107. številka. Izdanje za torek 7. septembra (t Trstu, v torek zjutraj dne 7. septembra 1897.) Tečaj XXII. „JBuinoaT*1 lihaja po trikrat na teden t fteatth la-daajlh ob tovHlh, i«lrtklh in aobotah. Zjntranje isdanje ii-Waja ob 8. nri zjntraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno laduje stane: JeJbiiuiepec . (. 1.—, izven Avstrija f. 1.50 s* tri mM90. . , 3,— , a . 4.50 »» I>«1 lete . . . — . . . ».— m vio teto . . , 12.— . . .1B— »•"talil le plačevati lapraj aa aaraiba araz prtl«2ene naročnine aa aprava aa azlra. foaamifcie Številke ae dobivajo ▼ pro-daj klalo ah tobaka v Iratu po 9 nvf. liven Tr»ta po 4 nvč. EDINOST Ogiatu •• raeane po tarwu t petita; » naslov«. s debelimi Srkam: •»- plačoj« prostor, kolikor oblega navadnih vratio. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do« aači oglasi itd. ae računajo po pogodbi V»i dopisi naj se poiiljajo uradnlitTn alica Casorma it. IS. Vsako pismo mara biti frankovano, ker nefrankovana to M sprejemajo. Bokopiii ae ne vraSajo, Naročnino, reklamacije ia oglaae apre- jema upravniitvo ulica Moliuo pie oolo hit. 3, II. nadat. Naročnino in oglas« je plačevati loco Trat. Odprte rekle* o eije ao prost« poitninc. eMnorti J» tn»4" Nekaj o socijalnem vprašanju. „liuco reota brevissiroa". (Z vise tek.) 111. O delavskem vprašanju. Zapuščanje polja pa ni samo gospodarsko zlo, temveč tudi družinsko zlo. Mestni človek skoro nima družine. Omejen je v prostoru in času, baviti se mora skoro izključno se svojim poklicem. Tarejo ga skrbi, manjka mu celd zdravega zraka ▼ tesnobi nezdravih hiš. Kolikokrat še zakona ne more sklepati radi revščine, in če ga sklene, je isti neplodovit, otroci so bolehavi, ne žive, niso za nič. Velikokrat ostaja sam, zapuščen, v nadležnost sebi in človeštvu. Ali se ni že povdarjalo nešte-vilnokrati, da se je sploh na deželi — na kmetih — najbolj ohranil verski in domovinski čut ? Ali ni morda resnica, da morajo mesta zahvaliti kmetsko kri, da ona oživlja Anemijo velemest? V velemestih je malokdaj videti Četrto po« koljenje ravne črte — trde specijalisti — in ako ne bi poplavljala zdrava kmetska kri velika mesta, nmiranje bi napredovalo tako rapidno, da bi kmalo taka mesta mogli imenovati — kraljestvo smrti. To vrvenje kmetske a ljudstva v obrtnijo, storilo je tudi delalcem po tovarnah zelo nevarno konkurenco, ter postalo tako vzrok vedno večemu občnemu zlu. Nastalo je preveč delavcev; tako mnogi ne dobe potrebnega zaslužka. Ob enem pa so brezsrčni kapitalisti pridno porabljali to priliko, ter izkorisčevali jo sebi v dobiček s tem, da so delavcem vedno zniževali plačo do one meje, kjer niso mogli več izhajati. Na ta način so se pripravljala tla raznovrstnim nezadovoljnostim, ki so porodile razna prevratna načela in njih zastopnikov. Pomisliti treba djilie. da je splošno kmet pripro-stejši v svojih običajih od delavca v tovarni, Kmetsko življenje, polno zdravja, ugaja mnogo bo\j družinskemu in verskemu življenju. Na deželi je župnija edino naravno središče, edini pojav socijalnega življenja, ki je nehote ustanovljeno na verski podlagi. PODLISTEK ----- 8 Moje Binkošti na Krasa. Potopisna novela. — Spisal Gromozenski, Blizu Tomaja je stala ob cesti košata črešnja polna rudečih sadežev. „Počijva si malo I* svetoval je Vdeb. Sela sva pod drevo v zeleno travo. Molčal sem in si slikal obraz Zorkin, ko priklatim v sveti Dauijel. Vdeb se je pa poskušal s sledečim satnogo-vorom: „Vdeb je ptič, Čok je ptič, ti si Čuk, jaz sem Vdeb, torej ti si ptič, jaz ptič, le, da Vdeb grdo diši in ima na glavi šopek perja, a čuk po ■oči poje in prorokuje start*. Jezik se mu je začel obotavljati, počasi in jecljaje je nadaljeval: ,Vdeb... je... pt. ič lep... ptič... č... čuk... tudi.,, je... l...e...p ptič...č...č... Ustnice so ^e Še [ remikale, a Vdeb je že spal. Čez nekoliko časa sem ga zbudil. Mencal sije oči; žarek vshajajočega solnca skočil mu je čez nos. „Dragi Čuk! Jaz ne poj dem dalje. Idi ti le sam v sveti Dauijel, jaz bodem pa malo spal.* Ker d; nič pomagalo pregovarjanje — menda ni bilo ravno prehudo — sem ga Še poučil, naj pazi, da se mu kaj ne pripeti. Vrvenje v mesta je tudi m o r & 1 n o zlo. Ne trdimo, da je obdelovanje zemlje že samo na sebi znak kreposti in časti. Nikakor ne. Ali. četudi je v kmetih nepoštenosti in greha, je to zlo le zlo ljudi, ne pa kmetijstva. Kmetsko življenje ni ni-kakor rodilo pokvarjenosti na deželi, gotovo pa ozki doticaji z mestom m tovarno. Kmetijstvo je na sebi dobro, in dela dobre one, ki se bavijo ž njim, kakor dober srak dš dobro onemu, ki ga uživa. Kaka razlika med življenjem na kmetih in življenjem v mestu. Kdo bi mogel opisati zdravje, mir, moralo, homogennost v dušnem in telesnem obzirn, stalnost, hišne tradicije na kmetih in — febrilnost, nestalnost, valovitost, pokvarjenost in-dnstrijalnih mest ? t Kmetski stan je prvi poklic človeka; to nam zatrjuje av. Pismo. Zakaj zapušča kmet ljubljeno grudo svojo? Kmet ne zapušča nikdar lahkomiselno svoje grudi, marveč vselej iz silne potrebe. Zapušča polje, ker se svojim trudom ne more pridelati toliko, da bi preživel sebe in svoje; z eno besedo: zato,jkerne more več živeti. Obrača se v mesto, kjer so že toliki dobili prehrane, kjer upa, da dobi vsaj krožnik brozge v ljudski kuhinji, ali posteljo v bolnišn.oi v slučaju bolezni. Ako ima dovolj srčnosti in denarnih sredstev, iaseluje se v nove daljne zemlje. Kmet preveč ljubi §vo-bodno življenje, da bi se dal rad zapirati v prašno tovarno ali mefitične Čumnate mesta, kjer zna, kolikim nevarnostim da je izpostavljen. Ljubi preveč svojo hišo, svoje polje, svojo cerkev, svoje groblje, ki so najprijetniši spomini njegovi duši, da bi kar j tako zapustil vse. Kadar odhaja, mu krvavi srce, L vendar gre, da preživi sebe in s^oje. Marsikaj se je poskušalo in tndi storilo za zboljšanje kmetskih razmer — kmetske zadruge — posojilnice itd., ali to so sredstva, da ozdrave ta • ali oni pojav bolezni, ali sama na sebi ne zado- j stujejo, da ozdrave bol v korenini. Zlo se odstrani „Kaj se mi hoče pripetiti. Tatov na Krasu ni, Krafievci so pošteni". Korakal sem skozi Tomaj, Dutovlje, ter sem stal zjutraj ob sedmih, ves oprašen, pred nhodnimi vrati svetega Danijela. Sveti Danijel je stara trdnjava, na majhnem gričkn, in ima le dvoje vrat. Hiše so vse na jednem kupu, oklepajoče vrh hriba; vse starodavne, sive in rujave, z bršljanom obra-Ščene, ošabno čakajoče svoje smrti, ker novih hiš ne puste med-se. Veseli vetrovi so pihali * Julskih in Karnskih planin, poljubljali so tega sivega starca in vejejo dalje tje v kraje novega dnha — novotarij. Sveti Danijel ima na neki oslovski koži zajamčeno čast pravega mesta, a njegovi prebivalci se ne brigajo za take malenkosti ter se zadovoljujejo z naslovom : vaščani. Kar je poslopij, so nekako podobna ptičjim gnezdom, ker so slikovito grupirana, malone priklenjena na hrib ; in med temi opaziš najprej cerkev, katere stolp je podoben kakemu turškemu minaretu. Omeniti se mora tudi grad, ne ker nas posebno v oči bode, nikakor ne, saj hi skoraj moral imeti napis: „Jaz sem grad", no, pa naj ne dvomimo, da je. Stepal sem prah s svojih čevljev in hlač, brisal naočnike ter p re motri val g rb, na katerem je še le tedaj, ko bode pridelek zadostno po vrača vloženi trud. Kmet dela v zgubo; to se pravi zaključiti z gladom, Vzroka sta dva: previsoki davki, in brez-vestna konkurenca tujih pridelkov. Skoro vse evropske vlade protežirajo z vsemi sredstvi skoro izključno le industrijo, kakor bi le ista bila edini vir ljudskemu blagostanju ; za kmetijstvo so stori malo ali nič. Vzrok temu je, da so vlade večkrat nastale pomočjo industrijalnih mogotcev in njihovih mas; te je trebalo potem podpirati ali se jih bati; za to se vse dovoljuje le-tem. Kmet, na sebi dober, veren, pa ni še nikoga strašil; zato težko leži fiskuševa roka na kmetskem stanu, ki meče vse trude svoje v nenasitno žrelo flsknševih, vedno praznih škrinj — in molči. Davki — to pa še ni vse: isti težko da prekašajo jedno petinko kmetskih delavnih troškov. Bili so de slabši časi glede davkov; vendar se ni pojavljalo to zlostanje ali celo izseljevanje; to pa gotovo zato ne, ker se ni čutilo sile ali potrebe. Tudi sedaj je krajev, kjer so davki nizki, veudar se opaža to majanje kmetskega stebra. To je znak časa. Nahajamo se v očigled činu čisto novemu, činu, katerega ne pozna minola zgodovina. Množina in lahkota prometnih sredstev silita vedno bolj na jednotni svetovni trg. Od tu izvira konkurenca, dandanes res uničujoča domače pridelke. Amerika — le en primer — postavlja na trg tur-šioo, pšenico, krompir in meso ceneje, nego stane pridelovanje ist:h v naših straneh. Kaj nastane de le, ko začneti bogata Avstralija in južna Afrika poplavljati naše trge z surovimi pridelki ? Državniki so izmislili in uveljavili proti konkurenci uvotno carino, da bi zagotovili domačim pridelkom prodajo doma. To bi bilo vse prav, ako bi imeli zadosti vsavrstnih pridelkov doma, ker pa tega nima skora nobena država, nastajajo konkurence med carinami ali takozvani carinski boji. Na vse zadnje pa so te uvožne carine vendar očitna krivica, ker kratijo svobodo prometa, ker, par zverin koštrunove postave, pa zel6 nerazličnih, kar ima seveda zob Ča9a na svoji vesti. Še jeden korak — niti velik ni bil — pa sem bil v svetem Danijelu, a same radosti, da njej, svoji Zorki, kmalu pogledam v začudene oči, zače sem delati veče, kar ni bilo, kar si bode, ker sem moral v breg. » Prestopil sem visok kameniti prag, v hišo Zorkine sestre, skočil po ozkih lesenih stopnicah, dospel v prvo nadstropje, zagledal na levo odprto okno, na katerem so se sušile v majhnem povež-njeuem rešetu gobe in se pripravljale za imenitno prežgano juho, ki se kuha v postu in navliva na žgance. Na desni sem opazil pol odprto kuhinjo, polno vsakojake zel6 čedne in lepe kuhinjske posode, na ognjišču pa kup pepela, kateri se ni bil star, sodć po barvi in obliki kupa; gotovo je kuhal kdo zajutrek, morda cel6 Zorka. Pred menoj so bile belo barvane duri. Potrkal sem s kazalcem desne roke, pa se ni hotel o-glasiti nihče z : „Naprej", kar meje poparilo precej. Zopet sem trkal in zopet; slednjič prav močno s celo pestjo, kar je pomagalo, kajti začul sem neki dolgotrajen vzdih, podoben onemu, ki ga spuščamo, ko se zbudimo; z vzdihom ob jednem pa neko škripanje, menda postelje, vsaj tako sem Hi domneval in se diskretno obrnil pol na desno. (Pride še.) ako pomagajo kmetu kakor producentu, pa mu škodijo kakor kcnsumentu. Te carine uživa edino le država, km t ima morda le toliko dobitka, ko-ikor nora dražje plačati industrijalne izdelke; torej je na ničli. Kako bi a« iznio iz te zagate ? Ni droge poti, nego omogočiti kmetovalcu, da z malimi troški dobi čim !e nao^očf velik pridelek, da prodaja svoje pridelke ctnejo od tmca. Kako je to mog.Č«? Samo se znižanje« davka to ni mogoče. Dalje, kako dati to razumeti vladi, ki ima misliti o tolikih stvareh, ki se jej zde važnejše, nego blagostanje svojih podanikov P To bodi v razmišljanje o socijalnem vprašanji. Slovenska Inteligenca premišljaj, proučavaj, da nas socijalni dogo iki ne dohite nepripravljenih. Bojim se, da je internacijonala naperjena proti našemu rodu. Zadnji dogodki v Trstu pričajo jasno, da so socijalni demokrati ravno taki in še hujši nasprotniki naše narodnosti, nego Nemci ali Italijani. Naj se trdi, kar hoče, jedno je jasno, namreč: da socijalna demokracija bi polrla našo narodnost, a rešitev našn razlegalo po ulicah tržaških huronsko kričanje zbesuelih mas in smo se morali mi previdno umikati v zaprte lokale! In danes ? Navdušenj« se je preuienilo v nevoljo, navdušenje je potihnilo in oglaša se srd onih. ki so bili prevarjeni; namesto kl'cev ,Ev-viva* Hortis, kličejo ljudje po kruhu in med nižim ljudstvom nastaja prav krepka reakcija proti onim, ki so hoteli sititi ljudstvo samim zasramovaujem Slovencev. Da, reakcija je tu ! Tako se godi 9trankam — to naj si zapomnijo tudi socijalisti —, ki v hipu volilnega razburjenja, ko glave ne morejo misliti in ra unati trezno, delajo obljube, o katerih Yedo sami, da se uresničiti ne morejo. V sla-vospevih, ki so daleč prekoračali meje sraešnosti in neslauosti, so vzbujali laška gospoda domnevanje, kakor da bodo prenašali gore in da vso državo nattgnej > na povsem novo kopito, tako, da se bosta cedila le mleko in med, seveda za Italijane. In potem, k<» so izostali obljubljeni vapehl, ko sploh vspehov ui bilo, ne malih, ne velikih, ko so slednjih — ne vedoči več, kaj naj bi storili, da bi vsaj za nekoliko časa še podaljšali bledf-čo popularnost svojo — jeli posezati po takih obupnih sredstvih neslanega renomiranja, kakor je bilo one v .Osservatoru', tedaj je bila določena usoda progressove stranke. Te grozne grehe, ki jih je delala progres-sova stranka v svoji zagriženosti in zaslepljenosti in v svoji br^zprimerni domišljavosti, te grehe naj zahvalijo socijalisti, da jim je začela cvesti pšenica tu pri nas. Kal sedanjim demonstracijam zoper Rasco-vicha in tovariše so položili liberalni gospodje sami, ker niso hoteli pomisliti, da tudi za politično življenje veljajo zakoni morile iu da še nikdar ni ostal nekažnjen oni, ki je drzno kršil te zakone. Kazen prihaja včasih prej, včasih pozneje, ali je-denkrat pride prav gotovo. Za progressovo stranko je prišla hitreje, nego se je bilo nadejati. Ti dogodki so vredni, da si jih zabeleži tuđi slavna vlada, kajti verjetno je, da imamo v teh do godkih začetek povsem novim oblikam politiških razmer v Trstu. Vladi je potrebno, da ?e to in da v točnem spoznanju stvari priredi primerno in — pametno politiko. K položaja. Nemški listi liberalnega izpo-vedanja so postali kar h kratu jako skromni. Fanfare so potihnile in jeli so piti limonado. Nikdo ne kriči več o bližnji zmagi schSnererjanskega pru-sjaštva, marveč se zadovoljujejo s tolažbo, da ne more priti do sporazumljenja med večino in vlado na jedni strani — in tudi ne med posamičnimi skupinami večine na drugi strani. Da bi podelili kolikor toliko verjetnosti tej svoji tolažbi, pošiljajo v svet razna poročila o hudih diferencah sosebno med Čehi in nemškimi konservativci. Kdo bi hotel trditi, da ni raznih želja ?! In to je naravao, da je na posvetovanjih vsaka skupina povđarjala svoje želje. Mogoče je tudi, da je prišlo do živahnih razprav. Vse to je mogoče in verjetno. Vendar se nam vidi, da nemški računi se ne strinjajo prav. Ravno iz izjave, ki so jo podali nemški konservativci ozirom na omenjene vesti, je razvidno, da v jednem so vendar povsem jedine skupine na desnici, v tem namreč, da treba z vso odločnostjo pobijati schOnererijauce in njih zaveznike raznih barv. Nemci so morali pomisliti že naprej, da so podrli vse mostove za seboj v isti hip, ko so jeli stopati na nemška tla — inozemska tla. V tej sodbi so jedini avstrijski narodi. Pa tudi če pride do razpora med večino in grofom Badenijem, menijo mar liberalci, da pride potem njihov čas ? Saj mi ne delamo svojih računov na podlagi osebe Badenijeve, marveč na podlagi programa jednakop ravnosti n a r o d ov. Ako večina ostane zvesta temu programu, je nam pač vsrjedno, ali sedi na stolu minister^kega predsednika grof Badeni ali kdo drugi. V tem zmislu pišeta tudi slovenska dnevnika. »Slovenec" piše : „K»j je torej rezultat vseh razprav? Da se večina nikakor ni rezala nasproti vladi, temveč odločno izjavila, da vztraja pri zahtevah, izraženih v hdresaeno načrtu in posebej pri obravnavah. Na drugi strani pa se je pokasalo, da grof Badeni težko vsprejme vse izražene zahteve, ker vlada ni homogeuna. TVžka je ločitev od -nekdaj toli mogočne levice, a vse niA ue pomaga; proti sedanji večini je vlada nemogoč«. Značilno je tuli, da "iada ž-^li, naj bi si večina opekla prste z novim poslovnim redom, ki bi preprečil o bs t r u k c i j o. Toda večiua si s tem vprašanjem ne bode ubijala glave to je stvar vlade. Grof Badeni je čul pogoje, pod katerimi je večiua pripravljena podpirati vlado ; časa ima dovolj, da si stvar resno premisli — v blagor državi in njenim narodom". Veseli nas, da je konservativno glasilo istega raenenja, kakor smo mi, kar se dostaje spremembe poslovnega reda. „Slov. Narod* pa piše: ■ Naj izda vlada za slovenske pokrajine jezikovne naredbe, kakor jih je izdala za Češko in Moravsko, n»j reši 1 i u d s k o š o 1 s k o vprašanje v Trstu in Gorici, in naj dokaže pri raznih personalljab, da upošteva opravičene želje Slovencev, iu verjeli jej bomo, da ima dobro voljo izvršiti evoje obljube. Ako pa vlada do sestanka drž. zbora nič ne stori, da dokaže dobro voljo, p m tem i e «|ovensfei poslanci ne bodo smeli podpirati niti za trenotek, zakaj v istem trenotku, ko bi le prst zanjo ganili, prešla bi vsa odgovornost za naš preklaverni položaj jedino in izključno nanje '. Kakor se vidi, soglašati obe glavni glasili v sodbi o tem, k iko je postopati slovenskim poslancem. Iz teh izjav lahko spn. vidijo Nemci, da mi Slovani nimalo nismo poročeni z ministerskim predsednikom Badenijem in da ne mislimo na to, da bi njegov poraz občutili mi kakor svoj poraz. V te na zmis u nas ja naprosil tudi odličen slovenski rodoljub, naj zarotimo naše poslance, da Bog ne daj, da bi se pokazali mehke sedaj in da bi se zadovoljili z menico, na kateri ne bi bila določena točno dolg in poplačilo od strani vlade. Tudi ako bi grof Badeni ne hotel vsprejeti takih obvez, pa se najdejo že drugi — ako lo desnica ostane trdna —, ki poplačajo stari dolg avstrijskim narodom. Danes poročajo: Včeraj je bil grof Badeni ▼ avdijenciji pred cesarjem. Avdijencija je trajala dve uri. Med grofom Badenijem na jedni ter baronom Gautscbem in grofom Gleispachem na drugi strani so baje nastale resne diference radi pogajanj z večino. To je že mogoče. Da, mi sodimo, da poslednja dva ministra ne moreta ostati niti za jeden trenotek na svojem mestu, čim pride do zveze med Badenijem in večino, ker po svojem mišljenin in po vsej svoji minelosti ne moreta izvajati programa desnice in bi njiju navzočnost delala vedno nekako senco med vlado in večino. Včerajšnji dan v Pragi. V Pra?i je bilo včeraj jako živahno. Zborali so zastopniki čeških mest iz Češke, Moravske in Šlezije. Shoda se je udeležilo kakih 660 oseb. Med istimi 30 poslaucet iu 4 zastopniki plemstva. Vsi govorniki so govorili o položaju Čehov v vseh treh pokrajinah. Posl. Herold je svaril k previdnosti oiirom na sedanjo kritično situvacjo. Vsprejeta resolucija zahteva odločno, da se uresniči državno pravo češko. Trg pred mestno palačo je bil obkoljen, ker so se oblasti bali neredov. — Popoludne pa sta biia dva velika sprevoda: oni čeških Sokolov in oni nemških in čeških socijalistov, ki so demonstrovali za spravo med narodi. To bi bilo prav lepo, ako bi bilo na vsem nekoliko več logike in doslednosti. Tako pa je malce ćudno, da socijalisti hote delati mir med narodi, zajedno pa poživljajo vse delavce na boj proti meščanstvu. Mir hote imet! med narodi, a vojno uajsrditejo vojno, med staaovi. Gospodje, to se ne strinja in vzbuja resne dvome na Vaši iskrenosti. . Voranlenchtende • odseva zopet pra* „brihtuo" v nemških listih. Povod jej je seveda sedanja vlada, ki se hoče nasloniti na državi zvesto desnico v parlamentu. „Tudi-zvasti" levici ni po volji ta sklep vlade, zato se drgne po drugi strani ob vladina pleča, zvoni po svojih glasilih ter pravi: „mej tem, ko 40 milijonom Nemcev s „povzdignenimi čutili" posluša zmagovalne zvoke ob Sedanu (hm!), hoče par Čehov in nekaj njihovih zaveznikov (to smo menda mi, Slovenci in Hrvatje) nesti k večnemu pokoju staro državo jedinstva v Avstriji. Toda ta anakronizem se mora razbiti ob nemški kulturi, sveteči družim narodom v Avstriji, isti kulturi, katere cvet, je jedini pogoj obstanku države". — Kako to soglaša s pojavi v Hebn in Ašu ? Toda ui dovolj še. .Vor^nleuchtende" — to je namreč tista nemška kultura, kateri se je divil tudi grof Ba leni, ki pa mu sedaj slabo plačuje njega občudovanje — se drgne tudi ob ruskega cara, ker hoče sklepati mir s — Poljaki in zidati most med slovansko ortodoksijo in slovanskim katolicizmom. Ideal škofa 8trosswayerja da se bliža svoji izvršitvi! V Avstriji pa, v istej Avstriji, ki je zaveznica Nemčije, se pripravljajo politične razmere, vsled katerih se izpodrine „za uedogiedne čase dolgo, historično pripoznano go3poistvo nem« štva«. Joj, to so pa že bolečine, kakoršuih „Vor-anleuchtende« ni pričakovala na svoja stara leta. Da, da ! O starost, starost! Ko se bliža tiata sitna .zadnja ura*, pa prihajajo različno trganje po udih, glavobol, neprijetno vtripanje src*, krči vseh baž in vrst in naposled se spreminja še „Sieges-klang von Sedan' v prav veletužno žalostiuko. Ali ni res t.nko ? Še nek^j nemškega. Te dni so slavili po vsem Nemškem spomin na ono krvavo zmago Nemcev nad Francozi pri Sedanu. V obče ta Javnost letos ni bila tako hrupna in šumna kakor prejšnja leta. Vse je nekam tiho in poparjeno gori v Nemčiji. Tej potrtosti je mnogo jako težkih vzrokov. Notianje življenje v Nemčiji je podrto iu porušeno, razni procesi pričajo, da je mnogo gnilega tam gori in vnanji dogodki so se jeli razvijati tako, da je Nemčija moralno že izgubila malone vse, kar si je pridobila mečem v oni kruti vojni. Sroa v Nemčiji čutijo, da je jelo iti zopet niz dolu. Ta slutnja dela, da ne more več priti do pravega navdušenja niti na sedanski slavnosti. Duhovi so se streznili. Le v Lipsiji je bilo letos viharno. La tam je bilo letos slavnosti, demonstracij, srditih govorov, groženj, da se je kar penilo vsenemško va« lovje. Demonstrovali so, toda ne proti Francozom, ampak proti Avstriji! Tudi ▼ Lipsiji bi bila sudanska slavu >st ostala v skromnih mejah, da niso te prilike zlorabili — avstrijski Nemci iz Češke. Nekoliko stotin jib je prišlo v Lipsijo, kjer so zasramovali svojo lastno državo in je ve-leizdajstvo praznovalo svoje najgnusnije orgije. To brezdomovimko početje brezsramnih ljudi Sđ gnusi vsem poštenim tudi gori v Nemčiji. Tako je gori v Be'-olinu izhajajoči list „Germani*« na-seškal po materinskem obsežju svoje poredne otro-čiče iz Avstrije, ki so se udeležili sedanske slav-nosti v Lipsiji. Mamka pravi: „Nemško-nacijonaiuo gibanje na Češkem postaja vedno viharneje in se pomiče preko avstrijske meje, in to gibanje pozdravljajo veseljem vsi skriti in očiti sovražniki Avstrije! Taka nastopanja, kakor je bil vspre-jem avstrijskih Čeho- Nemcev zdaj zopet na tej slavnosti,[pa niso druzega, nego Avstriji covražni, pojavi in zmožni samo, dajati še več orožja v roko sovražnikom vsega nemštva. To je napačno I Kaj se vse piše in zabavlja v nemških listih, ako je par sležkih Poljakov šlo na Poljsko na kako slavnost, ki pa niti od daleč nima takega značaja, kakor ga je imela sedinska slavnost. In z laj je prišlo 400 Čeho - Nemcev na nemška tla na slavnost naj-izrazitejega političnega značaja in na tem ne vidijo nikakega pomena. A s takim postopanjem se obsojamo sami in to tem bolj, ker je obrneno proti nam prijazni Avstriji! — Ali ni zares po materino tako svarilo ? No, da-si je mehko vendar priča, da je še ljudi v Nemčiji, ki imajo še nekoliko -— srama. Različne vesti« Umrl je duhovnik Niko G r ž i n i ć po dolgi in mučni bolezni v mladi dObi 24 let. Pokojnik je bil pranečak velefiaatitega kanonika Flega, pri katerem je tudi bival do zadnjega. Bil je plemenit značaj in vrl duhovnik. Pogreb bode danes ob 10. uri in pol predpoludne pri sv. Justu. Pokojniku želimo večni mir, gosp. kanoniku pa izrekamo svoje iskreno sožalje. t Matej Lavrenčič. Minolega p«tka zvečer je umrl v Vrhpolju pri Vipavi tamošnji posestnik in poslauec v deželuem zboru Kranjskem, gosp. Matej Lavrenčič. G. Lavrenčič je od leta 1874 zastopal vipavsko-idiijski okraj. Uverjeni smo, (la so Vipavci ob odprtem grobu po .anili na mnoge vroče b"je ter da pokojniku brez razlike političnega mišljenja ohrauijo blag spomin, misleci le na to, kar je dobrega storil za svoj okraj. Bod' pH'mnii'M n aasa sveta T'.ptn';'' Imenovanje. Miuister za nauk in bugočastje je imenoval gosp. Iv. Nekermana, doieda-njega začasnega voditelja na c. kr. pripravnici na Prošeku, definitivnim voditeljem istemu zavodu. Čestitamo 1 Posnemanja vredno. Občinski odbor na Ljubnem je v svoji javni seji dne 22. avgusta t. 1. sklenil sledečo resolucijo : Občinski odbor popolnoma odobrava jezikovni naredbi za Češko in Moravsko kot čin pravičnosti ter prosi visoko vlado, da izda take naredbe i za vse slovenske pokrajine in da aploh uresniči člen XIX. državnih osnovnih zakonovu. Otvoritev .Narodnega doma* v. Barkovljah. Pod tem ua>lovn* piše „DomovinH8 : „Tržaški Slovenci so doživeli s to slavnostjo narodno svečanost, kakorsno t-o si zamogli do taca* tamo le v duhu misliti. Barkovlje, ta kraj slovenskih narodnih mučfiiikov. opral; je m'nolo nedeljo najmanje sumnie o njegovi resni krivdi napram Italijanom. Kajti ravno tisti, ki so se ob pri-iki volitev res di»ii razburjali, u..atopaIi so na tem narodnem prazniku toli resno, uirno in dostojno, da se vidi, kanov pritisk je mot al vladati ta £&h, da so vzkipeli ti uiirai duhovi. Ves dan in vso noč ni bilo sluha o najmanji nerednusti, temveč vsa oduševljenja polna slavist iztekla se je v častni ponos vrlih prirediteljev, a v ponos i celemu b&rkov-Ijauakemu iu sosednjemu slovensLvu. Hvali se pa tudi dosledno vedenje in službena skrb redarstva, kakor prisotnega komisarja. Slavnostni, kakor zabavni vspoied, izvedel se je z brezmejno navdušenostjo, sosebno so vzbujale pravo očaranje mladenke v narodnih nošah, z širokimi trobojnicami čez prsa. Bratje ob Adriji proslavili so s to slav-nostjo sebe ter vso Slovenijo". Latinska kultura. Povedati moramo najprej, da smo o nastopnih dveh slučaj li čitali v listu ,11 lavoratore*, da se ne poreče morda, da si le mi izmišljamo take stvari. Nekega dne je eb vodnjaku na glavnem trgu sedelo nekoliko istrskih kmetov. Tako nespoštova-oje siromašnih istrskih kmetov je toli razjarilo tam navzočega uradnika mestnega magistrata, da je, grozć poznanim in lahko umevnim gibanjem nog, zakričal nad drzneti: andi via de quay porchi de s' davi! Kmetje so jeli odhajati. Kaj naj bi storili tudi drugega? Tako breipotrebuo zasramova-nje je ogorčilo nekega italijanskega delavca, da je vskliknil od latinske kulture oblizanemu suro-vežu: „Čemu se vedete tako grdo z ljudmi, ki niso storili druge krivice, nego da so ubogi!?* Od „kulture* oblizani junak pa se je razjaril: .Kaj, tudi vi držite s ščavi ? Le čakajte, to povem vašemu gospodarju 1" .Lavoratore" vsklika : Gotovi smo, da so si barbari ustvarili jako visoko misel o naši civilizaciji. Gospodom na municipiju bodi povedano: ne bi bilo slabo, ako bi svojim podrejenim priučili nekoliko dobrega vedenja, že zato, da bi dokazali, da se v palači ne odobruje tako neumno postopanje proti siromašnim ljudem, ki niso prišli sem po nič drugega, nego da si zaslužijo košček kruha. Mi res ne vemo, da-li je to pravi način pojavljanja lastnega narodnega čutstva. Ali to jedno vemo, da takim postopanjem se kaže le lastna inferijor-nost moralna in civilna. ■ Drugi slučaj je tem zanimiveji za nas, ker smo tudi mi že večkrat morali grajati grdo odur-nost v naši mestni bolnici. Minolega torka je dovela neka okoličanka svojo deklico v tukajšnjo bolnico. Na vprašanje uradnika o bolezni deklice, odgovorila je okoličanka : .Kašlje*. Deklica je res imela tako hud kašelj, da se je morala smiliti kamenu. Uradnik pa, mesto da bi naprosil ženo, naj mu pojasni tako, da je bode mogel umeti, ker ne razume slovenskega, kričal je na trivijalen način : P a r 1 e italianeseno a n d 6 in malora fora de pa. Cosa črede che mi imparar6 el s c i a v o p e r capirve a vu! (Govorite italijanski, ali pa pojte k vragu, proč od tu. Mar mislite, da se bodem učil ščavo le za to, da bodem mogel razumeti vas ? !) Uboga žena je jela jokati in je po slovenski tolažila deklico. Pozneje je došel zdravnik in je vsprejel deklico v dotični oddelek bolnice. .Lavoratore" opaža k temu dogodku: .Sedaj treba vprašati, zakaj oni uradnik, ki je plačan od potu ubozega ljudstva, ne postopa ne* koliko bolj človeški P Ali je to zločin, da je dotična žena rojena Slovenka in da ni imela prilike, da bi se bila mogla priučiti italijanščini ? Prepuščamo pošteneom mišljenju čitateljev da si napravijo sodbo o tem". To bi bila torej zopet dva vzgleda, do kake zdivjauosti, brezčutnosti in preziranja najprimitiv-nejih zakonov čovjekoljubja dovaja tista latinska kultuta, po kateri se je prikrojilo in zastrupilo naše javno življenje. Altro chč slovansko .barbarstvo* 1 Bestijalno postopanje. Minolega torka jeSjeden mestnih stražarjev v bližini .Politeama* naletel na kmetico, ki je prodajala fige. Sluteča, česa ji je pričakovati, pograbila je jerbas, si ga nadela na glavo ter zbežala kolikor so jo nesle noge. Toda zavivši jo v ulico Chiozza je zgubila ravnovesje in sc je zvrnjh po thh. Fige so se seveda raitresle po ulici. Prestrašena in vsa zbegana je hotela pobrati raztreseni sad - svoje premoženje — toda stražar jej ni dovolil tega, ampak gaziti je jel z nogami — božji dar. Žena je odšla solzami v očeh. Zabeleživši ta dogodek vsklika laški list „Lavovatore* : „Da vidimo, kuj porečejo .onorevoli* na municipiju ? Bode li jeden sam med njimi imel toliko srčnosti, da predloži interpelac jo radi tega dogodka v protest proti takim bestijalnim činom prav od strani onih, katerim je naloga skrbeti za mir in red" ! Ali je „Lavoratore" res toliko najiven, da je mej onimi „častitimi", katere mfsii on, le jeden sam, ki ne bi — odobraval v svojem arcu, kar je storil oni stražar ? ! Prihodnjo sredo, dne 8. septembra, bode prva veselica, ki jo priredi mlada ženska podružnica drnžbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu. Program smo že objavili. Povdarjamo pa še enkrat, da bosti natej veselici sodelovali pod vodstvom g. Ražma: pevski društvi .Ađrija* in .Zarja* svojima moikima in ženskim zboroma. Čuli bodemu tudi lep govor gospe predsednice, deklamacijo .Blagoveetnikom" in zabavno igro .Dobro jutro". Gotovo je tudi, da se po veselici razvije lepa svobodna zabava. Oziroma torej na lepi program, še bolj pa na plemeniti namen, je želeti obilne udeležbe na tej veselici. Peveko in bralno društvo na Opčinah vabi na veliko veselico, katero priredi v nedelo dne 12. septembra 1897. na dvorišču g. Ivana Goriupa. Na veselici bode svirala veteranska godba pod vodstvom gospoda Majcena. Vspored: 1. Jenko: „Naprej", godba. 2. I. Aliaš: .Triglav", zbor. 3. 1. pl. Zaje: „Zrinsko-Frankopanka*, godba. 4. S. Gregorčič: .Domovini*, deklamacija, deklamuje gč. Kariž. 5. Majcen : .Pomladne cvetke-, valjček, godba. 6. G. Elsenhut: .Krasni spol in ljubav", zbor. 7. Nedved : „Lepa naša domovina", godba. 8- H. Sattner: .Na planine", zbor. 9. Ipavec: .Domovini", godba. 10. S. Ferluga: .Na robe svet", šaljivi prizor. U. Košat .Moja ljubica", godba. 12. S. Ferluga: ,Za Avstrijo", zbor s6 spremljevanjem godbe. 13. Majcen : .Slovenec sem* potpouri, godba. 14. Bolle: .Mutec", Salo-igra. Svobodna zabava pri g. Mičelu. Začetek točno ob 5. uri popoludne. Vstopnina: na veselico za osebo 30 nv. za nedorasle 15 nv. sedeži 10 nv. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Opozarja se slav. občinstvo, da se isti dan ob 4. uri popol. vrši dirka iz Opčine v Štorje in nazaj, katero priredi „Kolesarski klub Sokol v Trstn". Pri startu bode svirala tudi veteranska godba. V slučaju slabega vremena se bode veselica vršila, 8 dni pozneje. „Slovensko pevsko drultvo" v Ptuju, uljudno naznanja vsem častitim gospodom poverjenikom, p. n. društvenikom in si. slovenskemu občinstvu, da tekoče leto 1897 odpade nameravana velika pevska slavnost in sicer zaradi mnogih narodnih slav-nosti, ki so se tako slovesno in častno vršile po Spodnjem Štajerskem in v očigled prepotrebnemu vseslovenskemu shodu, ki ga ravnokar snujejo in sklicujejo prvi slovenski rodoljubi na 14. sept. 1.1. V belo Ljubljano. Redni veliki zbor pa se skliče glasom § 15. društvenih pravil v sredini meseca oktobra t. 1. v Ptuj. Prihodnje leto 1898 vršil se bode gotovo veliki pevski zbor, za katerega je določil odbor naslednje pesmi: 1. Hajdrih: „Jadransko morje" moški zbor. 2. Foerster: .Pozdrav* mešani zbor. 3. Bendl: .Križari na morji", mešani zbor. 4. Foer*te": „\ve Marija*, šesteroglasni mešani zbor s spremljevanjem orkestra. 5. „Domovini", zložil S. Gregorčič, uglasbil Fr. S. Vilhar, novost, moški zbor, od druitva s častnim darilom nagrajena pesem. 6. „Domovini*, zložil S. Gregorčič, uglasbil Pahor, novost, mešani zbor, od društva obdarjen s častnim darilom. Vsaki izvršujoči društvenik dobi v roke partituro v obliki velike osmerke za vsako gori navedenih in določenih pesmi. Zajedno usojamo se p. n. čč. gg. poverjenikom vposlati prazne nabiralne pole za stare in nove društvenike in nabiranje društveniue za leto 1897 ; nabiralne pole naj se blagovolijo vračati v zavitkih, družtvenina pa s poštnimi nakaznicami društvenemu odboru v Ptuj in sicer vsaj do 16. oktobra, da bode mogoče skleniti račun do glavnega zbora. Po vrnitvi in prejetji nabiralnih pol, oziroma društveuiue za leto 1897, dopošljejo se častitim izvršujočim členom note določenih pesmi v parti turah. Iz krajev, kjer ni poverjenikov, naročajo lahko posamezni izvršujoči členi partiture naravnost pri odboru, ako pošljejo naprej letno dru-štvenino. V dolgih zimskih večerih naj se izvršujoči členi, to je, čestiti pevci in pevke marljivo uče in vadijo, da bo prihodnji koncert veličasten in sijajen, njegov vspeh pa velik in mogočeo. Pripominjamo, da se od društva nagrajeni pesmi »Domovini* pred velikim pevskim zborom .Slov. pevskega društva" v Ptuju ne smeta peti oziroma izvajati na nobeni javni narodni slavnosti. S Prošeka nam pišejo: Tridnevna cerkvena slavnost v spomin 20-letnice šmarničnih pobožuosti, pričela se je včeraj (nedeljo) popoludne z blagoslovom ter propovedjo č. o. frančiškana. V ponedeljek in torek zjutraj bode sv. maša ob 7. nri zjutraj, popoludne ob 6. uri pa propoved. V sredo, na praznik Malega Šmarna ob 8. tri zjutraj propoved, potem slovesna sv. maša, po »v. maši pa sijajna proces:ja Matere Bo^je. Kip Matere Božje bode nosilo do 35 belo oblečenih deklet. Slavnost bode velesijajna, ker se vse verno ljudstvo pripravlja na to z najveSo vneno. Posebno marljivostjo pripravljajo se slavoloki in druga krasenja po ulicah. V procesiji bode svirala popolna veteranska godba. Popoludne v sredo ob 4y> zopet propoved, slovesne litanije z blagoslovom in sklep. Slavnost se sklene z zahvalno pesmijo*. Po zanimanju za to slavnost moremo soditi, da laški liberalizem vendar še ni okužil naše okolice, iz^zemši ona do sitega znana bitja, ki so se i neverila tudi svojemu Bogu, kakor hitro so se izneverila svojemu rodu. Ako bi vreme bilo zjutraj nengodno, vršila se bode procesija popoludne. Na ces. kr. pripravnici za srednjo iol« na Proteku bode vpisovanje učencev dne 17. in 18. septembra t. 1. predp.; a 20. sept. ob 8. uri dop. bode sv. maša skupno z drugo iolsko mladino. Kdor želi biti sprejet, mora še v tem letu izpolniti 9. leto starosti, mora dokazati, da je dovršil dobrim uspehom vsaj 3. razr. ljudske šole in naj prinese zadnje šolsko spričevalo, krstni list in spričevalo o cepljenju koz. Na vpisovanju naj pridejo učenci se svojimi stariši ali njih namestniki. Jurca — apoatal) socijalizma. Da se gospod Jurca, po volji naših Italijanov župnik rojanski itd. itd., hoče proslaviti na vse načine in si postaviti na vse večne čase .monumentum aere per-renius", lotil se je zdaj tudi sooijalizma. Gospod Jurca hodi slednji dan propovedovat v cerkev kapucinov in tu je v neki propovedi začel razlagati socijalizam. H krati pa so začeli ostavljati pobožniki cerkev, ki se je pred začudenimi očmi propovednika začela čudno prazniti. Tedaj pa je gospod Jurca zasukal svoj govor na druge reči ia zopet je bilo dobro. Ljudje pa se tudi potem Še niso vrnili nazaj, marveč pustili so Jurco v zavesti, da vsaka beseda ne najde svojega mesta — v cerkvi. Zares, o gospodu Jurci bi se skoro zamoglo reči kakor o ženskah: najboljša je tista, o kateri se — najmanje govori. Anglaii v Trstu. Mala sprememba v poulični sliki tržaški, a sprememba je le. Angleška morska eskadra pripeljala je saboj lepo število lepo nni-formovanih mladih vojščakov, ki se par dni sprehajajo po naših ulicah in — rudeče vleče na-se — in o Ji ckC.ajo slušno pozuiaost u*. svojo slikovito uniformo. Zlasti se podaja mladim vojakom tista bela pri Angležih sploh obligatna „čelada", ki služi ob enem za senco glavi. Manj podaja se takozvana pipa, katera je, vsaj pri pomorščakih, menda tudi obligatna in kar bi angležki morski eskadri lahko pridobilo naslov .eskadra piparjev". Ta prijetna poul.čna slika s temi inozemskimi prikaznimi pa izgine zopet v malo dnnb. V nedeljo popoludne pa je danpfla pred pristranišče še jedna nova angležka torpedovka. Glasbena Matica v Ljubljani razpisuje službo učitelja za celo in klavir, ki bi prišel po učevat s prihodnjim šolskim letom. Kompetenti morajo biti zmožni vsaj jednega izmej slovanskih jezikov. Prošnje pošljejo naj se predsedniku g. Franu Rauniharju. Najveća nevarnost za Avstrijo niso morda jezikovne naredbe;, niti nemška obstrukcija, temveč — pomanjkanje kruha. Zadnje slabe letine povzdignile so neznosno ceno žitu, so.sebno pšenici in rži. Židovski špekulantje pa, ki so najbrže že sanjali o .sedmih mršavih kravah", pokupili .so velikanske množice žita, kateremu sedaj po svoji volji odločujejo cene. V vseh večih me6tih je že tudi poikočila cena kruhu, — velikost kruha pa skrčila. Bati ae je skoraj lakote, vsaj po nekaterih krajih, ako ne odpre vlada pravočasno oči. „Domovina". Žalosten spomin na zadnje volitve. Prihodnjo nedeljo dne 12. t. m. odkrijejo nagrobni spomenik onemu Franu Gasparoviču, ki je bil umorjen na dan volitve za V. kurijo v Trstu. Nagla smrt. Dne 3. t. m. zjutraj je na ulici J Belvedere h krati prišlo slabo poštnemu koSijažu Janezu Šabcu, ki pa je umrl mejpotoma, ko so ga nesli na rešilno postajo. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri sv. Jnstu. Človaika nenasitljivost. Človek je po svoji naravi nenasitljiv, več ko ima, več hoče še imeti. Ako si je pridobil dva novca, hoče če dva, ako ima dvajset tisoč, hoče jih imeti še dvajset in tako dalje. Tako je povsodi in v politiki nič drugače, od tod boji, diplomatizovanje. Nemci in drugi nasprotniki Slovanov so dobili že tako veliko, da si že skoro več želeti ne morejo in vendar hočejo še več. Najprej hočejo vse to, kar imamo Slovani, in kadar bi imeli vse to, bi hoteli prav gotovo še več. Nekateri Italijani n. pr. se čutijo .nerešene*, kar jih je v Trstu in ne še pod Italijo, dasi ravno vedo, da se onim v kraljestvu ne godi prav nič posebno dobro, a pod Italijo hočejo biti, ker ta želja žgače njih samoliubje, od katerega ni kaj ugrizniti. Ako bi bil pa Trst mesto v Italiji, torej, ako bi bili „odrešeni" tržaški .Italijani", tedaj je gotovo, da bi jim to še ne bi bilo zadosti in hoteli bi še več. Hoteli bi še ves kameniti Kras do Postojine in tedaj bi bili „neodrešeni" notri do Postojine. Na aredi pota pa bi se srečali z onimi .neodrešenimi" Nemci, ki postavljajo most do — Adrije. Recimo pa, ako bi dosegli vsi ti vse to, kar žele, kaj bi bilo potem ? Želeli bi še več, želeli bi konefino požreti drug druzega, ker človek je — nenasitljiv. Imenovanja katoliiklh ikofov v Rusiji. Konečno so prišli do uspeha dogovori mej rusko vlado in sv. stolico. iPapež je te dni v svojem brevu ime« noval naslednjih 7 škofov v ruskem cesarstvu: Ziviero\vieza v Vilni, Lugovvickega v Žytomeriu in Kamenieku; Baramovskega v Sejni in Symona v Ploczo; Klopotovskega v Eleutheropolisu, Nied-ziadkovskoga v Mohilevu in Minsku; Cyrtavota v Castoriji i Samogytiji. Loterijska itavilko, izžrebane dnć 5. t.m.: Dunaj 8, 36, 39, 25, 66. Gradec 24, 30, 76, 42, 88. N^jnovcji« ©»ti. Krompir, . . Proto kranjsko .... Leća, kranjska .... Bp«h ogerski ..... Xut ..... Sava Mooca..... Cejlon Plant. fina „ Perl . . . Portoricco . . . Jara Malang . . Gnatemala . . . Ban Domingo . . Malahar Plant . . „ native. . Laguayra Plant . „ natire . K n 3.20 3.30 n H 60i- * 54.- 55.- * 150,- 152.- 170.-- 171.- • 180,- 182.— n 160.— 162,— ti 130.- 132.— n 127.— 128.— n 130-- 132— Santos fini ........ 105,— 10H— „ srednje fini..... 101.— 102— 91.- 92 — „ ordinar ....... 84.— 86.— Uio oprani ........ —._ —.— n najfiniji........ 103.— 104- 90.- 91.— Sl»dkor Centrifugal I. vrste . . 35.50 35.75 35.50 36 78 37.25 37.75 37.25 37.60 Bit italijanski fini....... 24.50 25,— n srednji...... 24.- 17.— 17 50 16.50 16.17 14.50 14.75 I......... 13.75 14.— II...... . . 10.75 11.. 17.— —. _ v zabojih od 29 kil. . . 5.50 5.60 64.- 68 — B srednjefino . . . . 58.- 60.— bombažno, amerik..... 29 — 30.— 36.— 38.— Limoni Mesinski ....... 3— 5.— Pomaranče * ...... 4.- 6.— Vasdbljnl Dalmatinski 1 100 K. —.— — Bari . . / 73,- 74.— —.— 8.50 —.— —.— —.— 17.25 —._ „ Grške v vencih, . . 12.25 — —.— — ■— Varr perli novi......... 29,— —,— Gibone .......... — .— —■ — 24.25 —.— Polenovke srednje velikosti . . 42.— 43.— n velike ...... —.— — —.— —,— Slanlkl v velikih sodih .... —.— —.— » v V....... —.— —.— —.— —.— Trst 6. Včeraj je priplul v tukajšnje pristanišče braziljanski parnik „Quadrany" iz Prado-Comusatibf. Naložen je bil mineralom za izdelovanje Auerjefih svetlk, vrednim pol milijona gld. Bjslostok 5. Ruska caraka dvojica dosla semkaj in bila sprejeta svečano. Atena 6. Ukaz, s katerim so bile z neomejenim dopustom odpuščene rezervne čete, se je ! danes razglasil. Listi se pritožujejo čez brezkonečna ; aairovna pogajanja in pravijo, da Grška sploh ne j bode mogla ničesar plačasti, ako bode ta položaj j še trajal dolgo. Tvgo« inaka bpaojmrKa asm v »aut. , jsiiului&i-fcts.. Pšenica Mi jesen 12.22 12 24 Pšenica zu j spomlad 1398 12.14 lo 12.16 Oves za jesen 6.10 6.12. — { Rž jesen 8.83 8.85. Koruza za. oktober 18»?, 5.31* 5 33 j P*H.nic-a nova od 78 kil. f. 12 55—12.60 od 79 k lo i 12 «5 12 70 >h1 80 kil f. 12.70—12 75 , od 81. ti', f. 12 75 j 12-80, o. 82 kil. for. l-^men 7*10 10.— i proso 6-30 6 50 | Pšenica: Dobre ponudbe. Živahno povpraševanje, trg > stalen. Prodaja 38000 mt. st. 10 nvč. dražje Vremo: lepo. ' e^ft. Ne m nirnm nU.iiifir inr. 11.92 do —•—. Za i notranji trgovini i Centrifuga! f. 35'/,— — ConcasBe f. i 88'/,, Četvorni f. 37'/4, v glavah f. 36»/«— 87-- £ft7rs. A'ivu dttuw. i« sept. 41.25 i t k december 42.25 j rt'iatoH goo