Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja štirinajstdnevno.
.
Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastik: Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15 ^Lovro Pičmun). Naročnina znaša: za celo leto .... 50‘—Din
za pol leta............15'— „
posamezna številka . . 1‘50 „
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto III.
Ljubljana, dne 1. februarja 1934.
Štev. 3
Opozorilo!
Kdor pomotoma ni prejel vabila za ples DJO v Ljubljani, naj smatra to opozorilo kot vabilo in se plesa udeleži.


Karteli
Mnogo se govori sedaj o kartelih. Marsikdo pa ne ve in ne pozna te vrste koncentracije kapitala. Ker je vprašanje zelo važno, mu moramo tudi obrtniki posvetiti vso pažnjo. V poslednjem času se poljedelci in predstavniki zadružništva razburjajo radi krepkejšega nastopa trgovskih in obrtniških organizacij, v katerem vidijo nekako karteliranje trgovine kakor obrta. Vsi občutimo trdo roko industrijskih kartelov. Borimo se P'roti njim, tako obrtniki, kakor mali trgovci. Naša akcija, da vstva-rimo enotne in močne obrtniške organizacije še zdaleka ni sorodna strnitvi kapitala, ki jo imenujemo karteliziranje.
Pri nas kartelski pokret ni opazovan s prave strani in to največ radi tega, ker preje v dobrih časih nismo občutili direktnih učinkov kartelov, ker smo smatrali našo domačo industrijo, kot malega slabotnega otroka, ki ga je treba negovati m podpirati. Naša industrija je bila zavarovana z zaščitnimi carinami, podpirali smo jo in njen razvitek je šel v pravi nacionalni smeri.
In prišel je čas, ko se je industrija z vseh strani podpirana, postavila na lastne noge. Začela sc je samostojno boriti in kot temelj za svoj razvoj je izbrala kartelska udruženja. V kratkem času je bilo ustanovljenih mnogo kartelov, na proteste prizadetih pa je industrija odgovarjala: To je naša obramba, tudi mi imamo pravico do življenja. Res, upravičeno je, da naša industrija, na čije napredek smo vsi ponosni, mora živeti. Toda ta obrambna sredstva ne smejo ogrožati življenskih pogojev ostalih gospodarskih panog in širokega sloja konzumentov.
Vprašati se moramo, ali je kartel res tako nevarna stvar?
Po vrstah se dele karteli v kartele za reguliranje cen, ki določajo ceno blaga, ki se prodaja ali kupuje. S tem se diktira ceno gospodarsko šibkejšemu. Dalje so karteli za razdelitev tržišč, ki vsakemu članu odrede stalen delokrog, v katerem ne sme prodajati nikdo drugi, obstoje še karteli za reguliranje produkcije, ki članom odrede količino blaga, ki ga sme proizvajati, kartele za izenačenje dobička.
Član kartela, ki trpi izgubo na dobičku radi nckartclizirane konkurence, dobi povrnjeno škodo iz skupnega fonda, na ta način je uničenje slehernega konkurenta neizogibno itd.
Karteli imajo teoretično brez dvoma tudi mnogo prednosti, ki pa se v praksi zgubijo pod pritiskom glavne parole: pre-brečenjc vsake konkurence in gospodar-stvo nad tržišči.
Reči smemo, da pomeni kartel za indu-strijo to, kar pomeni ceh za srednjeveško ()brt. Razlika je v toliko, da so bili cehi ^edno pod nadzorstvom javnosti, dočim so karteli vsaj pri nas, zadeva, ki je izvzeta vsake kontrole, ker se v mnogih slučajih ucla vse tajno. Brez vsakega govorjenja - e dvigne cena, n. pr. cementu, tkaninam
itd., in trgovec odgovarja na vprašanja presenečenega obrtnika: „Kartel je dvignil ceno!“ To je vse, kar o kartelih pride v javnost. Na Čehoslovaškem je vlada lansko leto na zahtevo javnosti izdala zakon o kartelih. Pred tem zakonom je bilo na Češkem znanih okrog 100 kartelov. En teden po objavi zakona je njih število poskočilo na 400. Iz tega se jasno vidi povezanost industrije, ki preprečuje vsako konkurenco in zasigura dobiček.
Nauk o narodnem gospodarstvu pravi dobesedno: „Kadar se vsi producenti neke stroke v državi, združijo v kartel (Savez) morejo določati cene in ravnati količino produkcije po svojih interesih, na ta način ustvarijo sebi monopolni položaj. Vsak tak kartel vpliva potem tudi na druge gospodarske panoge, ker je vsak kartel obenem kupec in prodajalec, kot kupec pritiska navzdol čeme blagu, ki ga kupuje, kot prodajalec pa dviga ceno blagu, ki ga prodaja."
Poznano je, da je ravno industrija tista, ki vedno propagira svobodno konkurenco. Razvidno pa je, da demokratični industrijski krogi puščajo vnemar glavno demokratično načelo o svobodni tekmi za dobiček. Ljudje, ki dobivajo v roke kartel, gospodarsko ubijejo vsakega, ki se skuša postaviti po robu, izbirati mora med uničenjem in pristopu k kartelu. Demokratično načelo o svobodni tekmi je v resnici pravi regulator cen in ljudskega blagostanja.
Iz navedenega moremo sklepati na glavne negativne strani kartelske oligarhije za kupce:
1.	Vsaka svobodna tekma za dobičkom je izključena, torej diktat cen.
2.	Radi popolne svojevolnosti v proizvodnji pade kvaliteta izdelkov.
3.	Cena surovinam, ki jih kartel kupuje, padejo rapidno.
4.	Vsaka izvenkartelska privatna inicijativa se uniči takoj s silo ali s podkupovanjem.
Navadnim zemljanom je delo kartelov prikrito. Tako na primer ne ve jugoslovanski obrtnih, da je srednjeevropski železni kartel dne tega in tega določih, da se cene paličnemu železu zvišajo od Din 1.10 na Din 1.20 za kg. Občuti samo, da je moral teden dni po tej seji plačati železo po Din 4.80, namesto pod Din 4.20 za kg. Vsi od veletrgovcev do industrijskih magnatov vpijejo o slabih časih in izgubah, toda kdo spravlja te ogromne dobičke? Morda je komu znano, da se naš splitski portland cement prodaja cenejše v Egiptu in, Tunisu, nego pri nas. Diferenca: 1 tona cementa stane pri nas 620 Din, v Aleksandriji pa stane eden in isti cement samo 180 do 200 Din. Pa še primer o obdavčenju:
Neka „domača" industrijska družba (lastniki so seveda tujci) z imetjem 550 milijo-jonov Din in prometom precej preko pol milijarde Din, je plačala 1. 1932. 4.4 milijone vseh davkov in taks; obrtnik s 50.00 Din prometa pa plača 3000 Din davka. Razmerje obdavčenja je 8 : 1. In če bi predlagali, naj se to razmerje saj nekoliko ublaži, bi industrija in, kartelski dnevniki zagnali vik in krik, da je v nevarnosti nacionalno gospodarstvo.
Iz takih obupanih in vnebovpijočih krivic nam more pomagati samo država.
Z energično gesto naj postavi država pod nadzorstvo vse kartele. Nadzoruje naj se dobiček, nakupovanje, proizvodnja in prodaja.
V nevarnosti je nacija in država!
Da bi vsi obrtniki poznali vzroke razmer, ki so prišle nad nas, ne bi dolžili za to preveliko obdavčenje, ampak bi stopili skupaj in zahtevali od države, da se kjda primeren zakon o kartelih.
In če bi bili še bolj uvidevni, bi prosili državno oblast, naj jim pomaga ustvariti s svojo avtoriteto tako potrebno obrtniško zadružno organizacijo. Morda je to edina pot, da se ubrani obrtništvo silovite konkurence in uničenja od strani industrije.
O tem pa drugič!	Jan Jože.
Ščetarstvo
Zgodovina te obrti sega daleč za celo stoletje nazaj. Prav tako, kakor vse druge obrti se je ta začela iz malih početkov razvijati do današnjega razvoja. Prve podatke o tej obrti beležimo pri nas izza časa francoskih vojakov v naših krajih, ki so imeli že takrat napotrebnejše ščetke s seboj, katere niso bile lepe samo za oko ter praktične, temveč tudi tako priročne, da so si jih ljudje kmalu osvojili.^ Najpreje se je izdelovalo ščetke, kot domačo, prosto hišno obrt, pozneje v teku razvoja pa je postalo ščetarstvo tudi zakonita obrt.
Ta obrt je skoroda neopažena med tolikimi obrtnimi strokami, čeprav je najbolj potrebna in bi zaslužila po namenih, katerim služi prvo mesto med vsemi, kajti to je obrt, ki je prav toliko za higieno, kakor zdravniška nega za zdravje.
Ščetarji izdelujejo raznovrstne predmete. Najbolj potrebne ščetke so takozv. ribarice s katerimi se čisti vsa lesena tla, rabi se jih za snaženje živine itd. Koliko pajčevin bi viselo po kotih, če ne bi šče-tarji izdelovali posebnih, zato napravljenih omel in kako bi izgledala v današnji moderni dobi parketna tla, ki jih vidimo že v vsaki hiši in vili, celo že po deželi, kako
težavno bi naše gospodinje čistile prah iz vseh omar in polic ako ne bi ščetarji izdelovali zato potrebnih omel,- bodisi iz žime ali volne.
Tudi ognja v peči bi ne mogla gospodinja zakuriti ako bi zato ne imela primernega omela, saj vidimo, če ne obišče dimnikar točno vsak mesec stranke, kakšno je tarnanje, ki gre v prvi vrsti na račun dimnikarja.
Tudi zobje bi ne bili tako čisti, ko ne bi ščetar v vseh mogočih barvah in oblikah izdeloval praktičnih ščetk za čiščenje zob. Enako bi ljudje zaužili mnogo bolezenskih bacilov, če ne bi umivali steklenic ter pomivali posode z raznovrstnimi ščetarskimi, celo specielnimi izdelki.
Malokatera tovarna izhaja brez valjčnih ščetk in različnih omel za čiščenje strojev in kako lepo negovane in očiščene lase nosijo naše ženske, kakor tudi moški in to le zato, ker je ščetar izdelal tako praktične ščetke, ki odstranijo tudi nepotrebne luskine iz glave. Prav tako ne bi mogli hoditi s tako lepo očiščenimi svetlimi čevlji, da se prilegajo obleki, akoravno ni lepa, če bi ne bilo ščetk za čiščenje čevljev.
Poglejmo si vse lepe slikarije, ki jih ne bi bilo mogoče napraviti brez čopiča. Lahko trdim, da je vse kar vidimo lepega za oko napravil čopič ali ščetka. Gospodinje ne bi imele tako lepo poslikanih kuhinj in pleskanih omaric ter druge oprave če ne bi bilo čopičev.
Poglejmo si še k brivcu. Kako si moremo misliti miljenje brez čopiča. Saj to ne more biti, z roko že celo ne. To ne bi bilo higijenično, pa tudi občutek ne bi bil gostu prav po volji. Skratka ne bi bili danes na tako visoki stopnji kulture in higiene, če nam ne bi usoda naklonila šče-tarskih obrtnikov.
Moj namen ni hvaliti kogarkoli izmed obrtnikov, ker je znano, da so slovenski obrtniki zelo marljivi v svojih poklicih. Vendar pa moramo naglasiti, da je treba mnogo truda in spretnosti ščetarskih obrtnikov pri izdelavi vseh predmetov, ki spadajo v njihovo stroko, da odgovarjajo za vsako obrt in da služijo namenu čimbolj praktično, kateremu so namenjeni.
Vendar pa, ko se pri nas tako malo čuje o „krtačarjih", je gotovo na mestu, da
Zgodovina beograjskega obrtništva
Konec.
Pred koncem preteklega stoletja sta tedanja ugledna obrtnika, pokojni Mita Naumo-vić, kotlar in Nikola Stoisiljevie, urar, zapustila obrtništvu vsak svoj delež po 500 t)in. S tem darilom so bili udarjeni tudi zemelji fondu zanatskog doma. Primeru te dvojice so pa sledili tudi mnogi drugi obrtniki in dali tako nekdo manj, drugi več, in so bila že na koncu leta 1911. potrjena pravila fonda doma, kateri je bil tudi na ta način že formalno osnovan.
Že tega leta je bila zrela ideja, da se pristopi k graditvi obrtniškega doma. Dne 4. januarja 1912 so Obrtniška zbornica, Beograjski zanatski esnaf, (prisilna družba) in Obrtniški pokojninski fond, skupno pristopili ter kupili posestvo na oglu Makedonske, flilendarske in Bitoljske ulice. Dve leti potem, dne 22. junija 1914 so bili pa že udarjeni temelji domu. Toda kratko _nato je nastopila svetovna vojna, ki je preprečila zgraditev.
Vendar pa evropska vojna (1914—1918) ni samo onemogočila zgradnje obrtniškega doma, ten'!več je zaustavila razvoj obrniškega pokreta vobče. Kakor često v toku časa, tako je tudi za čas evropske vojne Beograd prešel v tuje roke. Še enkrat je sovražnik prišel na beograjska tla, pa na istih uničil vse in tudi obrtništvo.
Po osvobojenju in ujedinjenju so beograjski obrtniki s polno dobre volje in odšev-Ijenjem pričeli z nadaljevanjem akcije, katere so bile že davno pred vojno začete. Kakor je nekdaj stalo beograjsko obrtništvo na pokretu obrtništva Srbije, tako je po vojni stalo na čelu obrtništva prostrane kraljevine Jugoslavije. S pomočjo obrtniških organizacij iz cele države, posebno iz Zagreba in Ljubljane, je ono dokazalo svoje jasne in odrejene zahteve. Obrtništvo je pokrenilo vprašanje organizacije cenenega obrtniškega kredita, ypra-šanje posebnih obrtniških zbornic, vprašanje
o tem povemo, da je to tudi naša slovenska obrt in da le-ti izdelujejo mnogo o čemer javnost sodi, da so inozemski izdelki. Zato zaslužijo naši ščetarji in izdelovalci vsakršnih čopičev in omel vse priznanje svojemu delu o katerem se tako malo sliši. Končno ni to prav nič čudno. Ščetarskih obrtnikov v naši banovini tudi ni mnogo ter so doslej povsem zadovoljevali svoje odjemalce. V zadnjem času pa jih je prav tako pritisnila kriza, kakor vse druge. Tega pa pri tej obrti v tolikšni meri ne bi bilo, če bi naši trgovci v večji meri posvečali pažnjo naročanju domačih izdelkov in prodajali iste nadalje svojim odjemalcem za domačo porabo.
Če bi si ogledali odjemalci ščetarskih potrebščin delavnice naših ščetarskih mojstrov, bi se uverili, da more domač obrtnik zadovoljiti povsem, tako po kakovosti in kvantiteti.
PLES DJO v Kozini 3. II. 1934
Isto boi o novem letu
Da ne bomo asocijalni, zato tudi mi pozdravljamo Vajeniški dom v Ljubljani, ki je bil slavnostno otvorjen lansko leto. Vendar se mi zdi ta velesocijalna transakcija malo preuranjena. Pa ne radi nje same temveč radi tega, ker se ni poskrbelo za tiste nesrečneže, ki bodo deležni ugodnosti in gostoljubja Vajeniškega doma, da bodo tudi po prestani učni dobi preskrbljeni z zaposlitvijo in zaslužkom, kateri jim bo omogočal primerno človeško življenja tudi v bodočnosti. Stojim na stališču, da ni tako velikega pomanjkanja naraščaja, da bi se mu moralo nuditi posebnih ugodnosti, da ne izumre obrtniški stan. Pač pa je pomanjklivo zaščiten že obstoječi obrtnik pred propadom. Kar pa ni nič manj asocijalno, kakor grajanje o pre-uranjenem Vajeniškem domu. Vsekakor bi bilo treba preskrbeti najprej one obrtnike, ki imajo svojo produktivno dobo že za seboj in gotovo tudi toliko zaslug, da se jih zaščiti pred najhujšim. Nič se ne čudite, če tukaj smelo trdim, da je od tistih beračev, ki si ob petkih kljuko iz rok v roke podajajo med njimi velik odstotek bivših obrtnikov. To velja seveda samo za mesto. Na deželi bo ta odstotek precej manjši, to pa radi tega. ker je tam manj obrtnikov. Zato pa imajo na deželi večino bivši hlapci, kar je razumljivo. Vsi ti ljudje so si nekoč, ko so bili še krepki svoj kruh sami zaslužili. In takrat so ljudje lagali, ko so trdili, da je obrtniški kruh zlati kruh. Prav tako tudi danes ljudje pretiravajo, ko to trdijo. Nasprotno pa je resnica to, da velik odstotek obrtništva pade
socijalnega zavarovanja obrtništva in končno vprašanje izdaje novega točasnega obrtnega zakona, edinstvenega za celo državo.
Hvaležni razumevanju in uvidevnosti merodajnih, so želje in zahteve obrtništva kronane z uspehi. Tako je bila leta 1927. osnovana Zanatska banka Kraljevine Jugoslavije A. D. z državno podporo in sodelovanjem ter s širokimi ekonomsko socijalnimi nalogami. Vprašanje posebnih obrtniških zbornic in pokojninskega zavarovanja obrtništva je istotako pravilno rešeno z izdajo obrtnega zakona z dne 9. novembra 1931.
Po vojni se posebna skrb posvečuje stanovskemu organiziranju obrtništva naše vznikle velike domovine. Zato so beograjski obrtniki započeli akcijo obnovitve vrhovne obrtniške organizacije, zanatlijskoga saveza. Hvaležni stanovski zavesti našega obrtništva, je akcija započeta v tem pogledu tudi kronana z uspehom. Na Jurjev dan, 6. maja 1. 1922. se je vršil v Ćupriji kongres obrtništva, na katerem je bil obnovljen zemaljski savez zanatlijskih udruženja. Na ta način je prišlo naše obrtništvo do svoje vrhovne stanovske organizacije, katera je mogla nato s polno avtoriteto in pravico zastopati obrtništvo. Želje obrtništva, da se osnujejo krajevne obrtniške stanovske organizacije v notranjosti države so prav tako našle posrečeno ureditev v obrtnem zakonu, ki predvideva osnovanje prisilnih stanovskih organizacij.
Kot eno od najprvih stvari pa pokrene beograjsko obrtništvo takoj po vojni vprašanje zgraditve reprezentativnega obrtniškega doma na ogbi tedaj Hilendrske, Poincarejeve in Bitoljske ulice. Iz leta v leto je bilo to vprašanje na dnevnem redu ter se je iskala finančna podlaga, katera bi omogočila izgraditev. Uorava fonda doma je skušala preko naših konzulatov v raznih evropskih državah naiti kako večic gradbeno podjetie. ki bi hotelo dom pod ugodnimi pogoji izgraditi za fond in prevzeti delo. Vendar pa so vsi napori, storjeni v tem
vsled svoje starosti in onemoglosti občinam v breme.
Torej bi brez dvoma moral biti zgrajen naj-preje dom za obrtnike, revne in onemogle starčke,
drugi pa potem za vajence. Ta takšne in slične kritike v bodoče izostanejo se bo treba že vnaprej boriti proti lastni nezavednosti. Kajti najzavednejši obrtniki bodo gotovo vedeli kaj jim je nujno potrebno, oziroma česa najbolj pogrešajo.
Priporočljivo je, da se obrtniki sami bolj zanimajo, kaj in koliko ter kako odloča njih vodstvo. Dosedaj je bilo običajno tako, da se obrtnik sam ni dosti brigal alt pripomogel s svojim nasvetom pojasniti vodstvu faktične težave in potrebe. Šele potem, ko je zvedel za kakšne dobrine, je ugovarjal in izražal svoje nezadovoljstvo. Po navadi se spremeniti itak ni dalo več. Da celo očitalo se je potem gotovim gospodom, da so diktatorji. Kdo si jih je pa izbral za vodje? Saj se sami ne morejo imenovati v vodstvo. Mnenja sem, da je obrtnik le premalo pogumen. Prav tisti obrtnik, ki je na zborovanjih, anketah ali sličnih primerih na izvajanja poslanih govornikov pritrjeval, navidez odobraval, še bolje rečeno pokimaval je kmalu potem že izražal svoje nezadovoljstvo nad govornikom. Med govorom si pa tega najbrže ni upal, zakaj tako?
Zato tovariši, obrtniki, ne kritizirajte preveč, temveč sodelujte bolj vidno! Organizirajte se v stanovskih društvih! Zavedajte se, da je boljši in koristnejši za obrtniški pokret oni obrtnik, ki je v nasprotnem društvu včlanjen, seveda če udi sodeluje, ne pa samo, da je nevidni član, kakor pa da ne bi bil organiziran in se samo lovi ali pa tava okrog obrtniškega pokreta. Ne zanašajmo se na vodstva, kakor je bilo to doslej, tudi vodstva rabijo članstvo, ki jim daje impulza za delo. Ni še tega dolgo, ko je naše nasprotno društvo slavilo štiridesetletni jubilej svojega obstanka. Kljub temu pa ni od ustanovitve pa do jubileja obrtništvo vidno napredovalo. S tehnične strani se je precej izpopolnilo, te zasluge si pa ne sme v celoti lastiti nobena obrtniška organizacija, temveč so to po večini inozemski izumi s katerimi se tudi naši obrtniki okoriščajo. Ti izumi in njim v zvezi ta napredek bi pa žalibog bil tudi brez teh obrtnih organizacij oziroma institucij. Dokaz temu je to, da je večina obrtnikov podpovprečno izobraženih. Kdove kakšnega ugleda obrtništvo nima, tudi respektira se ga ne, da celo korporacije ne. Z eno besedo, bolje, da se ne hvalimo z uspehi, ki jih skorajda ni. Niti novi obrtni zakon si nismo znali urediti z našim sodelovanjem tako, da bi ustrezal obrtništvu v večji meri, kakor ustreza. Lahko bi bile izostale sporne točke.
Razen poštenja in marljivosti odlikuje našega obrtnika razmeroma velika strokovna izobrazba. Temu pa je pripomogla največ ambicija poedincev, ki so se v širnem svetu izpopolnili, na svoje stroške in potem prenesli svoje znanje na domači naraščaj.
Tudi to vemo, da so večji in bogatejši obrtniki nagnjeni bolj na stran industrijcev, kakor pa na stran malega obrtnika. Saj jim to ni niti zameriti, so bolj premožni, imajo večje delavnice, v njih zaposleno večje število delavcev, oziroma pomočnikov, potem ni nič čudnega, če se mislijo danes ali jutri uvrstiti med industrijce.
pogledu, ostali brezuspešni. Ta okolnost, ki so jo imeli v tem pogledu, je postala za beograjsko obrtništvo jasna, da more edino na principu samopoči priti do svojega velika doma. Pred stvarno nemožnostjo, da pristopijo takoj k zgradbi velikega doma, so beograjski obrtniki zgradili leta 1925. svoj začasni dom v Skopljanski ulici (Pašičevi) na posestvu, katerega je zapustil fondu pokojni Džordže Tomič.
Vprašanje zgradbe velikega obrtniškega doma po principu samopomoči je bilo rešeno na seji fondovih interesentov, odn. prizadetih, to je Obrtniške zbornice. Obrtniškega pokojninskega fonda in beograjskega Združenja obrtnikov, ki se je vršila dne 22. februarja 1931. Na tej seji se je odločilo, da se v svrho postavitve doma fond doma zadolži pri Zanatski banki, Obrtniškem pokojninskem fondu, Obrtniški zbornici v Beogradu in Beograjskem obrtniškem združenju s tein, da se bo zgradba hipotekarno zadolžila, ko bo gotova pod ugodnimi pogoji ali pa, da se proda fondova imovina v Kolarčevi ulici. Temelji zgradbe so bili blagoslovljeni dne 21. junija 1932. Zgradba sama pa je bila gotova 1. maja 1933.
Na tem mestu se moramo s pijeteto spomniti imen dveh beograjskih obrtnikov1, dvo1-jice neumrlih obrtniških velikanov. [Zgodovina beograjskega obrtništva bo zapisala z z.la-tirni črkami njihova imena. To sta naša velika pokojnika Džordže Tomič (1841—1014) in Stojan Boškovič (1831 — 1919) oba mizarja, ki sta s svojimi velikimi volili omogočila, da je beograjsko obrtništvo prišlo do tega svojega veh-čanstvenega doma. Ostala sta brez svojcev, ta dva zgledna obrtnika ter smatrala za svojo dolžnost, svoje veliko premožen ie. nridobl'eno z vztrajnim, neumornim in poštenim obrtniškim delom zapustiti fondu obrtniškega doma. Beograjsko obrtništvo bo očuvalo večen sno-min na ta dva svoja velika dobrotnika, katerima ob tej priliki, kakor vsem pokojnim dobrotnikom in ustnnovnikom ter podpornim članom kličemo: „Slava jim".
S tem, da so taki obrtniki navdušeni bolj za skupne zbornice, si nameravajo najbrž že sedaj sondirati teren v zbornici, v kateri upajo, da bodo kot bodoči industrijci boljše zastopani v zvezi z njihovimi interesi, ker drugače si mi, „ta mali“ obrtniki njihovega zadržanja proti ločeni zbornici tolmačiti ne moremo. Kajti tukaj ni sentimentalnosti. „Velika riba rada ta malo poje“. Kolegijalnost ali sočutje, to je neznan pojav v borbi za prestiž. Mi mali obrtniki, ki tvorimo številčno ve-dino obrtniškega članstva, hočemo imeti veto, kadar se urejujejo ali izpreminjajo čisto obrtniške zadeve.
Na vse zadnje nam bo dobro služila za vzgled čreda na paši če jo volk napade. Kakor veste, da se čreda strne v krog z rogovi naprej, pripravljena za boj do skrajnosti. A mi obrtniki, ali smo že strnjeni in pripravljeni braniti naše interese. Življenje samo je tako, da bi se moralo že vsakemu obrtniku posvetili v glavi, da se je treba strniti in samozavestno nastopiti za svoje pravice, ki nam po vseh pisanih zakonih in pravilih gredo.	Ivan Vozlič, Celje.
Op. ur. Veseli nas, da imamo med našim obrtništvom tudi take tovariše, ki uvidijo potrebo sodelovati kakorkoli v obrtniškem pokretu in tisku. Želimo pa, da nam vsi pisci, kolikor mogoče obravnavajo v člankih isto snov, ker ne želimo mnogo popravljati, da ostanejo članki čimbolj v prvotni obliki iz čegar se razvidi tudi dopisniška zmožnoist obrtnikov.
Za zaščito čevljarskih obrtnikov pred „Bafo66
G. dr. M. Metikoš, nar. poslanec je 21. decembra 1933. stavil pod št. 19.720 interpelacijo na finančnega ministra in ministra trgovine in industrije v vprašanju propadanja čevljarskih mojstrov s prodajno organizacijo tovarne Bat’a.
Gospod poslanec navaja uvodoma, da, so se znižali dohodki države, o karteliranju industrije in nato preide, da imamo v naši državi okrog 30.000 čevljarskih obrtnikov, ki nimajo dela in sredstev za življenje, istočasno pa Bat’a dnevno proizvaja blizu 30.000 obutve, ki jo širom države potom svojih prodajaln in velike reklame prodaja v škodo velikega števila čevljarjev, ki so v redu plačali davek in vršili vse državljanske obveznosti, katere je treba zaščititi. Nadalje navaja razliko o plačanju davka firme Bat’a in plačilu davkov čevljarskih obrtnikov. Prav tako > ugotavlja, da je uničena čevljarska obrt, ker Bat’a proizvaja veliko število svojih izdelkov v preko 300 prodajalnah, ki skupno ne plačajo od kakih 100.000 Din letno davka. Ko stoje stvari tako, tedaj je treba prevzeti polno odgovornost za onih 30.000 družin čevljarskih obrtnikov, ki nimajo več pogojev za življenje v naši zemlji in so obsojeni v propast. Potrebno je revidirati vse izdane koncesije raznim tovarnam.
Naši čevljarji so obdavčeni, a nimajo posla, kakšno razpoloženje dela to, ima evidenco ministrstvo notranjih zadev.
Preko podrobnega izkaza o zaslužku čevljarjev in zaslužku tovarne Bat’a, kakor o ceni čevljev in preko kavcij vodij Bat’inih filijalk oriše še razmerje med kvalificiranimi čevljarskimi obrtniki in nekvalificirane!. Navaja tudi proteste proti otvoritvi Bat’inih prodajaln iz raznih krajev, tako iz trgovskih, kakor obrtniških krogov.
Ko je orisal vse gorenje razmere in podatke je podal sledečo interpelacijo: „Radi vsega tega si usojam zaprositi g. Ministra financ in g. Ministra trgovine in industrije, da mi izvolijo v Narodni skupščini ustmeno odgovoriti:
1.	Ali je Vam znano, da tovarna Bata s svojim posebno ugodnim položajem s preko 300 prodajaln uničuje čevljarsko obrt v naši državi s preko 30.000'čevljarskih obrtnikov z družinami in da poleg neznatnega davka ne doprinaša ničesar v naši državi in kaj hočete storiti, da to podjetje kot tovarna dobi svoj odrejen delokrog dela s potrebnim nadzorstvom o organizaciji dela ter, da ima prodajalne obutve opustiti v korist domačih trgovcev z obutvijo, kateri so pozvani za to delo, ker plačajo davek od obratovališč v svoji državi.
2.	Kedaj se namerava izdati zakon o kartd-lin, da se onemogočijo vse škodljive posledice ve-“ke industrije s potrebnimi davki v višji davčni |fopnji progresivno, da se vsaj državi nadoknadi skoda, ki se z uničevanjem obrtnikov in trgovine °Paža.
3. Kaj mislite predvzeti, da se store pogoji ^.življenje naših domačih čevljarskih obrtnikov, j.0Y'h pomočnikov in bodočnost njihovega na-naše313- v čevljarski stroki, kot važnega faktorja našev3 narodneKa gospodarstva, ker vsak član preje ,nar°da ima pravico zahtevati, da se naj-potem11^11111 zas'£ura minimum eksistence, a šele tedni P.reostane dp'a in zaslužka, da se šele aYj0s'.ii° inozemski naseljenci in delavci.
narodnpoJSlit? 11 z Ministrom socijalne politike in Pri vsp.u’ i„i'dravfa izdelati pravilnik o delavcih državi	in gospodarskih podjetjih v
Pameščetu-piL^111 naredite pogoje življenju našim mescencem in delavcem?
Iz obrtniškega pokreta
Pokroviteljstvo nad plesom DJO, ki se vrši dne 3. februarja t. I. v Kazini, je izvolila prevzeti ga. Urška Rozman, soproga uglednega čevljarskega mojstra in funkcijonarja DJO v Ljubljani. Veseli nas, da je vodstvu DJO uspelo dobiti za pokroviteljico soprogo obrtnika, kar je dokaz, da vlada v krogih Društva jugoslovanskih obrtnikov v Ljubljani prava obrtniška samozavest.
Današnji številki prilagamo vsem naročnikom položnice za nakazilo naročnine, razun v krajih Trbovlje in Vič.
Prosimo, da jih ne založite, temveč, da takoj nakažete naročnino, upoštevajoč dejstvo, da se naš list izdržuje izključno samo iz naročnine. Enako prosimo za preplačila v korist tiskovnega fonda.
Bled. Vsem tovarišem naznanjamo, da finančno ministrstvo še ni odredilo roka za vlaganje prijav za pridobnino, davek na poslovni promet in davek na rente. Radi tega odpade dogovorjeno izpolnjevanje davčnih napovedi na Bledu in v Bohinju, ki se bo vršilo pozneje. O tem boste vsi pravočasno obveščeni. Opozarjamo tovariše, da se v svrho skupnega nastopa te ugodnosti po-služijo.
Tovariši vzemite si za vzgled.
Poznamo in zavedamo se važnosti obrtnih šol. Tudi žrtvujemo radi zanjo. Za vzdrževanje obrtniških šol plačujemo težke tisočake v obliki občinskih, banovinskih in zborničnih doklad. Ampak razpasel se je običaj, da prispevki občine, zbornice in banovine ne zadostujejo za vzdrževanje obrtne šole. Tedaj vodstvo prosi obrtnike, češ, saj je šola za Vas, vzdržujte jo. Na neko tako prošnjo je odgovorilo obrtno društvo sledeče: Obrtna nadaljevalna šola, na.. .. Z ozirom na prošnjo vodstva, da naj votiramo od društva primeren znesek Vaši šoli, sporočamo, da obrtništvo prispeva za vzdrževanje obrtnih nadaljevalnih šol potom avtonomnih doklad, zato nam je nemogoče, da bi prispevali za šolstvo prostovoljno.
Našim vajencem pripadajo iste pravice do izobrazbe, kakor vsakemu drugemu stanu in je zato zakonodajalec o-dločno poudaril v § 296. obrt. zak., ta so te šole dolžne vzdrževati občine. Zastopniki obrtnikov v občinskem odboru naj si te pravice izvojujejo. Z obrtniškim pozdravom!
Zbor čevljarjev v Tržiču. V nedeljo 21. januarja ^se je vršil občni zbor združenja čevljarjev v Tržiču. V imenu akcijskega odbora proti Bat’i se je istega udeležil tov. Kristan iz Ljubljane. Ker so dnevni listi poročali neobjektivno o poteku in govorih na tem zboru prinesemo v prihodnji številki objektivno poročilo.
Občni zbor DJO na Igu. V nedeljo dne 21. januarja se je vršil v šoli na Igu I. redni občni zbor podružnice, ki je bil prav dobro posečen. Občni zbor je potekel v najlepšem redu in so bili izvoljeni po večini stari funkcijonarji na čelu s tov. Cernetom, kot predsednikom. Po volitvah odbora je imel delegat osrednjega odbora tov. Šimenc Hinko lep bodrilen nagovor na navzoče, ki so ga navzoči z zanimanjem vzeli na znanje. Za njim je povzel besedo še tov. Jager tudi odposlanec Osrednjega društva. Po izčrpanih točkah občnega zbora se je vršilo še davčno predavanje iz čegar se je razvidelo, da je obrtništvo zelo dovzetno za predavanja.
Prijetno presenečenje se Vam obeta na plesu DJO 3. II. v Kazini. Crkoslikarski mojster tov. Celarc Roman je že par tednov na delu z dekoracijami, ki bodo nedvomno vzbujale mnogo pozornosti posetnikov naše obrtniške prireditve. Dekoracija bo izvršena v obrtniškem slogu ter prav zato ne smete zamuditi prilike, da si je ne bi ogledali, obenem pa preživeli par uric prijetne zabave med obrtniki.
Obrtniška prireditev v Trbovljah.
Društvo jugoslovanskih obrtnikov, podružnica v Trbovljah priredi v nedeljo dne 4. februarja v dvorani G. Forte maškarado pod devizo „Štorklja". Cisti dobiček je namenjen za vajence. Vstopnina Din 5.—. Vse dekoracije bodo izvršili domači slikarski mojstri. Vsi prijatelji društva vabljeni na prijetno zabavo!
Iz Kranja.
Podružnica DJO Kranj je priredila pred kratkim svoj obrtniški ples v vseh prostorih gostilne Jelen. Udeležba prijateljev obrtništva je pokazala, da je obrtništvo v vseh slojih upoštevano, ter da se s svojo skromnostjo upa pokazati tudi na zunaj. Zabave obrtnikov si danes težko predstavljamo, toda ako upoštevamo obrtniško zavest, tudi ta žrtev ni neizpeljiva, kar je dokaz brez dvoma ta zadnja prireditev. Neprisiljeno razpoloženje, ki je prevladovalo ves večer nam je porok, da bo treba iti po poti, ki je cilj vsega našega po-
kreta. Zato je obrtništvo hvaležno vsem, ki so podprli to življenjsko prizadevanje našega društva, ki mora v vseh slučajih biti pripravljeno izkazati se vredno. Moralni uspeh je bil povsem zadovoljiv.
Poslovno leto se bliža h koncu in skrbeti bo treba, da se na prihodnjem: občnem zboru, ki se vrši 18. februarja 1934., izvoli odbor, ki bo uspešno vodil na vseh straneh društveni pokret ter vedno z večjimi dokazi polagal stopnje za dosego obrtniškega uveljavljenja na vseh poljih javnega življenja. Storiti bo treba še marsikaj, da bodo brazde na njivi v katero je podružnica zastavila svoj delavni plug, obrodila lepe sadove, kakor obrtništvu, in njegovi okolici. Po tej poti bo uspeh brez dvoma zagotovljen. Naše geslo naj bo: „Na delo za skupni dobrobit obrtništva"!
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
PLES D10 v Razini 3. il. 1939
DJO podružnica D. M. v Polju, priredi v nedeljo dne 11. februarja t. 1. pri tovarišu Cirilu Požarju v Zalogu družabno prireditev z raznim sporedom. Dostojne maske dobrodošle. Maska, ki prejme največ dopisnic šaljive pošte, prejme darilo. Dame volijo s kotiljoni, gospodje s pomarančami. Vstopnina Din 3-—. Družine popust. Začetek ob 4. uri. Tovariši in prijatelji obrtništva vljudno vabljeni.
Podr. DJO v Medvodah je priredila Silvestrov večer v prostorih restavracije tov. Jesih Leopolda in je ista prireditev za podr. sijajno uspela. Podr. kot taka ni mogla računati na velik dobiček, saj nam je vsem znano, da je konjunktura ravno pri obrtnikih lahko trdimo na zelo nizki stopnji, prav iz teh dejstev smo ugotovili, da je bilo naših članov na zabavi malo navzočih, navzočega pa je bilo veliko občinstva, katero se izkaže ob vsaki priložnosti obrtništvu v tukajšnjem okraju naklonjeno. Razpoloženje je bilo veliko, saj je igral na prireditvi naš tov. Langerholc z njegovo harmoniko neumorno do zgodnjega jutra njegove res precizno izvedene komade ob spremi je vanju vijoline po tov. Jesihu. Ob 12. uri, ko je nastopilo novo leto je vsem navzočim posetnikom iste zabave želel v imenu podr. DJO v Medvodah prav srečno in veselo novo leto naš neumorni tov. preds. Jenko Franc.
Ljubljansko obrtništvo se udeleži v velikem številu jdesa, ki ga priredi DJO v Kazini v soboto, 3. februarja t. 1. Obrtništvo se zaveda, da je to pravi obrtniški ples, na katerem ne sme manjkati najširših plasti ljubljanskega obrtništva, kakor tudi okoliških obrtnikova Zato smo prepričani, da bo ta ples pokazal kje je pretežni del ljubljanskega obrtništva. U ver jeni smo, da se ga bo tudi ostalo občinstvo udeležilo v večjem številu ter se uve-rilo, da je res tako.
Občni zbor podr. DJO v Medvodah se je v ršil v nedeljo dne 14. I. t. 1. v nabito polnem salonu tov. Jesiha, katerega se je udeležilo mnogo obrtnikov.
Občnemu zboru je prisostvoval tov. Lovro Pičman, tov. Košak, g. narodni poslanec Albin Koman ter obrtni referent na sreskem načelstvu g. Kette. Tov. Jenko Franc je poročal o delovanju podružnice. Iz poročila se je razvidelo, da je uprava v kratkem času zadovoljivo delovala za članstvo odnosno podružnico. Podružnica ima skupno 60 članov, v poslovnem času podr. od 28. IX. m. 1. je bilo 6 odborovih sej, I članski sestanek, priredila je tudi 1. dec. proslavo ter Silvestrov večer, kar vse je prineslo podr. uspeh in ugled. Tov. blagajnik Re-bolj je podal blagajniško poročilo. Podružnica je imela v poslovnem času dohodkov Din 627, izdatkov Din 272, saldo Din 355. Izvoljen je večinoma stari odbor s tov. Jenko Francem na čelu, kateri jamči za uspešno delo v bodočem letu. Z zborovanja je bila poslana pozdravna brzojavka g. banu dr. Marušiču ter resolucija na kr. bansko upravo Drav. ban. v Ljubljano, ter sresko načelstvo isto tam.
Tov. Pičman je v izbranih besedah podal sliko obrtništva v Drav. banovini. Dotaknil se je tudi še ne rešenega vprašanja ločenih zbornic in žel je za svoja izvajanja viharno odobravanje. G. narodni poslanec Koman ter gospod obrtni referent Kette sta poročala zboru o novem obrtnem zakonu ter sta tudi žela za njihova izvajanja odobravanje. Tov. Košak je navzočim tov. na šolski tabli pokazal, kako je treba izpolniti davčno prijavo, tako detajlno, da mu je bil sleherni tov. zelo hvaležen. Ob isti priliki so bila stavljena na g. narodnega poslanca razna vprašanja od strani članstva kakor tudi od tov. Pičmana in na katera je g. poslanec rade volje dajal odgovore. Tov. preds. Jenko je ob 8. uri zaključi zborovanje z apelom na članstvo k zložnemu delu za vzvišene interese obrtniškega 'stanu.
Z obrtniškim pozdravom Jernej Hribar, tajnik DJO, podr. Medvode.
j/ soboto 3. II. gremo obrtnih! no ples D30!
Odnosi obrtništvo do politike
Morda je eno najdelikatnejših vprašanj govoriti ali pisati o odnosih obrtništva do politike. Mi vemo, da so osnovana vsa naša društva, družbe itd. zgolj na strokovni ali gospodarski podlagi, kjer ne sme prihajati do izraza event. politična raznobarvno-st. Ali so bili včasih in so tudi danes še bolj časi, ko je takorekoč celokupno naše gospodarstvo ter s tem v zvezi tudi naše strokovno odnosno organiizatorično izživljanje tesno zvezano s političnimi vprašanji.
Mnogokrat pravzaprav ne razumemo pravilno izraz „politika" kadar razpravljamo o tej „delikatni zadevi", ki nas večina spravlja vselej v ognjevite, vroče ali razburjene debate. Mi razumevamo običajno pod politiko ona vprašanja, ki zadevajo n. pr. vprašanja: ali bodo zmagali pri teh ali onih volitvah eni ali drugi, ali bi bil za župana boljši ta ali oni, ali bi bilo morda boljše, če bi bil v Beogradu minister ali poslanec ta ali oni in pa najbolj priljubljen karakteristikam politike, katero kot tako razumemo, kadar drug drugemu lahko zmečemo v obraz kopico nekulturnih izrazov ali očitkov glede teh ali onih „svinjarij". (Pripominjamo, da ta izraz redno spremlja vse take razburljive „politične debate", zato ga čitatelji gotovo ne bodo šteli v zlo uredništvu.) Skratka torej, mi običajno razumevamo pod politiko vsa ona vprašanja, ki se tičejo posameznih osebnosti, njihovih osebnih vrlin ali napak, njihovih značajev itd.
Toda dragi prijatelji obrtniki! To ni politika. Če hočemo politiko razumevati tako, potem je popolnoma naravno, da je o tem vprašanju zelo delikatno pisati v zvezi z obrtniškimi vprašanji. Politika ni osebnost, ne, politika predstavlja niz naših najvažnejših načelnih vprašanj, ki takorekoč prepletajo in vezjo narodno gospodarsko, socijalno, kulturno in moralno izživljanje v eno celoto, ki naj doseže za ves ta sklop življenjskih vprašanj predpogoje, pota in sredstva na znotraj in na zunaj države, da se čim bolj uveljavijo na korist naroda in države, da je njegovo nravno, kulturno in duhovno bogastvo čim plodonosneje naloženo v korist celote, ne posameznika. Stvari pa, ki jih običajno razumevamo pod pojmom politika, so več ali manj le posrednega značaja ali pa izvirajo baš iz napačnega gledanja na pojem politike odnosno iz identifikacije političnega pojma s posamezno osebnostjo.
Tako, dragi prijatelji obrtniki, če gledamo na politiko, na drugi pogled to pač ni več nobeno strašilo, marveč je to stvar, ki je tesno zvezana z našimi notranjimi in zunanjimi ambicijami, z našim stremljenjem navzgor in naprej in predstavlja takorekoč celo naše življenje in izživljanje le kopico političnih vprašanj, ki sicer bde v naši podzavesti, v veliki zajednici narodne celote pa pridejo do izraza kot elementaren izraz narodovega gibanja, stremljenja in napredka. Pa ne le iz tega razloga predstavlja politika važen moment za nas obrtnike, tudi kot svobodnim državljanom ni le naša pravica, marveč tudi dolžnost, da prihaja za naše stanovske in življenjske interese na političnih mestih do izraza naša volja ter naše hotenje, da moremo tudi mi obrtniki iz samega sebe, iz svoje srede, delegirati svoje zastopnike v različne politične ali gospodarske korporacije, kjer se kroji več ali manj usoda celote, ki objema tudi naš obrtniški stan. Mi smo baš iz zadnjih občinskih volitev razvideli, kako važno je, če so tudi naši obrtniški tovariši zastopani v osnovnih celicah na-
rodnega gospodarstva — v občinah, v okviru katerih zavzemajo baš obrtnikova življenjska vprašanja tako važno postavko, ki jo moramo v našem interesu krojit sami v plemenitem tekmovanju z drugim stanovi, da drug ob drugem rastemo in napredujemo ter da vstvarjamo vse predpogoje narodne solidarnosti.
To je torej namen politike, one politike, ki jo moramo baš obrtniki pojmovati s pravilnega in resničnega stališča in v kateri se ne smemo pustiti motiti od različitih zunanjih ter posrednih znakov, ki hočejo nadeti političnim vprašanjem pečat nekega manjvrednega, osebno amb'cijoznega stremljenja poedimca na korist celote. Žal, res, da se je v našem političnem življenju to tudi mnogokrat dejansko zgodilo in da so bili časi, ko so posamezniki vzeli politiko v zakup in v eksploatacijo, toda baš radi tega smo vsi poklicani, da izluščimo našo politiko iz plašča osebnega koristoljubja ter ji vrnemo oni prvotni, čisti ter vso narodovo celoto objemajoč značaj, ki ne dopušča, da bi poedinec monopoliziral vprašanja, na katera ima ves narod pravico m ki naj tvorijo temelj za sprovedbo narodne solidarnosti, ki naj postane znak naše bodočnosti.
Vlaganje prijav za pridobnino za 1. 1934. Na
številna vprašanja pojasnjuje Zbornica za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani, da po informacijah iz Beograda rok za vlaganje prijav za 1. 1934. še ni določen. Poziv za vlaganje teh prijav bodo davčne uprave upravičene izdati šele, ko dobe od oddelka za davke potrebna navodila. Isto velja tudi za prijave o davku na poslovni promet, katere je vlagati hkratu s prijavami za pridobnino.
f Elizabeta Lovšin
V četrtek, dne 25. t. m. je preminula v Ljubljani splošno znana in priljubljena gostilničarka ga. Elizabeta Lovšin. Pokojnica je imela znano gostilno pri Lovšinu v Gradišču. Pokojna je bila vseskozi naša naročnica in tudi ena prvih članic DJO v Ljubljani, ki je naš pokret vseskozi spremljala z največjimi simpatijami. Pokojnici ohranimo časten spomin, preostalim naše sožalje.
Časopisi in literatura
Obrtniški Glasnik. Glasilo zavoda za po-spešvanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani. Izšla je štev. 12. s vsebino: Iz seje Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice TOI; Obrtno šolstvo, Priprava za molst liski izpit, Mojstrski izpit iz čevljarske stroke, Kateri kandidati so prestali mojstrski izpit?
„Zanatlija" z dne 28. januarja 1934. štev. 4. (Beograd) prinaša važne članke za obrtništvo. To so: „Trošarina i zanatstvo", „Monopol prozorskog stakla", „Poseta jugoslovenskih zanatlija Lajpci-škom Sajmu", „Plaćanje poreza, taksa i trošarine preko Poštanske štedionice" in drugo.
„Obrtnički Vjesnik" z dne 20. 1. t. I. štev. 4. (Zagreb) prinaša članke tičoče se obrtništva in obrtniškega pokreta: „Japanski dumping i naša domača proizvodnja", „Još o šegrtskom pitanju", „Obučari protiv Bate", „Izračunavanje poslovnog uspjeha" (nadaljevanje) ter še razne manjše članke in savezne vesti.
„Obrtnički Vjesnik" z dne 27. januarja t. 1. štev. 5. prinaša važne članke, tako na pr.: „Stva-
Obrtniki!!
Vlagajte svoje prihranke v
ker s tem pomagate onim obrtnikom, ki jim je potrebno posojilo in koristite gospodarstvu Tašega stanu.
V vseh denarno-poslovnih zadevah se s zaupanjem obračajte na podružnice Zanatske banke Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani.
ranje tržišta i potrošača za obrtničke proizvode", „Pregled o izmjenama i dopunama Zakona o neposrednim porezima", „Izračunavanje poslovnog uspjeha (konec)" ter vesti saveza, komor in obvestila.
Prispevajle v Tiskovni sMnd! Naročite pri upravi „Obrtnika“ tozadevne bloke za pobiranje prostovoljnih prispevkov po Din L— Prispevku bomo objavljali v listu.
Javna zahvala!
Osrednji odbor DJO se tem potom najiskrcncje zahvaljuje vsem darovalcem, ki so prispevali v fond DJO za obrtnike-poplavljence. Skupno se je nabralo Din 3.456.—, kateri znesek je osrednji odbor po doposlanih uradnih podatkih o škodi sorazmerno razdelil med potrebne obrtnike sledeče:
Podružnici v Laškem za 7 obrtnikov
2.100.— Din;
Podružnici v Radečah pri Zidanem mostu za 5 obrtnikov 1.050.—Din;
Pripravljalnemu odboru DJO v Krškem za 1 obrtnika 250.— Din.
Preostali znesek se je porabil za poštnino in nakazilo denarja.
Zahvala naj v prvi vrsti velja bratskemu Zemaljskcmu savezu zanatlijskih udruženja i esnafa v Beogradu (2.191 Din), dalje Zanatski Komori Skoplje, ostalim gospodarskim zbornicam, podružnicam DJO in posameznikom.
Razno
Na področju obrtne zbornice v Osjeku ie
11.701 obrtnikv, 4278 pomočnikov in 3167 vajencev. Dohodki zbornice so profačunjeni s 772.349, izdatki pa s 471.608 Din. Zbornična doklada je znižana od 10 na 8%. (Doklada v Ljubljani 10% pri zbornici za TOI.)
Nova vlada. V soboto 27. t. m. je bila sestavljena nova vlada pod predsedstvom g. Nikole Uzunoviča. Izmenjan je tudi minister za trgovino in industrijo v osebi g. dr. Juraja Dimitrovića. ki je že imel ta resor. V ostalem je ostala ista z malimi izpremembami.
Dobave in licitacije
Oddaja popravila. Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. februarja t. 1. ponudbe glede oddaje popravila 23 komadov divanov in raznega posteljnega perila.
Direkcia državnega rudnika Kreka sprejema do 8. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 350 m3 jamskega lesa.	,
Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divu-Ijah sprejema do 15. februarja t. I. ponudbe glede dobave 100 komadov naočnikov za avijatike in 50 komadov rezervnih tripleks stekel za iste.
Oddaja adaptacijskih del pekarne, naprave krušne peči in instalacije električne razsvetljave v Varaždinu se bo vršila potom licitacije dne 10. februarja t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande savske divizijske oblasti v Zagrebu.
Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 19. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 6000 komadov opeke.
Oddaja adaptacijskih del objekta v vojašnici „Vojvode Putnika" v Zagrebu se bo vršila potom ofertne licitacije dne 19. februarja t. 1. pri inže-njerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu.
Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 15. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 550 komadov žarnic, 500 kg olja za mazanje jamskih vozičkov in 200 m8 lesa; do 25. februarja t. 1. pa glede dobave 50 zavitkov žebljev za krovno lepenko in 500 kg žičnikov.
Oddaja vzidave parnih kotlov. Dne 19. februarja t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu ofertna licitacija glede vzidave 4 parnih kotlov za Direkcijo državnega rudnika v Zenici.	________
Tiskali J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš.