251. MIKU,
9 UDNloni, • peten. Z. novembra 1906.
XXXIX. leto.
:s£a)s ?aa* <fcu> avečor, JsimSi mid&t ta praauJse. po po*i! prefeseazi ca avairo-agree:* ddele ca m lato f& K, ca pol lota 18 K, aa 6otrt lota 6 K SO h, sa on »oboo S K SO h.  Za LJubljano s oežnjsnjem na don *a ris loti
4 K, si pol lota 19 K, aa četrt leta O K, aa c» ft K.   Kdor hodi san ponj, plača sa tee ioto tt K, sa pol iota 11 K, ca četrt leta 6 K 50 h, sa en neeee 1 K SrO h. — Za tujo deželo toliko toč, kolikor znaša poStnina. — Na naročat
t*aai utodobno t»ožIijafc»e aarcčnm« m a« «ira. - Za osnanlia m slatfaje od poteroatopne poti t m te po 13 h, Se se oinanile tiska enkrat, po 10 h, če ae dvakrat in po 8 h, Se ae tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se isroie frankorati. -taecol bo no vračajo      Urtdnlatvc 'n uprevniitvo \% » Knaflovaj mHoah it 6, in aloor aradatitva t I. nadstr., apraoniltre pa o pritličja. — Upravnifitm naj ae MagoroUJe »eBHjati naročnino, »eklasnaeije, osnanUa, t J. administrativne stvar
^©italsthra telefon it.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezne Številke po 10 k
OpravnLfttva telefon št 85.
italijansko raeiiisko
Ministrstvo se pripravlja, da na nov način reši italijansko vseučiliško vprašanje.
Italijani zahtevajo svoje vseučilišče v Trstu. Temu nasprotuje krona, tenru nasprotujejo Slovenci in temu nasprotujejo Nemci. Zaradi tega si je vlada svoj čas poskusila pomagati na ta nači, da je ustanovila samostojno italijansko pravno fakulteto v biltenu pri Inomostu. Tu pa so zdivjali Nemci. Uprizorili so pravo pravcato revolucijo- Pokali so revolverji, leteli so kamni in končno je akade-mični in neakademicni nemški mob demoiiral erarično poslopje, namenjeno za italijansko pravno fakulteto. Revolucija je zmagala popolnoma, kajti vlada je kapitulirala. Italijanska pravna fakulteta je izginila brez sledu.
t>d tedaj se vlada ni več ganila in kar nič ni hotela storiti, da reši italijansko vseučiliško vprašanje, poglavitno pač zaradi tega, ker ni vedela, kako je naj reši. Italijani so slej kakor prej stali na stališču, da mora biti vseučilišče v Trstu ali nikjer. Vsi drugi faktorji pa so rekli: v Trstu na noben način.
Se predno je italijansko vseučiliško vprašanje sploh postalo aktualno, so Italijani že zahtevali, naj se njihovi mladini omogoči studiranje na visokih šolah v Italiji. Zahtevali so to ne le zaradi jezika, ne le zaradi gojenja kulturnega edinstva, nego še posebno zaradi duha, ki vlada na italijanskih visokih šolah in v katerem so hoteli vzgojiti svojo mladino. Avstrijske vlade niso dolgo časa hotele o tem ničesar slišati. Posebno italijansko vseučilišče na avstrijskih tleh se jim je zdelo v primeri s to zahtevo manjše zlo, in sicer po pravici.
Zdaj pa se je vlada vendar odločila, da ugodi stari italijanski želji
in da dovoli italijanski mladini studiranje na visikih šolah v Italiji. S tem hoče vsaj za nekaj desetletij spraviti s sveta komplicirano italijansko vseučiliško vprašanje.
Poslanec Pitacco je v sredo kon-feriral z ministrskim predsednikom in z naučnim ministrom Marcketom in uspeh te konference je bil, da se italijansko vseučiliško vprašanje reši provizorično na zgoraj označeni način. Vlada izda posebno naredbo, ki določi pogoje, pod katerimi se bodo priznale na visokih šolah v Italiji absolvirane študije in tam narejene skušnje ter pridobljene diplome. Ta naredba je že pripravljena in izide že tekom prihodnjih tednov.
Kakor znano, obstoji že analogna naredba. Hrvatskim dijakom iz Dalmacije in iz Istre je dovoljeno študirati na vseučilišču v Zagrebu in so tudi dotični izpiti veljavni, le nekoliko jih je treba izpopolniti s posebno skušnjo na kakem avstrijskem vseučilišču.
Italijanom bo s to naredbo ustreženo v večji meri, nego bodo to hoteli priznati, ustreženo tudi bolj, kakor če bi dobili svoje lastno vseučilišče, kajti na tako bi vlada imela vedno velik vpliv in bi gotovo skrbela za učne moči, ki ne bi vzgajale mladine v tistem duhu, ki dominuje kakor je samo ob sebi umevno, na visokih šolah v Italiji.
Kakega mišljenja in kakega duha bodo bližnje generacije avstrijskih Italijanov vsled te naredbe, o tem pač ni dvomov. Toda to bodi skrb tistih, katerih interesov se to tiče. Nas zanima stvar z drugega stališča. Gotovo je namreč, da se bodo Italijani odslej v veliko večji meri posvečali študijam, nego so se doslej, ker jim bodo znatno olajšane. Že sedaj producirajo Italijani z ozirom na njih število nerazmerao mnog< inteligence; odslej je bodo producirali še dosti več i si v prvi vrsti bo ta inteligenca silila v javne službe. Italijanski element, ki po svojem šte-
vilu ni znaten, a je močan vsled svoje meščanske kulture, se bo v vsakem oziru utrdil in ojacil — mi pa ostanemo tam, kjer smo bili. Vtem tiči velika nevarnost nove naredbe, ki jo hoče ministrstvo izdati Italijanom v prid. Mi ne produriramo niti toliko inteligence, kolikor je potrebujemo, Italijani pa že zdaj več, kot je potrebujejo, po tej naredbi pa je bodo producirali še veliko več. Razmerje moči med Italijani in Slovenci se s tem znatno premeni na našo škodo. Priznamo brez zadržka, da je naredba pravična, ker ima vsak narod pravico, da se njegova mladina vzgoji v svojem jeziku, ali pravičnost tudi zahteva, da se jemlje ozir tudi na drugi narod, ki je pri tej stvari interesiran, in to smo mi Slovenci. Ali kdo naj od dunajske vlade pričakuje pravičnosti?
Volilna reforma.
Dunaj 1. novembra. Kakor znano, je že izšlo poročilo poročevalca volilnega odseka posl. Lo-ckerja. Poročilo razpravlja o volilni pravici iz leta 1SG1. ter pride potem na direktne volitve po zakonu iz leta 1873. Nadalje se sklicuje na zakon iz 1. 1892, na Taaffejevo vladno predlogo iz 1. 1893. ter poudarja, da je bila poslanska zbornica proti vsem poskusom, razširiti volilno pravico. Leta 189* J. so se vendar odprla vrata splošni, a še ne enaki volilni pravici. Tak nasprotujoč si volilni sistem se ni mogel več vzdržati. Našo staro državnozborsko volilno pravico je prehitel gospodarski in socijalni razvoj države. Javnost pa bi se še bila zadovoljila z novo i5) kurijo, ako bi ne bili gotovi dogodki izven mej države ruska revolucija) mogočno vplivali na javno zavest ter pospešili razvoj, ki bi prej ali slej itak ne bil mogel izostati. Volilni odsek se je I izrekel z vlado vred za splošno in enako volilno pravico in proti pluralnemu zistemu. — V poročilu se nadalje govori  o celi raapravi volil-
nega odseka in o posameznih paragrafih. Poročilo obsega 746 strani tei so mu pridejani vsi statistični izkazi in odsekovi zapisniki.
Tajna pogodba med krono in ogrsko koalicijo.
Budapešta 1. novembra. Finančni odsek poslanske zbornice je pričel danes razpravljati o državnem proračunu za leto 1907. Posl. Rat-kay je vprašal, ali je res vlada obljubila zvišanje rekrutov. Ministrski predsednik Wekerle je 'odgovoril: „Z višanje prezenčnega stanja je res potrebno. Gre se le zato, kdaj, v kakem obsegu in pod kakšnimi pogoji se to zgodi. Obveznosti pa vlada glede zvišanja ni prevzela. Vlada je svoj program javno predložila ter ga lahko tudi vsak čas zagovarja. Ogrsko za-konodajstvo ima pač pravico zahtevati, naj se izjavi takozvani pakt, nima pa take pravice tuja država. Z gotove strani se vedno naglasa, da je vlada v kritičnem položaju. O kaki krizi se govora ne more biti.
Nadvojvoda Oton f.
Dunaj 1. novemara. Nocoj je umrl v AViihringu nadvojvoda Oton, star 41 let. Pred tedni je prestal nevarno operacijo v sapniku ter je nosil od tedaj kanulo v vratu. Vendar se mu je zdravje vračalo, da se je mogel preseliti na Dunaj ter se je pripravljal na potovanje po Sredozemskem morju. Nepričakovano ga je začelo duši ti in vsaka zdravniška pomoč je bila zaman. Pokojni nadvojvoda je bil brat prestolonaslednika ter je vsled tega bil prestolu prav blizu. Njegova sinova se smatrata za bodoča prestolonaslednika. Leta 1905. je postal general kavale-lerije — vrhovni nadzornik kavale-rije je postal že leto poprej — a kmalu nato je moral vsled bolezni izstopiti iz aktivitete.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd 1. novembra. Zaradi roparskega napada na gubernij-
sko blagajno med prevozom pri Vos-noženskega mostu je vojno sodišče obsodilo osem oseb na smrt. Takoj so jih ponoči peljali izven mesta ter jih ustrelili. Ostali trije so se izročili vojaškemu sodišču. Po mnenju tajne policije se je napada udeležilo najmanj 40 oseb.
Moskva 1. novembra. Podružnica državne banke je obvestila bančne zavode, da se je pošiljanje vred-notic in denarnih zavojev v guber-nije Astrahan, Saratov in Kazan ustavilo zaradi predrznih roparjev.
Petrograd 1. novembra. Za vrhovnega gubernatorja v vzhodnih provincijah je imenovan baron Mul-ler-Sakomelski, dosedaj zapo-vedni general 5. armadnega voja.
Predsednik delavskega zveznega sveta K r u s t a 1 e v, in 14 ostalih merodajnih članov zveze je obsojenih v prognanstvo v Sibirijo.
Bolezen rumunskega kralja.
Bukarešta 1. novembra. Kakor znano, je kralj Karel diabetik. Zadnje čase se mu je bolezen posebno shujšala. Njegov želodec jedva prenaša mleko in Čokolado, vsled česar je kralj zelo oslabel. Poklicali so h kralju profesorja Noordena z Dunaja.
Poljaki na Pruskem.
Berolin 1. novembra. Bojkot nemškemu veronauku v šolah so napovedali Poljaki po celem Poznanj-skem. Vlada je v hudih skrbeh, ker ne zaležejo še tako ostre naredbe in kazni. Kmalu pride naučni minister Studt sam na Poznanjsko, da stvar preišče. Urednik pl. Wierzb}Tnski, ki je pozival v svojem listu „Praca" poljske starše, naj vztrajajo v boju, je bil obsojen na dve leti ječe. Nič ni pomagalo, da je zanj prosilo pri nemškem cesarju 25 odličnih angleških časnikarjev. —| V Hohensalzi so učitelji neusmiljeno pretepli otroke, ker niso hoteli ostati pri nemškem veronauku. Razjarjeni starši so prišli
LISTEK.
Smion In Ljudmilo.
(Opera v petih dejanjih. Tekst in glasba M. L GHnke).
MiLajii Ivanovič Glinka se je porodil leta 1803. v vasi Novospask v smolenski guberniji. Že kot otroku mu je bila godba edino veselje. Brž ko se je zavedel svojega talenta, poprijel se je z vso vnemo klavirskih študij ter je pod vodstvom Fieldovim prav lepo napredoval. Leta 1830. je potoval v Italijo, kjer se je posebno zanimal za umetno petje. Pozneje je poučeval kontrapunktiko pri Dehnu v Berolinu, ki ga je rad opozarjal na krasote ruske narodne glasbe, katera je postala od tega časa najljubši predmet nadarjenemu umetniku. Vrnivši se v Petrograd je obračal vso svojo pozornost na rusko narodno in cerkveno petje. S svojo veliko opero »Življenje za carja", ki se je pela prvič leta 1836. v Petrogradu, postavil je Glinka temelj ruski narodni operi. Tej je sledila leta 1842. opera „Ruslan in Ljudmila", ki ni imela manjšega uspeha. Poleg teh dveh največjih del je znamenita Še njegova
orkestralna skladba „Kamarinskaja", dalje njegovi ruski plesi, romance, pesmi itd. Na Berolin vezali so genialnega umetnika skozi vse življenje mladostni spomini in prijateljske vezi, in tam je ugrabila leta 1857. velikega skladatelja, ki je rad mnogo potoval, nenadna smrt. Hvaležni narod mu je postavil spomenika v Smolensku in v Petrogradu.
Kakor omenjeno, je Glinka mojster ruske narodne glasbe. Narodni zbor v domači cerkvi in mali vaški orkester sta prvi vir bogate njegove poezije. V njegovih delih opazujemo povsodi vpliv rusko-slavjansko-pravo-slavnega petja, in obe njegovi veliki operi nam dajeta lepe primere globokega poznavanja naroduega duha. Opera „Ruslan in Ljudmila" pa nam kaže poleg tega še, da je bil njen stvaritelj tudi fin spoznavatelj orijen-talske glasbe sploh. Krasno to delo spada med najboljše narodne opere v pravem zmislu besede, ki jih sploh imamo. V malokateri drugi operi je duh kompozicije pri vsej originalnosti melodije, harmonije in ritma tako istinito nacionalen kakor v „Ruslanu in Ljudmili".
Glinka imenuje „Ruslana in Ljudmilo" „čarobno opero" in poudarja,
da ji je snov prirejena po Puškinovem istoimenskem delu, dasi se operni tekst v bistvu in obliki razlikuje od Puškinovega ia se kot tak mora pripisovati Glinki. „"Čarobna" se imenuje opera, ker j« jedro njene snovi boj med dobrimi in zlimi silami, ki vladajo svet in ki nastopajo v operi poosebljene kot dobri in zli Čarovniki. Dejanje se vrši v predkrsčanskih časih in se naslanja več ali manj na simbolistično bajeslovje junaške narodove dobe.
Vitez Ruslan snubi Ljudmilo, hčer Svetozarja, velikega kneza kijevskega. Narod slavi ženina in nevesto, star bajan (rapsod), ki po ruski šegi kratkočasi svate s pripovedovanjem pravljic iz „davno prošlih dniu, pa ju opominja, naj sreči ne verujeta, kajti „prirodo dva sta nam stvarila, Belbog in mračni Črnibog". Le prezgodaj se izkaže, da se starec ni motil v svojem proroko-vanju. Med gromom in bliskom odvede zli čarovnik Ornomor lepo Ljudmilo na svoj grad, kjer jo hoče zase pridobiti. Toda Ljudmila ostane zvesta izvoljenemu svojemu ženinu.
Stari Svetozar pa pošlje svoje junake na vse strani iskat ugrabljeno mu hčer. Pred vsemi odide junaški Ruslan; slede mu Ratmir, mladi knez hozarski, ki skrivoma ljubi Ljudmilo,
dalje Farlaf, vitez varjaski, smešen bojazljivec, ki bi si pa tudi rad osvojil lepo nevesto, in drugi. Ruslana podpira dobri Fin s čarovnimi sredstvi, Far-lafa pa čarovnica Najina, katero je bil  Fin  v svojem življenju trikrat snubil. Prvič ga je bila zavrnila, ker ni bil junak.  Sel je torej iskat slave in se povrnil kot zmagovalec. Toda tudi to drugo snubitev je Najina odbila.  Zato je Fin sklenil priučiti se Čarodejstvom in   si ž njimi priboriti ljubezen lepe Čarovnice. Posrečilo se mu je to pač, toda Najina je bila med tem postala stara babura, pred katero je Fin zbežal. Od takrat sta si Fin in Najina smrtna sovražnika.   Zato zla čarovnica tudi sedaj podpira Farlafa, Ruslanovega tekmeca.   Toda Fin je močnejši.  Z njegovo pomočjo najde Ruslan pod velikansko glavo na zapuščenem bojnem polju meč, ki mu pripomore do gotove zmage. Vendar je pot do Ljudmile še dolga. Najina napenja vse sile, da pogubi Ruslana. V njenem gradu zopeljujejo Ratmira in njega najkrasnejše device, in pozabil bi na Ljudmilo, da ga Fin ne podpira.  Po dolgem in nevarnem potovanju dospe  na črnomorov grad ter pozove Čarovnika-pritlikavca na dvoboj. Črnomor pade v boju, a predno
je bil zapustil svoj grad, dal je bil Ljudmilo začarati v neprebudno spanje. Ko prihiti zmagovalni Ruslan k njej, jo najde spečo. Vendar ne obupa. Prenesti jo da v Kijev, kjer hoče sklicati čarodeje in vedeže, da mu probude ljubljeno nevesto. Kolika je njegova radost, ko čarodejni prstan dobrega Fina devico zopet obudi v življenje. Belbog je premagal Črnoboga!
V glasbenem oziru so morebiti najinteresantnejši   del   opere krasni zbori, pisani ponajveČ v ruskem narodnem slogu. Lepa je kavatina Ljud-milina v prvem dejanju: „Tužna sem, o mili oče moj" ; zelo zanimiv je kanon: „Kako preču dežno trenotje" (bari* ton, alt, prvi bas, drugi bas), ki predočuje počasni povratek zavedanja med začaranimi svati po ugrabitvi Ljudmile in ki preide v živahni sklepni zbor prvega dejanja: „Zvesti meč kot talisman   ob   strani".   Drugo dejanje otvarja Fin  z balado: „Pozdravljen bodi mi moj sin", v kateri pripoveduje o svojem nesrečnem ljubavnem razmerju z Najino. V duetu z Rusla-nom, ki sledi baladi, vdahne Fin junaku pogum in up v bodočnost. Med najlepše točke opere spada Ruslanova arija: „0 polje, polje, kdo te posejal je z mrtvaškimi glavami ?" Duet Najine
ponoči pred šolo ter poslopje skoraj popolnoma razdjali.
Važne justične reforme na Francoskem
Pariz 1. novembra. Novo ministrstvo, ki ga imenujejo tudi ministrstvo Časnikarjev, je takoj v začetku pričelo z važnimi refor mami. Justični minister je predložil ministrskemu svetu zakonski načrt za odpravo smrtne kazni. Načrt je ministrski svet odobril ter se predloži že prihodnji teden zbornici. Vojni minister Pictjuart je predložil zakonski načrt o odpravi vojnega sodišča, ki se nadomesti z disciplinarnim kazenskim postopanjem. Navadne zločine in prestopke kaznujejo tudi na vojaških osebah civilna sodišča. Preiskavo vodi razen enega Častnika tudi civilni sodnik. Tudi vojaško prizivno sodišče se odpravi ter se sodbe prve instance v slučaju priziva predložijo kasacijskemu dvoru.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 2 novembra.
— Šusteršičeva ,,Slovanska zveza" proti slov. ljudski šoli v Trstu. Kakor znano se bliža delovanje državnega zbora svojemu koncu. Z ozirom na kratko legislatorno dobo je vložil v zbornici poslanec dr. Tavčar s svojimi tovariši nujni predlog radi ustanovitve slovenske šole v Trstu. S tem je hotel vlado prisiliti, da vendar že enkrat Slovencem malo drobtinico pravice nakaže, ki jim gre po osnovnih in šolskih zakonih. Ker so pa 3 Čehi manjkali do dvajsetorice, ki je za nujne predloge potrebna, stavil je predsednik vprašanje radi podpore tega nujnega predloga. Pri tej priliki obsedeli so vsi častiti gospodje lepega Šusteršiče vega kluba in med njimi tudi Biankini, Korošec, RobiČ, Spinčič, Gregorčič in drugi rodoljubni Slovani Šusteršičeve barve. Žalostna majka! Taki so zastopniki interesov izvenkranjskih Slovencev. Ali se je čuditi, če vlada nas ne upošteva in se Susteršičevega kluba tako kakor laškega „bravo" proti dobremu plačilu poslužuje. Slovenski narod, obrni se s studom od takih zastopnikov, poženi jih s pasjim bičem v beg
— Resnična beseda. „Edinost" piše: Mladočeška politika je sploh začela ubirati jako Čudne poti, odkar je v rokak znanega dr. Krainaia, ki je manifestiral svoje čudne pojme o bratstvu in slovanski solidarnosti že s tem, da je preko glav Slovencev barantal povodom volilne reforme z Italijani za — slovensko kožo. Ali mi pričakujemo z zaupanjem sodbe naroda češkega, ki >am bije neizprosen boj za edino pravično, liberalno in demokratično načelo: narodu dajte uradnikov, ki ga bodo umeli in čutili ž njim — in ki v tem gigantskem boju podaja ganljivih izgledov vztrajnosti, požrtvovalnosti in abnegacije. Pričakujemo od čuta pravičnosti naroda češkega, da  ne  bo   odobraval,   ako njegovi
in Farlafa in temu sledeči Farlafov vivacissimo sta izvrstno pogojena in kažeta genialnost Glinkovo tudi v komični stroki. Tretje dejanje se otvarja z lepim perzijskim zborom: „Polje pokriva se s temou, kateremu sledi romanca Gorislavina: „Kako so sladki ti glasovi". Arija Ratmirova: „Prišel je za vročino dneva mrak", je lepa in originalna kontra-altovska točka. Četrto dejanje otvarja Ljudmila z arijo: „DaleČ od dragega, ujeta" s spremljevanjem zbora cvetic. Peto dejanje, katero izpolnjuje ensemble, se zaključuje z veličastnim sklepnim zborom : „Slava bogovom na vek!"
Opera se je pela, kakor omenjeno, v Rusiji prvič dne 27. novembra 1842. st. st v petrograjskem velikem gledališču, leta 1867. pa v Pragi z lepim uspehom. Z ozirom na glasovno obsežnost, na bogato instrumentacijo, na težavne sceniČne efekte, plese itd. stavi delo na soliste, zbor, orkester in vse drugo sodelujoče osobje izredno visoke zahteve in se vsled tega more predstavljati v primerni popolnosti le na navečjih odrih. J.
lastni sinovi — pa bili tudi ministri
— prakticirajo sploh kje drugod prav isto, kar on sam na lastni koži občuti kakor krvavo krivico. A z ozirom na naše krvno sorodstvo s Čehi, na kon-gruenco naših narodnih interesov, in na okolnost, da imamo nasproti istega sovražnika in da nam grozi ista nevarnost, se nadejamo s tem večim zaupanjem, da češka javnost ne podeli sankcije češki politiki, ki hoče ravno nam, krvnim bratom, sekati rane, kakorŠne nam je doslej sekala le bornirana, zagrizena, v germanizatoričnih tradicijah vzrasla birokracija. Ne, tisti narod češki, ki je moral pretrpeti toliko poniževanja ravno od te birokracije, ne more odobravati, da bi njegovi ministri nadaljevali germanizatorično delo na škodo slovanskih plemen v Avstriji!!
— V novo stranko na Štajerskem se prav pridno zaletava mariborski „Slovenski Gospodar". Ljube, blažene sloge je na Štajerskem konec in bridke solze toči ta list v zadnji številki zaradi tega. Koliko je bila ta sloga vredna, pripozna s tem, da pove, da so za njo Slovenci izgubili okrajne zastope Brežice, Gornja Kadgona, Ptuj, Slovensko Bistrico ter razne občine ter vzklika patetično: požrtvovalno tiho delo premaga vse težkoče in pripomore k lepim uspehom!" Preteklost je poučila štajerske rodoljube, koliko pripomore tiho delo k lepim uspehom, zato so pa osnovali lastno stranko, ki noče in ne more biti slepo pokorna tistim, ki so navajeni tihega dela. Da se gotovi ljudje nove stranke tako boje, je znamenje in dokaz, da so prepričani, da z njo izgube na svojih pristaših, ki so doslej stali na njihovi strani le zato, ker se drugam niso mogli priklopiti.
— Najnovejše skrbi v celovškem mestnem zastopu. V zadnji seji celovškega  obč. sveta je predlagal obČ. svetnik Lerch, ki je tudi načelnik društva za povzdigo tujskega prometa, da se zviša sekciji „Deutsch. u. ost. Alpenvereina** podpora za turi-stovsko kočo na Mačenski planini pod Stolom. Da bi menda njegov predlog bolj rdržal", je udaril na nacijonalno struno in utemeljeval  svoj famozni predlog tako-le:  Iz slovenskih listov je razvideti,  da je,  odkar je otvor-jena nova železnica, z narodnostnim mirom v Rožu pri kraju. Slovenski planinci se gibljejo, napravljajo slovenske kažipote, nemške pa — lomijo. Kranjci  bodo   pridrli in  nam bodo pred mestnimi vrati „naše" (!; ozemlje iztrgali („abringen";.   Od slovenske strani se dela na to,  da se Nemcem življenje v Rožu kolikor  možno zagreni,  in  prišlo  bo  do  tega,  da si ubogi Celovčani ne bodo ve< upali v Rož in da bodo — tepeni ter ometani.   Zato  pa je  zvišanje podpore nujno potrebno!   Ubogi mestni oče Lerch,   ki   si   s   svojim predlogom končno pogorel, ker so finauce celovškega mesta brezupne! Ubogi koroški Nemci  in  nemškutarčki,   „Vaš" Rož je — fuč! Ako bi Lerch ne bil tako neumno govoril o „nemškem" Rožu, ki   ga  bodo   Kranjci  po njegovem mnenju menda kar priklopih kranjski deželi ter si ga osvojili, in ako bi ne vedeli vsi, da se Nemcem in nemšku-tarjem med vljudnimi koroškimi Slovenci vse predobro  godi, in  da jih zadnji vse  premalo  „pretepajo", — kar bi za svoje nesramnosti dostikrat zaslužili v polni meri, — bi temu možakarju,   ki je  zamolčal,   da so Nemci v Rožu kvarili slov. napise, marsikako povedali. To mu pa danes in vsem koroškim nemškutarjem povemo na ves glas:   „Naš" slovenski Rož se v zadnji dobi res probu j a,   koroški Slovenec vstaja in — Nemcev je strah! Da,  prišlo bo  do  tega,  da koroški Slovenec ne bo naprej molče požiral nemškutarskih nesramnosti in zaničevanj.   Oče Lerch, prav imate, tepeni boste odslej v Rožu in tudi drugod,
— ako se ne boste dostojno vedli med dostojnimi Slovenci ter zaničevali in sramotili slovenski jezik. Tudi Kranjci bodo hodili pogosto med rodne svoje brate in ne bodo vlagali radi tega pismenih prošenj na — obč. svet celovški ... Pa tudi Kranjci ne
bodo vtikali nesramnosti kakega, nem-škutarčka v žep in mu dali čutiti pristne kranjske pesti. Tako* bo in nič drugače. Nemci dobro uvirjevajo, da so zanje zdaj največja nevarnost — Kranjci, ki bodo hodili budit svoje brate iz narodnega s-panja. Zato pa opetovano kličemo: Kranjci, na Koroško na narodno delo l        —bi —
— Imenovanje. Deželni odbor je imenoval volonterja g. dr. G a b r i-jela Hočevarja za sekundarija v dež. bolnici.
— Profesorska vest. Na mariborsko gimnazijo pride za suplenta g. dr. S ara bon
— Celjske šolske vesti. V šolskem letu 1906. 07. je nastavljen na samostojnih slovensko - nemških gimnazijskih razredih kot suplent g. dr. Mole. Suplent g. H. Vodnik je ostavil ta zavod ter je šel na Dunaj v nadaljevanje svojih študij. Kakor javi „Domovina", bode z novembrom t. 1. „Slov. godbeno društvo" v ('elju otvorilo goslarsko šolo. Vodja tiste bode g. K. Kveder, učitelj v Št. Jurju ob južni železnici. — Risarski kurz za ljudske učitelje se je pričel v nedeljo, dne 21. oktobra t. 1. Zanimanje za ta kurz ni kaj posebno živahno.
—   Reperioire slovenskega
gledališča. Iz gledališke pisarne: Jutri, v sobota se vprizori prvič velika čarobna opera v 5 dejanjih (7 slikah) „Ruslan in Ljudmila" najpopularnejšega ruskega komponista M. Iv. Glinke: besedilo je zajeto iz Puškinovega romantičnega epa, ki opeva v simbolični obliki boj ruskega naroda (Ruslana) za osvoboditev in rešitev ruske zemlja (Ljudmile) iz oolasti sovražnikov. Opera je pristno ruskega značaja in imajo zlasti zbori ter uloga Rus-lana (g. Ourednik) docela značaj ruskih narodnih pesni. Delo je ne le scenično, nego tudi v glasbenem oziru izredno težavno. Opera se je začela pripravljati že septembra, a se je zaradi teŽKOč z inscenacijo ter zaradi težkih zborov odložila doslej. Preskrbele so se med tem tudi pravilne d e k o r a c i j e, ki jih je naslikal g. gledališki mojster L. "VTaldstein, ter lepi ruski kostumi, ki sta jih napravila ga, Waldsteinova in g. garderobar Svarc po figurinah carske opere v Moskvi. Opera se bo izvajala po prireditvi Narodnega divadla v Pragi, ki je slovenskemu gledališču z bratsko ljubeznjivostjo posodilo ves orkestralni materijal. To veliko delo je prav skrbno pripravljeno; vršilo se je poleg dopoldnevnih in večernih skušenj v „Narodnem doma" še troje orkestralnih skušenj z ensemblom na odru ter petero aranžirnih skušenj s solisti ali z zborom: zadnja skušnja se vrši nocoj v mali dvorani „Narodnega doma". Sodelujejo vse solistice in solisti, zbor in vsi kom-parzi.
— Slovensko gledališče. Na
praznik Vseh svetih repriza R a u p a-c h o v e žaloigre v 5 dejanjih „M 1 in a r in njegova hči." Z Raupachom je že izdavna obračunal pošteno misleči gledališki svet in strmoglavil tega plitvega, trivialnega, hladno računaj očega teatralika s prestola, na katerem se je šopiril pred dobrim pol stoletjem, izrabljajoč nizke instinkte publike. Vsi njegovi fabrikati so že izdavna v gospodu zaspali, le njegov Mlinar še prekašljuje in straši po odrih, katerim ni samo do tega, da goje resno umetnost, ampak jim je tudi mnogo do tega, da si napolnijo svojo sicer nebogato blagajno. Tudi slov. gledališče polni njegov Mlinar že pol stoletja in ni je drame, ki bi imela za najširšje sloje večjo privlačnost, bodi vsled komike, ki jo vzbujajo tragične Raupachove figure, bodi da nekateremu resnično prija „žaloigra" in mu izvablja solze ga-notja. Hotelo se mi je, da dokažem, da bi s stališča resnega, vzgajaj očega zavoda bilo edino pravo in pošteno, da se Mlinar tudi s slov. odra poslovi za večno, kakor ga odpravljajo drugod. Dokazati sem hotel, da je kruta nekonsekventnost v vzgajanju gledališkega občinstva, ako mu mi, ki vedno poudarjamo, da se borimo za p r o-sveto, podajamo igro, v kateri se šopiri priskutno in prisiljeno pobož-njaštvo in ki se gnusno laska praznoverju, v kateri gre ta gnusoba celo tako daleč, da to praznoverje končno celo zmaga, hotel sem dokazati, da more tako „ vzgoje valno" postopanje na en mah podreti vse, kar se je zidalo vse leto, in zahtevati z resnega glediškega stališča, da se vrhu vse pogubnosti svoje tendence brezpoetični in brezsmiselni „Mlinar" izbacne in se na ta večer vprizori po svoji dramski in estetički vrednosti primernejše delo, n. pr. Hauptman-nova „Hanica", — pa to svojo pošteno namero opustim, ker bi bilo pri naših gledaliških razmerah  itak vse
zaman. — Vprizoril se je „Mlinar" prav izborno. V tem ozhu gospodu režiserju vse priznanje. Kot napredek moram poseboo pohvalno osaeniti, da se je tudi na zunaj pazilo nato, da se đojem kmetske atmosfere ne ruši z neprikladnostjo scenerije, kostumov in govorice. Izimši mučno pavao, ki jo je začetkom menda 5. slike zakrivil prepozni nastop Konradov, seje dejanje završilo prav zelo povoljno. G. V e r o v š e k je ustvaril kot Mlinar izboren konsekventno izveden karakter. Za umetniški zvršeno sceno, ko se skopuh, poslavlja od svojih denarcev, je žel še posebni, velezasluženi aplavz. G. Danilo igra Konrada menda že tridesetič prav zelo povoljno. Istotako gre pohvaliti gdč. N o s k o v o kot Marico. G. Danilova, sicer izborna kot klepetava stara teta, se je mestoma dala zapeljati v karikiranje, v katerem jo je g. B o 1 e š k a še presegel. Mestoma; sicer pa je bil njegov muhasti grobar prav izboren. Samo samemu sebi smejati bi se ne smel. Ostali (gd. B e v g a n t o v a, D r a-gutinoviČka, gg. D r a g u t i-nović, Nučič) so bila na svojem mestu, dasi bi se jim, izimsi g. D r a-guuinovičko, z višjega stališča dalo marsikaj oporekati. Gledališče je bilo razprodano, občinstvo z aplavzom radodarno. Fr K.
— Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 176. vodstvena seja se je vršila v sredo, dne 17. oktobra 1906- v družbenih prostorih „Narodnoga doma". Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Karel vitez Blei-weis - Trsteniški, Fran Črnagoj, Aleksander Hudovernik (blagaj nik), Luka Svetec (namestni prvomestnik), Anton Svetek, dr. Ivan Svetina (tajnik), Ivan Šubic in Ivan Vrhovnik. Izmed nad-zorništva je bil navzoč dr. Vladimir Ravnihar. Svojo odsotnost sta opravičila vodstveni član dr. Pavel Tur-ner in vodstveni svetovalec Ivan Murnik. — Po običajnem pozdravu je čestital prvomestnik — otvorivši sejo ob 3. uri pop. — namestnemu prvomestniku Luki Svetou na njega jutrišnjem 81. imendanu ter prijavil, da je postal slavljenec povodom svoje osemdesetletnice dvakratni zastopnik dveh novih pokroviteljnin. Združena odbora šentpetrske ženske in moške podružnice ter združena odbora obeh ljubljanskih srednjemestnih ženskih podružnic sta darovala namreč po eno pokroviteljnino, koji se vpišeta na ime nam. prvomestnika. — V svrho hitrejšega reševanja družbenih zadev se je sklenilo ustanoviti dva odseka, in sicer šolski in gospodarski odsek. V šolski odsek so bili izvoljeni: Ivan Subic (načelnik), dr. Karel vitez Blei-weis-Trsteniški, Fran Črnagoj. dr. Ivan Svetina in Ivan Vrhovnik; v gospodarski odsek so pa bili izvoljeni: Aleksander Hudovernik (načelnik1, dr. Karel vitez Bleivveis-Trsteniški, Fran Črnagoj, Anton Svetek in Ivan Vrhovnik. Ko se je rešilo mnogo družbenih agend ter se je imenoval dr. Ivan Svetina vesoljnim tajnikom, je zaključil prvomestnik ob 6. uri sejo.
— Slikar Peter Ž mile k je razstavil v oknu knjigotržea, g Schvven-tnerja, štiri svoje najnovejše slike, veliko pokrajinsko in tri portrete, ki kažejo znaten in lep napredek slikarjev. Povdariti je najprej, da so slike izvršene v strogo modernem slogu, impresionistični tehniki, ki je značilna v svojih svetlobnih in barvnih efektih, ter deluje s svojim krepkim, naturalističnim koloritom (krajina) groteskno na gledalca, ki opazuje sliko od blizu. Sploh je jako smelo izlagati slike v izložbenih oknih, ker vdarjajo čisto neposredno opazovalcu na oko, in se mnogi zgraža nad drzno tehniko in silnim barovnim efektom, medtem ko se od daleč zlijejo barve v prijetno harmonijo in naravno sliko. — Krajinsko sliko, ki predstavlja dom prvega slovenskega čebelarja, Janše, je izdelal g. Žrnitek po naročilu deželnega odbora. Ta slika je med razstavljenimi gotovo najboljša in kaže, da se je zadnji Čas Žmitek mnogo naučil od mojstrov tehnike in lepo napredoval. Glavni del, hiša in uljnjak, sta predstavljena v polni soinčm luči. Svetloba se razliva v plamtečih žarkih po krajini in tvori interesantne efekte, ki so razgrnjeni po hiši in uljnjaku. Isto-tako so zračne nianse, kjer prehaja luč v višnjeve temnejše sence, dobro pogojene. Kompozicija je lepa, edino ozadje kvari zelo celotni vtis, ker je slikano površno kot kulisa; tudi vrt pred hišo je nekako prazen in suh v barvah. Med hišo in gorami od-zadaj ni pravega prehoda, ni zraka, ter je zračna perspektiva slabo izražena. — Izmed portretov je ženski doprsni portret najboljši, ker je dobro risan in obraz karakterističen. Slikan je slabše, ker so barve nekam suhoparne. Moški portret, ki predstavlja g. Mejača, je izborno pogojen. Inkarnat je izražen v težkem, nekako opekastem tonu in je ozadje slikano z istimi barvami kot obličje. V tehniki ni živahnih potez, zato je v portretu premalo življenja. Portretna študija cele ženske postave je slabša od drugih
dveh portretov. Na sliki ni pravih proporcij. Na vsak način pa je Žmitek pokazal da je umetnik, ki lepo napreduje.
— Na pokopališča pri Sv. Krištofu je bilo včeraj popoldne tako malo občinstva, kakor že kmalu ne in še tisti, ki so prišli obiskat gomile svojih rajncih, so vsled dežja kmalu zapustili pokopališče. Sveče so bile na malokaterem grobu in tudi te so naglo pogasnile. Ozaljšane so bile deloma le rakve, kjer so gorele svetilke. Ker je prehudo deževalo, je pevsko društvo „Slavec" pelo žalo-stinke v cerkvi in ne na prostem, kakor običajno. One, ki so šli prezgodaj k Sv. Križu, je na ljubljanskem polju ujela ploha, ki jih je do kože premočila. Vsled slabega vremena so imeli včeraj nekateri obrtniki občutno škodo.
— Tuj red. Cesar je dovolil kontrolorju mestne hranilnice ljubljanske g. Antonu Trstenjaku, da sme nositi red sv. Save III. razreda, ki mu ga je podelil srbski kralj Peter.
— Pred upravnim sodiščem bo 16. t. m. ustna razprava o pritožbi dr. Josipa Saj o vica in tovarišev v Ljubljani proti finančni direkciji v Ljubljani zaradi rentnega davka.
— Vinska razstava v Ljubljani bo nepreklicno 17., 18. in 19. novembra t. L v veliki dvoraui „Mestnega doma". Ker je za to razstavo že sedaj splošno zanimanje v vseh krogih, javimo, da je razstava pač namenjena v prvi vrsti kranjskim vinogradnikom, da pa bodo smeli v slučaju nezadostne zglasitve od strani vinogradnikov, tudi domači vinotržci razstaviti svoja, na Kranjskem kupljena stara in nova vina. O tem se obvestijo takoj, ko poteče rok zgla-sitve, t. j. po 10. novembru. Razume se samoobsebi, da je s to razstavo združena tudi vinska- pokušnja, ki bo trajala v soboto, t. j. dne 17. novembra od šestih zvečer, v nedelj" in ponedeljek pa od dveh popoldue do polnoči.
— Sokol V Šiški je izvolil v sadnji seji zabavni odsek, ki naj skrbi za povzdigo družabnega življenja v Šiški s tem, da prireja zabavne večere, katerih čisti dobiček pripade telovadskemu. skladu. Prvi tak večer priredi jutri, v soboto, v gostilni „Pri raci" ; na sporedu je tombola, petje, prosta zabava. Vabijo se vsi prijatelji Sokola k obilni udeležbi.
— Ravnatelj Josip Hubad. V Velikem Lošinju je v sredo po daljšem bolehanju umrl gimnazijski ravnatelj v Kranju g. Josip Hubad v starosti 56 let. Pokojnik je bil doma iz Vodic. V službo je vstopil 1. 1884 v Kranju in. je potem služboval v Ljubljani, dokler ni bila zopet ustanovljena kranjska gimnazija, kateri je postal ravnatelj. Skrbel in deloval je za ta zavod z resnično vnemo, četudi ni hodil vedno po pravih potih. Po svojem mišljenju je bil pokojnik sicer pristaš klerikalne stranke, a se zlasti v zadnjih letih ni nič več vtikal v politiko, posebno ne od tega, ko sta škof Jeglič in dekan Koblar hotela kranjsko gimnazijo oškodovati za zapuščino Marjete Vidmarje ve Hubad je svoj zavod tako ljubil, da škofu in Koblarju nikdar ni odpustil njiju početja. Sicer so bili časih med kranjskimi meščani in med ravnateljem Hubadom precej veliki konflikti, ali to se je poravnalo in s© tudi pozabi. Eno pa se ne bo pozabilo: da je Hubad z ljubeznijo delal za kranjsko gimnazijo in da je bi i dober narodnjak.
— V Ratečah na Gorenjskem
si je srenja nabavila slovenski uradni pečat mesto dosedanjega dvojezičnega. Prav tako. Le naprej !
— Vinski semenj v Novem
mestu. Za ta semenj se kaže mnogo zanimanja med vinogradniki, kakor tudi med gostilničarji in vinskimi trgovci. Dolenjska je pridelala letos prav dobra vina. Zaradi tega je želeti, da gredo letošnja vina Čimprej e v denar. Vinogradnik potrebuje denarja, gostilničar pa dobrega blaga, s katerim se je sedaj jeseni lažje preskrbeti, kakor potem spomladi. Zato pa pričakujemo obilne udeležbe tudi od strani naših odjemalcev, katerim se nudi s prireditvijo sejma najugodnejša prilika za nakup potrebnega vina.
— Belokranjska vina in vinski semenj v Novem mestu. Bel. kranjska vina so letos izvrstna in zato svetujemo ondotnim vinogradnikom, da prineso svoj letošnji pridelek tudi na novomeški semenj. Dokler nima Belokrajina svoje železnice, je najbolje, da se tudi Belokrajina udeležuje vinskih sejmov, ki se prirejajo v Novem mestu, saj je Novo mesto najboljša zveza za trgovino proti Ljubljani in Gorenjski. Zato pa na noge, belokranjski vinogradniki !
— Umrl vsled težke poškodbe.
Anton Dremelj, vulgo Krašovec, doma iz Tomaže vasi, je v sredo popoldne prevažal težko naložen voz za prevažanje pohištev izpred „Narodne Čitalnice" v Novem mestu, ko-
3er se seli upokojeni gimnazijski ravnatelj, g. dr. Deteia v Ljubljano; voz bi moral priti čez ozko Slančevo ulico pa glavno cesto. Ko je Dremelj prišel l vozom v to ulico, ga je široki masivni voz tako nesrečno pritisnil ob jid niše, da je Dremelj zadobil težke uotranje poškodbe, vsled katerih je nnirl v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji, kamor so ga takoj po storjeni nesreči pripeljali. Dremelj je bil 57 let star ter zapušča ženo in več otrok.
— Ogenj so preprečili delavci pri posestniku Florjanu Gorku v pružinski vasi pri Novem mestu. Goreti je začel hlev, ki bi bil drugače pogorel do tal. Škode je le okrog 100 K. Hlev je pred 4 leti pogorel docela.
— Iz Celja, dne 30. oktobra. — tukajšnja gostilna „Stadt Grazu na rraški cesti se je prodala. Kupila jo Je baje ljubljanska pivovarna bratov Kosler. Ta tvrdka ima namreč pri .Stadt Grazu že dalj časa skladišče za svoje pivo.
— „Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj" ima svoje redno zborovanje v nedeljo dne 11. novembra t. 1. v Celju. Lokal zborovanju: okoliška šola v Novi ulici i ev. 9.
— Predrznost železniškega
uradnika- Iz Ljutomera je bil poslan po železnici v Maribor kovčeg, na katerem je bil pa slovenski naslov prejemnika. Neki železniški uradnik je bil pa zaradi slovenskega napisa tako ves iz sebe, da je napisal poleg imena naslovnikovega besedo Windi-scher. Vodstvu južne železnice je le čestitati, da ima tako vzgledne, nepristranske uradnike!
— Ženo je ubil Janez Arnuš v Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah. Bral je rad „Štajerca".
Mačje blato V kruhu. Priporočljivo pekarno ima pek Mulletz v   Studencih   pri   Mariboru. Ivana rajhniČ ga je obdolžila,  da je v i ?n hleb, ki mu ga je dala peč, za-el mačje blato.   Pek se je čutil D   razžaljenega   zaradi   tega in Razprava je pa pokazala, da a ni prav nič pretiravala, ampak ada v Mulletzevi pekarni precej '--.-nage in da so tam posebno mačke jjabe domaČe živali,  ki se,  kadar se jim ravno poljubi, komodno sprehajajo čez  testo, ki  vzhaja.   Tudi so maeke jedle nekoč testo, nekdaj so pa mali pujski pojedli kar vse testo, kar gaje bilo narejenega, in Mulletze-vemu sinu kot pekovskemu pomočniku ni preostalo drugega, kot da je r jske spodil iz pekarne in nanovo zamesil. Da je bila po takih izpovedih prič Majhnič  oproščena,  ni nič čudnega, ker je vodja mariborskega r: -skuševališča,  ravnatelj  S c h m i d, izjavil, da je corpus delicti, hleb, bil res od mačjega blata onesnažen in da je moral takoj po peki prav čedno dišati!
— Poročil se je gosp. Pavel -     6r, a kr. računski   asistent pri poštnem ravnateljstvu  v  Gradcu, z gdč. Marij anico  Bogat a j evo z Bleda. Čestitamo!
— Akademično tehnično društvo „Triglav" v Gradcu. Drugi
redni občni zbor akad. tehn. društva -Triglava" v Gradcu se vrši dne 3. listopada 1906 ob 71/--* uri zvečer v prostorih hotela Schimmel (Reitschul-gasse) s sledečim sporedom. 1. pitanje zapisnika; 2. poročilo odborovo; 3. glavno poročilo tajnika, blagajnika, ^Ejižničarja in gospodarja; 4. poročilo klubov in revizorjev; 5. volitve; 6. slučajnosti.
— Kako nas psuje jo nemški
listi,   „Karntner   Wochenblat" piše, -a so Slovenci 1 o|p ovi in ob --stni roparji,  ki so zreli za vislice.
— Smrt pijančeva. Posestnik Jernej Lebič od Sv. Martina pri Rožeku na Koroškem je v Celju spil :va litra vina in nekaj piva, nakar je šel spat v hlev. Ko so ga šli kmalu potem budit, je bil že mrtev. Zadel ga je mrtvoud vsled preobilo savžite pijače.
— Jan Kubelik bo koncertoval «• t. m. v Trstu, 8. pa v Gorici.
— Voz gramoza je padel na kletnega kmeta Jožefa Grušino v Trstu in ga tako poškodoval, da je V par urah umrl.
— Zaradi nevarnega pretenja
J* bil v Trstu aretovan 26letei raz-tadalec premoga Franc Dolenc iz dostojne. Dolenc je grozil lahkoživki Mariji Sebak, da jo umori in ji hotel tadi poriniti nož v hrbet.
— Smrt na delu. Ko so v Trstu
skladali neki parnik, zgrabila je EaoČna vrv enega izmed nakladalcev, S* dvignila par metrov visoko, nakar |e nesrečnik padel na tla, kjer je obležal mrtev.
1! — Tatinska predrznost. 661et--emu kmetu Dominiku BerniČu je v Trstu neznan kolesar, ki je pridirjal <lo njega, potegnil iz žepa denarnico 1 ^00 K ter se nato takoj odpeljal na-Pr©J. Berniča je tatvina tako osupnila, J* je poklical redarja, ko tatu že ni Dilo nikjer videti.
— Nenravni prisiljenci. 22letni Jožef Korošec iz Planine v Istri in lSletni Jožef Nemec iz Vester-nice pri Mariboru sta zaprta kot pri-siljenca v mariborski prisilni delavnici. 31. avgusta sta pa izvršila med seboj hudodelstvo nen ravnosti po § 129 b kae. zak. Korošec je bil obsojen na eno leto, Nemec pa na 4 mesece ječe.
— Slovensko akademično društvo „Adrija" v Pragi ima dne 3.
listopada t. L slavnostni izredni občni zbor v restavraciji „U Pokornych" (JeČna ulice) ob osmih zvečer, na katerem se sklene bratstvo s slov. akad. društvom „Slovenija" na Dunaju in slov. akad. društvom „Tabor" v Gradcu
— Dve kravi sta bili ukradeni posestniku Jožefu Boršiču iz Breznega gorja na Hrvatskem, ko ju je gnal na sejem v Maribor in ju je v Slivnici pustil pred gostilno, v katero je Šel pit. Obe kravi sta bili breji.
— Vihar v hotelu „Union".
Sinoči je bil v hotelu „LTnion" velik vihar. Povod je dalo popevanje nemških pesmi. Značilno je, da so se klerikalci silno zavzemali za to, da imajo Nemci pravico v Uni onu prepevati neške pesmi. „Nam je za kšefc" je upil katoliškonaroden mož, ki je srečen posestnik ene same delnice „prinas lahko vsak poje, kakor hoče." Nemško nacijonalni hlapec hotela Union je s pestmi posegel v boj. Tista družba, ki je v hotelu s tako vnemo branila nemške pesmi, je kmalu na to na frančiškanskem mostu nekega mirnega nemškega ulanskega prostovoljca dražila in izzivala, da bi s tem pokazalo svoje slov. narod-njaštvo.
— Zelnate glave so šli krast.
K tozadevni naši notici z dne 25. oktobra nas prosi Franc Arhar, posestnik in ključavničar v Dravljah da on s tatom istega imena ni identičen niti v sorodu. Tatinski Fr. Arhar in sodrugi so bili gostači v Dravljah.
— Govorilec s trebuhom g. Rene Carode je priredil v sredo zvečer v hotelu „Lloyd" predstavo, s katero so bili vsi navzoči docela zadovoljni. Gospod Carode je posnemal glasove ptičev in živali z dovršeno popolnostjo, najbolje je pa ugajalo predstavljanje s figurami narejenimi iz papirja in b'aga, ki so govorile in pele kot pravi živi ljudje. Ker jc to predstavljanje polno komičnih in humorističnih prizorov, se je nadejati, da bodo prihodnji Carodejevi večeri, katerih bo še par v Ljubljani, obiskani prav dobro in da se bodo obiskovalci tako srčno Jzabavali, kot so se oni pri zadnji predstavi.
— Bosonoga plesalka. Znana ameriška plesalka Maud Gvvendolen Allan priredi v nedeljo predstavo v hotelu „Union". Ta plesalka je nevarna konkurentinja Izidore Duncan ki je novo plesno umetnost upeljala v Evropi.
— Preselil se je g. Franc Dolenc, zastopnik „Iled Star Line" (Rdeča zvezda), parobrodne družbe v Ant-verpnu, v Kolodvorske ulice št. 26, to je hiša od Južnega kolodvora na levo, pred znano gostilno „pri Starem Tišlarju".
— Strelski klub pri „Novem svetu" (gostilna g. Mraka), kateri je imel pretečeno leto streljanje ob torkih, vabi vse svojo člane jutri, v soboto, ob poludevetih na sestanek.
— Nezavestna se je zgrudila
danes ob 6. uri zjutraj v Turkovi trgovini v Prešernovih ulicah štev. 22 prodajalka gdč. Ana Koblarjeva, ko je prišla odpirat prodajalnico. Ko je to čul sluga „Mestne hranilnice", g. Slavko Giirtner, je onesveščeni takoj prihitel na pomoč, jo začel tresti in polivati z vodo toliko časa, da jo je zopet spravil k zavesti. Vzrok one-sveščenju je, ker je bila preje počila plinova cev in se je v prodaj alnico nabralo toliko plina, daje navedenko omamilo. Cev je najbrže počila proti jutru, kajti ko bi se bilo to zgodilo ponoči, bi bili v stanovanju v I. nadstropju, ki se gre vanj iz trgovine, gotovo vsi zadušeni.
— Aretovan je bil predvčerajšnjim 161etni puškarski vajenec Fran Sieb er iz Gradca, ker je ukradel svojemu mojstru hlače in jih skril v sobi v peč. Ker se je pa izvedelo, da je Sieber tudi pri svojem prejšnjem mojstru Petronelerju v Inomostu pokazal svojo umetnost in mu ukradel več orodja, samokresov in flobert puško, so ga djali pod ključ in izročili potem deželnemu sodišču.
— Nesreča. Ko je v torek skladal 671etni posestnik Karel Lemut v Rakitni pri Postojni tramove, so se ti podsuli na Lemuta in mu zlomili pod kolenom levo nogo. Lemuta, ki si je pri taki priložnosti levo nogo zlomil sedaj že drugič, so pripeljali v deželno bolnišnico.
— Tatvina. Trgovki ge. Ivani Tonijevi je bil 30. m. m. iz stanovanja na Sv. Petra cesti Št. 30 ukraden 36 K vreden prstan. Storilec je neznan.
— V AmOlikO jo je hotel popihati, ne da bil še ugodil vojaški dolžnosti, Štefan Ogulin iz Cerovca, okraj
Novo mesto, a ga je še pravočasno prijel na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Kržan in odpeljal v zapor.
— PovOlU je včeraj dopoldne na Dunajski cesti hlapec Fran Go-stinčar 601etno dninarico Nežo Mar-tinškovo in ji zlomil desno roko ter ji izbil prednje zobe, vsled česar so jo morali prepeljati v deželno bolnišnico. Ker je Gostinčar v pijanosti naglo in neprevidno vozil in se vrhu tega še proti informujočemu se policijskemu stražniku zelo rabijatno vedel, je bil aretovan.
— Klop Je bila na poti \čeraj popoldne v tivolskem parku nekemu pasarskemu vajencu, vsled Česar se je spravil nad njo, jo razbil in prizadel s tem mestni občini 6 K škode.
— Dvokolnico je ukradel nekdo preteČeni"teden v Šol. drevoredu branjevcu Jerneju Oermelju. Vredna je 20 kron.
— Delavsko gibanje. Včeraj
se je odpeljalo e južnega kolodvora
v Ameriko 16 Slovencev in 7 Hrvatov. V Heb je šlo 40, v Inomost 25, v Beljak 19, v Line pa 17 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 25 Koče-varjev. — Predvčerajšnjim je šlo v Ameriko 20 Slovencev in 4 Hrvati. 19 Hrvatov je prišlo iz Heba.
— Izgubljene in najdeno reči. Neka dama je izgubila zlato brožo z rdečim rubinom, okrog katerega so bili vdelani briljanti, vredno 100 K. — Delavka Antonija Šetinova je izgubila Črno usnjato denarnico, v kateri je imela okrog 43 K denarja. — Zidar Ladislav Lasič je izgubil srebrno remontoar-uro, vredno 12 K. — Najdena bila je na pokopališču pri Sv. Križu otroška boa. Lastnik jo dobi nazaj pri monterju g. Jakobu Jerebu v Cigaletovih ulicah št. 3. — Služkinja Marija Prekova je našla zlat prstan in ga oddala na magistratu.
— Najdenega je na Tržaški cesti blizu mitnice nekaj denarja. Dobi se pri portirju tobačne tovarne.
— „Ljubljanska društven«
godba11 priredi jutri zvečer koncert v hotelu „ J u ž ni kolodvor" (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob S. uri. Vstop prost.
— Posredovalnica za službe gostilničarjev, kavarnarjev itd. je v mesecu oktobru posredovala v 50 slučajih. Službe so dobili vsi, ki so iskali v gostilniško in kavarnsko stroko spadajoče delo. Potrebuje se še več kuhinjskih dekel, kuharic, sobaric, natakaric, natakarjev, hlapcev itd. Za posle se posreduje brezplačno, oni z dežele naj prilože znamko za odgovor. Posredovalnica za službe je v Gradišču št. 7 v pritličju.
— Jugoslovanske  vesti. —
„Slovenski Jug" o Slovencih. Belgradski tednik „Slovenski Jug" piše: „Izmed štirih jugoslovanskih plemen so nedvomno Slovenci najbolj prožeti z jugoslovansko idejo. Vse njihove politične stranke, vsi društveni krogi in korporacije so goreči pristaši jugoslovanske solidarnosti. Ako se uvažuje politični in zemljepisni položaj Slovencev (na eni strani Italijani, na drugi strani Nemci), se lahko razume, zakaj so Slovenci tako dobri Jugoslovani. Trdno in zadostno prepričani, da je edino v jugoslovanski solidarnosti njihova bodočnost, so Slovenci najiskreneje sprejeli v se jugoslovansko misel. V novem pokretu za solidarnost južnih Slovanov zavzemajo Slovenci prvo mesto. Oni so stopili v ta pokret in sprejeli v svoj program jugoslovansko idejo, ne da bi stavili kakršnihkoli pogojev. Oni niso stavili niti ene narodne zahteve, ker zro v občem interesu in uspehu jugoslovanske ideje tudi svoj narodni interes in uspeh. Kdo se še ne spominja, kako je vse slovensko časopisje ne glede na strankarsko barvo pisalo o I. jugoslov. umetniški razstavi v Belgradu, o Srbiji vobče, o onih velikih jugoslovanskih dneh, ki ostanejo v zgodovini jugoslovanskega gibanja najsvetlejši moment?!"
— Z II. jugoslovanske umetniške razstave v Sofiji. Kakor smo že poročali, je bila te dni zatvorjena II. jugoslov. umetniška razstava v Sofiji. Posetilo jo je vrlo mnogo ljudi, zlasti sofijskih meščanov, knez Ferdinand, ministri in razni visoki dostojanstveniki, vojvoda Teck, sorodnik angleškega kralja in nadvojvodinja Klotilda, ki je nakupila okoh" 100 slik. Bolgarska vlada je nakupila na razstavi več slik. Slike, ki so se nakupile, je izbrala posebna komisija, v kateri so bili K. Veličkov, knezov adjutant baron Ebner pl. Eschenbach, J. Vje-šin, A. Mitov, V. Dobrinski in V. Vasilev. Ta komisija je nakupila slik za 16.500 levov. Od slovenskih umetnikov je bilo kupljenih več slik in sicer: dve sliki Ferda Vesela, ena za 2000 levov, ena pa za 1200 levov, in po ena slika Ivana Groharja, Riharda Jakopiča, Mateja Jame, P. Žmiteka in Rudolfa M ar čiča. Za kakšno ceno so kupljene slike teh naših umetnikov, nam še ni znano. Od bolgarskih umetnikov je kupljena po ena slika od S. Badžova, Mihajlova, Georgi-jeva, Kovačeva,  Mladen ova, Takvo-
rova, Tačeva, Hodine, Panajotova in Božinova. Od prof. Vješina ni kupljena nobena slika, ker je izjavil, da kot član komisije ne želi, da bi se od njega kupil kak umotvor.
— Velika Srbija v Veliki Avstriji. Dosedaj so samo StarČe-vićanci sanjarili o Veliki Hrvatski v okviru Velike Avstrije, a sedaj se je našel tudi neki Srb v kraljevini, ki zastopa slično idejo. Dotični Srb je Stevan Radosavljevič-Bdin. Mož piše: „Za ceno združenja vsega srbstva pod svojim kraljem s priklopitvijo Bosne in Hercegovine in z osvoje-njem Stare Srbije in Makedonije z združenimi silami — bi bilo treba stopiti v federativno državno zvezo z Avstro-0 grško po priliki tako, kakor so sklenile nemško zvezo Pru-sija, Bavarska, Saksonska itd. Mesto da Rusija, Nemčija ali kakšna druga država plača svoje diference Avstriji s kosi našega telesa, je bolje, da se z Avstrijo sami sporazumemo. To sicer ni velika sreča, a je najmanjše zlo." — Zanimivo je, da Radosav-ljević odklanja jugoslovansko idejo za to, ker se boji nevarnosti srbskim interesom s strani Bolgarov in Hrvatov, a v Avstrijo pa zaupa in misli, da bo hotela združiti vse srbske pokrajine, čim bi bili Srbi s tem zadovoljni. — Srbsko časopisje seveda z ogorčenjem odklanja Radosavljevi-ćeve nasvete.
* Najnovejše novice, špan-
ski kralj Alfonz je postal častni predsednik lige proti dvoboju.
— Absolvirani vseuči-liščnik — hlapec. V Volder-vvaldu je umrl 531etni Jos. Bar, kije absolviral gimnazijo in celo bogoslovno fakulteto na vseučilišču v Inomostu. Potem je študiral eno leto medicino, a končno je bil 281et hlapec na neki kmetiji.
— Hud vihar je razsajal 30. oktobra ob južnem dalmatinskem nabrežju. V Zeleniki je prevrgel štiri vozove na železnici.
— Za raziskovanje bolezni raka je daroval baron Roth-schild 100000 frankov.
— Med poštnim urad-ništvom se baje vrše zopet priprave za pasivno resistenco.
Književnost.
— „Ljubljanski Zvon". Vsebina novembrskega zvezka: 1. Vladimir Levstik: Stirska romanca. 2. Vo-jeslav Mole: NoČna pesem. 3. Dr. Ivan Tavčar: Izza kongresa. 4. Roman Romanov: Misel. 5. Vladimir Levstik: Moj grob. 6, A, Aškerc: Amenhotep IV. 7. Vladimir Levstik: Jens Peter Jacobsen.
8. Ani. F u n t e k:  Ni umrla rada.
9. P o dl i m b a r s ki: Vojvoda Pero in perica. 10. Vladimir Levstik: Sveti čas. 11. Dr. Jos. Tominšek: Jos. Stritar. 12. C. Gol ar: Povest o zaljubljeni deklici. 13. Jos. FrančiČ: Po istem tiru. 14. VojeslavMole: Pesem o nas. 15. Književne novo s ti. A. Aškerc: Junaki. — Dr. Iv. Merhar: Ivan Cankar: Nina. — Ferdo Plemič: „Tilho in drugi". — „Talija".
— Dr. Fr. Ilešič: Novomeški proŠt Fran Nikola Peršić. — „Slovenski sokolski koledar". — Leposlovna knjižnica. — Knjige „Družbe sv. Mohorja" za 1. 1907. — Dr. Iv. Žmavc: Elemente einer allgemeinen Arbeits-theorie. — Viljem Rohrman: Kmetijsko gospodarstvo. — Dr. Jos. Tominšek: Dr. Franc Simonič: Slovenska bibliografija. — Dr. Jos. Tominšek: Hrvatsko Kolo. — Fr.: Zbornik za narodni život i običaje južnih Slovena.
— Jovo Popović: Pjesme. — Adolf Makole: „Jorgovanke". 16. Gledišče. Dr. Fr. Zbašnik: Slovensko gledišče. A. Drama. — B. Opera. — Dr. V. Foerster: „Biseri". 17. Med revijami. Dr. Fr. Ilešič: „Slavjanskija Izvestija". — Dr. Fr. Ilešič: Češka „Osvetau. 18. Splošni pregled. „Slovenska Matica**. — „Družba sv. Mohorja". — Nagrade „Družbe sv. Mohorja". — „Jugoslovanska umetniška razstava v Sofiji". — Listnica uredništva.
Telefonsko m uumm porotna.
Dunaj 2. novembra. Uradni list „W«ener Zeitung" je izšel o posebni izdaji priobčujoč vest, da je umri nadvojvoda Oton.
Dunaj 2. novembra. Pogreb nadvojvode Otona bo v torek 6. t. m. ob štirih popoldne, ako ni pokojnik v oporoki glede svojega pogreba kaj posebnega določil.
Dunaj 2. novembra. Oporoko umrlega nadvojvode so našli po kratkem iskanju v predalu pisalne mize v salonu.
Dunaj 2. novembra. Danes zvečer  dospo  semkaj J nadvojvo
dinja Marija Jožefa, soproga pokojnega nadvojvode  Otona, s svojim najstarejšim srnom Em o stom Karlom.   Danes se vrne semkaj iz Mtramara tudi nadvoj voda Maks.
Dunaj 2 novembra. Dosedaj še ni ničesar defimtivnega o pogrebu umrlega nadvojvoda. Ako nima v tem ozira oporoka poseb nih določb, ima pravico vsi potrebno ukreniti prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand kot najstarejši član rodb ne
Dunaj 2 novembra. Po dosedanjih dispoz Cijah bodo mrtvo truplo nadvojvode Otona položili na mrtvaški oder v palači. V torek popoldne prepeljejo mrtveca v dvorno župno cerkev, kamor bo dovoljen vstop tudi občinstvu. Popoldne ob štirih bo pogreb. V sredo dopoldne bodo mašv zadušn ce in rekviem za pokojnika v dvorni kapeli
Dunaj 2 novembra. Ako je pokojni nadvojvoda določil, da se naj pokoplje v Š en a vi, se prepelje truplo v ponedeljek direktno iz palače Augarben v Šenavo.
Dunaj   2   novembra. Testa ment,  ki  so  ga  našli v pisalni mizi  mrtvega nadvojvode, so izročili cesarju Testamenta še niso odprli.
Dunaj 2. novembra Cesar je posetil kapucinsko grobnico ter dlje časa molil ob krsti cesarice Elizabete in cesarjeviča Rudolfa
Dunaj 2. novembra. Zdravje župana Luegerja se je znatno preokrenilo na bolje
Brno 2. novembra. Izvrše-valni odbor Katoliško - narodne stranke za Moravsko je soglasno sklenil, pozvati državne poslance dr. Hrubana, Koudelo in Stojana, naj začno z obstrukcijo proti volilni reformi in naj izstopijo iz „Slovanske zveze" Susteršičeve. Slov. zveza je v tej zadevi sklicana za torek na sejo.
Budimpešta   2. novembra. Pr-met na električni železnici se je zopet pričel    Večina uslužben cev je prenehala s stavko.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska- Meseca oktobra 1906 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 1085 strank 638.230 K 57 v, 964 strank pa dvignilo 465.075 K 98 v.
— Ljubljanska kreditna banka. Meseca oktobra t. 1. se je vložilo pri „Ljubljanski kreditni banki" na vložne knjižice in na tekoči račun 1,824.950 K 10 v, vzdignilo pa 1,119.067 K 57 v. Skupno stanje vlog je bilo koncem oktobra 1.1. 5,485.422 K 29 v.
— Splošno kreditno društvo v Ljubljani. Denarni promet meseca oktobra 1906: Sprejemki 163.039 K 04 v, izdatki 161.764 K 75 v., skupaj 324.803 K 79 v. Skupni denarni promet od 1. januarja do 31. oktobra 1906: 4,237.203 K 39 v.
— Kmetska posojilnica ljubljanske Okolice, reg. zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Bilanca z dnem 31. oktobra 1906. Aktiva: Gotovina 73.475 K 88 v, naložen denar 843.530 K 66 v, vrednostne listine 394.792 K, posojila S.863.950 K 84 v, zadružni dom 207.497 K 84 v, nepremičnine 131.028 K 03 v, zadružni hiši 26.238 K 44 v, prehodni zneski 5326 K 86 v, inventar 5935 K 32 v, zaostale obresti 31. dec. 1905 97.400 K 68 v. Pasiva: Deleži 25.938 K, rezervni zaklad 144.335 K 39 v, pokojninski zaklad 16.185 K 30 v, hranilne vloge 10,426.932 K 18 v, pred-plaČane obresti 23.611 K 44 v. Upravno premoženje 10,649.176 K 55 v. Denarni promet 40,684.480 K 24 v.
— Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu oktobru 1906 je 140 strank vložilo 41.480 K 27 v, 141 strank dvignilo 60.702 K 77 v, 6 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 3320 K, stanje hranilnih vlog 1,353.009 K 05 v, stanje hipotečnih posojil 1,080.902 K 60 v, denarni promet 396.467 K 09 v.
— Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu oktobru 1906 je 224 strank vložilo 128.422 K 91 v, 246 strank vzdignilo 86.549 K 56 v, torej več vložilo 41.874 K 35 v, 8 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 16.600 K, 274 menic se je eskomptovalo za 112.011 K, stanje vlog 294.582 K 17 v, denarni promet 545.058 K 18 v. Vseh strank je bilo 1210.
Roncegno
na Južnem Tirolskem, na Valsu-ganski železnici, l'/g ure od Tridenta, 535 m nad morjem.
Najmočnejši arzenoieleznati vrelec,
ki ga rabyo z najboljšim uspehom in trajno vse leto, tudi za zdravljenje doma, po vseh deželah ga priporočajo mnoge zdravniške avtoritete za krvne, ženske, žvcne in kožne bolezni
itd.   Naprodaj po vseh lekarnah.
Zdr-vilisčs p ve vrsta ,,G - nd Hotel des Bains" in ..Par h ter
z 250 sobami in saloni, vsemi najmodernejšimi napravami. Prekrasna, zaverna leža, milo podnebje, veliki parki Sezija od 15. aprila do 1. novembra. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo. 1077 18
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani11.
Uradni kurzi dun. borze 31 oktobra iy06.
Nalolbeni papirji.
4 2- 0 majska renta.... 4 2 n srebrna renta . . -4°0 avstr. kronska renta. . 4<7o „ zlata „ . . 4° „ ogrska kronska renta . 4°/« - zlata „ • 4°/0 posojilo dež. Kranjske 41 „° 0 posojilo mesta Spljet 4tyt»/,      • - Zadar
41 ," o bos.-herc. železniško
posojilo 1902 . . . 4° 0 češka dež. banka k. o. 4°/c „ „ „ i. o. 4* . , zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . 4! ,° 0 pest. kom.  k. o. z
10J pr......
41 j° 0 zast.  pisma Innerst.
hranilnice.....
4: .. p zast. pisma ogr. centr.
dež. hranilnice . . . 4' ,° 0 z. pis. ogr. hip. ban. 4 , 0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4'- u° „ obi. češke ind. banke 4    prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4 prior, dolenjskih žel. . 3% prior. juž. žel. kup. V/, 4'    0 avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke od 1. 18601 s  .   . . „    od 1. 1864 ....
„ tizske......
9    zem. kred. I. emisije
» » M 11. M
„ ogrske hip. banke . srbske a trs. 100 —
„ turške......
Basilika srečke .   . .
Kreditne „ ...
jnomoške 9 ...
Krakovske , ... Ljubljanske „ ... Avstr. rdeč. križa 9 ... Ogr. „ » » . • • Rudolfove » ...
Salcburške 9 ... Dunajske kom.   , ...
Delnice.
Južne železnice.....
I iržavne železnice .... .\vstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ * • • Zivnostenske „ • • Premogokop v Mostu (Brux) A Ipinske montan .... Praške žel. ind. dr. ...
Rima-Muranvi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
DenfH
98 9?
99 80 99-i
116 3.t 94 H5
112401 9860
100 m
Blago
99 10
100 -99 20
116 5f> 94 -5 11260 99 m
101 50 99301 10030
99 80
98 601 98 70|
10010
105
100 20
99-75 100—
100-10O —
100 80 99 10 99 *0
IGO 30
1C6 —
106-70
!00 20 100 20
100 20 101-
99 90
99-50| 100*
314-20J 316 20
100-— 101 —
208 271 75 152 — 278 50 284 7o 2r.7 — 9<S -163 21 50 450 — 78-85 -56 75 46 50 28 50 55 -70 5 5
181 10 679-.755 — 674 25 ; 811 — 242 50 705 -
C 3 50 >805- -584— 28
572 — , 148 —
214 -273 75 154— 288 50 29475 264 -105-— 164 — 2350 463 — 85'-92 -62 75 48 60 3050 i'0-76 515 —
182 10 680-—
765 -67525 812— 24H-50 710 -
604-50 815— 585- — 281 50 575 — 152 —
Valute.
C. kr. cekin...... 11*36 11-39
20 franki....... I   19-15 19-18
20 marke....... i   23481 2366
Sovereigns....... 24 06 24-12
Marke........ I 117 45 '.17 65
Laški bankovci..... 95-65i 96 85
Rublji.......• 253 50 254 50
Dolarji.......• 4-841 &*—
Sitne cene v Budimpešti.
Dne 2. novembra 1906. Torniloi
PSenica za april . . , za 50 kg K 7-44 Rž »   april    .   .   ,    ,    60 .   .    6 57
Koruza .   maj 1907 .   .   „   hO „  „    61 ^ Oves      ,   april   ...   »    60 ,   * 709 Bfaltafv. Neizpremenjeno.
Meteorolosično poročilo.
- nad —.oneir. Srodni! mnmi MhM 78€0 memt
Oktober jI	Ča* opazovanj«	tanje barometra v mm	26 1 ► Vitrovl i 3 j	Nebo
31	9. EV.	7283	7 0   si. jvzh.	dež
1	V. sj.	727 1	8 0 slab vzhod	dež
	2 pop.	722 6	11 2 p.m.jvzhod	fcdež
„  9. zv. ! 726 3
I i 2. |7. zi   ; 728 « , !2. pop. 729-1
9*6 sr. jvzhod del. jasno
1 !
7 0 slab vzhod sk. oblačno
8 5 si. »vzhod i oblačno
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 6 7° in 9 6°; norm.: 7 4" in 71°. Mokrina v 24 urah 42 3 mm in 178 mm.
Zahvala.
Ker mi ni mogoče zahvaliti se dostojno vsakemu posebej za vse obilno izraženo sočutje med kratko a mučno boleznijo mojega soproga gospoda
ANTON JUVANA
in ob smrti nepozabnega si dovoljujem tem potom izreči vsem svojo najtoplejšo 'zahvalo za darovane vence, za izkazano poslednjo čast k večnemu počitku. 3940 Prav posebno pa tvrdki Gerber in gg. kolegom za ginljivo petje in gosp. zdravniku dr. N. Levičniku za neumorni trud za rajncega.
Ljubljana, 31. oktobra 1906.
Žalujoča soproga.
Čedno
meblovana soba
8 posebnim  vhodom  80  Odda takoj
v Oradaskih ulicah št. 8. 3910-2
Proda se do 1. januarja 1907 popolno dobro ohranjena
v
po jako nizki ceni pri J, Kra&ovic na Jesenicah, Gorenjsko. 9000—3
Kontoristinja
z lepiinmn izpričevali ieli službo ako tudi nekaj Časa brezplačno. Gre tudi zunaj Ljubljane.
Naslov: „L. R." poste restante Ljubljaua- 3937 2
Tesarji
se sprejmejo za trajno delo pri
stavbnikn F. Trumlerju
Ljubljana pred škofijo St. 3.
8831 C
U soboto, dne 3. oktobra 1.1.
velik
koncert
Društvene sodbe za člane.
Začetek ob osmih zvečer,  Vstop prost.
Za izborno pijačo in jed je skrbljeno.
3945
Staro« še dobro ohranjeno j £
pohištvo
m ceno proda Pod trančo stev. 2, III. na Istr. 3947-1
z 5 sobami, kopalno sobo, razgled v park, je s 1. februar jem 1907 za Oddati v Sodnijskih ulicah št. 6, II. nadstr.
Poizve ne pri Fr. Čuden, Prešernove Ulice. 8943
in edeu
3941-1
se sprejmejo takoj pri Ivanu Štrukelj, slikarju I loi Ijtf *>*ke ulice štev. **.
Vljudno se priporoča
trgovina
i
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
Jturi trs štev. 10.
Velika zaloga, solidno blago. 3512      Cene zmerne. n
Potrtim srcem javlja učiteljski zbor c. kr. cesarja Franca Jožefa državne gimnazije v Kranju tužno vest, da je po daljšem bolehaoju nenadoma zaspal v Gospodu vele-zaslužni vodja tukajšnjega zavoda gospod
Josip Hubad
c, kr. g mnazijski ravnatelj
v sredo, dne 31. oktobra t. 1. na Velikem LoSinju.
Nepozabnega odkritosrčnega predstojnika, iskrenega prija
telja šolske mladine, vrlega moža spomin naj nikdar ne izgine
med nami! 3332
R. I. P.
V Kranju, dne 1. novembra 1906.
Oes. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. Odhod Is LJubljane jni. teL:
7-IO zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. *.el., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevicc, Praga.
7*17 * -utrni    Osebni  vlak v smeri: Novo
mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
11 30 i" o'pridne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. urž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, inomost, Bregenc.
i 05 opoldne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
4 oo .lop^dOsebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7-os /<e6er Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje.
7 35 zveder. Osebni vlak v smeri: Trbiž.
to*23 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod v Ljubljano iux. teL:
7- 09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža.
8- 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
oktobra 1906. leta.
u 15 predpoldne.   Osebni vlak iz Gorice
c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca,
Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 popoldne   Osebni vlak iz Straže-
Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoion...   Osebni vlak iz Selctata,
Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka,
Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž.. Trsta c. kr. drž. ž.
8 33 zw cer. Osebni vlak iz Straže-Toplic,
Novega mesta, Kočevja. 8-45 zve6er. Qsebni vlak iz Prage, Linca,
Dunaja juž.^žel, Celovca, Beljaka, Trbiža,
Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. H-34 ponoči.   Osebni vlak iz Pontablja,
Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž.
Odhod lz Liubliane dri. kolodvor:
7 28 i|utraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvooer. Mešani vlak v Kamnik. IO 45 Donofii. Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v LJubljano dri. kOTOdvor:
6*49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. 6 io zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. ©55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn.
Stono vonje!»
z 2 sobama, kuhinjo in piit>klinami iiČe državni uradaik (brez otrok) za takoj ali s 1. decembrom t. 1.
Poundbe se prosi ood Daslovom: V. N. v Višnji gori, poste restante.
I&C6 SB3
se sprejme pri
H. Snttnerjn v Ljubljani
8K7K
ki bi prevzel na račun dobro obiskano lilijalko v tržaftki okolici. Zahteva se mala kavcija. 3942—1
Istotam se sprejme
Vreče za moki
v dobrem staDJu kupuje tvrdka
Lavrenčič & Domicelj
Ljubljana, Dunajska cesta št. 32 Istotam se odda 3*57
transltno sliladiftt
s I. novembrom 1906
Naslov  pove  upravniStvo „Slov. Naroda".
Iščem
najemnika
aru   ■■ «»tC   -v Čabru.
Pogodba po volji. Hiša je nova in sredi trga. Razen kuhinje in kleti ima 3 sobe za goste in sedem sob za tujce. Remiza za vozove in hlev. S pohištvom ali brez njega. V mestu, ki leži tik Kranjske meje, se govori slovenski dialekt in so tam vse oblasti n. pr. sodišče, občina, graščina, poštni in brzojavni urad, vozna zveza z Rakekom in državno ogr. progo. 3898—3 NadalJDa pojasnila in informacije daje   rerlektantom    lastnik   Fran S.
Križ v Čabru.
Št. 38977.
31* iW
Stanovanje ? uajei
V mestni hiši v Gradaškil ulicah št. 16 v Ljubljani je h 1. u
veusbrom 1906 oddati v najem v I. uad tropju stanovanje s 4 sohami in postrai skimi prostori, v 11. nadstropju pa tuc stanovanje 8 4 sobami in po.-itranskiiL prostori.
Pog'je uajeu a je izvedeti ob ur nib urah pii magistratuem gospodarska uradu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 30. oktobra 1906.
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev samo 5*50 K.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, Črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih.
Vsi 4 pari aaitio 5*50 14.
Za naroČite v zadostuje dolgost
3922 Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krekov št. 31.
Neu£rjyajoče rad zameniam.
Št 38479. «M
Ustanova za posle.
Pri mestnem magistratu je podelit
Marije Kosmačeve ustanovo za posle v znesku letnih 120 K.
Pravico do te ustanove imajo star onemogli po8li ženskega spola, ki « dlje časa zvesto in nošteno v eni it isti rodbini v Ljubljani služili.
Prošnje za podelitev te ustanove morajo biti opremljene z dokazili | starost', onemoglosti in službovanju ir jih je vlagati pri magistratuem vložueu zapisniku Uo konca novembra let -
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 27. oktobra 1906.
i
ti
©j ti
Fran Zeman, Ljubljana I
Poljanska cesta št. 24 in v tovarni pri živinskem sejmišču št. 97 skladišče hvalno znanih gepeljnov, slamoreznic, klin j, mlatilnic, motorjev za žage in mline, tromb in cevi za vodovode ter vseh potrebščin za kmetijstvo. 3736—o Nizke cono! Zaj   mćeno bi* go!
i*
■3*
Jave di morti
vsesvetniške štruce, pince,   najfinejše čajno pecivo, različno fino namizno pecivo in bonbone h
priporoča 3895—3
slaščičarna Rudolf 3(irbisch
na Kengr«5ncm trgu $tei>. 8 v Ljubljani.
f
Prua ljubljanska velika žgalnica kave
Karel Planinšek Ljubljana, Dunajska cesta.
ooooooO oooooo
Električni obrat, tedaj večkrat na  dan sveže žgan:*  kava ; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa.
Najnižje cene za posamezne vrste in za najpri-znanejše zmesi.   -  --  --  --  --  -- --
Prodaja iz higijeniških posoa za kavo.
393b" - 1
Sprejema lavaroTAoj* človelkoga žit-lJMija po najraznovrstneliih koaibiaReijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena drrga zavarovalnica Zlasti je ugodso aavarovaoje na doiive^o in imrt s manj8ajo5iiai m vplačil.
Vaak  filaa ima po  pretek« potih prarioo do divldeada.
lat
„^LAVIJA"
-   -   -   -   vzajemno  zavarovalna  banka  v  Pragi.   -   -   - -Rez. fondi: 34,788.837-76 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 87,176.383 75 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naac države
k rienkoil tlo« an«k«-B«radM «|»rav«.
Vsi poja«a41a dm^rn :
V Ljubljani, čigar pisarne ao v lastnej bančnej hiii
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah škode ceniuie takoj in najkulantne.k. Uživa   najboljli   sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička isdatoe podpore   ▼   narodne   ia obonokoristae
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto pustoslemšek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".