Št. 75.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v terek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Gorici na dom pošiljana :
vse,leto   .   .   15 K
1911.
^»¦•sviati«*;!
¦!•..!
7»         >»        ••   •       »  -
Posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja BSocau v vseh tobakarnah.
BS0ČA" ima naslednje izredne priloge: Ob hovem*4etu »Kažipot »o Goriškem in GradiSčanskem" in dvakrat v letu „Vozni red zelenic, parnikov in postnih zreatt.
Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
*•??¦'. ^tsv*- >'.j-j»l
Tqčaj XLl
Uredništvo
. j nahaja v Gosposki ulici St. 7 7 Gorici vi. nadstr. na desne.
Upravništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7
v I. nadstr. na  levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati
loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano Ikrat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-i:rai 12 vin, vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Tulafon ftt. 83.
„Gor. Tiakarna" A. <žabržček (odgov. J. Fabčič) tiska in mi.
Po uollfbah.
I Volitve v Gorici.
Nekaj razveseljivega so bile letošnje -držav nozborske volitve v našetn goriškem mestu. Skupen kandidat. Skupvii nastop. Lahi so popraševali in prisluškovali kjer so mogli, da bi izvedeli, kaj mislijo Slovenci. Sodili so po večini, da glede na obstoječa nasprotstva med -ebema slovenskima strankama, nastopita v Gorici dva slovenska kandidata: napredni in klerikalni. Klerikalna »L*fico« je beležila že za gotovo, da bodo Slovenci v Gorici imeli dva kandidata. Odkod je bila zajela to vest, ne vemo. Tisti čas je že marljivo deloval združeni odbor.
Delo za volitve v Gorici je bilo res raz-pleteno po celem mestu, delalo se ie pridno, ali ob tej priliki se je zopet pokazala nujna potreba narodnega katastra. Koliko je slovenskih ljudi v Gorici, katerih ne poznamo, koliko je še takih, ki jih treba buditi! Tako delo ni lahko, ali izvesti se mora, kajti pri prihodnjih državnozborskih volitvah v Gorici moramo nastopiti še vse »mpozantnejc kakor letos, pa če si izjoče oči takratni laški mestni župan! Samo pred volitvami delati in nagovarjati, razlagati in agitirati, to je premalo. Ras, da je uspeh dela zadovoljiv, saj smo prišli že blizn števila 1200 glasov, ali ta uspeh ravno kaže, kaj se bo moglo doseči šele pri podrobno zasnovanem delu na temelju izkazov, koliko nas je v Gorici. Izpuščenih je bilo vse polno iz volilnega imenika, dosti jih ni reklamiralo, zavrnjenih je bilo precej, tako da nam je manjkalo na dan volitev nekaj stotin slovenskih volilcev.
Nadejamo se, da se to vse popravi ter bo v bodoče nastop in uspeh naš pri volitvah še bolj deprirnirajoče upi i val na naše laške prijatelje kot letos. Seveda, če ostane pri skupnem nastopu, skupnem kandidatu in pri obsežnem delu združenega odbora.
Po deželi so z veseljem govorili o lepem nastopu in uspehu Slovencev v Gorici. V ožjo volitev smo pognali laškega kandidata. To je bil velik uspeli za nas in velik udarec za Lahe. Vsi so bili iz seibe in hoteli so doseči pa za ožje volitve tako število za Ušaja, da bi se kar skril pred' njim rezultr; novih volitev. Ali kaj so dosegli?
Ušaj je dobil prt prvih volitvah 1792 glasov, naš kandidat dr. Franko 1166. Pri ožji volit vi pa je dosegel Ušaj 2571 glasov. Ali kako so se trudili, kako so letali okoli, kako so grozili, da se bodo maščevali z magistrata, prigovarjali so volil-cem, naj gredo volit, da gre za magistrat in za župana, s tijakarji so vozili volilce na volišče in svitle kronice so šteli za glasove. Lepe tisočake so izdali za volitve. Zvišali pa so število glasov za Ušaja samo za dobrih 700 glasov. Med temi pa je bilo 300- 400 slovenskih glasov. Torej so dobili več laških glasov le okoli 400. Marani je bil dobil pred štirimi leti pri prvih volitvah 218.3 glasov, (slovenski kandidat Kopač 904),.letos je imel Ušaj pri prvih volitvah le 1792 glasov; torej 400 manj. Teh 400 so pridobili za ožje volit c od strani laških volilcev (Benko je imel 2K3 glasov), drugi glasovi so slovenski in kak nemški vmeSv Tako so ostali laški 1'beralci pri številu iz leta 1907.. katero je bil dosegel Marani brez ožjih volitev. »Corriere« je proslavljal zmago diti-rambično ter se ustil, da je 80% volilcev v Gorici volilo Ušaja.
Pa poglejmo, kako zna računati, V volilni imenik je bilo upisanih 5323. 80'/' od tega števila je 4258. Ako bi bil "dobil Ušaj 80% glasov, bi bil moral doseči omenjeno število 4258; dobil pa jih je 2571. Corriere« pa je rekel, da okoli 400 legi-, timadj ni moglo biti oddanih iz raznih vzrokov; torej bi ostalo volilcev 4923; KO',t'  teh znaša 3$38, Ušaj pa je dobil le
2571. med temi 300-400 slovenskih. — Ce cdstejemo od upisanih volilcev 5323 Uša-jevc z ožjih volitev 2571, dobimo število
2572,  Ce odštejemo od 4923 (da se 400 legitimacij ni   moglo   oddati)   Ušajeve z
ožjih volitev 2571, dobimo število 2352, Jcdr.o in drugo kaže, da imajo Lahi v Gorici za seboj dobrih 50f/ glasov, drugi niso njihovi ... »Corriere« bi jih seveda rad imel 80% pa se je ureza! revež.
Številke govorijo jasno in- kažejo našo moč ter velevajo boj za vedno večji napredek Slovenstva v Gorici....
Častno smo nastopili na dan 13. julija, ali na dan ožjih volitev dne 20. julija nas je zadelo nekaj — nečastnega. 300—400 od Slovencev kupljenih glasov?! Res, treba upoštevati, kateri bi bili ti volilci, aH to je madež, kateri v .prihodnje ne sme več kaziti slovenskega imena!
se zavzema za
ffi-
»Božjemu srcu priporočena zadeva.«
S Tolminskega.
Širši javnosti na znanje, kako se naša duhovščina zavzema za klerikalne učitelje pri nameščanju. To se povsem najbolje razvidi, če objavimo nastopno pismo, ki ga je pisal dreženski kurat Josip Kalin prvaku vseh Slomškarjev Bogomilu reete Ivanu Bratina, nčitelju-voditelju v Logu pod Mangartom.
Pismo se tako-le 'glasi:
Na veke! Amen.
Drežnica, 14/VI. 11. Velecenjeni gospod! Dragi .mi prijatelj!
O Vaši — in ob enem naši — zadevi' Vam nisem imel kaj novega sporočiti: čakali smo tu, kdaj nam dkr. š. svot pošlje prošnje kompetentov za Drežnico. Prošnji -~ Vaša >in g. Ločniškarja — sta pred nekaj dnevi došli, danes sta že v rokah okr. š. sveta. Naš k rajni š. svet se je kajpada soglasno izrekel za Vas, tudi voditeljica je glasovala za Vas. Naši možakarji Vas tako
želč, da so mi po seji naložili, da se moram še (privatno obrniti na nadzornika k glavarja, da nam okr. š. svet ne zimeša štrene. Upam, da ini bo — jutri mogoče osebno to storiti, ker moram futrajSnji dan ex offo k fari v Tolmin. G. Ločniškar je prosil na prvem mestu za Drežnico, a tudi za Otalež etc. Sicer mi je naša g.na voditeljica pravila, da je slišala od kolegov v Kobaridu, da je Ločniškar odtegnil prošnjo za Drežnico. Je H to res ali ne, ne morem vedeti: tukaj je bila tudi njegova prošnja. Jaz upam za trdno, da Vas bo božje Srce, ki imu je zadeva vže od začetka priporočena, pripeljalo semkaj! Upam tudi, da boste meti nami srečni. Naše izobraževalno dnuštvo dobro vspeva; še bolj bo vspevalo, če Vas iBlog gori pošlje, ker vem, da se boste radii žrtvovali za mladino. Delala, bova skupaj za rešitev mladine. Žal, da smo za sedaj skoraj brez lokala, ker smo morali spremeniti dvorano v začasno kapelo. Tudi posojilnica dobro deluje. — Toliko za danes v naglici. Božje Srce z Vami! Vam
prijateljsko udani
J. Kalin.
Za danes se hočemo vzdržati vsakega komentarja.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Iz Pevme. — Sklep šolskega leta na vrtou družbe sv. C. in M. pri mostu z malo veselico se je vršil 2. t. m. Pri veselici se je nabralo za družbo 2 K 64 v.
Vsa •čast gdč. vi inarici za trud, ko-jega je imela s tako malimi otroci, da jih ¦je 'toliko Naučila. Stariši otrok so bili kar gin jen i od veselja, ko so slišali svoje otroke; kako lepo znajo moliti, ipeti, dekla-mirati in igrati. Disciplina izvrstna. Stariši, skrbite za svoje otroke ter pošiljajte jih redno v šolo <in ne puščajte jih po cestah,. ko imate tako lepo priliko »otroški' vrtec« v svojej vasi, 'kjer se- vam .otroke v pravem verskem in narodnem čutu . .vzgaja.
VELIKA VAS.
Roman. — Francoski spisal:   Edgsr MonteiL Poslovenil: F. K.                            j
(Dalje.)                                      |
»Da, da, že prav«, pravi Chanat, ki je jako dobro I uvidel, da je postal Monestrel nezaupljiv, ker še ni videl premoženjskih dokazov Tenina. Toda s temi se bankirju iz dobrih vzrokov ni nič kaj mudilo. Med tem si je pa mislil, da ima dovolj izpostavljajočih pisem, da torej na nadaljevanju pisarjenja ni nič več ležeče.
»Že dobro, že ddbro, moj ljubi gospod Monestrel, Tenin ne bo več pisal, dasi ga bo žalostilo, pisma gospodične Lucije so ga tako osrečila, saj pa tudi govore res tako srčno.«
»Videl bi rad pisma«, pravi Monestrel.
»Seveda jih lahko vidite, to sem varni, če se ne mo-bm, Že rekel. Žal da ni Tenina danes doma in jaz imam toliko opravkov ,.. recimo pojutranjem popoludne — tu se hočem oprostiti eno urico, in videli bodete lahko pisma.«
»Pridem torej pojutranjem in če bodo takrat pripravljeni tudi Teninovi papirji ,..«
»Bodo pripravljeni.«
V te,m trenutku vstopi župnik.
»Veselim' se, da valu dobim skupaj«, pravi on: »Pridem k vam,, gospod župan, da se pomenimo radi propa-Jtondn." dstev, katerih se ihočemo posluževati, in ker 'e gospod Monestrel eden naših najzvestejših zaveznikov.«
»Gotovo prečastiti.«
»Dal sem danes«, nadaljuje župnik, »vsem duhovni-
kom okraja povelja in navodila, ki mi jih je dala naša cerkvena oblast.«
»Ah! In kaj bodo gospodje delali?«
»Pridigovali bodo, gospod župan, prirejali prošnje in s pokorile molitve za vse nepoboljšljive grešnike.«
»To je jako dobra stvar«, pravi Chanat.
»Velika sreča je, če se spravijo izgbuljene ovčiec zopet k Bogu«, pravi Monestrel.
»Toda vse cerkvene pokore ne zadostujejo«, reče Chanat. »Držati se morate žensk, gospod župnik, posebno v spovednieah, da pride nemir, sovražnik republikancev v njegovo hišo, njegovo 'posteljo.«
»Pokora jih pripelje k nam,« odvrne župnik, »potem pa hočemo romati k Naši ljubi gospej.«
»Vsi naenkrat? Tako velikega romanja še ni bilo pri nas v Chambarausi. To utegne imeti mogočen vspeh.«
»Pokladal sem svojim sobratom na srce, naj o' iščejo svoje ovčice v njih hišah, da potrde njih vero, ali jo pa ožive.«
»To je še bolje. Povejte mi, prečastiti* ali dobivate še vaš listič »Nonvenjste'?«
»Goto vol«
»Včeraj sem poslal denar v Pariz«, nadaljuje Chanat, »in naročil cel zaboj ,Pays-a\ pustil bom deliti posamezne izvode po orožnikih in poljskem čuvaju. Želim, da šolski bratje in sestre ne dajejo otrokom drugih listov.«
»Dovolite ...« prične župnik. ,Pays* je glasilo moje stranke«, nadaljuje Chanat, »urejevati je od moža, kije vreden vsega spoštovanja, Pavla Cassagnac-aLAM ste brali, kako so 'ga napadli republikanci v zadnjem zasedanju? To je moj mož, njegov list je moj list in moje občine!«
Župnik ni odgovoril nič na to, bal se je dražiti župana, in zato se ni prepiral dalje za ,Nouvelliste,' tudi ni priznal, da si je dobil poljskega čuvaja za raznašanje. Storil bi tudi brez vednosti Chanatove, kar bi se mu zljubilo, :lasno pa je rekel: »Raziglasim še danes v cerkvi nameravane spokorne in priprošnje molitve, upam, gospod Župan..,«                   .   ..   .                    .       • ¦               *
»Pridem s svojimi, prečistiti* ravno tako pojdemo vsi na božjo pot, jaz opasan s svojim županskim -pasom, pojdem prvi.«
»To sem vas hotel prositi, gospod župan.«
Župnik se poslovi in odstrani z Monestrelom.
»Grozen je z. njegovim bonapartizanom«, pravi župnik, ko sta bila na cesti.
»¦Da*, prečastiti, živelo se je pod cesarjem mirneje, kakor sedaj v tej prisovraženi republiki.«
»Ne pozabita pa pristaviti«, pravi naenkrat Crillon, ki je šel za njima, »da pod republikansko vlado zato ni miru, ker reakcijonarei in bonapartisti neprestano rogo-vilijo. Brez njih bi imeli mir in red v deželi. Lahko noč, gospoda.«       ,.       •  -
»To je nesramen človek«, pravi župnik, ko je bil Crillon naprej. »Povsod hodi okrog.«
»Končno pa vendar Bog nakloni zmago pravični stvari.«  "                                                      ¦'.....
»Gotovo, moj ljubi Monestrel, ali bodete pa tutii kaj pripomogli, d$ jin zmoremo?«       p -v.                      ¦
;  »O, prečastiti, kar.je v moji matu.,..«
*   -.*"        "             '"• ...     ¦.,•;.•           (Dalje prih.)
75
D86?A
Podpirajte dr. sv. C. in M. ki tako skrbi za slovensko mladino. Oldibor.
Družba sv. Cirila in MetodarV Ljub-Ijani je imela'meseca jimiia 1911.1. sledeči promet i, s. Odhodki. A. Redni dohodki. 1. prispevki iz nabiralnikov 701 K 99, 2. prispevki podružnic Kranjsko 1.817 K 53, Štajersko 1.677 K 56, Koroško 20 K —, Primorsko 600 K, Nižje Avstrijsko 200 K, skupaj 4.315 K 09, 3. razni prispevki 5.759 K 38, skupaj 10.776 K 46. B. Izredni dohodki, 4. prispevki za obrambni sklad 1.178 K 33, C. Iz družbene glavnice se je ¦dvignilo 14.724 K 13, skupaj 26.678 K 92. Izdatki. A. Redni izdatki. 1. <ptače, remun. učit. osobju, razni ižičuni itd. 6.900 K 50, B. Izredni izdatki. 2. .naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad 1.178 K 33, 3. izplačila za šolske stavbe 14.724 K 13,, skupaj 22.802 K 96, torej prebitka 3.875 K 96. Opomba. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedo-takliva glavnica to! ? časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
Podružnica sv. Cirila in Metoda v Vrtojbi sklicuje svoj letni občni zbor dne 9. t. m. ob 11. uri dopoldne v »Občinskem Domu«. Dnevni red: 1. Pozdrav; 2. Poročilo tafnikovo; 3. Poročilo blagajniko-vo; 4. volitev novega odbora; 5. Razni predlogi.
Družba sv. Cirila in Metoda je zaključila 1. julija letni račun z g. Ivanom 'Perdanom glede prodaje užigalic. O. glavni zalagatelj je izplačal družbi še dva-tisoč petsto in ose- . ^et kron. Hvala vrli tvrdki Iv. Perda. :. "vala posebna pa Vam, častiti ro a-h, \i uporabljajoč edino le družbine „«.."¦ , donašate tako lepe prispevke za .'¦:¦¦ ~asko obrambo in prosveto. Le naprej...!
»Podružnica sv. Cirila in Metoda« in »Požarna straža« v Čepovanu priredita dne 9. Julija ob 3. uri popoldne v prostorih gosp. Petra Podgornika veselico s sledečim vzporedom: 1. Aljaž: »Ti veselo poj«, mešan zbor. 2. M. Zega: »Kaj ste nas culi?«, mešan zbor. 3. Ks. Andrejev: »Zaklad«, narodni igrokaz v 4. dej., igrajo domači diletantje. 4. H. Volarič: »'Pomlad«, mešan zbor. 5. Aljaž: »Na dan Slovan!«, moški zbor. 6. H. Volarič: »Pogovor z domom«, meš. zbor. 7. Prosta zabava in ples. Vstopnina: 30 vin.; sedeži I. vrste 1 K; sedeži II. vrste 60 vin. K obilni udeležbi uliudno vabita Odbora.
Naročajte, ponudite,   -.....
zahtevajte in pijte samo   - - - -
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja pTaea podjetje v narodne namene 20 vin., kamor naročnik določi. — Naslov: Tolstovrtka slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi
gostilna;-letovišče in prenočišče. Svoji k svojim!            Svoji k svojim!
DOPISI.
Iz komenskega okraja.
Iz Fliskovice. — Ob novemu letu so ustanovili |pri nas katoliško izobraževalno društvo s sedežem v farovžu,
G. Lipe je s sladkimi besedami vabil nas -mladeniče, da bi se vpisali, -ter ustanovili čuke.
Ali zaman je bil ves mjegov trud, od mladeničev je vpisanih 6, a še ti kmalu odstopijo razun par podirepnikov.
To ga jezi, da vsako nedeljo kriči na prižroci.
'Posebno hud je bil, ko je zvedel, da nosimo sokolske znake, katere smo uku-pilt pri trgovcu Kosiču.
Neko nedeljo pred mašo je vzel škropilnico in šel iz cerkve škropit mladeniče, ki so stali zunaj cerkve.' Ves zelen od jeze je sikal kot gad.
Ko je pa Videl, da vsemič ne pomaga, nas je. vabil in prGshVda naj vendar vsto* pitno v ujm društvo, v (katerem je -kakih 22 z največje agitacijo zbranih udov, med katerimi je mnogo od 4—5 letnih otrok.
Izjavljamo pa, da mi mladeniči ne bo-demo nikdar čukali v njegovem druStvu, naj čuka ra^e sam.
Še nikdar iga nismo slišali v cerkvi, da bi pridigoval na pamet, on zna citati iz knjige, kar bi znali tudi mi.
Podružnico narodne del. org. nai .pusti pa v miru, ker se nismo vpisali-le radi tedenskega plačila 40 v, katero se nam je zdelo previsoko.
Seveda blatite in znašate svojo onemoglost nad drugimi ali ako slišimo še kaj, ustanovimo gotovo društvo, katero tako zaničujete.
Pliskovški mlademčr.
Iz Gabrovice. — !Na dopis »Prim. Lista« z dne 28. junija 1911. izjavljam umazanemu dopisniku, da imam pravico do volišča, kakor vsi klerikalni bratci; Da sem prišel iz Kozine nalašč domov radi ožjih volitev, je popolnoma res, moj naroden ponos je veleval, da oddam glas zna-čajnemu kandidatu, katerih je malo takih rodila kraška mati, in moramo biti vsi napredni volilci zadovoljni in ponosni, da so se »skrhali« vsi vaši umazan i in podli načrti. iBodr, pa povedano, da na anonimne dopise in napade v »Prim. Listu« se ne bo-dem več oziral. Dopisniku, skritemu za črno suknjo, svetujem, da pride na dan s podpisom, ako ihoče, da se bomo natančneje (pogovorili.                  Švara Alojzij.
Iz kanalskega okraja.
Iz Ajbe. — (Odmevi po klerikalnem shodu. Občinske volitve.) V soboto 1. julija se je vršila pred kanalsko okrajno sodnijo zanimiva razprava. Tožil je Karol Maver iz Afbe Štefana Škodnika iz Bodreža, ker mu je ma Gregorčičevem shodu v Kanalu v navzočnosti več prič rekel: Maverjev osel. Prišedši ma razpravo se je mož zibal zapora, zato je prosil tožitelja oproščenja, in ta mu je tudi odpustil. Mož je bil menda pijan od Gregorčičevih Obljub, zato je mislil, da so vsi naprednjaki osli; ali maj mislih da so osli kje drugje-
Pretekli teden so se vršile občinske volitve. Bilo je vpitja in prerekanja brez konca in kraja. Vsak je hotel biti občinski odbornik. Izvoljeni so bili skoro sami klerikalni sveti možje, koji ne poznajo ne petka ne svetka. Eden kojega so izvolili v občinski zastop, je še popolnoma gluh. Nekdo zabavlja čez liberalce in druge, raje naj sam sebe pogleda, kako ob petkih in vseh kvatrarh dneh mesne jedi vživa. Pa sajjnenda njim je vse dovoljeno, samo da so klerikalci. Naj bodo, kar hočejo, samo druge naj pustijo pri miru. Pri nas je zelo draga agitacija. Neki stari odbornik je obljubil 400 kron nagrade nekemu posestniku če bo agitiral, da bo izvoljen za odbornika in potem tudi za župana. Presneto jim diši županski stolec. Prej je bil župan analfabet, sebaj bodo izvolili enega, ki bo zraven analfabetstva še gluh.
Saj to se dela le na poziv višjih črnih sukenj. Razun enega naprednjaka so vsi odborniki le »sveti možje«,- koji znajo si pridobivati glasove za Oregorcičevo stranko, če tudi je treba marsikaterikrat plačati kakšen Mter. Pa menda njihovemu podpirate!ju, kanalskemu dekanu niso še zmanjkali tisočaki. Tega pa ne vedo,, da trpi le kmečki žep. Prej ali slej bodo že spregledali.                                   '"'
za X. slovanski časnikarski kongres in I.
razstavo slovanskih časopisov
v Belgradu.
Dan prvi: 10. juli-ja ob 9. dopoldne:
1.  'Predsednik »Zveze slovanskih časnikarjev« gospod Josip Holeček otvwi kongres.
2.  Volitev predsedstva.
3.  Pozdravni govori.
: 4. Dr. Javan Škerlič, vseučiliškf profesor: »Zgodovinski pregled srbskega ča-. sopisja 1791—1911«.
5.   I. Lakatoš, urednik »Obzora«: »Zgodovinski pregled hrvaškega časopisja.«
6.  Slavnostna otvoritev I. razstave slovanskih listov in časopisov.
Drugi dan: 11. julija ob 9. dopoldne:
1.    Dr. K. Ostaszcwfcki - Baranski, urediHk »Dzienniika Polskega«; »Stoletnica poljskega časopisja.«
2.  Georgi T. Pejev: »Naloga slovanskega časopisja v gospodarskih vprašanjih.«
3.  Ljuba Jovanovič, bivši minister: »Slovansko Časopisje kot tvorec miru.-. — Popoldne ob štirih:
4.  Ivan Ivanič: »Slovanska časnikarska brzojavna agencija.«
5.  X glavni občni zbor »Slovanske časnikarske zveze.«
Tretji dan, dne 12. julija ob 9. pred-poldne: 1. Določitev kraja, kjer bo prihodnji XI. kongres.
2. Zaključenje kongresa.
Dobro rodbinsko kavo
Domače vesti
Za vrtec na Blanči je daroval 5 K g. šolski svetnik Plohi mesto vstopnine k veselici C. M. podr. v Gorici. Hvala!
Tukaišnji učiteljiščniki priredijo dnč 5. t. m. zabavni večer pri »zlatem jelenu«. Začetek ob 8'/2. Zabavni večer se vrši v prid dijaške kuhinje.
Vspored je ta-Ie: 1. J. A. Sokoli: Fest Ouverture. Orkester. 2. O. Dev: Hrepenenje. Zbor. 3. Tartini. Sonata. Violin sok). 4. M. Vilhar: Slavjanska. Zbor. 5. Rai-manc: Dans la foret. Schubert: Moments tnusieals. Orkester. 6. Lebau Sokoli: Kisika sladka. Zbor. 7. W. A. Mozart: Alla turca (koračnica). Orkester. Med vzporedom deluje šaljiva pošta, muzej itd. Po vzporedu prosta zabava.
Vstopina: za osebo 80 v. Dijaki in otroci 40 v. Ker je čisti dobiček namenjen »Dijaški kuhinji«, se preplačila hvaležno sprejimejo. K obilni udeležbi vabijo učiteljiščniki.
. Imenovanja. — Davčna oficijala Jos. Plahuta in Rudolf Pretnar sta imenovana za davčna upravitelja v IX. čin. razredu; davčni asistent Anton Vodopivec je imenovan za davčnega oficijala.
• Poveljnik tretjega artnadnega zbora E. baron Leitner je dospel v nedeljo v Gorico.
Iz Gorice se je odpeljal v Tolmin.
Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici bo zaključek šolskega leta 1910/11 v četrtek, dne 6. t. m. Isti dan popoludne se prične ustni zrelostni izpit, ili kateremu so se prijavili vsi četrtoletniki (32) in I pri-vatist.
V nedeljo, dne 9. t. m., od 9.—12. ure dopoludne bo vjpisovanje za vstop v prvi tečaj, v ponedeljek, dne 10. t. m. pa se prično sprejemni izpiti.
Risbe gojencev, izvršene v šolskem letu 1910/11, bodo za občinstvo <na ogled v sredo, dne 5.. ter v četrtek, dne 6. t. m., v [. nadstropju »Šolskega Doma« (v Križni ulici).
Za zastopnika v c. kr. okrajni šolski svet tolminski za prihodnjo šestletno dobo sta bila izvoljena pri uradni učiteljski konferenci gg. Albert Dominko, nadučitelj v Cezsoči, in Josip Rakovšček, nadučitelj pri Sv. Luciji.
Pevske vaje možkega in ženskega zbora »Slovenskega bralnega in (podpornega društva v Gorici« :e vrše kakor do-sedaj vsak torek za možki zbor in vsak četrtek za ženski zbor. Začetek ob 8\/2 zvečer.
Svetili slovanskih blagovestnikov spomin je tu. Slavni god dne 5. mal. srpana nas spominja njunega velikega neprecenljivega prosvetnega dela, ki sta mu temelj postavila z zasnovo slovanskega slovstva, šolstva in bogoslužja. Delujoča na osvoboditev slovanskih rodov sta zadela na zapreke, kakršnih ne najdemo v zgodovini nobenega drugega naroda. Nemški škofje so se držaii glede na Slo-
vane pravila: Ali Ihočejo ali nočejo, oni .nam morajo biti, pokorni. Njihova strast je bila tolika, da so vzornemu blagovestniku Metodu samolastno vzeli službo in-ga pahnili v ječo. Srce se nasmfcrči bolesti, čita-jočim, kako je kakor s kakim ujetnikom ravnal z njim pusovski Škof; imel ga je dalje časa pod anilim nebom na mrazu in dežju. Odstranil ga je od voditeljstva izročene nui cerkve ter ga hotel pretepsti s konjskim bičem, ako mu ne br bili drugi tega branili... Ztnagalec je izšel iz ječe sv. Metod in niti pege ni ostalo na njegovem čistem značaju. Omadeževani pa su na večne čase tisti, ki so ga strastno in lažnjivo preganjali. — »Slov. Br.«
Akademija, katero so priredili slov. srednješolci v Trgovskem Domu 1. t. m., je vspela povoljno, v čast prirediteljem. Zupančičevo ftesem o mladini ob Prešernovi stoletnici je deklamiral šesto-šolec Birsa prav dobro/Nastopil je kvartet: Michl, Sancin, 'Pečenko, Pertot ter igral Cajkovskega I. in II. odstavek iz D-dur kvarteta op. 11. takisto? dovršeno, kakor smo navajeni pri Michlovem kvartetu. Tretja točka je obsegala igro: Dr. 1 letela: Učenjak, komedija v treh dejanjih. Igrale so g.čue: Fonova, Jeretičeva in Medvedova ter diSaki Gruden, Sedej. Ravhekar, Velušček in Tomažič, ki so bili vsi na mestu. Pohvalo zaslužijo v polni meri. —- Žal, da je bila udeležba premajhna. Taka-le lepa dijaška prireditev zasluži več pozornosti. Čisti dobiček dobi »Dijaška kuhinja«.
Porotna razprava radi poloma Banke popolare prične jutri. Obtoženci so: Izidor Colle, Alfred Lenassi, dr. Raknondo Luz-zatto, Hektor Piani, G. in D. Conforti, torej 6 oseb.
Detotnora obtožena. •— Poročali srno že v sobote, da je sedela ta dan pred porotniki Frančiška Testenova iz Krvavca v občini Banjške. Priznala je. da je povila dete, da je slišala jok, skrila med odeje dete, padla v nezavest, ko se je zbudila, je bilo dete mrtvo. Vsa Še omamljena je nesla dete ven ter je vrgla v brezdno. Zatrjuje pa, da ni imela namena, dete urno; iti. Tista cunja, ki je vodila na sled v brezdno. je visela kake 3 in globoko v brezdnu ter je tako kazala, kje treba iskati otroka. V brezdno je bil šel Martin Makarovič iz Kanala, ki je prinesel na dan trupeke novorojene deklice, katero je že razpadalo. To se je zgodilo 15. marca 1911. Priča FTanc Humar je izpovedal, da je večkrat popra-šal Testenovo o njenem stanju pa je dobi; vselej zanikovalen odgovor. Izvedenec zdravnik dr. Pitamrc je izjavil, da je obto-ženka pri polni pameti ter odgovorna za svoje dejanje; rekel je pa, da se vse take ženske poslužujejo zvitosti. Jednako je izjavil dr. Bramo. Dr. Ziegler, pretskovahn sodnik, je bil zaslišan kot priča. Izpovedal je, da je obtoženka priznala, da |e bih dete rojeno živo. Brzojavno so bili pozvani iz Kanala sodnik Zorzi, sodni uradnik R. Faninger in sluga Flajs. Sodniku Zorzijn je rekel predsednik, da obtoženka trdi. da jej je on grozil, da če ne prizna, da zapreii njene stariše. Sodnik Zorzi pravi, da jo je pač spraševal kakor običajno ne pa da bi jej kaj grozil. Morda je rekel, da utegnejo imeti neprilike tudi njeni stariši, ako ne izpove resnice. Flajs je izpovedal, da je rekel sodnik Testenovi, da če ne pove resnice, utegne napraviti sitnosti starišem. Faninger je izpovedal, da je rekel sodnik obtoženki, naj govori resnico, da tako prihrani sitnosti starišem ter da more priti tako prej na svobodo. Razprava se je vršila deloma pri zaprtih, deloma pri odprtih durih. Stavljeni sta bili dve vprašanji: I. Ali je kriva Frančiška Testen iz Krvavca, da je dnč 20. decembra 1910. postopala proti svojemu detetu z namenom, umoriti je ter mu vzročila smrt z udušenjem? 2. Ali je obtožena Frančiška Testen kriva, da je v noči 20. decembra 1910. pustila umreti svojega nezakonskega otroka, ker mu ni dala potrebne oskrbe? Govorila sta na to državni pravdnrk Jeglič in branitelj dr. Turna. Porotniki so odgovorili na prvo vprašanje 10 ne, 2 da; na drugo 8 da, 4 ne. Državni pravdnik je predlagal primerno __^___                              kazen, soglaša pa, če sodni dvor sodi mi-
priredl *,e mali dodatek „priuega :Fnni€lca:" slavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled fvojenedesižnc Izdiitnosti in svoje ncprekošnic Knkovostl iuis>1 je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem
gospodinjstvu.
lostno 18 letno deklico. Branitelj istotaiko priporoča milost. Frančiška Testen je obsojena na 18 mesecev težke ječe s postom vsaka dva meseca in trdim ležiščem vsake 3 mesece. Testenova se je kazala ves Čas $ako spokorna hi (debele solze so jej padale na lice. Oče je odšel jokaje. Pripominjamo še, da je Testenova lepa kmečka *»nicg^K:j:;.vLv" ..•r^.p5*_w-.>-Štrajk zidarjev v UdrtcC*-- Štrajk se nadaljuje, vendar nekateri delajo. Kakor čujemo, dovolijo delodajalci 8%* povi-ška plače, urnik pa ostane.
Cena goveje šivjtae.p.adaito se je pokaralo na zadnjem živinskem trg«, in sicer je padla za 100—200 K. Cena mesa pa je še vedno ista. Ce bi se slavni magistrat goriški kaj brigal za blagor meščanov, bi pazil na cene ter zavzel korake, da bi prišlo meščanstvo do cenejega mesa! Ali na magistratu šočejo za volitvami, kaj njim mar za življenske potrebe meščanov! Kako so zmerjali slovenske služkinje v neki laski družini, ker so se udeležile veselice »Slov. bralnega in podpornega društva« na pra&nik 29. pr. m., o tem smo dobili dopis iz Gorice. Gospodinja jih je zmerjala z »moštre di ščave«, »inoštre di rnule« itd., morate iti, kamor jaz vas pošljem ne k ščavom, Me da greste v k.... kakor med ščave. Pravijo, da je izzval tako zmerjanje neki laški akademični izobraženec S. — Vsa Čast slovenskim služkinjam, da so se udeležile slovenske veselice, sramota pa «ospej hronemu gospodu kulturnega naroda laškega«, da se spozabijo ter uprizorijo take barabske izbruhe na slovenska dekleta, ki niso zagrešile ničesar, da bi se mogel kdo nad njimi spodtikati.
Cestna dirka Ajdovščtoa-Ooriea. — Vnedeljo dne 2. t. m. se je vršila dirka za goriško prvenstvo 19J1. —Prvenstvo za letos je dobil član kolesarskega društva Gorica« g. Slavko Šinrgoj, kateri je vozil s kolesom znamka »National« tvrdke Pranjo Saunig, t«. Rabil ie 4« minut 20 .sekund.
Omeniti moramo, da so se pri tej dirki vršile velike nerednosti od strani članov tukajšnih italijanskih kolesarskih društev, tla sta dva dirkača padla v Jarek ter s tem dobila lahke telesne poškodbe.
Grajati moramo, da vodstvo dirke ni skrbelo za red na cilju, kakor tudi, da cilj ni bil zaznamovan »pravilno. Oipetovano se je povdarjalo, da mora cilj biti z eno zastavo nad cesto zaznamovan. Žalibog tudi takrat ni 'bilo. Na adreso ju rije na cilju moramo tudi nekaj pripomniti. Jurija naj bo nepristranska, kakor tudi di morala biti sestavljena od vseli kol. društev na Goriškem. Tega zopet ni bilo.
Kolesarskemu društvu »Gorica« moramo čestitati, da ima tako vrlega in navdušenega dirkača. —-n.
C. kr. vojaško veteransko društvo v Kanalu priredi v nedeljo, dne 9. t. m. javno tombolo z dvema dobitkoma. Cinkvina 50 kron, tombola 100 kron. Dobitkom se odbije finančna taksa. Vsaka srečka stane .^0 vin. Začetek ob 4\ 2 uri pop. Pred in med tombolo s vira godba. Po tomboli jav-nai ples. Vsak plesni komad stane 20 vin. Vojaki do narednika plačajo polovico. V slučaju slabega vremena se bo vršila tombola prihodnjo nedeljo, dne 15. t. m.
Podružnica »Slovenskega bralnega in podpornega društva« v Solkanu vabi na ustanovni otjčni zbor, ki se bo vršil v soboto, dne 8. lulija v prostorih gosp. Antona Mozetiča. Začetek ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Premeraba pravit. 2. Slučajnosti. K obilni udeležbi uijndno vabi odbor.
1000 K je bil zgubit mesarski vajenec Angelj Čadež, uslužbenec pni Furlamju na Stolnem trgu, ko jih je nesel gospodarju. Ta denar je našel neki Slovenec ter ga oddal na policiji, katera je denar izročila Furlaniju.
Vojaška godba v Gorici bo svirala jutri pop. v mestnem vrtu od 6\30 do 7'30. Program: i. Bellini: ouvertura k operi »Norma«; 2. Fall: valjček po motivih operete »Das Puppenmiidl«; 3. Goldmark: velika fantazija \l opere »Das tieimchen am Ke^d«; 4. Offenbach: menuett in bar-karola iz opere »Hoffmanove pripovedke«; 5. Fučik: »Večer pri Maximu«, velik P&tpouri.
Zgubljena in najdena  denarnica.   —
°ročali smo v soboto, da je zgubil nekdo
Ua Poti s Korna do Gngarja denarnico z
več" denarjem; -in drugimi papirji. Denarnica je najdena ter se naihaja na policiji v CJotici.
gozda, polovica v Kamatdi. Zfeftnjene Dj-ža\:e Da me nprffvljafo-preve«*$mj$ifft&fo gozdov, ker sečejo trikrat več gozda kot znaša nova produkcija.
»Sokoiski dom« v PrvaStnl je dovr- 1 šen. Smrekovje, borovlje in nrastovje pa- I ^a^pa3*sekiro*^aT okrašehje dvorane. Si- ! valni stroji drdrajo pod nogami vrlih So- * kolic za transparente. Vsi krčmarji, iz- j vzemši klerikalnega gnezda, tekmujejo, j da bodo imeli izbomega vipavca. Za paviljon so že davnej napravljene butiljke iz- j vrstnega rizlinga in moškata tako da štrle' v hramu kakor kationi postavljeni proti toči.                                                        J
Ravno pri pisanju teb vrstic je došla brzojavka iz Gorice, da »Slovensko podporno društvo« se vdeleč: otvoritve Sok. dom. korporativno s svojim zborom ter bode pelo dva zbora. Med tednom hočem. Vam poročati še kaj novic. Na zdar. —ifi.
frgovsko-obftne in gospodarske vesti.
Sklep šol. leta obrtno-nadaljevalne šole v Ajdovščini. — V četrtek dne 29. junija je bil sklep prvega šol. leta obrtno nadaljevalne šole v Ajdovščini. Udeležilo se je zaključka precej občinstva in kar je glavno: bili so zastopani pred vsem prav častno ajdovski obrtniki-mojstri. Pokazali so s tem, da jih zanhna napredek, posebno pa oni, ki se tiče špecijelno njihovega stanu.
Vodja šole Pavel Plesničar je podal letno poročilo, iz katerega posnemamo. Ua je Šolo obiskovalo skozi vse leto 27 učencev. Učenci so (pripadali raznim obrtom. Tako je bilo: 6 ključavničarjev, 4 krojači, 4 čevljarji, 4 trgovci, 3 mizarji, 2 peka, 2 sedlarja, po I tesar in i kovač.
Obisk je bil vse leto dokaj povoljen; obiskovalo je pouk vsakikrat približno 87// vseh upisanih učencev.
Na šoli sta poučevali dve učni moči in sicer P. Plesničar v obrtnem računstvu in spisju, Milan Klemeučič pa v risarskih predmetih vsak po 4 ure na teden in sicer v vsem letu skozi 98 šol. dni.
Zola je imela letos le en razred. Drugo leto se otvori 'poleg prvega še drugi.
Izmed 27 učencev je napredovalo 21, 4 so dobili red nezadostno, 2 pa sta ostala neredovana.
Šolo so v pravkar minulem lepu podpirali: deželni odbor, trgovska in obrtna zbornica, c. kr. okrajni Šolski svet za goriško okolico, vodstvo predilnice v Ajdovščini. Zagotovljena je šoli državna podpora v višini V« vseh letnih potrebščin. Morebitni primanjkljaj krije domača občina.
C. kr. okr. šol. nadzornik g. F Fin-Šger je v svojem govoru f /Vdarjal važnost lole ter opravičil odsotn ,st c. kr. namest-riškega podpredsednika grofa Attemsa, ki je odšel k sklepu obtrno-nadalj. šole v Kanal.
Razdelivši spričevala, je zaključil župan g. Kovač slovesnost s trikratnim »živio« na Njeg. Veličanstvo!
Navizoči so si nato ogledali razstavo šol. izdelkov učencev ter se o njej prav pohvalno izrekli. Želeti je, da bi .se nova cbrtno-nadaljevalna šola v Ajdovščini čimdalje lepše razvijala v korist vsem tistim, katerim je v prvi vrsti namenjena. Mi pa kličemo novemu zavoda: živi, cveti, rasti!                                          —.
Posoi!' '^.a in hranilnica v Višnjeviku vabi k let..jrttui rednemu dbč. zboru, kateri se bo vršil dne 12. t. m. ob 5 uri pop. V slučaju nesklepčnosti se vrši uro pozneje s sled. dnevnim redoim: Odobritev računa za 1. 1910. Volitev nadzorstva. Slučajnosti. Odbor.
Naša goriška vina na Dunaju. — Dne 6. t. ro. se otvori na Dtmagu v »Garten-bausale« razstava naših vin, organizirana od društva krčmarjev; 92 kvalitet naših vin so (poslali na (Djunaj. Da bi imela le tudi kaj uspelia ta razstava!
Statistika gozdov. — Vrhovni upravitelj gozdov v Zjedinjenin Državah je sestavil statistiko o vseh gozdovih, ki se nahajajo na svetu. Po tej statistiki je razvidno, da ni nevarnosti, da >bi 'tako kmalu izginili gozdevi, ker je 16 milijonov kvadratnih km pogozdenilh; od tega je 3 milijone kvadratniih km v Evropi, Severna Amerika Šteje okoli 6.905,000 kvadr. km
Soriška kolesarska zveza,
Kolesarsko'društvo »Danica« naznanja izid nedeljskih dirk Ajdovščina-Go-rica. Pri I. dirki jimijorjev dr. »Danica« je došel I .Alojzij Petelin, Zgonik, rabil 45' 13", H. Anton Travižan, Gorica, rabil 48' 54", III. Aloj-zij Kome!, Solkan, rabil 49' -23", IV. Jakob Pertot, Solkan rabil 55* 29". 'Pri II. dirki društveni »Danica« je došel 1. Andrej Krpan, Bukovica, rabil 51' 23", M. Ivan Lukan, Gorica, rabil 52' 58", III. Peter Cej, rabil 55' 58", IV. Albin Podgornfk, Gorica, rabil 1 uro 6' 4". Pri III. dirki goriš kega prvenstva je došel 1. Slavko Šinigoj, Gorica, rabil 53' 56", dirkal za dr. »Gorica«; II. Franc Škarabot, Šeinpas, rabil 53' 57"; dirkal za dr. »Danica«; III. Josip Šteffani, Gorica, rabil 53' 58"; dirkal za dr. »Danica«; IV. Ivan Kome), Solkan, rabil 53' 59", dirkal za dr. »Solkan«; V. Jožef Škarabot,,Ozeijan, rabil 54', dirkal za dr. »Danica«.
Tekmovanje goriških kolesarskih društev v nedeljo dne 16. julija 1.1. v Tolminu. Krasno umetniško izdelano diplomo dobi ono društvo, katero se udeleži popoldanske veselice v Tolminu v naljvečjeni številu v kolesarski o|pravi z društvenimi znaki.
Kolesarsko društvo »Gorica« naznanja, da naj se blagovolijo gg. dirkači takoj vpisati za dirko Kobarid-Tolmin. Konec prijav je določen za petek 14. t. m. točno opoldne. Odbor.
Kolesarsko društvo »Gorica« napravi v nedeljo dne 9. julija 1.1. izlet v Prvačino k otvoritvi »Sokolskega doma,« Odbor.
Politični pregled.
Cesar Prah Josip, o katerega zdravju so krožile bolj nepovoljne vesti, se počuti prav dobro. One 8. t. m. odpotuje v Išl, odkoder se vrne na Dunaj 17. t. m. Dne 18. t. m. bo čital novi poslanski zbornici prestolni govor.
Poslanska zbornica je sklicana na dan 17. julija.
Maroko. — Nemčija je »poslala v luko Agadir bojno ladjo »Panther« v varstvo Nemcev v južnem Maroku. Francozi so radi tega vznemirjeni ter trdijo, da je prošnja Nemcev za pomoč, radi katere bi bila Nemčija poslala bojno ladjo v Agadir izmišljena. Španci poudarjajo kritično fazo maročanskega vprašanja. Vfprašanje je, kaj stori Angleška? Francoska je baje •pripravljena odstopiti Nemčiji kos Konga, ako opusti vse aspiracije na Maroko.
Rusko vojno ministerstvo je sklenilo nakupiti 20 zrakoplovov.
Razne vesti.
Kolera v Trstu. — Na jparoiku »Oce-, ania« se ie pripetil že drugi smrtni slučaj ; kolere. Umrla je Marija Soldan iz Gali-I cije. Včeraj je obolel tretji potnik na tem j pamiku!
1 Novo vseučilišče. — Mestni zastop v Frankobrodu je sprejel s 47 proti 17 socialističnim glasovom predlog za osnovanje vseučilišča; teološke fakultete na tem vseučilišču ne bo.
Na p^!fkU?L° &$&*<*» p^i poroto v Apehi v Nemčijii neki Avgust Kromnik, čevJjar, ker je na svojem potovanju s silo vzel neka 13 letni deklici 'deset fenigov.                                > •
Vratolomni poskusi moderne aviatl-ke. — Lincoln 'Beao'hey, sloveč zrakoplo-vec iz Kalifornije, 'je napravil v biplanu polet preko miagarskih slalpov. Ob obali Niagare se je nabralo nad 150.000 'gledalcev. Ta je prvi, ki se je drznil, da prodre skozi gosto fkopreno megle, ki pokriva velik kataraikt, da zleti do slapa. Dvignil se je visoko 600 ni, potem ko je prišel nad slap »konjske podkvi«, se ,ije začel naglo spuščati nizdol. V višini 300 m se je na-mah ustavil ter st spustil kot orel na plen proti penečemu se kataraktu. Dotaknit se je vode, ostal trenotek prikrit v megli pare, nato se je zopet prikazal ter se spustil na tla na mostu. Blaohev se je približal vodi srednjega slapa Niagare, kateremu se še noben človek ni približal, da ne bi bil prišel ob življenje. Zrakoplovec je letel s hitrostjo 100 km na uro. Pravijo, da hoče še enkrat preleteti to pot!
Renegati med seboj. — Na občnem zboru sohulvereinske ipodrusžnioe na Rogaški Slatini so si renegati skočili v lase. Predsednik je zdravnik dr. hpisel, čegar oče je bil slovenski -učitelj, mati pa nemj-ško niti znala ni. Dosedanji podpredsednik je bil inženir Miglič. Proti temu se je za-rotil kopališki ravnatelj ter vsilil na njegovo mesto Ljubljančana dr. Treota. Zborovanje je bilo zelo viharno ter so se bratci pošteno obkladali z očitki. Iz odbora je zletel celo sdhulveroiiiiski učitelj Leitgeb. Nemški listi poročajo, da a'e opozicija zmagala le z glasovi takozvane slovensko-kle-rikalne stranke, t. j. z glasovi ljudi, ki sicer delujejo za slovensko duhovniško stvar. Strašne razmere za — nas. »SI. Br.«
Smrtna obsodba. — Pred (poroto v Mariboru je bil obsojen na smrt 24 letni Ivan Jerenko, ker je 20 letnega Valentina Brodnjaka iz sovraštva tako ludaril s sekiro po glavi, da je bil ta takoj mrtev.   '
Radi špionaže obsojen francoski častnik. — Sodnija na Lipskem je obsodila na 6 let trdnjavskega zapora, francoskega častnika Luxa, ker je poskušal špioniraili v škodo Nemčije.
Zrakoplovcem zabranjeno letanje nad Parizom. -— Policijski preiekt Lepine je zabranil zrakoplovcem letanje nad Parizom radi javne varnosti.
Zopet zrakoplovec ponesrečil. — Iz Chalousa poročajo, da je aviatik Grdhom padel ter obležal m. tev.
Monsignor Weiss. — Prihajajo vesti, da so aretirali v Cunihu v Švici monsigno-ra Weissa, onega, ki je vzročil polom koroške klerikalne centralne blagajne. Radi tega poloma so politično trpeli dosti tudi koroški Slovenci. Treba pa še malce počakati glede vesti o aretaciji Weissa, ker ije bilo že večkrat rečeno, da je bil ujet pa se je pozneje izkazalo, da ni res.
Dama
katera sfcrbi ta, zdravo koZo u\ hoče te« obiti 6*» peg ter ohraniti nežno in mehko kožo ter belo polt, se umiva lo z
liijinim mlečnim
milom   (znamka konjiček
tvrdke Bergmaan &  drag
Teschea na Elbi.
Komad po 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, mirodilnicah
in prodajalnah parfumov.
Jf  Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici
t$                       regrtetrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo >Trgovsko • obrtne zadruge v Gorici« je z ozirora na premenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni fleji dne'80. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6# obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine V,* prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.                                              ,
Sprejema navadne hranilne vloge v VBakem zneBku, jih obrestuje po illt% večje, stalno naložene pa po dogovoru                                      -   ¦¦ .   ¦ ¦
Deleži so dvojni; opravilni po S kroni, glavni po 20 kron.                   *
Zadruga objavlja vbs svoja naznanila v^časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila bo Re razposlala vsem članom; če jih pa po pomot*; ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu ˇ »Trgovskem domu«.                           ¦
Načelstvo in nadzorstvo*
t
Y r
F
Y
Mali oglasi
Hajmaajita pristojbina stane 60 Tin. Ako Je oglu obselnejli se rainna za vsako besedo 3 vin. HajpripravneJSe fnseriranje ia Hgcvce In obrtnike.
Koliko je manJSIh trgorcev in obrtnikov t Gorici, katerih na deželi (ia salo ˇ mestu) nihie ne ponu, ker nikjer ne insarirejo. Skoda ni tnsjhna.
7a  trnovimi  ioctuin s©-sprejme takoj u-;
td llyuVHIU JCOIVili letnega učenca k dobre družine. Naslov pove aaše jipravništvo.   \ |
nriria 00 v sredini mesta 1 ali 2 lepi na novo UUUu oo opremljeni sobi s prostim vhodom. Naslov pove naše upravništvo. g                B wH.
PALMA'
BREZ
bahanja seLlahko;reče, da so pristni
PALMA
gumijeui POD P ETNI KI
najvažnejši del moderne higijene. On* omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem
niti uinar ja
več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje
koraka z moderno bigijeno.
Za one, ki trpijo na želodcu!
Vsem onim. ki s» si nakopali kako želodčno bolezen s prehlajehjfim ali s predblojti-ntm želodca, t aanfcifcjejn slabih,-za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jedi aH z uc-smernim življenje -> kakor: želodčni katar, krče v ielodou. bolečine v želodca, težko prebavo ¦II rasliženje, se priporočit tem potom dobro domače srodstvo, Cegar blagodejni vpliv se je preiskusil že veft M. In te je
J*JT-   Hubert Ullricli-ovo zeliščno vi »o.     "Vfil
To zeliSCno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina ter ojnči in oživi prebavne organe Človeka. ZeliScno vino odstrani nerednosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi.
S pravočasno porabo se udušijo želodčne bolezni že v kalu. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: jjlavobolj. kolcanje, žganje, napihnjenost. bljuvanje, ki se pojavljajo pri-starih želodčnih boleznih, pojenjajo" večkrat po par poZirkih tega vma.
Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, srca. slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah. v slezeni in hemoroidne bolečine se odstranijo r. zeliSFnim vinom. ZčliSCno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari iz želodca in Creves s tem, da pospešuje stol.
Suho in bledo obličje,   pomanjkanje kroi,
c|_i__-a. so po navadi posledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega 5It!l/U5! stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka. so nervozno oslabljene in oz!ovol.jc.;e. trpijo na glavobolu, so brez sna, hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenemu Življenju novo moC. Zeliščno vino povzdigne tek. pospeši prebavo in hrano, oživlja premamim snovi, pospeši tvoritev krvi, pomiri razdražene živce In vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvale spricujejo to.
Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih krajev: Gorica, Kormin, Gradišče, Roman?, Ajel, Campolong". Rooke, Tržič, Ajdcuščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Čedad, Videm, Palma, Oervinjan, Ogej, Finraiče!, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Milj« itd., kakor tudi v vseh drugih manjših in večjih krajih GorUkn-GradifičanskR v lekarnah.
Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske.
Okrajna posojilnica v Kobaridu
vabi na
•"©
Imouitejši Slovenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C in tU. bodi Dam sveta dolžnost!
==7=,   Svari se pred ponarejanjem!     ¦¦ ¦ ¦ .. -
Zahtevajte izrecno
ir  ttttbepf Oltocfcoflo   -*ai  Zeliščno vino,
Moje zelišCino vino ni nobeno tajno sredstvo; njegove sestavine so Strkljaj iOO.O, glicerina 100.0, Črno vino "J40.0. sok j«rebiko aniž, razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmešajo.
vino malaga riO.O. vinski i.r>0.0. CreSnjcv sok 'A10.U.
Ivan Maroiii - Gorica
ulica Ariosto Mattioli
goriška tovarna mosaičnih plošč, izdelanih po beneškem sistemu in iz navadnega cementa. Izvršuje raznovrstna olepševalna dela pri stavbah, bodisi iz cementa ali iz ponarejenega kamna. — Elegantne kopalne banje. — Cevi iz cementa v raznih širjavah.
Sprejme se fcaftorSnokoli delo.
Tekoči širni izvleček, širni »rašett, sirili  podstavki,   barvilo  za  sir   in surovo maslo izborne  kakovosti — razpošilja po nizki ceni:
Diljem Bayer, Kufstein   Tirolsko.
Trgovino „pri železnem možu" in zalogo starin se je preselilo v
magistralno ulico.
Velika zaloga starin kakor: vsakovrstnih slik, bronastih izdelkov, pohištva, kipov, orožja od vseh stoletij, minjatur, bakrorezov, porcelana itd. itd.
Zaloga novega orožja vseh vrst toliko za lov kakor za strelišča, samokresov, avtomatičnih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patron, šiber itd. itd.
Cene konkurenčne.
Ittan   Gljia,  frdelouatelj orožja in Zapriseženi izuedenec.
pek in sladeičar
- Sv. Lucija ob Soči -
sprejema naročila na vsakovrstna pc-• iva kakor: kolače za birmance, torte in fine sladčice za poroke in nove maše. — Prodaja različna lina vina in likerje na drobno in v originalnih steklenicah. Priporoča se si. občinstvu za obila na-; ročila ter zagotavlja točno postrežbo J in jako nizke cene.
Sladoled.               Sladoled.
izvanredni oblini zbor
ki se vrši
v sredo, dne 12. julija t. 1, j       ob 10, uri predpoldne j v  posojilniških  prostorih s sledečim dnevnim redom:
1.  Sprememba pravil.
2.  J)oločitev obrestne mere za 1.  1911.
i 3. Slučajnosti.
IMelsluo.
Zobozdravniški irr zoborehniki atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jas. Verdi tekalltte Sten. 37.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
1 zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe
vsake vrste.
Ordinira o soojem ateljeja
od 9. are dop. do 5. ure pop-
Iv. Znidarcič & dr.
stavb, tvrdka
ii Gorici, lila mattioli.
Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinška dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfai.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221.
Lastnina We8ifal.-stropi za vsa stav-barska dela brei zadržanja pri zidanju, nizke konstrukcije, z ravnim stropom zavarovanim proti ognju, ki izolirajo vsako šumenje in Topotanje, prihranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov. Cenej! kakor vsi dragi masivni stropi.
Pojasnila, stat. ra6nai ia proračuni brezplačno.
Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje -suha stanovanja z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi drogi sistemi
Stojtel
Kdo ne pozna tvrdke
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hlll, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Talafon »t. 79.
hflll, Gosposka ulica it. 7, I. nadsfr.) •
Elita poštne hranilnice itev. 837.315. Na'občnem zboru dne 23. aprila 1911. se jo določilo: Hranilna vloga se  obrestujejo po 41/, %. Stalne večje vloge z enoletno  odpovedjo  po  dogovoru.   Rectni  devek  plačuje posojilnica sama.
Hranilne vlogre se sprejemajo od vsakogar.
Brezplačni hišni hranilniki.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni rfslail se obrestujejo koncem leta 1903. s 6*.
Stanja 81. dec, 1910.: Zadružnikov 1886 z deleži v znesku 73.642 kron. -Hranilne vloge: 1,423 351-26. Posojila: 1,488.919-—. — Reservni zaklad: 92 847-44 — Vrednost hiš: 372.096-06.
Kerševani & Cuk
BI
I
na Stolnem trgu (Piazza Dnomo) o GORICI iteo. s?
Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria šivalne stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji, c ter delajo še po 10-letni uporabi brezšumno, hitro in točno. Original Victoria šivalni stroji so se priljubili vsem šiviljam, krojačem in drugim. Vsakdo najj si ogleda pred naku-
=r^rr-r pom šivalnega stroja           =
»ORIGINAL VICTORIA« šivalne stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje > brezplačno.  Z Original ¦ Victoria šivalnhni stroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekarniranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slamorezflice, stiskalnice, drczgalnice (stroje za mastenje grozdja, pluge, brane itd. itd. Nadalje prodaja najboljša dvokolesa bela, rdeča itd. z znamko KERŠEVANI & ČUK, ki jih sama izdeluje. Poške, samokrese, drugo belgijsko orožje, StreljivO. 4 Velika izber
gramofonov. Dale na oHrohe-
CINIKI [= se razpošiljajo zastonj. ===== 1