravi okrožnica: »Kur podrejenost žene možu ženi prepoveduje, je to, da bi se v družinskem telesu srce ločevalo od glave v največjo škodo družine, ki bi s tem bila ogrožena naravnost v svojem obstoju. Zakaj če je mož glava, je žena srce družine; in če ima mož prcdpravico vodstva, ima žena predpravico ljubozni kot neko svoji naravi svojsko vrednoto.« Kdor torej besede okrožnice prav premisli in se v njenega duha vglobi, bo nujno prišel do zaključka. da glede pravilne relacije med možem in ženo ne uči ničesar drugega nego to, do česar so se pametni borci in borivke zn žensko emancipacijo ; danes sami dokopali, potem ko so spoznali zmotnost j prennglašeno in preslopnjevano ženske svobode, ki . bi vedla do nenalurnegn in protinaturnega poinože-I nja ženske. Učenje papežu pa sledi tudi iz narave iu iz osnovnih zakonov spolov samih. Oba spola imata po sebi vsak svojo funkcijo, svoj pomen in svojo vrednoto ter v tem oziru ne moreta drug drugega znmenjnli in nadomeščati — le dopolnjujeta se. Žena je bližja nagonskim virom narave in življenja, neposrednemu dojemanju, ne-reflekt i ranemu spoznanju; ona bolj sluti, uvideva, zré in čuti liedojemljivo pa osnovno važno resnico življenja; bolj je zajeta in prežeta od Božunstvenega in se mu brez zadržkov udnja kakor se udajn vsemu, kar jo prevzeme. Ženska se ne sprašuje, kaj, zakaj in čemu, anijiuk se predaja Misli, trpi in se žrtvuje zanjo ter ji služi. Ona dojema celoto vsakega vprašanju po vpogledu in ne razčlenjuje. No proglaša načel, ne organizuje, ne zbiru ljudi okoli gesel, se ne bori toliko in ne peha ter zove: ženska j e ; to svojo bit iz sebe vsa izžareva, je inirno zakoreninjena v življenje in se ne da lahko zmotiti; vsem je blaga točka umirjenja in ublaženju. Ne išče, ona ima I Vse drugače moški. On je obenem hladen racionnlist in nemiren iskavec; večno sprašuje, utemeljuje, opravičuje. Kljub neutešljivemu teženju terja stvaren red in mero; zajezuje bogat in mogočen tok čustev in računa, preden se čemu ves preda. Od nagonskega življenja teži k njega uraz-umljenju, obvladanju in umerjanju. Pravo in polno življenja pa terja medsebojno dopolnitev obeh spolov v uravnovešenost napetosti med čustvom in razumom, prekipevanjeni in mero, vladanjem in služenjem. Moški potrebuje ženske, ženska moškegn. Sam Apostol, ki se mu očita, da je učil podložnost žene, pravi v istem I. pismu do Korinčanov; »Niti je žena v Gospodu neodvisna od moža niti je mož neodvisen od žene.« Toda zato, da pride vsa moč, vsa blagodejnost in vrednost ženske nature do svoje polne veljave, do polnega udejstve-njn in do pravilne funkcije v organizmu družine in človeške družbe, je treba, da se uredi v bogohoteni red prostovoljne, tovuriške, ljubezenske, družinske podreditve možu v tem, kar potrebuje njegove uraz-umevujoče, umerjajoče in vodeče sile. Le v njej ima žena oporo, držaj, uglasitelja in usmerjevalca za bohotne sile svoje čustvenosti, predanosti in negovanja vsega dobrega in lepega, za vzgojo porajajočega se in rastočega življenja, ki nujno potrebuje njenegn materinstva, v čemer se šele njena ženskost izpolnjuje. To svojo osobitost izdejstvuje ženska lahko tudi v samostojnih poklicih, ki so sicer dozdaj bili moškemu pridržani, pa si morajo danes zaradi gospodarske stiske tudi ženske z njimi služiti svoj kruh. Tudi mehanično delo pisarne, delavnice in skladišča more ženska poživiti, počlovečiti in razsvetliti. Svojo pravo soprožjo in materinsko nalogo pa more izpolnjevati le, če svoje bogato čustveno življenje uredi v red, ki gn upravlja mož v skupnosti družine iu človeške družbe. Vsak uklon od tega reda narava sama kaznuje s posledicam' moralnega in socialnega razkroja. Prav ima nemška katoliška pisateljica, ko ugotavlja in obžaluje velik moralni padec sodobnega moškega svetu. Toda družba ne bo ozdravelo, če bo ženu prestopila krog svoje ženskosti in svoje ženske naloge v vsemirju, ampak narobe! Moški bo ozdravel, se prerodih se izvirom življenja iz današnje racionalizacije in mehanizacije zopet približal. Če bo žena bolj vršila svoje žensko poslanstvo. Moški danes razdirajo moralni red, ženska ga bo vpo-stavila somo. če bo zvesto služila svoji ženski in materinski nalogi, mirna, nezmotljiva, neomajljiva, ko okoli nje besni vihnr moralnesa in socialnega kaosu. Kjer vlada sovraštvo Rusko ljudstvo je razburjeno. Kakor vedno v I zgodovinskih trenotkih, romajo tudi zdaj križem Ru-sij; številni potujoči oznanjevalci božje besede. Živijo samo od milodarov usmiljenih kmetov, slabo «o oblečeni, nosijo verige in težke križe. Imajo pa velik vpliv, in njihovi bolj izobraženi častilci celo razmnožujejo njihove pridige. Kna izmed slednjih je bila celo vtihotapljena iz Sibirije čez ktajsko mejo in natisnjena v Marbinu, največjem ruskem mestu izven sovjetskega ozemlja. Najvažnejši odlomki tega zanimivega lista se glasijo kakor sledi: Bratje, ljudje! Kristjani, muslimani, Zidje in tudi vi, komunisti! Vam vsem so namenjene moje besede o bratski ljubezni. Tudi vi, ki imate oblast in smatrate preganjanje za svojo dolžnost, se morate spomniti na božjo postavo, ki nam nalaga ljubezen tudi do sovražnikov. Predočite si smisel sedanjih dogodkov! Živimo v rodovitni in bogati deželi, ki jo obdelujemo kakor poprej, a trpimo lakoto. Trpeli smo nekoč radi toče. mraza, potresa, vojne, kobilic... Zdaj že več let ni bilo sličnih nesreč. Zakaj stradamo, kakor da bi bi! proklet naš trud in znoj? Imamo na svetu najrarsežnejše gozdove in bogate naravne zaklade. Izkoriščamo vse to kakor poprej. A nimamo niti desk za krste. Kmetje živijo brez petroleja v temnih nezakurjenih izbah. Še železnice in parniki trpijo, ker nimajo premoga, nafte in drv. Poglejte naše delavce! Pridni so in nadarjeni. Kakor poprej nanenj.iio vse moči pri plavžih in strojih. A žele/c in ieklo, ki ju izdelujejo, sla krhka 1 ako»- •;tel;Io in ilovica Tkanine iz najboljših predilnic «c razlezejo, ko prvič pridejo v pranje. Naj-bol' i čevljarii naredijo iz najboljšega usnja čevlje, ki razpruijo po enotedenski uporabi. Zidarji gradijo nove hiše. ki so leto dni pozneje že razvaline Učitelji , - požrtvovalno ukvarjajo z nadarjeno deco. .1 drdnja zapusti no 7—S letih šolo, ne da bi znala pihali iu računati. Se srednja šola pomeni zda! manj 'o poprej najnižja ljudska. Mi se vsi trudimo, a naše delo obrodi samo zlo. Bratje - ljudje, pomislite, zakaj je proklet naš trud iu i poslala naša bogata dežela obupna puščava' Kaj bi vam govoril o Bogu, če je prejxj-vedana sama b? da Bog vsetn državnim nastavljen ••m. in so ka/novani, ki spregovorijo o Bogu! \ tudi vsi. ki nočcio biti verni ali ki so primorani tajiti Boga, morajo vpoštevati naravne zakone, br:v knierib ni živlienja. Ti zakoni veljajo od po-'etka «veta iu o njih vam moram spregovoriti. Materinska ljube/en je prvi zakon. Saj bi bili brez te ljubezni zapisani takoj po rojstvu žalostni smrti vsi verni in neverni. Ali prizna naš zakon to ljube/en? Ne! Oblasti odklanjajo žene, ki vzlju- bijo svojo deco, in zahtevajo od napredne državljanke, naj bo prosta .predsodkov pa otroka takoj po rojstvu podtakne v sirotišnico. Otroška ljubezen do staršev je drugi zakou, ki tvori edino vez med pokolenji. A naša vlada se boji, da bi naučili starši deco sovraštva do sovje-tov in goji ined mladino sjvraštvo do očeta in matere. To je naloga komunističnih društev za na-raščajnike. Zakonska ljubezen je tretja postava, ki vsebuje blagoslov in radost za delovno zvezo med možem pa ženo. A tudi ta ljubezen je označena za buržujsko nazadnjaštvo. Naša vlada uči, da sme vezati ženo z možem samo nizka mesena poželji-vost. Naši zakoni zakoncem prepovedujejo celo ono prijateljstvo, ki ga poznajo še psi, ki tulijo na grobu onega, ki so ga imeli radi. Bratska ljubezen je najvažnejši zakon. Brez ljubezni nosi vse življenje pečat prokletstva A pri nas je prepovedana beseda »ljubezen« prav tako kakor beseda »Bog . Pri nas netijo in gojijo samo medsebojno mrtu.o, razredno sovraštvo. V Caricinu ob Volgi, ki se zdaj imenuje Stalingrad, sem nekoč doživel dneve, ko niso imeli v zaporih nobenega na smrt obsojenega jetnika. Ljudstvo je bilo preplašeno, in ni zakrivilo nobenega prestopka več. Oblasti so se zbale, da se ne bi komunisti odvadili moriti. Prijele so na tihem več desetoric nedolžnih meščanov in jih ponoči ustrelili, da ne bi prišla mladina iz vaje». Slični dogodki so se dogajali tudi po drugih mestih, in vi, komunistični mladinci, lo dobro veste. Postavili ste se na stališče sovraštva in razrednega boja in z njim nadomestili zakon ljubezni, zato je pri nas tako, kakor je. Kmet inisli le nase in zataji pridelek, da bi stradali meščani in delavci. Tkalci izdelujejo slabo blago in čevljarji ničvredne čevlje, da bi iinel krnet čim manj dobička za vse, kar dobi za žito. Zidarji gradijo slabe hiše, da bi notri slabo stanovali bur/uji*. Kmet je tudi buržuj, in zato mu naredijo slabe pluge, da bi se z njimi mučil. Dclavec sovraži vlado, ki vodi vse tovarne, pa nalašč kvari stroje Ce sloni naše življenje na sovraštvu, moramo odobriti vse propadanje, ki ga gledamo. Zavrgli smo ljubezen in zdaj žanjemo, kar smo sejali. Bratje - ljudje! Vzeli so vam svete besede, ves up in ljubezen. Samo obup kliie v vaših opustošenih srcih. In kjer vlada obup. umira trud, je brez moči življenje ter ničesar ne obrodi gruda. Prav to vidimo /daj... V imenu vašega odrešenja bede rotim vas, bratje • ljudje, da se spomnite naravnega zakona ljubezni in mu /onet priznate veljavo. Ko boste to storili, vam bo vse drugo naklonjeno samo po sebi! Poostreno prisilno deïo v Rusiji Vpoklic prebivalstva na suženjstvo Variava, 14. febr. Kakor poročajo tukajšnji listi iz Leningrada, objavlia Kras'aia Gazela« nova navodila za prisilno delo, ki sta iih izdala komisaria za prisilno delo in poljedelstvo. Po teh adredtah >e odrejeno splošno prisilno delo za naslednje slučaje: pri ietvi, pri srka")n lesa za ekspert, pri splavljanju leta. pri g arfnfi ceit (kuluk) in pri nnravnib katastrofah. Vpoklic prebivalstva na delo izvr-e de. elne oblasti V pivi vrati raj sc pri teh delih upo abijajo knlaki in oni del oc-ičanskega prebivalstva, ki nima političnih pravic. Za dezerterje od dela so določene težke kazni. Komunistična internacio^aln ie določila diktator)" za Kitajsko. Moskva, 14. febr. Po vesteh iz Moskve, so komunistične čet« na Kitajskem dosege nov« uspehe. Čete rdeče a ma 'e so v provincah Horan in Sati zasedle več mest. Vojaike operacije vodi Mt«|ski komunist Holon. ki so ga Sovjetl imenovali za vrhovne*« poveljnika kltafsk« rdeče armad«. Holan f« obiskoval ▼ Moskvi vojaško акч-t'emifo in g« ie koma-lslična intarnaciorala določila ta rdečega diktatorja na Kitajskem. Snežni vskarji Novi Sad, t4. febr. ž. Preteklo noč ju divjal nad mestom orkan s snegom. V Madjarski ulici je bil snežni zamet tako visok, da promet sploh ni bil mogoč skozi to ulico. Divji snežni vihar je po mestu podiral dimnike, trgal žlebovo in razbijal šipe. Na neki novi zgradbi je odtrgal slreho. Nočni promet na železnicah je bil izpostavljen velikim oviram, vlaki so prihajali s precejšnjimi zamudami. Tudi telefonski iu brzojavni promet je bil moten. Split, 14. febr. ž. Na Jadranu je nocoj besnel silen vihar, ki je prišel s Ttrenskega morja. Ob 1 zjutraj je kazal tlak 788 mm. Veter je imel spočetka hitrost 80 km, in sicer v južni smeri. Pozneje se je smer vetra spremeni a v južtiozapadno. Hitrost pa se je zvišala na 100 km. Do sedaj ni še nobenih poročil o škodah ali nesrečah na morju. Meteorološka postaja je obvestila pristaniško kapi-lansko poveljstvo, da se približuje neurje in slabo vreme. Radi tega so mornarji izvršili vsa obrambna dela. 22 milijonov dinar!ev za sliko London, 14. febr. AA Grof Durham ima : krasno sliko znamenitega slikarja siru Thomasa j Lawrencesa -»Rdeči deček . Ameriški milijonar in I ljubitelj linietuin Juless Bache ni hotel plačati za ' omenjeno sliko 80 000 funtov sterlingov. Kljub temu ni izključeno, da bo ta dragocena umetnina vendarle prodana v Združene države. Maurice Alexandre, ki je vodil pogajanja zn nakup omenjene slike med Bachom in grofom Durhanom, je prejel pred svojim potovanjem v Ameriko brzojavko ameriškega zaklailnega tajnika Mellona. ki pravi, da poseti spomladi Anglijo in da si bo gledal to sliko. Grof Durham je zahteval za omenjeuo umetnino 135.000 funtov sterlingov. Francosko roso'i?lo iVfmčiii Parii, 14. febr. kk. Finančni minister Flandin je dan': s v parlamentu zagovarjal '340 milijonski kredit Nemčiji. V svojem govoru je izjavil, da ne gre ?a posojilo ampak za gospodarsko sodelovanje, na katero je Francija pristala že v Haagu. Francija se svojim dolžnostim ne bo odrekla. Ko je prišlo do glasovanja o kreditu, namenjenem za Nemčijo, je driavnn zhorniea sprejela predlog vlade s 555 gla»ovi proti U glasovom komunistov. Franci'a zasliši Gualina Pariz, 14. febr. kk. Parlamentarni preiskovalni odbor za Oustricovo afero bo moral najbrž rapraviti šc majhno pot v Italijo, da zasliši tam bivšega vsemogočnega gospodarja Snie Viscose Gualina. ker je italijanska vlada izjavila, da ji ni mogoč« poslati v Francijo v svrho zaslišanja Gualina, ki jc bil za pet let pregnan na otok Lipari. Italijanska vlada je predlagala, da pripel e Gualina s itraio do obmejnega mesta Bardonneccia, kjer ga bo francoska komisija lahko popolnoma svobodno zasliSala. Odbor pa hoče, preden odpotuje, vendar še enkrat poskusili, da bodo Gualina prepeljali v Pariz. Pofrest Wellington. 14. febr. A A. V mestih Napier in Hastings je danes spet nastal potres, ki je ined prebivalstvom vzbudil veliko zmedo; vendar pa novih žrtev menda ni. Brzojavne zveze so vnovič prekinjene. Novozelandska vlada je odredila, da »e pošlje v oiw>mlje, ki ga je potres zadel, nova pomožna ekspedicija. Ministrski predsednik Forber je to pomožno akcijo začel sam s tem, da je odpotoval v ozemlje, ki ga je doletela katastrofa. Francosko-italijanska pogajanja Rim, 14 febr. kk. Po nadaljnjih izjavah ofi-eioznega značaia postaja vedno bolj jnt-o, da to nadaljnja pogajanja med Francijo in Italijo glede paritete brezunna. če bi re* odgovarjale retn ci izjave, ki so bile oddane ob priliki intervencije Craygieja. Italija ne more pripustiti, da bi Francija do I. 1936 obnovila tvoj stari ladijtki park, da bi potem imela tedai plut 150.000 ton popolnoma modemih ladii. Italija bi bila potem na zgubi kar bi Franciia lahko izkoristila za to, da bi otporavala italijanske zahteve po pariteti. Razen tega si pridržuje Francija, da prilagodi svoje nove ladje bodočim nemškim ladjam, t čimer bi si za- Jugoslovanski kvartet v Soliii Sofija. 14. febr. A A. Belgrajski kvnrtet je priredil snoči v Inžeujerskem domu koncert. Koncertu so prisostvovali bolgarski minister zn zunanje zadeve Buiov in finančni minister Molov z gospema. dalje ga. Ljapčev, ga. Tajnov, jugoslovanski poslanik v Sofiji Vukčevič, osobjo jugoslovanskega poslaništva. diplomatski zbor in najodličnejši predstavniki sofijske družbe. Koncertu je prisostvovalo ludi veliko št "vilo bolgarskih glasbenikov in študentov. Po vsaki točki programa je bil kvartet pozdravljen z velikim navdušenjem. Bolgarski glasbeniki so se Izrazili zelo pohvalno o kvaliteti belgrajskega kvarteta. Na programu so bili Mozart, Rrahnis in Tkal-Si? Izvajanje programa je bilo na višini. Na kraju so člani kvarteta želi buren aplavz. Po koncertu je j skupina bolgarskih glasbenikov priredila v restavraciji Inženjerskega doma banket na čast kvartetu. Banketu je prisostvoval jugoslovanski pneknik Vukčevič. Poivor ena oooroha Toni Slegla Belgrad, 14. febr ž. V časopisju se je v zvezi * tragično smrtjo Tonija Slegla razvila polemika o pristnosti njegove oporoke. Bivši veliki župan in odvetnik dr. Slopar je v belgrajski politiki v več člankih trdil, da je Slegljeva oporoka polvorjetia. Pokojnikovi nasledniki Pečarevič, Divjak iu šole, ravnatelji Jugo-Stampe, so tožili dr. Stopnrja. Pred belgrajski m sodiščem je bila danes m z prav a rn li kleveto. Dr. Slopar je trditev ponovil in vztrajal na tem, da oporoka ni pravilna in jm zakonu sestavljena. l'o dolgi razpravi je sodišče razsodilo, da je dr. Stopar žalil sodnike. Obsodilo ga je na 15 dni zapora in 4000 Din kazni. Pogodba med Romunijo in sov'eti Bukarešt, 14 febr. ž. »Le Journal d' Orient poroča, da namerava Tevfik Ruždi hej v marcu priti v Romunijo. Javna lajuosl je, da je namen njegovega prihoda posredovanje med Rusijo in Uo-nninijo. »Epochn piše, da je romunska vlada sklenila pogodbo z Rusijo o nenapadanjtt, toda pod pogojem. dn se s leni ne dotika vprašanja Besarabije, gotovila nadaljnjih 216.000 ton. Italija ne more dopustili nobenih sprememb v ravnotežju brodovja, ker bi se sicer sama izročila svojemu tekmecu, zvezana na rokah in nogah Med tem pa vztraja [talija pri tvoji zahtevi, da se popolnoma ustavi gradnja ladij, da bi se mogle potem proste delavske moči porabiti za zbolišavaPa t'ela in brezDO-selnost. Ni pa nobenega dvoma več, da bo Italija, če bi Francija vztrajala na svojem slabiču, na to izvajanje reagirala. Tako tekmovanje pri oboroževanju bi seveda ne moglo ugodno vplivati na skorajšnje zbližanje med Rimom in Parizom. Pogajanja s ČSR Praga, 14. febr. kk. Češkoslovaški Irgovirski ministar dr. Matoušek izjavlja v intervjuju v »Pra-ger Tagblattu«; Trgovinska pogajanja z Jugoslavijo napredujejo kljub težkočam, ki izha:ajo iz različne strukture obo:estranskih interesov, lako da i« pričakovati zaključka pogajanj do konca tega meseca, če ne nastopijo nepredvidene tež-koče. Takoj potem, najpozneje začetkom ma ca se bo poslalo oficielno vprašanje v Pudimpešto, kakšne časovne dispozicije j« odredila madjarska delegacija za pogajanja in kdai se morejo obnoviti češkoslovaška-madjarska pogajanja. Delavska zmaga v Angliji London. 14. febr. AA. Velika borba v bombažni industriji v Lancashiru se je končala s popolno zmago delavstva. Delodajalci so ponovno odprli svoje tvornice in sprejeli delavske zahteve. Delo se prične v ponedeljek zjutraj. Belgfflishe vesti Belgrail, 14. febr. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta postavljena: za ravnatelja državne razredne loterije v Belgradu v 4a-I Dragomir M a -nok, šef upravnega oddelka te loterije. Belgrail. 14. febr. ra. Do konca julija bodo končana dela na prvem tunelu nornialnotirne proge med Ripnjem in Lazarevcem. Ta del proge do Krngujevca bo verjetno do konca leta dograjen. Belgrad. 14. febr. m. V Subotici je bila konferenca vojvodinskih producentov sladkorja, s katere so poslali svoje sklepe merodajnim Činiteljem s prošnjo, da jih uvažujejo. Konec februarja bo v Belgradu konferenca sladkornih tovarnarjev iz vse države. Nn tej konferenci bodo obravnavali vprašanja kontingenta sladkorne produkcije, vprašanje plasiranja sladkorja in njega cene. Belgrad. 14. febr. ž. V ministrstvu za gospo-darslvo se pripravlja načrt za pogozdovanje Krasa. Kdor dobi zemljišče v najem, se obveže ga v dveh lelih obdelati in zasaditi. t'e zasaditev dobro izvede, preide zemljišče po 10 letih v njegovo last. Belgrad, 14. febr. AA, Vpokojen je Vasilije Nestorov, dav -ni inšpektor v II/2 pri davčni upra-, vi v Kočeviu. Glavna skupščina Inžinjerske zbornice Včeraj popoldne se ie vršila skupščina ljub. ljanske Inženerske zbornice. Predsednik ing. Šu-kije je pozdravil zastopnika gradbenega ministrstva, načelnika gradbenega oddelka ing. Kranjca. Glede izvrševanja tehničnih del цо nepooblaščenih osebah je predsednik poročal o okrožnici g. bana, ki daje navodila glede izv.sevanja tehnic-nih del po pooblaščenih inženeriih Deputacija uprave Inženerske zbornice je bila 12. t. m. pri gč banu. Banska uprava namerava nakupiti delnice gradbenega podjetja »Slog ad«. To pod etje bi izvrševalo vsa ona dela, za katera ni predpisan javni natečaj in ne presegajo 100.000 Din. Takih del je za milijone. Za velika tehnična dela, ki se morajo po zakonu razpisati, pa bi seveda konkuriralo tudi banovinsko podje je z ostalimi gradbenimi podjetji na javni licitaciji. Skup5čina je sklenila, da naj se uprava zbornice pobriga in prepreči predlagano transakcijo banovine. Pri volitvah je bila izvoljena stara uprava kot tudi predsednik ing. Milan Šuklje. Če Uamvai izUrt... Ljubl'ana, 14, februarja. Da je otok kaiirov pred glavno pošto re» nevarna točka, je moral danes zvečer skusiti celo ljul Ijanski tramvaj Ko je okrog 6 zvečer pripeljal tramvaj s priklopnim vezom od »1 vrope« na ovinek pri pošti, se je po nesrečnem naključju zataknil odbijač priklopnega voza, tako da na ovinku, kjer stojita osi obeh vo^, v precej ostrem kotu ena proti drugi, odbijač ni mogel slediti ovi ku ter se primerno premakniti. .nloh povsod, kjer so se sestali, skoro o ničemer drugem, kakor samo o tem umoru. Čeprav še niM) bile znane podrobnosti umora, vendar je vsakdo sklepal, d« je pravi vzrok umora le grabežljivost za denarjem. Sedaj pokojnega župnika Franca Kušarja je poznala vsa Gorenjska in je vsakdo vedeL, do nima ta blagi stori duhovnik nobenega sovražnika in da z nikomur na svetu ni sprt ter da je \io-vseni izključeno, da bi bil ta umor izvršen iz mu.ščevunja ali pa iz kakšnega drugega motiva, kakor (ki izključno le iz ro|>anskcga. Sprva so se raznesle vesti. da je bil pokojni g. župnik predsednik ali blagajnik Hranilnice in |>o.so-jshiice v Mengšu ter da so roparji odnesli tudi il'-.iHi.r te hranilnice. Ta vest pa se ni izkaza la »i resnično, ker g. župnik ni bil vidno odločujoča uh'Imi pri hranilnici ter tudi ni imel z blagajno pri brun H niči nič opraviti. Pač pa jc viMt t toliko resnična, da je g. žtrpnik upravljal m/ju- blagajne Ln zutipani mu denar. Tako ie i4»rnvlj«| cerkveno blagajno in blagajno 1гнјпе>ри šolskega olliora. Povrh tega je imel tudi nekaj liistnega demo rja, vsekakor je hranil pri sebi nekaj denarja, kari njem v župnišču ter mu oskrbovale g*i«|)odin jstvo. Gospodarstvo župnišča je precej veliko, saj so skoraj tri kmetije pri njem. Župnik pa je vse zemljišče, razen nekaj malega oddal kmetom v najem, le v njegovem hlevu so stole tri krave. Illaoca ni imel, samo od časa do časa je prišel neki delavec pomagat pri gospodarstvu. Župnišče je lepa ponosna eno nadstropna stavba tik ob cerkvi. v žuipnitšču je stanoval /.upnik sam in njegove tri sestre, ostale sobe pn so bile pripravljene za slučaj, če pridejo gostje. Kaplan stanuje v kaplmniji. Mengeški župnik je bil daleč okoli z,nun kot dober mož biologu srca. V njegovo žtiip-aiišče so sc vsak dnin zatekali berači in reveži ter prosili za rbogwjme. Dasi je imel župnik sami precejšnje skrbi, vendar je silno nerad ^ odirekel komu. čeprav so se s takimi prošnjami zatekali k njemu tudi razni nevredni ljudje, kmkor delomržni potepuhi in suntljivcL Po vseh znakih sodeč, je bil eden izmed teh prosj-iških potepuhov najbrže tudi morilec pokojnega župnika . Včeraj je bil petek, po deželi še vedno dan beračev. Umevno je, da so se v mengeško župnišče zatekali včeraj ves dan sami prosilci za male darove ln pokojnine. Neprestano so pritiskali kljuke ua vrati'1 župnlšča, tako da je župnik ob 7 zve:er, ko je sedel s sestrami pri večerji, vzdihnil: sDanes jo pa toliko teli beračev in brezposelnih, da me je kar strah. Eden med njimi je celo rekel, da bi tukaj epal. Pa mu nisem dovolil.« Sestra Ivana je pripomnila: :>Še tega se manjka k Po večerji je župnik odšel v svojo pisarno na desni strani veže. Poleg pisarne je imel župnik tudi spalnico. Obe, tako pisarna kakor tudi spalnica, imata poseben vhod iz veže, iz pisarne v spalnico pa vodijo vrata tudi neposredno. Kakor v vseh večjih farah, je bil tudi mengeški župnik izredno zaposlen z raznim uradnim delom, urejevanjem spisov, knjig in raznih dokumentov. Imel je navado, dnevno delnti pozno zvečer, do desetih. Vstajal pa je ob 5 zjutraj 1er šel nato inaševat. Ko je župnik po večerji odšel v svojo pisarno nn svojo rodno delo, ga sestro niso videle prej, ko davi, tedaj pa žal že mrtvega. Zločinec v hiši Župnikove seetre so nekaj časa še ostale skupaj, nato se je pa sestra Katra dvignila in odšla v svojo sobico v drugo nadstropje. Čez nekaj minut pa je prišla doli in zlovoljno dejala ostalima sestrama: >Spei sem okradena. Vedno sem eamo jaz okradena.« Sestri sta jo pogledali in Katra jima je dejala, do ji je nekdo izmaknil iz predala nočne omarice tri kovače. Vse tri so takoj osumile enega od neštetih beračev, ki so čez dan trkali na vrata župnlšča. Sestre so se zbale, da je tat Se v hiši. Prijele so za luč in pričele preiskovati vso hišo 1er posvetile v vsak kot. Tatu pa niso mogle najti. Ko so prišle v podstrešje, so «e v nekem katu za trenutek ustrašile. V kotu so opazile nekaj temnega. Katra je že vzkliknila: »Aha. tnkaj je!c Ivana j»a je pograbila za tisto temno reč in jo dvignila k j uči: bil je še dobro ohranjen moški vrhnji suknjič, ki ga je lat pustil v jiodstrešju, kamor se je skril. Ta suknjič je ena najvažnejših sledi za tatom, roparjem in morilcem, če sta tat in morilec ena iti ista oseba. Suknjič je pretežno Iilaste barve, nekoliko rdečkast in rjavkast, tkan vzkrižema. Navpično ima zelene, сжке proge, povprek pa prav tako ozke, a rjavkaste. .Suknjič je iz grobega blaga, pozna pa se mu, da ga je lastnik nosil že nekaj časa 1er je na solncu znatno obledela barva. Na Iraku za obešanje pod vratom ima napis: Svetozar Koser, Ljubljana, Stari trg 8. Pri tem trgovcu je bil najbrže ta suknjič kupljen, morila v jeseni, morda pn še spomladi. Ko so sestre našle ta suknjič, so im položile tja. kjer so gn našle, |>ogledale še po podstrešju, če se v kakšnem kotu še no skriva lat. Р"'>чп so šle navzdol, vendar so železna vrata podstrešja zaklenila. ila tat lie bi mogel pobegnili iz podstrešja, tudi če bi so res gori nahajal. Medtem ko so sestre ob prihodu na podstrešje našle podstrešna vrata skoraj napol odprta, so jih sedaj vamo zaprle. Nato so pregledale še enkrat vsak kot in vsako eobo v hiši. Tatu niso mogle najti. Zakaj ta se je najbrže že splazil ali v /.upnikovo spalnico ali v pisarno. Sestre so nato zaklenile zadnja vrata župni šča in vzele ključ iz njih. Zaklenile so tudi prednja vrata, vendar pa pustile ključ v vratih, kakor so lo delale vsak večer. Ko so sestro šle po stop nicah, so v žnpnikitTi pisarni zaropotala drva. Nobeni od sester ni prišlo na uni, da fie v /.upnikovi sobi morda prav tedaj dogaja nekaj strašnega. Sestre so nato legle k j>očitku. dve v pritličju, ena pn v druirem nadstropju. Kako te bil zfočin izvršen Neznani morilec se jc moral prejšnji večer gotovo skriti v župnišču samem. Pozneje, ko so sestro preiskale zaradi tatvine v Katrini sobi vso župnišče in ga zaklenile, se gotovo ni mogel več splaziti v poslopje, ker so bila tudi vsa okna zaprta. Najbrže se je prej skril v podstrešju, kjer je pustil tudi suknjič. Ko so gn sestre iskale v podstrešju, je moral smukniti neopaženo navzdol in se splaziti v župni-kovo pisarno. Župnik jc bil tedaj morda ravno v spalnici in je nato, ko je slišal neznanca v pisarni, stopil skozi vrata v pisarilo ter hotel prižigati luč. Morilec jki ga je teda j naglo sunil dvakrat z ostrini bodalom, najbrže z dolgim žepnim nožem, v grlo in mu prépara-] vrat. Župnik je morda še napravil nekaj obupnih kretenj, hoteč se otresti napadalca. Kričati že ni mogel več ua pomoč, zakaj obenem se mu je iz prerezane aorte vlila kri. Nato se je župnik zgrudil na tla. Morilec, ki je sprva mislil, da mu bo /upnikovo truplo na poti pri izhodu, je trni>lo zavlekel nekoliko proč od vrat. Zatem. ko je morilec žuronika un tako nečloveški uačiii umoril, si je \ umivalniku v spalnici opral krvave roke. in si jih obrisal v brisačo, lo brisačo je zatem zvil in jo vrgel umorjeni žrtvi v obraz. Nato je prebrskal /upnikovo mi-znico in našel v njej kljtlv od Wertheiniove blagajne v spalnici. Blagajno je odklenil iu pričel iskati v njej denar Odprl jc pet kuvert, iz katerih je pobral ves denar, ki ga je župnik že odredil v določene namene. Koliko jc bilo vsega denarja v blagajni Ln koliko ga jc župnik sploh imel. ni znano. Govore o 10 do 20 tisoč Din. Raznih vrednostnih papirjev, predvsem hranilnih knjižic, ki jih je tudi žujytiik imel v blagajni, se morilec ni dotaknil. Pustil jc pri miru tudi dva zvitka kovanega drobiža za 200 Din. Ključ od blagajne je morilec vrgel nato v isti umivalnik, kjer si je prej umival roke. Morilec je nato prebrskal še /upnikovo listnico, ki jo jc vzel od trupla, in pobral iz nje pra\ ves denar. S plenom je nato odšel in jc pozabil še zapahniti za seboj tako vrata pisarne knkor tudi vezna vratu. Nihče mu ni oviral izhoda. Obrniti mu je bilo treba le ključ v glavnih veznih vratih in pot je imel prosto na vrt pred župniščem. V temi ga ni nihče opazil, šel je čez vrt, skočil čez ograjo in jo mimo župnijskega hleva zavil nekaj časa na desno, nato jki hitro obrnil nav-dol do vode Psate. Sel jo nekaj čas« ob Pšati. Ta potok ni rine! vode. ker so jo zaradi nekih popravil zaprli. Potok jc prebrcdcl in nekaj časa skoraj brez. smisla taval ob votli navzdol Ln navzgor, jo vnovič prebrcdcl. nato pi izginil na cesti. Pol, jki kateri jc morilci- taval. je bilo kljub svežemu snegu še precej vidna. Zakaj sledovi, so bili še povsem jasni. Vlomilec jc I poznal гагтегс, vendar pn ni bil domačin iz mnogi prstni odtisi. V suknjiču je imel mori lev še robček bretz nKWiogr»ina, ono škatljieo vžigalic Ln |xi star pa-|«ir. Ta papir je odtrgan ogel prve strani »Trgovskega lista« z dne 12. febr. V neki mengeški trgovini je v petek popoldne kupoval štrukelj sumljiv neznanec. Neka ženska pn mu je rekla: »Vi izgledate pa prav tako. kakor da bi ušli iz aresta!« Neznanec se je nasmehnil, spravil štrukelj v kos papirja in odšel. Mordo jc bil to prav oni papir, ki so ga našli v žepu najdenega suknjiča. Priče opisujejo. ila je bil ta nožna nec »c precej visok in suh. Najdeni suknjič bi res prietojal odraslemu večjemu inožu, vendar |»a le širokoplečemu. j Suknjič je bil tudi dobro batiran in črno pod-I ložem. Na zasledovanju Orožništvo je preiskalo že vso okolico. 1/ Ljubljane jo prLIiitel orož.niški kapetan Mc-šterovič. na pomoč pa so prišli tudi orožniki iz Domžal jkkI vodstvom orožniškegn stražmoj-stra Skoka in orožniki iz Kamnika, pozneje pa tudi iz Vodic. Orožniki skrbno petruljirajo |н> vsej okolici, ustavljajo sumljive neznanec in izprušujejo ljudi, kdo bi kaj inogel povedati o kakem suniljivcu, ki bi sc klatil tam okoli, j Nekaj sumljivcev so orožniki tudi aretirali, vendar je še veliko vprašanje, če je med njimi tudi res zločinec. Zločin je vzbudil po vsej deželi, posebno pa \ okolici Mengša in v Mengšu samem, veliko razburjenje. Tujcem, ki so iz tega ali onega vzroka prihiteli danes na kraj zločina, so domačini pokazali tudi na okno kaplanije. lani im« pisarno namreč Hranilnica in posojilnica v Mengšu. Tja je bilo pred štirimi leti vlomljeno in so vlomilci razbili velik del zidu pod oknom. Iz llnnnilnicr in posojilnice so odnesli 15 tisočakov. Lisu še danes kaže. kje so vlomilci vdrli v kaplanijo. Ljudstvo je prepričano, dn je župnikov morilec kdo iz prav !<■ tolpe, ki jc vlomila prod štirimi leti. Komisijonalni ogled Ob 2 popoldne se je zbrala na licu mesta urad. komisija pod vodstvom sodnika Grumti iz Kamnika. Ogledu truHa so prisostvovali še kamniška zdravnika dr. Pole in dr. Ma tja.-š i č. Deželno sodišče v Ljubljani jc zastopol sodnik dr. Bizjak. Uradnemu ogledu so prisostvovali še mengeški /upam Peter Lipar. ki je s svojimi nasveti in nekaterimi važnimi MM № p. - -., ivkave, dalje vodjo orožnikov in pa sodni av- |XH lil tki I mnogo pripomogel k pospešitvi pre- Mengtfa. ker bi drugače ubral IhvIj ravno smer. Mordo pu je morilec nalašč hodil tnko zbegano ob vodi, da bi se nn tu način izognil proti Vvett- Zupniščo. — Prto okno t pritličju levo je pi«arnu. kjer je bil umorjen g. župnik. Zločin odkrit Zjutraj ob jk)1 6 se je sestri Ivani zdelo čudno, da brala župnika šc ni pokoncu, kar ni bila njegova navada, da bi ležal do pol 6, saj je redno vstajal že oh petih. Stopila je v vežo in se začudila 1er dejala Katri: :Ti, arhiv (namreč pisarna) pa ima odprta vrata.t Kaira pa je dejala: -Morebiti pa je gospod šel gorll< — »Ne, ni šel,< je odvrnila Ivana, ^ni nič luči'/ Ivana se je odločila, da gre pogledat, kaj jo z župnikom. Stopila je k postelji in vprašala: >Ja, kaj Se spis?c Ali odgovora ni bilo nič. N'ato je Ivnnu napravila luf. Videla je, da je postelja vsa razmetana. Velika Wertheimerjeva blagajna pi odprta. Župnika ni bilo v spalnici. Ivana je stopila iz spalnice v pisarno in tu se je zgrozila nad strašnim prizorom. Na tleh je ležal župnik, ves okrvavljen, od nosa pa do prsi ga je pokrivala ena sama sraga krvi. Župnik je ležal vznak skoraj lik ob vhodu v pisarno, blizu vrat in peči v kotu. Pesno roko je imel skrčeno v boku. levo pa nekoliko stegnjene nazaj. Bil je še povsem oblečen, tak, kakor bj prišel pravkar iz cerkve, in na nogah je tudi še imel zimske štebale. Od vrat pa do trupla sta bila le dva koraka Pol koraka od vrat pi do trupla sc bila tla polna krvavih lis. znamenje, da je morilec vlekel truplo od vrat nekoliko proti sredi sobe Kup drv ob peči je bil podrt, drva ]>a so bila razmetana — to je bil oni ropot, ki so ga slišale prejšnji večer seetre. Ko je bil župnik napaden in umorjen, se je zgrudil najprej na ta kup drv, mor da je bilo to tudi še poprej, ko je bojeval župnik smrtni boj z morilcem. Po tleh so bile velike, temne krvave lise. Orožniki nastopijo Ko je sestra Ivana tuniki brata župnika v tako groznem položaju, je. izbruhnila v obupen jok in stekla vem. Prvi človek, ki ga jc zunaj srečala, je bil cerkvendk Miha Kušar (ki pa ni z župnikom nič v sorodu). Cerkvenik Kušar je zunaj kidal sneg. Sestra Ivana mu je zaklicale: »Jezus, Marija, tncžnair, naš gospod je zaklon!« in uiu nato v razburjenih besedah (>ovedala, v kakšnem položaju je našla svojega brata. Cerkvenik jo hitro stekel k orožnikom in kmalu nato je bil na kraju zločina žc prvi orožnik. Ukazal jc. do nc sme nihče nobene stvari premakniti, do IhkIo oblasti ugotovile vse okolnosti, kako jc bil zločin izvršen. Temu prvemu orožniku so že v zgodnjih jutranjih lirah sledili drugi. Obenem pa so prihiteli preti župnišče farani, da bi se prepričali o resničnosti strašne vesti, ki je žc krožila ineil njimi. Orožniki so zutmiečc zastražilii. tuelnemu zasledovanju s policijskim ivsom. V temi ni morilcu nihče opa-zil. kako je begal po mengeškem polju. Sledovi za zločincem Poleg opisnnega suknjiča, o katerem p i še ni točno znano, ali je bil res hnt morilca, in gazi v Micgu je šc nekaj rini pili \ažni-h sle li za morilcem. Predvsem so -e na raznih predmetih v sobi še celo • prostim očesom videli ■ kulUint dr. Bajič. ki je tudi fotografiral vsr predmete v obeh sobah. Te fotografije bodo |x»tem shužilc za eventuelno sodno obravnavo. Kljub vsestranskemu trudu in kljub temu. tla so obveščene o zločinu vse važnejše orož-niške postaje ter |)o!icijo % deželi, pa sc do sedaj oblastem še ni posrečilo, ila bi prijele pravega zločinca. Pri zasledovanju morilca pa sodeluje velik aparat in se oblasti trudijo kar najvestnejc. »In bi morilca prijele. Naša slika |K>kojniku je najbrže ena i/med tistih redkih fotografij, ko se je pokojni dal naslikati. Znano je. da |H>kojni župnik g. Fr. Kušar ni bil prijatelj zunanjosti in se je slikal Ic tedaj, kadar je bil na večjih zborovanjih duhovščine, ali pa. kadar je slike potreboval za razne osebne dokumente. Sliko smo si preskrbeli prav / veliko težavo. Pokojni g. /upnik Franc Kušar se je rodil dne 20. oktobra 1860 v Retečah pri škofji Loki. \ mašnika je bil posvečen dne 10. juMja 1884. štiri leta je služil kot kaplan in pozineje kot administrator nu Trati, nato je bil dve leti kaplan \ Moravčah, deset let pa jc upravljal eksoozituro v Begunjah nad Cerknico. Žtmn.il v Mengšu je bil od I. 1900 dalje. h Pogreb pokojnega župnika g. i ran ca Kušarja Ih> v ponedeljek ob pol 10. Blagemu človeku. vrlemu duhovniku in žrtvi gnusnega čina naj sveti večna luč! Sovjeti motili papeževo poslanico v radiu? Pariz, 13. februarja. Papežev nagovor .-o prinesle francoske radio-postaje nekoliko skaljen |K> parasitskih šumih. S jem so se bavili nekateri iisti in menda tudi ' oblasti. Dejansko so ugotovili, dn je začelo šumeti, brž ko ie sv oče povzel b°sedo in ie nemudotii" < t S čarodeju o šibico iščejo zlato v Pompejih Rim, 13. februarja. Voditelj izkopavanja v Pompejih, prof. Majuri, se je poslužil znane Malaloni, da bi s svojo bajan-lc.o čarodejno šibico odkrila mesta, kjer se nahajajo kake posebne starine. Mataloni je v bližini Fora, kjer se je začela šibica močno tresti, ugotovila, da se nahaja nn tem mestu zlato. Začeli so kopali in izkopali različne žeblje, bronasto žaro in več srebrnih predmetov. Vse to v globini treh metrov. Mataloni izjavlja, da se nahaja zlato v globini sedmih metrov; izkopavanja nadaljujejo. «aiiKansk» raUioposiaja, Ki je jxmesta v svet papežev nagovor, nehalo, ko je končal. Dejansko se jo prevrni v tuje jezike izvrstno slišal in tako tudi Marconijeve besede pred papeževim nagovorom in po njem. Radiotelefonični tehniki ugotavljajo, da je mod oddajo |>apeževega nagovora motila neka neznana postaja z valovi onakc dolžine kakor so bili vatikanski. Radi bi dognali to postajo in poizvedbe po vsej priliki ne bodo težke, кет so se bile vse brezžične postaje nu svetu, tudi nekatoliške, obvezale, da bodo na izključno razpolago vatikanski oddajni postaji ter so svojo obvezo ludi držale. L Echo de Paris namiguje, da so jo ulogniln nahajati molilka v vzhodni Evropi Dva tatova »»r»»e*a Pojasnjena tatvina v kranjski tovarni. Kranj, 14. februarja. Že par dni sem so se po Kranju širile vesti o neki tatvini v Sirčevi tovarni na Gašteju. Zadevo je imelo v rokah orožništvo, ki je poizvedovalo za storilcem. Takoj prvi hip ni bilo mogoče ugotoviti vseh podrobnosti, šc manj pa tatu. Danes jc v Kranj prispela vest od ljubljanske policije, da sla tatova prijeta in blago najdeno. V podrobnostih je bila stvar ta-le: V noči na 10. februarja sta obiskala Sirčevo tovarno na Gašteju, ki se nahaja ob cesti v Stra-žišče ravno nasproti tovarne »Tekstil-lndus«, dva neznanca, od katerih je eden iz Vodic, drugi pa neznano odkod. V tovarni sta ukradla 8 bal ali 1400 m blaga v vrednosti 7GOO Din. Kako, da ju ni nihče zasačil pri tatvini, je čudno. Nadaljnje njuno potovanje je zanimivo. Bih go sta naložila na sani in odpeljala proti Ljubljani. Vozila sta najbrž ponoči, podnevi pa sta se skrivala ali pa morda kje prodajala. V Ljubljano sta hodila od torka do petka zvečer. V petek ju je zasačila ljubljanska policija pri transportu omenjenega blaga, bla-go zasegla, tička pa vtaknila v luknjo, da bosta odrajtala davek javni pravičnosti. Povdariti je, da nista tatova delavca v okra deni tovarni. • ■ л»№в i Grio. . . TOGAL tablete Najzanesljivejše in najhitrejše sredstvo. Dobiva se v vseh lekarnah. Žalosten pogled po tovarnah Številke, hi povedo, kako brezposelnost narašča Ljubljana, 14. febr. Ker je brezposelnost svetoven pojav, pod katerim trpijo nekatere države bolj, drugo zopet manj, je važno, dn smo si na jasnem v tem vprašanju tudi pri nas. Brezposelnost se ne smo Študirati na podlagi podatkov, ki jih imamo na razpolago za ožji krog, ali pa na podlagi podatkov, ki bi jih dobili le pri javni borzi dela. To bi bilo kvarno v vsakem oziru, zlasti pa bi trpelo delavstvo, katero doloma še ni zavarovano za slučaj brezposelnosti, pa tudi tisto, ki je zavarovano, zahteva preosuovo zavarovanja in sicer v takem smislu, da bo odgovarjalo duhu in potrebam časa. Ce hočemo dobiti saj približno objektivno sliko o stanju brezposelnosti, moramo vzeti za podlago širši krog, n. pr. banovino. Najbolj zanesljive podatke moremo dohiti pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, kot največji zavarovalni instituciji v banovini. Po tozadevni statistiki je 1 lo v januarju leta 1930 zavarovanih pri OUZd 90.181 oseb; v februarju 90.730 oseb; v marcu 02 489 oseb; v aprilu 96.854 oseb; v maju 101.714 oseb; v juniju 103 214 oseb; v juliju 102.275 oseb; v avgustu 102.269 oseb; v septembru 101.063 oseb; v oktobru. 99.516 oseb; v novembru 97.991 oseb; v decembru 93 326 oseb; v januarju 1931 — 87.635 oseb. Prirastek članstva je znašal v januarju 1930 z ozirom na stalež članstva v letu 1929 — 5511 oseb; v februarju 7216 oseb; v marcu 7809 oseb: v aprilu 7715 oseb; v maju 595-1 oseb; v juniju 3307 oseb; v juliiu 741 oseb; v avgustu je bil že minus in sicer 330 oseb: v septembru minus 337 oseb; v oktobru minus 1604 oseb; v novembru 782 oseb; v decembru minus 2152 oseb: v januarju 1931 minus 2St6 oseb; v februarju 1931 minus najmanj 3000 oseb. Iz tega sledi, da je v letu 1930 rastlo pri nas gospodarstvo nekako do polovice leta. Nato je pa pričel prirastek padati, dokler ni narastlo padanje v visoke številke. Vzrok temu je splošna svetovna fcriza. Se boljšo sliko dobimo, ako zasledujemo razne nepovoljne pojuve v večuh obratih naše banovine. Tovarna zn dušik v Rušah je odpustila nad IGO delavcev. Poleg tega obratuje samo 4 dni v tednu, delovni čas znaša 6 ur na dan. Tovarna za lepenko Sladka gora ima zaposlenih ca 300 delavcev. Zaenkrat še ni izvedla redukcije staleža, pač j>a redukcijo produkcije na ta način, da praznuje delavstvo 1 teden v mesecu. Tovarna za roment v Mojstrani i e ustavila svoj obrat že v decembru 1930. Pri tem je bilo prizadetih ca 150 liudi. Abelnove steklarne so izvršile redukcijo plač od 10 20%. V tekstilni industrili se tudi opaža stagnacHa. Predilnica v Litiji je že nred par meseci odnu-stiln 120 oseb. predilnica Glanzmnnn v Tržiču je uvedla redukcijo dela, zaenkrat бе ni bilo redukciie staleža. Strojno tovarne in livarne v Liubliani delaio že od 1. XI. 1930 samo 4 dni na teden, okrog 50 delavcev ie bilo že odpuščenih. Jugonietalija v Liubliani je odpustila 20 delavcev. svoj obrat je zelo skrčila in ima zaposlenih še 7 delavcev. Tvrdka sJugostever« te skoraj ustavila svoj obrat. Že 15. novembra 1930 je odpustila 17 delavcev, obdržala je samo štiri. Pod'etje »MFnostnv« je radi ustavitve obrata moralo odpustiti 45 delavcev. V tovarni 4Vostrn v Cellu se je skrčil stalež delavstva od 1600 tia 1200. Poleg tega obratuje samo 4 dni v tednu. V cinkarni v CcUu obratujeta od 9 peči samo dve peči. Že v novembru 1930 ie bilo reduciranih nad 100 delavcev. Nevarnost ie, da bo i obrat popolnoma ustavl'en Pripomnimo se. du so delavci te tovarne vč'an'eni nri bratovski sklnd^'ci. Torej niso zavarovani zn slučaj brezposelnosti. Ne- varnost pa je, da bo obrat popolnoma ustavljen. Železarna v Storah ie i s to t ako sktčila svolo obratovanje. Martinova peč m: obrutuje že od oktobra 1980. Zato Je moralo 48 delavcev na cesto. VaUarua obratuje lo 14 dni, nakar počiva en mesec. Prizadetih je 56 delavcev. Tudi livarna obratu'e skrčeno. Prizadetih ie 46 oseb. — Delavstvo te tovarne ie istotako včlanjeno pri bratovski skladnici, radi česar ui zavarovano proti brezposelnosti. Ze'oxarmi v Žrcčali je zaposlovala 115 delavcev. Sedaj le 57. Žolczurnu na Muti jo reducirala dosedaj 11 delavcev. Tovarna verig v Lescah ie poslala na več mesečen dopust 43 delavcev, istotako je naznanila delavstvu. da bo znižala akordne postavke. Tovarna .»Saturnust v Mostah ie znižala število delavstvu od 500 na 400. Bati pa se je, da še ni konec redukcij. Tovarna usnja Woschnair? v Šoštanju je zaposlovala okrog 500 delavcev. Stalež ie znižala za dobro tretino, poleg tetia obratuje le 1 dni v tednu pri 6 urnem delovnem času. Tovarna Pollak na Vrhniki je izvršila vočo! dveh ponoči je začela goreti vodna žaga s stola rno borovniškega posestnika Antona Cerka. V motni kopreni gosto padajočega snega se je pokazal ognjeni svit iz bližine vasice Dražicc. Vodno žago Antona Cerka je od onega dela, kjer je delavnico stolarne, začel objemati plamen. Mala kopica ljudi in gasilcev, ki so prihiteli na kraj požara z motorno brizgal no, so začeli gasiti, a v 5e večjo nesrečo je moforni brizga I ni odpovedal motor. Gašenje jc bilo s tem zelo otežkočeno. Po daljšem delu so požar omejili in končno pogasili, vsaj v toliko, da jc pogorela le stola rno. škoda je precejšnja. Kaj je vzrok požaru, ne vemo. Samo ugibamo. Da bi bil to plod zločinske roke v večini ne verujejo, pač pa mislijo, du jc vse pripisovati nezgodi in naključju. Kot posledica snežnih žametov, ki so vzrok daljšim zamudam vseh vlakov ua progi Rakek —Ljubljana, se je pripetila v zgodnjih jutranjih urah na borovniški postaji tudi še železniška nezgoda, ki (>a ni bila večjega obsega, niti ni imela hujših |K>sledic. Tovorni vlak, namenjen v Rakek, se je umaknil brz.ovlaku. prihajajočemu iz Ljubljane, na most. Po odhodu brzovlnka sc je tovorni vlak zonet jiomakiiil na svoj tir, a še preden je prevozil kretnico, se mu je v bok zuril stroj, prihajajoč otl nasprotne smeri, in občutno poškodoval ti va voza. Vzrok je menda ta, da strojevodja samega stroja radi snežnega moteža ni mogel razločiti, du vlak kretnice še ni pasiral. Verd, t4. februarja. Dnnos jjonoči je potniški vlak št. 630. ki odhaja ob 23.3 iz Ljubljane, zadel na verdski postaji v tovarni vlak. 6000 let stare pesmi izkopane Na starejša abeceda I Pariz, 13. februarja. I Nedavno so izkopali v Ras Samri v Siriji ploščice s klinopisom, o katerih sodijo znanstveniki, da je to najstarejši vir človeške pismenosti. Tu imaio svoj nraizvor tudi črke, katerih se danes j poslužujeta Evropa in Amerika, človeška pismena umetnost bi bila potemtakem stara te najmanj 6000 let. Znamenita moabitska skala iz 9. stoletja pred j Kristusom ne more več veljati za najstarejši do-1 kument v zgodovini abecede, kajti vsi strokovnjaki soglašajo v sodbi, da so imeli Feničani že najmanj > 4000 let preje svoj alfabet. Prva ploščica, ki so jo našli v Ras Šaniri, se je nahajala pod ruševinami neke zgradbe, ki jo je bil uničil požar. Ogenj je bil ploščico razžaril in je zato silno krhka. Ko so na istem mestu iskali dalje, so našli ée več ploščic. samo 22 pismenk. ko znamenita in obsežna, da so znanstveniki mnenja, da so to dokumenti kake šole za jezike. Med drugim razpravljajo klinopisi o babilonskem in asirskem jeziku. Vsega skupaj je prof. Viroleaud doslej razbral nad tisoč vrstic. Abeceda je sestavljena iz 28 črk, rav kakor arabska, dočim pozna kanaanski alfa- pra bet Klinopis vsebuje epično pesnitev, ki ima približno 800 vrstic. Med glavnimi božanstvi navaja Anata in Aleina (Alein je Ba'alov sin). Razen tega je v epu še do 20 imen manjših božanstev. Ploščice so iz dobe velikega feniškega pesnika Sanchoniathona, ki je bil izredno plodovit, a se je ohranilo iz njegovih del le malo vrstic (v grškem prevodu, po vsej priliki iz prvih let krščanske dobe). Izkopavanja bodo nadaljevali in upajo odkriti še celotno knjižnico v Ras Šamri in druge starodavne dokumente. Znanstveniki so mnenja, da so šamriški klinopisi najvažnejši dokumenti, ki so jih našli doslej ua poprišču semilske lilologije. j l À I I T A ЗЖГЖГЗ ^ A.. priletno osvežujoča zobna pasta s poprovo meto tuba Din 8.— in Din 13.— Obisk pri kraljih in diktatorjih Berlin, feruarja. »Darovi življenja«, tako je naslovil Emil Ludwig svojo novo knjigo, v kateri podaja galerijo ua tu ali drug način znaineuitih mož sedanjosti. Zanimivi so opisi njegovih sestankov z nekaterimi sodobnimi kralji in diktatorji. Egiptovski kralj Fuad je čisto odkrito povedal svoje mnenje, kako je treba izbirati ministre. Dejal je: »Imamo dokaj dobrih glav. samo znati jih je treba poiskati Jaz sein v teku let imenoval 50 ljudi za ministre, ki preje še nobenkrat niso bili ministri.« — »Koiiko odstotkov je bilo sposobnih?« — je prašni Ludwig. Kralj se je nasmejal: »To število sem pozabil. Na vsak način za ministra ni človek, ki je neoporečne nravnosti. Tak človek takoj povzroči krizo, pusti vse skupaj in izjavi, da ne more več sedeti v vladi.« Vse drugače zapetega se je pokazal italijanski kralj Viktor Einanuel. V jjogovoru z Ludwigom se je na vse mogoče uačiue trudil, da bi se izognil vsaki besedi o Mussoliniju. Samo enkrat se je nekoliko zagovoril, ko je bil Ludwig pripomnil, da je imel nemški cesar pri izbiri Bismarcka za ministra zelo «lečno roko; kralj je naglo vprašal: »Ali ga je res sam izbral?« Venizelosu je Ludwig dejal: »Grki so bili toliko let pod turško oblastjo, da sedaj z lahkoto prenašajo diktaturo.« Diktatorskega naslova se je branil že Napoleon in se ga brani tudi Venizelos. Zavrnil je Ludwiga: »Torej tudi vi mislite, da sem diktatorl Poglejte, pri nas izhaja list, ki že štiri tedne zapored piše, da je treba mene ubiti in ubijalca v naprej proglaša za narodnega junaka. Izvo- lila me je večina uaroda. Če bo začel pihati veter od nasprotne strani, bom mirno vzel svoj klobuk in Odpotoval. Ali je to morda diktatura?« S Trockijein se je pogovarjal Ludwig v majhni sobici lesene turške vile na obali Marmornega morja. Trocki pa ui rekel nič takega, kar že davno ne bi bilo znano. Na Marmorni obali je sprejel Ludwiga — v istotaki mali turški vili -- tudi turški diktator Ke-nial paša. Kemalu so večkrat ponujali sultanat in celo kulifat, a je vsak tak predlog dosledno odklonil. Ludwig je začel s tem. da je slišal nekoč sultana Mehmeda V. reči, da je »usoda- v državnem življenju odločilen čiuitelj. Usoda?« je dejal Ke-mal. »Predvsem je treba razmišljati o smotrnem delu. prvo je torej razmišljanje in še-le potem pride delo. Vodja mora položaj odločno izkoristiti, a vedno hladnokrvno. Potek dogodkov ni vselej vnaprej določen ...« Kemal je realist od pet do glave. Obrnil je pogovor na evropsko glasbo in Ludwig je izrazil obžalovanje, da se turška vlada premalo briga za ohranitev turške narodne glasbe. Kemal je prašal: »Koliko časa je potrebovala evropska glasba. da se je dvignila na današnjo stopnjo?« — »Približno štiristo leti« — je dejal Ludwig. »Tako dolgo ne moremo čakati,« je menil gazi Kemal. Gazi in duce. Človek brez domišljije in človek z domišljijo — to je razlika med Kemalom in Mussolinijem. Beseda je nanesla na vojno nevarnost fašizma. »Za vojno se brigajo ljudje še-le takrat« — je dejal Mussolini — »ko že kri teče v potokih. Ali nimamo sedaj carinske vojne? Veš svet kupuje Fordove avtomobile, ker so ceneiši nego vsi drugi, a pri tem psuje proti Ameriki... Mislim, da je bilo narodno čustvo pri nas jireslabo in zato ga podžigam. Na vprašanje, zakaj je danes tako malo s|>o-sobuili državnikov, je Mussolini odgovoril: Zato, ker je postala politika mnogo bolj zapletena, nego je bila preje, in zato, ker je kapitalizem prepletel vse politične interese: ves svet se sedaj zanima samo za svoja in tuja finančna vprašanju. Kje so časi. ko se je vsa Evropa navduševala ob besedah Peela ali Disraelija ali Jaureea ali Clemenceaua? Danes morete vsakogar slišati v radiu, toda kdo proučuje te besede? ln zato je treba danes vladati ali osebno ali pa po ministrskem svetu. Ljudje sedaj v resnici žele. da jim nekdo vlada iu imajo sami mir.« Vendar bi bil po Mussolinijeveni mnenju ta sistem komaj da primeren za Anglijo. Morda ne bi odgovarjal niti v Nemčiji. Topot je Mussolini prvikrat izrekel svojo znano misel, da »fašizem ni primeren za izvoz«. »A kaj bo po diktaturi?« »Po diktaturi nastopi doba umorov, propadanja!« »Kako dolgo bo trajala ta doba?« »Leto, deset let, to je odvisno od trajnosti in moči predhodne (diktatorske) vlade.« Morda boste imeli srečo, da boste vladali trideset let kakor Bismark ...« V to som trdno odločen.« »Ali je pa tudi Italija sklenila tako?« •Brezpogojno!« To je Mussolini. f Leopold Werzak 60 letnica vnetega duhovnika Št. Ilj. februarja. Ne sme neopaženo mimo nas 60-letnica, ki jo Je čisto na tihem obhajal v prijaznem Št. 11 j u v šaleški dolini g. svetnik župnik Fran Bchreiner. Ima sicer tuje doneče ime, a za vse dobro čuteče srce. Da ljubi naš narod, spoznamo I» dogodka za časa svetovne vojne v Žalcu. Orožnik je prišel preiskovat njegovo stanovanje, kjer je imel sliko sedanjega kralja Nj. V. Aleksandra l. Pa je orožnika vgnal v kozji rog. Če g. svètnika pogledaš, bi mu njegovih let ne prisodil. Če pa presodiš njegovo delovanje, bi rekel, da je štiri-desetlelnik, »ako živahno in vsestransko se udej-stvujel Še danes ni pozabljen v Dobrni in Žalcu vneti dušni pastir, požrtvovalni delavec ter neustrašeni narodni borec. O njegovi dejanski ljubezni do župljanov priča dovolj glasno novi društveni dom v Št. Ilju ter delo na zadružnem in gospodarskem polju. Vsakdo, ki pozna g. svètnika, se čudi, kako zmore vse lo pri svojem šibkem zdravju. Saj je že v bogoslovju moral študije prekiniti za eno leto ter v Iki iskati zdravja. Mnogi prijatelji iz duhovskih in laiških vrst mu kličemo: Še dolgo ohrani Vsemogočni vsaj pri takem zdravju gostoljubnega sobrata, vnetega duš-lega pastirja in vzornega domoljuba! Zaprtje — lenivost črev /e vzrok mnogim boleznim. 2—3 Artin-dražeje, zavžite zvečer, omogočijo zjutraj lahko normalno izpraznjenje. — Dobivajo se v vseh lekarnah. -Vsebina škatlje 8 Din, zadošča za 4—6 krat. „Kupčija pred mrličem" Prejeli smo naslednji uradni popravek: Mestni pogrebni zavod, kateremu se podtika zamuda in nepietelno postopanje pri pogrebu gospe Širokove, s tem pogrebom ni imel nobenega opravka. Izvršitev tega pogreba in s tem zvezanih poslov je bila po stranki izročena pogrebnemu podjetju Gajška Ivana iz Most. dasi ta nima pravice izvrševati pogrebnih poslov na teritoriju ljubljanske občine. Radi tega je Mestni pogrebni zavod zvedel za ta pogreb šele ob pol 4 popoldne, ko mu je bil dostavljen avizo od železniške uprave s pozivom, da prevzame vagon s pokojnico. Ker je bilo oči-vidno, da je bil avizo napačno adresiran, je Mestni pogrebni zavod avizo sicer zavrnil, vendar pa po svojem uradniku, ki ga je takoj poslal na kolodvor — vpoštevajoč ravno pietetne razloge — pomagal urediti zadevo z železniško upravo na ta način, da je rešil tozadevni vozni list in mrtvaške listine ter jih izročil soprogu pokojnice. ki se je za to prijazno in hitro intervencijo iskreno zahvalil. Iz tega je razvidno, da za zakasnjenje ne zadene nobena krivda Mestnega pogrebnega zavoda, ki je postopal povsem v redu in lojalno. Ni resnica, da se je vršila že dopoldne kaka pravda, komu gre pogreb; ni resnica, da se je vršilo kako barantanje za mrliča na kolodvora, tnarveč je resnica, da se ni nikdo od Mestnega po-, grebnega zavoda z nikomur ne od Gajškovega pod-' jetja niti s kako drugo osebo, niti dopoldne niti popoldne sploh razgovarjal radi tega pogreba. Iz navedenega je razvidno, da je Mestni po-urebni zavod v tem slučaju napravil samo uslugo, 11 : si v to ni bil obvezan. V Ljubljani, dne 14. februarja 1931. Župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc. Prošnja javnosti Akademska zveza v sodelovanju z Vincenci-jevo konferenco za akademike v Ljubljani bi rada [ obdarila siromašno mladino v raznih barakah s j knjigami Bati se ie namreč, da bo mladina, pri- | šedša iz najbolj žalostnih pojavov sedanjosti, iz I nesrečnih barak, odtrgana od kulturnega zdravega j toka sedanjega časa. Šola namreč ne more vsega. | starši se pa v pehanju za vsakdanji kruh nehote ! odtujujejo dolžnostim, ki jih vzgoja narekuje. Tej mladini ni v tem času potrebno samo vsakdanjega kruha, treba ji je tudi nekaj duševne hrane, neke notranje utehe, da se že v svojih deviških letih ne nasrka anarhističnega, vsemu duhovnemu odvratnega naziranja in gledanja. Akademska zveza ie po svojih članih ogledala nekaj stanovanjskih kolonij v tukajšnjih barakah in pri tem ugotovila ludi to potrebo, da je barakarski mladini treba v roke knjigo, knjigo in zopet knjigo. Vljudno prosimo vsi' prijatelje mladine, naj odstopijo kakršnekoli mladinske knjige in naj jih pošliejo Akademski zvezi v Ljubljano, Miklošičevo cesto 5, nakar jih bo razdelila med barakarsko mladino. Sprejemamo vse vrste mladinskih knjig. Mohorjeve knjige, mladinske liste itd. Kdor bi pa poslal tudi knjige za odrasle, jih seveda radevolje sprejmemo in jih bomo darovali odraslim barakarjem. Velika porcija snega Ljubljana, 14. februarja. V zadovoljstvo nekaterih so nam nebeške za-Ivornice spustile svojo bogato zalogo snega. In kot ni nikdar prav, kar ukrene nebo, lako je tudi ta sneg vzbudil mešana čuvstva. Velika liinožica ljubljanskih smučarjev je danes popoldne brez dvoma oblegala kapelico sv. Antona pri Irančiškanih in nosila v zahvalo svečke, da se jih je usmilil, čeprav tako kasno. Ljubljanski brezposelni so ga sprejeli z navdušenjem, kot da bi bila vsaka snežinka »kovač-. Da ga je prav tako sprejela vsa ljubljanska mladež, je jasno. Manj vesele pa so bile snega gospodinje, ki so morale po komaj shojenih stezah hoditi na trg, da nakupijo za nedeljo. Sicer točna in velika organizacija uilekaric, ki pripeljejo na svojih vožičkih toliko mleka, je zaradi belega zlomka imela danes zamudo Občinski očelje so [ia gotovo zmajevali z glavami, ko so v mislih preštevali, koliko bo ta sneg zopet stal mestno občino. Kako so ga pa sprejele vse tiste družine, ki so se že veselile, da gu ne bo več in da ne bo treba zopet obnavljati že skoraj praznih drvarnic z novimi zalogami drv in premoga, si pa lahko mislimo. Naj pripomnimo še to, da je kljub vsemu temu imel stari Hibničan prav. ki nam je v »Slovencu« za pred pust prerokoval še cel meter snega, čeprav smo vsi zmajevali nad ribniško modrostjo in si mislili: »E. saj vas poznamo Ribničani, ampak mi smo še bolj brihtni in zato ne bomo verjeli.« No, sedaj pa imamo I O Dostojna proslava 50 letnice Fjotlora Oosto-jovskega se je izvršila na XVI. prosvetnem večeru v Unionu. Dvorano je napolnilo odlično občinstvo, zlasti naši znanstveniki Ru6i. Vseuč. prof. dr. F. Grivec je mojstrsko orisal Dostojevskega kot lite-rata in dokazal iz njegovih spisov njegovo literarno, filozofsko in teološko naziranje. Drugi del predavanja nas je presadil s pomočjo ekio|>tirnih slik na ruska tla, kjer so udeleženci obiskali vse one kraje, kjer je Dostojevekij živel. Občinstvo je bilo s predavanjem zelo zadovoljno in je nagradilo g. predavatelja z obilno zahvalo. Naslednji prosvetni večer, ki bo v petek 20. februarja, bo veljal novemu angleškemu imperiju: Vzhodni Indiji. O Priglase za Mohorjevo družbo sprejema Ljudska knjižnica Prosvetne zveze. Miklošičeva cesta 5. Kdor se želi prijaviti, naj to stori čimprej, da ne bo prepozno. 0 Svočano komemorarijo za pok. inž. Joletom Karadiole priredi na sedmi dan njegove smrti, to je v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 8 zvečer Akademski agrarni klub »Njivac v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Ljubljana, 14. februarja Prav danes štirinajst dni so se ob 12 opoldne ustavili v 3. nadstropju Jugoslovanske tiskarne stavni stroji za par minut. Strojni stavci so se poslavljali od svojega dolgoletnega tovariša Leopolda Werzaka, ki je zapuščal Jugoslovansko tiskarno in svoje tovariše in nastopal zasluženi pokoj. Organizacija grafičarjev mu je še isti večer priredila častni Werzakov večer v zahvalo, ker je vodil njihovo organizacijo polnih 25 let in storil v njej premnogo za koristi Članov. Njegova zasluga je, da je organizacija tudi v najhujših trenutkih mogla nuditi svojim članom človeka vredno življenje. Tudj je njegova zasluga, da morejo danes grafičarji zidati svojo palačo na Miklošičevi cesti. Palača še n: dograjena, pa že žalostno vihra z nje črna zastava Tovariš Werzak ni dočakal nje slavnostne otvo ritve ... Kom ij štirinajst dni je preživel v pokoju ko mu je nenadna smrt dala zadnji pokoj. Ni mu bilo usojeno, da bi večer svojega življenja preživel v miru. Višji ga je raiši jjoklical k Sebi, da gî poplača za srag in trpljenja polno življenje. Njegovi tovariši kakor tudi organizacija grafičnega delavstva ga bo danes ob štirih popoldn« spremila izpred hiše žalosti: Dalmatinova ulica ; (palača »Kmetske posojilnice«) na pokopališče 1 Sv. Križu, kjor se bo poslovila od njegovega trupi: — spomin nanj pa bo živel... Naj počiva v miru! Ka bo danes Driiina: Ob 3 pop.: »Gospa ministrica«. Ljudska predstava |>o znižanih cenah. Izven. — Ob 8 zvečer: »Divji lovec-. Izven. Opera: Ob 3 pop.: »Mignon . Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 8 zvečer: »Dijak prosjak«. Premijera. Izven. Stolnica: Ob 10 dop.: Slovesna pontifikalna sv. maša ob obletnici kronanja sv. očeta Pija XI. Daruje knezoškof dr. Gregorij Rozman. Rokodelski dom: Spevoigra Kovačev študente, »Vesela povest o žalostni princezinji«. Ob 7 zvečetv Ljudski kino Glince: Ob 4. 0 in 8 -Dobri vojak Svejk«. Salezijaiiski mladinski dom: Ob 4 igra »Pot k Bogu'. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Res-ljeva cesla 1; mr. Boitinec. ded.. Rimska cesla 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41. KAJ BO JUTRI? Drama: »Kralj na Betainovi.' Igrajo gojenci državnega učiteljišča v Ljubljani. Izven Opera: Veseli večer ruske diseuse Dele Li-pinskuje. Izven. šišenska Prosveta: Filmsko predavanje o Švici, predava g. prof. Mlakar: ob 8. Nočno službo imajo lekarno: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba Irg 9. O Rokodelski dom. Nocoj ob 7 bo običajni predpustni večer v Rokodelskem domu, Komen-skega ulica 12. Na sporedu je Vodopivčeva opereta »Kovačev študent«, potem burka »Vesela povest o žalostni princezi« in kupleti, ki jih poie g. Rudolf Vrančič. Priporočamo, da si vstopnice dobite že v predprodaji, ki je danes dopoldne v društveni sobi Rokodelskega doma. Q Uredniško mesto »Lovca«. Na razna vprašanja. če je akademska naobrazba absoluten predpogoj za urednika »Lovca« izjavljamo, da pač žeji m o urednika s tako naobrazbo; s tem pa še ni rečeno, da bi ne upoštevali tudi drugih prosilcev s primerno kvalifikacijo. — SLD. Spomini na rajnega p relata dr. Lesarja kot vodjo mg • •• • w w Aloizqevisca Rajni prélat je bil sedem let gojenec Alojzi-Jevišča. Prišel je v zavod kot drugošolec jeseni 1. 1870. Od sošolcev in soalojznikov žive danes še štirje: msgr. Mih. Arko, vladni svetnik A. Črnivec, š. svetnik prof. Al. Tavčar ter ravnatelj in slovenski pisatelj Fr. Zbašnik. L. 1893. je postal dr. Lesar, tedaj že več let bogoslovni profesor, vodja Alojzi-jevišča. Opravljal je to častno službo 10 let. O petdesetletnici zavoda je spisal zanimive Doneske za zgodovino Alojzijevišča (73 str.). Kot vodja je imel več prefektov pod seboj, dijakov pa vsako leto povprečno 60. Morda se oglasi kak bivši gojenec in popiše spomine na svojega vodjo; te vrstice prihajajo od bivšega prefekta, ki je imel srečo, da je štiri leta skupno deloval v tem zavodu. Težko si je misliti večje nasprotje kakor: na eni strnili živa, dovtipna, od veselja prekipevajoča mladina, na drugi strani pn mirni, vedno dostojanstveni, vedno resni vodja Lesar. Med obojima tečajema pa so kolebali prefekti. Vodja Lesar je po trdnih načelih vzgajal izročeno mu mladino, ined katero je bilo toliko nadarjenosti in pridnosti, če pisec teh vrstic premišlja vodjeva vzgojna načela, se mu zdi, dn je bilo prvo in najvažnejše to: nič storiti, kar bi gojence priklenilo na osebo vodjevo, vse pa storiti, da se v resnici pripravljajo za službo Gospodovo, kar je bil namen nekdanjega Alojzijevišča. Iu res lahko rečeni- tista štiri leta, ko sent bil prefekl pod njim, nisem zlepa zapazil, da bi bil vodja kaj storil samo zato, da bi ga gojenci hvalili ali radi imeli. Nasprotno! Ko je n. pr. prefekt (ki to piše), misleč, da mora — nekako po načelih sa-lezijancev —■ kar organizirati veselo zabavo, vodji predlagal, naj dovoli dijakom v odmorih razne igre: pozimi drsanje in kepanje na vrtu itd., je vodja menil; »Kaj ni mladina že sama po sebi dovolj vesela, kaj? Mar jo je treba šele k veselju spodbujati, kaj?« — Prejšnji vodja, prelat T. Zupan, je skrbel, da so gojenci vsako leto vsaj enkrat uprizorili kako dramatično predstavo; vodja Lesar tej stvari ni bil naklonjen. Zdelo se mu je, dn bi učenci s pripravo preveč časa izgubili. Samo kak čisto majhen pnzorček, ki ni zahteval ne priprave ne več ko par oseb. je dotični prefekt o pustu. t. j. ob sklepu prvega polletja, z vodjevim dovoljenjem spravil nn domači oder. Pač pa je vodja zelo |iod-piral tradicijo »Domačih vaj«. — Drugo njegovo vzgojno načelo je bilo: »Imej ga trdo, pel bo lepol« Alojzniki naj bi se že zgodaj navadili na trdo življenje, na saniozatajo. V lem oziru sta prišla z do-tičnim prefektom sicer zelo navzkriž, ali sine ira et studio. Prefekt je namreč videl, da se mnogi dijaki zjutraj kruha, ki so ga dobivali kot zajtrk, sploh ne pritaknejo, amjink gredo kar tešč v šolo; zdelo se mu je, da je to škodljivo, ko mora dečko kar štiri ure napeto delati z glavo, pa tešč. Sprožil je torej vodji predlog, naj bi dijaki dobili kaj toplega zjutraj, vsaj prežganko, zlasti pozimi. Ali vodja zopet: nel »Kot kaplani,« je dejal, »a bodo morali večkrat tešč biti vse dopoldne; kdaj naj se temu privadijo, če ne zdaj, kaj? Mladine ne smemo pomehkužiti, kaj; preveč sladkorja v mladosti, škrbasti zobje v starosti.c In pri tem je ostalo. Res torej: vodja ni z uičemer iskal ljubezni gojencev, in vendar — je je bil deležen v veliki meri. To je pa skrivnost mladega srca: videli so v vodji velik, čist značaj, moža absolutne nepristrano-sti in pravičnosti, obenem pa v njegovem obrazu prijaznost, mirnost, nikdar nobene jeze, nobene mr-kosti. Mladina, ki ima tako bistre oči, je videla, da je njih vodja res pravi možak, ki (kakor poje Gregorčič) vedno ostane enak in vedno ohrani si pokoj sladak. Morda la sioicizem pri vzgoji ni vzor, ampak dosti dobrega ima pa le zase. Prisotnosti duha ni rajni vodja nikoli zgubil. Spominjam se nekega dogodka posebne vrste (za piedpust). Bilo je opoldne. Dijaki so bili pri kosilu. Žlice so pridno zvenčale po cinastih krožnikih. Tudi vodstvo je seveda bilo pri svoji mizi. Kar se odpro vrata in v obednico stopi duhovnik visoke, impozantne postave, črnih las, izredno duhovitega obraza. V hipu je bil v sredi med obema dolgima mizama, ter pričel, ne meneč se za vodstvo, dijakom govoriti po grško. Obenem je na vse strani krilil z rokami. Ves govor — dokler ga ni s prijaznostjo prekinil vodja — se je sukal okoli grškega glagola »pčrdoi oziroma pčrdomni«. Dijaki, osupli, niso vedeli, ali bi se resno držali ali bi se smejali. To zlasti, ko jim je gospod po domače dejal: »Take vam bom po grško povedal, da boste od smeha kar p ... li.« Vodja je medtem prišleca ljubeznivo prijel za podpazduho. predstavil ga dijakom, češ: »Gospod je bil pred več leti sam dijak Alojzijevišča, potem prefekt, je nnjgenialneji mož. poliglot, in je župnik v Lučinah na Gorenjskem. Danes je ves srečen ob spominu nn aloizijeviška letu. Odtod njegovo navdušenje.« Z največjo ljubeznivostjo je peljal starega g. župnika Dolinarja k vodstveni mizi ter ga posadil nn prvo mesto Tu je gos|>od nekaj časa še zelo krilil z nožem in vilicami, sčasoma se je pa umiril. Dijaki pa, kakor sem se prepričal, še do danes niso pozabili razburljivega prizora. V dobi po velikonočnem potresu (1. 1895.) je vodja skazoval gostoljubnost najodličnejšim ljubljanskim duhovnikom. Dijaki so takrat bili kar doma, obednica v Alojzijevišču je torej samevala. Tedaj je vsak Ljubljančan, če je le mogel, spal ali pod milim nebom ali pa vsaj v pritličju. In tako so hodili čez dau na alojzijeviški vrt stari, častitljivi gospodje: stolni kanonik dr. Pnuker, L. Jeran ter dr. Kulavic. Zvečer smo vsi spali v obednici, pod mizami, vrata na vrt so bila pa odprta... zaradi varnosti. Bilo je res, kakor pravi Prešeren: Na tleh ležč Slovenstva stebri stari... In ob tisti priliki sem spoznal neko popolnoma novo stran v značaju svojega vodje: brez zavisti — te menda sploh ni poznal — je pripoznal vrlino, kjer jo je videl, pa naj je bila še tako majčkena. Prav tiste dni namreč, ko so se potresni sunki neprestano ponavljali in so stari zidovi večkral zaškrtali. sem moral za prilogo »Duh. Pastirja« sestaviti precejšnje število »zgledov« za črki B in C. Delo je bilo nujno. Sedel sem torej v svoji sobi v prvem nadstropju in pisal. Ka-dnr se je potreslo, sem seveda skočil ven, a se takoj vrnil, videč, da se nič ne podira. Gospod vodja je hodil z gg. kanoniki po vrtu. Ni se jim hotelo v hišo. In tedaj je »vztrajnost« in »neustrašenost« prefektovn (bila je prisiljena, ker je delo bile nujno!) tnko ugajala vodji, da se je je leta in leta prijazno spominjal vselej, kadar mu je dotični prefekt. pozneje ginin. učitelj, prišel za god voščit Take majhne zaslucre vidi in prizna le — dober človek. 1 D. Vselej, kadar treba okreoiti telo. pri slabostih rekonvalese*-nci, napornem 'letu, utrujenosti, staro-ti, skodel ca koncentrirane naravne krepiiue hrane di veile telesu v m>i em obsegu ve'iko red'lno vrednost pri vsem tem pa t.e obležuje želodca. Dobiva se v meh lekarnah, drogerijah in boljši!) speeeri.eUih trgov uah: mala škatlja Din 16*—. srednja skstlj* Din 32'—, velika škaitj» Din »b-— ekonomični zavoj Din 100 Dnevna kronika © Prcpreten požar, časnikarska radovednost ine je gnala včeraj že ob pol treh ua gasilski urad, da bi zvedel, če je kaj novega. Komaj sem vstopil, je ie zapel telefon in telefonist je sprejel vest, da da so se v poslopju Osrednjih mlekarn na Majstrovi .ulici 10 vnele saje v dimnika in da se iz strehe močno kadi. Dvo minuli zatem je že odtrobil tren-ski voz z gasilci na pomoč. Ko so gasilci prišli tja, so hitro ugolovili, da ne gore saje v dimniku, pač pa da se je pri stranki M. V. vnela stena od peči (»gušperčkac). Hitro so udušili požar, ki bi lahko pri neprevidnosti vpepelil vse poslopje. © Nesreča pri delu. Danes dopoldne je delavka Poljšak snažila v tovarni Krisper v Spodnji Šiški posodo, v kateri je bila gumijeva raztopina. Posodo je očistila s papirjem, nakar je botela vreči papir v peč. To se ji je tudi posrečilo, vendar se je papir tako hilro vnei, da je skoraj v trenutku zagorela gumijeva masa, ki je zgorela s silnim plamenom. Plamen je seveda švignil iz peči, obžgal delavko po roki in ji hkrati zazgnl obleko. Skoraj naenkrat je bila vsa delavka v plamenu. Tovariši in to'arišice so hitro priskočili na pomoč, vendar je že bilo prepozno. Reva je dobila po vsem telesu težke opekline, tako da so jo morali reševalci odpeljati z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je dobila težke poškodbe in da je njeno stanje nevarno. © Nesreče. Danes dopoldne je zapadli sneg zahteval že prvo žrtev. Veber Neži, stanujoči v Ci-glarjevi ulici v Moslar 37, je spodrsnilo in je padla tako nesrečno, da si je zvila nogo. Rešilui avtomobil Je prišel hitro na pomeč in jo odpeljal v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. — V potek popoldne Je 33 letnemu rudarju Vovku Francu padel pri delu v rovu na nogo težak tram in mu zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. © Podporno društvo za služkinje ima svoj redni občni zbor danes poj Idne ob 3 v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje. © Mestna plinarna priredi danes ob 1 popoldne v prednvaluici v šoli pri Sv. Jakobu predavanje o plinski kuhi, na katero se vabijo kuharice in kuharske pripravnice. Vstop prost. Vhod iz Florijan-ske ulice. © Javno predavanje. V sredo, dne 11. t. m. je predaval v IJdružeu.ju jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev Ljubljana pomočnik ravnatelja g. inž. Klodič o Kvarnerskih lukah in novi železniški zvezi Slovenije /. morjem. Za to predavanje. je vladalo med železničarji», kakor tudi Ostalim občinstvom veliko zanimanje in je bil tiidi ob-k teniu odgovarjajoč. Dvorana glasbenega društva iSloge: v Ljubljanskem dvoru je bila polno zasedena in poslušalci so pazno sledili izvajanjem gospoda predavatelja. G. predavatelj je obdelal prvi del nazorno zasnovanega predavanja, t. j. kvarner-ske luke. V petek, dne 20. t. m. se to zanimivo predavanje nadaljuje. V sredo, dne 4. marca pn predava ob 20 istotam načelnik strojnega oddelka ravnateljstva drž železnic g. inž. Dolinšek -O racionalizaciji v splošnem gospodarstvu in v strojni službi železnic posebej*. UJNŽB je začelo hvaležno nalogo s prirejanjem teh predavanj, ua katerih hoče seznanjati tako železničarje kakor tudi širše občinstvo s pridobitvami v železniških in sorodnih strokah. Ta predavanja so javna in vsakomur dostopna. © Vsi člani Podpornega društva želez-iških uslužbencev in vpoVojencev naj se zanesljivo v svojo lastno korist udeleže občnega zbora Podpor-uega društva železniških uslužbencev in vpokojen-cev v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo due 22. februarja zlutraj ob 8. uri v kolodvorski res'avaciji (Glavni kolodvor), stekleni salon. Sestanek je za vsakega člana zelo važen, ker gre za glasovanje za povišanje odpravnine. © Mestno načelstvo ljubljansko je o priliki požarno policijskih ogledov podstrešij v mnogih primerih po svojih organih ugotovilo, da shranjujejo mnogi posestniki v podstrešjih seno in druge lahko vnetljive snovi. Radi požarne varnosti prepoveduje mestno načelstvo nadaljnje shranjevanje teh predmetov v podstrešjih Za njih odstranitev iz podstrešij daje se vsakomur rok do konca tega leta. Po preteku tega roka i>a se bodo proti onim, ki bi se temu ne bili pokorili, uporabile najstrožje ka-«enske mere. © Loulknrsky odbor československć Obce v Lnbluni hroje dines o 16. hod. v Narodnim domć veselohru >Kawoarek vždy vitezi«. © Lovci, pozor! Pripravljalni odbor za osnovanje novega lovskega društva sklicuje sestanek radi sprejema pravil v četrtek, 19. t. m., ob 8. uri v salonu gostilne Košak, Krekov trg. © Ribe žive. sladkovodne s Štajerskega, ter namočeno polenovko najboPše vrste vedno svežo, nadalje vse najbolj izbrano delikatesno in špecerijsko blago nudi F. R. Kovačit, Ljubljana, Miklošičeva cesta 32. © Norveški lodni in originalni angleški bur-berrys ravnokar dospeli. Cene znatno znižane. Dobile naiceneie pri tvrdki Novak, Kongresni trg štev. 15. Neobvezen ogled. © Ovratnike hUienično pere. svetlo lika. kemično fli«»' obleke- Šimenc. Kolodvorska 8. — Winnetou izšel. Insérât na zadnji strani. Jesenice Himen. Gospod Franc Torkar ml. se poroči danes z gdč. Minko Bulovčevo, ie znana osebnost v športnih krogih posebno med turisti. Nevesta je poslovodkinja pletdjske zadruge na Breznici. Ne pozabite, da bo danes, na pustno nedeljo, prijezdila v Krekov Prosvetni dom »Teta na konju«. Športni odsek K. P. D. »Borec- rezdeli danes darila, priborjena nedeljo ob priliki sankaske tek-ne. Snega imamo dosti, smuka naravnost ideal-ia. Skakalnica pod Možakljo vzorna. Ker je vreme za zimski šport kar najugodnejše, bo danes brez dvoma na vseh pobočjih južne in severne strani savske doline zelo živahno Koledar Nedelja, 15. februarja (tretja predpepelnič- nedelja) : Fuustin, mučenec; Jordun, spozna-valeč. Ponedeljek, 16. februarju: Julijami, devica-mučenicu. Novi grobovi + Rogatec. Dne 13. februarja je umrl najstarejši mož tukaišnje nad?upnije g. Kolterer Janez, posestnik v Rogatcu št. 75., ki se ie porodil dn« 22. decembra 1838 1. v Rogatcu št. 91. Star je bil 92 let. Njegov oče je bil Kolterer Fr., dobavitelj brusnih kamenov v Rogatcu Pokojni je bil mož vere, dela in reda. Blag mu soominf + Umrla ie v Koroški Beli po težki bolezni v 61. jetu starosti ga. Neža K a p u s. Bila ie marljiva kolporterka nagega lista. Naj v miru počiva. Prizadetim pa naše iskreno sožalje. Osebne vesti = Zbolel je na liripi g. dekan Šaleške doline in župnik škalski mon«ignor Ivan Rotner. Tudi njegov kaplan g. Klemene ložef je na bolniškem dopustu: operiran je bil na slepiču 1 in leži v Celju. = Gosp. finančni direktor dr. Povalej Josip odpotuje službeno v Belgrad. Zato ne bo sprejemni strank od 16. do 23. t. m. — Za vršilca dnlSnosti izpraznjenega no'ar-skega mestu v Kamniku je postavljen dr. Beno Pehani, notarski pripravnik v Kamniku. — Poroke. Včeraj se je v Begunjah na Gorenjskem poročil veleirgovec in posestnik gosp. Franc Gorjanc iz Kranja, z gdč. Marijo Stroj, hčerko lesnega trgovca, gostilničarja in posestnika tz Zapuž. — Danes sc poročita gosp. Adolf Prah, tovarnar v Kranju in gdč. Milena Crobathova, hčerka veletrgovea gosp. Franca Crob'itha v Kronju. — V Laškem sta se poročila gosp. Teršek Anion, posestnik in gostilničar v Harju in gdč. Marija Knez, hčerka posestnika in trgovca iz Marije Gradca,— V Tržiču sla se včeraj poročila gosp. Josip Korošec iu Marija Jermanova. vsem novoporočerieem naše iskrene (Vstitke! = Poročila stii se v Cirfcovcih Davorin Modic, poslovodja i .z Ljubljane, in gdč. .Vnica Zeipnnova, hčerko vpokojen ega železniškega uradniku in posestnika v Mihovcih. No>voporo-čencema želimo obilo sreče! = Iz železniške službe. Upokojena sta uradnik HI-2 Prinčič Rajko, komerc. uradnik. Ljubliana gor. kol., III-3 Maver Franc, prometni uradnik, Rajhenburg. — Premeščeni so: uradnik JII-2 Herman Alojzij, admin. uradnik, Zalog v Ljubljano glav. kol; III-4 Majdič Ivan, admin. uradnik, Su-botica v Krani; zvaničnik 1-4 Vogel Andrej, komerc, zvaničnik, Raihenburg v Ljubljano glav. kol; zvaničnik H-2 Grobovšek I.eopold, pisar, zvaničnik. Maribor glav. kol v Maribor kor. kol.; služi-telj 2. skupine Rojka Friderik, svetilričar, Maribor kor. kol. v Maribor glav. kol. — Napredovali so: v zvaničnika 1-2 Pire Alojzij, vlakovodja, Liubliana tfor. kol., dosedaj zvaničnik II-1; v zvaničnika II-l Oblak Franc, svetilničar, Rakek in Selan Janez, vratar Ljubljana glav. kol., dosedaj oba slu-žitclja. — Prometni izpit so polomili dnevničarji: Pleša Jožef, Črnomeli; Prosen Boris, Ra:benburg; Zwôlf Jožef. Grosuplje; Arhar Franc, Zagorje. — Komercijalni izpit; uradnik If-5 Sepič Anton, Murska Sobota; Derganc Jožef, Trbovlje; zvaničnik П-3 Karner Jakob, Kamnik; dnevničar Naveržnik Ka-rol, Grobelno. — Služba je prestala uradniku 41-3 Logar Josipu, komerc. uradniku, Rakek. — Stalnost fe priznana zvaničnikom: 1-4: Pole Frančišek, 1 kuriln. Ljubliana glav. kol.; Dovč Frančišek, lturiln. I Ljubljana glavn. kol.; Kovič Avguštin, kuriln'ca i Zidani most; Kokol Rihard, kuriln. Liubljana glavn. ! kol.; zvaničnikom 11-3: Peroci Rudolf, kuriln. Liub-1 Ijana gor. kol.; Sakelšak Ivan, kuriln. Ljubliana, gor. kol.; Molk Avguštin, progov. sekcija, Liubljana glav. ргола; Pavlovčič Janez, kuriln. T.iubljana gor. kol.; Krošelj Anton, Ljubljana glavn. kol ; Kune Janez, kuril. LiuHjana gor. kol.; Kolenc Jožef, kuriln. Ljubljana gor. kol.; Ve'ikovrh Janez, kuriln. Ljubliana gor. kot; Stoje Jakob, kuriln. Ljubljana gor. kol. Ostale vesti — Proslava 80 letnice P. Hugolina Sa'tnerja. Gospod P. Hugolin Satiner, odlični slovenski skladatelj, bo dopolnil letošnje leto svoje 80. leto. Glasbena Matica v Ljubljani priredi v proslavo svojega častnega člana koncem meseca marca slavnostni koncert, na katerem bo izvajala njegovo kantato za solo, zbor in veliki- in orkester; »Oljki . Na kon-i cert, ki ga bo vodil ravnatelj Mirko Polič, že danes opozarjamo vse častilce odličnega našega skladatelja. Podrobnosti v kratkem. — Winnetou izšel. Insérât nu zadnji strani. — Vsem podeželskim odroin! Ljudski oder v Ljubljani je zvedel, da so se raznesle vesli, da jc Ljudski oder v Ljubljani neha! obstojati in zato tudi prenehal z. izpoeojevanjem knjig in garderobe. Rudi tega daje Ljudski oder vsem tole pojasnilo: Vsled prezidave stavbe Ljudskega doma je bil oder demon ti ran. Zato jc Ljud-ski oder primornn začasno opustiti uprizarjanje predstav nn lastnem odru in se mora omejiti za sedaj na igranje v ljubljanskem radiu in na gostovanju po deželi. Popolnoma v dosedanjem obsegu iti na dosedanji način pa sc vrši izposojevnnje iger in garderobe, na kar nu tem mestu še posebej opozarjamo vsa podeželska dramatična društvu. — Potovanje po Sredozemskem morju v pomladnem času v aprilu in maju brez dvoma kar najbolje vpliva na zdravje človeka. Vseh udobnosti, ki jih nudi to potovanje, bodo deležni oni, ki letos potujejo v Palestino ia Egipet. Potovanje se začne v Genovi 19. aprila in se konča v Benetkah 11. maja. Med potoma obiščejo Neapelj, Poinpejo, Vezuv, v Siriji Bal beli. v Palestini pa poleg Jeruzalema, Botlehema in Nflzareta goro Tabor. Mrtvo morje, Jordan, Jeriho ild. V Egiptu pn poleg Port Salda, Kairo in piramide Vsi stroški, hrana, vožnja na ladji in po suhem znašajo okrng 10.000 Din. Priglasili se je treba do 19. februarja Prosvelni zvezi, Miklošičeva cesta 6, Ljubljana. Predložiti je treba potni list za potovanje v Italijo. Sirijo, Palestino in Egipet. — Društva, ki s-i želr nabaviti po nizki ceni že rabljen skioptikom bodisi na elektriko ali na karbid, naj se zglnse pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, M ima točasno na razpolago dva aparata. — Pevski priiznik. Ilnbadova žuna IPS. čigar pokrovitelj je Nj. Veličanstvo kralj Aleksander L inin svojo rodno "-kupščino v nede-ijo, dne fi. marca, dopoldne v pevski dvorani Glasbene m-iticr. Popoldne pa se vrši v veliki dvorani I'n iona monstre pevski koncert, nn ka-'тгт sodcluir 12 dosedai prijavljenih pevskih društev, skoro gotovo pa še več. Spored koncertu lio zelo zanimiv; uckatere skladbe bodo izvajali prvič. Ministrstvo za promet je dovolilo udeležencem tega pevskega praznika polovično vožnjo po železnici. Dele-gati pevskih društev, včlanjenih v Hubidovi župi JPS, so vabljeni na skupščino, na koncert pa |ioleg sodelujočih vsi pevci in pevke. Natančna |>ojasniln daje uprava Ilubadove župc JPS v Ljubljani, Glasbena matica. — »Prerod« iu »Mladi junak«. Naša najzaslužnejša protialkoholna organizacija »Sveta voj-skac je zašla zadnjih par let na nekaka stranska pola, zaradi česar se je pojavil v njenem delu precejšen zastoj. Na zunaj se je to videlo že po obeh njenih glasilih: »Prerod-, glasilo »Svete voj-skec za odrasle, zadnji dve leti sploh ni več izhajal, ->Mladi junak«, namenjen protialkoholni propagandi med mladino, je pa izšel lani samo trikrat. namesto desetkrat. O vzrokih tu ne bomo razpravljali, poudarimo pa lahko, da nikakor niso bili finančnega značaja, saj je imel u. pr. »Mladi junak« nad 12.000 navdušenih naročnikov. K sreči so pa menda sedaj vse ovire odstranjene In oba lista sta dobila nova urednika, ki jamčita za pestro vsebino in redno izhajanje. »Prerod« je vzel v roke pionir našega organiziranega protialkobol-nega gibanja, gosp. duh. svetnik J. Kalan, »Mladega junaka« pa znani mladinoljub. gosp. okr. šol. nadzornik Janko Grad. Pred kratkim sta oba lista zopet izšla, »Prerod« je začel kot nov, deveti letnik, »Mladi junaki: pa nadaljuje kot 4. številka lani začeti letnik. Že ti dvo prvi številki obeh obnovljenih listov, dokazujeta, da «ta v pravih rokah in da pozivata upravičeno v krog svojih naročnikov vse svoje nekdanje prijatelje. Od vsega srca jima želimo še mnogo, mnogo novih, saj sta nam oba lisla od leta do leta bolj potrebna. — Winnetou izšel. Insérât na zadnji strani. — Kdo ima prav? Davčna uprava v Krškem je v okrožnici glede oprostitve davkov družin z 9 in več olroei sporočila, da se morajo rodbinske pole pravilno kolkovali, škofijski ordinari&t pa eporoca, da so rodbinske pole v tej zadevi kolka proste. — Mariborsko gledališče gostuje jutri v Ptuju z »Odgodeno nočjo«. Mislimo, da ni niti najmanj potrebno, da širi smisel za »umetnost« in kulturo s takšnimi stvarmi. — Ekskurzija akademikov v Romunijo. Ob priliki kongresa študentov Male antante priredi z.zeza jugosl. akad. »Pobratinjslvo« 14 dnevno ekskurzijo po Romuniji (od 1. do 15. marca). Bivanje v Bukarešti 7 dni radi kongresa, v Kmpini 1 dan, kjer si ogledamo petrolejske vrelce in solne rudnike, v Sinaji 2 dni, 1 dan v Braševu. v Si-binju, Aradu in 2 dni v TemiSvaru, kjer bo slovesna komemoracija tamkaj padlim voiakom-jugo-slovanskim internirancem. Stroški bodo znalali: Vožnja po naši državi 175 Din, po Romuniji 300 Din; hrana 9 dni 3f0 Din, vizum in ostali stroški 100 Din, maksimum 950 Din. Verjetno je, da se bodo stroški znižali, če dobimo brezplačno vožnjo. Za slušatelje naše univerze je rezerviranih 50 mest,- prijave sprejema in daie na'ančnejša pojasnila (do 19. februarja t. 1.) vsak dan od 12 do pol 1 v sobi ZSAU Srečko Baraga. — Rok za vplačanjc članarine Kmetijske družbe določen do 1. marca t. I. V smislu družbenih pravil se je letos določil rok za vplačanje članarine Kmetijske dražbe v Ljubljani za leto 1931 «lo 1, marca t. 1. Zaradi tega se pozivljejo .vsi kmetovalci, da do tega roka zadostijo svo.il dolžnosti in vplačajo pri pristojni podružnici družbeno članarino od 30 Din in od podružnice določeni prispevek do največ 5 Din. — Načelslva podružnic se pa vabijo, da poberejo od svojih članov-zainudni-kov in od drugih kmetovalcev članarino najkasneje do tega roka in jo z imeniki vred dopožljejo družbi do 1. marca t. 1. — Kmetijska družba v Ljubljani. — Vngo si držijo v življenje prihajajoči in v večnost odhajajoči žlipl.jani v škalski župniji: vsakih je deset. Sosednja šimartinska župnija pu itna ravno nasproten položaj: se ne rode (komaj dva rojena letos) iu ne umirajo (ena oseba vsled kapi), pač pa sc pridno vpre-gajo v zakonski jarem. In sicer jih je letos to storilo osem parov. — Zlata ura smuknila v malho nzmoviču. Na Glavnem trgu v Kranju se nahaja trgovina irt delavnica dežnikov, ki jo vodita gospa Pečnik In njena hčerka. Ti dve sla navadno obe zaposleni v trgovini in pustita svoje stanovanje v j. nadstropju preveč brez nadzorstva. To priložnost je dognal In izrabil razmere gotovo dobro poznavajoči rokomuvh. Smuknil je v četrlek popoldne v vežo in po stopnicah, ter se ulihotapil v sobe, ki so bile odprte. Tu je našel na mizi vabljiv »rumeno lesketajoč* se plen v obliki zlate ure, ki je vredna '2000 Din, Stisnil je uro v žep in jo odkuril brez sledu. — Podporno društvo finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za dravsko banovino v Ljubljani, ima svoj redni občni zbor v petek 20. t. m. ob 20 v dvorani hotela Miklif. Opozarjamo članstvo da sc ga polnoštevilno in točno udeleži. — Odbor. — Tudi znamenje časa! Minuli ponedeljek so jc vršiln v Velenju liciiacij^kn oddaja gramoza za banovinske ceste šoštanjskega sodnega okraja. Udeležba je bila zelo velika. Ponudniki so šli večinoma tako nizko, du bodo zelo malo uli celo nič zaslužili z vožnjo. Vzrok je kriza. Vožnje lesa ni. Konji morajo pa tudi v hlevu jesl i... — Družbeni oklic. Od dne 17. februarja do dne 17. marca 1931 se nadaljuje prodaja pod roko v uradu Szapary v Murski Soboti Prodaja se vrši vsak dan. Informacije daje okrajno sodišče v Miu-fki Soboti. — F. S. Finžgnrjevi zbrani spisi eo najbolj priljubljene knjige naše novejše književnosti. Pisatelju izkazuje ob ujegovi 00 letnici vsa kulturna javnost najlepše priznanje, toda največje priznanje bo, ako gredo Finžgnrjevi spisi še bolj med narod. Zato bi ne smelo bili ne knjižnice ne izobraženega človeka brez leh spisov. Dozdaj je izšlo sedem zvezkov (prva dva — Pod svobodnim »olncem — bosta v kratkem ponatisnjena; kmalu pa sledi VIL zvezek z .izrazitimi kmečkimi povestmi. Naročajo ee ti spisi pri Novi založbi v Ljubljani, ki jih je prevzela v založbo. — »Ilustracija«, 2. številka III. letnika je izšla s sledečo vsebino: Mali pierrot. — Usoda maske: iz demonskih svetišč v pustolovsko zn-jdotje (Boris Orel) — /. veselih predmistnih prireditev. — lovski ples na Taboru. — Razvoj družabnega plesa (K. B.). — Smuk na Pohorju (A. B). — Drsalke (M. C.). — Ce Irak dobro pristo.ju (N. O.). — I/ gledališč: Figurine. Gostovanje Baklanova. Werther. Nina najin, punčka moja. — T. G. Musaryk častni doktor univerze v Ljubljani. — Ruski pesnik Igor Sever-janin v Ljubljani. — F. S. Finžgar — šestdcse.i-letnik. — Nove knjige. — G zimskem spanju živali (Dr. St. Bevk). — Žcnitcv Yu^fn Khana. čas € Vas varujejo ANACOTMSTflE Dobivajo se v vseh lekarnah Cena muiega zavitka 8 Din voiinogu 15 Din Varujte se ponaredbl Roman. (F. Ileller). — Film: Novi filmi. — Teh-uično delo za zvočni film. — Film v službi liigi-ienske propagande (Mladen širo'-a). — Lilian Harvcy in Willy Kritsch v Ljubljani. — Per-genski oltar v Herlinu. R. Ložar. — Naš vsak-j danji kruh. — Rože iz papirja in blaga. — Prekmurske narodne noše. Manj, baba, ma.nj! — Kaj bi bilo če bi ne bilo Zalivskega loka. — Narava obli.kuje. — Na potovanju v Avstralijo. — Ledarii (Dr. V. Bohinec). — Nuslovna slika na ovitku: M. Bamblč: Kurent (akvarel). Ilustracija se dobi v vseh trafikah in knji-garnaii po tO Din. — Naročnina celoletno 100 Din — polletno 50 Din. — Plačuje se lahko v mesečnih obrokih. Zahtevajte »Ilustracijo« brezplačno na ogled. Uprava »Ilustracije« Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6. — Nove knjige: Sv. Avguštin. Oenovne filozofske misli sv. Avguština. Poizkus kulturnozgodovinske apologije novega življenjskega idealizma in svetovnega optimizma. Spisal dr. Fr. Veber. Ljubljana, 1931. 176 strani. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena eleg. vezani 80 dinarjev. — Deklica г odprtimi očmi, povest. Francoski spisal Pierre L'Ermite (Ljudska knjižnica 36. zvezek) 30 Din, vezano 42 Din. — I,ogaritmično računalo, spisal inž. St Dimnik 12 Din. — Naša hrana, problemi pravilne in cenene prehrane, spisal Fr. Skof, 10 Din. — Postanek in razvoj drame. I. del. Tragedija, spisal dr. Fr. Bradač, 60 Din. — Od A napa do Soče — potopisne črtice, spieal R. Bednarik, 12 Din. — Prvič v Kocbekovem kraljestvu, spisal Skobe, 12 Din. — Brcve Pavla V. Tomažu Hrenu dne 27. novembra 1609. ob 300 letnici Tomaža Hrena spisal dr. J. Turk. 25 Din. Vee te knjige se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Za prijavo renfnine, katero Je treba vložiti pri pristojnem davčnem uradu do 20. februarja, dobite polrebne tiskovine v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Poln slane 1 I>in. Imenovana knjigarna ima v zalogi tudi druge davčne tieko-vine in sicer za pridobnino, pavšalni davek, uslui-benski davek, zgrodarino in prometni davek. — Sadjarji! Sedaj je ба«, da si nabavite >ARBORIN«, najboljše sredstvo za zimsko zatiranje sadnih škodljivcev. Arborin je preizkušen od odličnih strokovnjakov, ki so ga ocenili kot najboljši drevesni karbolinej naše kraljevine. Proizvajalec: »Chemotechna«, družba z o. z^ Ljubljana, Mestni trg .št. 10. — Winnetou I. ктелек včeraj rarposlan — dosedanjim naročnikom. Oni, ki eo prejeli poizkue-ni snopič, pa še niso naročili, bodo ta teden dobili L zvezek na vpogled. Vei oefali izrezite ineerat na zadnji strani! — Otrok. Tako željno pričakovani II. zvezek vzgojne knjižice »Otrok« izpod peresa kanonika Josipa Volca, priznanega vzgojitelja in mladino-slovca, izide te dni. O vrlinah te knjižice priča v polni meri že njen prvi zvezek, ki je vzbudil toliko zanimanja ne le med vzgojitelji ampak tudi v ostalem svetu. Ne glede na njegovo bogato vsebino sta že poljudnost io lepi Volčev slog odliki, ki knjigo najširšim plastem že sami priporočata. Drugi zvezek, ki v pogledu omenjenih odlik ne bo kar nič zaeslajal zu prvim, bo v glavnem obsegal dva dela. Prvi bo obravnaval napake pri vzgoji z vzgojiteljske strani. Zlasti očetje in matere, očmi in mačehe, pa tudi drugi vzgojitelji bi morali ta poglavja kar nainatnnčncje preštudirati, če hočejo imeti pri svojem vzgojnem poslu kaj vidnega uspeha! — Drugi del pa prikazuie otroku, in to zlasti z njegove senčne strani. Podrobno obravnava strasti, ki se pojavljajo pri vsakem otroku prej ali slej, vsako posebej, obenem pa daie mnogo smernic in navodil, kakor jih je inot'iče že v kali zatreti. Zelo posrečena in povsem točna pa je v tem delu ludi diferenciacija otroka z ozirom na spol, starost in njegov temperament. — Knjiga, ki v tako posrečeni obliki obravnava naibolj pereče vprašan ie da-našniega časa. vzgojo mladine, in daje vzgojiteHeni mladine toliko bogatih naukov za njihov vzvišeni vzgojni poklic, v resnici zasluži, da postnne ne lc koristno čtivo, temveč prava učna k n .11 g a , ki naj bi jo vzgojitelii — poglavje za poglavjem — obravnavali pri roditeljskih večerih, ki nuj bi jo duhovščina uporabljala pri pouku za matere in naj bi si jo sleherni vzgoiitelj v polni meri osvojil. — Knjigo bo dobiti tudi v lični vezavi — oba zvezka skupaj vezana — v prodajalni KTD (H. Ničman) v Ljubljani-. — Opozaramo na oglas SvelloHkaMce Šimenc, ki se je na novo moderno opremila. Na poseben način lika ovratnike, da se kravata lahko uloži in se ne poškoduje. Obrabliene ovratnike obrača kar podaljšuje njihovo življenirko dobo. Cene so zaradi mehaniziranja obrata globoko znižane. — Winnetou izšel. Insérât na zadnji strani. — Podporno društTo železniških usliivbeneev in upokojencev v Ljubljani ima svoj letošnji občni zbor dne 22. februarja v steklenem salonu restavracije na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Pričetek ob 8 zjutraj. K obilni udeležbi vabi edbnr. ir Sanatorij v M-sriboru, Gosposka ulica 49, telefon 2358. Lastnik in vodia primarij dr. Čer-nič, specialist za kiru-gio. Sanatorii Parada o hudičevem mostu< bo s svojim dobrosrčnim humorjem razveselila vsakogar. Druga - Igra o pohlepnem mesarju*, pa bo v šaljivi obliki pokazala marsikaj novega. kaj bolj neestetskeea kot je motorno kolo? In tu ; Pustna nedelja je. in mariborski študentje nam bo- naj govorimo o dekorativni zasnovi slike s ceste, 1 ----J!,! ■—: —« ——*----- katere predmet bi bilo motorno kolo? Ne, ne, po mojem bi te stvari spadale k večjemu kot igrača za rokodelce.« Obema ugovarja avtomobilist: »Vi govorite o stvareh, ki jih ne razumete. Motor je največji triumf našega časa, z njim smo si izvojevali zemljo, morje it) zrak. premagali oddaljenost ter tako podaljšali čas, ki nam jc na razpolago. Kaj bi bili brez motorja? Da nain zvesto ne služi, bi človeštvo ostalo brez moči. On je naše zlato, on je naš zaklad.« Slikar in pesnik pokličeta gostilničarja, zahtevata račun ter se poslovita od avtomobilista. Zunaj si vzameta avtoizvoščka ter sta bila vesela, da sta nekaj minut nato dospela domov. Avtomobilist pa je zaman skušal zagnati avto. Potil, vrtil in trudil se je na zaganjaču, a minulo je tri ure, predno je spravil vžigalno napravo zopet v red — med tem pa je preklel stokrat in tisočkrat vse, kar se je imenovalo motor. JrbovVe Nelojalno postopanje Zveze rudarjev Jugoslavije. Danes se vrše volitve v II. rudarsko skupino. V »Slovencu« smo že poročali, da so se vse strokovne organizacije v našem rudniku združile za skupen nastop pri teli volitvah. Na tozačlevnemm sestanku so se predstavniki ZRJ in NSZ na predlog zastopnika Jugoslovanske strokovne skupine rudarjev Filipa Križnika ze-dinili nn skupno kandidatno listo pod imenom »Združena kandidatna lista strokovnih organizacij in druge rudarske skupine«. Drug drugemu so si dali tudi častno besedo, tla ne bo nihče kršil tega sporazuma. Kljub temu pa je Zveza rudarjev Jugoslavije sporazum prekršila in postavila svojo kandidatno listo. Vse ostale strokovne organizacije skupno г II. rudarsko skurpiino pa so ostale enotne in s tem ijoka-ztile. da jim ne gre za lastno korist, temveč za koristi rudarjev. Zveza rudarjev Jugoslavije je (KKHovno dokazala, da ji ne gre za rudarske iu- rirtïi j j- ga častitljivi mestjani že dolgo ne pomnijo, rudarji, bodo storili svojo dolžnost in volili \ Dr"S' Prlš1' v Maribor iz Pr.morja, kandidatno listo, ki je bila postavljena na zgo- j raj omenjenem sestanku |K> Jugoslovanska stro- | Murska Sobota Nesreča pri delu. šestnajstletni Drvarič Ludovik je dr. V.-u cepil drva. Enkrat je nekako nerodno zamahnil s sekiro. Ta se mu je zasekala v levo roko in mu zadala hudo rano. Družino šolskega upravitelja Preiningeria v Dobrovniku je zadela huda nesreča. Na hripi sta oboleli soproga in tašča. Obe sta dobili pljučno vnetje in so ju v kritičnem stanju pripeljali v tukajšnjo bolnišnico. V Črncih pri Murski Soboti je umrla mlada Tudjanova žena. Zapustila je tri male otročičke. do nudili vsaj nekaj uric čiste zabave. Odgoilena noè jo burka, ki jo bodo v ponedeljek zvečer igrali mariborski igralci v ptujskem gledališču. Traja dve uri. Higienska razstava, ki jo priredi mariborski Zdravstveni dom, se odpre danes dopoldne ob pol enajstih. Ves teden bo potem odprta dnevno, zjutraj in popoldne. Doma* praznik je bil kriv. V Šikolah pri Cir-kovcali so klali prašiča. 22 letni Brglez Franc je pomagal vleči prašiča iz svinjaka. Pri tem se je zadel v rjast žebelj in si zastrupil kri. Prepeljati so ga morali v ptujsko bolnišnico. Ekspozitura cestnega odbora v Ormožu. Nu seji okrajnega cestnega odbora v Ptuju so sklenili, da zaprosijo kr. bansko upravo za vpostavitev ekspoziture v Ormožu. Med razlogi navajamo: Občina Ormož da brezplnčno za to ua razpolago potrebno uradne prostore Poslovanje bi se tako vršilo mnogo hitreje. Ljudje pa bi prihranili na denarju in času. Saj je Ormož oddaljeu od Ptuja 25 kilometrov, od skralne mejo ormoškega okraja pa jo Ptuj 60 km daleč. Ekspozituro bi vodila sedanji podnačelnik srezkega odbora g. Kuharic s pomočjo tajnika Mlinarja. Oba ta dva stanujeta v Ormožu. UradoValo naj bi se tedensko v ponedeljek in torek ter vsako prvo sredo v mesecu, ko je v Ormožu uradni dan politične uprave. Raihenburg Ali že veste, da ima • Slov. kat. izobr. društvo-v Slomškovem domu« veliko knjižnico s ca 400 knjigami? Takoj se vpišite kot član. ne bo Vam žal. Knjižnica posluje ob nedeljah v »Slomškovem domu« od pol 9 do pol 11 in od pol 12 do 12. Zapomnite si: Dobra knjiga je najboljši prijatelj!« Marfbot Veliki snežni zameti Maribor, 14. februarja, noči na soboto je zapadlo toliko snega ka- kovni skupini. Narodni strokovni zvezi in II. rudarski skupini. Zveza rudarjev Jugoslavije ni storila prav, da je v tako težkih časih kršila enotnost in postavila kljub že doseženemu sporazumu svojo listo. Vsi pošteni rudarji IkxIo danes glasovali za enotno listo rudarjev in s tem pokazali svojo zrelost. Vsi na volišče za skupno in enotno listo! Za zadn|e 14 dni predpusta smo dobili sneg. Takoj so oživeli vsi klanci in bregovi. Staro in mlado se smuka in navdušeni smučarji, novinci in stari gadje, so razorali vsa uporabna pobočja. Za novo cesto si jih je že precej razbilo nosove in odneslo plave buške. Povsod si v nevarnosti, da treičiio vate kake sanke ali da jih dobiš z deskami po glavi. Kum je ves živ. Sveta Planina ravno tako in če prebrodiš žamete od Javorja preko I ize tja v silne strmine nad čečami, povsod je pustilo sledove smučarsko navdušenje. Tudi tujci prihajajo, zlasti Zagrebčani. Trboveljska okolica je polna naravnih krasot in ima čisto planinski značaj. Kakor v pravljici so lepe tihe samotne poti tam gori pri svetem Marku in sveti Katarini, skozi temne gozdove proti vrhovom Mrzlice, kjer se ti odpira pogted v Savinjsko dolino, na bele planine in globoko razjedene hribe proti Laškem. V sot'cu se iskrijo snežni kristali, ivje te boža s svojo čisto belino in le smučke režejo sled čez zasnežene jase, nad katerimi se boči prečudno lepo sinje nebo. Tu gori pozabiš na krizo, na slab plačilni pa menda tolikega zimskega belega blagra še sploh niso videli. V notranjosti mesta ga je zapadlo za preko pol metra, tako da ga je na nekaterih mestih v notranjosti preko 1 meter. Gori na pohorskih in kozjaških predelih pa ga je zapadlo toliko, da je hiše čisto zadelal. V mesto so prišli nekateri kmetje samo iz perifernejših delov mesta in se je le malokateremu iz bližnje okolice posrečilo, da se I je priboril v mesto. Zanimiv je bil pogled na današnji trg, ki nudi sicer sliko pravcatega razkošja j in blagostanja. Na novem delu Glavnega trga je □ K akciji za znižanje tržnih ccn. Od načel-stva mestnega tržnega odseka smo prejeli sledeče: Odsek je tekom decembra in januarja imel več sej, na katerih se je temeljito posvetoval radi znižanja tržnih cen. V posebni vlogi na kraljevo bansko upravo je stavil tudi tozadevno predlogo in prosil bansko upravo za odobritev. Vloga jc bila odposlana dne 14. januarja v Ljubljano. Navzlic urgenci j od strani mestnega načelstva z dne 4. februarja t. 1., pa še ni prispela rešitev iz Ljubljane. Toliko v informacijo prebivalstvu. □ Scherbaumov dvorec v novih rokah. Znani Kvišku zdai dežela vsa! Vendar ena odrešilna beseda! O Katoliški akciji se toliko govori, toda akcije ni opaziti veliko, rie vedno iščemo definicijo Katoliške akcije in se vprašujemo, kaj je prav za prav Katoliška akcija in kaj hoče. Zdaj pa je prišla na dan knjiga z zgornjim naslovom, ki nam kratko iu jasno brez vsakega umetnega definiranja pove, kaj je Katoliška akcija: Katoliška akcija ni nič drugega kakor delu. delo na vseh poljih krščanskega življenja. Nič manj kakor 38 raznih polj ali panog veiekega življenja nam pokaže, na katerih so lahko udejstvuje Katoliška akcija. Vsaka teh panog je nakrntko obdelana, osvetljena, in so podani praktični predlogi, kako naj se na dotičnem polju dela. ■Ljudje božji- — pravi knjižica — »ki si želite Katoliške akcije, evo vam dela, da vam ga ue zmanjka nikdar Delokrog KA je brez mej.« Po pravici imenuje knjižica sama sebe nekak katekizem Katoliške akcije, ln vsi, ki hočejo v K A sodelovati, brez tega »katekizma« ne bodo mogli izhajati. Posebno dragocen in dobrodošel je ia "katekizem--, ker nam na podlagi državnih zakonov, katere doslovuo navaja, jasno pokaže. vkoliko država ščili vero in moralo, ter nam odkrija skrivnost, da bi se dalo na podlagi teli zakonov v zaščito javnega reda in morale mnogo več storiti, kakor se je doslej storilo. Iz knjige so i da razbrati, da se je pisatelj sam na najnierodnj-nejših mestih informiral, kako se dado ti zakoni tolmačiti. Knjižico krasi lepa naslovna stran, ki nam predstavlja pristno ljubko slovensko pokrajino, tako naravno, da bi skoraj mislili, da je fotografija; in vendar je umetno delo. Pisatelj noče biti imenovan, vendar ga iz njegovega sloga in pripovedovanju kmalu spoznamo. Namesto podpisa stoji geslo — menda njegovo in Katoliške akcije sploh: »Caritas Christi urget nos — Ljubezen Kristusova nas priganja.« Knjiga je pisana z zanosom in ognjem — kakor naznanja že naslov »Kvišku zdaj, dežela vsa!< Prav primerno je pisatelj posvetil in poklonil svoje delo presvetlemu nadpastirju dr. Gregorljn Rozmanu, ki mu je Katoliška akcija zelo pri srcu. Povedati smemo še to, da bo »Kvišku« prevedena v hrvaščino in nemščino —založnik za nemško je že dobljen — ker Nemci baje nimajo tako praktičnega navodila za Katoliško akcijo kakor je to. Ker so nazori in okusi različni, se morda vsak čitatelj ne bo strinjal z vsako mislijo, ki je tu zapisana. Ni namreč lahko v toliko vprašanjih, o katerih se razpravlja, zapisati vsakemu vsega po volji Hvaležni pa moramo biti pisatelju, da nam je podal toliko dragocenega materijala za Katoliško akcijo. In pri-j čakovati se sme, da se bo na podlagi tega i>kate-: kizma- KA res povsod v polnem obsegu pričela, i • ena knjigi 20 Din. vezani v platno 30 Din. Vredna .iih je! Konjice Neznosnim razmeram v Konjicah mora biti ; Scherbaumov dvorec je prešel v last mariborskega , Sn^ni^bo^RdeŠ ^ Ci j ravno pri tej priliki je loliko vsakdo, pa če bi bil še tako slep. spregledal in spoznal, kdo pravza- Kredilnega zavoda. П Ustanovitev nove zadružne pekarne. Na- „ _ . bodo cene precej nižje in da konkurenca ni huda vsevprek ležal sneg in ni bilo videti žive duše. Na ! stvar. Kruh bodo na željo dostavljali tudi na dom. starem delu trga pa nekaj mizic, kolikor je bilo pač posameznim prodajalcem mogoče, da odstranijo snežene plasti. Nekatere prodajalke mleka in mlečnih izdelkov pa so se razvrstile kar vzdolž pločnikov na Glavnem trgu in tako z blagom na pločnikih prodajale. Promet je v mestu tekom dopoldneva inalodane čisto zastal, dasiravno so bili veliki motorni plug in pa vsi leseni plugi že v rani uri na delu. Peki so imeli zamudo za celo uro in še več, inlekaric iz oddaljenejših krajev pa sploh ni bilo na spregled. V zgodnjih dopoldanskih urah je celo v notranjosti mesta avtobusni promet malo odpovedal in ga je bilo šele pozneje mogoče vzpostaviti ua posameznih progah v normalni meri. Ni čuda, sai se je nadelalo pred posameznimi trgovinami toliko snega, da ni bilo posameznih trgovin niti mogoče odpreti, ampak je bilo treba poklicati na pomoč mestne delavce. Mestna občina je poleg že zaposlenih delavcev za odstranjevanje snega morala najeti še nove moči. Na zunanjih progah pa avto- bavljalna zadruga državnih nameščencev bo otvo- i ,._„„ „„„'s,, "„„„„„ _ ' Y„~Z~'хГГ ~ ---. rila svojo pekarno za zadrugine člane. Pravijo, da j ^poStent ljudi, ki nima absolutno nobene zaslombe pri našem poštenem kmetskem ljudstvu. In ta peščica se Se C Skupinske tekme SPD — prestavljene v mesto: Skupinske tekme za StreharjeV pokat ki bi j ,uJf £ f Casl- ko Je Par se imele vrtiti danes na Pohorju, so le radi pre- '» ° '"^0;™'J*™ za 7''° visoko zapadlega snega .prestavile v bližino feh Elitni vsa, ' " ^"'^ГЈ -ETAtt dan,'na vso zavist in kruhoborstvo in malenkostno ' busni_ promet sploh ni funkcijoniral. To velja za sebičnost doline. Tu se spet zaveš, da si človek, ustvarjen po božji podobi in v svobodni lepoti narave zasluti duh svobode tudi tvoje v delu in suž-nosti гп kovano srce. Ni slučaj, da ravno mi v Trbovljah tako ljubimo sport v "aravi. Iščemo pač to, česar nam dolina ne da: zdravje, ceno osebnosti in svoboden razmah duha. Darilo. Na Pleskem so veseli svatje na gostiji g. Janka Jermana nabrali za revne rudarske otroke 120 Din. — Bog plačaj! — Winnotou izšel. Insérât na zadnji strani. Celje Ijek 16. februarja ob 8 zvečer bo v okviru prosvetnega večera in pod naslovom »Nekaj za pust« izvajan v Ljudskem domu sledeči spored: 1. Donizetti: Don Pasipiale. Salonski orkester. 2. J. Sturm: IInj- "5,478.942.50 Din, na davku potujočih obratov duki, koračnica. J Rosen: Pošta na saneh, šaljiva 545.500 Din. Vsega skupaj drž. davkov torej polka. J. Rosen: Vrabci, šaljiva polka Izvaja Celj- ! 32,145.277.64 Din. Glede doklad se glasijo šte- slri citraški krožek. 3. F. Lehar: Friderika, salou- vilke: za okrajne cestne v mariborskem ribnikov. Start ob 14 pri Loškem domu. Cilj isto-tam. □ V dvorani Prosvetne zveze igra danes Liudski oder Poslednjega moža . Pričetek ob pol 17. □ Poceni meso. V torek se bo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici prodalo 140 kg govejega mesa po 0 Din kg. Prodaja se bo vršila na osebo največ 2 kg. П Mariborska Glasbena Matica pojde na turnejo v Srbijo. Kakor smo že poročali, pripravlja pevski zbor mariborske Glasbene matice že delj časa koncertno turnejo, ki jo priredi meseca aprila i obiskom v Belgradu, Nišu, Sltoplju in drugih večjih mestih. Nastooal bo s čisto narodnim programom, spopolnjeuiui z nekaj umetniškim' kompozicijami. □ Nezgode. 18 letni dijak Hinko Pogačnik iz Ruš je pade! na stopnišču tukajšnje realne gimnazije in si pri padcu zlomil levo nogo v podkolenu. — Z voza je padel pri Kamnici 59 letni gostilničar Jernej Očko in zadobil pri padcu poškodbe na glavi in obeh sencih. □ Nočno lekarniško službo ima tekoči teden lekarna F. Albaneže pri Sv. Antonu v Frankopa-novi ulici. □ Stjepau lvelja odhaja. Dve sezoni je deloval na mariborskem odru in žel krasne uspehe. Sedaj pa odhaja, ker mu zdravstveno stanje ne dopušča, da bi bil kos prezaposlenosti in naporu, s čimer mora spričo pičlega ansambla računati vsakdo, ki stopi na mariborski oder. Še posebej velja to za letošnjo sezono, dasiravno je gledališko vodstvo storilo vse, da ohrani gledališču popularnega in iz-bornega igralca. V kratkem bo Stiepan lvelja imel svoj poslovilni večer, na kojern se bodo gotovo šte- 545.500 Din. Vsega skupaj dri"'davkov "torej i vilno zbrali vsi njegovi prijatelji in znanci. Stjc- mestni kakor tudi za druga avtobusna podjetja. Mogoče bo tekom jutrišnjega dne na bližnjih progah vzpostavljen promet. Saj je n. pr. v Hočah kakor poročajo zapadlo snega za preko tričetrt metra. Tudi vlaki so iz vseh smeri prihajali z zamudami. Ravnotako so se radi previsokega snega morale odpovedati za jutri napovedane skupinske tekme za SPD na Pohorju. KOLIKO PLAČA NA DAVKIH MARIBORSKI DAVČNI OKRAJ. številke pravijo: л ine.riborsikoim davčnem okraju se je plačalo v preteklem letu na zem-, Ijarini, zgradarini, pridobnlni, rentnini, druž-& y*? jutranjega večera. Jutri, v ponede- ; benein davku in davku na poslovni promet ie «..i o u- -- -•—' ' skupno 27,158.511.29 dinarjev. Nadalje se je plačalo na vojnici 26.92t.73 dinarjev, na rentnini 955.602.12 dinarjev, uslužbensikem davku siti orkester 4. Železnik: Koline. Vodopivec: Dobra žena. Oevirk: Igra kolo. Mešani zbori, ki jih izvajajo celotni mešani zbor KPD pod vodstvom g. G. ZafoSnika. 5. N. Dostal: čujte! Moderni člagerji. Orkester. 6. »Gospodarska kriza.« Pustno premišljevanje. Govori g. Marjan Mnroll. 7. F. T#bar: Zemlja sobica. Potpuri iz lonfi'mske operete. Orkester 8 »če sta dva.« Komedija v 1 dejanju. Izvaja gledališka družina KPD v režiji g. Iva Per-Suiia 9. M. ScbBriïierr: Bratci, veseli, koračnica, orkester. — Predprodaja vstopnic jutri ves dan v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4, zvečer pa od 7 dalje pri dnevni blagajni. 0 Zanimiva razprava pri celjskem okrožnem sodišču. Včeraj se je vršila ves dan pred malini senatom celjskega okrožnega sodišča razprava proti znanemu posestniku U. iz št. Jurija ob j. ž., obtoženemu krivega pričevnnja in odiranja z visokimi obrestmi posojil, za katera so se kmetje zatekali k njemu. 0 V celjski bolnišnici je umrla včeraj 42 letna Katnrina Sedmak. žena delavca iz Gaberja. 0 Celjski mestni avtobus je radi novih snežnih žametov za nekaj dni ustavil vožnjo na veeli progah razen na dobrnskl, kjer obratuje v navadnem redu. Na vsnh progah bo promet takoj zopet otvorjen, čim bodo lo vremenske prilike dopustile. 0 Drkl'škn Marijina kongregarija praznuje danes 10 letnico svojega obstoja z akademijo, ki se bo vršila danes ob |>ol 4 popoldne v Slomškovem domu fč šolskih sester. 0 Koliko pokadimo? V Celju in okolici je bilo v letu 1P30 prodanih cigaret, cigar in lobaka zn celih 1 Î.555.570 50 Din. Vžigalic smo požgali zn nič manj kot za 1.052.500 Din. cigaretnega papirja pa spustili v zrak za 183.000 Din. Lepi računi! 0 Nočno trkarniško služIm ima do sobote dne 21. februarja lekarna »Pri križu* v palači Ljudske posojilnice (mag. ph, Fedor Gradišniki št. lenartskem okraju 3,645 808.25 Din; občinske 5,040.225.29 Din. lxi no vinske 3.106.791.82 Din, za trgovsko obrtno zliornico 739.648.40 Din, zdravstvene občine 92.718 Din. skupno torej na do-kladali 12,665.191.76 dinarjev. IW.en tega še pride no taksah in drugih pristojbinah vplačanih 8,748.552.90 dinarjev. Mariborski davčni okraj je plačal torej vsega -dcupaj nn navedenih davščinah v preteklem letu 53.559.002.30 dinarjev. — Winnetou izšel. Insérât na zadnji strani. □ V cvetu mladosti ie umrla na posledicah neozdravljive bolezni učiteljica Ljudmila Kosti iz ugledne Kostlovc rodbine, stara 21 let. Pogreb bo danes ob 16 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju .Blagi pokojnici časten spomin, težko prizadeti rodbini naše najgloblje sožalje. □ Iz delovanja mariborske Krščanske ženske zveze. Iz posameznih poročil na zadnjem oličnem zboru povzamemo: Število članstva je v preteklem poslovnem letu narastlo. 41 članic je preminulo. Veliko skrii je posvečala zveza zlasti revežem. Denarnih podpor je bilo deležnih 335 članic, med katere je bilo razdeljenih nad 25.000 dinarjev. Posebno veliko nalogo pa si je postavila zveza s tem. da /gradi onemoglim in uliogini članicam »Dom revežev«. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: profesor P. Živortnik, voditelj: svetovalec in blagajnik pogrebnega sklada V. Fi-Iipčič; drugi svetovelec M. Falntov; Kntnrino Baunui-nova, predsednica ; Fonov.a, oodoredsednica: A. Drobnjnkova, tajnica; Hedviko Boumnnovn, taj. namestnica; J. Fekonja, blnga jničarka; K. Urnn.ka rje va, lila«, namestnica; A. čeliova, M. Vfohrovo. I. Grajiekovn. A. Čepova in T Markova, odborniee. Pregledovaik i računov f, Fa-latova in fc" »"'ohova.. pan lvelja odhaja v Zagreb, kjer je že sklenil an-gažma z vodstvom tamošnje opere. — Winnetou izšel. Insprat na zadnji strani. □ Posestne spremembe. Kupili so: Franc in Julijana Sehoper od Frančiška Komata parcelo pri Magdaleni za 18.(20 dinarjev. — Drago Travirka od mestne občine parcelo istotam za 4644 dimirjev. □ Rnjeio... proti mariborskemu finančnemu inšpektoratu. Pa ne samo. da ji' Mariboru iz kompenzacijskih in dmerih finančno-upravnih razloeov finančni infriektorait nujno potreben, ampak je celo najtopleje pozdraviti iniciativo mariborskih gospodarskih krogov, da se kompetenca omenjenega inšpektorata celo rai/širi. □ Pri pobreškem občinskem uradu so uaudne ure: ob ponedeljkih in četrtkih od 9 do 12. ob sobotah pa od 14 do 18. П 6SI" Maraton. Kdor izmed članov želi več fotografij naj se javi ob uradnih urah pri klubovtm tnjn'ku v pisarni na Aleksandrovi cesti, k.fer si laldco istočasno la'liko ogledajo slike. □ Dokaz... Nn dvoje kratkih anons. iz-išlili v številki od pretekle nedelje v našem listu, je tekom tedna prispelo 147 prijav re-•lektantov na naslov naše tnknjš-nje unrave. — Skavti pozimi — žitajo Winnetou. Sîovenske gor'ce št. IIj. Poročila sla se Ivan Ulil in gdč. Lizika 'jrbederjev« iz ugledno jareninske rodbine. Pri svatbi se je nabralo 500 dinarjev za novo liogoslo'vje v Mariboru. Novoporočence-ran obilo sreče! Sv. Lovrenc. Prostovoljno gasilno društvo priredi danes po večernicah v novi šoli burko •Davek iki samce«. Prijatelji smeha in oriietne - »bnvr Mî-/.u in daleč! Konjičani vsak teror odločno odklanjajo, to so nii zadnjem občnem zboru dovolj jasno povedali. V tem oziru ue poznajo nobenega kompromisa. To se nam je še zdelo važno konstatirati, da bo slika neznosnih konjiških razmer vsakemu popolnoma jasna. V Zrcčah pri Konjicah je zopet vse v redu. Poročali smo namreč nedavno, da so hoteli nekateri g. župniku nagajati. Pa so jih ostali Zrečani le ukrotili in jim dopovedali, dn je sramota zanje, če morajo hoditi v Konjice po -pametne« nasvete. Čast Zrečanom! Grobovi se še naprej vrstijo. V Perovcih je umrl odličen posestnik Janez Bezget, star 69 let. Bil je vzoren gospodar in dober krščanski mož. Naj v miru počiva! — Winnetou izšel. Insérât na zadnji strani. Ruše Zakon o samcih je prinesel v mnoge hiše veliko veselje, oprošča družine, ki so imele istočasno prej ali imajo zdaj 9 ali več živili zakonskih otrok, davkov, če se ne motimo, bo v Rušah in okoliških občinah 7 družin deležnih dobrot tega zakona. Seveda se jih še veliko poteguje zo pravico davčne oprostitve, pu upanje je prazno, ker zakon zahteva, da je bilo istočasno 9 živili otrok. Ni torej zadosti', da je družina iinela sploh 9 živo rojenih otrok. Prosvetno društvo priredi prihodnjo nedeljo, dne 22. t. m., takoj po večernicah t. j. ol> pol 4 popoldne zanimivo podmèno predavanje s skioiptičnimi slikami o razmerah v sedanji Rusiji; predaval bo gosp. profesor ,šedivy iz Maribora. Po zasluzeniu ie pre'ef... , Št. Jernej, dne 13. februarja. Vso vrsto ljudje ee priklatijo v naš kraj. Po navadi se izgovarjajo, da so brezposelni, da nikjer ne morejo dobiti dela, v resnici pa jim delo smrdi in bi radi na lažji način prišli do denarja. Eui s prošnjo in beračenjem, drugi pa z lažjo in tatvino. Tako jo je zopet s tem namenom Bog ve od kod primahal pretekli teden okrog 25 let «tai fant. Sodeč po govorici, bo doma iz sosednje Hrvatske. Pojavil se je po Vrhpolju, češ, da je pojro-relec. Po navadi so sicer pogorele! z vsem zadovoljni, tudi z žitom, Ln pa žita ni maral — bi pretežko nosil — pač pa denar. In ni prosil, pač pn kar zahteval. Kar diktiral je, koliko mu mora vnnk dati. Najmanj po 2 Din. Iz Vrhpolja ee ie napotil pod Gorjance \ Cerovilog. Pri Vodeničarju ui bilo ravno nikogar v hiši, ko je vstopil. Seveda je to priliko lak-' porabil. Zagleda več dežnikov in takoj si enega prievojL Takrat pa vstopi nečakinja gospodarja. Njen vstop pa ni »ubogega pojorelac prav ги-spravil v zadrego. Tudi njo poprosil za darilo, dobi dinar, se poslovi m odrine naprej ca »zaslužkom.. Šele po njegovem odhodu so zapazili, da je ukradel najboljši dežnik. Gospodar se Je lakoj odločil, da gre za njim Res ga jo Staknil še v vasi. ravn» ko se Je spravljal spat. j'a mesto k počitku, je «io-ral rad ali nerad oditi v spremstvu Vodeničnrja in še enega soseda k županu. Težka ie bfta ta pol. čeprav je bilo mrzlo, mu je postajalo vedno bolj in bolj vroče. In v tej zadregi se spomni zvijače. Ponudi spremljevalcema dozo tobaka s prošnja naj sebi in njemu zvijeta cigareto. To priliko pa jo porabil in jadrno ubere čez drn in strn. te se jo veselil prostosti, pa se spotakne in pade. Trdo ga prime Vodeničar, pa zopet se mu posreči pobegniti in najbrž bi bil tudi ušel, ko bi ne bilo v bližini fantov, ki so uganili, za kaj gre in ga prijeli. Kakšno plačilo je od njih prejel, ei pa lahko /sak sa mmisli. Šestnajst i devet... Moste pri Ljubtiani Naše prosvetno društvo bo imelo dunes ob pol4 popoldne v Ljudskem domu v Mostah letni občni /bor. Prosvetno društvo je bilo v letošnji zimski sezoni zelo živahno. Poleg rednih društvenih sestankov in družabnega večera, je gojilo tudi drauno. Doslej'.so vprizorili na društvenem odru šest iger. Igrali so: P r u -babico dvakrat, Miklovo Zalo dvakrat, Z 1 a t a r j e v o z 1 u t o in Revčka An-drojčka. Obisk je bil prav dober in zato tudi gmotni uspeh itovoljen. Prireditev sc udeležujejo Morčnnci in prebivalci s .Sel«. Naše pevsko društvo Zvezdo, ki ima svoje ognjišče v Domu, 1н> praznovalo te d,ni desetletnico obstoja. V nedeljo dne 22. t. m. bodo društveniki vprizorili Divjega lovca, а v nedeljo dne 1. пшгса bodo imeli v Domu pevski koncert. Totluj: na svidenje! Salezijanski mladinski dom. Danes ob 4 bo gostoval na našem miru dramatični odsek Salezi-janskega zavoda na Rakovniku z rimsko igro »Pot k Bogu«. Vstopnina 10, 8, 6 iu 4 Din. Oiroci 2 Din. Iz občinskega urndo so poslavlja gospod Jožiko Stole, dolgoletni občinski tajnik. Vsled bolehnosti in priletno»!! gre v dobro zasluženi pokoj. Služba obč. tajnika ni tako enostavna; zahteva mnogo dela, požrtvovalnosti, razuma in vsestranskega znanja. Gospod Štele je upravljal to težko službo z vso zvestobo in tako vestno, da smo ga kar občudovali. Prijazen, post režij iv in dobrosrčen nam je ustregel, knkor je le n»gel in soeljat marsikateri težak slučaj mirnim |>otomrdo za-željenegu uewhii. Zato pu mu prav ii/ srca želimo, naj nživa krvavo zasluženi pokoj v zdravju in zadovoljstvu m.noga leta. Kram Nov običaj. Na kmetih so od nekdaj vozili in Se danes vozijo balo na lepo okrašenih vozeh. V imestu so je uvedel sedaj nov podobpn običaj. Špediter g. Stanko Likozar je vezil v petek iz št. Vida balo za g. Gorjanca v lopo okrašenem tovornem avtomobilu. Oivoritev novo skakalnice. Najbližji smučarski teron za Kranjčane je v Straž'šču v okolici Ômarjetue gore in Sv. Jošta. Zadnja lota je ta kraj od smučarjev zelo obiskan. Danrs ob 3 popoldne bo JZZS otvoril novo skakalnico, na kateri bo smučarski rod poskušal svoje sposobnosti in moči. Kino »Ljudski dom« bo predvajal danes ob 2 popoldne zn mladino vseh šol, ob 1 in jutri, v ponedeljek ob 4 popoldne pa za odrasle vereko-kul-turni film »Evharislični kongres v Karlagini leta 1030.:. Križe na Gorptrskem Na tukajšnji šoli se je otvoril go-podin;>ki tečaj, katerega vodi g. učiteljica Zupančič in poleg бе poučuje g. učiteljica Tavčarjeva. Tečaj obisku'e nad 20 deklet in bo trajal 0 mesecev. Kakor smo prepričani, bo stroške tečaja krila banska uprava, zato udeleženke no plačujejo nikake šolnine, katero bi spričo sedanje gospodarske krize težko da zmogle. Breznica Pokopali smo pretekli teden Francu lu'un, po domače Primažkovcgia iz Smokuča. Zapustil jo ženo in vm" nepreskrbljenih otrok. — V Mostah jo umrl I. Bizjak iz znane Birti-f-eve dru/roe. Svoj čas je bival v Ameriki. Blag spomnn obema, domačim sožalje. Poročil se je g. Mutija Dolžan, vnet član Tz>oibraževr.lnego društva, z g. Fr. Vovk iz I Ira S. Želimo jima obilo sreče. Št .fernej na Dolenjskem Smrtna kosa. Na Gor. Gradišču je umrl 75letni nžitikar Krhin Janez. Več lot jc bil ključar pri podružni cerkvi na Gradišču. Kot poštenega, krščan-kega moža in skrbnega gospodarja je vsak spoštoval. V bolezni je bil večkrat previden in komaj pair ur |x> tem. ko ie prejo! sveto pobotnico, ga jo Bog poklical ti sebi po plačilo. Vol si zlomil nogo. Prav tako kot zn ljudi, je tadii za živino nevarni lerlena pot. Cvelbar i/ Volčkove vasi jo vozil prst na njivo, pn je volu spodrsnilo in si je zlomil nogo. Moral gu je zakleti. Litiju ; 90 letnico je praznovala te dni g. Jocipina Kobler iz znane in ugledne rodbine litijske, mati }j. inšpektorja v p. Pavla Koblerja. .Jubilailka je živa kronika dogodkov iz stare Li'ije in menda se najboljše spominja važnih dogodkov minulih 50 let. Jubilej je praznovala v bolniški postelji, na katero je že delj časa prikovana. G. Kobleijevi želimo okrevanja, da bi potem v njenem zdiavem c1 nr/em humorju dočakala še 100 leto v zdravju. Litijska predilnica je že vedno v krizi, tie-notno sicer ne reducira delavstva, pač pa se bavi ravnateljstvo, da vpelje tedensko samo 4 šihte za nekatere obrate kjer ni zadosti zaposlitve vsled malenkostrih naročil. Izgotovljenega blaga imajo polna skladišča, naročil pa zelo malo. Za litijsko okolico bi bila velika pridob tov, če bi nredilnica pričela graditi svo'e dni projektirano tkalnico z barvilnico, mesto da odpošilja napol izgolovljeno prejo v druge kraje v tkalnice in v barvanje. Zrak hude gospodarski k.izc, v katero je zašlo naše gospodarstvo, poznajo v prvi vrsti tudi naše gostilne, kjer se sedaj zelo malo iztoči. V znamenju te krize so Litjani ludi praznovali »debeli« četrtek, to se pravi prav žalostno so sedeli v svojih gostilo ah, kjer so pili svoje kvartine, pa brez običajne špehove potice in drugih dobrot iz »rilčevega* kraljestva. Tudi »malih« maškar to pot ni bilo na ulice. Iivalev.edno moramo omeniti, da vsled krize opuste predilničarji svoj običajni pre-dilniški ples. Le na pustni torek ho'ejo prirediti litijski oDrtniki svoj običajni pustni korzo, ki pa bo menda tudi bolj klaverno izgledal, ker letos ni pravega razpoloženja. Št Vid pri Stični Vkl jub denarni stiski so zelo ženijo. 1'ri nos jo bilo že 19 oklice v. Poročenih bo tn 14 parov. PrilOke za nepotrebne voglarije jo torej dosti. I>os'ikrot zahtevajo visoke vsote. Pred neko poroko so napravili »Snungo« in zahtevali 2500 dinarjev odkupnine za nevesto. Seivcda so se daj i preccj »zgMhatl«. j število nnročnikov nn krščanske liste jo nekoliko padlo, vendar ne preveč, kakor se je bilo bati. Slovencev prihaja dnevno 22, Domoljubov imamo 3S3, Bogoljubov 307, Katoliških misijo- I nov 52. Cvetja 65, Glasnikov lf>0. Clunov Kmo-tijtke (Inižbe je pa letos samo 33, Sadjarska in vrtnarska podružnica so l>o pa morala kar opustiti. kor niti 19 članov no štcic. Nepokojno materino srce Berlin, februarja. Nednvno so objavili estonski listi naslednjo do-godbieo: Na starem gradu Marby ob severni estonski obali ne gospodujejo več gospodje pl. Belleo. Tiho in nemo leži kanieuiita zgradba, ki je Izgubila svoj blesk. Nn dvorišču raste trava, hi kjor so se prej glasile gosli in piščali, kjer so veseli lovci . pili punč in kvartali, prebiva denes dvajset starih I inožičkov, ki ne morejo več delati in jih preskrbuje država. Zadovoljilo sede v svojih sobah b le redkokdaj popade najmlajšega med njimi — sedemdeset križev nosi nn grbi — mladostna objest, da tvega izprehod po dvorišču. Toda ob zadnjem božiču in novem letu je v ubožnlcl nastalo revolucija. Razburjeno so šušljali starčki. Mladostni sedemdesetletnik je odločno zgrabil svojo kajbico s kalinom in pogunuio izjavil: »Jaz grem do predsednika samega.« Kar je preveč je preveč in česa takega mora bili enkrat konec. Cetvorlcn stnrcev, ki spe v ve-I liki vogelni 9obi, katero gospa prednica vedno na-I živijo ^einsiede'sko sobo«, bi bila kmalu umrla. Strašilo je! Nekdo hodi »nazaj« pa je. Saj so že večkrat kaj opazili, a tako jasno še nikoli kakor v •tej mesečini noči. Brez miru je hodilo po sobi gori in doli, gori in doli in šumelo je, kakor d« bi se svilena vlečka vlekla po tleh, a v peči je stokalo in ječalo, da se Bog usmili. Prednica je dala poklicati pečarja, ki je peč do temelja razdrl in jo zopet po-slavif. preiskal tla in slednjič izjavil, da je vse v redu Tej dogodbici dodaja nekdo v »Berliner Tage-blnltu« iz svojih spominov: Ko sem bil še otrok, sem sPšal o Bellenovih čudno povest. BelJeni so bili rod samomorilcev. Tudi zadnji prerstirki gra-, du Marby — šlirje bratje, drug lepši od drug- ga, ' pa tudi druognal kroglo v srce, menda samo zato, ker so mu je zdelo zamnlo, da bi se vsak dan znova bril. Grad je pripadel seelram samomorilcev -Adini, Kamili in Nikolini, starim devicum. Tiho so životarile same zase, žalovale za brati, zalivale cvetice in negovale živali. Živele so zelo samotuo. Tedaj je neke temne in viharne novembrske noči lela 1837 prlropotala na dvoriš'e velika stara kočija in se uslavila prod stopnicami. Voz je bil prastara, okorna kočija, ki se ji je poznalo, da je veliko potovala po slabih in daljnih potih. Tudi kočijnž in sluga sta bilo silno stara iu sla nosi'a zanemarjene plršče in livreje, kakršne so uceili morda pred četrtsloletjem. Kasni gest trgu večera je bila globoko zastrto dama. Dragoceno, toda obnošene in raztrgane čipke so se ovijale okolu trhle, komaj še telesne postave... Biti je morala nekoč lepa, a sedaj jo je obdajala koprem« skrivnostnosti, celo grez'jivostl. Predstavil« sr> je kot grof'ca Ein-siedl in prosila, dn bi si smela v gradu za par ur ml poči ti, v tem ko bodo v kovačnici popravili njen voz. Grofica je nnšla prijazen sprejmi. Ko je z domačimi damami sedla h kaminu, ji je padel pogled na Pontusov portret, ki je kazal mladega moža v gardni uniformi. Grofica je gl sno zaihtela. »Kdo je la mladi možV: je zaklicala in prestrašene sestre so ji povedalo njegovo žalostno zgodbo, »Pokažite mi njegovo sobo!;- je nujno prosila grofica, »podoben je mej emu sinu, in morda ga je poznal. .« Ko je dospe'a grofica v Pontusovo vogalno soto, v kateri po njegovi smrti ni nihče stanoval, je na njeno obličje legel pokoj in prosila je sestre, da bi smela lam ( sluti, »Tukaj bi mogla najti pokoj,« je dejala, »slednjič pokoj.« — Grofica ee je bila poročila s 10 leti, z osem- najstimi je poslalu vdova. Njen edini sin, ki ga je neizrekljivo ljubila, so jo kot čisto mlad človek, napol še deček, udeležil Napoleonovih vojn. Dolge dneve in noči ni ničesar slišala o njeni. Potem, po jiogubi velike armade v ruski zimi 1812, je prejela obvestilo: »Pogrešan.« Ko ee je iz tenuie noči svoje bolečine zojK^t prebudila, ji je ostalo le še eno: srce brez miru, Iti jo je gnalo ven na evropska bojišča iskat sina. Morala g« je najti. Tako je potovala 25 lot s svojo staro kočijo, v spremstvu svojih dveh starih služabnikov, križema po vseh deželah, kjer se je bojeval Napoleon. Sedaj je bila globoko v Rusiji, oele dneve je preiskovala borodinsko okolico, oele tedne je blodila po berezinskih grobovih, je poizvedovala po mestih in vaseh in se slednjič odpeljala v Petrograd, da bi tudi tam ničesar ne zanemarila. In vedno jo bil ves trud zaman. Tako jo pripovedovala ob plapolajoči luči sveč v žalno obleko oblečena grofica. Grajske dame je njena (»vest globoko ganila in prosile so grofico, naj vendar ostane, dokler hoče. Grofica je ostala. Iz dni so nastali ledni in meseci in slednjič leta. Mnogokrat, posebno v jasnih ur-sočnih nočeh, je prevzel grofico stari strah in nepokoj. Potem je nemirno tekala po svoji vogelni sobi. Poslala je pač tudi povelje svojemu ko-čijnžu in slugi, naj takoj nuprežeta, da potujejo dalje. A odšla ni. Taka |iovelja je dajala tudi še poleni, ko je zvesta spremljevalca njene dolge Odiseje že davno krila zelena ruša, ko sta plesen in rja zglodali njen popotni voz. Tcda nikdar več ni prestopila grajskih meja. Trideset let je tako živela v Pontovi sobi in šele v 91. letu njene starosti je našlo njeno ubogo srce mir, ki ga je bila pet in dvajset let zaman iskala. Ali pa ga vendarle ludi sedaj Se ni našla?... tJutomer Mnogo s'ečel Še dva delavna člana naše prosvetne družine sta si v tem predpustu poiskala svoje družice. Bratušov Južek iz Ljutomera, de-1 "Ml rlen Vil--- • n - "»*" P„x-~:»' - - ;z Radomerja. —- I'ajhov Fra čok iz Frist ve, dober ih. aie c La i »t z nu» u.u.|cvu iz .jnOLje vasi. Mnogo sreče! EleVtiičro podjetje si bo nabavilo novo lestvico za instalacijska dela na električnem om-ež-ju. V preteklem letu je imelo podjetje 4602 Din čistega dobička. Vse premalo za odplačevanje dolgov. Cena električnemu toku pa se je letos kljub temu znižala od 6 Din na 5 Din za Uilovatno uro. Stari dolgovi za razsvetljavo in Instalacijo se bodo sodnijsko iztirjali. Za novo bogoslovje v Mariboru se je na gostiji Husiak-Filipič nabralo 150 Din. Bog plačaj vsem darovalcem! V ce'kv' tridnevno češče^je Na;svetejšega, — zunaj predpust, lini tukaj, drugi tam. Brežiško p smo Frežice, februarja. Gotovo bo marsikoga zanimalo, kako kaj živimo pri nas. prsebno sedaj, ko je predpust. Po najprej o vremenu. Dolgo česa nns je pustila z;ma na miru in mnogi so že mislili, da letaš ne bo ne j ziine ne snega, zalo pa tem veT blata, prs'bno če greš takole iz mesta na postajo. Bog varuj, če te sreča kak avto! No, pa smo končno dobili tudi sneg pretekli teden, in še precej. Pa če hočemo biti od-liriti, moramo reči, da pri nns tudi pozimi sneg kaj malo pogrešamo. Namreč Brešninov je jako malo navdušenih zn zimski spori, ali pa celo nič, in je potem razumljivo, da tndi s-nega ni treba. Ce pa žo koga vidiš pri nas s smučkami ali kaj podobnega. pa Č;sto gotovo ni BrešČan. Toliko o vremenu in zimskem s-porlu v Brežicah. V z-čet k u predpustn nam je Prosvetno društvo uprizorilo veselo igro ! Utopljenear, katero nameravalo na pustno nedeljo ponoviti v Cerkljah ob Krki. Na poroke tudi ne smemo pozabiti. V celem predpustu smo imeli samo štiri poroke. Prnvi'o, da je bil letos predpust prekratek. Morda je tndi ne- j kaj nn tem. No, je pa bilo pri tph štirih več firbca zraven. N*-mireč trdi v Brežicah imamo firbec, ne sinio druiod. pa še kakšnega! Pri eni jjorokl je bilo vse črno. It dnsslvencva f'VÎ'Vn?® »Ljubljana«. V ponedeljek ob 8 zvcč°r skupna pevska vaja. Ponovno opozarjamo na društveni občni zbor, ki se vrši v četrtek dne 19. t. m.. Salezijanski mladinski dom Kodel'evo Danes ob 4 popoldne gostuje dramatični odsek Sale-ziianskega zavoda nn Rakovniku z rimsko igro »Pot k Bogu Prosvetno dru«tvo Krakovo-Trnovo v Liub-ljnni priredi drevi ob 8 v društvenem domu Ka-r i ni o va ulica 14 svojo vsakoletno pustno za-lmvo z zelo bogatini sporedom. Kntol. prosvetno društvo v Zagorju ob Snvi vprizori lin pustno nedeljo ponoidan ob po-1 4 komedijo s petjem »Čevljar — baron«. Rejhenburg. V nedeljo 22. februarja vsi v Rnjhcnibufig, kjer vprizori Podmladek Rdečega križa taniošnjo osnovno šole v Sokolskem domu ob 15 mladinsko igro >V kraljestvu palčkov«. Pridite \»i. kor je čisti dobiček namenjen v prid revnim otrokom tukajšnje osnovne šolo. Naše diiaštvo »Rasti-, 5. in 6. številka (februar—marec) je v tisku in izide še ta teden. Ker je postala v prilogi tudi nekako glasilo Sekretarijata slovan. kal. akad. študentatva, bo odslej izhajala na 28 straneh in prinašala zadevna poročila in obvestila. Tn zvezek prinese n. pr. Resolucije II. kongresa vseslovan. kal. študentstva v Ljubljani. — P r i h o d n j a š t e -vilka »Rnstk bo izšla pred Veliko nočjo jn Je zanjo pošiljati prispevke do (najkasneje) 10. marca. — Uprava Rasti- (Miklošičeva cesta 5) ima v zalogi še okrog 100 izvodov I. in II. letnika Rasti«. Pravkar smo dnli tiskati za ta prva dva letnika tudi kazalo. Po informaciji v knjigoveznici nas bi stal v zeleno platno skupno vezan izvod obeh letnikov 20 Din. Kdor ta dva letnika že ima, naj ju morda po.šlje Upravi in koj poravna gornji znesek. Ostali pa, ki prvih dveh letnikov še nimajo, pn hočejo poznati zgodovino po-kreta, knkor se v njih iavlja, dobe vezana letnik« za 35 Din pri Upravi. — Poravnajte naročnino, da ne bomo ovirani pri našem delu! Uprava »Rasti«. Akad. pevski zbor bo imel v ponedeljek nujno sejo ob 7 zvečer. Prosimo vse tovariše, sigurno in ločno! Več na oglasni deski. — Odbor. Social no zavarovanje Gotovo je, da je za milijone ljudi v naši državi eden najvažnejših zakonov, zakon o soc.al-nem zavarovanju. In zato ni čuda, da načrt novega zakona o socialnem zavarovancu vzbuja toliko debate kakor le malokateri drugi zakon. Socialno zavarovanje ne intererira saino 7r0.0X) za va o-vanccv in najmanj dveh milijonov njih svoicev, ampak tudi desettisoče in stotisoče delodajalcev ter vso javnost. Dosedanji zakon o delavskem zavarovanju, ki je v veljavi od leta 1?22, je vzbudil mnogo kritike in zlasti so se delodajalske zbornice zavzemale za njegovo revizijo, češ da visoke socialne dajatve preveč obremenjujejo gospodarstvo. Zak-tevale so tudi — vsaj nekatere izmed njih — spremembo v upiavi zavarovanja in se zavzemale za decentralizacijo. Delavstvo pa je zahtevalo, da se čimprej izvede tudi starostno zavarovan e, kar je tudi obljubila kraljevska vlada v manifestu o svojem delovnem progiamu iz leta 1929. Sedaj smo dobili načrt in že so se oglnsili poklicani zastopniki delodajalcev kakor tudi delojemalcev, to )e nj hsve zborn ce ter poveda e svoje mnenje o načrtu novega zakona. Zdi se r am potrebno, da povtiarimo dejstvo, da ste obe skupini izrekata zlasti za decentralizacijo zavarovanja in poenostavljenje njegove uprave. Piedvsem je prevelika kompetcnca Osrednjega urada za zavarovanje delavcev omejevala razmah okrožnih uradov. Zato je bilo enotno mnenje, ma se naj da okrožnim urat-om več avtonomije. Nadalje imamo ugotoviti, da se dajatve delavstvu v novem nač.tu znižujejo. To je pa stvar, proti kateri se delavstvo odkrito obrača, pa tudi upravičeno, kaiti ni socialno niti pravično, da sc jeml ejo do-edanje dajatve. Mnenja smo, naj oslarejo dajatve pri starem, kajti gotovo je, da se tudi prispevki ne bodo znižali in je mogoče celo, da se bodo zvišali. — Splošro mnenje pa je tudi, da bi bilo bolj umestno zvišati dajatve zavarovanja, ker bi se pri reorganizaciji uprave lahko prih anili znatnejši zneski, ki naj bi prišli v dobro delavstvu. Delavstvo pozdravlja uvedbo zavarovanja za starost, onemoglost in smrt in je pripravljeno zato plačevati prispevke po svojem računu 75 od 100 milj. Din letno. Nasprotno pa pravijo delodajalske zbornice, da sedaj ni čas za uvedbo te panoge zavarovanja. ker je na'e gospodarstvo v krizi in ne bi preneslo še novih bremen in to v dobi, ko sama kraljevska vlada znižuje davčna bremena. Ta argument ima nekaj zase, toda slej ko prej bomo morali priti do starostnega zavarovanja. Kakor za vsako novo stvar, bo treba tudi za to žrtev, in čimbolj zavlačujemo uvedbo tega zavarovanja, tem težje bo postala uvedba. Delodajalci ne upoštevajo tudi. kako minimalne so dajatve po novem zakonu. Zlasti seveda nameščenci ne bodo zadovoljni z da;atvami, ki bi jih dobili po novem zakonu, ker vidijo, da pri sedanjem pokojninskem zavarovanju, ki veljajo v Sloveniji in Dalmaciji, dobe vendarle več, čeprav seveda njihove želje tudi še niso izpolnjene v polni meri. Žal projekt zakona ne prinaša tudi motivacijskega porrčila in tudi ne statističnih podatkov, ki bi marsikaj lahko postavili v drugačno luč, kakor je sedaj. Osrednji urad, knkor tudi večina okrožnih uradov, imajo na razpolago mnogo mate-rijala, ki bi lahko marsikatero stvar v zakonskem jircdlogu bistveno pojasnil. Zato so tudi nekatere določbe težko razumljive, ker nimamo zadostne računske podlage. Z delavstvom so prizadeti ludi nameščenci, kar se tiče dajnlcv. Nameščenci, ki so večinoma organizirani v lakozvanih društvenih blagajnah, pa imajo tudi svoje interese in želje glede zavarovanja. Predvsem jim gre za ohranitev dosedaniih lK>lniških blagajn, ki so bile pravzajirav v svojem času pijonirji sedanjega zavarovanja. Zaradi svoje boljše finančne podlage lahko društvene blagajne veliko več slore za svoje člane, kakor ostalo delavsko zavarovanje in nikakor ne gre, da bi se njihovo delovanje omejevalo, pač pa jim je dovoliti veliko več avtonomije, katere so potrebni tudi drugi krajevni organi Osrednjega urada, kajti le tako bodo društvene blagajne in okrožni uradi lažje skrbeli za članstvo svojega okoliša. Kakor vidimo, je novi projekt naletel na ostra nasprotstva interesentov, predvsem delodajalcev, ker jim odvzema mnogo dosedanjih pravic in to upravičeno. Bistvo zavarovanja je že itak v tem. da zasigura delavstvu čimvečjo pomoč v slučaju bolezni, nesreče in starosti. Vsepovsod vidimo tendenco, da se dajatve še celo zvišujejo, kajti zniževanje dajatev pomeni razgibanje temeljev obstoječega zavarovanja ln pomeni hud moralni udarec za delavstvo, ki pričakuje vedno izboljšanje v svojem težkem položaju. Mislimo, da še nismo doslej preveč storili za delavstvo in da nas narobe čaka še mnogo dola v korist delavskega stanu, ki je tako {Kitreben zaščite. General Weygand Novi vrhovni pogi nih Srancoske armade Imenovanje dosedanjega šefa gener. štaba, generala Weyganda za povelinika francoskih I vojnih sil ni vzbudila v vojaških krogih nikakega ' začudenja. Svoe izredne vojaške sposobnosti je I dokazal Weygand med svetovno vojno, ko je kot poveljnik druge armade držal Veidun. Bil je šef ; generalnega štaba zveznih armad in desna roka Focha. Od vojaških izvedencev se ie vedno po-vdarjalo, da je velik del Fochovih uspehov treba pripisati ženijalni strategiji šefa gener. štaba. Kakor znano je bil Weygand tisti, ki ie leta 1922 na vzhodu obrnil vo;no srečo boljševikov, ko je nekaj sto francoskih oficirjev pohitel na Poljsko, prevzel vodstvo vseh vojnih opeiacij in pripravil tik ob Varšavi strahovit poraz Rusov. Ostal ie še nekaj mesecev na Poljskem in reorganiziral poljsko armado. Lela 1923 je bil imenovan za vrhovnega komisarja v Siriji. Od januarja leta 1930 jc bil Weygand šef generalnega štaba franc, armade. Sedaj pa je sledil svojemu dosedanjemu šefu maršalu Pétainu. ki je prevzel generalno nadzorstvo nad francoskimi zračnimi silami. Na sedanie mesto je imeioval Weyganda vojni minister Maginot. Sprememba v vrhovnem vodstvu francoske arma-1 de ima deloma tudi namen pomladiti nekoliko ge-I neralni štab. Pélain je star že 76 let, Weygand pa I 64. Novi šef generalnega štaba general Gamelin, ! pa stoji v 40. letu. Imenovanje Weygandovo ha vrhovno vod-; stvo Irancoske armade, ie vzbudilo ostro k-itiko levičarjev in framasonslva To pa ne radi 6!var-nih razlogov, ker mu velikih vo ašl ih anosobnosti nihče odrekati ne more, ampak ker je general Weygand praktičen in odkrit katoličan. Hervé je v listu »Victoire« z ozirom na kampanjo svobodomiselnega tiska napisal sledeče besed»: »Framasonl so povz-očlli padec Mlllcranda, katerega edin zločin je bil, da je bil mnenia, da mora biti republika predvrem nacionalna in je radi tega postopal s katoličani na isti način kakor s svobodomislcci in frjimasoni. Framasonoija j evrgla Andreja lardieua, ker je bil istega ore-oričania in ie v vlado sOieiel tudi prepričane ka- toličane. Kampanja po njihovem časopisju pa razodeva, da bi radi istega vzroka hoteli vieči sedaj Weyganda. Frnmasoneriji ni zadosti, da je skozi 50 let sistematično rušila javno in družinsko moralo naše domovine. Hotela bi znova poskusiti z nasilnimi metodami in terorizmom iz dobe Jules Ferryja, ali Combesa. Skrajni čas je, da narod zve za temne mahi^acije teh patriotov, ki se sicer nikdar ne nehajo ponosno trkati na svoja patriotična prsa.« LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20. Nedeljo, 15. februarja ob 13: GOSPA MINISTRI-CA. Ljud. predstava po znižanih conah. Izven. — Ob 20: DIVJI LOVEC. Izven Ponedeljek. 16. februarja: KRALJ NA BLTAJ-NOVI. Igrajo gojenci Državnega učiteljišča v Ljubi|ant. Izven. Torek. 17. februarja ob 21: TRI J K VAŠKI SVETNIKI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. OPERA. Začetek ob 20. Nedelja, 15. februarja ob 15: MIGNON. Ljudska predstava po zniž. cenah. Izven. — Ob 20: DIJAK PROSJAK. Premijera. Izven Ponedeljek, 16. februarju: Veseli večer rusko diseuse" Dele Lipinsknje. Izven. Torek. 17. februarja ob 17: LA MASCO'I I F. Ljudska predstava po Izredno znižanih cenah Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 15. februarja ob 15: BEŽEN. Kuponi. Ponedeljek. 10. februarja: Zaprl» Torek, 17. februarja: Zaprla CI G ANS K < Г..Ш- Čitatetjem „Slovenca" za ne deti o Peter Maw: Ali je zblaznel Mr. Balon? Mister Mac Paddy, lastnik in urednik čika-škega magazina (številka samo 15 centov!), ki ga je pred malo meseci podaril človeštvu, je sedel v svojem kabinetu pri pisalni mizi, zatopljen v sestavljanje nove številke. Včasih je dvignil glavo, puhnil tobak dima iz velikanske cigare in minuto ali dve ostal zamišljen. Mučila ga je nagajiva misel, da bi za uspeh svojega novorojenega Usta nujno moral izmisliti karkoli popolnoma novega, izrednega, senzacijskega, kar bi takoj hudo zanimalo javnpst. A kaj, kaj naj bi to bilo? Dim je postajal vedno bolj gost, in mr. Mac Paddy je vzdihoval vedno bolj težko, čimbolj se je bližal koncu pripravljene številke. Naposled je bil gotov, a v trenutku, ko je že hotel poslati v tiskarno pripravljene rokopise, so mu nenadno javili, da je nekdo prišel. Trenutek pozneje se je že v sobi prikazal kakih 30 let stari gospod, se prijazno nasmehnil in pozdravil urednika. »Želite?« je mrzlo vprašal Mac Paddy. »Prinesel sem vam rokopis.« »To sem že naprej vedel.« A obiskovalec si ni dal pokvariti dobre volje. Z istim smehljajem se je spustil v naslanjač in, ne da bi odložil klobuk, je uredniku pomolil dve ali tri pole papirja. »Objaviti morate to v prihodnji številki,« je rekel. »Moram? Pa že v prihodnji številki? Zakaj pa to?« »To boste že videli, mr. Paddy. Potrebno bo čimprej odgovoriti na vprašanje: Ali je zblaznel mr. Baton ali ne?« »Ali je zblaznel mr. Baton? Ali sem vas pravilno razumel? Koga pa bi naj lo zanimalo?« »Morebiti ne bo to nikogar zanimalo, morebiti pa bo vse človeštvo čakalo na ta odgovor. Prepustite ga kralkomalo vašim čitateljem.« »Ah tako! Ali je zblaznel mr. Baton? Kdo pa pa je ta mr. Baton?« •Seveda je to neki vara neznan mož, mr. Paddy. A to je postranska stvar. Tu imate rokopis. Prečitajte ga takoj, pa mi pošljite 1000 dolarjev na moj naslov.« Obiskovalec je vrgel na mizo svojo posetnico, pokimal z glavo in odšel. Mac Paddy je molče pogledal za njim, stegnil noge na poleg stoječ naslanjač, pa se lotil čita-nja rokopisa, ki je res nosil naslov: ' Ali je zblaznel mr. Baton?« Mac Paddy je preletel kakih dvajset vrst in se zamislil. Trenutek pozneje je pričel čitati bolj pazljivo. Naposled se je zasmejal, pograbil na mizi za novo številko pripravljeno gradivo, črtal dve slrani, pa ju nadomestil z novim rokopisom. Zdaj se je že potajala v njegovi glavi nova, sijajna misel, ki jo je cenil najmanj na 2000 dolarjev. Napol slišno jc zamrmral kratke besede, ki bi nedvomno jako razveselile nepoznanega obiskovalca, čc bi jih le slišal: »Ta pa je zmožen fant! Res ima dober nos, kakor ga potrebuje časnikar ...« Njegovi čitatelji so torej morali odgovoriti na vprašanje o nekem sicer neznanem mr. Batonu in odločiti, ali je res zblaznel? To je bila zgodba z nekim časnikarjem ali prav za prav zgodba, ki jo lahko doživi vsak človek. Njeno posebnost je tvorila samo neka neumljiva podrobnost, ki jo je bilo potrebno ali sprejeti ali odkloniti. Ljudje imajo pač različne nazore. Eni bodo verjeli dogodek, drugi pa zopet ne ... A vsi so morali na temelju v rokopisu navedenih podatkov odgovoriti, ali je res zblaznel ta revež Baton in ali ga je bilo potrebno prepeljati v norišnico? Za sedaj ni mogel tega povedati niti Mac Paddy sam, ker se je končal rokopis prav v trenutku, ko je pričakoval čitatelj pojasnil o skrivnostni zadevi, če bi bila zgodba povedana do konca, seveda ne bi prav nič zanimala gospoda urednika. A v tej obliki je stvar drugače izgledala. Skrivnostno vprašanje je ostalo odprto in nerešeno. Torej so morali čitatelji prispevati odgovor, in Mac Paddy jih je moral podžigati z dolarji... Ni bilo nobenega dvoma, da je imel dolžnost razpisati veliko število denarnih nagrad. Mr. Batonov življenjepis, kakor so ga na kratko povedale prve vrstice rokopisa, ni vseboval ničesar posebnega. Pred leti se je preselil iz Evrope v Zedinjene države in pričel v novem svetu služiti denar kot fotograf v znanem new-yorškem Luna-parku na Coney Islandu. Kmalu se je prelevil v potnika neke zavarovalnice in sploh v pričakovanju boljše bodočnosti ponovno menjal poklic Naposled je postal časnikar. Služil je že dve leti pri uredništvu dnevnika v Potsvilu, manjšem mestu na progi Pittsburg—Newyork. Ni se mogel sicer pobahati s posebno sijajnimi dohodki, a vendar je bil še dokaj zadovoljen. Našel je namreč v Potsvilu prijatelja, ki sta mu vedno rada priskočila na pomoč v težavnih trenutkih. Prvi je bil Daulhendey, podjeten In srečen trgovec. Baton mu je postal najboljši tovariš in bi ga nedvomno takoj nastavil pri svoji tvrdki, če bi le urednik to hotel. Drugi Batonov prijatelj je bil gostilničar .lohnson Dobri znanci so lahko dobivali v njegovi restavraciji tudi one dobrote, ki so Uradno prepovedane v Zedinjenih državah: različne alkoholne pijače poljubno jakosti in v poljubni sestavi. Baton se je res navadil na svojo družbo in težko mu je postalo pri srcu, ko je bil naposled zopet primoran odriniti v Newyork. Prepričal se je namreč končnoveljavno, da mu ne more nuditi mali dnevnik v Potsvilu prav nobene bodočnosti. Dobričina Dauthendey mu je sam ponudil 500 dolarjev za na pot, češ, da si bo z denarjem od kraja lažje prebil pot. — 'Nikar si ne beli glave zavolj plačila,« je za slovo velikodušno pripomnil. »Saj imam zadosti denarja. Plačal boš, kadar boš mogel. No, in £c bi jaz prej umrl, seveda ti ne bo treba misliti na moje sorodnike pa dediče. V tem slučaju boš lahko kar zbrisal ta dolg.« — Baton je hvaležno sprejel denar in ponovno obljubil, da ga bo pri prvi priložnosti vrnil, ko mu je za slovo Dauthendey vendarle zašepetal: »Seveda, stari prijatelj, če boš imel slučajno ta znesek zame na razpolago, ne bom ga odklonil.« Njegova velikodušnost v resnici ni bila tako brezmejna ... Baton je vse obljubil, pa se odpeljal. Za tri ali štiri leta se je zopet zasidral v Newyorku. Živel je svoje naglo razburljivo novinarsko življenje, !;: zahteva vedno napeta ušesa in za pisanje stalno pripravljeno pero. Kmalu potem se je dogodil v Potsvilu dokaj skrivnosten zločin, Zelo je zanimal tisk, ker policija nikakor ni mogla odkriti zločinca, in so ostali nepojasnjeni ludi vzroki njegovega prestopka. Batonu je naklonila ta zadeva prvič v življenju vsaj malo uspeha. Dobro je poznal malo mesto, kjer je poprej bival, in porabil je svoje osebne spomine za dokaj podroben članek o krajevnih prilikah. Senzacijski listič, kjer se je on odejstvoval kot solrudnik, je priobčil njegov prispevek na nrvi strani •/ «-^"-tim tiskom in šte- vilnimi kričečimi naslovi in podnaslovi, številka je bila kmalu razprodana. Uspeha vesel založnik je Batonu ponudil, naj potuje na njegove stroške v Potsvile in od lam pošlje več poročil o poteki preiskave. Uro pozneje je že drvel Baton na svoj cilj z letalom. V zračnih višavah med oblaki je napisal drugi članek »o sredstvih in možnostih, ki prihajajo v poštev za ugotovitev in aretiranje zločinca«. Čim je dospel v Potsvile, je takoj pohitel k telefonu in narekoval strojepiski v newyorškem uredništvu svoje prve vtise. Oglasil se je potem na policiji, zaslišal detektive, obiskal kraj zločina in nemudoma poslal še drugi prispevek. Po dolgem času je bil zdaj Baton popolnoma srečen in zadovoljen... Ko je vse opravil in šel nazaj \ svoj hotel, je na ulici srečal enega izmed starih potsvilskih znancev. Ta ga je takoj spoznal in mu veselo zaklical: Halo, mister Baton!« — > Halo, mr. Prycel« — Ali ste vi zopet v starem Potsvilu?« — Sem. 2e dolgo se nisva videla!« — »No, kaj boste rekli k smrti najinega starega prijatelja?« — »Najinega... koga? Nimam nobenega pojma o lem, kaj mislite, mr. Pryce.« — »In jaz sem mislil, da ste vi prišli nalašč k njegovemu pogrebu.« — »To pot sem prišel po službenih opravkih, mr. Pryce.« Sklenila sta, da bosta skupaj zajtrkovala in se ob tej priliki razgovorila. Kmalu sta sedela v najbližji restavraciji. »Da, če se zdaj spomnim lepih starih časov, dragi mr. Baton, mi vedno postane hudo pri srcu. Tudi vam, kaj ne? Imeli smo vedno svojo družbo. Vsak večer smo prišli skupaj: Johnson, Dauthendey, Smith, Grimsby, jaz, vi. Skupaj smo igrali poker in na tihem.srkali whisky naravnost iz steklenice, pa nam je minul čas, kakor bi trenil. Zdaj pa smo tako nepričakovano izgubili steber našega omizja. Ubogi stari Dauthendey ... Res je bil vedno pripravljen vse žrtvovati za svoje prijatelje. Skočil bi za nas v ogenj in vodo... Žalostno je, da je moral tako nepričakovano umreti. A kaj se hoče. Smrt nobenemu ne prizanese...« Baton je moral nekoliko napeti spomin, da bi oživil preteklost. V zadnjem času se je nakopičilo v njegovih možganih toliko različnih dogodkov, imen pa oseb, da jc skoro pozabil na tiha potsvilska teta. »Dauthendey je bil res dober človek.« je pripomnil. — »No menda! Saj pravim, da je vsakemu od nas bil pripravljen pomagati. Ali se še spomnite, kako je vam posodil denar?« — Baton je prikimal z glavo: »No, seveda. Saj mi je takrat ponudil 500 dolarjev, ne da bi ga jaz bil prosil za posojilo.« — »Ali je od vas potem zahteval denar nazaj?« — »Nikoli.« Zdaj, ko se je spomnil mr. Baton na prijateljevo velikodušno uslužnost, ga je nekoliko pričela peči vest. Res je bilo grdo, da je popolnoma pozabil na dobrega človeka. O, moj Bog, saj mu je celo rekel, da sploh ne bo treba povrniti ta denar, če bi umrl on, Dauthendey, poprej nego Baton, sami Morebiti je imel revež že takrat neko slutnjo? Mr. Baton je sklenil, da sc bo šc en dan zadržal v Potsvilu. Hotel se je na vsak način udeležiti prijateljevega pogreba v zavesti, da je res zlorabil njegovo prizanesljivost. Tako se je tudi zgodilo. A pri pogrebu se je odigral neumljiv dogodek. Baton je stal z drugimi meščani vred na grobu in poslušal pridigo, ko so se nenadoma odprla pokopališka vrata in je vstopil — Dauthendey. Isti mrtvi Dauthendey! Baton ga je takoj spoznal, čeprav je bil Dauthendey neznansko bled in imel popolnoma udrte oči. Nosil je jako oguljeno obleko in ovratnik je bil umazan, naravnost črn ... Kratkomalo, iz nekdanjega dobro rejenega in spodobno oblečenega gentlemana je postal ubog raztrgan berač, ki je nedvomno moral več časa naravnost stradati. Baton si je drgnil čelo in občutil, da se mu meša. Dauthendey se je hripavo zasmejal: »Oha, mr. Baton? Kaj ne, da ste to vi? Nemara ste malo začudeni? Kaj pa! Saj je to popolnoma um-Ijivo... Stvar je ta, da sem vam vendar hotel osebno stisniti roko. Tako je... Kakor vidite, mora dandanes človek poprej umreti, da bi potem srečal stare prijatelje. Kaj? No, kaj pravite? Čakajte no, ali nimate slučajno pri sebi denarja? Samo 500 dolarjev, brez vsakih obresti. Mar vam nisem posodil ta znesek? Nikar ne tajite! Ali pa ste še vedno vi brez denarja kakor poprej?« Stegnil je Batonu roko, drobno in suho, kakor led mrzlo roko. »Ne!« si je rekel Baton, »menda sem res zblaznel... Mar ni to, kar zdaj doživljam, samo pošastni privid umobolnega ... Saj sem vendar pri Dauthendeyevem pogrebu, in vendar stoji istočasno pred menoj, se strupeno smehlja in obrača svoj izmozgan obraz zdaj meni, zdaj zopet lastnemu grobu.,. Kaj se je zgodilo potem, se Baton ni več mogel spomniti. Mr. Pryce trdi, da je pošastno zakričal in planil skozi množico k izhodu. Navzoči so ga komaj prijeli in zvezali, ker se je besno branil in drhtel od nepopisne groze. Uro pozneje je že bil v zavodi za umobolnc. Zdravnik, ki je sedel v pisarni pri mizi, je izpolnil novemu bolniku namenjeno prijavnico. -Za Boga milega, dragi gospod doktor,« je kričal mr. Baton, »le zamislite se v moj položaj! Prišel sem k pogrebu svojega prijatelja, kj mu poleg vsega drugega dolgujem še hvaležnost za to, da me je rešila njegova smrt obveznosti v znesku 500 dolarjev. In nenadno sem zagledal pokojnika živega. Staj je pred menoj in zahteval denar, ki sem mu ga res dolgoval, a vendar ne dolgujem več, ker. jc umrl.« »Pomirite se, sir. Mr. Dauthendey je res umrl.« »Ne, ne, on je živ!« Ali right, v tem primeru bom moral jaz odrediti, mr. Baton, da boste vi ostali pri nas. Ali domnevale, kam so vas pripeljali?« Seveda to razumem in vem. A jaz nisem i blazen, kaj bi počel pri vas? Jaz imam svoje opravke v Newyorku.« Močna strežaja sta pograbila mr. Balona iu ga zaklenila v mali, snažno opremljeni celici. — Zdravnik, ki je moral spisati bolnikovo zgodbo, ni vedel kaj bi storit. Rešiti je moral odgovorno vprašanje: ali je mr. Baton zblaznel ali ne? Občinstvo je ledaj moralo rešiti vprašanje, ali je zblaznel mr. Baton? Mac Paddy je takoi razumel, da bo zraven dobro zaslužil in ni se zmotil. Vprašanje, ki ga je stavil javnosti, je takoj odmevalo povsod. V Newyorku in San Fran-ciscu, v Floridi in Alaski je bila številka takoj razprodana. Ljudje, ki so jo navdušeno kupovali, so drug drugega ustavljali na ulici in vprašali: Halo, kaj mislite? Ali je zblaznel mr. Baton?« A kdo bi mogel odgovoriti na to vprašanje. Mac Paddy je natisnil številko v 100.000 izvodih, in so bili vsi razprodani, preden se je dan nagnil k večeru. Vrgel je potem na trg drugo dvojno izdajo. Tri dni pozneje je že prekoračilo število prodanih izvodov prvi milijon. To vprašanje je zanimalo ljudi neprimerno več nego prohibicija -alkoholna prepoved, zdelo se jim je pomembnejše nego vsi čikaški napadi in umori ter zgodbe iz življenja miljarderjev. Mešetarji so sklepali kakor pri dirkah stave za in proti. Mr. Baton je s svojo ucumljivo blaznostjo namali postal najbolj znana in priljubljena osebnost v Zedinjenih državah. Mac Paddy je mr. Batonu poslal na njegov nevvyorski naslov tri velikanske zaboje z odgovori m ga rotil, naj pošlje čimprej konec svoje zgodbe. Vsa ameriška javnost je nestrpno pričakovala njegovo izjavo. Če je stavil vprašanje, ga je moral tudi rešiti. Mr. Baton je prijazno odgovoril s prvo pošto: Dragi rar. Mac Paddy! Sprejmite iskreno zahvalo za vašo ljubeznivo pošiljatev s priloženimi tisoč dolarji. Obveščam vas, da bom kmalu zapustil bolnišnico kot popolnoma zdrav človek. Zdaj ni nobenega dvoma, da nisem zblaznel, temveč postal zgolj žrtev pomote, ki je močno pretresla moje živce. Vsa Batonova zgodba temelji na slučajnem in prav za prav malenkostnem naključju. Zamenjal sem v naglici in po večletni odsotnosti oba svoja prijatelja: mr. Dauthendeya in mr. Johnsona. Slednji, ki je bil poprej premožen gostilničar, je postal žrtev pro-hibicijskih oblasti. Zasačile so ga pri prodaji prepovedanega alkohola, zaprle njegovo restavracijo in mu naložile velikansko globo, ki je uničila njegovo blagostanje. Revež se pri pogrebu ni upal pomešati med svoje nekdanje znance. Slučajno sem ga zagledal, ga v svoji zmedenosti po naporni vožnji smatral za Dauthendeya in res dobil hud živčni napad. Ubogi mr. Johnson je tudi umrl pred 10 dnevi. Moj zdravnik se je poslužil te prilike, da bi mi pomagal do ozdravljenja. Pripeljal me je v Johnsonovo hišo in mi ga pokazal na mrtvaškem odru. Zdaj sem takoj razumel svojo usodno pomoto. Dolgujem vam, dragi mr. Mac Paddy, neizrečeno hvaležnost, ker sem z vašo ljubeznivo pomočjo postal najznamenitejši poročevalec v Ameriki. Sedaj boste lahko svojim čitateljem objavili odgovor na zastavljeno vprašanje: Mr. Baton ni zblaznel! S prisrčnimi pozdravi in globokim spoštovanjem Vaš Baton. Ko je Mac Paddy prečital pismo, je planil * stola in udaril s pestjo po mizi. Mož je res imel glavo na pravem koncu! Kako bi naj objavil list ta odgovor? Mar ni pričakovala javnost vse bolj skrivnostne rešitve uganke? Nemara bi še zasula uredništvo s kamenjem, gnilimi jajci, pomarančami in sličnimi dobrotami? A odgovor je bil vendarle potreben. Kdo bi razen Balona samega utegnil pomiriti duhove? In Mac Paddy je avtorju nemudoma poslal sledečo brzojavko: »Nudim vam 1000 dolarjev mesečno kot glavnemu uredniku. — Mac Paddy.« Mr. Baton je nemudoma brzojavil v odgovor: »Hvala, ne, nastavljen pri Newyorški Gazeti s 40.000 dolarjev letne plače. — Baton.« Frtaučku Gasil ma beseda Marskej b pu-vedu člouk učaseh, če b se na bavu zamere, al pa de b kašn frdrus vn na pršou. Sej veste itakšn sa dondons Ide. Iz usake me-Sice t nardeja ele-fonta. Če kašna mal narodna za tega al unga puveš, p s prec u lebet. Ta nar bi pametn je še, če s člouk ježek preh iz paprika puštupa, na-predn kašna zine, peru pa preh trikat u tinta pumoč, predn kašna zapiše. Sevede, moučat je pa spet hedu. Čc moučiš t prauja pa de s mule. Jesl sm že ene parkat mislu, de b tala kšeft, Idi skuz zube ulačt, kar Nešk prepustu. Ona ma flink ježek, pa za ušesm jh ma tud več, ket za putreba. 2e tekat, ke se je Neška uglasila in tud beseda pugervala, m je ratal uroče in sm s prec mislu, da iz ta babnea na u kazal češne zobat Ona je hedu giftna pa freh. Kar teb nč men nč pa tud pred Neška nečm kapituliral, da na u kdu reku, da sm slapa in de sm en babne pud ku-manda. Nak, tu pa ne... Zadnč me je kar na cest ustavu en Zeleznšk penzjunist. Sevede kronsk. Prosm, kronsk penzju-nist! Enmu al drugmu se u murde čudn zdel, kuku je tu, de se dubeja še kronsk penzjunisti, ke kron že zdauni u Jugoslavi več nimama. Prouzaorou sam mislma, da jh nimama, u resnic jh mama ia še. II Jnrfnslavi mama dve valute: kronska pa dinarska in z dvema valutama se mi lohka pu-štrekama, kokr nker drgod. Pousod maja ena valuta in šc tista ni dost prida, pr nas mama pa kar dve. Lejtc, babnee, ke na plač jajca predajajo, maja kronska valuta. Če prašaš kera, pu čim sa jajca, t u puvedala, da sa pu pet, šest al pa še več kron. Kokr sa holt kukuš pr vol za nest. Mlekarce tud pu kronsk valut mlek predajaja. Ta nar bi se pa še kronske valute držeja železnšk penzjunisti. Te sa pa tku trmast in nazadnašk, de b še za amerikansk dolar na dau ene krone. Sej jm ni za zamert: stara navada železna srajca. Zdej. ke uja mogl za kuluk z dinarska valuta plačvat. so jm pa nhna trma prou pušten utepa. Astn, zadnč me je ustavu na cest en kronsk penzjunist in me tkula uguvuru: »Ti, Gustl,« je reku, »ti s en brihtn člouk, na use šraufe se zastopš in mende tud ni žaube na svet, de b ti na biu iz no namazan. Ti m uš gvišn znou kej pametnga nasvetvat, kua je men za strit, de na u kašne pulumije. Lej, šesdeset let sm star, u svetem Mihel jh um že enanšedeset. Za kuluk ceste raz-kupavat me na maraja več, prauja, de sm že preveč u leteh — kokr de b biu jest uržah, de sm že tku douh na svet. Ampak gnar čja mt ud mene, al me u ja pa zašil, prauja. Dvcjset dinarju na dan skuz šest dni, tu je studvejset dinarju pu moj rajtng. Zdej m pa puvej, Gustl, kuku čm jest dinarje udrint, ke dubim za penzjon krone. Viš, tega jest na morm pugruntat, pa če s še tku glava betm.« »Luba duša, tku brihtn pa tud jest nism. Ti sc morš ubrnt na birte, ke znaja iz vodo vin delat, al pa na mlekarce, ke znaja iz vode mlek nardet Ta nar bi pametn pa še nardiš, če se ubrneš na-raunast na tista gospoda, ke t krone za penzjon plačujeja. Tc t uja lohka puvedal za kua mama dve valute u Jugoslavi, ke b bli iz ena cufridn. < F. G. Jurij Popov: V kitajskem gledališču (Iz Krasne Novji<, Moskva.) Se v Moskvi so mi govorili: »Čim boste dospeli v Vladivostok, pojdite takoj v kitajsko gledališče. Saj je to najzanimivejše, kar boste videli.« Tudi na železnici smo srečali igralce, ki so večkrat obiskovali kitajsko gledališče, in so bila njih poročila navdušena. Niso mogli zatajiti zavisti, če so se spominjali na kitajske predstave: »Pri nas nismo niti sanjali na sličuo visoko umetnost. Ce bi le mogli mi tako obvladati svoje kretnje, tako občutiti ritem in tako doživljati dejanje na odru!« A če smo bili še lako radovedni na kitajsko gledališče, ga vendar nismo utegnili obiskati takoj po prihodu. Deset dni in noči v železniškem vozu, deset tisoč premaganih kilometrov nam je ostalo v kosteh. Dežela, preko katere je prihrumel z nami sibirski ekspres, je pač pošastno velika! A zato smo sklenili že prihodnji večer brez nadaljnjega odlaganja poiskati gledališče. Nismo seveda našli nobenih gledaliških oglasov v mestnih dnevnikih in tudi lepaki po ulicah se tu ne smatrajo za potrebne. Vprašali smo torej prvega hotelskega boya (kakor tu rečejo po angleško kitajski služinčadi), kam naj gremo in kdaj se prične predstava. Boy je takoj rešil vse naše dvome. Kakor vsi Kitajci, je bil sam navdušen obiskovalec gleda'iSča. Njegov žefranov obraz se je ra Vzel v širok smehljaj in ozka očesca so pomežikniia: ^Kapitana hoditi kitajska teater? 'Peii ljudje so vsi "kapitani«. Tako zahteva kitajska vljudnost.) »Sjedcin ura. Semjenovska ulica.« Ob 7 zvečer srno torei poiskali Sentjenovsko ulico. Morje se je lesketalo v somraku. Večerni valovi so enakomerno butali v obalo. V tem tihem votlem ropotu smo odkorakali mimo bazara proti kitajski četrti. Neznosno je smrdelo po morskih ribah, hribi olupkov od solrcnic so nam šusteli pod nogami. Zavili smo v Scmjonovsko in nenadno občutili, da smo v pravem Kitaju. Papirnate svetilke nad vrati so kazale vhod v enonadstropno leseno hišo, in smo se začudeni ustavili pred napisom v dveh jezikih: Kopališče. Zraven so sicer bili razobešeni pestri lepaki, ki so nedvomno naznanjali gledališče. A kaj hoče zraven kopališče? Navezali smo kratek razgovor s Kitajcem pred vrati in smo zvedeli, da je tu obiskovalcem na razpolago prav vse: kopališče, gledališče in restavracija! Vstopili smo in zagledali po obeh straneh širokega tlakovanega hodnika neštevilne branjevce. Prodajajo pred vsem jestvine.- Poleg velikih rožnatih morskih rib so stale košare z drobnimi raki, štrlele grozovite škarje velikrh jastogov in ležali stoti&oči ali morebiti celo milijoni drobnih pogačic z nadevom iz sesekljane svinjine, ki so bile takoj gotove za večerjo, čim jih je prodajalec odštel kupcu, pa spustil v slani krop. Zraven se je videl pestro poslikan lect, v pisane papirčke zavile -hiša leteče brisače-, ker tam mečejo gledalci med predstavo drug drugemu iz kota v kot in od spodaj navzgor kadeče se, v krop pomočene utirače, kakor jih rabimo nri nas k večjemu za obkladk?. Občinstvo je prihajalo in odhajalo, ne da bi se pobrigalo za delanje na odru. Postranski opazovalec bi lahko mislit, da se zde Kitaicein igralci premalo zanimivi, pa bi se zelo zmotil. Liubezcn do gledališča jc tu prirojena lastnost in je zalo dvorana vedno polna. Poglejte: na odru se zdaj vrši no kitajskih pojmih posebno pomemben prizor, in luskanje ie obmolknilo, razgovori so utihnili, natakarji s pladnji nad glavo so obstali kakor leseni. Trenotni tišini sledi glasen skupni vzdih, kot da bi se dvignila ena farna prsa, in potem doni glušilno ho! , izraz splošnega navdušenja. Zdaj zonet nove igralec nekaj posebno komičnega in ob vseh mizicah zadoni tako vesel smeh, kakor ga pozna'o samo iskreni, za dejanje otroško vneti gledalci. Smeh se zdi otročji, pa saj je v tem gledališču vse naivno, ker pomeni kitaisko gledališče golo prostosrčnost. Naivnost in pogojnost sta sestri, a pogojnost je bistvo kitajskega gledališča. Igralec v vlogi junaka gre na primer v boj. Pripeljejo mu bojnega konja. Z nepopisno elegantno kretnjo vrže nogo čez sedlo in že dirja z vihrajo- čimi peresi na čeladi na sovražnika. A nikar ne mislite, da so mu pripeljali magari nagačenega ali lesenega konja. To idealuo gledališče izhaja brez surovega naturalizma (živega konja) ali smešne ponaredbe (butaforskega konja). Sluga na odru samo dvigne roko s stisnjeno pestjo in vi jasno razumete, da drži za uzdo iskrega konja: kaj bi drugače hotel pokazati! Junak samo dvigne desno nogo, a ni dvoma, da je zajahal konja: res se zdi, da ponosno sedi v sedlu, junaki sploh redkokdaj korakajo peš. Cemu bi se ponižali do pešhoje kakor navadni smrtniki. Junaki jašejo po odru po večini v skoku. Kako to znajo predočiti! Vi gledate številne vojsko, konjeniške oddelke, ki vpri-zarjajo dvoboje in bitke, seveda ne da bi zapustili svoja namišljena sedla. Kako se vojskujejo! Nikoli nisem videl lepših prizorov, v kolikor govorimo o izbranosti in prožnosti kretenj. Ne pozabimo, da je kitajski igralec tudi akrobat, plesalec in slepilni glumač. Cc vrže sulico, jo zopet ujanie kakor cirkuški umetnik. Ce naredi skok, se tako krasno obrne v zraku, da ga lahko zavida najboljša ruska balerina. Ce se zgrudi ranjen, se večkrat slikovito obrne na tleh. Petorica, desetorica ali še več vojščakov pri sponadu v točno določenem trenotku na mah prekriža meče in spremeni bojni ritem v strasten napet ples. Vse to se vrši v okviru glasbene slike. Oodba, ki od kraja ogluši in preseneti nevajenega obiskovalca, ga kmalu prepriča o svoiem globokem smislu, kajti ta godba je edinstvena po svoji ritmični ubranosti. Niena s tenkimi valovitimi potezami začrtana slikovitost je nepretrgana, ne obmolkne niti za trenutek, ne pozna zatišja, a snreminja zgolj svoio ritmično barvo. Kakor vsako na stara izročila vezano gledališče, se poslužuje tudi kitaisko vedno istih okorelih mask. Junak in zlikovec, ljubimec in sluga, vojščak in bedak — takoj jih spoznate no noši in obrazu. Z belo barvo podčrtane poteze kažejo ne-pridinrava, slenarja ali razboinika. Pošteni littdje izhajajo brez (e barve, nameniena je samo pokvarjencem. Obrazi so vedno jako živo poslikani s suho barvo: v prašek stolčeno barvilo se gnete z bobovim oliem. Ta barbarska umetnost je ostala neizpremenjena. Poleg mask zaslužijo vso pažnio tudi obleke. Kitaici ne poznajo ponareiene 'gledališke- ropotije. Vsi igralci iinaio vedno pristne noše iz prave svile. Niih vrednost znaša težke tisočake. Slenijo s svo'imi barvami, vzorci in krasnim mojstrskim vezetiiem. Ni znano, kdaj se je rodilo kitaisko gledališče. a vsekakor je obstojalo v sedanii obliki žc 20(10 let pred Kristusovim roistvom. Sedanji odri od Pekinga in do malih naselbin kakor v Vladi-vosloku še vedno predvaiajo klasične drame. Niih vsebino tvoriio prastare iunaške in pravljične povesti. Snisane so v starinskem književnem jeziku, ki ga sodobni Kitajec že več ne razume. Snloh se noslužuie eledatišče za označbo velikih osebnosti in davnih zgodovinskih dogodkov visokega, zdaj v vsakdanjem živlieniu pozabljenega sloga. Kitaisko gledališče ne nožna nobene psihologije in doživliania na odru. Namenieno je Izključno brezprimesni zunanii umetnosti. Igralec je univerzalen: elumi in poje. pleše in izvaja cirkuške številke. Po zadnii revoluciji se ie povrnila na kitajski oder odtam pred mnogimi stoletij izgnan ženska. V sivi davnini so poznali v Kitaiu ženske umetnice, a so stali igralci — kakor je bilo tudi še v evropskem XVIII. stoletju — na najnižji prečki družabne lestvice: uživali so menda le malo boljši glas nego žeparji in potepuhi. Zgodilo pa se je, da se je zaljubil kljub vsem predsodkom neki cesar v igralko in jo vzel za ženo. Pomagal je njenemu javnemu ugledu na ta način, da je ženskam s posebnim ukazom za vselej prepovedal oder. Ta zgodba je vsekakor ganljiva, a vendar mora biti kitajsko gledališče revoluciji hvaležno, ker je razveljavila staro prepoved. Zdaj nastopajo ženske celo v moških ulogah. Videli smo izredno nadarjeno igralko v buffo-ulogah. Njene komične maske so bile tako izrazite, da so vnele tudi gledalce, ki niso poznali kitajščine. Godba je neumorno bobnela do ene ure ponoči, in gledalci so vztrajali na svojih prostorih, ne da bi odmaknili oči od odra. Mi smo prvič odšli, ne da bi počakali do konca. Pestri vtisi so nam bili preostri in preveč nepričakovani. A povrnili smo se potem večkrat, da bi poslušali z ritmičnim bogastvom prepojeno godbo in gledali prizore, ki so polni tekom tisočletij zgoščene »idealne navideznostb. Boi s tihotapskim tetatom V okolici Lo-s Angelesa je nedavno pristalo letalo, iz katerega je izstopilo troje oseb s prtljago. Na mestu se je nahajal avto — po vsej priliki je bil naročen — ki je sprejel osebe in prtljago in se hitro odpeljal. Letalo se je pa tudi takoj dvignilo in odletelo. Poklicani organi so o dogodku takoj poročali na letališče v Los Angeles, odkoder je nemudoma odlctel policijski dvokrovnik in začel skrivnostno letalo zasledovati. Komaj se mu je približal, se je na letalu oglasila strojna puška. Z dvokrovnika so odgovorili z enakim orožjem. Letalu se je posrečilo uiti za težke oblake in policija je morala nadaljno zasledovanje opustiti. Domnevajo, da je letalo v tihotapski službi in da prenaša v Združene države alkohol in omamila. Angleška detektivska umetnost pesa? Angleško časopisje je začelo v zadnjem času hudo napadali staroslavno londonsko detektivsko centralo Scotland Yard. Listi naglašajo, da je ostalo iz 1. 1929 do danes devet umorov nepojasnjenih — vse sami izredni slučaji, ki zanimajo najširšo javnost. L. 1930 se je pridružilo šest nadaljnih umorov, pn katerih sc policiji ni posrečilo, da bi izsledila krivce. Občinstvo postaja vedno bolj vznevoljeno. Scotland Yardu očitajo, da dela preveč po znanstvenih načelih, prezira sc pa zdrav detektivski razum, ki je preje odlikoval uradnike Scotland Yarda. Detektivska ccntrala ume pač natančno rekonstruirati potek dogodkov ob umoru, ne zna pa več glavnega: zgrabiti zločinca za vrat in ga spraviti na varno. VODILNE ZNAMKE UMETNE SVILE ... se OdHKlijCjO po stalnosti svojih barv \J U VIK J """lil. "iniimiiilllh 'liti1 Zahtevajte v vsaki trgovini te svile in pazite, ako imajo označbo na robu! Domače ognjišče Zdravniška posvetovalnica (v zadevah splošne in soei alne medicine ter higiene) A. O. v B. Zapor seča z menjnjočo se cparo (mučno tiščanje na vodo) ima Vaš 79 letni oče. Spravite moža v kako večjo bolnišnico, kjer imajo posebeu oddelek za take bolezni (urelacija). Morda ga IkkIo zdravili operativno, vsekakor ga pa tudi nauče, kako naj živi im kaj naj vživa (poleg zdravil tudi domače čaje), da mu bo nadloga, ki je v j vez i z njegovo dobo znosna. A. B. v B. O sklerozi hrbtnega mozga je bil odgovor v nafti posvetovalnici že t. februarja. Poslužitc se tudi Vi birm omenjenih nasvetov, morda se Vami posreči kaj. Vaša bolezen je zares huda, časih tudi muhasta, ker nepričakovano popusti. Poročajte kaj čez 6 mesecev, sklicujoč sc ua ta odgovor! K. G. v K. Rdečica Vas obliva o vsaki pri-Kki in nepriliki. Obširen odgovor je bil žc pri-občeu o tej žilno-živčni raizdražljivosti. Alo-bastrovo burvo v obrazu imajo — kipi. Isti. Glede kašljanja in izmečkov je potrebna zdravniška preiskava. Z .V. v Lj. Vaš pljunek v vodi plava, torej menite, da niste j etični. Ta Kneipi>ova trditev ni vselej točna, mnogo izmečkov jetičnih ljudi plava v vodi. Zato je potrebna zdravniška preiskava Vaših dihu I in morda tudi še jkuso-bej izmečkov. Zakaj sc ne zdravite, ako žc Vaš poklic zahteva krepko zdravje? Isti, Nystagmus in shnbismus convergent spadata v kompetenco okulista; k.vr Vam svetuje storite, kar Vam ne svetuje, opustite! V | ugibanja se ne spuščam. L H. v C. Vaš štiriletni sin, ki je prebolel j rahito (ungleSko botlezen), težko govori in je , nekoliko zastal tudi duševno. Rabita ni eenno kostna bolezen, mnogokrat sc kaže tudi v drugih motenjih in tudi možganskem razvoju. S potrpljenjem vadite otroka v pravilnem izgovarjanju besed in ue ugodite nobeni njegovi želji, ki jc ni svojemu razvoju primerno izrazil. Ne obupajte. zuknj iz brkih počasno »e razvijajočih o t rek postajajo prav pametni in preudarni ljudje brez vihravosti, ki v st rajno in »spesni kljubjejo vectn nrprilikam življenja, j Taki možje in žene so ogrodje — družili, iva- , ro lm in drža-» . Г. k. v P. Sredstev zoper srbečico potna m \cč ko sedem, a zoper Vašo nobenega, ker je nc morem spoznati pn Vašem popisu. Dajte se preiskati po zdravniku, ki jih imate v bližini nmego na razpolago! J. M. v P. Vaša triinpoHotnu hčerka ima rs.rk meset napade pljučnega katarja, ki jo drži po dvu dni in več. Menim, da jc bržkone dušica vzrok otrokovemu bolehanju. V zao zdravniku, ki Vain je na razpolago. Pijte v hladnih letnih mesecih (oktober—april) ribjo olje in živite po pameti. Ne mislite na preteklost, ki nima pomene za Vašo bodčnost, čc si je ne pokvarile s — sedanjostjo. Odložite ženitev in misel nanjo za dve — tri leta. IHrjujte si zdravje in pripravljajte možnosti /a družinsko življenje, ki zahteva več žrtev kakor daje udobnosti. Ne bojto se, da kaj zamudite! Vaše obširno pismo si shiranim kot dokazilo, da srčnega človeka ne stro miti dvajsetletne neprilikc in bolezni, zato kair čvrsto nasproti — življenju! M. P. v Lj. Morda Ti kdaj šepnem udgo-W — na cesti. J. R. v B. Po petih sinovih si želite hčerke. Zanesljivega pomočka ne po-zna zdravniška veda, dasi se bavi s te.ni vprašanjem že od starogrških zdravnikov naprej do najnovejših časov. V zdravniškem slovstvu je ohranjenih nad '500 (!) mnenj, kako naj se k>či sipo! potomstvu vnaprej. Moj prijatelj, ki je živel dolgo vrsto let v prelepi KorcOki deželi in si priredil že do-ligo vrsto samih dekletc, si je zaželel vsaj katerega fantička. Po starodavnem običaju Korošcev je zasukal zakonsko po'stelj za pol kroga (nc vem |>a ali s severa na jug ali z zahoda na vzhod, kar treba poskusiti). Njemu je pomagalo, naj tudi Vam! A. B. v C. Meča sta okorno zavaljeni kakor pri slonu, tudi sedalo se zdi preobilno, kar Vas, 18 letno dekle, spravlja v zadrego, kadar mora te med ljudi, na ples pa se sploh nc upa le. ker se bojite zgledovanja in posmehovanja. Kaj naj svetujem? Menda imate na nosu modne naočnike, ki Vam nc predočajo Vaših telesnih obrisov v dovolj vitkih črtah. Siccr pa, čc me znaki ne varajo, kmalu odtegne vsemožna gospa moda ženska bedra in njih nastavke ljudski zvedavosti, ko podaljša krilu ženskam do pet, ln bojim se, celo do tal in jih napravi ohlapna po srednjeveških vzorcih. Čc pa nc morete počakati zaščite po gospej modi ali če so obrisi Vaše telesnosti zares preveč izbočeni na vidnih in nevidnih mestih, potem treba, da sc lmlj pičla hranite ln več gibljete. Vitki liniji škodi mast sama in vse, kar dola v telesu mast, močnata hrana ln sladkor. Jejte torej malo «beljene jedi, največ zelenjave in preprosto sadje. Ud, ki giblje in dela, nc bo nikdar z mastjo zalit, saj mast se v lega na mirna mesta. Hodite torej, rleeti v grič, tekajte, ko- lesu rite, smučajte, drsajte se, telovadile, plavajte, kakor so pač Vase razmere, sposobnosti in uagneuja. Zaupani Vam pa tajno, da pri stoja jo mlademu ženskemu telesu bolj zaokrožene kakor ravne iu voglate oblike im da moškemu okusu bolj prijajo ženske valovitih oblik po vzorcu one okrogle Ijočanke, ki je sama o sebi sodila: Tako sem fletna, da mi je kar sitno! Bržkone je Vaša sitnost tudi te vrste? J. K. v Lj. Vetrovi miučijo Vas in okolico. Vas, ker rogovilijo po trebuhu, okolico pa radi zvočnih von javnih okolnosti, menda ne baš všečnih svojstev. Priznam de je taka verfroiv-nost, ki se kaže nadležno kar v treh smereh, bolj redka in zares — sitna. Kako si jo pre-ženete aliv saj omilite? Bliža se čas, ko vteguetc zadeti dve muhi na en mah! Gotovo spadate med tiste, ki jedo preslabo in — premalo, bržkone ba? obratno. V postnem času jejte manj in bolj preprosto, manj mesa in manj maščobe, in če treba, rabite čistila. Najbolj moderno čistilo je dandanes — kislo zelje, stara kranjska posebnost, in sicer na tešče v presni obliki. Ako se odločite zu poštenje in tuk zajtrk, sredi posta, bo Vaše nadlogo — konec! Ako pa niste Še dovolj dovzeten za tako navidezno zastarele aačine zdravljenja, potem poskusite in izvedite tu-le nasvet: Pojdite vsaj enkrat nu teden peš na — Orle. Golovec jc lep in čudovit, pa tudi tako prostoren in rširokogrudeu«, du sprejme vse Vače vetrove, brez odpora. Ako bi Vam bili ti sprehodi predolgočusni. povabite vsaj dva ali tri sotrpine, ki jih spoznate že i>o obilni trebušni obsežnosti, nu skupno izlete, ki bodo rudi druščine iu skupnih zvočnih vaj vedrih» in zdravilni, pravo orglanjc je pač po vseli pravilih večglasno. Z združenimi močmi napravite iz sitno nadloge prijetno zabavo sebi in tovarišem. Bojim sc pa, da Vaim skupne orgle o'j>e-šajo vsakikrat, predno do^pete na Orle in da bo vračanje — čezdalje manj muzika-lično, u 2»to bolj strumno in samozavestno! Modne novosti Pravni nasveti Davčna oprostitev oseb z devetimi aH več otroki. S. F. D. Od desetih oe ali službe ali se ne vrne s poteklega dopusta preko sedmih dni, se kaznuje zaradi prvega pobegn z /aporrm do dveh let. Če drugič poorgne. sc ka-muje z zaporom najmanj dveh lel, zaradi tretjega pobega pa z robi jo (težko ječo) naj mani j petih let Čc se begunec prijavi oblast vu v mirnem času v treh mesecih, so kaznuje s polovico one k a/ni. ki bi jo zaslužil, ko bi bil prijet. llpropraščanje državne imovine. J. M. Če vojnk zastavi, proda ali vobče wlsvoji, ab naklepoma uniči ali p »kvari stvar, ki jo jc prejel v službeno rabo. se kaznuje z zaporom do treh let. Pogoji z« /vaničniško (poduradnlško) služb». N. L izstopili ste iz vojaške službe, kjer ste dovršili dveletno podčastniško šolo in bi radi vstopili v državno službo kot poduradnik. — Zakon o državnih uslužbencih predpisuje za zvaničniško služI» najmanj dva raz.mla srednje ali njej sorodne šole. V podčastniški seli ste se vzgajali predosem za podčastnika, kakor že ime pove in nc za urednika oz. podurudnika. Zoto vam samo spričevalo podčastniške solo še ne daje po zakonu predpisane kvalifikacije za poduradnika. l.e podčastniki, ki dovrše 10 let neprekinjene dobre podčastniške službe v stalnem kadru, pu žele izstopati h njega, dobe ustrezno civilno državno službo. Taki podčastniki pn vstopajo najprej kot začasni uslužbenci civilne držoTiic sluH>c ter morajo dovršiti v enem letu pripravo in izjiolniti tudi ostale jHngoje za prestop v stalno služilo do-tične stroke in kategorije civilne držav, službe. J. K. 6. če s4c imeli na razpolago uradnega zdravnika »bolniške blagajne«, gnspodur ni dolžan Vam povrniti stroškov za privatnega i zdravnika, razen čc ste ga naročili po njegovem nalogu ali če res tedaj, ko ste ga rabili po gospodarjevi krivdi niste bili prijavljeni pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. — Ako ste bili brez tehtnega razloga odpuščeni, ne du bi se vam bilu služba pravilno odpovedala, imate pravico do plačila za tisti čas dokler bi trajal zakoniti odpovedni r.~k. Koliko znaša v vašem slučaju od)x>vedui rok ali 7 dni a>li 14 dni ali 4 tedne vam uc moremo povedati, ker ne vemo na koliko času ste prejemali plačo in koliko je službeno razmerje trajuh>. Od trgu je namreč odvisna doba odpovednega roka, ki inorc pri službah, kakor je bila vaša trajali ali 14 dni. ali 4 tedne ali pa sc more služba odpovedati tu li prvi delavnik /a konec koledarskega tedna. — Glede podpore se obrnite na svojo domovinsko občino. Menična sposobnost mladoletnika M. M. L. Trije bratje in mati ste se prod štirimi leti menično zavezali za plačilo očetovega dolga. Vi ste bil pri podpisu menice še mladoleten, pa vas ni nihče na to pozoril. Kako jc z vašo obveznostjo iz ic menice? — \aša menična zaveza, ki ste jo podali kot mladoletnik, jo veljavna, čc ste se. zavezali iu menico podpisati s privoljenjem zakonitega zastopnika t. j. očetu. Podpis mladoletniku zadostuje in uiti ni treba, da je zakoniti zastopnik, ki je dal privoljenje, sopotpnsan. F. Š. P. Sosedu morete s to/bo /.ubranili po vašem svetu grabiti listje, ako tegu nc dela že 30 let. Kedaj hčerka ne more zahtevati dote? VI. G. S. Da so starši dolžni hčerki, kadar se uioži dati svojemu stanu in Imovini primerno doto iu da more hčerka ta zahtevek tudi pri sodišču uveljaviti, smo žc povedali v naši rubriki -Slo-I venca« z 1. febr. t. 1. Hčerka pa ne more za-; b te vati dote, ako se je omožila brez vednosti ali proti volji svojih staršev in sodišče spozna, da starši iz utemeljenih raizlogov niso odobrili sklenitve zakona. Tud ine more hčerka zahtevati dote, ako ima ob možit vi .zadostno lastno imovino ali če, starši iiinmro zadostne imovine al idohodkov. Zgradba nn tujem svetu. 1. L. v K. Preed več kot 30 leti jc vaš oče dovolil soscHu-klo-bučarju z klati na njegovem svetu shrambo in i stranišče. Skozi 20 do 30 let jc sosed očetu dajal vsako leto po en klobuk za to. Po očetovi smrti pa si sosed povsem lasti ta svet, prenehal jc «lajati odškodnino, dasi plačujejo očetovi na- I sled n ik i še vedno davek od tegu sveta. Čegaiv . je zazidani svet? — Ker jc pok. oče dovolil sosedu zidati na njegovem »vetu. nc morete za- 1 htevuti odstranitev pozidanih zgradb, pač pa imate le pravico od soseda zahtevati občno vrednost za svet v denarju. Če pa je preteklo m»d 30 lot. odkar je sosed del zadnji klobuk za uporabo sveta, je vaša pravica zastarana in je soecd p «posestvo val zazidani svet. Ureditev meje. K. K. v S. Kupili ste parcelo. od katere vživa mali del sosed že nad 30 Id in je ta del njegova last. Sami {>a nočete plačati davka od cele parcele. Kako sc to uredi? — če glede sedanje mejo i>o vživanju sveta med vami in sesedam ni spora, prijavite to mejo katasterski npravi. Potem bo uradni zemljeme-rec ob priliki ura 300 kron, ki jih ima prevzemnik izplačati ob očetovi smrti. Oče še živi, poecstvo pa jc danes toliko vredno, da jc dediščina po >25 Din prav maleukcetae. Ali gre otrokom dediščinu po sedanji vrodinoKti posestva? — No. Pri nus ni zu-konu o valorizaciji predvojnih dolgov. Otroci sc bo.-k» morali zadovoljiti s plačili po 125 Din. Le če sinutraitc, da znesek 500 K v takratni vrednosti leta (909 ni odgovarjal vašemu dolžnemu delžn. ki bi ga dobili po takratni cenitvi posestva, potem smete tekom 3 let jk> očetovi smrti tožiti na dopolnitev nujnega deleža. Služnosti sc ne smejo razširjati. Isti. Na posestvu, ki ste gu kupili, si jc prodajalec /govoril pešpoti do mlake in je tu služnost tudi vkujižena. Ne da bi vas vprašal, pa je ta sosed začel nnpuščati vodo s ceste na vaš svet in tudi izkopal jarek po vaši trati. — Če si jc bivši lastnik zgovoril le pravico pešpoti do mlake, glede mlake pa sploh ni hib tiikakegu dogovoru. sme Ic uporabljati v< do i/ mlake, nima pa pravice napuščati vodo v mlako in /a io vodo kopati jarkov po vašem svetu. Terjatve poslov in dninarjev zastarajo v 5 letih. B. J. v H. Od 14 do 30 leta ste delali na posestvu svojega sorodniku. Dobivali ste zato poleg hrane in stanovanja potrebuo obleko in čevlje. Sedaj ste se sprli, podi vas cd hiše, plačilu pa ne da, češ da se niste udinjali. — Če sc niste dogovoriti z vašim sorodnikom, da nnt boste delali brezplačno, vam gre za vaiš-e delo primerno plačilo. Primernost, t. j. višino plačila bo dalčilo sodišče po zaslišanju zvedcu-cev. A to/cvaii morete h- plačilo za zadnje 3 leto, <1 ."im jc vaš zahtevek /a ostalih 15 let zastaran. t. Jutranja obl* ko / novo žensko črto«. Tričclrtinsko dolga jopa zelo elegantne obleke je iz bele svile s kraljevoniodrlmi naši v i na rokavih in ob robu. Pyjama je iz mehko tekoče kraljevomodre svile / belimi nušivi ob |«usu in nu koncu zek> šiTokih, krilu |iodobni)i hlačnic. 2. Domača obleka, lopla in obenem miànu. iz oran/nobarvnegu pralnega /ometa s črnimi nnšivi. Zraven -padajo domači čevlji i/ klobu-čevine skladne barve. 3. Elegantna večerna jopa, ki sc prilega tako svetlim kakor temnim paradnimi oblekam. Dolžina je tričetrtinsku, nnuoriral črn velour « sivim krznom. Podložena jc s chiffrmom, ki so-glasa z obleko v lun vi iu materialu. 4. črna večerna obleka je sli j ko prej v veljavi. Osvežimo jo z «vratnim nakitom, cve tom in rokavicami svetle barve. Bolni na nogah! N'ocoj koneli za noce /. nekaj d"!iU"rnmi SOLI SV. ROKA! ./"V' I Boleče Doni — j.ekoče nogi le/.ke iu trudne noge — otiščanci — ozebline — bule vsled ozebline — neznosen srhe/, — kurja očesa — žulji — trda koža — krvavitve tjrodi na j bul j zaucmt'rjoue n»>|:e > n ijpopolucjM mrri I velil. zavoj soli >\ Uol.n za noge pn Din lb'—. Dobiva so v vseli Ici.iiinnli im flrop ri|nli. /aln:a m Slovenijo 'lrorerija GRM0RIC, t.Jiihllana. Glavn i ialo(ra„N«du" Oniscrij.i V Gabru. Sultolica. Jedilni Ust za mesec februar (Dr. Krekova mešč. gospodinjska šola v Zg. Šiški.) Ponedeljek. Ift. febr. Koiilo: Obnrna juha iz telečjih kosii z évitant grahom. Pariški zreški, kronip. košarice /. prnženim grahom in zdrobo vi vložki. Pasi ni krapi. Sadje. Aečerja: Pečene riževe klobase iu zelena solata s krompirjem. Torek, (pust) 17. februarja. Kosilo: Goveja juha s pannezanovim ri-žeiu. Narezana svinjska gnjat r. aspikom iu s hrenom. Sočna pečenka z omako, krom. ražički, posiljeno zelje. Pomarančna krema. Pustni krapi. Kava. Večerja: Pikantni narezek. Telečjo obara, testen grah. Pustni krapi in punč. Sreda, (pepelnlca) 18. februarja. Kosilo: Ovseni kosmiči na mleku ali prežgana juha z opeč. kruhom. Rizi — bi/i, pečen krompir in vinska oimvka. Solata uli sadje, parmeza oni Ve *c rja : Zd robov i vit: /ki in solata. — Ali; Mlečen ri/. Četrtek, 19. februarju. Kosilo : ti ornim zev u juha. Kuhano suho me-s■> in kislo zelje, pražen krompir. Nadevane pomaranče. Večerja: Telečja pljuča s krompirjem. Petek, 20. februarja. Kobilo: Grah-/va juha z rižeui. Kuhana riba in krompirjeva solata. Palačinke. — Ali: Pretlačena krompirjeva juha. Kašuata kisla repa. Jabolčna čcžaiui. Večerja: Ajdovi žgane i z mlekom. — Ali' Ajdovi /ga lici z paraddžuo oimako. Sobota, 21. februarja. Kosilo: Kisla svinjska juha / opečenimi zemljami. Ričct. Sirovi cmoki s solato. Večerja: Zelene kiloba^icc s krompirjevo solato. âlM Dva рцапска Didl. didl. didl di — dedec v krogu se vrti, dedec pleše kakor norec in blebeče kakor škorec. Kdo pa pleše? — Stari Tinček. Zmešal glavo mu je vinček. Kdo pa gode — didl do? Grogec na harmoniko. Eden gode, eden pleše — smrt obema krsto teše ... Didl, didl, didl di, to so žalcslne reči. Razumno der:$3 (Slovaška pravljica.) Pri nekem kmetu je služil) de'le Bda jc ubogljiva. Gospodinja jo je hvalil«, da jc pridna in čedna, ko je nuinlo lelo dni in je dekle hotelo domov, je rekel kmot: >Ostani še pri n:is. Za službo li bomo dali telička k ' Tako je dekle služilo že tri letu in iz telička je zrasla lepa krava. Kn.etu je bilo težko dati kra\o, ker bi bilo lo vse ako preveč. Dekle je šlo k s. dnil u s tožbo. Sodnik je poklical kme'.a in dekle. Oba sta trdila svoje, da je krava n.iju dveh. Sodnik ni vedel, čigava je. Zato je rekel: >Krava ba tislega, ki ugane, kaj jo nnj-liogatejše, kaj je na„pet nam z radostjo srce! S hriba gre kot blisk v dolino s sankami in na smučeh, kaj zato, če kdo se zvrne — potolaži naš ga smeh! Rdeča lica, prožni udi, v srcu zdravja blagoslov — takšni, hej, smo mi sankači, ko se vračamo domov. Padaj, padaj, sncžec beli na bregove, na ravan! Z vedrim duhom proslavimo vigred, ko prispe čez plan! Zlošovntca Mirko Kunčič: Nežika — Evica — Emiea — Ivica — Stanko — Oton — Žine — 2ivko — Mar-anček — Niko. Postavite imena teh pobičev in punčk v drugačnem vrstnem redu eno pod drugo tako, da boste iz njih začetnih črk odzgoraj navzdol čitali naziv prečudnega moža, ki n'ma ne duše ne srca, pa ga vendarle vsak otrok pozna. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka 19. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. S mesnice Zsbirčni Tonček. Tonček: »Mama, jaz ne maram takega kruha, Ici ima polno lukenj.« Mama: »Nič ne ma raj! Soj lukenj ni treba jesti, kar na mizi jih pusti!« Mala zamenjava. Kalehet: »Kako je ime tistim ljudem, ki Jezusu niso mogli videti?« Anica: »To so bili frizerji!« (Reči je mislila »farizeji«, pa je liila besedo pozabila!) Ne ve, zakaj. Oče: »Nc vem, kaj je z mojo britvijo? Danes sem jo nabnisil, a sedaj noče prav nič rezati.« Ivanček: »To je pa res čudno! Prej sem ' njo ostril svinčnik. Da jc čislo lepo rezala.« Zgodba o revčku Zgodba o revčku Andrejčku je ža'ostna in — kakor se sliši neverjetno — tudi resnična. Vsaj talco je sveto zatrjeval ded, ki mi je to zgodbo ob mrtvaškem odru moje matere pred mnogimi, mnogimi leti pripovedoval Komaj sedem let mi je bilo tedaj, a nikoli pozneje se mi ni nobena zgodba tako grenko, t:iko neizbrisno vtisnila v spomin kakor ta Takrat sem prvič spoznal: materino srce je kakor dragocena zlata ura. Noč in dan skrbno bedi nad nami, tiktaka mehko in pokojno, šteje z drobnim, uspavajočim glasom sekunde in minute, dneve in leta naše mladosti in nam je vse do najtišje ljubezni vdano... Kadar se ta dragocena ura, to zlato materino srce ustavi — je ni sile na svetu, ki bi nam priklicala izgubljeno srečo in ljubezen nazaj... • • • Takole se je začelo gorje Andrejčkovega življenja: Ko je ležala njegova mama v poslednjih vzdihljajih na smrtni postelji, je on nemo slonel poleg nje in mu je bilo silno dolgčas. Premlad je bil še, da bi bil mogel razumeti vso grenkobo tistih svetih minut, zato so bile njegove misli samo čudno izgubljene in njegove očivsamo plaho zavzete — brez bridkosti in brez solza. Zunaj jc bila pomlad, je bil svetel dan — tja je iz mračne izbe hrepenelo Andrcjčkovo srce ... Lučka materinega življenja je ugašala trudno in перокзјпо, kakor pojema v svetiljki izsušen stenj. Tik — tak — tik — tak, je pria stenska ura v žalostno samoto, tik — tak — tik — tak, je pela in sekunde štela... Preden pa je lučka ugrsnila in ura odbila, je mati z drhtečo roko Andrcjčka po raz-mršenih laseh pogladila in mu s komaj slišnim glasom dejala: »Andrejček, rič ne bodi žnlosten, ko mene več ne bo. Ostani priden in pošten — in boš kmalu našel svojo srečo ...« Sc nikoli prej ni bil Andrejček slišal koga o sveči govoriti. Bil je zato prepričan, da hodi sreča v človeški podobi po ..vetu in da je I ni težko najti... Tik — tak — tik — Stenska ura je doštela in se ustavila. iMaterina usta so izšepetala svojo pos'ed-njo besedo, lučka njenega življenja je ugasnila za vekomaj. Andrejček je nekaj časa zmeden in vznemirjen strmel v voščeno bledi obraz mrtve mame, nato pa je brez posebne žalosti po-mirlil: »Na — zdaj sem pa čisto sam. Kar koj pojdem tisto srečo iskat! Še danes, še danes ; jo moram najti...« Ni povedal nikomur kako in kaj, ni se poslovil od žive duše. Pustil jc mrtvo mamo tebi nič meni nič na postelji in se jc neopaženo zmuznil iz hiše. Pred prelepo oblečeno gospo na beli cesarski cesti je obstal in se zazrl vanjo s svetlo zavzetimi očmi. »Tale bo, ko je tako gosposka in lepa,« si je na tihem dejal in je bilo njegovo srce v hipu do vrha polno veselega upanja in pričakovanja. Vljudno je snel kIobu*ek, se zaupno približal neznani gospe in jo nagovoril: »Vi, gospa! < Imenitnost gosposka se je obrnila in nejevoljno namršila obrvi. Trd in brezčuten kakor kamen je bil njen glas: »Kaj hočeš, fant?<' Andrejček je bil razočaran Tako neprijaznega odziva ni pričakoval. Plaho je povesil glavo in zbegano zajecljal: »Bi rad vedel... če ... če ste vi ona, ki jo iščem.« >Kaaaj...?« je grozeče zategnila z glasom in ga srepo pogledala. »Če... če ste vi moja sreča ...« Dalje ni mogel. Beseda mu je zastala v grlu, solza zablestela v očeh. ■ Potepuh predrzni, ti bom dala srečo...! Da te sram ni. Tako mlad — pa že beračiš Fejtebodi!« V svetem srdu je pljunila predenj in mogočno odbrzela dalje — gospa, imenitno oblečena gospa ... »Čudno,« je žalostno pom'1'1 revček Andrejček, »zares čudno! Tako lepa, tako imenitna gespa — a ni sre^a. Kaj pa je, kje pa je, kdo pa je moja sreča potem?« — In se je z brir" ostjo domislil še nečesa: »In da beračim, ie dejala. Sai ne!« Andre'čku, ki ie srečo iskal Neznan popotnik mu je prihajal naproti. Prečudne besede je brundal predse in zdaj zdaj prešerno zavriskal v božji dan. Zdaj na to zdaj na ono stran so ga zanašale pijane noge. »Tale bo morda, ko je tako vesel!« je iznova zagorel v svetlem upanju r.vček Andrejček. »Vi, mož!« Nobenega odgovora. »Haj, hej, mož, slišite — ste vi moja sreča?« jc zaklical glasneje. Neznanec se je s kalnimi, neprijetno me-žikujočimi očmi zazrl vanj. Njegov pravkar še v objestnem smehu raztegnjeni obraz je postal v hipu ves oduren in zloben. Grdo se je pridušil in hripavo zakričal: »Falot se boš ti iz mene norčeval! Glavo ti odrežem — čak, čak .. '« Presenečeni pobič se je komaj utegnil izpgniti silovitemu zamahu palice, ki je ljuto zažvižgala po zraku Presunljivo je kriknil od strahu in se spustil v tek. »Ni tako lahko najti srečo, kot sem si bil m:slil,« je bridko vzdihnil, ko je ves zasopel in upehan pritekel do bližnjega gozda in malodušno sedel na smrekov štor. Zadnji solnčni žarki umirajočega dneva so se izza daljne gore kradoma vsipali v njegov bledi, zaskrbljeni obraz. Tedaj je prikrevsala mimo stara, bedno oblečena ženica. Globoko sključeno je bilo njeno telo, do smrti žalostne so bile njene oči. Težko butaro je nosila na hrbtu in se s koščeno roko trudno opirala na grčavo palico. »Tale pa že ne bo!« je Andrejček brž ugotovil, ko je stro!:ovnjaško premotril ženico od nog do glave. »Preveč je grda in stara ... A kakor je grda in stara,« je koj na to bistroumno dognal, »je vendarle videti dobra in prijazna žena. Ćc drugega ne, vsaj kakšen moder nasvet mi lahko dd.« Vstal je s štora in zaklical: »Haj, hej — vi, žena!« Zenica je molče krcvsala dalje in se ni orz'a niti za hip. Andrejček je skočil pred njo in ponovil: »Hej, hej — vi, žena, ali slišite?!« Zcnica ga je osuplo pogledala in je obstala Položila je butaro počasi na tla, prislonila dlani k ušesom, nagnila glavo k pobiču in se vprašujoče zazrla vanj. »Veste, mamka,« ji je Andrejček zaupno pojasnil, »veste, srečo iščem. A kaj, ko ne vem, kam naj se obrnem, da jo najdem. Dajte, dajte, povejte mi vi, če veste!« Zenica se je, kakor da je vse dobro zumela, trudno nasmehnila, prijazno jc po-kimala s šilasto brado in vdano dejala: »Ja, ja, težka pa je butara, težka. No ja, pa jo bom že prinesla do doma, že. Lc nič nc skrbi, pobič. Saj nimam več daleč!« Andrejček jc ostrmel in široko zazijal. Prvi hip je kar podvomil, če je bil slišal prav. Potem je nestrpno zamahnil z roko in zaklical na ves glas skozi prislonjene dlani: »Oh no, mamka, lc kod imate ušesa? Saj mc niste razumeli! Nisem vas pobaral za butaro — za srečo sem vas pobaral, za srečo!« »Kaj, kaj bi rad?^ se je na moč začudila ženica. Ali lečo?« Žalostno je odkimala z glavo: kaj, pobič, še nrežg^nke ne boš imel. če boš tako izbirčen! Te bo že Bog kaznoval!« 2e je solnce božje povsem zatonilo za daljno goro. Prve vcč:rne sence so se j.le prihuljeno plaziti izaz temnih, skrivnostno molčečih debel dreves. Andrejčku ni bilo nič kaj prijetno pri srcu, ko je tako samoten kcacal po beli cesarski cesti neznano kam- »Pozno je že,« ga je kar na lepem zaskrbelo in je neodločno obstal sredi pota, »pozno je že. Zdajle se bo pa res treba vrniti domov. Pa se ob zori iznova napotim za srečo, ki sem jo danes zastonj iskal.« In se je s strahom in upom domislil še nečesa: »Morda pa mama le še ni čisto mrtva? Pojdem in pogledam in jo pobaram. Mi mora vse bolj natanko razložiti, kako ie s to čudno rečjo — srečo...« Okrenil se je in pospešil korake. • Vrs ni bila več dahč, ko jc revček Andrejček prilicra-al do obccstnc^a kamna, na kat çrern je se:'ela temna moška postava. Neznana bojazen mu je legla na srce. Dom'slil se je razbojnikov in rokovnjačev, ki so. k?kor mu :c večkrat prepovedovala mama prid dav- nimi leti strašili tod okoli. 2e je jel resno ugibati, če bi ne bilo najboljše, da se izogne neznancu tako, da krene s ceste in jo ubere kar čez polje po ovinku domov. Ko je tako plaho in klavrno nekaj časa sredi ccste stal in neodločno meril z očmi zdaj neznanega moža zdaj prostrano polje" na levici, se je neznanec nenadoma zgenil in zaklical z zatcgl.m, hripavim glasom: »Hoh, hoj, pobič, ne stoj tam, knkor da so ti noge prirastle k tlom! Hodi dalje, hod; — nikar se me ne boj!« Andrejček se jc oddahnil. »Nak, razbojnik to že ni,« si je hrabril zbegane misli. Previdno se je približal neznancu in se še vedno nekoliko nezaupljivo ustavil par korakov preJ njim. »Kdo pa ste vi?« je polglasno pobaral. »Jaz?« se je dobrodušno nasmehnil neznanec. »Razbojnik nisem, volk tudi ne, da bi' te požrl!« Andrejček se je povsem pomirjen pomaknil še bliže in si pozorno ogledal neznanca od nog do glave In videl je: mož na kamnu je bil sivolas berač brez desne noge. »Dober večer!« ga je pozdravil in se ga ni več bal. »Bog ga daj!« je prijazno odzdravil berač in še prijateljsko dostavil: »Odkod pa, (antek, v tej pozni uri? Si se potepal, kaj?« ».andrejček je moško in skoraj užaljeno odkimal z glavo: »Nak, potepal se pa že nisem. Srečo sem iskal, srečo.« »Kako...?« se je berač zavzet nagnil z ušesom naprej, kakor da ni bil dobro slišal. »Ali sem razumel prav? Srečo si iskal?« »Srečo, da, srečo!« je potrdil Andrejček in poparjeno dodal: »Pa je nisem našel. Morda veste vi, mož, kod bi jo iztaknil?« Berač na kantonu je nr.kremžil obraz v čudovite gube in se je zagrohotal, zagrohotal tako strahotno in bolestno, da je spreletelo Andrcjčka po vsem telesu v prečudni grozi... V žgočo bridkost je izzvenel beračev grohot: »Maha, jaz, berač Jakob Nesreča, ki sem vse življenje stradal in trpel, haha, jaz, berač Jakob Nesreča, ki sem vse življenje na ber-gljah nosil svoje pohabljene ude od hiše do hiše za košček suhega kruha razkazovat — jaz naj ti povem, kod je sreča doma?! O ti moj Bogi---Vrni se, fantek, vrni domov! Če ti je srce žalostno in kakršnekoli tolažbe potrebno — v naročje svoje mame se stisni, na njenih prsih se zjoči! Tam, fantek, tam je tvoja sreča doma!« |v~ Berač Jakob Nesreča je vstal, stisnil befr-glje pod pazduho in s težkimi, počasnimi koraki odkrevljal dalje po svoji samotni, ne-veseli poti —-- Samo eno edino je razumel revček Andrejček od vsega beračevega govorjenja, samo eno edino: zaman je blodil ves božji dan tod okoli, zaman je iskal srečo vsepovsod--- sreča ga čaka doma ... Ob tem spoznanju mu je postalo pri srcu tako tesno in hudo, da bi se zgrudil h kamnu, na katerem je še pravkar sedel berač Jakob Nesreča, zgrudil bi se k njemu, naslonil bi trudno glavo nanj in bi zaplakal na glas ... Kakor v hudih sanjah je taval dalje. 2e je bilo nebo čez in čez posuto s svetlimi večernimi zvezdami, ko je dospel do prag? domače hiše. Tiho in narahlo je hotel odpreti duri sobice, v kateri je stanoval s svojo mamo, tiho in narahlo je hotel stopiti čez prag in pogledati na posteljo, če so res za vekoma; zaprte materine sladke oči... Pa je v tem hipu stopila iz sobe stara ženica iz sosedne hiše, »Vidiš ga!« se Je zavzela in ga je napol sočutno, napol karajoče pogledala »Kod pa si hodil tako dolgo?« »Srečo sem iskal,« je odgovoril revček Andrejček s tihim, pridušenim glasom in skesano povesil g!nvo. Kakor da mu leži velik črn madež na duši, mu je bilo... Starka je molče odprla duri, iztegnila koščeno roko in pokazala s prstom mrtvaški oder sredi plapolajočih sveč. V čudnem ga-notju in v topli mehkobi ji je zadrhtel glas: »Glej, tam — lam je tvoja sreča zdajl Na parah leži — — —« V Andrejčkovih široko odprtih očeh sc jc zg ni!o nekaj čudno grenkega. Dva potočka, dva svetla potočka sta privrela iz njih in si kracloma utrla pot po bledem licu... Ves skruš n in ubog se je revček Andrejček po kolenih splazil k m-terini krsti, v-s skruîen in ubog je zagrebel obraz v dl-ni in zajokal tako obupno in pretresljivo, da bi kamen oživel iz svoje otopelosti--materina usta pa so ostala nema, nema, nema .,, Srednjeevropski les Nagli razvoj lesnega gospodarstva združenih severno-ameriških držav (Washington), koncentracija lesne industrije nordijskih držav, zopetni vstop Rusije v krog lesnih dobaviteljev je našel srednjeevropske producente brez orijentacije in vsakršne organizacije. Velike potrebe, ki jih je povzročilo opustošenje svetovne vojne, so nehale in ž njimi istotako ugodna konjunktura, v dobi katere se pomanjkanje in hibe neorganiziranega lesnega gospodarstva niso občutile. Sedanje težko stanje je naravno povzročilo tako v strokovnem, kakor tudi dnevnem časopisju pravi alarm, vse razne predloge in nasvete pa je konkretiziral šele dunajski strokovni časopis. 'Der Holzmarkt« z geslom: Za centralno-evropski les. V svoji božični številki ie ta časopis objavil vpra-šalno polo, ki jo je bil razposlal že prej vsem, kakor pravi najprominentnejšim osebam evropskega lesnega gospodarstva. Kriza, ki jo preživljamo, ima lahko več razlogov. Tiči lahko v ceni, v nadprodukciji, ali v obubožanju konsumentov. Olasovi iz Jugoslavije objavljeni v »Der Holzmarkt« vidijo rešitev za enkrat le v omejitvi produkcije, čeprav je v našem gospodarstvu obilo uglednih osebnosti, ki so baš nasprotnega mnenja. V ostalem se izrekajo vsi, producenti in konsumenti, za koncentracijo srednjeevropskega lesnega gospodarstva. Za to govori predvsem sledeče dejstvo: razpad bivše avstro-ogerske monarhije je imel za posledico tvorbo štirih samostojnih držav z lastnini carinskim obzidjem. Pripadnost k raznim državam pa je imela za posledico tudi razbitje enotnosti lesnega gospodarstva. Ako k navedenim štirim državam prištejemo še Rumunijo in Poljsko, ki po legi spadati tudi k centTalno-evropskemu lesu, potem se nam pokaže, da produciraio te države letno približno 53 milijonov kubičnih metrov lesa (Jugoslavija približno 13 miliionov kubičnih metrov). Res je, da zaostaja centralna Evropa v odstotkih bodisi pogozdenega sveta, bodisi na glavo odpadajočega dela gozda za ameriškimi državami, severno Evropo in Rusijo, vendar to ne more biti vzrok krize. Omenim naj zanimivo okolnost, da prodaja od posameznega producenta na posameznega konsumenta pada. Nazorno nam je v Evropi to dokazala najprej Anglija, kjer so se združili največji posredovalci v skupno nakupno organizacijo, V najnovejšem času pa Švedska in Norveška, kjer ne samo. da se je združilo dvanajst največjih producentov k enotni prodaji, ampak so producenti vobče določili prodajne cene tako za tnala, kot za velika podjetja. Ako hoče kdo prodajati izpod določene cene, si mora zato zagotoviti dovoljenje svoje oganizacije, sicer lahko izgubi bančni kredit. To znači. da so pristopile k ozdravljenju lesnih razmer tudi banke, ki le česlo tudi pri nas!) iz prestižnih razlogov dajejo kredite slabo fun-diranim podjetjem. Organizacija lesnega gospodarstva v Ameriki je od one pravkar navedene nordijskih držav bistveno razlikuje. V Ameriki se navadno tvorijo veliki trusti, ki so v stanu opremiti podjetia z najmodernejšimi tehničnimi napravami in ki iinaio ча razpolago za eksploatacijo ogromne pragoz- Sadj. podružnica v Ptuîu Ptuj, II iebr. Sadjarska in vrtnarska podružnica v Ptuju vrši_, kot smo videli na občnem zboru 8. lebr., svoje delo smotreno in intenzivno. Zato so veliki tudi njeni uspehi, odboru je treba le častitati. V Ptuju samem sta bili v preteklem letu dve veliki predavanji o sadnem izboru in o pomenu sadja za zdravje. V prostem času pa je tajnik g. Sagadin Ljudevit rad obiskal okolico, kjer ie imel mnogo strokovnih predavanj o sadjarstvu. Njegov trud je bil bogalo poplačan. Kar tri podružnice so se ustanovile v enem letu: pri Sv. Andražu v Leskovcu, pri Sv. Andražu iu Sv. Bolfenku v Slov. goricah. Ne saino da so jih ptujski sadjarji poklicali v življenje, tudi podprli so jih: do večjega uspeha jitn jc ptujska podružnica pomagala s knjigami in denarjem. Nazorni pouk pri predavanjih je sedaj olajšan z nabavo slovenskega Stenskega sadnega izbora in 14 slik o gojenju drevja in o spoznavanju sadnih škodljivcev. Pa tudi ostali inventar, v skupni vrtdnosti skoro šest tisoč dinarjev, mnogo pomaga k dviganju sadjarske panoge. Poleg podružničnega dela je treba javno pohvalili predvsem osnovno šolo pri Sv. Marku, Sv. Vidu, Maj-špergu, v Cirkovcah, Hajdlni, Sv. Andražu v Leskovcu, Sv. Andražu in Sv Bolfenku v Slov. goricah 1er pri Sv. Marjeti. S svojim delom mnoiio prispevajo k izbolišanju sadjereie. Za bodoče leto je podružnica napravila načrt in ga predložila kr. banski upravi. Na občnem zboru so govorili o združitvi gospodarskih glasil v »Kmetovalca«. Ker je organizacija sadjarstva v polnem razmahu, je samostojno glasilo udruženju za obstanek potrebno in v sedanjem obsegu še premajhno; treba ga bo celo povečati. — V teku so že priprave za sadno razstavo s sadnim sejmom, kar se bo v tem letu vršilo v Ptuju. Otnotno pomoč so že obljubile razne ustanove. O. ban je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo. Razume se, da bo pri tem s pomočjo udeležena tudi mestna občina. Ker prekupci prezgodaj kupujejo sadje, s tem pa sadni kupčiji škodujejo, bo podružnica zaprosila nansko upravo, da proti temu izda podobne ukrepe, kot veliajo glede trgatve pri vinogradnikih. Občnemu zboru sta bili dodani dve predavanji. Delegat gl. društva e. Levstik Miloš jc predaval o sadnem izboru, o hibah in zahtevah posameznih sort. Delegat Štajerske sadj. zadruge g. Kramberger je govoril o sadni trgovini, katere postavka je ua dobrem mestu pri našem izvozu. Odbor, čigar predsednik je g.Brenčič Miha in tajnik g. Sagadin Ljudevit, bo imel mnogo dela v tekočem letu. Vpisi v ziulružni register: Zadruga za rejo živali plemenite kožuhovine v Škofljici pri Ljubljani, r .z. z o. z. (načelnik ing. Pečlin Rudolf); Živinorejska zaijruga v Mavčičah, r. z. 7. o. z.; Nabav-nn in prodajna zadruga na Selu pri Bledu, r. 7. z o. z. (načelnik Soklič Janez). dove. Država pa tudi pospešuje izvoz z vsemi mogočimi olajšavami. Končno pa je pričela trebiti svoje gozdove tudi Rusija. Posicdica ie padec lesnega esknorta iz Finske, ki je v dobi izostanka ruskega lesa na evropskem trgu narasel od predvojnih približno 3 mi'jonov kubičnih metrov na okroglo 4 in pol miljouov kubičnih metrov v 1.1929. Vse centr.dno-evropske produkcijske države se pritožujejo čez državo. Dokazuje se, da so takse v srednji Evropi, podvozi na železnicah, davki, prispevki za socijalna zavarovanja in slično višji kot v kateremkoli navedenih treh svetovnih kon-cernih. »Der Holzmarkt označa razmerje med lesnim gospodarstvom in državo na kratko sledeče: 1. Severna Amerika: gospodarstvo brez države. 2. Severna Evropa: država za gospodarstvo. 3. Rusija: država: gospodarstvo. 4. Srednja Evropa: država proti gospodarstvu. Srednje-evropski lesni problem bodo skušali rešiti že letos na mednarodnem lesnem kongresu, kl se bo vršil od 1. do 4. julija v Parizu. Obravnavalo se bo podrobno vse v poštev prihajajoče momente. Odločitve tega kogresa bodo tudi za nas velike važnosti. Ves problem pa bo zelo trd oreh. Vpoštevati moramo namreč, da v srednje-evrop-skem lesnem gospodarstvu ni investiranega skoro nič domačega kapitala. Producenti so obenem nekako konsumenti, vsled česar lažje prenesejo krizo. Ne vem, kdo bo zastopal v Parizu Jugoslavijo. Za nas najbolj pereče je vprašanje mehkega lesa, pri katerem je tudi Slovenija prizadeta, najbolj pa seveda Bosna. V Bofi'i se tudi najbolj čuti kriza ter je nekaj velikih podjetij popolnoma obrat vstavilo, druga so ga pa nio.no omejila. Koncentracija srednjc-evropskega lesa pa bo mogoča najbrže šele na podlagi koncentracije lesne industrije in trgovine v posameznih srednje-evropskih državah in bati se je, da bomo v tej točki mi zelo slabo odrezati. Interesi naše lesne produkcije so spričo vdeležbe tujega kapitala heterogeni, popolnoma domač kapital pa je raztresen po malih pro-ducentih, katere je težko organizirati, bodisi vsled pritiska s strani veleprodukcije, bodisi vsled ne-jioučenosti producentov samih. Akademično jc prišteti še naše individualistično naziranje. Nepotrebno je seveda še naglašati potrebo sodelovanja srednje-evropskih držav. Ce preinotri-mo pogodbo med Angleži in Sovjeti, med nekaterimi rensko — westfalskimi prodajalci in Sovjeti, med Belgijsko, Molandsko in Francosko ter severno-evropskimi državami, se nam pokaže pri vseh teh pogodbah, da si kupci osigurajo svoj delokrog s pogodbenimi določbami, po katerih se dobavitelji odrekajo konkurenci bodisi za gotovo dobo, bodisi za gotovo ozemlje. Na ta način se poveča kunčeva sigurnost, kar ima za posledico, i da se ne kupuje le za silo, ampak za daljšo dobo, I torej velike količine. Zaključke za dobave od petsto j tisoč kubičnih metrov naprej pa izvede v srednji i Evropi lahko le koncentriran kapital. In do tega bo moralo priti prej ali slej, če i nočemo da nas napredno organizirane države po-1 tisnejo ob stran. Br. dolarskih papirjev. Zaradi bose v Nowyorku so tudi pri nas dolarski papirji v sredo in četrtek zelo narasli, včeraj pa so zopet popustili. V splošnem je na inozemskih efektnih borzah čvrsta tendenca kakor jo tudi pri nas za bančne papirje, dočim so industrijski papirje slejkoprej brez interesa in v petek sploh ni v njih prišlo do zaključkov. Curih. Belgrad I). 1275, Pariz 20 325, London 25.185 Newyork 518.50, Bruselj 72.225. Milan 27.11. Madrid 50 25, Amsterdam 208.05, Berlin 123.20, Dunaj 72.83, Stockholm 138.80. Oslo 188.70, Kopen-hagru 138 70, Sofija 8.75, Pragu 15 34, Varšava 58, Budimpešta 90.-125,'Atene 6.70. Carigrad 2.455, Bu-karešt 3 0S25. Helsingfors 13.05. Dinar notira no Dunaju: devlra 12.58, valuta 12.4775. Vrednostni papirji Tfotaclle državnih papirjev v Inozemstvu. London: 7Г, Bler. po:-. 82—83, Newyork: 8",; Bler. posojilo 01.75-92.75. 7% Bler. pos. 82- 88. 7% pos. Drž. hip. banke 80- 81. Dunaj. Podon.-savska-jiidran. 92.25, Wiener Bankvci-ein 16.50. Creditanstalt 47, Eecompleges. 159.25, Alpine 19.90, Trboveljska 43.85, Levkuin 8.75, Rima Muranv 66.40. Borza Dne 14. februarja 1981. Denar Deviz«! promet je bil Ia teden prav znaten, znašal je 'J .82 milij. Din v primeri s 10.83, 19.2, " ' ' B.Z5 nT" *" ............. 18.1 In 18.25 milij. Din v prejšnjih tednih. Posebno znaten je bil promet v devizati Newyork, London. Curih in Praga. Tečaji so bili čvrsli, ker so v Curihu devizni tečaji nazadovali. Posebno je naraste! London, kl je notlral v začetku tednn 275.59 bi., včeraj pa 276.07 bi. Domači državni poplrli niso zabeležili nika-kega znatnejšega prometa i izjemo agrarov in begi. obveznic, ki so sc učvrstile v zvezi i višjimi tečaji Žilni tre Položaj na nošeni žitnem trgu je postal nekoliko mirnejši. Kupčijo je bilo dopoldne bolj malo. Cene so ostale popolnoma neizpremenjene. Novi Sad. Vse neizpremeujeno. Promet: 11 vagonov pšenice, 8 vagonov ječmena, 19 vagonov koruze, 7 vagonov moke. Tendenc« neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca neenotna. Promet miren. Pš; niea marec 14.88—14.90, zaklj. 14.88—14.89. maj 11.03—14.98. zaklj. 14.97—14.98. rž marec. 11.18—11.82, zaklj. 11.18-11.20. maj 11.15-11.24, zaklj. 11.10-11.17. koruza maj 12.25—12.42. zaklj. 12.25—12.26. Iranz. maj 9.76. Dobave Dobave. Strojni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 19. t. ni. ponudbe za dobavo 600kg bakra in 47C0 kg žeVza. — Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 18. t. m. ponudbo glede dobave železa, knjig, raznega elekričnega materi-jala. — Ravn. drž. rudnika Kreka sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 1600 kg vijakov z malicami. Oddaja adaptacijsklh del v Centralni ambulanti, Gradbeni oddelek ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 26. t. m. ponudbe za oddajo adapta-cijskih del v Centralni ambulanti. Dobave. Prom. komerc. odd. ljub. žel. ravn. sprejema do 16. febr. ponudbe glede dobave tiskovin ter glede dobave žimnic in podglavnikov г žimo. — Gradbeni oddelek sprejema ao 17, febr. ponudbe glede dobave mehkega rezanega lesa, 10.000 kg negašenega apna, 2C0 m3 heraklit plošč, 40 komadov dimniških vratic, 8 garnitur štedilni-škega okovja, 4 komade angleških klosetov in 20.000 komadov zidne opeke; do 20. febr. t. 1. glede dobave 250 komadov sirkovih metel, 250 komadov slamnatih podnožnic,250 komadov navadnih krtač in 20 komadov žimnatih omel; do 27. febr. pa glede dobave 17 telefonskih aparatov. — Ravn. rudnika Velenje sprejema do 18. febr. ponudbe glede dobav« 221 m balat jermen, 500 komadov »Jakson« vijakov, ključavnic za omare, podložnih plošč, Wertheim ključavnic, obojev za okna in vrata, škarjastih rešetk, raznega usnja, jermen, masti za usnje, kompletnih klosetov znamke »Panama« ter glede dobave zobatih koles, — Kulturni obzornik Knjižne zbirke Jugoslovanske knjigarne France Veber: Sv. Avguštin Zbirka KosraotH Zbirikj poljudnih znanstvenih in drugih spisov — •kosnnu« — se ni mogla pričeti lepše nego z izdajo pričujoče V e 1) rove študije o sv. Avguštinu. S tem smo tudi Slovenci vredno proslavili tega izrednega in edinstvenega dului, velikega človeka, misleca in svetnika, ki siga mora ob 1500 letnici njegove smrti eiunko hvaležno ter dostojno s»pami.n jivti opojna. sveKkn in cerkvena Evropa», kakor pravi pisatelj v uvodu, lam tudi izvemo za smernice, ki so pisatelju oblikovale pričujoči sois. Avtor predvsem ni skušal j jod«! i toliko sliko A vgiišlinove osebnosti, kolikor |xxl«bo njegovega idejnega svetu. Zn nas je najvažnejše še to. dn je pričujoč« zgodovinska razprava podana ne kot sumo sebi namenjeni / un ust ven i traktat, marveč s perspektive avtorjeve lastne usmer jeni--ti in taiko z vidikov sodobnosti. To je bilo mogoče pač le zato, ker je notram.ja problematika Avgusti no vega časa tako sorodna s težnjami donašnjih dniii. ko se človeštvo zopet enkrat tragično razdvojeno vraču k središču vesoljsiva, |)o poiti osebnosti k Bogu, in prav zaradi tega skuša najti |xrt. ki bi nas vodila i/, pesimizma v optimizem,, i/. ugnosticiz.ina k svobodnemu spo/.naiij u in priznan ju resnice. Tako je zaradi osnovne perspektive Vebrov spi« sploh edinolc. mogel postati >poizkus kuHurno-zgodovins.ke apologije življenjskega idealizmu iu svelozor-uega optimizma. Delo je zadohilo ua ta način mimo zgodovinske oznake močan sodobni kul-turno-aktivni življenjski poudarek, kar jc po-vseni v redu : saj jc tudi znanost zaradi življenja in člov eka, ne pa zaradi sebe. Vendar pa je pisatelj skušal podati le osnovni prerez Avguštinovega filozofskega sveta in njegove spoznavne problematike, ni pa se oziral toliko na teološko smer tega velikana Cerkve. Toda ker je Avguštin-teolog samo organska kon-f.ekvcnca Avguština-misleca in zlasti še. ker je njegova filozofiia sama že nekako »teološkega« značaja v tem zmislu, da njena osrednja vprašanja zadevajo na najcentralnejše probleme naše duhovnosti, nas to nič ne ovira, da ne bi zaslutili vse njegove gigantske veličine. »Boga in dušo hočem spoznati. Res nič več? Prav nič več!« je izpovedal Avguštin že v svojih ; »Samogovoiih«. To osnovno izhodišče njegovega ! iskanja pa je bilo takšno, da ga je moralo voditi do absolutne božje resnice, v svitu njene zadnje luči pa so se v njem združile skrajnosti nad brez-dni človeškega. In pot, po kateri je hodil Avguštin? Takole jo je ozr.aul: »Ne hodi ven, temveč vase se povrni. V notranjem človeku je resnica, t Tako je veliki mislec trčil na osebnost, odtod pa so se mu zaradi heroične odkritosrčnosti in doslednosti odprla vrata do spoznanja — Boga. Tako je v času kaosa in propada vsega duhovnega ta genijalni človek rešil osnove harmonične človečnosti in dal za vedno smernice evropskemu človeku, ki je odslej rastel in propadal, v kolikor, se je približal ali oddaljeval od avguštinskega ideala. Tudi filozofska minel (Kartezij, Kant) je grdila iz niegotih osnov Notranje ravnovesje pa je dosegel Avguštin tako, da je skrajnemu subjektivnemu empirizmu (materializem, naturalizem) in prav tako skrajnemu racionalističnemu idealizmu (platonizem) izpodbil tla z epohalnim odk itjem, ki ga je Veber takole formuliral: »... načela so svet zase, ki tvori ostro, zakonito mejo, med svetom vsega izkustveno danega stvarstva in pa med svetom božjega bistva; oba ta in samo oba ta svotova sta hkratu svetova prave dejansko-bitne istinitosti, dočim je vmesni svet brezčasnih načel samo svet načelne veljavnosti.« In v primeri z dotedanjo stopnjo človeške filozofske inisli (Platon!) ugotavlja pba'elj: »Tako pa Avguštinov in šele Avguštinov Bog ni več nikaka gola ideja, pač pa dejansko-bitni izvor vseh idej in preko njih tudi izkustveno danega stvarstva.« Bog — absolutna osebnost, onostranska resničnost! In lako je tudi človeku-osebnosti odkazano njegovo mesto — sredi med Bogom in stvarmi. Nad stvari, nad niihov zgolj prirodni in mehanski red pa more človeka dvigniti v svobodni duhovni red le — izvor vsega, torej tudi človeka. »Bog edini je oni edinstveni, ki nas vede k spoznanju, ko in kolikor z njim soglašamo, in z ozirom na Katerega se končno motimo, ko in kolikor svobodno od njega odpadamo. In zato je tudi le »Bog hkratu tisti činiteij, kateri edini more svobodo na'e zgolj umske in tudi praktično-dejanske hot-nosti (volje) tako nagniti, da postane res svobodna hotno s t spoznanja in zasluge in da ne ostane svobodna hotnost zmote in greha. To in tako delo Boga pa je delo njegove milosti.« S tako rešitvijo problema svobodne volje je torej v zvezi tudi doživetje absolutne svobode v Bogu. Le kdor se odloči za Boga. more postati tudi duhovrto-odrešitveno Ireligiozno), ne le voli-tativno (etično) svoboden. Kdor tedaj resnico spozna in prizna, ni manj svoboden nego oni, ki resnico le išče (agnoslicizem) ali celo od nje odpada (ateizem), marveč prav nasprotno; zadnja svoboda nam je dana šele s spoznanjem in priznanjem resnice. Resnica pa je Bog in samo Bog. Zato je zadnja svoboda možna samo v centralni sferi religiozne resničnosti, v človekovi združitvi z Bogom. Omenjeno je že bilo, da je problematika Avguština in njegovega časa tudi bolečina naša ir našega časa. /ato nam Avguštin more v teh stiske polnih dneh biti naravnost duhovni kažipot. Tud Veber opozarja na podobne probleme svoje »Filozofije«, ki je nastala iz sodobnosti, za katero pa nahaja v Avguštinu najmočnejše zgodovinsko po-I trdiio. 1 Dodati jc treba lc še, da je knjiga po zunanji obliki razkošna in da znto dela čast založnici. France Vodnik. Vršile sc bodo naslednje ofert. licitacije: Dne 24, t. m, pri ravn drž. obrtne šole tekstilnega pletenja v Sarajevu glede dobave pletilnih strojev. — Dne 25. t, m. se bo vršila pri Upravi smod-nišnice v Kamniku ofert. licitacija glede dobave 40,000 kg preje; dne 9, marca pa glede dobave 200.000 kg amonijevega solitra in lCO.OOOkg kalijevega solitra. — Dne 27. t. m. bo pri ravn. drž. žel. v Sarajevu ofert. licitacija glede dobave raznega železnega materijala; dne 28. t. m. pa glede dobave 8000 m» gramoza. — Dne 24. t. m. bo pri Gl. san. skladišču v Zemtinu ofert. licitacija glede dobave lO.OCOkg čistega špirita; dne 26. t. m. pa glede dobave raznih desinfekcijskth sredstev. — Dne 24. t. m. bo pri prom.-komerc. oddelku ravn. drž. žel. v Sarajevu ofert. licitacija glede dobave 200 komadov kožuhov. — Dne 28. t. m. bo pri Kmd, sav. div, obl. v Zagrebu ustmena licitacija glede dobave 4084 ton premoga. — Dne 28. t. m. bo pri gradb. oddelku ljublj. žel ravn, ofert. llci-i tacija glede dobave železnega materijala, vijakov, j žebljev, tirefonov in obročkov za gftrnjl ustroj, Prodafa drv bo potom licitacije dne 25. t. m. pri ravn. šum v Liubliani. Ponudbe je vložiti do 25. t. m. Založba Sejalec« ima le še prav malo zalogo prvt serije umetniških razglednic (Grohar in Jama). Oni, ki se zanimajo zanje, naj sc požurijc z naročilom. Serija \elja le 8 Din. Naroča ze v založbi Sejalec«, Ljubljana, poštni predal 357. Pismo iz Zagreba Toplo in iskreno mi je pripovedoval urednTU dr. Jos. Andrlč o svojih ciljih v Hrv. Hijeror.im-skeœ drnâtvu-, ko sem ga obiskal: Do dvajsetega lota je Jeronimska diu/.ba letno izdajala le koledar in 4—D knjig za kmečke hiše in nič več. V početku 21, leta jc prevzel uredništvo on in dodal prejšnjemu izdajanju -Kt.jižnico dobrih romana« iz domače in tuje književnosti, pred vsem knjige s slovanskih poljan (nad polovico!); med temi so tudi Pregljevi »Božji medjaSi«, Letno jih izide 10. Še bolj je poglobil smoter Jeronimske družbe z osnovanjem listov, ki so so v dveh letih razleteli v vsa skrita selu. To je zlasti .-Obitelj«, tedenski družinski list, ki kajpada ne odgovarja slov. »Mladiki», odgovarja pa duši hrv. seljaka. Izdaja še: dijaško »Mladost«, leposlovno »Hrv. Prosvjeto«, versko »Našo ljubo Gospo« in knjiž. almanah-»Selo i grad». List -»Obitelj« mnogokrat prinese prevode Finžgarja in Meška; a v mislih čakajo prevajanja »Dekle Ančke«, »Pod svob. solncem-, Na Poljani . Most med Hrvati in Slovenci bi se postavljal od Jeronimske do Mohorjeve družbe takole: Pomembnejše knjige hrvatske (kakor n. pr. dela don Bulica) bi Jeronimska družba izdala v večji nakladi; te bi Mohorjeva vključila v svoje redne publikacije in jih raztrosila po slov. hišah; obratno bi pa Jer. družba izdajala v prevodu večja slovenska dela za svojce. To misel nosi Jcron. družba ž» nekaj časa sem. Živi pa še neka druga zasnova: Ustanovitev zveze vseh slovarskih kat. družb — kakor sta Mohorjeva in Jeronimska med Slovenci in Hrvati, društvo sv. Vojteha med Slovaki, sv. Vojteha med Poljaki in Deditctvi sv. Jana med Čehi. Prvi dogovor se je plel že lani na evhar. kongresu v Zagrebu med vsemi zastopniki (razen Slovencev; rinžgarja takrat ni bilo, a mu je pozneje dr. Andrič rcfcriral.) In v Hrvatih leži zdaj mandat, da sezo-vejo kongres, kjer bi se detajlno porazgovorili o bodočih potih. V grobem bi te točke stopile v program bodoče zveze: vzajemnost v vsem: na mednarodnih razstavah skupen nastop; vzajemno izmenjavanje izdaj; posredovanje pri avtorjih za avtorsko pravo; vzajemna uporaba slik in klišejev in: vsaka posamezna družba bi bila generalni poverjenik za knjige drugih družb. Tako bi Jeronimska družba delala pot Mohorjevim knjigam med Hrvati in obratno. V gradnji domače hiše pa imajo Hrvatje okrog' Jerom. družbe še te misli: Po vzoru slov. »Prosvetne zveze« bi postavili svojo s knjižnico, predavanji, kinematografi... Spojili bi obe kat. knjigarni v eno veliko (kakor »Jugoslovanska« v Ljubljani) — in prišlo bi do izmenjave slovenskih in hrvatskih knjig in do medsebojne razprodaje ... Široki in plemeniti so cilji dr. Andriča; le da bi dobili kri in dušo .. Še me je zanimala »Matica Hrvatska«, v kakem odnosu do slovenske knjige živi. Dr. Jelagič mi je povedal: že nekaj let se plete načrt tesnih stikov med njimi in »SloV. Matico« in s slovaškim »Sv. Martinom Turcijanskim, in to na ta način: 1. O priliki občnih zborov naj ostanejo pozdravi doma, pridejo pa r.aj deputacije teh kulturnih institucij: tu bi se rodila osebna spoznanja, misli bi se izmenjavale, položila bi se baza za skupno delo. 2. Izmenoma bi izdajale te tri Matice prevode bratskih narodov (Matica Hrvatska, slovenske in slovačke etc. — in obratno; tn to ona dela, katera domača Matica sama predloži: ona namreč najbolj pozna najlepše in najdražje svojega naroda.) To drugo je prav začela M. H„ ko je 1. 1926. izdala prevod Elere MaiOthi Šoltesove: »Moja djeca«, 1. zv., kar je M. Slovaška sama ponudila, a drugi zvezek še dar.es spi. Program je nenadno prekinila tisočletnica hrv. kraljestva. Namesto J. Akademije je Matica vzela v roke skrb, da vse pisane in nepisane dokumente, ki so v zvezi s To-mislavovim kraljestvom, zbere in jih pokaže javnosti. Poleg Zbornikov, ki sta ju izdali Akademija in Zajednica, ie tudi Matica svojemu dala luč, ki je par stotisočev tehtal. Delo iz tega ozračja gre h koncu, I. 1932. bo završeno. Matica se bo vrnila k prejšnjemu programu vzajemnosti. Tega leta j praznuje Matica obenem devetdesetletnico svojega življenja in povabila bo svoje sestre iz Slovenije iz Slovaške in od drugod na godovanje in na dogovor za skupno misel in delo. M. H. je že pred vojno nekajkrati izdala po katero slovensko knjigo; po vojni pa je politični val zaplal nad slov, in hrv. pokrajinami in ljudem zakril oči. Nič niso videli lepote več. Val je vetei odnesel, Vnovič se nam oči odpirajo. O da bi poslej resnico in ljubezen gledali.., Ljudska igra »Joco Udmanić« (napisal Ko Mesarič), ki jo je zagreb. oder kot premijero prinesel, je 9lišala mnogo trdih besed po vseh hrv. listih kot nevredna zagrebškega odra, čeprav je bila vzorno režirana (dr. Batušič), »Daničnrji« v Zagrebu so v nedeljo igrali »Lumpcclja Vagabonda:- v Jeronimski dvorani ?. močnim moralnim uspehom. Med odmori je pel pevski zbor »Danice« »Vasovalca, »Na trgu«, »Planinsko rožo«... Primorski Slovenec Jarc je zapel nekaj solo-pesmi s toplim žvgolečim glasom — in vsa slovenska družina se je vsaj za en večer spet našla in začutila v pesmi nežno vez, ki jo talto tesno veže,.. V »Savremeniku«, St. 6. je A. Ocvirk napisal članek: Sezde*otgodl5n|lca F, S. Finžgara, kjer ob-jasni Hrvatom pot, delo in vrednost pisatelja — šestdesetletnika Finžgarj«. Loize Golobic, Cerkveni cestnik Naznanilo nočnim CadtKrem «v It T. V noči od ponedeljka na torek (16.-17. febr.) bomo v stolnici molili najsvetejši Zakrament. Molile se bodo spravne molitev. Mladeniči in možje, žrtvujte vsaj eno uro v počeščonje božjega Zvellčarja! M:trijan-.l.a kongrcgncija za gospodične pri sv. Jožefn v Ljubljani: V ponedeljek dne 16. febr. n i shoda. Mes(-nnskii Marijina koltgregacila zu može pri sv. Joielu ima danes dne 15. februarja I. I. ob pol 't dopoldne odborovo sejo, ob 11 pa običaini »hod. Kako so v starih časih novačiti Spomini na vojaško posadko v Novem mestu Št. Lovrenc un Dolenjskem. G. svetnik 1. šašelj je pri zbiranju podatkov o žrtvah strupeno megle pred slo leti dobil od novomeškega g. prošta tudi zelo zanimive poil ti tke o umiranju vojakov tedanjo novomeške posadke. K temu pristavlja g. svetnik še svoje spomine: 1'ieč g. piošt mi je poslal ne samo suhe številke ampak tudi ржепеп izpisek vojakov, ki »o umrli v I. 1831 in 1932 v novomeški vojašnici. In ravno ta izpisek je prav zanimiv in sicer zaradi dostavljene starosti, v kateri so mrli vojaki in sicer skoraj vsi za lvoleznijo »Nervenfieber«. Mrli so v starosti 28, 29, "I, ^2, 37 (2), 50 (2) let. Ta visoka starost pri vojakih se bo gotovo marsikomu zdela čudna, ko vemo, kako kratek čais služijo dandanes vojaki, komaj i hi nekaj let, ali še ne. Ne l>o sc nam pi nič čudno zdelo, čc vemo, koliko let so nekdaj služili vojaki. Naj navedem tu spomin iz svojih dijaških let. Ko sem študiral v Novem mestu na giin-lia.ziji v letih 1871—79, sem bil nu stanovanju pri slugi okr. glavarstva, bivšem vojaku. Ta je večkrat pravil, da je služil vojake nič mainj knkor 20 let nepretrgoma, in kar je še bolj zanimivo, da je dobil prvi dopust, da je smel iti domov za par dni, šele potem, ko jc bil služil že 12 let. Zato pa tudi ni bilo čudno, če so se v tistih časih tako bali vojaščine in da je marsikdo poskušal, kako bi sc odtegnil vojaški suknji. Naj navedem tu zopet dva zgleda iz svoje skuSnje. Ko sem bil v 1. 1883—1883 kaplan v Šempetru pri Novem mestu, bil je v vasi prileten mož, kateremu je manjkal prst kaealec na desni roki. To se mi je čudno zdelo, da mu manjka ravno kazalec ln sem vprašal ljudi. Pn so mi povedali, da si ga je sam odsekal in sicer v letih, ko bi moral iti na vojaški nabor, la ne bi bil potrjen. In res ni bil. Drugi slučaj pa mi je znan iz Bele krajine. Preti približno 40 leti ji' umrl v gradu Pobrcžje pri Adlešičih grajski logar Andrej K c tn pri, star čez 80 let. tiil je doma iz Županjih njiv pri Kamniku. Ko je bil prišel v leta, da bi moral iti na vojaški nabor, je pobegnil z doma, da ni nikdo vedel kam. Izginil jc. Prišel je tia Dolenjsko, prekoračil Gorjance in prišel v Belo krajino do gradu Krupu, kjer sc je ponudil v službo pri baronu Apflatrernu. Ta ga je sprejel in poslal v svoj grad Pobrcžje, kjer jc služil potem celih 51 let. lu je bil varen, ker ga ni nikdo zasledoval in iskal. In čez mnogo let, ko so ga bili doma že pozabili in mislili, da jc mrtev, si je vendar zopet enkrat šel ogledat svoj rojstni kraj. Mož je znat iz svojih dolgih let kot grajski logar marsikaj povedati, posebno kako je zasledoval v nekdanjem, razsežnetn baronovem sBukov-Ijii«. ki se je raztezalo več ur hoda. divjačino in zveri, posebno volkove, ki so bili takrat v Beli krajini še pogosti in katerih je ustrelil 45. Še preje pa, ko so bili tipeljali v nekdanji Avstriji vojaške nabore, so pa mlade moške lovili v vojake. In katere so ujeli, ti so morali potem mnogo let služiti vojake. Tn six»inin nu tn vojaški lov sc jc bil ohranil med ljudstvom še nvnogo let. V mojem času, ko sem bil na novomeški gimnaziji t. j. pred 60 leti, sta bili v Novem mestu Zarja< (Šmartno pod Šmarno goro). — 21.30 Harmonika, solo — g. Rakuša. — 22.00 Časovna napoved in poročilu. 22 15 Huwni-jazz Ponedeljek, 16. febr : 12.50 Plošče (mešan program) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Radio orkester —18 30 Dr. A. Bajec: Italijanščina - 19.00 Prol. Tine De-beljuk: Poljščina — 19.30 ln.g. Ahučič: Specialno mleko — 20.00 Koče: Trgovina in trgovska politika — 20.30 »Trije vaški svetniki« — kmet-skn šaloigra (člani nar. gled.) — 22.00 Časovna napoved in poročila. Torek, 17. febr.: 12.15 Plošče (valčki in polke — mod. plesni šlagerji) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas. plošče, borza — 17.30 Radio orkester — 18 30 Prof. Fr. Pengov: Gibanje zemlje okoli solnca in letni časi — 19.00 Dr. Reya: Vrcmcnoslovje — 19.30 Dr. Grnfenauer: Nemščina — 20.00 Klari net-solo, igra g. Bero-nek — 21.00 lltimorisfično čtivo. pisatelj Mil-čiriski — 21.30 šlngerje poje g. Prcmelč — 22 (X) Plesna glasba, domača in moderna, harmonika solo, igra Lojze Kokalj — Hawai јаок (izmenoma) — 22.15 Časovna napoved in poročila — 23.00 Zaključek sporeda. Drugi programi 1 Ponedeljek, 16. februarja. Belgrad: 12.45 Radio orkester — 16.00 Plošče (simfonija) — 17.30 Narodne pesmi — 18.00 Prenos glasbe iz hotela »Moskva« — 20.00 Narodne pesmi — 20.30 Mozurtov« ura — 21.30 Ruska ura 22.20 Balalajke, koncert — Zagreb: 17.00 Prenos zvočnega filma — 19.30 Budapest: Sinifon. koncert filharmonije: Mozurt, Li«*szt — 21.40 Lahka glasba — Budapest: 12.05 Radio-kvartet — 17.30 Koncert cigan, glasbe — 19.30 Koncert budinip. Filharmonije; nato konrert vojaške godbe — 23.30 Ciganska glasba. — Dunaj: 19.30 Citruški konccrt — 20.30 Koncert dunaj. simf. orkestra — 22 30 Večerna glasba. — Milan: 16.35 Otroški kotiček — 19.30 Pestra glasba — 21.(K) Koncert — 22.00 Komedija. — Praga: 20.30 Glasba — 21.00 Simf. koncert radio orkestra — 22.20 Moravska Ostruva. — Lan-genherg: 19.45 — Koncert 22.30 Nočna glasba — 23.30 Plošče. — Rim: 17 30 Koncert: Violinist B. Sclnvarz — 20.40 La liku glasba. — Berlin: 19.55 Konceri — 21.10 Pustni pondeljek — 22.15 Plesna glasba — Katovice: 17.45 Koncert 20.30 Varšava — 23.00 Plesna glasba. — Miihlnt-ker; 10.15 Koncert — 20.13 Pustni koncert. — London : 14.00 Radio orkester — 17.15 Plesni orkester — 18.40 Oktet — 20.35 Orkestralni koncert — 22 30 Plesna glasba. — Mor. Ostravu: 19 30 Bratislava — 20.30 Praga — 22.20 Poljudna glasba: radio ork. — Leipzig: 20.00 Pustni ponedeljek — 21.10 »Ariadiiic«, glasbena pesnitev — 22.50 Zabavni koncert Torek, 17. februarja. Belgrad: 12.45 Radio orkester — 16.00 Plošče Ijazz-glasba) — 17.30 Citre (Iv. Skalar) — 18.00 Narodne pesmi — 20.00 Večerni koncert radio orkestra — 20.30 Zagreb — 22.50 Plošče. — Zagreb: t2.30 Plošče — 17.00 Prenos iz kavarne »Corso« 20.30 Kabaretni večer — Buda-pest: 12.05 Koncert: violine, piano — 17.45 Koncert opernega orkestra — 19.25 Koncert orkestra — 19.25 Koncert orkestra — 20.23 Prenos iz študija: nato pustni večer — Dunaj: 12.00 0|«>1-Ilanski koncert — 18.00 Plošče (ples tujih narodov) — 19.00 Jaaz-kvartet — 19.30 Pust in ples in d tian j ski kongres — 2030 »Fjinkereki oles«. (pred 40. leti) — 23.00 Večerna glasba. — Milan: 12.15 Vesela glasba — 16.35 Otroški kotiček — 19 30 Pestra glasba — Praga: 19 20 Vokalni koncert zbora »Smetana« — 20.20 Prenos koncerta iz Brna — 21.30 Piano. — Lanscn-berg: 17.00 Po|K>ld. konceri (plošče) — 14.25 Ob 75-Ietniei smrti H. Ileina — 19.45 Pustni večer. — Rim: 17.00 Vokalni in instrumentalni koncert — 20.45 Prenos opere. — Berlin: 18.30 Koncert (920 Piftna glasba. — Katovice: 17.45 Simfonični konce — 20.15 Violina — 21 15 Varšavo. — Miihlnrker: (2 20 Promenadni kotin-rt 19.45 Veseloigra s pel jem — 20.15 štiri groteske 20.45 Lep in vesel pustni večer — London: 18.40 Orkestralni koncert — 21.50 »Srečen mož«, komedija — 22.35 Plesna glasba — Mor. Ostravns 16.30 Instrument, koncert v Brnu 19 15 Praga — 20.20 Prenos koncerta iz Brna — 22 20 )a/z-or-kester. — Leipzig: 19.30 Pustni večer: koncert 21.10 Veseloigra — 22.30 Zabavni koncert — 23.30 Plesna glasba. zboljšale, po vzorcu ostalih izvedenih smuških prireditev, ki so se izvedle vse izven začetkom določenega programa. SK Bled je JZSS zaprosil obenem za odgoditev bohinjskih skakalnih tekem, ker mu je bilo na tem. da izkoristi edini p osti termin za propagando smuškega spo ta ki je sijajno uspela. Ugotavljamo, da se je delitev konkurentov izvršila komaj teden dni prej v Kranjski gori oziroma Dovje-Mojstrani, ne da bi se bilo takrat zdelo potrebno g. poročevalcu lo omenili Ni res, da bi bil rezultat delitve na obeh straneh negativen-. na blejski skakalnici je bil dosežen reko d skakalnice in državni rekord Protestiramo proti delitvi skakalcev v enega tekmovalca in «ostanek«, ki je dosegel baš navedeni rekord. Ni res, da ni bilo prisotnih zastopnikov J7SS Prisotni so bili: zvezni odbornik, zvezni sodnik za skoke in tek, prvi zvezni smuški učitelj ing. Janko Janša; nadalje izprašani zvezni sodniki za teke gg. Vohune. Ulčor, Krainer in Robič. Konstatiramo, da je vladal tekom prireditve vzoren red in disciplina, o čemer bi se bil g. poročevalec L. Struna lahko prepričal, če bi bil prisoten. Ni res, da red in disciplino more ustvariati le JZSS v zimsko-sportnih centrih, res pa je, da so baš klubi, ki delujejo lokalno, zato poklicani. Prosimo, da se v bodoče bolj »splošno-, podpira razvoi smuškrga športa zlasti s strani športnih poročcva'cev. katerih poklic -naj bi zahteval ločno in strokovnja-ško znanje. — vačelnik zimsko-suoi tne sekcije SK Bled Jože Vrhunc I. » Sporlne drobtinice. Zasluge za letalstvo. Ponosni so Francozi, Angleži, Američani itd., v kolikor se jim je posrečilo doseči čimveč letalskih rekordov. Pilot in lip letala sta še danes upoštevani kriterij, ki odloča, komu in kateri narodnosti pripadajo posamc/ni uspehi v letalstvu. Vendar pa ta kriterij ni povsem pravičen. Kaj bi mogel doseči izvrsten pilot 1 najmodernejšim letalom, ako bi pa motor ne odgovarjal zahtevam. Vidimo, da je tudi od motorja zavisen uspeh in to v veliki meri. Brezhiben motor daje pilotu dovolj močno garancijo, da bo polet brez nezgod. Zato ima motorna industrija gotovo važne zasluge v letalskem športu. Zanimivo sliko dobimo, ako pogledamo izvore motorjev, ki so bili rabljeni v letalstvu tedaj, kadar so bili doseženi kaki aviatični viški. V celem je bilo rabljenih 48 nemškega izvora, 32 italijanskega, 30 francoskega 29 ameriškega in 22 angleškega. Vidimo, da stoji na prvem mestu nemška motorna industrija (40%); sledi Italija (20%), Francija (19%), Amerika (18.5%) in Anglija (16.5%). S tem bi bifo pač dokazano, da so Nemci v motorni tehniki najboljši, kajti naiveč je bilo pri postavljanju letalskih rekordov rabljenih njihovih motorjev. Berlin ima danes 309 modernih športnih igrišč z 810 ha površine Od teh prostorov poseduje država in mesto 149, dočim pripadajo ostala igrišča posameznim klubom. V Berlinu je nadalje tudi ">n olavalnih bazenov in 500 telovadnie. Skrbite zn zdravje svo'ili ust, razuužujte si nosnice, očuvaite si grlo z vsakdanjo rabo past Ife Njihove razkužilne izpuht-lino Vas čuvajo in branijo bolezni dihamih org^ nov, k-kor ludi okužen.,a v primeru epidemije. - Zalite-vajte in rabite vedno le pravo рлМШе VALDA ki se prodajajo samo v škatljicah z napisom MV ALD A" !w| ncd1 po IZKEDMO uuodnih uenah KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE V globoki žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni brat, stric in svak, gospod LEOPOLD IVERZAK strojni stavec v pokoju v soboto, dne 14. februarja 1931 ob 3. uri zjutraj nenadoma boguvdano umrl. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 15. februarja ob 4 uri pop. od doma žalosti, Dalmatinova ulica 1, na pokopališče U Sv. Križu. Requiem se bo vršil v torek, dne 17. februarja ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanenja. V Ljubljani, dne 14. februarja 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. V...........g5 X f4 22. Se3 - g4 Tfô - f5 23. Ddl - d4 + еб - e5 Razmeroma še najboljša poteza. Položaj pa je aelo resen. 24. Sg4Xe5 i!8-f6 25. Se5 X d7 c7 - c5 26. Dd4 - e4! *1 »6 — Г7 27. ,3 - g4 Tf5 - g5 28. Tf2 X 14 Tf7 X d7 29. De4 - еб Da3 X c3 Pri Tg6 bi sledilo Ћ7+, TXf7, TXf7+, Kh6, Oe3+ Tg5 Dh3+, Kg6, DXh7 mat. 30. TI4-f7 + Td7 X f7 31. Tli X t7 + Črni se je udal, ker na Kh8 sledi Tf8XKg7, Tg8 mat. Francoska obramba. (Igrano dne 23. jan. 1931 na Semmeringu.) Beli: dr. Tartakower. Črni: Sultau Khan. 1. e2 — e4 e7 — e6 2. d2 - d4 d7 — d5 3. Sbl — c3 Sg8 — f6 4. e4 X d5 Sf6 X d5 ' 5. Sgt — 13 L18 - b4 Ta, kakor prihodnja poteza ni najboljša. Pralno bi bilo c7—c5. Crnt pride kmalu v škrif>ce. 6. Lcl - d2 c7 — c6 7. Lfl - d3 Sd5 X c3 8. b2 X c3 Lb4 — e7 9. Ddl - e2 Sb8 — d7 10. 0 - 0 b7 — b6 U. De2 — e4 Lc8-b7 12. ')e4-g4 Ke8 — fS 13. SI3-g5 Sd7 — f6 Na 13. ...h6 je zamislil dr. Tartakover nasled-lepo kombinacijo: 14. SXF7I КХГ7. 15. Lg6+!, f6 (prisiljeno), 16. Ta—el Sf8, 17. TXe6+!, SXe6, 18. Df5+ mat. 14. Dg4 — h3 c6 —c5 15. d4 X c5 Le7 X c5 16. Tli — et h7 — h6 17. Tal -dl Dd8 - c8 18. Ld2-f4 Ivf8 - g8 19. Sg5 — f3 Lc5 — e7 20. SI3 —e5 Le7 — c5 21. Te! - e2 Dc8— f8 22. Tdl - el Ta8 — e8 23. Ld3—b5 Te8 - d8 24. Lf4 - c3 Lc5 X e3 25. Te2 X e3 Th8 - h6 26. D' — h4 h6 - h5 27. ТеЗ - g3 KgS - h8 28. Lb5 - d3 Td8 - d5 29. Dh4 - f4 Td5 - d8 30. h2 — h4 Df8 - e7 31.Tg3Xg7! , ■. Eleganlna odločilna poteza! Močno bi 31. ...Te3. 31..........Kh8Xg7 32. Df4-g5+ Th6-g6 33. Ld3 X g6 Sf6 - d5 Ali 33. ... fXg, SXg6 ln Sg6— e54- oziroma Sg6-f4+ in beli bi zmagal z lahkoto. 34. Lg6 X 17 + ? Tukaj je napravil dr. Tartakover težko po-greško. S 34. Dxe7 in 35. LXI7 ali 35. LXh5 oziroma tudi 34. LXh5-[- bi bila zmaga sigurna. 34..........De7 X g5 35. h4 X g5 Sd5 - Г4! Indijska partija. Ograna na šah. turnirju za pariško prvenstvo 1930) Beli: dr. Tartakower 1. d2 - d4 2. Sgl — f3 3. c^ —c4 4. Lcl - d2 Črni: Roni Sg8 - 16 e7 — e6 LfS — b4 + DdS - e7 To, po Nimszovilschu vpeljano nadaljevanje je tukaj najboljše. 5. g2-g3 6. Lil - g2 b7 — b6 Lc8 - b7 7. 0-0 Lb4 Xd2 8. Ddl X d2 0-0 9. Sbl - c3 Sf6 — e4 10. Dd2-c2 Se4 X c3 11. b2Xc3 f7 — f5 12. SI3 — el Lb7Xg2 13. Sel X g2 14. ei — e4 Sb8 — c6 Sc6-a5 15. e4 X f5 Tf8 X f5 16. Dc2 - d3 Ta8 - f8 17. 12 -141 De7 - a3 18. Tli -12 .... Beli grozi z močnimi napadi na kraljevsko h lio. 18..........Tf5 — fô 19. Tal —fl g7 — go Ta poteza katastrofalno utruja. Beli energično Izkoristi situacijo. 20. Sg2-e3 KgS - g7 21. d4 — d5! Ako imate skrbi glede nabave DOh"Št¥B se obrnite na EGIDIJ IN KAROL ERJAVEC, zaloga in prodaja pohištva, Brod (poleg tacenskega mostu), St. Vid nad Ljubljano. Tam dobite vsa navodila in boste kar najsolidneje postreženi. Za vsak izdelek se jamči brez zahteve! Ogled tudi ob nedeljah I. SLA NOVIC SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO, LIUBLIANA. GAJEVA ULICA STLV. 2, se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in sla-ščičaraska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana. TELEFON 1827 лоУЕкш-тид^роаТмв:,, tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago. — Zahtevale vzorce in ceniki — TOVARNA VATE, Maribor, Dravska ulica 15. Poceni in vendar najboljša jo §€¥€ГЈ£1 $ ©{©IMiia 7. 32 peresi v sedežu i.n 4 v zglavju, velikost 185 s 78 najboljši mater i jal, cena od 570 do 850 I) po izberi prevleke Zahtevajte vzorce! RUDOLF SEVER » Ljubljana « Marijin trg 2 SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. To močno potezo je beli prezrl. -- g- - g3 Sf4 - h3 + 37. Kgl - h2 Na 37. Kil črni s Td2, 38. Te2 Tdl f, 39. Tel Td2 itđ. izsili remis. 37..........Sh3 X 12 Ker grozi 38. ... Td2; prihodnja poteza je bila potrebna. 38. Lf7Xh5 Tdj — h8 39. g3 - g4 Sf2 X g4 + 40. Se5Xg4 Th8 X h5 -I- 41. Kh2-g3 Th5Xg5 42. 4g3-h4 Ne 42. ТХеб? radi TXg4-f, 43. KXg4 Lc8, 44. Kf5 Kf7 in črni bi zmagal. 42..........Tg5 - s5 Na 42----Tg6 bi bilo 43. Tdl! zelo močno. 43. Tel X еб Lb7 - d5 44. Te6 — e7 -f Kg7 — f8 45. Te7 — c7 Ld5 X a2 46. Kh4-g3 La2 — e6 47. Sg.4 - еЗ Kf8 - e8 48. ,g3 — f4 Ke8 — dS 49. Tc7 - h7 Ierila vsake vrste. Po tej naipruvi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere in napravi kot novo. — Perilo »e pere brez venkih Škodljivih sredstev. w Franjo Šimenc, Ljubljana Kolodvorska u-ica 8 poleg mestne ljudske kopeli CENE PRI VEČJI MNOŽINI PERILA GLOBOKO ZNIŽANE! Vsaka beseda БОраг ali prostor drobne vrstice 1 SOOin Nd|mani5i S znesek 5 Din. Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje La oglase slro flj go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši t znesek 10Din. Pristojbina za šifro 2 Din Vsak oglas Ireba plačali pn I naročilu.Na,pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priloie I na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 3<»9 Telefon štev 23Z& R Per e dn O n 35' napre 'srnice ? puIr volne m bombaža Kemično čiščente perja Din 15'— kg FËIN. ZAGREB. Zr n sk trg 17 Mlad fant vojaščine prost, nekaznovan, išče mesta za skladiščnika ali slično stalno službo. Za garancijo vloži kavcijo 5000 Din. Ponudbe prosi na podružnico »Slov.« v Mariboru pod »Zanesljiv«. Kmetski mladenič pošten, izobražen, 30 let star, želi primerne službe kot skladiščnik, sluga ali podobno. - Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 1467. Iščem mesta k manjši družini, vajena vseh hišnih del, znam kuhati, nekaj šivati in Stikati. Ponudbe na ogl. oddelek »Slovenca« pod »Marljiva« št. 1567. Kot sobarica želim mesta v letoviščih Gorenjske ali pa tudi pri boljši družini v mestih. Ponudbe pod »Zanesljiva« št. 1568 na upravo lista. Samostojna kuharica želi mesta v manjši boljši družini; prevzame pa tudi v taki družini vsa gospodinjska dela po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna« štev. 1569._ Absol^entinja enoletnega trgovskega tečaja, pridna in poštena, z znanjem strojepisja, stenografije in drugih pisarniških del, želi namestitve kjerkoli Gre tudi par mesecev zasloni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 1587. Natakarica pridra in poštena, išče službe Gre tudi za pla-čiino. - Naslov v upravi pod št. 1584. Aiesto gospodinje išče Ho'iša starejša vdova, redoljubna, izvrstna kuharica vainna vseh gospodinjskih del. - Dopise na uoravo pod značko Samostojna 51«. M'ajša gospa vajena vsega gospodinjstva in postrežbe bolnikov, išče mesta kjerkoli, tudi v župnišču. Govori slovensko in nemško. — Dopisi pod -Solidna« na upravo v Mariboru. Pekovski pomočnik izkušen in zanesljiv, išče službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo pod »Poštenost«. Gradbeni polir absolv. gradb. rok. šole s 6 letno polirsko prakso, govori več jezikov, želi spremeniti službo s 1. marcem; gre tudi kot vodja kake stavbne podružnice - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vesten in trezen«. Mesto hišnika išče obrtnik. - Naslov v upravi lista pod št. 1628 Odpraviteljica z izpitom za pogodbeno pošto. Lepo, krščansko obnašanje, nekaj trgovske izobrazbe (enostavno knjigovodstvo). Ponudbe upravi »Slovenca« pod štev. 1378. Kovaškega vajenca iz poštene hiše sprejmem takoj. Ivan Meden, Begunje nad Cerknico. Vestno pomočnico za trgovino z mešanim blagom sprejmem s prvim marcem Helena Meden, Begunje nad Cerknico. 16 letni poštenih staršev, se želi izučiti v boljši trgovini. Ima dva razreda meščanskih šol s prav dobrim uspehom. Učenje lahko nastopi takoj. - Intihar Ivan, Levce št. 23, pošta Petrovče. širile »Slovenca«! Sobarica starejša moč, z večletnimi spričevali ki zna šivati in likati, se sprejme takoj ali s 1. marcem. Ponudbe pod »Poštena« na upravo. Učenka zdrava in močna, se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom v Ljubljani, z vso oskrbo v hiši. Imeti mora potrebno šolsko izobrazbo. — Ponudbe na upravo -Slovenca« pod »Pridna in poštena«. Čevljarskega vajenca dobro vzgojenega, sprejme takoj Alojzij Loboda, čevl|ar, Domžale. Dva vajenca sprejmemo za pekarijo. Kdor se je že učil, ima prednost. Hrana in stanovanje v hiši. Predstaviti se je osebno v tovarni Kern v Kranju. Vajenka za šteparico se sprejme v dobro in moderno delavnico vsakovrstnih izdelkov in z dobrimi pogoji. Dekle dobro vzgojenih staršev prednost. -Sprejme se tudi pridno in revno dekle. Ponudbe sprejema uprava »Slov.« ; pod »Čevljar« št. 1520. Služkinjo 1 sprejmem v Ljubljani. -Nastop 1. marca. Hišna in vrtna dela. Samo ta- ' ka, ki hoče dalj časa j ostati pri hiši naj pošlje i svoj naslov na upravo i »Slov.« pod »Služkinja«. I Dva učenca j in enega pomočnika ta-. koj sprejmem. — Strojno ! mizarstvo Henrik Bitenc, i Vižmarie. St. Vid n. Lj. Strojnika takoj sprejmem k stabilnemu parnemu stroju 800 KS. Biti mora zmožen j vseh popravil in vsestran- [ ! sko zanesljiv, Dopise na : ogl. odd. -Slovenca« pod »Strojnik« št. 1563. Dve učenki za strojno pletenje sprejmem. - Prideta takoj k stroju. Puhan, Breg 2. ; Dva vajenca za kolarstvo sprejmem. -Hrana v hiši. Zabjek I., i kolar, Zgor. Hrušica pri j Ljubljani. Deklo pošteno in snažno, ne čez : 18 let staro, se sprejme od 1. marca naprej na ! Bledu. Ponudbe pod »Šu- j mar« št. 1590 na upravo. Pekovski vajenec ne pod 16 let star, se ! takoj sprejme. Cela oskr- ' ba v hiši. M Novak, pe- ! karna, Sevnica ob Savi. I--------- Učenec j zdrav, krepak, nadarjen, ' dober računar z veseljem ; do trgovine, pošten, staršev, se sprejme takoj v veliko trgovino z mešanim blagom Ponudbe s ! spričevalom in sliko je poslati na naslov: Jurej Sterk, Vinica pri Črnomlju, Savska banovina. i __ Kuharica : spretna, samostojna, dobi ! dobro službo k mali rodbini. Prednost imajo one, ki so spretne v pripravi močnatih jedil. Ponudbe na upravo pod »Spretna kuharica«. Zaslužek 1000 Din tedensko zaslužite z obiskovalcem v Vašem okraju. Znamko za odgovor. — Tovarna Kosmos, Liubljana, poštni predal 307 Ako hočete delati in z lahkim domačim obr-tom na svoiem domu zaslužiti 7 Din na uro — vstopite v našo zadrugo Pouk ie brezplačen Vpis I nina 10 Din Obširna navodila pošljemo radevolje. ako ie priložena znamka za odgovor — Zadruga Jugoslov pletača Osiiek. Najboljša reklama je konkurenca! Kar mi zmoremo, ni uspelo niku-tnur. Agenti dežele! Oddamo na trg aktuelne artikle strmeče nizkih cen. Za povprečnega prodajalca je otročarija, izposlo-vati dnevno 20 kupčij. Po usposobljenju plačamo fi-ksum. Provizija sledi po sklepu kupčije do 30%. Milijoni so danes redko sejani, zadovoljite se z malim. Z našimi zmožnostmi dobite takoj zvezo z vsem prebivalstvom. Razpošilialnica »Omnia« Miklošičeva cesta 14. Odpomoč Vašim skrbem v osebnih, gospodarskih, denarnih zadevah nudi. Posvetovalnica »Marstan«, Maribor. Koroška 10 Vpisnina 10 Din (tri znamke). IESBHI Kam pa danes? k Jakobu Zupančiču v gostilno »Pri Dolenjcu« nasproti Alojzijevišča pod Poljansko cesto na pustne krofe in domače klobase. Toči se cviček 7 Gadove peči in izboren ljutomer-čan, slivovka in hruševec lastne kuhe. - Abonentje se sprejemajo vsak čas na domačo hrano po nizki ceni. Lepo stanovanje z opravo in kurjavo dam brezplačno dvema solid-nika zakon, upokojencema, ki bi bila voljna pomagati po potrebi z delom pri kmečkem gospodarstvu. Podrobni dogovor sledi. - Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod št. 1444. Dve lepi sobi z garažo (skladiščem) — skupaj ali posamezno — oddam. Naslov v upravi pod št. 1623. Preklic Preklicujem in obžalujem kot neresnično, kar sem govorila o ge. Mari Dobrila iz Poljanske ceste 60. glede njenega poslovanja pri prodaji tort na veselici »Save« pri Ožbinčku jeseni 1930. — Ljubljana, 14. II. 1931. Frank Jožefa, zasebnica, Poljanska cesta 60. «v»" Gospod ... i samostojna pisarn moč, j za enostavno knjigovodstvo, nemško in slovensko korespondenco - se sprejme v manjše industrijsko podjetje. Obširne ponudbe pod Zanesljiva moč 99< na upravo. Kuharica starejša, dobra gospodinja, «e sprejme takoj k samoslojnenv.i starejšemu gospodu. - Ponudbe pod »Energična 50« na upravo »Slovenca«. CONTINENTAL .. jiboMši pisalni stroji 5 lel jamstvo za funkcijo fn materijal. 1 Samoprodaja: Ivan ILegat Ljubljana f I Maribor Vetrinjska 30 lel. int. 2434 Dekle z dežele, pridno, pošteno, vajeno hišnih del, vzamem takoj v službo. Naslov v upravi št. 1629. Žeiiiibe Obrtnik in posestnik želi poročiti 20—30 letno dekle, ki ima čez 30.0001 Din kapitala, potrebnega za samoosvojitev, - Ponudbe podružnici »Slov.« v Mariboru. 20- 50,000 Din vloži v dobro podjetje trgovsko naobraženi. Ponudbe na »Slovenca« pod: »Dober sodelavec«. TTZncč ilalere clOVENCA ■u? j..' *.' vuv.ton RflDI POZNE 5EZIJE ZELO ZNIŽANE CENE ZA 5LE&ECE VR5TE BL4Q/1: PLAN RLE, BARHENTI i. t. d. za perilo, pijame, obleke ......'. . od Din 12 — BARŽUNI modni, tiskani ... od Din 36 — DAMSKO VOLNENO za plašče in obleke.....od Din 65'— ZA MOŠKRSUKNJE kratke in dolge......od Din 95 — шлм ŠPORTNO za moške obleke . . od Din 70'— Ш1 KA .MG AR NI ZA MOŠKE OBLEK B, Џ garantirano čista volna ... od Din 140"— YKUUB NIZKIH CEN/m PRIZNANO bOBRO BLASO IN VELIKA IZBIRA PKI NOVAK4 - LJUBLJANA KONGRESNI TRG 15 - NASPROTI NUNSKE CERKVE Z 10.000 Din pristopim za katerikoli stalno fiksno službo kot delov, poslov, inkasant, skladiščnik, ekonom (o-skrbnik) ali slično; dam 1000 Din onemu, ki mi priskrbi temu primerno službo. Sem priden in za vse uporaben. Zanesljive ponudbe prosim na oglas, odd. »Slov.« pod »Mlajši mož 30«. Č« niči'ni k o va šoferska šola Ljubljana. Dunajrka c. 36 |Jugo-avto| Prva oblast, koncesiionirana Prospekt zastoni Pišite ponil : Šoferska šola oblastveno koncesiionirana I. GAIiFRSČIK. bivši komisar za šoferske izpite, Liubljana, Bleiweisova 52. Prešernova 44 tel. int. 2636 \tanovanja Odda se v Kamniku v novo prezidani hiši ob vodi v pritličju 3 sobe, kopalnica, vrtiček, lepe pritikline, deljeno ali pa skupno, v podstrešju ločeno večja soba s kopalno sobo, event meblira-na, vodovod, elektrika. -Vprašati pri Štele, Kamnik, Glavni trg, ali pri g. Briščiku, Ljubljana, Aleksandrova c. 2-1., levo. Stanovanje 2 sobi, kuhinja, shramba in pralnica v bližini nove šole v Zgornji Šiški oddam s 1. marcem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1546. 2 veliki prazni sobi v novi vili na najlepšem kraju Kranja, solnčna lega, pripravni za letovi-čarje ali pisarne, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1529. Trgovino ali gostilno manjšo, na deželi, iščem v najem, če mogoče v lju-tom. srezu; vzamem tudi službo oskrbnika ali kaj enakega. - Cenj. ponudbe pod »Strokovnjak« 1431 na upravo »Slovenca«. Lep nov lokal in skladišče oddam v najem. Najpripravnejše za trgovino z mešanim blagom na prometni točki. -Poizve se: Tovarniška ul. (nova hiša), Zelena jama. route: SPECUfeLNA TVRTKfV ZAHTEVAJTE "CENIK .....VRSTMtDOKEHSKSH Mfc^i^ BET L . SEI^ IR? M i __ ШЈВИЈЊШУЦННДКГОУМС Hišo z vrtom prodam. - Bukovica 63, pri Vodicah. Trgovino z mešanim blagom, z lepim stanovanjem, na prometnem kraju, z vsemi pritiklinami in vsem potrebnim inventarjem, pri farni cerkvi in šoli, 5 minut od kolodvora, oddam v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 1564. Delavnico ali skladišče, pribl. 12 m3, prostor na Mestnem trgu, se takoj odda. Dopise na upravo pod »Čista obrt«. Pisarniški prostori v Dalmatinovi ulici št. 3 v pritličju se takoj oddajo. Naslov pove uprava pod št. 1599. Na dobro rejo vzamem otroka, tudi dojenčka. Naslov v oglas, odd. »Slov.« pod št. 1602. Kdo? bi prevzel izdelavo 10 tisoč bukovih pragov? -Oglasiti se je lakoj pri Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Stanovanje dveh ali treh sob s pritiklinami želi mala, mirna družina za takoj ali pozneje. Zaželjeno v severnem delu mesta ali okolica Sv. Krištofa. — Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod »I. C. M.« Meblovana soba se na Rimski cesti odda. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1610. Trgovski lokali večji in manjši, na zelo prometni točki, bližina Glavne pošte in kolodvora, se za takoj ali za marec oddajo. Elektrika, telefon, vodovod, deloma tudi plin vpeljano. - Ponudbe upravi lista pod »Prometna točka 1613«. Posestva Znatne prihranke dosežete. če Vam izvršim stavbne načrte in prora čune! - Ponudbe na naslov: Stavbarstvo, Ljubljana, Poštni predal 307, Lepo posestvo 8 oralov zemlje, novo poslopje, lep vrt, tik glavne ceste, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1581. Več stavbnih parcel po ca 800 m2 se proda na lepi solnčni legi ob drž. cesti pri kolodvoru Kandija—Novo mesto. -Ponudbe na upravo lista pod »Solnčna lega 1560«. Prodam posestvo v izmeri 34 oralov z vinogradom, v bližini trga v Savinjski dolini, - Naslov se izve v oglas, oddelku »Slovenca« pod št. 1438. I Kupim vsako množino starih a-u-to gumi plaščev, ki za j Vas niso več rabljivi — ' »Prešern, tovarna čevljev, Kranj«. j Srebrne krone j staro zlato in srebro ku-i puie RAF1NERHA DRA-: GIH KOVIN - Liubljana, Ilirska ulica 36 vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina Vsakovrstno .1 Sltfl «ш«*х; e oo na'visiib cenah ČERNE. luvelu Liubliana, Wollova ulica št 3. Hiša z dvemi lepimi stanovanji po 3 in 2 sobi ter. vrtom, v najbližji periferiji, se proda za 105.000 ; Din. Ponudbe pod Dobro i obrestovanje na upravo. ! Prodamo Polenovka Parcele naprodaj ob Ižanski cesti. - Poizve se: Trnovski pristan 16, Rozi Accetto. Planino krasen glas, ceno prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1632. Kupimo dobro ohranjene instru-. mente za tamburaški zbor i in prodamo za godbo na pihala 24 instrumentov, ozir. zamenjamo za instr. za tamburaški zbor proti doplačilu. Naslov v upr. pod št. 1506. namočena, najboljša pri 1. Buzzolini, Lingarjeva ul. Finega sena večjo množino, se proda Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1348. Drva odpadki od parketov od-daia v vsaki količini parna žaga I avrenčič & Ko. Liubliana. VoSniakova uL 16. za goreniskim kolodvorom. Prodajo se dobro ohranjeni mizarski stroji z vso potrebno transmisijo. - Ogleda se pri Andreiu Kregar tvor-nica pohištva, St. Vid-Vižmarie 59. Družina treh odraslih oseb išče za maj stanovanje dveh I velikih ali treh manjših! sob s pritiklinami. Po-i nudbe pod -Tomažej« na I upravo »Slov,« Proda se krasno stavbišče v bližini kolodvora Vižmarje-Šent Vid. na iako prometnem kraiu. Pojasnila se dobe v restavraciji pri kolodv. Posestvo obstoječe iz 1 Уг orala vinograda, 3 orale gozda in 1 И orala sadonosnika. le pa zidana hiša, s slamo krita, zraven potoka, poceni naprodai. - Izve se pri Francu in Alojziji Keršič, posestnika na Sp. Polskavi, železn. postaja Pragersko. Krasno stavbišče se proda v lepi suhi legi, vogalno, pod Rožnikom, cesta IX, št. 30. Najlepša parcela v Lescah pri Bledu, ob glavni cesti, z elektriko in vodov., se proda skupno ali parcelirano. Ponudbe na upravo pod značko: Stavbna parcela št. 1430, Posestvo v bližini Maribora, ob železnici, hiša, gospodarsko poslopje, 7 oralov. Njive, sadonosnik, travnik, vinograd, gozd, vse v ravnini, se pod ugodnimi pogoji proda. - Naslov Uprava »Slovenca« Maribor pod »Vrednost«. Hiša z majhnim posestvom v bližini Ljubljane naprodaj. - Naslov v upravi ■»Slovenca« pod št. 1547. Vse vrsle kakor tudi kroma tično harmonike najbolni kupite prav p > ngrodui ceej pri izdetovatetju harmonik Franc Kucler postaja Drenov grič pri Vrhniki pripoznuna najboljša domara izdelovalnima Kupimo Mostno tehtnico od 5—10 ton, v dobrem stanju, kupim. - Ponudbe na upravo »Sloven.« pod štev. 1255. Kupim vsako količino suhih borovnic (črnic). Ant. Stergar - Kamnik Šivalni stroj znamke Haid-Neu, popolnoma nov, najfinejši, zelo ugodno prodava. Tudi ga zamenjava za deske ali kaj drugega. - Erman & Arhar, St Vid nad Ljub. Lep trgovski lokal 2 prostora, 3 izložbe, klet se proda vsled bolehnosti z že obstoječo znano in vpeljano delikateso. z večletno pogodbo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1497. Špecer, stelaže 2 tehtnici. 1 železen sod naprodaj - »Slovan«, Polica 9, Višnja gora. Obdelane kole za visokodebelno drevje proda Babnik Val , Zgor. Šiška št. 32. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetiu. L BROZOVIC - Zagreb, llica 82 Kemična čistilnica peria. Pomaranče, limone italjanskega in španskega izvora in zelenjave. vedno sveže prvovrstno blago nudi Celeslfna Glavnëh, liubliana Pogačarjev trg 1 Tvrdka uvaža že skozi dolgo vrsto let blago direktno od producenta 1er lahko postreže svoje odjemalce vedno z najboljšim blagom po najnižjih dnevnih cenah. V zalogi ima vedno veliko izbiro blaga vseh vrst in kakovosti. Pri večiem odjemu specijelne cene. Vsa inozemska in domača zelenjava vsak dan sveža in v največji izbiri. latiicvatie cenlhe! Delniška družba pivovarne nion Pivovarna in sladarna. — Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani L Poštni predal 45. — Podružna pivovarna (preie T. Gôtz) v Mariboru. — Priporoča svoje izborne izdelke in sicer svetlo in črno pivo v sodih in steklenicah. — Pekovski kvas. — Čisto rafinirani špirit. Liubliana Telefon: LJUBLJANA 2310 iu 2311 MARIBOR 2023 Brzojavi: Pivovarna .UNION- Ljubljana Pivovarna .UNION' Maribor Gartailrcc« banstrukcljal FRANC JflGER tapetništvo (.'Ubliana S«. Petra n. 29 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst. modroce. otomane. žimo zlož-."гчи(ог w 'J'vo posteljo, pa-poaitiinino. lentne divane i. L d. NaJmoderna|Sa oblikai Štajerska vina j Moderna spalna soba zanesljivo pristna, dobite nova, s trodelno psiho, se edino le v delikatesni proda radi selitve za Din trgovini Sotelšek, Gra- 4000. Frankopanska 21, dišče, Gregorčičeva ulica. pritličje Vprašati od 11 Gramofone in plošče prodaja še po stari nizki ceni Radoslav Dolinar. Jesenice. Prodam trgovino s specerijo, dobro vpeljano, na prometnem prostoru, v večjem mestu na Štajerskem. Naslov pove uprava pod št. 1445. »Essex« avto 5 sedežen, zaprt; »Steyr XII« 5 sedežen odprt avto z limuzinskim nastavkom; »Pontiac« 5 sedežen zaprt avto, ceno proda: BEKA, družba z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 12. Drva! Lepa, suha, hrastova me-terska drva se prodajo. Dostavi se na dom. Poizve se pri Ivanu Ogrinu na Laverci pri Ljubljani. Jajca za valenje ameriške Leghorn kokoši, , . - „ ,, 4 Din komad, proda fiumbn.ee (Knofloch) za Babnik Alojzij - Zgornja konfekcijo ali čevllaria. Šiška 141. naprodaj. Kolodvorska 27 Pozor, mizarji! Proda se: 2 vagona po-, polnoma suhe rezane hra-1 stovine, 27 do 130 mm debeline, poccni 1200 Din. 1 vagon popolnoma suhe češnjevine, 27, 54 in 80 mm debeline, poceni 700 Din. — 1 vagon suhe ne-žamane bukovine, 27 do 110 min debeline, poceni 500 Din. — Vse cene se razumejo franko naklad, postaja. - »Zora«, lesna industrijska d. z o. z. Črnomelj. Šivalni stroj Singer za šiviljo Singer stroj za Vsa pekarij. oprema stelaža, pult, pripravno za trgovino-skladišče, je pod ceno naprodaj. Naslov v upravi pod št. 1604 Boljšo spalnico 12 kom. po ugodni ceni prodam. - Sitar, Smihel pri Novem mestu. Zastore postelj, pregrinjala, perilo in monograme veže meuan. umetno in ročno Matek & Mikei, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Entlanje meter 25 par. -»Breda« robci kom. 2 D. Kinoaparat Pathe-Kok z elektr. razsvetljavo, s filmom Življenje in trpljenje Kristusovo, malo rabljen, proda Rov&nk Štefan, fotograf v Kranju. Česalni salon ca dame in gospode s podružnico ter z vsemi v damsko stroko snadajo-čimi aparati ugodno naprodaj. Posebno pripraven za poročenca, ki bi skupaj aktivno delala. — Ponudbe na oglasni odd. »Slovenca« pod: «Lepa eksistenca«. V Mariboru prodam tri nove postelje z nočnimi omaricami, umivalnik z ogledalom za dve osebi. Naslov: Uprava »Slov « v Mariboru. Dva šivalna stroja dobro ohranjena, poceni prodam. Studenci - Maribor, Kralja Petra 78. Nov pisalni stroj prodam ali zamenjam za starega. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1561. Čebelarji! Vse čebelarske potrebščine dobite najceneje pri Fr. Stupica, železnina — Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. Usnjat suknjič popolnoma nov, prodam za 720 Din. Ponudbe na upravo pod značko »Dober suknjič« št. 1625. ---—---r—r Nov pisalni stroj nroda ugodno 'Kosmos«, Ljubljana, Poštni predal št. 307. Nove p'e'ilne stroje 8 80, 10 100. krožne, na 18 mesečnih obrokov -tttfodno proda >Kosmos«, Ljubljana, Poštni predal št. 307. 200 meterskih stolov sladke mrve iu detelje proda Intihar Janez. Gorica št. 27, pošta Celje, Proda se: 1 kompleten valjček za šrot (Schrottwa'ize) na novo predelan, 60 cm širok, za 7000 Din; 1 par belih mlin. kamnov 36 col, komplet s stolom in sejalcem na paj-telj, za 3500 Din; 1 par črnih kamnov, 36 col, komolet s stolom, za 3500 Din. Proda se vse skupai ali posamezno. Cela garnitura ie v najboljšem staniu, še v obratu in se lahko vsak čas ogleda. »Zora«, industr. d. z o., Črnomelj. Vaše zlato srebro, predmeti iz medi in raznih kovin postanejo kot novi. če iih drgnete s suho »Polirol« - krpico. Ne rabite nikakih drugih čistilnih pripomočkov. -Razpošilja proti predplačilu 10 Din tvrdka »Va-ko«, Celje. — Prospekti brezplačno. Čepice in štajer-hlačke nudim v nakup vseh vrat in velikosti. • Iste prevzamem tudi v delo. V slučaju večje naročbe pridem tudi na dom. • Anton Za-vodnik, konfekcija in krojašlvo v Kranjski gori. Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje otomane divane in tapetniške izdelke nudi naicenete RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva Gramofone šivalne stroie. otroške vozičke in kolesa popravila najboljše specialna mehanična delavnica Justin Guslinčič. Maribor. Tattenbachova ul. 14, nasproti Narod doma Johištvo Spalnice iz trdega in mehkega lesa. kakor tudi razno drugo pohištvo za opremo stanovani Vam nudi po najnižjih konkurenč. cenah MATIJA ANDLOVIC strojno mizarstvo - Ko-menskega ulica 34. Ljubljana. — Vabim na ogled brezobvezno. Foto Holynski I Tvrdka A. VOLK ustreže vsakemu z dobrim delom in nizkimi cenami. L|uhljana, Dunajska c 6 Podružnica: Moste. Modroce zgornje, iz močnega btaga 240 Din Mreže, otomane, divane, fcttlie. kupite naiceneie pri Ignacij Narobe. Ljubljana, Gosposvetska cesta št 16. pri »Levu«. Kruino moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite ort A & M. ZORMAN Liubliana. Stari trg št. 32. LiuMlun« Rr>ltera cesta U. muh DOlr.ucir t h- »ril* p3en»»H»mi«nwtfi««»««« 10 ioliKo tU I lil! y i S«da| dBini muriei-amo te» •• 71 irv»»*no zahavamc « teh |c v olaabl. T II d I V' «a lahko na« učit* kak Inatrument. .» ZiMniHt »Pt btrmlitii Slcvnl hofalos а knjiiico .Kako ooatanam dooar Qlaananik?' - od na|. več|emna|cene|A« odo»emne tvmk» olnshii v Juooalavijl: Keînel & НегоШ tvo»"ica giaabil in na^monlk inJiin pođr. Maribor !t. <02. Gospodarsko v Liubliani zvezo ima stalno na zalogi: Deže'ne pridelke • žito • mlevske izdelke - špecerijsko in kolonijaIno blago • sadje - mesne izdeike -južno sadje - semena • seno - slamo - Težnkovo oljo za živino - kmetijske stro:e in orodja - umetna gnojila - cement - premog itd. =§ m Is : = _ il ii if ii Ii Si Is s JUGOSLOVANSKA TISKARNA" V LJUBLJANI naznanja ža'ostno vesl, da je v soboto 14. t. m. ob pol 3 zjulraj nenadoma preminul gospod LEOPOLD WERZAK STROJNI STAVEC ki je nad 40 let z veliko vnemo in izredno sposobnostjo deloval v naši tiskarni. Pogreb se bo vršil v nedeljo 15. t. m. ob 4 popoldne i/. Daunaiinove ulice št. 1 na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! V LJUBLJANI, dne 14. februarja 1951. LJUDSKA POSOJILNICA regstrovana zad uga z neomeeno zavtzo v L'ubliani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, veva ne vloue po dogovoru ter tire/ v akega odbitka. Tudi renlni davek plnčuie liram In ca sama. — Svo;e prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred voj ko iz lastnih sredstev Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veh puse-dvo in druao lastno premt ženje. jj.mčijo pri L.judski posojilnici kot zadrugi z neomejenim iamdvom za vlope vsi čl«ni z vsem svoiim premoženjem, k presega večkratno vrednost vseh vlog. Hran.lne vlog znašajo nad 180 miiiionov dinariev. t 3 мшмилчшаг Občinski odbor trške občine Mengeš naznanja pretuzno vest, da je danes ponoči od zločinske roke zadet, nenadoma izdihnil svojo blago dušo bivši odbornik, velečasliti gospod FRANC KUŠAR NADŽUPNIK V MENGŠU v 71. letu svoje starosti. Pogreb preblagega pokojnika bo v ponedeljek, 16. t. m. ob 1/г 10 dopoldne. Blagega pokojnika ohranimo v trajno hvaležnem spominu. V MENGŠU, dne 14. lebruarja 1931. Inserirajte v „Slovencu"! Popolnoma varno nalotlte svol denar v rifcmni posojilnici v L ubl;an>, r. z. t o. z. na Mik'oSičev cesti po ef hotele »Un:on«. hranilne v ofie se obrestuie,o nalusodnele. Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša ctrca po odsiotka obresti, se ne odtegne vtagateliem. Varnost nudno asina oa ača nadpoiovica demie hoteia »limona«, hiše m, eemhi&ča. Kredi i v tekočem računu Posoiila proti poroštvu, vkniižb na posestva itd. Denar se naloži 'ahko tud po ooštnih DOložnicah. Nepričakovano naglo nas je zapustil naš iskreno ljubljeni brat, velečasliti gospod Franc Kušar i nadiupnik v Mengšu ki je kot žrtev zločinskega napada v noči 13. februarja izročil svojo blago dušo v roke Stvarnika. Pogreb nepozabnega brata bo v ponedeljek 16. februarja ob pol 10 dopoldne. Svetila mu večna luči Mengeš, dne 14. februarja 1931. ŽALUJOČE SESTRE. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Ustanovljena 1900 Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta Ustanovljena 1900 Brzojavni naslov : BANKA Dplniiikn glavnica; Din 50,000.000*— Brežice Celje Črnomelj Brzoiavni naslov za podružnice : Ljubljanska banka. Kranj Muribor Metković Podružnice : Novisad Novomesto Ptuj Telefonske številke: 2861, 2413, 2502, 2503 Skupne rezerve: Rnkok Split . Saraievo Šihenik Св. Din 10,000.000- Slovenjgradec Zagreb Se priporoma zn vse bančne pos'e. Prednosti: 10-12 litrov na 100 km Iziedno elastična tek Bliskovita akceleracija Preko 100 km na uro Izvrstna sposobnost na vzponih mo "an 6 zavorni sistem 4 Houdaille amortizerji Nezdrobljivo triplex steklo Okovje iz rjevarnega jekla Ford materijal. Ford „service" Novi Ford vsebuje v veliki meri celo vrsto sposobnosti, katere se redkokdaj najdejo v novem vozu. Sposobnost novega Forda je neizogibno dejstvo. Treba je samo videti, kako zmore najhujše vzpone, kako prehiti močne in dragocene vozove na odprti cesti in kako lahko drži 100 km tempo. Kljub njegovi visoki sposobnosti ie novi Ford zelo ekonomičen voz, kateri ne rabi več kakor 12 litrov bencina na 100 km. Njegova izredno močna konstrukcija skrbna dogradi- Sposoben Ekonomičen Eleganten tev ter prvovrstni Fordov „service" s3 brezplačnimi pregledi po prvih 800, 1600 in 2.400 km, napravijo njegovo vzdrževanje zelo ekonomično ter v splošnem prepiečijo draga popravila. Vrhutega je novi Ford izredno lep in eleganten voz, harmoničnih linij in prijetnih barv. Vse je upoštevano — od neminljivega sijaja, okovja, iz rjevarnega jekla, do razkošne notranje opreme — da zamore zadovoljiti tudi najfinejši okus današnjega ljubitelja voz. Phaeton...................Din. Roadster.............Din. 50.500'— Coupe..............Din. 55.003'— Sport Coupe...........Din. 56.000*— Cene : 51.509'- T.Jor Sehn..........Din. 54.500'- Standard SeJan.........Din. 64.000'-— Towa Sehn...........Din. 68.750' — РЛгКш Б IMsuzcili ti!) o J Jin. 56.500'- do Din. 6Ш0'- Gornje cene se razumejo za plačilo v gotovini, franko skladišče vsakega zastopnika v Jugoslaviji, vključivo peto rezervno kolo s pnevmatiko in zračnico ter odbijači, b/ez lokalnih pristojbin. Izprememba cen brez prednaznanila pridržana. LINCOLN ForclsoT\ Nakup voz na ugodne obroke na podlaji Fordovega kreditnega sistema Osebni in lovorni aulomobili — Traktorji FORD M07032 C0MPAHY - Popravilo nje ur In grcimulonov •e Inriul« (orno po olzki eenl In qarancl|t. Gramofoni >0 rat* IICm oromofonskr (iloićcao vodno v zalopl pri Пћггшап 8 Rindl ur.rt* In tl.lorja PtUf L. Mikii* - Ljubljana priporoča svojo «i!oeo 'ležnlkov •oOlnfnilim in sprehainlnih palir Popmviln ločno tn «olirloo • ■ iifo podlnjo. Kmetije nima. • rišite na upravništvo Slovenca pod štev. 1590. Grurralni janlopnik rndin revi. Pipi. In*. Mnllcr llcla. 8uli*tiea. IVtrosrajska 8. SLAMNIKARSKA IN KLOBUČARSKA ZADRUGA V MENGŠU naznanja svojemu p. n. članstvu, da je nenadoma izdihnil svojo blago dušo član njenega nadzorstva, velečastiti gospod Franc Kusar nadžupnik v Mengšu v noči dne 13. februarja, zadet po morilčevi roki, v 71. letu starosti. Blagemu pokojnemu gospodu-ohrani zadruga trajno hvaležen spomin. V Mengšu, dne 14. februarja 1931. HRANILNICA IN POSOJILNICA V MENGŠU obvešča svoje p. n. članstvo, da je predsednik nadzorstva, velečastiti gospod Franc Kušar nadžupnik v Mengšu dne 13. februarju ponoči nenadoma umrl, zadet po roki zločinskega morilca, Preblagega pokojnika ohranimo v najboljšem, trajno hvaležnem spomin V Mengšu, dne 14. februarja 1931. m i"41 -> .s»; tjSo . ч V I a g I « °r O 4« > N it s ■g tU N S a to -* O I Ï Si ћ -— SO® e » —i , Iga ■ŽS8 «o ■Sei g G -* £ »J M tn S .. > .M fj „ o I fSd 'Л 2 > X, I lions Dominik: I(V> Moč treh Roui an iz lete 196B. »Horac... se no moreš oprostiti toga imena?... Ne moreš ločiti moža od njegovega dela? Lord Horac se je pokazal zopel s svojim nepremičnim držanjem angleškega plemiča. Nobena sled na njegovem izrazu ni več pričala, kako zelo ga je zadel ta razgovor, kako zelo ga že razburja samo ime Erika Truworja. »Moje srce je dovolj hladno, tla lahko ločim ime od njegovega dela.« Mimo, skoro trudoma so se mu izvile besede z ustnic. Toda opazoval je pozorno in videl je, kako so zadele Diano te besede. Kako je pritisnila roke na prsa. kakor da mora potlačiti globoko žalost. Videl je, kako se je molče obrnila k oknu, in sam je obstal jo zadele njegovo besede v srce, da ji je on vendarle vse ... drugo, osovraženo ime pa le slepilo? Vse je gorelo v njem, da bi planil k nji. Z muko je zadrževal ime Diana na svojih ustnih. Kratek težek boj, nato je zadobil zopet polno oblast nad samim seboj. »Prihodnost.bo pokazala, kdo ima prav. Želel... želel bi iz srca, da bi ti imela prav.. Ko se je Diana obrnila, je bil lord Maitland že zapustil dvorano. Diana je bila sama. Obraz ji je bil skažen, postaran, spacen od bolesti. Njene oči so strmele na prostor, kjer je stal lord Horac. Komaj slišno se ji je izvilo z ustnic: »Erik Truwor... Erik... Truwor!« Podoba malika! Ali se maje? Pada?... Kje jo resnica?... Zaihtela je in se zgrudila na preprogo. « « Dolgi, šest mesecev trajajoči polarni dan se je nagibal k zatonu. Tik nad obzorjem je krožilo solnce v svojem štiriindvajseturnem kolobarju. Vedno bliže je prihajalo k zarezi, kjer se stikata ledeno pelje in nebo. Škripajoč mraz je naznanjal bližajočo so polarno noč. Erik Truwor je stopil iz gore. Z ledeno palico v desnici, je stopal po stopnicah in ledu naglo navzgor, dokler ni dosegel vrha. Tam Je solnce v proelih dneh izlizalo ledeno goro z gorkimi žarki, napravilo iz zelenkasto in modrikasto se svetlikajoče ledene gmote stvor, ki je spominjal na stol z visokimi naslonjali, na kraljevski prestol iz časa Gotov in Merovingov. Tu je obstal in uprl svoje oči v vrh, podoben sedežu. *Kaj je to? ... Sedež!... Prestol... moj prestol? k: Liki vladar se je usedel nanj. Težko ledeno palico je postavil ko žezlo na svojo desno stran. Moke jo položil na naslonjali tega čudnega prestola. Tako je sedel tam, solnce ga je rdeče obsevalo, mogel bi ga primerjati kipu. Sedel je in premišljeval. Misli so se mu podile skokoma po glavi, se križale, prehitevale druga drugo. V votlini ledene gore poleg brzojavnih pisal je stal Atma. Indcc je pregledoval na roki trakove, nazaj do zadnje grozilne brzojavko moči, ki so jo tudi hi sproti beležili aparati. Ali se je prepad že tako povečal, da ohranja Erik Truwor svoje misli in svoje skrivnosti zase? Z rastočo skrbjo ie zasledoval Atma prijateljevo izpremembo. Kaj bo prišlo, kakšen bo konec? Kaj stoji zapisano v knjigi usode o Eriku Truworju? Atma je planil pokonci in zapustil goro. Stal je na ravnem ledovju in pogledal okrn;. Proti temno-rdečemu večernemu nebu so se odražale orjaške oblike ledenega prestola. Ko temno senco je vide] tam postavo Erika Truworja, ki se je dvigal proti krvavordečemu nebu v ozračje. Žezlo ob strani, po gled usmerjen v daljnvo. Tako silna, tako mogočna je bila slika, da je očarala Somo Atmo. mu začarala misli, skalila njegovo spoznanje. Ali se moti? Ali je dvignila usoda tega moža daleko nad vse smrtnike? Mu je usojena vlada nac' svetom, popolna oblast nad življenjem in smrtjo vseh V ledeni samoti je mineval čas, dokler ni izgini čar, dokler ni gledal Atma več videza, temveč spoznal bistva Erik Truwor je sedel lam gori in strmel nepremično na žaročo solnČno kroglo. Tiho in pretrgano so se mu izvijale besede iz ustnic: Pod mojimi nogami leži svet! Kaj sem jaz?... Kaj sem?! Sem li gospodar? ... Da ... da! Gospodar sem. Imam moč, da jih prisilim!... Prisilim... pri silim k dobremu. Dober, pravičen gospod hočem biti. Toda čc si mi upajo kljubovati?!... Kljubovati., kdo mi hoče kljubovati?... Noben smrtnik!... Nf zemlji nobeden... nobeden!... Silvester... Atma' ... Tudi ta dva ne!... lia!... eden gotovo ne. Tegt je pobrala usoda, ko je izpolnil, kar mu je bilo usojeno... Drugi!... Atma?... Atma!.., Atma!!... Ali ni padel Cezar od Brutove roke?... Atma!... Poklical sem te. Pa saj prihaiaŠ .. .< ZH: BOM, OBRT m INDUSTRIJO DURKOPP ŠIVALNI STROJI ZHLOGH: LUDV. BHRKGH LJUBLJHNR ŠELEHBUReOifR ULICI 6 TELEFON 28-30 Mii Ol —' o-i.^.^^y^v-fK-'la^ I ^иццп! 111ШРИ1 i ï i - il Kranjska hranilnica v Lfiibljani, Oblastna hranilnica mariborske oblasH v Mariboru, Oblast, hranil, maribor. oblasti, Maribor, podruž. Celje (prej Južnoštajerska hranilnica v Celju) ï s 5 HI lil naznanjajo da se je izpremeni! njihov naziv in bodo odslej poslovale pod tvrdko Hranilnica dravske banovine, Ljubljana Hranilnica dravske banovine, Maribor Hranilnica dravske banovine, podružnica Celje uuiiiiiuHHiHuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuii luiHiuiiiiiHmuimuuiiiiuiiinuuuuumuuuuiniiuuiiiummwuuumuinuiuiiiiiiiuuuiiu iiiHititiiitiMiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiti MiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHmiliiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiuiiiiiuiHiMM Hranilnice Dravske banovine so popular. varni banovin, denar, zavodi in jamči za vse njihove obveznosti Drav.banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemna zaoarauatnlca Ljnb^ana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje. Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica Xl.puka 22, Beograd, Poincareova 2 emobrcstna posofila za zidavo biš, za nakup hiš in posestev, za prevzem bipotek na hišah in posestvih daje svojim članom Jugred" Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/1. Pravila proli plačilu Din 5-— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8—12 in 14—18. Inserirajte v „Slovencu"! Pohištvo ^ Predno si odloile za nakup pohištva, zahtevajte ponudbe tvrdke Franc Izqor$ek, Šmartno pri Lititi Moderno ure ene delavnice in velika zaloga suhega lesa Vam jamči za dober in soliden izdelek. Prevzema tudi stavbna dela. opreme za hot- le, banke itd. Najvarnejše in naiboljše naložite svo, denar pri LJUDSKI P050JILN CI U CELJU zw z- v novi last palači na oglu Kralja 1'olru c. in Vodnikove ul. Strm e hrani'nih viru? znaša nad lOtl.OOO.OOO dinarjev Is^sns g^MIlt Ш«<1 » Раш 20. letnik. Otvoritev akademičnega leta 1931. dne 15 ianuaria. - Studii za inženeria »ln Absenlia* (studii doma) 2 leti (Se v kraišem času za kandidate s posebno pred-izobrazbo). - Fakulteta gradnja avtomobilov, aeroptanov. elektrarn, železo-beton. - Centralna kurjava - V francoskem ali nemškem ieziku - Pravila in program: General-Sekretariat (Dept. L. S. 7) T. M. P. 88, rue Hallé, Paris (14-e). proti takojšnjemu plačilu razne zemeljske in kemične barve, cinkovo belilo, lithopon, firnež, stekleni kit, alabaster, mavec za stukature, železooksid in anilin. Cenjene ponudbe z vzorci vred poslati na upravo pod št. 1536. Posojila na vknjižbo, poroštvo 1er /instav pod nnjugodneišimi pog ji. — Za hrani m vloge jamči po eg rezerv in hiš na i 3000 èianov-posestn kov z vsem svoj m premoženjem.-- Rentni davek plaèuje posojilnica iz svojega n ga ne o leguje vlagateljem Nenadoma nas je za vedno zapustil prečastiti gospod franc Kušar nadžupnik v Mengšu Vsi, katerim je svetil z lučjo zgleda in jih kot vesten pastir vodil h Kristusu, kakor tudi vsi, ki so ga poznali, naj se ga spominjajo v molitvah! Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob pol 10 dopoldne. Mengeš, dne 14. februarja 1931. STANKO SKRBÈ, kaplan. Ud dobrega naiboliie ie le GRtTZKER-AOLER šivalni s roi in kolo letfantna izvedba, tia|bol|â> maternai Novost Šivalni stroj kot :lamska . 4sain. miza Le pr. OS. PETELINI - LJUBLJANA ГК L H ON INTERURBAN 2913 /.merne ene, ludi na obroke Prodam usnja m o ali pa dam v najem, z vsem potrebnim materijalom za vsakovrstno izdelavo kož, po zelo ugodni ceni, oziroma pogojih Podjetje slovi kot zelo solidno in je tudi dobro vpeljano. — Rellektanti se naj obrnejo na MATIJO JURJAŠEVIČA, trg Središče 2 - oh Dravi. Winnetou Vem. da je Winnetou najbolj čitan roman Poizkuš-nega snopiča nisem naročil, pač pa prosim da mi pošljete sedaj I. /.vezek, da gn prečitani. Ako mi ne ugaja, ga v ovoju s svojim naslovom vrnem lekom <-nega tedna nepokvarjenega in nezamazanega. V nnsprotn« m slučaju pa sem dolžan plačati Din 13'—. Moj naslov je: Ime in priimek : _____________________________________ kraj: pošta : Izrežite ta oglas in ga pošljite Tiskarni sv. Cirila v Mariboru kot tiskovina (znamka 23 pori ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA BRZOJAVNI NASLOV: GOSl'OBANKA TELEFON STEV. 2057, 2470, 2979 D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesta to) 108 ■ гч« глл ЛАА АЛЛ. PODRUŽNICE: Bled. Novi Sad. KfanJ, Šlbenlk, i# .. , . .... _лл. Vlose nad Din 500.000.000- Marlbor>Koževje,CelASombor,ojakovo,sPnt. Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-Izvršuje vse bančne posle nafkulanlneje Poslovne zvexe s prvovrstnimi zavodi na vseh tržiščih v tuzemstvu ln inozemstvu Za jugoslovanske tiskarno « Ljubljani Karel det- '•"lajaleij. Ivau Kakovee.