182. številka Ljubljana, v petek 8. avgusta. XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan n«chtigkeitsbeschwerde). Borba traja naprej do zmage! „Slov. GoBp.u bo se neustrašeno, kakor do sedaj tudi boril naprej za mili nai slovenski dom. Ne udajmo sel G. dr. Radaj se je zopet pokazal kot izvrsten zagovornik. Hvala in slava mu!' V tem poročilu, ki mora VBacega narodnjaka nemilo dirniti, se pač kaže, da pred porotniki v Celji nemarno sreče, posebno pa nSlov. Gospodar" ne, kajti v kratkem času zadela ga je dvakratna obsodba in trpka kazen. Ker bi de nadaljne take obsodbe utegnile ta, za slovenski & ta jer prekoristni in neobhodno potrebni list preveč škodovati, ali celo uničiti, treba bode resnobno misliti, da se za bodoče kaj jednacega prepreči in list, kolikor je po človeškej previdnosti možno, zavaruje proti takim udarcem. ' Trgovska in obrtna zbornica. '. Dalje.) ■ G. Baumgartner omenja, da se mu ne zdi umestno, da bi gostilničarji, kavarnarji itd. davčnega okraja Loke in Tržiča vkup imeli jedno zadrugo in stavi predlog, naj bi i bila v vsakem okraji po jedna zadruga. G. 11 a m h erg omenja, da bi gostilničarji davčnega okraja Tržič z onimi Radovljiškega okraja lehko imeli vkup jedno zadrugo. Poročevalec nema ugovorov proti g. Baum-gartnerja predlogu, omenja pa, da se združenje gostilničarjev Radovljiškega okraja z onimi Tržiškega okraja ne more priporočati, ker slednji pripadajo obrtnemu oblastvu v Knin ji in ne v Radovljici. Pri glasovanji se vsprejme odsekov predlog s spremembnim predlogom Baumgartnerjevim. • Zbornični tajnik daljo poroča o ustanovitvi zadrug v Ljubljani in omenja, da se je za obrte v ožjem pomenu po zaslišanji odbora obrtnega društva v Ljubljani seetavil po skupinah načrt, kateri je dodatek pied3toječemu poročilu. Ker bi nekatere LISTEK. Tri dni ob gorenje} Savinji. (Spisal Joaip Levlčnik.) (Dalje.) VIII. Dolgo raztegneno brdb, ob cegar južnem obrežji ,80 pot proti bajti vije, zove se „Volovljek" in je tako rekoč prelbodnja bregov ina V Visoki planinski Bvet. Kuj, ko se od Planinšeka navzgor spustimo, prestopimo v obširne,1 tu pa tam! z gozdi preraščeue pašnike, koder je boja še precej lahka in prijetna. Drugače je, kjer je treba prekoračiti večje, 's košatimi s m en-kam i obraščene gozde'; treba se je tukaj skrbno izogibati v'obraz pluskajočih vej; treba se je plaziti čez velikanska, rogljačasta debla od starosti propalih dreves. Morilna sekira še v teh višinah ni zapela smrtne pesni prastaremu drevju, starost in vihar podirata velikanske,' od drevesnega' mahovja bradate orjake, kojih debla tu pa tam divje razmetana križem leže. Po teh bregovinah pasejo nižje ležeči kmetje svoje goveje in ovčje Črede, katere celo poletje v planini ostaoejo. 1 Večinoma se tudi molzna živina spravlja v planine, sedaj pa je pri vsakej čredi razen govejega in ovčjega pastirja tudi mlekarica —r- „ma-jerea", koju molze ovce, koze in krave, nabira maslo in napravlja okuBen in tečen sir. Škoda samo, da se v teh krajih, kjer imajo toliko molzne živine, ne pečajo z napravo „švicarBkega" sira, koji bi jim gotovo lep dobiček donašal. ' Kraja nevajeb človek bi B6 v tem bregovji ne vedel kam obrniti, že itak slaba in nezoatoa Bteza se v goPđevji in mej kamenjem brez sledu izgubi, le planinskih potov1 dobro vajeni novi vodja Vedel je pravo namero. Višje ko stopamo, bolj se nam širi obzorje. Kmalu zaglefdamo daleč doli na zahodu v večernih solnčnih žarkih se z'ateče savinjske in celjske planine, Še nekoliko višje in pred "nami se vždigujejo skalnati grebeni gorenjskih planin s Svojimi bliščečimi snežnimi plazovi.1 Gori na ' Beveru pa se počasi pokazujejo sive glave solčavskih orjakov, veličastne podobe, da se popotniku nehote" noga ustavi, da strmi tukaj nad orjaškimi plodovi narave. Radi bi se bili pogosto radovali stopinjo za stopinjo veliča8tnejšega razgleda, ali brzonogi vodja nas je opomina! naglo hoditi, sicer bi nas znala noč prehiteti in po noči tudi pota vajen človek v planinah lahko vaide. Se ve da nas take izjave neso posebno tolažile. Že so nam postala kolena okorna, noge težke, da smo jih komaj vzdigovali. Čudili smo se našemu vodji, koji je lagotno, kakor mi. po stopnjicah domače hiše, cokljal po rogljatem ka-menji in na kakem kamnu sede pričakoval nas zaostalo, planinskih potov malo vajene sinove doline. Ni pa bil nenavaden gorski pot za nas jedina težava i ako smo mi izraževali svoje začudenje nad veličastvom planin, krmilil je naš ubogi Franjo zadi in godrnjal čez — njemu ne baš prijeten — pot, da smo bo'mu včasi smijali, včasi ga omilovali. Zaradi bližajoče noči smo namreč bili prisiljeni, brzo hoditi, zato je pa tudi poBebno njega pot tako obliva), du je bil nesrečnik moker do kože. Bolj bo pomika solnee zatonu, bolj raste naša skrb. Do bajte je bilo še najinenj dve uri, a mi na pol onemogli, naš Franjo skoro popolnem. Daleč je hodil za nami in grozil se nad vodjem, da hodi zadruge po tem načrtu imele premalo članov, naj bi se delalo na to, da se združijo i drugimi močnejšimi. Mogla bi ne o. pr. zadruga izdelovalcev instrumentov z ono obrta kovanega blaga, zadruga roko-vičarjev, klobučarjev in krzuarjev s krojači združiti. Ravno tako naj bi se delalo na to, da bi se zadruga usnjarjev, jarmenarjev, sedlarjev in tapetuikov, kakor tudt lasopletov in brivcev združila z drugimi zadrugami. Gl-de trgovinskih obrtov se ja držalo od vis. c. kr. trgovskega ministerstva za statisti'n i dela doposlane razredbe. Ker pa je število posammm zadrugam oddeljemh obrtov veejidel prepičlo, in so trgovski obrti, da-si pripadajo različnim kategorijam, vender le sorodni obrti, naj bi se trgovski obrti raz-rediii v tri zadruge in sicer: 1. v zadrugo sodno protokoliranih trgovcev, 2. v zadrugo neprotokolirauih trgovcev in 3. v zadrugo malih trgovcev. Poro • v 1 c Bi vi v imenu združenih odsekov prorilog: Poroča naj se vtem smislu mestnemu magistratu In podpoa DAJ se pri ustano Jjanji daljnih zadrug. Zbornica vsprejme predlog jednoglasno. Zbornični tajnik poroča o dveh ulogah c. kr. okr. glavarstva Kamnik, naj bi zborn ca izrek'a svoje mnenje o ustanovlj»u]i zadrug. Po sklepu se predlagajo za političen okraj Kamnik nasledme zadruge: 1. Zadruga gostilničarjev itd. za davčni okraj Brdo; 2. zadruga gostilničarjev za davčni okraj Kamnik; 3. zadruge mlinarjev in Žagarjev v političnem okraji Kunniku; 4. zadruga lončarjev za političen okraj Kamnik; 5. zadruga pekov in medeiiičarjev za političen okraj Kamnik; 6. zadruga diugih rokodelskih in dopuščauih obrtov v političnem ograji Kumniku; 7. zadiuga večjih trgovskih obrtov; 8. zadruga malih obrtnikov za političen okraj Kamnik. Nekateri obrtniki okraja Kamniškega uložili so dve ul >yi, izm j katerih jedrni zahteva, naj se združijo za političen okraj Kamnik v jedno zadrugo naslednji obrti: kovači vseh vrst, kleparji, pasa rji, mizarji, s^darji, zidarji, kuinenoseki, tesarji, »zbni ma-larji in barvomazniki, podob rji, steklarj', no/arji, sedlarji, knjuoveri, ključavničarji, urarji in kolarji. Proti združitvi teh obrtovaicev v jedno zadrugo bi se principijelno ne moglo ugovarjati, ker bi štela blizu 100 članov in se torej naprej ne more odrekati ji sposobnost za obstoj. Poleg te pa bi se morala ustanoviti druga .udruga rokodelskih in dopu-Sčanib obrtov, katera bi obsezala druge obrtne kategorije, izimši gostilničarje, mlinarje, Žagarje, lončarje, peke in medeničarje. V ti zadrugi bi bilo blizu 150 članov, i.i tu ii ustanovitvi te zadruge bi se ne moglo ugovarjati. Kar se tiče druge uloge, naj bi se delalo na to, da se vsi, katere kob vrste obrtovalci v političnem okr.'j i K iin m L /družijo v jedno zadrugo, se opozarja na predstojeće poročilo. V imenu odseka se torej predlaga: Zbornica naj izreče c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kamniku v smislu tega poročila svoje mnenje, (Dalje prih.) Politični razgled. \ «»i i.i nj«* clcicle. V Ljubljani 8. avgusta. Vsi večji časopisi odobrujejo cesarsko naredbo, ki loči podeljenje redov od podeljenja plemstva m čast' tajnega sovetmka. „Pester Llovd" obžaluje, da ta cesarska naredba tudi za nazaj ne velja. Novo objavljeni volilni zapisnik zgornje-avstrljskih veleposestnikov navaja 134 volilee:v, mej mirni 41 župni,skih posestev in duhovnih korpo-racij. Posestniki ine-t.oih hi A se neso vsprejeli v zapisnik Hrvatski sekcijski svetn k Hervoič je dane-; na svojem posestvu v Krapioi nagloma umrl, — Nekateri listi so bili prinesb vest, da se je bil hrvatski ban podal v Iscbl, kar se pa ne potrjuje, samo to je res, da je ctsar čestital bauu na konci zasedanja hrvatsknga sabora. — I/.redni budget kra-jiskega investicijskega fonda za 1884. leto dobil je najvišjo sankcijo. Dohodki iznušaio 4,254.761 gld, stroški pa 1.055.845, mej temi 256 000 za zgradbo železnic in 690 500 gld za investcije v avtomuem delokrogu. „O-'.sterreiehische Correspondenz" objavila je sledeče oficiialne številke o šolstvu v Bosni in Hercegovini: Konci pro-Uega leta b lo je v teh dv h d-?.'lah razuu „m ekteftiv-, to je mahomedau-skih ver.iirih sol pri mošejah še 42 splošnih, 94 kon-f sijonnlnih ljudskih šol, mej temi je 56 pravoslavnih, 36 katoliških, jedna mnhoinedanska in jedna židovska. Na teb šolah je poučevalo 186 u^nih mo-čij, m^j nj mi 17 frančiškanov, 15 usmiljenih sester, 4 hčere božje ljubezni, 1 sestra kongregacije dragocene krvi in 2 trrp sta. Kakor %\ vidi se katoliški redi i*ko zan m jo ia šoIhIvo. Vseh učencev je bilo 8114 in sic^r 6240 dečkov in 1874 deklet; od teh jih je bilo 4489 pravoslavnih, 2877 katoliških, 443 mahoinedanskih, 295 židovskih, 10 pa drugih ver Na|boljše nhiskuje|o šolo katoliški, potem pn pravoslavni otroci, najmanj pa mahomcdanski. Sploh Obiskuje 7'5°/o za Solo godnih otrok šolo, kar ju gotovo jako malo. Ali okoliščine se vedno boljšajo. Viiaiijc državo. Shodu nemškega in avstrijskega cesarja se letos pripisuje poseben političen pomen, /.lasti ker sta poklicana tudi Kalnokv in Tisza v Isehl. Nekateri sklepajo, da se bode podaljšala nem ško-avstrijsku zveza, drugi pn, da se hode v Ischlu razgovarjalo o m-jnarodnem položaji, ki ja navstal vsled razrušen j a konference. Biv^i irbMkt metropolit Mihael je v samostanu Rilo pri Snfiji imel propoved, tikajočo se Srbije. Ta propoved se je tiskala in razširila v mnogih i/.t'sih. Sedaj se je pa metropolit Mihael podal v Petrograd. Turski sultan vsprejel je črnogorskega poverjenika Božo Petroviča v slovesnej, potem pa še i v privatnoj uvdijenci, ter mu podelil veliki kordon Osm»nskegi< reda. Boži Petrov C je sultanu izročil i dva samokresa in jeden jugatan, kot darilo kneza j Nikolaja. Nagovor Petroviča iu odgovor sultanov sta j izražala zadovoljstvo zaradi dobrih razmer mej tema j dvema državama S^je francoskega kongresa so jnko burne, jedna bolj od drug". Kričanje, zmerjanje in pretenje vse križem. Kdor opazuje to zborovanje, mislil bi, di ue zborujejo olikani Francozi, ampak kaki azij-; ski divjaki. Reda ni skoraj nobenega, po dva govornik", stopita večkrat h kratu na govorniški oder, in se mej sabo zmerjata in žugata, da že nekoliko-krat ni dosti manjkalo, da ni prišlo do pretepa. Monarhisti delajo škandale, da bi polkopali zaupanje republike, radikalcem pa ta revizi|a ne zadostuje in hočejo popolno spremembo ustave po njih šabloni. Poslednji ne pomislijo, da s tem le škodujejo republiki, za katero se bore, in gladilo pot monar- prennglo. Na jedenkrat pa zaupije, da ne gre za ves svet dalje, naj ga puhtimo, da se hoče vrniti t.-itu k Planiu.šeku. Vsede se na kamen in teško sope od vročine in tukaj že precej tankega zraka. Nikjer blizu kakšne pastirske kolibe, do bajte še tako daleč, soluce že cisto blizu zatona, vse to je storilo, da nas je jela situvacija z onemoglim tovarišem skrbeti. Mi smo ga rotili, da naj se premaga, da ga ne moremo in nečemo pustiti samega nazaj, in če se ne podvizamo naprej, prenočevati bi morali na prostem Vse zastonj. Moker kakor je bil, vzame m d m- žepni tobec in si ga namesto z nasprotnima s sprednjima koncema zaveže okolo vratu, da mu je visel po hrbtu navzdol in jo res mahne naravnost na/aj. Začnemo ga prositi, da naj bode pameten, da se moramo vsi zaradi njega vrniti, ker bi sam brez vodje tudi nazaj pota nikakor ne našel, ali zastonj. Že smo mislili, da nam bodo zaradi tovariševe samovolje splavali naši popotni načrti po vodi, kar nam pride smešen, ob jednem pa tudi strašen dogodek na pomoč Ko smo se namreč mi 6e posvetovali, kaj nam je storiti, stopal jo naš ob-upanee svoj pot nazaj in ni se zmenil niti za naše proioje, niti za naše budovanje. Kar se zasliši za bližnjim smerečjem divje rohnenje in razkačen bik z upogneno glavo in privzdignenim repom prilomasti iz goščave naravnost proti nesrečnemu Franju. Malo da nesmo strahu okameneli; naš tovariš pa, vide besnečo žival za sabo, vrže palico od sebe in jo udere po kamenitem bregovji, da so mu iskre letele izpod pet. Ovividno pa je bilo, da ga bik s svojimi nevarno nastavljenimi rogovi doseči mora. Mi zaupijemo, kar se je dalo, z vodjo vred jo uberemo za bikom, ali le-ta se je za vse to malo zmenil. Še trenutek in po tovarišu bode. Vsi za-mižimo, da bi ne \ideli krvavega prizora. Še le čez nekaj trenotkov si upamo oči odpreti, a Franja ni bilo nikjer, ampak videli smo samo, da je hlapec, naš vodja, podil s krepkimi udarci bika po bregu. Že smo mislili, da je nesrečni tovariš mrtev, razmesarjen od rogov besnega bika. V naše nepopisno veselje pa zapazimo, da tisti, kojega smo že ravnokar mrtvim prištevali, iz neke razpokline previdno glavo vzdiguje. Brzo pritečemo in ga izvlečemo iz rešilnega zavetja, v katero je bil, čutivši že skoro roge za hrbtom, srečno skočil. Zdivjana žival pa je hiji. Vsi zmeino republikanski čas -piši pa obsojajo to dei-uje in opominjajo k zmernosti. Predvčeraj popoludne ob 5. uri je imel kongres tretjo sejo. Zbornica in vs« galerije so bile natlačene. Poročevalec komisije, Gerville-Reache prebral je svoje poročilo. Ko je prišel do besed, da je bilo prejšnje sporazumljenje ob h zbornic potrebno, navstal je na skrajni levici velik krik in smeh. Ko je omen 1, da se imajo le one točke revidovati, katere sta naprej določila zbornica in senat, navstal je zopet silen hrup, Clemenceau je glasno protestoval. Kom sija je vsjirejela dostavek, da prirci onih rodbin, ki so kdaj v Franciji vladale ue morejo biti predseiniki republik**, vse druge doBtavke in protinaerte je pa zavrgla, ker nasprotujejo sporazumljenju mej zbornico in senatom. Ko so to slišali radikalci, zagnali so silen hrup, Gatineau je kričal, kdo je sklenil dotično pogodbo, in zahteval, db naj si kongres ohrani svojo samostojnost, in se ne meni za prejšnje dogovore. Včeraj se je seAla v Fuldi konf-renca pruskih škofov, ki se bode neki mej drugim tudi bavila z razmerami katoliške cerkve v Prusiji, zlasti pa o vsgofi duhovuikov. Belgijska zbornica se je predvčeraj začela posvetovati o predlogi, da se obnovi diplomatična zveza z Vatikauom. Pred zbornico se je zbralo mnogo ljudstva. Ko so poslanci šli iz zbornice je mnogo ljudstva sikalo, nekateri liberalnim, drugi konservativnim poslancem. Kakor se ii Haaga javlja, je zdravje lioland-skega kralja Vljema jako slabo, če tudi ne ravno v nevarnosti. Zato se Bedaj časopisi zelo bavi jo, kaj bode po njegovej smrti z Luksenburgom. Mnogi mislijo, da ostane pri Holandiji, drugi pa, da pristopi k nemškemu cesarstvu. Znamenito je. da se s tem vprašanjem bolj bavijo drugi, nego Luksen-buržani sami. Ako se to vprašanje povoljno ne reši še za življenja kralja Viljema, utegne biti še povod mejnarodnim prepirom. Vodja konservativcev v angleškej spod-njej zbornici Northcote je objavil, da ue misli zaradi egiptovskih zadev Htaviti nikakega posebnega predloga, a bodo ta stvar v petek pri budgetnem poročilu Hpravil v razgovor. Izmej zaradi upora vAssiuthuod egiptovske vojaške sodnije na smrt obsojenih 8 turških vojakov bila sta 5. t m. dva usmrtena, drugim se je pa kazeu premenila v dosmrtno ječo. Dopisi. Iz Ptuja 6. avgusta. [Izv. dop.j (Grda laž nemško-liberalnega lista.) „Maribor-čanka", časopisec,ki pri uas še nema čitateljev, ima od 3. t. in. št. 93 od tu dopis, ki je od začetka do konca sama laž. Dopisun trdi, da je „Narodni domu že tri mesece zaprt, — da je prejšnja najernuica zaradi slabega zaslužka odpovedala in si najela druge prostore — da je potem društvo prosilo koncesijo za kavarno in gostilno pri občini (?) na svoje ime, da ta koncesije ni dala, daje bil Čitalnice ulog na glavarstvo, kakor tudi oni m namestništvo in ministerstvo odbit, kar se je te dni odboru javilo in slednjič, da hoče tožiti sedanji najemnik Čitalnico. To so glavno poteze iz tega famoznega lažnji-vega dopisa, toda opomniti mi je, da take goropadna budalosti ni mogoče lahko v sloveuščiuo prevesti, ket Slovenci ne rabimo takih nesramnih izrazov. K stvari samej spregovoriti mi je sledeče. Z odlokom c. kr. okrajnegu sodišča Ptujskega od 29. oktobra t. 1. 1883 št. 16398 odpovedal je čitalnični odbor prejšnjej najemnici vse prostore 8 1. majem t. 1. Čitalnični odbor prosil je pri okrajnem glavarstvu (ne občini, butelj bi smel vedeti, da Ptujska kakor slepa rohnela dalje, a krepka hlapčeva gor-jača jo je kmalu spametovala, tem ložje, ker je ni dražil več nesrečni rudeči robec. Ko smo se prepričali, da smo varni pred novim napadom divjega rogina se vsedemo, da se odpočijemo in spraznemo par steklenic iz naše zaloge v srečno rešitev prijatelja. Sedaj še le je Bprevidel le-ta, da bi ne bilo varno hoditi mu samemu čez nevarne planinske pašnike nazaj, zato se je udal našemu prigovarjanju in je, čeravno teško, vender brez godrnanja stopal za nami. S to neljubo dotiko z rogatim gospodarjem planinskih brd zgubili smo od itak pičlega Časa čez jedno uro. Vodja se nam izjavi, da najbrž ne bode ta večer mogoče priti do bajte, da bode toraj treba prenočiti v kakej pastirskej kolibi. Ali, ker nam je zaradi daljnega vodje mnogo na tem ležeče bilo, da ae snidemo z ono družbo, koja je pred nami v planine odrinila, sklenemo, ker je bilo pričakovati svetle noči, tudi po noči potovati, da nam imenovana družba ne odide. Vedno obilnejše postaje kamenje: duhteči planinski pašniki se umaknejo z razdrobljenim kame- občina ni avtonomna, dakle nema pravice deliti koncesij) za koncesijo in ta je bila podeljena vsled odloka od 25 aprila t. 1. št. 7558. Ptujska občina — pri knterej sedijo sami liberalci — rekurirula je zavoljo podelitve koncesije na uaniestništvo, toda to je vsled naredbe od ID. maja t. 1. št. 8545 utok Ptujske občine odbilo. Toda našim mestmm liberalnim očetom še ni bilo dovoli in ulože utok pri minus ter.-, t vu. Kako je stvar tu rešena, nam še n: znano; a to smelo vem, da bu le 1 j ki dopLsun so manje ve\ Prav nič pa ne brigajo pobaliuskega dopisuna razmere mej krčmarjem in društvom. — Iz predstojećega je razvidno, k*ke črne laži širijo nemški listi mej svoje čitattlje. Ti so res usmiljenja uredni. SI. uredništvu navedenega lista pa čestitamo k tej izvrstuej moči — laži — razširjajočega dopisuna. Sicer pa hočemo še govoriti o boji za koncesijo ob svojem času, kajti naši mestui očetje naj ne mislijo, da bode stvar tako hitro rešena. Iz /irov 4. julija, j I'v. dop.j Ko se je pred kakimi 30 leti uameravala cesta iz Poljanske doline v Crkuo, bili sti projektiruni dve črti; jedna po Koji.u mri, krajša, bolj prikladna za Poljance, po boljšem trdnem svetu; druga pa po Sovoduji, ki je mimo prve daljša, ima več klanca in drži po samem mehkem kamenu. Iu kaj mislite, katera črta je bila potrjena za bolj koristno ? Rekli boste: po K pač-niči. A motite se, po Sovodnji so jo takrat zavdi, da je ubogi kmet imel le več tlake takrat, zdaj pa veliko popravka, da je cesta vtnder zmiraj mehka iu slaba iu da se zdaj na uovo govori, da bodo na novo delali cesto po Kopačuici, Sovodeojsko pa zavrgli, ker so prišli do spoznanja, da je krajši pot zmirom najboljši, v sili pa desetkrat boljši. Sedaj se pa pri nas nekaj podobuega godi. Zvezati se hoče Žire z Logatcem, a imamo tudi dve črti, jednu po Soii, druga po Račevi. Za črto po Sori so večinoma vsi nnši občinski možaki, cestni odbor Idrijski iu tudi inženirji spoznali so jo za krajšo in boljšo; po zimi je v zatišji, zavarovana pred zameti iu dogotovljena potrebovala bode le malo popiavka, ker bede izpeljana po samem apue niku. Neki trgovec iz Dobračeve v Žirovskej dolini, ki trži s Trotom, o katerem bi si človek mislil: ta bode gotovo za ilačevo!, pa je baje rekel: „Ako plačam za Ričevo en goldinar, pa rajši za Soro petdeset goldinarjev 1" A glej, proti izjavi inženirjev, naših občinskih odbornikov, našega cestnega odbora Idrijskega, ki bi prav za pra. jedini tukaj soditi imel iu bo nalogo imel, cesto delati in popravljati, se vender silijo nekateri jednajstošolci, da bi se cesta delala po Račevi na Podlipo iu na Vrhniko, kar pa cisto gotovo s lepo ne hode. Čujem, da kar je merodajuih mož na Verhniki, sami neso za ta načrt, od gosp. župana sem tudi to slišal. — Mi /it ovci želimo cesto po Sori, za Račevske klance ne maramo, ker bi potem druzega dobička ne imeli, kakor plačila. Iz Kaiiinllta 6. avgusta. [Izv. dop.J (Veselica v Sevnici.) Radostna in pozora vredna vest je dospela zadnje dnij v naš okraj. Ponosno se širi ona po vseh Blovenskib krajih, uavduševaje naša srca, nam podaja zlato nado o uašej podvzetuej ter navdušeuej mladeži. Veseli glas se razlega od Mure tje do sinjega jadranskega morja, vabeč nas na mejo Kranjske in Štajerske. Rodoljubni dijaki na obeh straneh naše Save so si podali v bratskej ljubezni roke ter bodo priredili na naše radost sijajno veselico, katera se bo vršila dne 15. avgusta v trgu Sevnici. Tu se bodo sestala mlada src* iz Štajerske, Koroške, Kranjske, Istre, Hrvatske, da iz Češke, Moravske in Poljske. Iz tega se vidi, koli živo goji slovenska mladež ljubezen in sočutie do svojih milih bratov. Z navdušenostjo odobravamo to hvalevredno podjetje ter želimo, da bi se občinstvo te zmme-nite veselice mnogobrojno udeležilo. Poroča se nam, da bo veselica sijajua, vredua slovenske mladeži. Živeli rodoljubni dijaki, živela njih navdušenost in vzajemnost! Domače stvari. — -(Presvitli cesar) podaril je za po toči poškodovane občine v okraji Velikovškem 2000 gld. — (Deželni odbor) je po toči poškodovanim v Krškem okraji dovolil 150O gld. podpore, dalje požarni brambi na Vrhniki 50 gld., Ljubljanski požarni brambi pa 100 gld. — (Zupeljavo lastno režije vblaz-nici na Studenci) bi se ne prihranilo samo 300 gld., kakor je včeraj po tiskovnej pomoti stalo v našem listu, temveč dobiček po lastnej režiji bi presegal 5000 gld. na leto, kar je g. dr. K a r ol Bleiweis vitezTrsteniškiz jasnimi številkami dokazal. — (Imenovanje.) Gospod Lambert Einspieler imenovan je kanonikom Krškega stolnega kapiteljna. — (Iz Postoj i ne) se n«m piše: Knkor čujemo, namerava se tukaj sklicati v nedeljo 17. t. m. volilni shod. Ker je pa ta dan velika veselica v jami in je nadejati se veliko tu;cev, ker torej marsikateri volilec ne bi utegnil udeležiti se, bi se priporočalo, če le možno, volilni shod prestaviti n a p e t ek 1 5. t. m. — (Gledališnl vlak v Prago.) Občinstvo opozarjamo, da vožnina v Prago in nazaj stane za III. razred 1 9 g I d. 6 0 k r., za II. razred 2 9 gld. 3 0 kr. Deležniki lahko ustopijo na vseh gorenjskih in koroških postajah, torej se jim ni treba voziti v Ljubljano z Gorenjskega ali s Koroškega. Vožnina n3J se dopošlje glavnemu zastopu banke „Slavije" v Ljubljani. — (Baron J ovu novic), namestuik dalmatinski, je tako nevarno obolel, da se je najhujšega n. dr jati. I gubi! je že sluh in vid in ima le redke jasne trenutke. — (Gledališki vlak hrvatski) bil je v Pragi navdušeno vsprejet. Nebrojna množica pričakovala je ptišlece na kolodvoru, hiše bli/u kolodvora bile so v zastavah. Pozdravil je goste dr. Stra-katy, načeluik „Umeleeke Besede" v češkem, gosp. Polivka v hrvatskem jeziku, na kar je v imenu Hrvatov zahvtlil se prof. Hoi<5 tako i-'.borno, da se sme njegov govor smatrati najboljšim izmej vseh dosedauph. Rekel je, da je Praga slovanska Mekka, kamor mora lomati vsak Slovan, da se divi napredku kulture. „Umelecka Beseda" in „Me-štanska Beseda" priredili sti Hrvatom na čast sijajne koncerte, pri katerih je bilo veliko navduše- I nih govorov, vsi češki listi razpravljajo v jako srč- njem posutim bregoviuam, na kojih se — vedno redkeje iu manjše, najdejo z drobnimi gorskimi zelišči obraščene ledine, a namesto orjaškega smerečja vije se tu pa tam po tleh pritlikovo borovje. Stopili smo toraj v visokoplaninski svet. Tiho smo stopali drug za drugim po rogljatem kamenji, vodja spredaj, a ninvalid", kojega smo si kot nosača pridržali, kot zadnji. Že se je pomaknila ura na osem, in že so se globoko doli ležeče doline ogrnile v večerni mrak. Le tukaj, visoko gori v planinah upiralo je solnce zadnje svoje žarke v sivo skalovje. Kralj dneva je torej slovo jemal od gorskih vrhov, obatali smo, da bi gledali ta čaroben krasen prizor. Večerni mrak v dolinah se je počasi umaknil črnej noči, ki je svoj temni plašč vedno višje navzgor raztegala, le na zahodu se še kaže v temuozlatem svitu se lesketajoča solnčna kroglja, polagoma se utapljajoča za skalnat greben daljnih koroških planin. Kakor orjaški kupi zlata se v zadnjih žarkih svetijo planinski vrhovi, podobni velikanskim gromadom, prižganim v proslavo vsemogočnega mojstra. Že se kroglja popolnoma utopi, najvišji vrhovi se še žarijo ali kmalu se umakne njih temuozlati svit bledej Bvetlobi lune, aolnce je zašlo in samo žareče nebo na zahodu Še kaže pot veličastuega kralja višočio. Na jasnem nebu se počasi prikažejo zvezde, izza gore pa prisveti mesec in razsiplje bledo svojo luč po kamenitom bregovji. Noč je nastala. — Vedno opasuejša postaja pot; treba je preko* iačiti razpokline, treba seje izogibati propadov. Vse okolu tiho. Ni bdo slišati druzega, kakor rožljanje stopinj in palic po kamenji. Samo včasi se sliši vodje zategneni „boj, hoj!" na kar se je nosač oglasil, da se je vedelo, kako daleč je prvi od zadnjega. Po našem računanji bi imeli še kake pol ure do bajte, ali vodja je trdil, da imamo še več ko jedno uro. Sploh pa so nam začne njegovo vedenje zdeti nekako čudno; vodil nas je tako, da se nam ju zdelo, kakor ko bi prišli po dvakrat na jedno iu isto mesto. Našim že itak redkim vprašanjem je le nerazumljivo odgovarjal, ali pa sploh odgovoril ni. Tuko urno se je jel plaziti pred nami po skalovji, da smo ga le z največjo težavo dohajali, česar smo se jeli bati, se je zgodilo; vodja ves zmešan obstoji in nam pove, da je zgrešil pravi pot, da smo toraj „zašli". (Daljo prih.) nih in laskavih člankih pomen pohoda Hrvatov in naglašajo potrebo vzajemnosti slovanske. — (K volitvam na Štajerskem.) V volilnem okraji Maribor, Št. Lenart n Slov. Bistrica imamo do Bedaj Slovenci 64, liberalci 29 znanih glasov. — (V Makoljah), kjer so pri volitvah za deželni zbor narodnjaki slavno zmagali, snujejo tamošnji domoljubi politično društvo in posojilnico. — (Na Goriškem) je prepoved Blavnosti skoro tako silno učinkovala na narodno zavednost, kakor če bi se bila slavnost v istini vršila, kar nam priča naslednji dogodek : Pred par dnevi bil je pri sv. Luciji somenj in več trgovcev iz Gorice pripeljalo svoje blago tjakaj na prodaj. Mej njimi bil je znan trgovec, ki je pri svojem „štantua razobesil par narodnih zastavic. Vse ljudstvo vrelo je le k njemu, lahonski trgovci pa neso prav nič prodali. Ko drug trgovec iz Gorice uvidi položaj, gre k narodnemu trgovcu prosit, naj mu posodi jedno zastavico. Slednji sprva tega ni hotel, a ko je prosilec slovesno zatrdil, da ni podpisal znanega protesta proti slavnosti, dobil je vender zaželjeno zastavico, katero je hitro razobesil in z zastav co dobil je takoj toliko kupcev, da je bil s Bomnjpm prav zadovoljen. — Mislimo, da se ne bodemo motili, ako ta dogodek piipisujerno uplivu znanega domoljuba in župana g. Kovačiča. — („ Vrtec".) Časopis s podobami za slovensko mladino ima v 8. številki naslednjo vsebiuo: Srčan deček. Pesen. Josip Rosa. — Prijatelja. Izvirna povest. Ajdovo zrno. (Narodna pripovedka.) Fr. Ksav. Krušić. — Na materinem grobu. Pesen. Ivan Zarnik. - Beduini. — Šiba novo mašo poje. — Spomini — Maček in lisica. — Psi po severnih krajih ledenega morja. — Voda. — Razne stvari. — (Osemstoletnico), odkar obstoji fara, bodo obhajali Šentvidčani nad Ljubljano v prihodnjem letu meseca oktobra. V to svrho olepšali bodo cerkev in napravili nov križev pot, katerega že izdeluje dobi ozt-hui kipur g. Mirosiav Tomec. — (Tepli) so se včeraj zvečer v Krakovem mestni postopači. Boj je bil tako silovit, da se je tepež nadaljeval v strugi Gradašice. A da-si so bili bojevalci že popolnem mokri, se še neso ohladili in pretepli so mestnega delavca Črne t a tnko hudo da je redarstvo odredilo, da se je prenesel v bolnico. — (Čitalnica v Gornjem Gradu) priredi dne 17. t. m. veselico v spomin rojstvenega dne Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Frana Josipa I. s sledečim sporedom: 1. Nagovor. 2. Petje. 3. Godba na glasovir in gosli. 4. Deklamacije. 5. Ples. Začetek točno ob 8. uri zvečer. K tej zabavi uljudno vabi odbor. — (V Pulji) začeli so izkopavati v stolnej cerkvi in našli več rimskih novcev in posod. — (Razpisane učiteljske službe.) V šolskem okraji Krškem: na dvorazrednici v Boštanji služba 2. učitelja. Plača 400 gld. in stanovanje; na dvorazrednici na Raki služba 2. učitelja s 450 gld.; na dvorazrednici na Studeuci služba 2. učitelja s 400 gld. iti stanovanjem. Prošnje do konca t. m. Telegrami , Slovenskemu Narodu1': Celovec 8. avgusta. Nepričakovana zmaga! V Šmohoru voljen narodnjak dr. Abuja namesto odstopivšega Šnabelna. Velikovec 8. avgusta. Einspieler in Muri izvoljena. Slava ! Veliko vec 8. avgusta. Narodna stranka veliko večino, dasiravno so nasprotniki nesramno postopali. Celovec 8. avgusta. Velik o vec: Sijajna zmaga, Einspieler, Muri 80 glasov, Beljak: Naša stranka propala. Celovec: Častna manjšina. Kozie 8. avgusta. V Kozjem narodnjaki zmagali. Živeli! Dunaj 7. avgusta. Roparski morilec in anarhist Stellmacher bode jutri obešen, ker je smrtna sodbe že v vseh instancah potrjena. Razne vesti. * (Češki skladatelj Anton Dvoržak) je imenovan častnim članom najstarejšega društva „Philharmonie B0Ciely* na Angleškem. * (Fran Josipov red v vodi.) Iz Sarajeva so nam piše, da je reven Bošnjak, ko se je one dni mudil ob reki Miljački, na dnu vode zagledal svetlozlato stvar. Hitro vzame kortc, potegne lepotijo iz vode in jo nese k policiji. Policijski ko misar se ne čudi malo, ko vidi pred aaboj Fran Josipov red. Redovnik, ki je red zgubil, se do sedaj 60 ni /•■■nj oglasil. * (Požar v državni zalogi z|a brano) V ponedeljek na vse zgodaj je v' Budapešli zraven Ganzeve tovarne do tal pogorela velika zaloga za vojaSko hrano. Površje Velikansko zaloge meri 4500 O m. Kako je ogenj navstal, Se ni znano Cd dan, v nedeljo trdijo, ni bilo ne jednega človeka v zalogi. Škoda, katera zadene drŽavo, izuaša 50.000 gold. * Kraljevi Gradec brez trdnjave.) Poveljnik 4. vojaSkega vojnega krdela v JosipoVem je poslal Županu V Kraljevi Gradec brzo naznanilo, da je cesar odpravo trdnjave in podiranje trdnjav-skih nasipov v posamičnih delih privolil. Kraljev Gradec ne malati več za trdnjavo. Dotična natančnejša določila se bodo pozneje izdala. Zdaj je doseglo ob činstvu Kraljevega Gradca, česar je že toliko časa prosilo. * (Prvi turški odvetnik v Bosni.) Kakor poroča bosanski uradni list, imenovan je Jussuf beg Filipovu' v Sarajevu odvetnikom za nove avstrijske dežele in določen mu je urad v Sarajevskem sod-nijskem okraji. Jussuf beg je prvi mohamedanski odvetnik v teh deželah in selo slovi zaradi svojih pravoslovnih vednostij Se iz prejšojih turskih časov. * (Velikanska postrv.) Zadnjič so ujeli v jezeru blizo Vihor leta (UngerBki komitat) čuda veliko in težko postrv. Lepa riba je merila po dolgem 108 in po širokem 30 cm ; njena glava je bila 27 cm. dolga in 12 cm. široka. Postrv je tehtala 13 kgr. Čudili so se vsi velikanskej in težkej postrvi 'tem bolj, ker so največje postrvi navadno komaj 2 kgr. težke. * (Goethe de živi.) Dve deklici sti stali v Frankobrodu pred Goethejevo rojstno hišo in se živo razgovarjali1.' Kar pride anglešk podanik, kateri jO pa malo nemški znal, k njima in ju uljudno nagovori. Deklici meniti, da Anglež vpraša, kje Goethe stanuje. „Mislim,u reče ua to prva, „da ne živi veču. — „Se ve da ne," pretrga druga besedo prvej, ps;tj stojimo ravno pred njegovo hišo. Pojdite le v to hišo. Gospod Goethe je doma!" —• Anglež, kateri je le nekaj vsega pogovora razumel, je zadovoljen in vesel, da je vender dospel do svojega cilja in hitro izgine za hišnimi vrati. A tukaj ga sprejme tajnik Wadtler, o katerem sti mislili deklici, da je Goethe. * (Tatvina po telefonu.) V Bruselji si je te dni nek spreten in predrzen tat s pomočjo telefona prisvojil denarno vsoto. V Bruselji stanu jočega m eni i'"'ne ga opravnika Cohena poklical je po telefonu njegov prijatelj Van de Kelen-Dufour in ga prosil 500 mark na posodo z obljubo taiste na borsi takoj vrniti. Gohon Odgovori, da je denar na razpolaganje. '■< Že čez nekaj minut donese nekdo v imenu Van de Kelena menjico, na katero mu brez ugovora izplačajo 500 mark. Ko se potem prijatelja na borsi srečata in ker Van dO Kelen o posojilu niti besedice na Črbne, ga Cohen na posojeno vsoto opomni, a v svoje veliko začudenje zve, da ga je nekdo po telefonu za 500 mark sleparsko opeharil. Sumi se, da je to storil star k mi, kateremu so na borsi običajni izrazi dobro znani. * 1 Markizu sili v kletko k di jim zverinam.)' Markiza pl. Hoeven jedna najbrdkeiših gospic v Bruselii, je po velikih plakHt'h na cestnih vogalih občinstvu naznanila, da bo v Severnem muzeji v spremstvu krotivca Wilbam-a dva velika tigra in jednega leva v njijinih kletkah obiskala. Prenapeta in sanjarska gospica je stavila za veliko vsoto, da se ne pusti nikakor odvrnit od nevarnosti, katera jej preti, in si je dala v ta namen še celo novo tigrasto obleko iz pliša narediti. Ker je markiza najlepša gospica Bruseljske aristokracije, je tamošnja gospoda že vse ustopnice pokupila. — Kdo ve\ kako se bodo divje zveri obnašale proti bladno-iu višnjevo krvni markizi? *(Murnček v grbu.) Sir Th. Gresharo, Ustanovitelj Londonske borse, je bil tako revne matere sin, da ga je ta vBled silnega ' uboštva na sredi polja izpostavila. Nek deček, kateri je po polji murnčke iskal in lovil, je našel nesrečnega otroka in mu rešil življenje. Ko je Gresham dospel do visoke časti in bogastva, je za večen spomin Bvojega čudovitega rešenja murnčka vsprejel v svoj grb. * (Amerikanski veleposestnik.) Nedavno v Buenos-Avres-u v Ameriki umrl! Nikolaj An-horena je bil izmej najveljavn^jsih veleposestnikov na vesoljnem svetu. Njegova zapuščina obsega 1710 □ milj zemlje, 152 000 krav in 410.000 ovac. Razen tega ima v Buenos-Ayres u več hiš. Vse njegovo premoženje se cent na 2,400.000 funtov ster-lingov ali 24 milijonov gld. * (Arabska pregovora.) Ženska za starost svojih tovariši c tako močno skrbi, da navadno na svojo lastno starost pozabi. —- Ako ženska pred moškim oči povesi in v tla' gltda, ne stori tega iz bojazljivosti, ampak da vidi, če ima veliki nogi. * (Potrpežljivost.) Anglež se pelje iz Pariza v Borde»ux in nadleguje in nauči mej potom kočijaža z mnogovrstnimi vprašanji o tem in onem. Zagledavši čredo puranov vpraša voznika, kuko na Francoskem te živali imenujejo. Kočijaž, kateri ni imel že več potrpljenja, jezno zakriči: „Angleže". Po daljnem potu Anglež molči in ne povprašuje več. Ko se pa v mesto Bordeauz pripeljeta, zapazi potnik veliko čredo prašičev. aAli veste," reče zmago-noano Anglež kazaje na svinjo, „kako pri nas ta-kej živali pravimo? Pravimo jej: „hočijaž!" — Migljaj amdnUtrn. V velikem dela sedete životarenje je največkrat uzrok bolestim na jetrah, zlatej žili, zasede nj u krvi itd., katerim boletnim sigurno > «• 1 • 7. zjntraj 2. pop. 9. zvečer 788'OOn. 737 39 mm. 737-70 mm 4-17-8 C + 24 6 C -r-20 0'0 si. sev. si. jvz. si. szh. ' jas.11 old. obl. 0 60 mm. dežja. Srednja temperatura + 20*8°, za 1*0° nad normalom. Umetno (32—59) ♦ Jzabe in zobovja: iustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu x brez vsakih bolečin ter opravlja |»loiubovanj* in S vse aobne operacije ♦ zobozdravnik A. Paiohel, § poleg Hradeckvjevega mostu, I. nadstropje. X 0.k. privilegij za zboljšanj« šivalnih v£jS strojev. ■ Ivan Jaas^ v Ljubljani, Hotel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce/ranljivih za vsakatero šivanje j o 13—as* 6 letna garancija! Toduk brezplačno. Na mesečne obroke po 4-5 gl. dne 8 avgusta t. 1. (livirno telegraficno poročile) Papirna ren a . . . . ..... Srebrna renta .... ..... Zlata ren........ . » 5°/0 mafena renta......... Akcije' narodne banke...... Kreditne »kcijo . . . I" „ štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srećke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4 '/■„." „ zlati zast. listi . Prior, oftlig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srećke......100 gld. Rudolfove Brećke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-drnftt. velj. 170 gld. a. v. 81 gld. 10 kr. 81 j 85 103 n 95 96 « 25 HfiO * — % 313 50 !» 121 » 50 n — — ■ 9 » 65«/, n 6 74 1 r>9 11 50 A 124 75 n 164 t 75 103 t 50 122 10 92 35 89 v 05 105 — 115 75 121 25 - 108 30 105 60 178 — 19 w — n !12 — 215 25 srodaa.et vosila in kolesa za vozove 1 wak* vrste. CARL MORGENSTERN & t» Tovarna strojev za plinske rodne in 1 1 rnuihne naprave (298—16) VH«mi, IliidhiuH, Gaagaaae 6. na na Iz TrsU v Novi-Jork naravnost. Skupina, ki meri "105 oralov irt leži tri 1 četrti ure od Ljubljane ter je popolnem osušena, za' pridobivanja šote in pridelovanje poljskih sadežev' pripravna, proda se pod ugodnimi pogoji. 1 Posredovalci so izključeni. Podrobneja pojasnila daje (496—1) s-Anton Podkraišek v Ljubljani, Uradišče, Rimska cesta št. 5. Veliki prvorazredni parniki te linije vbzijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V' NOVI-JORK. — Odhod iž TAISTA. Parnik TT33xlt&xa.».ia.", 4200 ton, okolo 3. septembra, p „Q-erxtaLSi.n.ia,tV 4200 „ — — — — — — Kajuta Za pot'tike ttOO gold. — Vmesni km v H« fgold. V BRAZILIJO — SANT08 itd. Parnik „Te-a.toia.iet", 3400 ton, okolo 20. avgusta. Pasaža — Vmesni krov SO gld. Potniki naj ae obrnejo na J". T1 3=3!E£ZUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli* Arsenale Nr. 13, Teatro Cbmunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na- Emil l m« d» Aut. Poglaven* genera ni agent. (480—6) a 5 fN CD pa' ""O p 7T 3. -g31 a u« 1 o I fi? — H-l ■c B V x ™ ' " I-- 1 %?2Št . ^ O 3 S s, 3 ■ M m § S1 C. a F so v' il b Cd 3^ 5' Š 1 a.cn; B 8 5" I 0sr ¥ B M 1*1 7T i A .CD O ♦ ta nit • 3 g ■I ? 2 V>- » - iT, ^» is* -1 O' -r' c < c » 1 O . . »_ ET 7T e_1. Pl —1 tn 0 '• S. 3 GUSTAV Praga, Pflastergasso Nr. 5, jedini zastopnik za Avstro-Ogersko, Italijo, Rusijo in Podonavske kneževine 1 kemične tovarne za desinfekcijska sredstva , ' V Iioliiin, WjaLg-el aSo €0. 'Krit* sb gospodje Wagol'JbCSomp. meni izročili vso prodajo deHtnfek-cMskih Nrcilst<>i> etem jih v atiinu v vaakej množini to'-im preskrbeti. Vedno, imam veliko /ul igo tukaj, kakor tudi v vaeh znamenitejšh mestih. Naslednje specija itete, ki so največ fie le po meni upeljane, in bodo gotovo veliko rolo igrale v bodoče v zdravilstvu, priporočam jih visokim oblastiui, mestnim občinam, im .11 nam in gospodarstvom, in opozarjam, da so bili izdelki tovarne Nagol & Comp. poskuseni in za izvrstne priznani od mestnega ti/.i-kata kraljeve stolice v Pragi. 3' Za podlogo pri izdelovanji služijo preiskave cesarskega nemškega zdravniškega urada in preiskave I»asteur-u, Kotili-a ih l*ellenl«.<»l>r-i» itd. Jaz priporočam: Knztoplinu manganovega klorlraulilda za gnojne jame in kanale.................. 100 kilo gld. 26 Hnrbulova ki«,lin.*, ao°/0 . 1 . . . • • l0>i \ iNukuNtopu j lit a kemično cista karbolna Kislin 11. certa se 'ravna'po: odstotkih. 1 l*\01 no /upi«.....soKislo apno za bolniške sobe, razkuže- valno in varovalno sredstvo pri nalezljivi živinski kugi, 10°Be. Saucr-|ev-karbolni praaek (d>noliioki»la manganova M-asia no i za scalne kOte in stranišča itd. i rinsuliii. tekoče, prijetno in osvežujoče desmfekcijsko sredstvo v koncentrovanej raztOpljini........: Oglje napojeno s ereo*M>lini>m4 20Q/0 najbo jše srkavno desmfekcijsko sredstvo.............. 'Ta • specijaliteta gotovo in hitro upliva in se1 da poVHod pofabili, ker je skoro brez duha. Oeosoliu je iz Phenola, Cresolrt (Methj^l-Phenol), Creosola in žeL/.nih solij. ' Harbelovo1 žaganje za hleve, brez duhu, imajoč v sebi prosto karbolovo kislino . . . ■. ........... 100 kilo gld. H Karbollne), napojiluo olje, ki Bostoji iz 10—12% Creosota, 12—16°/0 Phenolne' kisline in je najboljše iaapojilno sredstvo za les.......t . i . ■. . . . ; . . 100 „..-.'( Prospckto razpošiljam na zahtevanje franko. (491—1^ Išče se zastopnik za LJubljano in vio Kranjsko, &m%V Slavni mestni sovet kralj, stolioe Prage je meni izročil preskrbo vanje potrebnih de sin lekcij s kih sredstev. "^•O 100 100 100 100 20 10 Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. L..-imlin to tisk „Naroune TiBkarne".