Poštnina plačan x ZotovU Leto X9 st. 153 LiubQana, četrtek 4. julija 1929 Cena 2 Din mw124, J125, 3124. tneratai oddelek: Uuhbaoa, Preiernov oSca 4. Telefon 4t 2492. Podružnica Maribori Aleksandrov« 6es» It. 13. Teletom St tSa Podružnica Celje: (Cooeoava atica ft S. Telefon it 190 Račaitf pri pnit. ček. tavodih: Ljubljana ft. 11.342; Praha &i&)o 78.180; Wie» Nr. 105.241. Ljubljana, 3. julija. Prestolni govor, ki ga je pri včerajšnji slovesni otvoritvi britske spodnje zbornice prečital namesto še ne popolnoma ozdravelega kralja lordkance-lar, ne vsebuje v bistvu ničesar, kar ne bi bilo pričakovati po dosedanjih izjavah merodajnih činiteljev delavske vlade. Prestolni govor je koncipiral prvi minister Ramsay Macdonald tekom svojih kratkih počitnic na Škotskem ter ga po razgovoru z ameriškim ambasadorjem generalom Dawesom predložil v odobritev svojim kolegom. Talio se more reči, da predstavlja prestolni govor oficijelni program vlade delavske stranke. Kot je po sebi razumljivo, so njegova izvajanja jako zmerna in se vsaj v tonu močno razlikujejo od gromovitih gesel, ki so jih iznašali posamezni delavski voditelji v volilni borbi. Opaža se celo, da je precej krepkemu vinu, ki ga je Macdonald točil takoj po končanih volitvah, v prestolnem govoru pri-lite dokaj hladilne vode. Kraljeva poslanica se peča z domaČimi in zunanjimi problemi. Med prvimi se najobširneje razpravlja o glavni nadlogi, ki tare Veliko Britanijo, o brezposelnosti. Macdonaldova vlada bo tej kalamiteti, ki ji ni mogel priti v okom niti petletni konservativni režim niti pred njim kratkotrajna prva delavska vlada, posvetila vso svojo pozornost, zavedajoč se dobro, da jo bodo po uspehu ali neuspehu na tem polju sodile volilske množice, ki so jo pri volitvah spravile k državnemu krmilu. Delavska vlada razglaša v prestolnem govoru svoj obsežni in podrobno izdelani načrt, ki naj povzdigne britsko gospodarstvo, poživi njeno industrijo in trgovino in s tem zmanjša brezposelnost. Imela pa se bo boriti z ogromnimi tež-kočami, zakaj kriza angleškega gospodarstva ni posledica samo take ali take državne politike, marveč ima mnogo globlje razloge, ki so bili na tem mestu že večkrat obširno razloženi. Teh težkoč se sedaj v polni meri zaveda tudi vlada delavske stranke, zato je poyerila z vodstvom cele akcije enega svojih najsposobnejših mož, ministra Thomasa, zato tudi izjavlja v prestolom govoru !e svoje upanje, da se ji bo posrečilo v doslednem času znatno omiliti perečo brezposelnost. O kakih magičnih formulah, kakršne ljubi Lloyd George, ni govora. Zanimiv je oni del prestolnega govora, ki se bavi z zunanjepolitičnimi zadevami. Povdarja se predvsem potreba zbližanja z Zedinjenimi državami in se napoveduje čimprejšnje sklicanje pomorske konference za omejitev in znižanje oboroževanja na morju. Iz tega dela kraljeve poslanice izhaja, kar se je vedelo že prej, da namreč delavska vlada polaga največjo važnost na zboljšanje dokaj nepovoljnih odnošajev z anglosaško velesilo onstran Atlantskega oceana, ki po svetovni vojni z velikim uspehom tekmuje s kraljico oceanov in jo grozi izpodriniti s prvega mesta celo tam, kjer je bila njena izključna domena. Za sporazum med Anglijo in Ameriko je treba obojestranske dobre volje. To ima Macdonald in tudi Hoo-verju je doslej ni mogoče odrekati. Gre le za to, če se ne bo pri pogajanjih pokazalo — kakor še vedno v povojnih letih — da obe sili drugače razumeta razmerje, v katerem naj si razdelita svetovno oblast. Po izjavah nekaterih delavskih voditeljev bi bilo soditi, da je nova angleška vlada pripravljena izvajati posledice iz dejstva, da se z Zedinjenimi državami ne da dalje voditi brezupna konkurenčna borba in da je treba obstoječemu razmerju sil storiti koncesije makar na račun teoretičnega prvenstva — bolje rečeno enakovrednosti — Velike Britanije. Da-li pa bo smel Macdonald iti v tem popuščanju tako daleč, kot želi svoje mladostne sile in bogastva v polni meri svestna Amerika, je druga stvar. Ne sme se namreč pozabiti, da delavska stranka v parlamentu nima večine in da se silno vplivni krogi izven parlamenta še nikakor niso pomirili z mislijo, da zavzame britski imperij v svetovnem koncertu drugo mesto. Kraljeva jx>slanica izraža nadalje radost nad uspehom reparacijske konference strokovnjakov in napoveduje sklicanje politične konference sil, ki naj skuša likvidirati ostale posledice svetovne vojne. Izjavlja, da želi Anglija izpraznitev Porenja, pri tem pa pristavlja, da bo umaknila svoje čete pod pogojem, če bosta zadovoljni z odpoklicem tudi Francija in Belgija. Ta izjava je nadvse važna, ker jasno potrjuje, da ne misli Macdonaldova vlada postopati na lastno pest, kakor je z velikanskim veseljem razglašala nemška propaganda. V zaključku se omenja obnova diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo, ki jo delavska vlada sedaj proučuje in do katere pride v najkrajšem času. Cel prestolni govor, čigar vsebino so v polni meri potrdila Macdonaldova izdajanja v adresni debati, je sestavljen Rodbinska sreča kraljevske rodbine Prvi izleti Nj. Vel. kralja - Zdravstveno stanje kraljice je odlično - Pred prihodom rumunskega kralja Miha jla Bled, 3. julija, p. Po zadnjem deževnem vremenu je napočil danes krasen poletni dan, ki je številne tujce, blejske goste izvabil v naravo in na izlete v bližnjo okolico. Tudi kralj je napravil dopoldne in popoldne izlet z avtomobilom. Dopoldne se je sam odpeljal do Kranja, pojx>ldne pa je v spremstvu ru-munske kraljice Marije in princese Ileane posetil princa Pavla in princeso Olgo ob Bohinjskem jezeru. Princ Pavle in princesa Olga sta pred par dnevi prispela iz inozemstva in se nastanila v Bohinju, kjer vsako leto prebijeta poletje. Prestolonaslednik Peter in kraljevič Tomislav sta popoldne v spremstvu svoje guvernante naredila pešizlet okoli jezera. Občinstvo je ljubka princa povsod prisrčno pozdravljalo. Zravstveno stanje Nj. Vel kraljice in novorojenega »slovenskega« kraljeviča ie odlično. Kraljica se počuti zelo dobro in bo mogla po mnenju zdravnikov že ta teden zapustili posteljo. Po informacijah iz dvornih krogov bo kraljica z vsemi tremi kraljeviči ostala na Bledu še ves julij in avgust, ker ji gorenjski zrak izredno prija, a tudi kraljeviči se počutijo na Bledu zelo dobro. Rumunska kraljica Marija je prvotno nameravala koncem tega tedna odpotovati v Bukarešto, sedaj pa se je. kakor doznava vaš poročevalec iz jx>uče-nih krogov, odločila, da ostane še delj časa na Bledu. Zatrjuje se tudi, da bo prišel na Bled s svojim spremstvom morda že koncem tega tedna rumunski kralj Mihajlo in da -vratku iz Berlina za par dni ustavil na Bledu. Šel generalnega štaba na letovišču v Kranju Ljubljana, 3. julija. Davi je z beograjskim brzovlakom prispel semkaj šef glavnega generalnega štaba general Mi-lovanovič. Na kolodvoru sta ga pozdravila komandant dravske divizije general Sava Tripkovič in načelnik generalnega štaba dravske divizije polkovnik Rupnik. Po kratkem odmoru je general Milova novic v spremstvu ordo-nančnega oficirja odpotoval v Kranj, kjer bo ostal delj časa na letovišču. Popoldne je napravil z avtomobilom izlet na Bled ter se pri tej priliki prijavil za avdijenco. Posvetovanja v vladi o uradniških zadevah Problem izenačenja plač — Previsoki prejemki bodo znižani na korist prenizkim — Sprememba glede napredovanja sodnikov Beograd, 3. julija, p. V predsedništvu vlade se je dopoldne vršila seja ministrov. Seja je bila posvečena vprašanju izenačenja plač vsega državnega urad-ništva in uslužbenstva. Izenačenje plač se namerava izvesti na ta način, da se bodo znižali prejemki onih uradnikov in uslužbencev, ki prejemajo relativno preveč in se s temi presežki popravili prejemki onih uradnikov, ki prejemajo relativno premalo. Minister pravde dr. Milan Srskič je podpisal načelni sklep, s katerim se ukinja dosedanje avtomatično napredovanje sodnikov. Napredovanje se bo vršilo v bodoče tudi pri tej kategoriji državnega uradništva na podlagi svobodne ocene. Z ukinjenjem avtomatičnega napredovanja se sodniki v tem pogledu izenačujejo z ostalimi vrstami državnega uradništva. Napredovanje sodnikov bo odvisno v prvi vrsti od posameznika kot takega in njegove kvalifikacije. Nad pol milijarde za Agrarno banko Beograd, 3. julija p. Komisar Prjvflegrra-ne agrarne banke Gjuričič ie izjavil novinarjem, da ie dosle] vpisanih za Agrarno banko za nad pol milijarde dinarjev. Še vedno pa prihajajo nove prijave, tako da je računati, da bo skupna vsota dosegla blizu tričetrt milijarde. Posvetovanja ministrov Beograd. 3. julija č. Ministrski predsednik general Živkovič ie sprejel davi vojnega ministra generala Hadžiča in ministra pravde dr. Srskiča. Ob po! 12. se je nato vršila širša konferenca ministrov, ki sta ji poleg imenovanih treh ministrov prisostvovala še finančni minister dr. Švrljuga in zastopnik zunanjega ministra dr. Kumanu-di. Popoldne ob 6. je bila na Topčideru kratka seja ministrskega sveta. Danes je posetil zunanjega ministra dr. Marinkoviča novo imenovani albanski poslanik, italijanski poslanik Galli pa je obiska! ministra dvora Boška Jeftiča. Pri ministru pravde je bil dopoldne beograjski nadškof dr. Rodič. v zmernem tonu in ne vsebuje ničesar, kar bi kazalo, da namerava vlada voditi doma politiko, ki bi jo mogla odobriti samo delavska stranka. Vidi se, da se Macdonald v polni meri zaveda, da se ne more spuščati v socijalistične eksperimente, ker bi se hitro pokazalo, da ima v parlamentu za seboj — manjšino. V mednarodni politiki j?a tudi ni pričakovati od novega angleškega režima kakih iznenadenj. ki bi iz temelja ogrožale stanje, kakršno so ustvarile mirovne pogodbe. Povratek poslanika Nešiča Beograd, 3. julija p. Naš poslanik v Sofiji g. Ljuba Nešič, ki se je deli časa mudil v Beogradu, se je danes vrnil na svoje služ beno mesto v Sofijo. Pred svoiim odhodom je bil še pri zunanjem ministru dr. Marinkoviča, s katerim je imel daljši razgovor, tičoč se ureditve naših odnošajev z Bolgarijo. Prvi promet nase solunske cone Beograd, 3. Julija p. Včeraj Je začela stvarno poslovati jugoslovenska svobodna cona v Solunu. Včeraj je bila poslana prva pošiljka blaga iz naše države preko Soluna in preko naše svobodne cone za našo dr« žavo. Iz Jugoslavije je odšel vlak z 20 vagoni, iz Soluna pa je iz naše svobodne cone odšlo 16 vagonov raznega blaga v našo državo. Štiri ulice na javni dražbi Skopi je, 3. julija. Tukaj se bo jutri vr» šila edinstvena javna dražba. Na dražbi bodo prodane štiri cele ulice s skupno 92 poslopji, večinoma stanovanjskimi hišami in trgovskimi lokali. Bivši milijonar Štak» ljevič je svoje časno kupil velik kompleks zemljišč in jih parceliral. Pozneje je po» samezne parcele oddal pod pogojem, da jih kupci pozidajo, odkupnino pa plačajo v obrokih. Med tem pa je prišel Štaklje* vič v konkurz m za jutri je 9odišče odre» dilo javno dražbo parcel, ki so njegova last vse dotlej, dokler jih kupci v celoti ne odplačajo. Sedaj je nastal tudi še za» nimiv spor, kaj bo s hišami, ki so potem* takem pozidane na tujem zemljišču. Novi kupec parcel lahko event. zahteva, da se hiše porušijo. Ker j« pri tem prizadetih 92 hišnih posestnikov, je naTavno, da vi a* da za rešitev tega vprašanja velikansko zanimanje ne samo med prizadetimi, mar« več tudi ▼ vseh pravnih krogih. Odstranjena nevarnost krize francoske vlade Parlamentarna levica se je izjavila za ratifikacijo dogovorov o francoskih vojnih dolgovih - Poincarejeva pozicija je znatno ojačena Pariz, 3. julija, d. Nevzdržni politični položaj, ki je nastal zaradi izjave desničarskih vladnih strank, da ne bodo glasovale za ratifikacijo dogovorov o plačilu francoskih vojnih dolgov v Ameriki in Angliji, je bil rešen na nepričakovan način. Dočiin so bili doslej levičarski krogi skupno z desničarskimi proti ratifikaciji teh dogovorov, so sedaj izjavili voditelji levičarjev, da bodo njihove stranke glasovale za ratifikacijo teh pogodb. S tem je tudi rešena kriza Poin-carejeve vlade, ki je že napovedovala svojo ostavko. Radikalni socijalisti in socijalisti so izjavili po svojih zastopnikih, da so se odločili za tak korak predvsem zaradi tega, ker hočejo doprinesti žrtev za splošno potrebno likvidacijo posledic svetovne vojne. Na ta način je sedaj zagotovljena Poinca-reju zadostna večina za ureditev vprašanja reparacijskih dolgov in odobritve pariškega reparacijskega sporazuma. Pričakovati je tedaj, da bo še v teku tega tedna zaključena debata o francoskih vojnih dolgovih in dano francoski vladi polnomočje za ratifikacijo dogovorov o vojnih dolgovih potom vladne odredbe. Kake bodo notranje politične posle- dice tega nenadnega preobrata, še ni mogoče točno ugotoviti. V dobro poučenih krogih pa pričakujejo, da bo Poincare najbrže še pred parlamentarnimi počitnicami rekonstruiral svojo vlado in pritegnil vanjo tudi zastopnike levičarjev namesto izstopivših ministrov Marinove nacionalistične skupine. V krogih nacijonalistične skupine ministra Marina je nastala velika zmeda in so se nekateri njegovi pristaši že izjavili, da bodo glasovali za ratifikacijo omenjenih pogodb tudi proti volji vodstva stranke. Po tej spremembi v francoski vladi bo imel predsednik Poincare dosti večjo svobodo gibanja napram zunanjemu svetu ter bo najbrže pristal na nemško in angleško željo, da se odgodi sklicanje politične konference vlad. Pač pa bo Francija najbrž predlagal skiicar.je konference strokovnjakov, ki bi pripravili materijal za politično konferenco vlad in izdelali pravila za novo mednarodno reparacijsko banko ter izdelali komentar k poročilu strokovnjakov pariške reparacijske konference. Ta konferenca strokovnjakov bi se vrsn- f^ristof. Dipl. mere. Evgen Lovšin, ravnatelj >Rnde in kovine«, d. d., Ljubljana: Ob priliki nenadomestljive izgube, ki jo je utrpela s smrtjo gospoda Gregorja Žerjava naša jugoslovenska in napredna smer med Slovenci, izražam svoje najgloblje sožalje. Sokolsko društvo Otočae (na,naslov gosp. polkovnika Žerjava): Otočae. Povodom smrti neumornog brata Gregorja izvoli primiti naše bratsko naj-iskreneje saučešče. — Sokolsko društvo Otočae. Upokojeni poduradniki TPD: Trbovlje. Pošiljamo sožalje upokojeni poduradniki iz Trbovelj. Udruženje gledaliških igralcev v Ljubljani: Udruženje gledaliških igralcev, Ljubljana, si šteje v častno dolžnost, da Vam, velespo-štovani gospod ravnatelj o priliki smrti velikega dobrotnika gledališča in naše stanovske organizacije gosp. Žerjava sporoči izraz svojega globokega sožalja. — Z odličnim spoštovanjem: Za mestni odbor UGIL: Be-tetto, t č. predsednik; Drenovec, t. č. tajnik. Narodna čitalnica v Kranja: Kranj. Ob prerani smrti in nenadomestljivi izgubi ustanovitelja naše kulturne matice in najodličnejšega kulturnega borca dr. Žerjava globoko žaluje — Narodna čitalnica v Kranju. Fr. BIeiweis, Izlake: Vest o smrti velikega Jugoslovena in našega modrega voditelja nas je vse ganila. Sprejmite naše najiskrenejše 9ožalje. Sokolsko društvo Boštanj: Velikemu Jugoslovenu in vzor Sokolu hvaležen in večen spomin! Inž. Lado Beve, Gradbena direkcija, Novi Sad: Z Vami oplakujem pretežko izgubo, ki je s prerano smrtjo dr. Žerjava zadela vse, ki sledijo njegovim vzvišenim ciljem. Uredništvo »Riječi«, Zagreb: Duboko nas je potresla vi jest, da je umro naš uvaženi prijatelj dr. Žerjav, veliki ju-goelavenski patriota i državnik, jedan od najboljib sinova Slovenije i Jugoslavije. Bivši narodni poslanec Novica Šavlič, Beograd: U vremenu, kada su ljudi od rada i uvje-renja najpotrebniji našoj zemlji, smrt dokto-ra Žerjava težak je gubitak- Saučešcuje u Vašoj boli Novica Šavlič..... . Župan dr. Fran Roš, Laško: Smrt našega voditelja me je silno zadela. V njega smo upirali oči vsi, ki smo upali v boljšo bodočnost Velikega pokojnika ohranimo v trajnem in hvaležnem spominu. Lekarnar Mr. Vrankovič, Črnomelj: Globoko pretreseni oplakujemo svojega voditelja. Slava njegovemu spominu! — Vrankovič. Bivši nar. posl. dr. Metikoš, Glina: Nenadni gubitak velikog prijatelja i mi-slioca napredne, slobodoumne Jugoslavije bolno je odjeknuo u dušama prijatelja. Neka je večan spomen dragom Gregoru Žerjavu! Univ. prof. dr. Zavrnik, Zagreb: Dragi tovariš! Bilo je v »Peklu«, kakor smo imenovali sobo v podzemlju mariborskega Narodnega doma, ko sem z drugimi slišal prvič od Gregorjevih emisarjev - aka-demičarjev: samoizobrazba in iz naroda za narod, delo in zopet neustrašeno vztrajno delo. Da ni Žerjav nič drugega naredil, kakor samo to, da je s svojim poletom dvignil tolike sedanje vredne inteiigente v njihovih mladih letib, ko so na.ibolj sprejemljivi za vse dobro in lepo, trebalo bi mu v srcu naroda postaviti in ohraniti trajen spomin. Ali on je narod zadolžil še z drugimi ogromnej-šiflii deli. In ravno v najlepših letih je moral oditi! In ni nadomestila ravno sedaj, ko se mi zdi, da bi omladina ravno potrebovala novega Žerjava! Izvoli sprejeti najiskrenejše izraze sožalja ob izgubi našega narodno - radikalnega očeta. Tv-^j Zavrnik. (Ta depeša je bila včeraj pomotoma zamenjana s sožalno brzojavko univ. prof. dr. Borisa Zamika. Op. ur.) Danes ob pol 9. dopoldne se bo brala maša zadušnica za pokojnim dr. Gregorjem Žerjavom v trnovski župni cerkvi v Ljubljani. Pred povratkom kralja Ferdinanda Beograd, 3. julija r. Iz Berlina poročajo, da je tjakaj prispel bivši predsednik bolgarske vlade Radoslavov. Njegov prihod je v zvezi z amnestijo t>a Bolgarskem. Po pardnevnem odmoru v Berlinu odpotuje Radoslavov naravnost v Sofijo, kjer ga že pričakujejo njegovi številni politični prijatelji, s katerimi skupno bo pripravil vse potrebno za čim sijajnejši sprejem bivšega kralja Ferdinanda. Sofija, 3. julija r. Sofijska občina je odlikovala bivšega kralja Ferdinanda z občinskim odlikovanjem za posebne zasluge. Ostavka nizozemske vlade Haag, 3. julija d. Niao®emsiki ministrski predsednik D« Geer Je podal ostavko svoje vlade, da omogoča nizozemsko kraljici svobodno odločitev pri sestavi nove nizozemske vlade na podlagi iziida volitev v nizozemsko gornjo zbornico, ki se bodo vršile v sredo. V parlamentarnih kro®ih zatrjujejo trudi, da Je korak ministrskega predsednika pripisati okol-nosti, da Je želela De Geerova vlada kot i®ven-parlamentarna ostati na krmilu samo do možnosti sestave parlamentarne koalicijske vlade. Ta možnost je sedaj nastopila. Prvi dan kongresa gledaliških igralcev Svečana otvoritev — Govori voditeljev slovenske delegacije Ugodno premoženjsko stanje Udruženja glumaca zakonu, ki ga je treba dobro proučiti, na« kar je v imenu uprave ljubljanske sekcije, ki je siromašna, izročil predsedniku cen« trainega odbora fotografijo članov upra« ve. Za tem je prof. Šest pozdravil udele* žence kongresa v imenu mednarodne Uni» je gledaliških igralcev, v kateri je delegat našega udruženja. Govoril je o potrebi solidarnosti med igralci, ki imajo na vseh straneh polno neprijateljev: film, radio in sedaj še govoreči film. V imenu zveze re* ških književnikov m novinarjev emigran« tov, je pozdravil kongres književnik Ksju* nin, nakar je govorila gospa Višeslava Gjuričič v imenu Udruženja kneginje Zot« ke. Zatem je odredil predsednik Nikolič opoldansko pavzo, po zopetni otvoritvi pa >e predlagal za predsednika kongresa Joco Cvijanoviča, predsednika zagrebške sekci* je, za podpredsednika pa Alojzija Drenov« ca m Pero Jovanoviča, kar je bilo spreje« to z aplavzom. Poročilo o delu centralne uprave navaja med drugim, da je podpi« salo Udruženje 100 delnic Privilegirane agrarne banke. Poročilo je bilo z odobre« njem sprejeto na znanje. Iz poročila nadzorstvenega odbora je razvidno, da znaša imetje Udruženja nad en milijon dinarjev, od česar odpade na premoženje centralne uprave 524.000 Din, na posojila članom 38.000 Din, na fond za zgradbo igralskega doma pa 450.000 Din. Ko je kongres izrekel absohitorij cen« tralni upravi, nadzorstvenemu odboru so bile izvoljene posamezne sekcije, ki so de« Iale nocoj in bodo še jutri. Beograd, 3. julija, č. Danes je bil v beo» grajskem gledališču na svečan način otvor* jen kongres gledaliških igralcev. Kralja je zastopal polkovnik Anton Pečic, predsed« nika vlade vrhovni inšpektor Dunič pa« trijarha Dimitrija bački episkop Irenej Gjorgjevič, ministra prosvete pa pomoč« nik Nikola Polovina. Pred otvoritvijo so operni zbori vseh naših gledališč zapeli državno himno, ki so jo prisotni poslušali stoje in jo za« ključili z ovacijami kralju in Jugoslaviji. Nato je predsednik Osrednjega odbora Boža Nikolič otvoril kongres s kratkim nagovorom, ki ga je zaključil z navdušeno sprejetim predlogom, naj se posije po« zdravna brzojavka Nj. Vel. kralju, ki je zaščitnik Udruženja. Vrhovni inšpektor Dunič je pozdravil zborovalce v imenu predsednika vlade ge» nerala Živkoviča, zastopnik ministra pro« svete Nikola Polovina pa v imenu mini« stra prosvete. Zastopnik zagrebške drame Dubravko Dujčin je izročil predsedniku centralne uprave Boži Nikoliču kot dar zagrebške sekcije srebrn lovorjev venec. V imenu krajevnega odbora Udruženja v Zagrebu je pozdravil kongres Joco Cvija« novic, nato pa predsednik ljubljanske sek« cije Julij Betetio, ki je govoril tudi o vprašanju organizacije in povdarjal, da je organizacija gledaliških igTalcev v teku svojega desetletnega obstoja mnogo do« segla. Najvažnejše vprašanje, s katerim se ima baviti kongres, je zavarovanje gle« daliških igralcev za slučaj bolezni in one« moglosti, kakor tudi vprašanje penzijske« ga fonda. Govoril je nato o gledališkem Obupna prošnja bivšega ruskega oficirja Ker ni znal drugače priti do vladarja, je na Bledn ustavil njegov avtomobil, da bi izročil kralju prošnjo za rehabilitacijo Bled. S. julija. O priliki današnjega dopoldanskega izleta Nj. Vel. kralja v Kranj se je pripetil na Bledu pred hotelom Petran incident ki je sprva povzročil veliko vznemirjenje. Ko je kraljsv avtomobil v zmernem tempu vozil okrog 9. po cesti in prišel v bližino hotela, je skočil na 6redo ceste neznan, okrog 401etni moški, oblečen v športno obleko brez suknje. Levo roko je držal v zrak v znak, naj se avtomobil ustavi, v desni roki pa je držal neki zavoj, šofer je dajal znake s hupo in se skušal neznancu izogniti, vendar pa se je ta postavil tako, da bi ga bil moral avtomobil povoziti. Šofer je zato skoraj sunkoma ustavil avto. Čim je avto stal. je neznanec priskočil in skušal odpreti vratca kupeja, v katerem je sedel kralj. Pasanti, ki so gledali prizor, 60 bili vsi preplašeni. Nekaj jih je priskočilo, prijelo neznanca in mu iztrgalo sumljivi zavoj. Mož je bil tako razburjen, da ni mogel spregovoriti niti besedice. V tem so prihiteli tudi že orožniki in detektivi, ki so neznanca odvedli na orožniško postajo. Predno so Jed-no upustvo« ni nimalo karakteristična pesnitev, če naj ne bo dokument propadanja poezije. O. Biha priobčuje »Pismo iz Berlina«-, Heinz Luedecke pa piše o eocijalnem pomenu nemškega ekspresionizma. Po črtici Kurta Tucbolskega »Spočetje« najdeš članek I. Lenza, ki skuša Einsteinovo teorijo rela-tivitete spraviti v sklad z dialektičnim ma-terializmom, kakor malo dalje dr. Hugo KJpin Freudovo psihoanalizo s sodobnim so-cijalnim radikalizmom. Gerhard Pohl ozna- metnejših, Ima izredno v?Iik osebni kakor tudi tovorni promet; skoro vse Sorsko polje gravitira k nam. Posebno pri jutranjih in večernih vlakih je silen naval, pravo ljudsko preseljevanje. Večin-jma so to delavci, ki se vozijo v Ljubljano in v Kranj na delo. Delavskih moči je torej pri nas v izobilju. Kljub vsej reklami drugih krajev prihaja k nam še vedno mnogo kopalcev iz Ljubljane. Tu ima pač vsakdo vodo po svojem okusu: globoko ali plitvo, mrzlo Savo In toplejšo Soro ter raznovrstne kopalne prostore. Renomirane gostilne in restavracije pa skrbe za okrepčilo. Tudi tujcev-letovi-ščarjev je vsako leto v naši krasni okolici dovolj, tako da so prav vsi razpoložljivi prostori vedno oddani in še povprašujejo po njih. Torej tudi ta panoga narodnega gospodarstva bi se dala pri nekaj večji podjetnosti pri nas še dvigniti. Z malimi stroški bi se dale posebno v idilični Preski, ki leži tik gozda in romantičnih sotesk, pripraviti sobice za tujce. Drugod se pobrigajo ljudje za pospeševanje tujskega prometa, a pri nas smo vse preveč mrtvi. Za nas pač tudi veljajo v polni meri Vodnikove besede: »Glej stvarnica vse ti ponudi, le je-mat od nje ne zamudi . . .« Tragična smrt dečka na počitnicah LJubljana, 3. julija Danes se je pripeljal z brzovlakom v Ljubljano na počitnice 9-letni Viljem Bru-ner, sin elektrotehnika Franca Brunerja v Budimpešti. Deček se je pripeljal na počitnice k svojemu stricu g. Karlu Molku, ključavničarju železniške delavnice, ki stanuje na Dolenjski cesti št. 4. Popoldne je odvedel stric Viljema s svojimi otroci vred na sprehod na Rožnik. Ko so se otroci blizu gostilne igrali, je živahni Viljem splezal na lipo, odkoder pa je kakih 10 m globoko Dadel ter treščil z glavo ob rob vodnjaka. Ko je prihitelo moštvo rešilnega oddelka ob 15.20, je bil nesrečni deček že mrtev. Prebil si je lobanjo. Grozen čin obupane matere Maribor, 3. julija Maribor je bil danes popoldne pod mučnim vtisom pretresljive rodbinske drame, ki se je odigrala okrog poldneva v Tvor-niški ulici in je zahtevala dve težji žrtvi. Iz do sedaj še neznanega vzroka si je 30-letna Julijana Sadowsky, soproga strojevodje državnih železnic v Mariboru, v moževi odsotnosti z njegovo britvijo v samomorilnem namenu prerezala glavno žilo na roki, ko je še prej zavžila 4 spalne praške. Kmalu po svojem dejanju je v obupu pograbila svojega 10-letnega sina Edvarda in v hiDu tudi njemu prerezala žile na rokah. Mati in sin sta se zgrudila takoj v mlaki krvi. Policija je še pravočasno obvestila o dogodku rešilno postajo ter obe žrtvi na odredbo zdravnika dr. Draša odpremila v bolnico, kjer so izvršili takoj operacijo. Stanje obeh je precej resno. Domneva se, da je mati izvršila svoje dejanje v trenutni duševni zmedenosti. Nevaren požar Novo mesto, 3. julija Danes ob 11.25, ko so bili prebivalci Gorenje Kamence po večini zaposleni na polju, je izbruhnil ogenj v hiši posestnika Al. Možeta. Ogen 'je opazil posestnik Kotar, ki je obvestil gasilce v Novem mestu. Vas je oddaljena dobro uro. je daleč od potoka in so morali gasilci črpati vodo iz vodnjakov. Prevoz gasilcev je požrtvovalno oskrbela tvrdka More. Gasilci iz Novega mesta in tudi oni iz Prečne so napeli vse sile, da rešijo, kar se da rešiti v vasi, kjer so prav blizu skupaj stanovanjska in gospodarska poslopja. Da preprečijo katastrofo za vso vas, so morali v prvi vrsti ogenj lokalizirati. Posestniku Možetu je zgorela pritlična hiša. svinjak in gospodarsko poslopje z orodjem vred. Škoda se ceni približno na 60.000 Din Nesrečni posestnik pa je bil zavarovan samo za 10.000 Din in po vrhu še ni plačal zadnjega obroka zavarovalnine. Posestnik ima štiri nepreskrbljene otroke v starosti od enega do deset let. Ker je pihal močan veter, je bilo delo gasilcev skrajno težavno in je veliko, da jim je uspelo, rešiti vas pogina. Ko je bila čuje nekatere značilne pisatelje mlade Nemčije, T. K. Fodor pa piše o splošnem položaju Nemčije v 1. 1929. Omeniti je še ameriške impresije Egona E. Kischa. V Književni kroniki 60 izšla poročila o novih nemških knjigah nekaterih založništev, ki so v zvezi z beograjskim podjetjem »Nolit«. Vsekakor je »Nova literatura« zanimiv in progresivno orijentiran mesečnik, ki kaže to svojo smer v nevsiljivi, prikupni formi. Pohvalno moramo omeniti tudi prvovrstne moderne ilustracije. Bolgarski časopis za filozofijo. Pred leti se je sprožila na Slovenskem misel, da bi se izdajal filozofski časopis, toda slana krute realnosti je kaj kmalu zamorila to nežno kal. Hrvatje so v tem pogledu krenili dalje, a so — če smo prav poučeni — obtičali pri začetkih. Značilno je, da so se izmed južnih Slovanov najbolj opogumili Bolgari, ki imajo sploh nenavadno cvetočo revialno književnost. V februarju t. 1. je začel izhajati v Sofiji dvomesečnik »Filozofski pregled«, ki ga urejuje D. Mihalčev, profesor modroslov-ja na sofijskem vseučilišču. V treh dosedanjih zvezkih je izšlo mnogo zanimivih razprav in člankov, ki kažejo, da v Bolgariji precej cvete filozofsko delo. Sam Mihalčev se šteje k struji I. Remkeja; tudi ostali prispevki se sučejo okoli sodobne nemške filozofije. Poročevalec ruskega lista »Rossija i slavjanstvo« tedaj upravičeno graja, da se preveč zanemarja sodobna ruska filozofija, ki po izvirnosti in življenkosti zasluži večje upoštevanje. Razpečava v kraljevini SHS Fran K*. Lešnik, Maribor, Cankarjeva ul. 26. nevarnost odstranjena, so vaščani pogostili gasilce ter se jim presrčno zahvaljevali Pri odvrnjeni veliki nevarnosti se hvaležno spominjajo tudi tvrdke More, ki je preskrbela prevoz gasilcev in gasilskega orodja. Imovina Slovanske čitalnice v Mariboru Maribor, 3. julija Slovanska čitalnica v Mariboru je imela snoči v Ljudski knjižnici svoj občni zbor. Udeležba članstva je bila mala, udeležilo pa se je zbora več novo prijavljenih članov, ki pa še niso imeli pravice glasovanja. Predsednik dr. Reisman se je uvodoma spominjal s toplim nagovorom umrlega dr. Žerjava kot našega največjega propagator-ja ljudske prosvete. Zborovalci so stoje zaklicali velikemu pokojniku trikratni »Slava«. Predsedstveno in obenem tajniško poročilo je podal predsednik sam. Čitalnica je imela lani 89 rednih in 60 podpornih članov, 43 jih je izstopilo. Ljudska knjižnica, ki je danes bistveni del Čitalnice, ima nad 11.000 knjig, ki re-prezentirajo vrednost okrog milijona dinarjev. Od zadnjega občnega zbora do včeraj si je 5581 obiskovalcev izposodilo 14.247 knjig. Zaradi ustanovitve nove knjižnice Delavske zbornice je obisk v Ljudski knjižnici nekoliko padel. V minulem poslovnem letu je nabavila knjižnica vkljub težkim materijalnim prilikam 509 novih knjig. Po blagajniškem poročilu g. Dole-žala je bil na predlog preglednikov izrečen odboru absolutorij. Predsednik je še Izrekel zahvalo posojilnici in mestni občini za podpore. V odbor so bili izvoljeni gg.: dr. Reisman kot predsednik, prof. Gruntar kot tainik, knjigovodja Doležal kot blagajnik. Nace Založnik, dr. Boris Kristan, ravnatelj Vrabl, dr. Klemenčič, dr. Poljanec in avsk. Mi-škot kot odborniki, Knop in Kopič kot preglednika. Sokol Šiška priredi v nedelio 7. juMja JAVNO TELOVADBO na letnem telovadišou. Pričetek ob 15. ud pop. Dopisi URŠNA SELA. Novo ustanovljeno gasilno društvo ie priredijo na Petrovo svojo prvo veselico, da bi dobilo sredstva za nabavo potrebnega gasilnega orodna. Veselica je vrgla lep čisti dobiček in se prhrediite#i najtoplejše zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli do uspeha. Posebno pa se zahvaljujejo novomeškim in topliškam darovalcem ter gasilni župi v Novem mestu in vsem gasilcem, ki so poselili to prireditev. Na uspehu ioia veliko zaslugo tudi topi i šk o pevsko društvo. FRAM. Tukajšnja tvrdka Všelhaber in Bohm je ob priliki smrti g. Ivana Bohima darovala za revmo firairmsko šolsko mladino 1000 Din. za kar ji podpisani na tem mestu izrekam najprisrčnej-šo zahvalo. Val. Ivanuš, šo!. upravitelj. MISLINJE. Pri nas je letošnja stavbna sezona zavzela velik razmah. Zelo okusno se je prenovilo postajno poslopje; le cvetlic primanjkuje. V gradbi je še več novih stavb in večjih adaptacij. Opaža se zelo velik razvoj V6eh panog športa. Dosti se kolesari. Imamo tudi nekaj zelo dobrih motocikli-stov za prihodnje motociklistične dirke. RAJHENBURG. Prostovoljno gasilno društvo v Rajhenburgu priredi k proslavi pvo-je 351etnice na trgu pred gostilno Fr. Vra-netiča veselico z bogatim sporedom. Igra domača gasilska godba. Za jestvine ter iz-borno kapljico je preskrbljeno. Veselica bo v primeru slabega vremena v vseh prostorih omenjene gostilne. Za obilen obisk se priporoča odbor. VOJNIK. Sokol je priredil 23. t. m. telovadbi nastop naraščaja in dece Mladi« na je izvajala vse vaje vzorno. Ob tej pri* liki se je i ihvalil br. načelnik Janko Pogač« nik s. načelnici Dra?ojevičevi. ki se poroči in odide iz Vojnika, s toplimi besedami za ves njen ljubeznjivi, požrtvovalni trud s sokolsko miaaino. Veselo kolo je zaključilo skromno, a prisrčno prireditev. SEVNICA. Ker sta bila zadržana spremiti blagopokojnega dr. Gregorja Žerjava na njegovi zadnji poti in v počaščenje njegovega spomina sta darovala za Stavbni sklad Sokolskega doma v Sevnici g. Karel Cimperšek 200 Din, g. notar J. Ušlakar 200 Din. MARENBERG. V nedeljo 14. t. m. bo v Marenbergu proslava desetletnice osvo« boditve Dravske doline z naslednjim spo« redom: Ob 7. sprejem gostov na kolodvo* ru VuhredsMarenberg. Ob pol 9. položi« tev vencev na grob v osvobojevalnih bo« jih padlega junaka narednika Matije Gla« da iz Breznika na Kočevskem. Ob pol 10. sv. maša na cerkvenem trgu. Po sv. maši na istem prostoru slavnostni govori. Nato odkritje spominskih plošč štirideseterim padlim vojakom. Povorka po marenber« škem trgu. Popoldne ob 15. velika narod« na veselica na šolskem vrtu v Marenber« gu s pevskim in godbenim koncertom in z drugimi zabavami. Proslavimo desetlet« nico kar najdostojneje! Oddolžimo se vsaj nekoliko za našo svobodo padlim žrtvam! Narod, ki ne zna ceniti svobode, ie ni vreden. Vsa * pevska in druga društva, v kolikor so bila pomotoma z vabili prezrta, se vabijo, da se čim številnejše udeleže te proslave ter naznanijo pripravljalnemu od« boru v Marenbergu, katere točke žele iz« vajati pri pevskem in godbenem koncertu Društva z zastavami se še prav posebno vabijo k mnogobrojni udeležbi. Naši kraji in S pogreba dr, Gregorja Žerjava Žalni gosti poslušajo na Tabora poslovilne govore. — V sredi zastopnik ___Nj. VeL kralja armijislki general Matič. Dom državnih uslužbencev in stanovanjska akcija v Ljubljani Iz razgovora s tajnikom Zadruge državnih nameščencev za nabavo stanovanj, višjim računskim svetnikom g. Skalarjem — Od kdaj obstoji namera, sezidati za državne nameščence lastni »Dom« v Ljub-Jlani? — Ideja je že stara. Že v rajnki Avstriji bo si organizirani državni nameščenci, predvsem oni, ki so bili zbrani okoli naših gospodarskih institucij, stavili za cilj, postaviti si lasten »Dom«, vendar pa je vse te lepe načrte kakor mnogo drugih — prečrtala svetovna vojna. Najbolj pripraven čas za izvedbo tega načrta bi bil kmalu po ujedinjenju, ko je bilo na razpolago dovolj denarnih sredstev, vendar je takrat, žal, manjkala primerna inicijativa. Leta 1927. je »Zveza državnih nameščencev« rnova pokrenila akcijo za postavitev lastnega »Doma«. Mestna občina ljubljanska je odstopila lep stavbni prostor za jako nizko ceno. Parcela se nahaja v Gajevi ulici, tedaj na eni najlepših točk. — Kakšen namen naj ima novi »Dom«? — Na to vprašanje je že obširno odgovoril v »Slov. Narodu« z dne 2. t. m. predsednik »Zveze«, dvorni svetnik dr. Ferjan-cič. Omenil bi le še, da bi moral imeti pod svojo streho organizacije državnih nameščencev, pisarno »Zveze«, uradniško menzo ter naše gospodarske institucije. Tudi bi moral imeti dvorano za razne prireditve in morda za knjižnico po vzoru »Delavske zbornice«. Končno naj bi imel nekaj stanovanj in naj bi posredoval, da se čim prej zgradi konvikt za študirajočo deco državnih nameščencev, ki pri sedanjih mizernih gmotnih razmerah nikakor ne zmorejo stroškov šolanja v mestu. — Kako si hočete pridobiti denarna sredstva za zgraditev doma? — Parcelo imamo. Od »Zveze nabavljal-nih zadrug« v Beogradu, ki upravlja mesečne odtegljaje od prejemkov državnih nameščencev v prid kreditnih in stanovanjskih zadrug, pa upamo dobiti večje posojilo (najmanj 500.000 Din) na prav nizke obresti. Za gradbene stroške naj bi pa tudi primerno prispevale interesirane naše (urad niške) gospodarske institucije, menza in končno interesenti za stanovanja v Domu. Pravkar izdeluje predsednik naše nove »Stanovanjske zadruge«, inšpektor Gradbene direkcije inž. Otahal. celotni načrt, ki ga bomo objavili, čim bo za to primeren čas. Ako nam bo končno priskočila na pomoč Javnost s posečanjem prireditev v prid »Doma«, kakor bo sobotna v hotelu »Tivoli«, in če bo naša eventualna nabiralna akcija ugodno potekla, smo uverieni, da se bo naša ideja kmalu lahko realizirala. Seveda bi nam bil najbolj dobrodošel kak velikodušen mecen, ki bi nas s primernim volilom krepko podprl. Žal, moremo podobne primere zaznamovati skoraj izključno med brati Srbi; med nami so taki idealisti bele vrane . . . — Kakšno je v splošnem stavbno gibanje državnih nameščencev? — Že pred vojno je obstojala »Uradniška stavbna zadruga«, ki se je pozneje prelevila v »Splošno stanovanjsko zadrugo«. Zgradila je 3 velike hiše v Gradišču, v katerih uživa omejeno število državnih usluž bencev še zdaj dobrote svoječasne akcije, ker imajo v teh hišah stanovanja za jako nizko najemnino. Dasi bi tudi po vojni ta zadruga lahko vzela iniciiativo za zidanje nadaljnjih stanovanjskih hiš, se to ni zgodilo in so se morale ustanoviti nove stanovanjske zadruge državnih uslužbencev, ki pa so si stavile predvsem namen, zidati svojim članom lastne stanovanjske hišice. Tako so zrastle cele kolonije uradniških hišic, kar je v izdatni meri omililo stanovanjsko krizo. Zal, pri vseh zadrugah ni bilo poslovanje uspešno, v splošnem pa moremo trditi, da je državno nameščenstvo tudi tu pokazalo svojo organizatorno moč in samopomoč. Z znanimi odtegljaji od službenih prejemkov v prid stanovanjskih in kreditnih zadrug je nastala nova situacija ter sta se v Mariboru in v Ljubljani ustanovili »Zadrugi državnih nameščencev za nabavo stanovanj« s pravili, izdanimi od »Zveze nabavljalnih zadrug« v Beogradu. Namen te nove ljubljanske zadruge pa je predvsem, zidati večje stanovanjske hiše — morda celo take kakor one v Gradišču! — ter tako koristiti splošnosti. V zvezi s tem je tudi gradnja »Doma državnih uslužbencev«, čigar važnost sem poudaril. Od razumevanja merodajnih faktorjev pa tudi državnih nameščencev samih je odvisno, kdaj se bo naš načrt realiziral. Šolske proslave desetletnice osvoboditve Prekmurja Murska Sobota, 1. julija Treznostno društvo v Murski Soboti je priredilo domoznanstvena predavanja in treznostno razstavo, katere se je udeleževala vsa šolska mladina iz Prekmurja — približno 10.000 učencev in učenk. V Ro-gaševcih je bila proslava 15. in 16. junija 1929 za severni zahodni del Prekmurja; za Nemce so se vršila predavanja tudi v nemškem jeziku. Proslave sd-je tudi udeležil univ. prof. iz Beograda dr. Ibrovac, okrajni glavar Gaspar Lipovšek in ginm. direktor Ludvik Vagaja. Od 23. —28. junija so bila domoznanstvena in treznostna predavanja v Soboti in v Beltincih; šolska mladina je bila tudi pogoščena z malinovcem in kruhom. V Dolnji Lendavi je bila proslava 29. in 30. junija in se je za šolsko mladino madžarske narodnosti tudi madžarsko predavalo. Šolska proslava je bila ena izmed največjih prosvetnih prireditev v Sloveniji in šolska mladina je pri predavanjih spoznavala lepote ožje in širše domovine, se navduševala za trezno življenje in ljubezen do vladarja in narodne države. Dne 4. t. m. zjutraj se odpeljejo zastopniki trezne mladine iz Ljubljane, Maribora, Celja in Murske Sobote na treznostni kongres v Sarajevo; srednješolce vodita pisatelj Angelo Cerkvenik in prof. Lojze Pav-lič. Kongresa se po zastopnikih udeleži vsa trezna mladina iz vse države. Na kongresu se bo določil program za bodočo treznostno akcijo zlasti za trezno življenje ob nedeljah in praznikih. Pri hemoroidalni bolezni, zagatenrju, natrgamih črevah, abcesih. sečnem pritisku, odebelefh jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Fraroz Josefove« grenčiče vedlno prijetno olajšam je, često tudi popolno ozdravili enije. Strokovni zdravniki za notramde bolezni svetujejo v mnogih slmeaijh, da naj pijejo taki bolniki vsak dam zjutraj irn zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. d$fl£it€l Melm Pride! Pride! Popolnoma novo! ljubljenka Ljubljane, evropska Greta Garbo, katere velefihn »Divne laži Nine Pe-trovne« je pravkar zmagal pri nagradnem filmskem glasovanju, v najnovejši vlogi divne, zapeljive iti demonske žene. 'Jaliia sedmerih grehov6 Jutri! Ufa - premljera! Jutri nagradno žrebanje pri predstavi ob 9. uri. ELITNI KINO MATICA Tel. 2124. Domače vesti * Jutrovo družabno potovanje v Pariz. Prejeli smo nadalje prijave za to 10 dnevno potovanje, za katero Je v krogla interesentov veliko zanimanje. Odhod iz Ljubljane je določen na 12. juliia t. 1. z brzo-vlakom ob 20.36 zvečer. Pogoji za potovanje in načrt bivanja v Parizu so bili že ponovno objavljeni v listu. Skupina udeležencev je že sestavljena pod vodstvom prof. dr. Janka Pretnarja. Še eno mesto v tej skupini bi bilo na razpolaganje. Če je še kak reflektant, naj se javi do najkasneje v petek 5. t. m. Prijave sprejema tajništvo našega uredništva, kjer se dobe tudi vse potrebne informacije. * »Domovina« tega tedna Je posvečena življenju in smrti njenega soustanovitelja blagopokojnega dr. Gregorja Žerjava. V nje ni ilustrirani prilogi so zbrane mnoge slike iz dr. Žerjavovega življenia in s pogreba. Cena posameznim številkam 1 Din. * Odložitev kongresa profesorskega dru-itva. Glavna uprava profesorskega društva Je sporazumno z upravami sekcij sklenila odložiti društveni kongres, ki ie bil določen za 7. tm. v Velikem Bečkereku Kongres bo v m :secu septembru * Iz »Uradnega lista«. Uradni list« štev. 65 e dne 30. junija objavlja zakon o zaščiti domače lesne industrije, zakon o izpremem-bi člena 76. finančnega zakona za 1. 1929'30, zakon, s katerim se posojila samoupravnih teles oproščajo državnih davščin, zakon, s katerim se začasno oproščajo javnih davščin pomorska in rečna brodarska podjetja in ladjedelnice, zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 8. sebruarja 1928, natečaj za sprejem gojencev v vojaško obrtno šolo v Kragujev-cu in natečaj za sprejem gojenk v državno iolo za zaščitne sestre v Ljubljani. * Zahvala za marljivo nego. Nadučitelja r pokoju, g. Josipa Terčaka v Šmartnem ob Paki, je ob priliki 401etnice učiteljska mature razveselila tropična rastlina »Yucca« z lepim šopkom. To rastlino j? Jubilant negoval 27 let in je sedaj po 30 letni rasti prvič pokazala svoj krasni cvet Zaslužnemu šolniku, prijatelju mladine, marljivih čebelic, krasnih cvetic in sploh narave,, želimo ob 40 letnici mature, da bi ga »Yucca« razveselila še z dvakratnim cvetom. * Zahteve bosanskih rudarjev. V Beograd je dopotovala večja deputacija rudarjev državnih rudnikov v Bosni. Depu-tacijo vodita znani publicist Dragiša Lep-čevič in tajnik sarajevske delavske zbornice Jovan Jakšič. Deputacija želi, da bi se zopet uveljavil tarifni dogovor, ki je bil nekdaj zaključen med rudarji in ministrstvom za šume in rude. Rudarji tudi prosijo, da bi se jim pokojninska pravica računala s 30 in ne s 35 leti, kakor je projektirano. * Izplačilo pogrebnin. K ministrskemu odloku o izplačilu pogrebnin je izdalo poštno ravnateljstvo tole pojasnilo: Po.smrti državnega uslužbenca, bodisi aktivnega bodisi upokojenega se izplača na osnovi čl. 124 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih pogrebnina v iznosu enomesečnih rednih prejemkov umrlega. Pod takimi rednimi prejemki je mišljena tudi osebna in družinska draginjska doklada. Odbitki ( na pr. davek itd.) se pri izplačilu ne upoštevajo. Pogrebnina se Izplača samo osebi, ki je poravnala pogrebne stroške umrlega uslužbenca. Žena oziroma ostali sorodniki nimajo te pravice, če niso plačali pogrebnih stroškov. Stranka, ki zahteva izplačilo pogrebnine, mora predložiti pošti prošnjo za izlačilo pogrebnine naslovljeno na direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani, mrliški list pokojnika, potrdilo, da je poravnala vse pogrebne stroške s saldiranimi računi vred in dekret o zadnjem napredovanju, če je bil rajni aktiven državni uslužbenec, oziroma dekret o odmeri osebne pokojnine, če je bil umrli upokojenec, nakar šele izplača pošta kakor pogrebnino enomesečne redne prejemke umrlega uslužbenca. Višina teh prejemkov bo pri aktivnih uslužbencih razvidna iz plačilne pole, s katero so jim bili nakazani prejemki za zadnji mesec njih službovanja. Pri uslužbencih, ki so umrli v pokoju, pa mora predložiti stranka poleg mrliškega lista in računa v poravnanih pogrebnih stroških tudi še odre-zek čekovne nakaznice, s katero jim je finančna direkcija zadnji mesec pred smrtjo nakazala pokojninske užitke. Iz odrezka je namreč razvidna višina enomesečnih rednih pokojninskih prejemkov, kakor tudi odbitki, ki pa so pri izplačilu pogrebnine brez pomena. Pošta izplača strankam pogrebnino proti nekolkovani pobotnici. * »Domači prijatelj«. Konzorcij revij »Domači prijatelj« in »Naš obzor« namerava obe reviji izpopolniti ln ie v ta namen stavil za svoje čitatelje v 7. številki na strani 183, vprašanja, kako so z listom zadovoljni in kakšne želje imajo glede izboljšanja vsebine. Došlo je mnogo priznanj in dobrih nasvetov, vendar pa niso vsi odgovorili. Zato prosi uredništvo, da izpolnijo vprašalni list prav vsi naročniki. Želeti je, da se ta dva mesečnika čimbolj razširjata, ker le povečano število naročnikov lahko omogoči, da se reviji še bol] Samo Se dane* zadnjikrat! MatMOtt tVcvarrc v filmu senzadj, pustolovščin la ljubezn' (Pod vzhodnim , solncem Ob 4., pol 6., pol 8. ln 9. uri. Pozor t Bdimo naS Elitni kino Ma tica klimo predvaja še Tel. 2124. premijere vekiilimov! Izpopolnita. Kdor se zanima za ti dve reviji, ta naj piše dopisnico na upravo »Domačega prijatelja«, Ljubljana. Miklošičeva c. 13, ki mu pošlje eno številko brezplačno na ogled. * 4. julija zvečer naj mogočni kresovi, zažgani v počaščenje slovanskih blago-vestnikov sv. Cirila in Metoda dokazujejo zasužnjenim, da domovina ni pozabila na nje. Pri kresovanju naj se spomni vsak z malim darom obrambene družbe sv. Cirila in Metoda. * Turistovski vlaki. Ministrstvo za promet je dovolilo na ponovne intervenc:je Slov. planinskega društva v Ljubljani in Hrvatskega planinskega društva v Zagrebu da se zopet uvedejo turistovski vlaki iz Za. greba v Ljubljano ln iz Ljubljane v Zagreb. Vlak bo odhajal ob sobotah in dnevih pred prazniki okrog 11. zvečer iz Zagreba v Ljubljano ter iz Ljubljane v nedeljo in na praznik zvečer okrog pol 10. v Zagreb. S tem odlokom je ministrstvo pokazalo pravo razumevanje za razvoj naše turistike ter na ta način omogočilo hrvatskim turistom poset naših koč. * Razstava čipk ln vezenin na Bledu. Dne 5. julija bo otvorjena na Bledu velika propagandna razstava slovenskih čipkarskih del in jugoslovanskih narodnih vezenin. Razstavo oriredi v blejski šc!i Državni osrednji zavod za ženski domači obrt Iz Ljubljane. * Velika dražba v Skoplju. Danes bodo prodali na dražbi štiri ulice z 92 hišami. Te gradbe so last trgovca Stakljeviča, ki je pred 7 leti kupil velik kompleks ter zgradil na njem nove stanovanjske hiše. Mož pa ni imel sreče in sedai se bodo hiše prodale na dražbi. Stanovalci teh 92 hiš so v velikih skrbeh, kaj bo z njimi, ker s» govori o raznih načrtih prezidave in ustanove raznih tovaren. Za dražbo pa vlada tudi drugače zanimanje, ker se pri nas še ni dogodilo, da b. se dražilo 4 uiice z 92 hišami. Kino Isednie avstrijske republike čim dostopnejše sprejme in da tujci odneso dober vtis in najlepše spomine iz naše bele Ljubljane. Načrt izleta je: 7. Julija: zjutraj sprejem gostov Med. Univ. dr. Albert Trtnik ordlnira m 1. julijem od pol lO do pol 12 in od 4 do 5 Gledališka ulica 12/1. ,.8chalz Univerzal" tehtnica je Tnakemu trgovcu, obrtniku in mesarju neobhodno potrebna. Zahtevajte brezobveino ponudbo ali poset zastopnika. — Jogo Schuli d. i o. z. v Ljubljani. Najboljše, naftrajnejše, zato 13 oajcenepel ob državni meji v Podkorenu, ob 7.30 sprejem gostov na Jeseničan i;i skupen zajtrk, ob 8.30 ogled tovarne KID na Savi, 11.30 skupno kosilo v restavraciji KID, 13.45 odhod z vlakom na Dobiavo. nato peš skozi Vintgar na Bled, na Bledu prosta zabava v zdraviliškem domu ob 19. odhod z vozili v Ljubljano, ob 21 pozdravni večer in večerja v restavraCji »Zvezda«. — 8. julija: 8.30 zbirališče g; s ov na vrtu restavracije »Zvezda«, po-neje poset ljubljanskega gradu, dežehe?a muzeja, Narodne galerije iz Zbornice za trgovino, cbrt in industrijo, odhod skozi tivolski park v hotei »Bellevui«, kjer je skupno kosiio. Popoldne povraten gostov v domovino. u— Znani dolgoletni najemnik restavracije hotela »Slon« g. Josip Mastnak zapusti Ljubljano in se preseli na svoje posestvo na Dobrni pri Celiu, kjer namerava prirediti svojo vilo v prvovrsten hotel. u— Mestno kopališče Medno. Opozarjamo ponovno, da je bilo to kopališče otvor-jeno 3. t. m. Za prevoz posetnikov je preskrbela Splošna mala železniška družba s tem, da ie upeljala redni avtobusni promet vsako uro od postajališča pri Figovcu. u— Znani vojvodinski psihografolog ostane samo še 2 dni, v četrtek in petek v Ljubljani ter sprejema obiske v hotelu »Slon«. Analiza rokopisov, preteklost, sedanjost, bodočnost, uspeh pri kupčiji itd. Dela znanstveno po sistemu prof. E Kret-schmerja. 896 Iz Maribora a— Državni upokojenci v Mariboru brez pokojnine. Med mariborskimi upokojenci in rentniki vlada upravičena nevolja, ker še niti včeraj niso prejeli vsi svojih že itak bornih prejemkov. Izgovarjanje na praznike ne more držati, ker se dogotavlja tako-zvani platni spisak že okrog 15. vsakega meseca. Prizadeti vpokojenci se zato obračajo na finančno direkcijo v Ljubljani s prošnjo, da stvar takoj uredi. a— Poroka. Včeraj opoldne se le poročil v Mariboru g. Edvard Žižek, trgovec iz Ljutomera z gdč. Leopoldino Virt. Čestitamo! a— Ustanovitev Rdečega križa v Po-brežju. V Pobrežju pri Mariboru je ustanovljen krajevni odbor Rdečega križa. Za predsednika je bil izvoljen upokojeni žan-darmerijski poročnik g. Matiia Volk s Po-brežja. Cesta na Brezje št. 36.. kamor naj se pošiljajo eventualni dopisi. a— Zgodovinske zanimivosti v Jareninl. Dve graščini še dandanes kljubujeta zobu časa — Jareninski in Pesniški dvor — da-si niti zdaleka nimata več nekdanje gospodujoče oblike in opreme srednjeveške im-pozantnoti. Zdrobljeni po turškem udarcu se nista nikdar več mogli dvigniti do one moči in veljave, niti vnanje niti notranje, ter predstavljata dandanes le še skromni stavbi. Da pa so bile nekdaj graščine tudi v Spodnjem Gačniku, Poličkem vrhu (dvor Ledinek) in v Vajgnu (selo Zupanič), o tem pričajo nasipi, ki so držali vodo v ogromnih ribnikih ob graščini ter so nudili ob samotnih zidovih lov na ribe in povodne ptice. Škoda, da nasip v Vajgnu že razpada. Naj bi ti pametniki ostali kot spomeniki davnih dni. a— Avtobusni Izlet na Plitvička jezera. Mestni avtobusni promet v Mariboru pripravlja za prvo polovico avgusta meseca velik avto-izlet Maribor-Rogaška Slatina -Krapinske Toplice-Samobor-Karlovac-Plit-vička jezera-Senj-Novi-Crikvenica-Kraljevi-ca-Sušak in nazaj skozi Gorski Kotar na Karlovac-Zagreb-Maribor. Cena celokupne vožnje tja in nazaj približno 600 Din za osebo. Kdor se zanima za to izredno lepo in zelo ugodno potovanje, naj se prijavi najkasneje do 15. t. m. osebno, pismeno ali telefonsko (tel. št. 31) pri mestnem avtobusnem prometu v Mariboru, Plinariiiška ulica 9. (pri g. Neraliču), kjer se dobe tudi vse natančnejše informacije. Takoj po zadostno prijavljenem številu bo sklicano posvetovanje zaradi aranžmana potovanja. Mestni avtobusni promet bi dal za sedaj na razpolago enega svojih najboljših vozov z 18 zelo udobnimi sedeži. a— Mesee dela rešilnega oddelka. Meseca julija je mariborski rešilni oddelek posredoval v 188 primerih, in sicer v 105 nezgodah pri delu, v prometu in na cesti, 18 primerov je bilo kirurgičnega značaja, intervencij zaradi notranjih poškodb 22, porodov, ki so zahtevali intervencijo rešilnega oddelka, je bilo 23, duševnih in živčnih motenj 9, trije samomori in 8 raznih nezgod. Za obvladanje tega dela sta bila potrebna dva zdravnika in 404 možje. Povprečno je posredoval rešilni oddelek v preteklem mesecu osemkrat na dan. V primeru z mesecem majem je bilo meseca junija 32 nezgod več, kar pomeni za letos rekordno število. Rešilni avto je nastopil v 130 primerih in ob 58 manjših nezgodah je zadostovala prva pomoč na rešilni postaji. Zaradi požarov je interveniralo moštvo rešilne postaje pretekli mesec samo enkrat. a— Stavbna zadruga Ribniška koča v Mariboru obvešča svoje člane, da se bo vršil zadružni redni letni občni zbor dne 15. tm. ob 19. v restavraciji Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. a— Premeten slepar. Mariborski policij! se je včeraj posrečilo zasačiti v Mariboru že dolgo časa od naših in avstriiskih oblasti iskanega ter zasledovanega nrovizijske-ga potnika Feliksa Tripleta iz Gradca, ki ima na vesti cel register grehov. Tako je med drugim neki mariborski tvrdki pod pretvezo, da ve za kunca, izvabil 15. junija motorno kolo vredno 20.000 Din ter ga doslej ni niti vrnil, niti izročil eventuelnega izkupička. Razen tega je Triplet tudi neko drugo mariborsko tvrdko ogoljufal za približno 10.000 Din. Premeteni slepar je bil takoj izročen okrožnemu sodišču, kjer bo odslužil svojo kazen, potem pa z eskorto odpremljen v Avstrijo, kjer se tudi zanimajo zanj oblasti. a— Brezobziren kolesar. Včeraj popoldne Je neki brezobziren kolesar zaletel v Nežiko Fras od Sv. Trojice ter jo podrl na tla. Ponesrečenka je dobila težjo poškodbo nad levim očesom ter ji je rešilni oddelek nudil prvo pomoč. | Kino Ljubljanski dvor! | Zadnji M Zadnjič! Izpoved vojnega kurata Igo Svm! | Ob 4., H n* 7.. H8-. 9. Tel 27* | a— Rlzlko dela. V Studencu le prišel pri neki stavbi nameščeni 55 letni zidar Jakob Uranič po nesreči z levo nogo pod plaz stavbnega materijala. Dobil je tako težke kontuzije, da so ga morali na odredbo zdravnika prepeljati v bolnico. Iz Celja e— Jubilejni kongres srednješolcev r Celju. V dnevih od 5. do 8. t. m. bo priredila v Celju Zveza jugoslovenskin srednješolskih udruženj v proslavo 10 letnice svojega obstoja velik jubilejni kongres z naslednjim sporedom: 5. t. m. ob 9. dopoldne v telovadnici Sokolskega društva slovesna otvoritev kongresa, 6. t. m. ob pol 21. v gornjih prostorih Narodnega doma slavnostna akademija s koncertnimi, deklama-cijskimi in dramskimi točkami ter s prosto zabavo, 7. t. m. ob pol 16. na Glaziji športne lahkoatletske ln nogometne tekme, 8. t. m. pa izlet v Rogaško Slatino. Dolžnost naše zavedne rodoljubne javnosti je, da se vseh naštetih dijaških prireditev v čim večjem številu udeleži. e— Zahvala podružnic Jugoslovanske Matice in »Soče« r Celju. Po završenem letošnjem emigrantskem kongresu v našem Celju in z njim združeni prireditvi se je sestal prireditveni odbor tukajšnjih podružnic Jugoslovenske Matice in >Soče«, ki čuti prijetno dolžnost, da se na nesebičnem in požrtvovalnem delu, ki ga je zahtevala naša obširna prireditev, vsem dobrotnikom, obiskovalcem in sotrudnikom prav iskreno zahvali. Ponavljajoči dolžno zahvalo, javljamo obenem, da smo pri vsem neugodnem vremenu v gmotnem pogledu dobro odrezali, in to nas navdušuje do še odločnejšega delovanja za nase zunanje rojaka in za našo milo Jugoslavijo. Zato pa z zaupanjem zremo v bodočnost ter kličemo: »Na veselo svidenje prihodnje leto!« — Odbora podružnic Jugoslovenske Matice in >Soče< v Celju. e— Nocojšnji kres na Starem gradu. Nocoj zažgeta celjski podružnici Ciril Metodove družbe, moška in ženska, na celjskem Starem gradu velik kres v počaščenje spomina velikih slovanskih blagovestnikov in v znamenje še vedno živo in neugasno plamteče ljubezni do naših bratov in sester onstran državnih mej. Ob tej priliki se bodo zbirali prostovoljni prispevki po mestu in upata podružnici, da bosta mogli poslati centrali CMD prav lep prispevek. e— Smrtna kosa. V Zavodni pri Celiu je umrla 1. t. m. 23 letna šivilja Zofiia Košiče-va. e— čigavo Je žensko kolo? Orožniška postaja v Št. Petru pri Mariboru je obvestila policijski oddelek celjskega sreskega poglavarstva, da je koncem junija zaplenila nekemu Gašperju P. iz Zg. Dupleka dobro ohranjeno žensko kolo, o katerem sumijo orožniki, da je bilo nekje ukradeno. P. se zagovarja, da je kupil kolo za 600 Din od nezranega moškega v bližini Zg. Poljskave. Kolo je črno pleskano. ima odtrgano tovarniško znamko, je brez številke in brez zaščitne mreže, ima moško sedlo in prosti tek sistema 70 80 80 60 Smer vetra in brzina v m in sek. SE1 E 1 W 2 SE2 I 50 NNW 4 70 mirno Jo si O 4 1 4 1 Padavine Vrsta dež dei dež dež dež t mm do 7. are 0-3 03 Najvišja temeperatura danes v Ljubljani 26.4, najnižja 13.6. Solnce vzhaja ob 4.16, zahaja ob 19.50, luna vzhaja ob 9.58, zahaja ob 16.23. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Pretežno jasno in bolj vroče; malo ne« varnosti za nevihte. vseJrakor aiil« oenJti trud SK Ilirije ta M bo gotovo oddolžita z obilnim posetom. Obe tekmt se vršita na igrišču Ilirij«. Pričet ek se objai-t pravočasno. Gospodarstvo Nov val konkurzov v prvem polletju Jugoslovensko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu je sestavilo statistiko konkurzov za pretekli mesec, tako da nam je mogoče pregledati gibanje konkurzov v prvi polovici t. 1. Kakor znano, se je letos v Srbiji pojavil nov močan val konkurzov. ki je zajel tudi stare in solidne tvrdke. Ta val, ki je v prvem četrtletju t. 1. ostal neopazen v pre-čanskih krajih, je v drugem četrtletju t. 1. našel močnejši odmev tudi na Hrvatskem. Še v aprilu je število konkurzov v prečan-skih krajih znašalo le 14 napram 25 v istem mesecu preteklega leta. V maju pa se je to šlevilo dvignilo že nad 28 napram 22 v maju pr. 1. in v juniju na 26 napram 21 v Juniju pr. 1. To povečanje števila konkurzov, ki se .je j>ojavilo v zadnjih dveh mesecih tudi v prečanskih krajih, pa odpade večinoma le na Hrvatsko in Slavonijo, kier so nekatere tvrdke prišle v plačilne težkoče zaradi izgub pri konkurzih v Srbiji. Statistika konkurzov za junij. Po podatkih omenjenega društva je bilo v juniju v vsej državi registriranih 105 konkurzov (v juniju pr. 1. samo 46), napram v maju in 104 v aprilu. Kakor v prejšnjih mesecih, odpade tudi v juniju pretežni del konkurzov na Srbijo in Črno goro, in sicer 79 (lani 24), tako da se je napram lani število več kakor potrojilo. Na Hrvatskem in v Slavoniji je bilo zabeleženih 9 konkurzov (lani samo 3). v Sloveniji 8 (lani 12), v Vojvodini 8 (lani 6) in v Bosni in Hercegovini 1 (lani 0). Skupno število konkurzov ie je v juniju napram juniju pr. 1. povečalo za 183 odstotkov. Konkurzi v prvem polletja. V prvem polletju t. 1. je bilo v vsej drža- vi zabeleženih 610 konkurzov, kar predstavlja za to razdobje rekordno število, kajti v prvem polletju pr. 1. je bilo zabeleženih le 486 konkurzov, v I. polletju 1927. 605 konkurzov in v I. polletju 1926 le 392 konkurzov. V I. in II. četrtletju zadnjih treh let je bilo skupno število konkurzov v naši državi naslednje: 1929 1928 1927 I. četrtletje 303 266 349 II. četrtletje 307 220 256 I. polletje 610 486 605 Najslabše smo odrezali v drugem četrtletju, ko bi moralo število konkurzov zaradi sezonskih vplivov pasti. V tem četrtletju smo imeli skoro za 50 % več konkurzov kakor lani. V glavnem pa je povečanje števila konkurzov povzročilo ogromno naraščanje insolvenc v Srbiji, kajti od vseh v I. polletju t. 1. registriranih konkurzov odpade nič manj kakor 81.3 % na Srbijo in Črno goro, 7.2 % na Hrvatsko in Slavonijo, 5.6 % na Vojvodino, 5.1 na Slovenijo in Dalmacijo in 0.8% na Bosno in Hercegovino. V posameznih pravnih področjih naše države smo namreč imeli v I. polletju naslednje število konkurzov: v Srbiji in Orni gori 496 (lani 338), v Hrvatski in Slavoniji 44 (lani 48), v Vojvodini 34 (lani 38), v Sloveniji in Dalmaciji 31 (lani 57) in v Bosni in Hercegovini 5 (lani 5). V prečanskih krajih opažamo navzlic naraščanju konkurzov v zadnjih dveh mesecih za prvo polletje manjše število konkurzov, predvsem v Sloveniji in Dalmaciji, kjer je v prvem polletju padlo število konkurzov na 31 napram 57 v prvem polletju pr. 1. Gibanje konkurzov v I. in II. četrtletju zadnjih treh let v Srbiji in Črni gori na eni strani in v prečanskih pokrajinah na drugi strani je najbolj razvidno iz naslednje tabele (v okle-pajih odgovarjajoči podatki za 1. 1928. in 19270: Srbija in Preč. pokr. Črna gora T. četrti. 257 (186, 228) 46 (80, 121) II. četrti. 239 (152. 164) 68 (68. 92) I. polletje 496 (3138, 392) 115 (148, 213) Iz zgornje tabele je razvidno, kako občutno se je povečalo število konkurzov v Srbiji in Črni gori. V prečanskih pokrajinah opažamo za prvo četrtletje napram odgovarjajočim razdobjem prejšnjih let še znatno nazadovanje, v drugem četrtletju pa je število isto, kakor lani, vendar pa manjše kakor leta 1927. O vzrokih novega vala konkurzov, ki ima svoj izvor v Srbiji, si je težko ustvariti j ra-vo sliko. Brez dvoma je naraščanje konkurzov v Srbiji še j>osledica konsolidacije gospodarskih in valutarnih razmer v naši državi, ki jo je spremljala težka gospodarska kriza. Ta kriza pa se je v prečanskih krajih pojavila mnogo prej, kakor v Srbiji, kjer je šele v zadnjem času dosegla kulminaeijsko točko, medtem ko so 6e v prečanskih pokrajinah razmere že predlanskim pričele boljšati, številne finančno nezdrave tvrdke so se lahko še držale do letos, deloma zaradi manjše davčne obremenitve in zaradi več-ib državnih investicij v Srbiji, ki so povečale kupno moč prebivalstva. Čim pa so se pričeli množiti konkurzi, je postalo sevpda neizogibno, da so zaradi konkurzov nezdravih elementov v trgovini postale insolventne tudi starejše tvrdke, ki* bi bile drugače življenja zmožne. Seveda tudi naraščajoče obdavčenje in končno izenačenje davkov v naši državi ni moglo ostati brez vpliva in je proces razčiščenja le pospešilo. = Osnovna glavnica-"Privilegirane agrarne banke bo najbrž znašala pol milijarde Din. Vladni komisar Privilegirane banke g. Vojin Gjuričič se je vrnil iz svojega propagandnega potovanja po Vojvodini ter je izjavil, da se da brez težkoč doseči, da bo vpisanih za pol milijarde Din delnic, zlasti če se bo industrija pri vpisu bolje izkazala kakor doslej. Agrarna banka s pol milijarde osnovne delniške glavnice namesto prvotno nameravanih 300 milijonov bo gotovo imela velik ugled ter bo lažje stopila v zvezo z inozemskimi denarnimi zavodi v svrho ugodnega plasiranja zastavnih listov, ki jih bo izdajala. Gosp. Gjuričič bo svoje propagandno potovanje nadaljeval ter bo predvsem posetil §e Niš in ostala mesta v Južni Srbiji. = Kongres Mednarodne trgovske zbornice v Amsterdamu. Od 8. do 13. t m. se bo vršil v Amsterdamu letošnji konjrres Mednarodne trgovske zbornice. Na kongresu se bo razpravljalo v prvi vrsti o naslednjih gospodarskih problemih: 1.) Gospodarska obnova Kitajske. 2.) Dobre in slabe strani privatnega gospodarstva v zvezi z javnopravnimi gospodarskimi obrati. 3.) Trgovinska politika in ovire v mednarodni trgovini. a solncu in oh morju. varujejo nežno koso ulida kreme. Pred solnčanjem, kopanjem in spanjem-Elida Creme de chaque heure! Po kopeljl in vsak čas podnevi Elida Creme de chaque heure. 4.) Znižanje carin, ukinjenje izvoznih in uvoznih prepovedi in omejitev, vprašanje klavzule o največjih ugodnostih, prostost zračnega prometa itd. 5.) Dvojno obdavčenje. 6.) Vprašanje mednarodnih velesejmov. Naš nacijonalni odbor Mednarodne trgovske zbornice bo delegiral v Amsterdam 10 članov. Ljubljanska Zbornica za TOI bo zastopana po svojem predsedniku g. Ivanu Jela-činu in tajniku g. Ivanu Mohoriču. = Seja upravnega odbora Narodne banke. V torek se je vršila seja upravnega odbora Narodne banke, na kateri je guverner g. Bajloni poročal o reviziji kreditov pri podružnicah v notranjosti Srbije. Včeraj pa je pričel upravni odbor z revizijo kreditov pri centralni v Beogradu, ki bo trajala še danes in jutri. V soboto se bo vršila seja glavue-ga upravnega odbora. = V trgovski register so se vpisale naslednje tvrdke: »Nikotless«, družba z o. z. v Ljubljani, izdelovanje in prodaja protini-kotinskega preparata »Nikotless« (osn. glavnica lOO^OOO Din; poslov : Vokač Franc, Pe-hani Otmar, Praprotnik Edvard); >Jugu<, družba z o. z. v Mariboru, nakup in prodaja bicikljev. prevoznih in pogonskih strojev, šivalnih strojev itd. (osnovna glavnica 50 tisoč Din; poslov. Gustinčič Justin in Misi-ta Aleksander); »Mlinostavc, družba z o. z. v Starem dvoru pri Škofji Loki, gradba mlinov in trgovina s stroji (osn. glavnica 30.000 Din; poslov.: Čadež Avg. in Brcar Anton); Homan in Jamnik — »Jogurta«, tvornica brezalkoholnih pijač in soda vode v Kranju; Pogačnik in Regula, trgovina z mešanim blagom v Spodnjem Bregu pri Ptuju; Strlič in drug, trgovina z mešanim blagom v Ži-reh. = Zvišanje diskonta v Rumuniji. Rumun-ska Narodna banka je včeraj povišala diskont od 9 na 10 %. = Zvišanje diskonta v Bolgarski. Bolgarska Narodna banka je 2. t. m. zvišala diskont od 9 na 10 %. — V zadružni register so se vpisale naslednje zadruge: Kmetijska strojna zadruga v Gameljih. reg. z. z o. z.; Vodovodna zadruga, r. z. z o. z. na Sladki gori; Hranilnica in posojilnica v Stični, r. z. z n. z.; Mlekarska in živinorejska zadruga v Sv. Andražu v Halozah, r. z. z o. z.; »Ljudsk dom? v Šmartnem pri Kranju, r. z. z o. z.; Hmeljar-na na Vranskem, r. z z o. z. = Likvidacija. V likvidacijo je prešla Strojna zadruga v Hajdini. = Dobave. Dne 8. t. m. se bo vršila pri ekonomskem oddelku ministrstva za vojsko in mornarico v Beogradu licitacija glede dobave 100 komadov vagonskih plaht. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Dne 16. t. m. se bo vršila pri komandi 39. pehotnega polka v Celju licitacija glede dobave živil (zdrob, riž, sladkor, čaj, čebula, krompir), mila, 6ode ter glede dnevne dobave jajc, mleka kruha in mesa. (Pogoji so na vj>ogled pri omenjeni komandi.) Borze 3. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Večja je bila potreba v devizah na Dunaj, Berlin in Prago. Deviza na Newyork se je okrepila na 56.865, deviza na London pa na 276.26. Razen v devizi na Trst je vso ostalo potrebo krila Narodna oanka. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda ostala stabilna. Za aranžma je noti-rala 407 — 408, trgovala pa se je le kasa po 407. Investicijsko je popustilo na 83—84 brez prometa. Med bančnimi papirji so bili zaključki v Unionbanki po 202, v Srpslti po 152 in v Poljodelski po 16. Med industrijskimi papirji pa je bil promet v Gutmannu po 205 — 206. v Slaveksu jjo 100 in v Trboveljski po 420. Ob sklepu borznega sestanka je Trboveljska popustila na 465 — 467-5. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.875, Berlin 13.5575—13.5875 (13.5725). Bruseli 7.9107. Budimpešta 9.9342. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9905—8.0205 (8.0055), London 275.86—276.66 (276.26), Newyork DA 56.865, Pariz 222.90, Praga 168.20 — 169 56.825. Pariz 222.90. Praea 168.20-169 (1*6.60). Trst 297.05—299 05 (298.(15). Zagreb. London 275.86 — 276.66, New-vork 56.765 — 56.965, Pariz 221.95—223.95, Milan 296 955 — 298.955, Curih 1094.4 _ 1097.4, Amsterdam 22.83 — 22.89, Berlin 13.5575 — 13.5875, Dunaj 7.9905 — 8.0205, Praga 168.20-169. Dunaj. Beograd 12.465 — 12.505, Berlin 169.11 — 169.61, London 34.43625—34.53625, Milan 37.165 — 37-265, Newyork 709.95 do 712.45, Pariz 27-76 — 27.86, Praga 21-00625 do 21.08625, Curih 136.55 _ 137.05. Curih. Zagreb 9.1275, London 25.21, New-york 519.98, Pariz 20.3275, Milan 27-19875, Berlin 123 85, Dunaj 73.0725, Praga 15.285, Bukarešta 3.08375, Budimpešta 90.53, Sofiia 3.75, Varšava 58.27. Efekti Ljubljana. Celjska 170 den., Ljubljan. kreditna 123 d., Praštediona 850 d., Kreditni 170 d., Vevče 125 d, Ruše 275—285, Stavbna, 50 šešir 105, Kr. ind. dr. 260 d. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 407 — 408, kasa 407 — 408, za december 423 — 425, investicijsko 83 _ 84, agrarne 50.5; bančne vrednote: Praštediona 852.5 — 860, Union 202 — 203, Srpska 152 do 154, Jugo 82 — 83. Zemaljska 127 den., Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 16 do 16.5, Hrvatska 50 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 32 — 40, Gutmann 205 do 206, Slaveks 100 _ 101, Slavonija 176 bi., Šečerana 405 — 410, Ljevaonica 2oO — 210, Brod vagon 140 — 150, Union mlin 170 do 175, Vevče 125 den., Dubrovačka 500 blago. Jadranska 575 blago, Trbovlje 465—467.5, Beograd. Vojna škoda 406.5 — 407-25, za avgust 411.5 — 412.5, investicijsko 84-75 do 85.5, agrarne 49.5 — 50.5, Narodna banka 7700 den. Blagovna tržišča + Živinski sejem v Ljubljani (3. t. m.). Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 305 konj. 59 volov. 66 krav, 17 telet in 337 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 82 konj, 40 volov, 20 krav, 17 telet in 280 prašičkov. Glede na sedanji čas, ko imajo kmetovalci polno posla je bil dogon zelo velik. Kupčija se je živahno razvila. Precej se je kupovalo prašičkov in konj (nekaj klavnih tudi za Trst). Cene volom 60 ostale dalje čvrste, cene kravam in teletom pa so ostale nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: voli I. 11.50 Din. II. 10.50, III. 9.—, krave debele 5.50 — 7.50, krave klobasaric® 4—5 in teleta 13—15 Din. + Ljubljanska blagovna borza (3. t. m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov nežamanih bukovih plohov. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. — Nudili so: pšenico: baško, promptno( si. postaja, plač. v 30 dneh, mlevska tarifa) po 257.5 — 260, za julij po 262.5 — 265; koruzo: baško. promptno po 270.5 — 272.5; oves: baški, navadna tarifa, po 275—277-5; moko: >Og«, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plač. po prejemu, po 365 — 370. + Novosadska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 28 vag. pšenice, 51 koruze in 5 vag. moke. Pšenica: baška 207.50-212.50, baška potiska 210—215. sremska 210—212.50. Koruza: baška, srera-ska ta banaška 217.50—222.50. Moka: baška »Og« in »Ogg« 302.50—312.50; »2« 282.50—292.50; »5« 267.50—277.50; '»6« 260-265. Otrobi: sremski in banaški 120—130. + Dunajska borza za kmetijske proizvode (2. t. m.) Situacija se ni bistveno spremenila. Konsum je dalje rezerviran, ker čaka, kako bo izpadla nova letina. Uradni tečaji so ostali -nespremenjeni. + Dunajski svinjski sejem (2. t. m.) Dogon: 11.612 komadov, od tega 1469 iz Jugoslavije, 8266 iz Poljske in 897 iz Rumunije. Pri živahnem prometu so se pitane in mesne svinje podražile za 5 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2-40 do 2.45, angleške križane 2.40 — 2.60, kmečke 2-30 — 2.45, stare 2-25 — 2.35, mesne 2.25 — 2.80 šilinga. Iz življenja in Kaj bi znala povedati solnčnik in dežnik Dežnik je angleška iznajdba in je bil v začetku privilegij aristokracije — Prekucija, ki jo je dežnik povzročil v Ameriki — Dvoboj francoskega pisatelja pod dežnikom Človek, ki je napravil psa za svoje« ga prvega zvestega spremljevalca med živalmi, se je ozrl po tovarištvu tudi v mrtvih rečeh in menda ne bo nihče protestiral, če rečemo, da gre med te« poleg palice prvo mesto solnčniku deži mi in dežniku. Civilizirancu našega časa se bo čud« no zdelo, ampak res je le, da je ta ne* izogibni predmet človeku v družbo jedva 80 let. Kakor premnogo sličnih utenzilij, je tudi dežnik angleški — recimo — izum. Iznašel ga je pa Sa* muel For 1. 1852. Princip dežnika pa je prastar. Že v kitajskih rokopisih iz 11. stoletja najdemo zabeležen dežnik, čigar podoba krasi tudi reliefe kralje« ve palače v starodavnih Ninivah, fre« ske na grobnicah v Memfisu in Tebah. Vendar treba omeniti, da je bil dežnik v tedanjih časih privilegij kraljev in najvišjih svečenikov. Neki indijski kralj je nosil ponosen naslov »Gospo« dar belega slona in 24 dežnikov«.« In v resnici je ta kralj razpolagal z 24 solnčniki, ki so se razprostirali drug nad druoim in so imeli vsi skupaj eno samo palico. Štiri in dvajset nadstro* pij dežnikov pa je predstavljalo 24 de« žel, katerim je dotični kralj vladal. Z napredkom časa je postal dežnik manj ekskluziven predmet; vsaj v Evropi. V 15. stoletju so se ga že po« služevali italijanski grandi na konjih. Tedanji predhodnik dežnika je bil ne« kakšne vrste baldahin iz usnja. Bal« dahin so nosili v roki in so se nanj opirali tudi z nogo. Dvesto let pozne« je je prijadral dežnik na Angleško. Sprejeli so ga s precejšnjo nezauplji« vostjo. Našel se je celo zdravnik, ki ga je zavračal, češ da škoduje zdravju. Prvi dežniki so bili dragoceni. Raz* petino so tvorila ptičja peresa. Potem so perje nadomestili s svilo, ki je bi* la na vrhu prevlečena z voskom. To* da v tej obliki je bil dežnik še daleč od splošne uporabe. Nosili so ga samo gizdavi moški in našoperjene dame. In še ti so bili izpostavljeni javnemu posmehu in preziru. Najresnejše pri* zadete pa so se čutili kočijaži in no« silci baldahinov. Videli so v širjenju dežnika opasno konkurenčno sredstvo. V Ameriki je dežnik izzval pravca« to revolucijo. Bilo je 1. 1772., ko je neki bogatin v Baltimoreu dobil v dar dežnik iz Indije. Razpel ga je in šel z njim na ulico. Ženske so bežale pred njim kakor pred zmajem, konji so se plašili in protestirajočim kočij ažem se je pridružilo številno občinstvo na uli* ci. Slednjič se je našla tolpa, ki je ime* jitelja napadla in njegov »dekor« raz« trgala. O znanem francoskem pisatelju SaintesBeuveu pripovedujejo, da je proslavil dežnik s tem, da se je neke« ga deževnega dne dvobojeval. Ker pa je lilo iz neba, se je moral dvoboje« vati pod dežnikom, kar je posnel tudi njegov nasprotnik. In streljala sta se z nasprotnikom na pištole ... Tudi živaloslovec bi znal nekaj po* vedati o dežniku. Vešči poznavatelji živali pripovedujejo n. pr., da se ti* ger boji dežnika in da se ta zver lažje užene z dežnikom kakor s puško. Lo« vec, ki ne pogodi tigra s svinčenko, je lahko siguren, da ga bo krvoločna zverina napadla. Če pa ima pri sebi dežnik in ga razpne, je lahko brez skrbi, ker se ga tiger ne upa napasti. Tega pa mi ne podpišemo, ker smo mnenja, da bi bilo treba reč najprej preizkusiti. sveta Društvo proti zvočnikom V Berlinu se je osnovalo društvo, ki mu je namen pobijati kaljenje mi« ru s strani — zvočnikov. Društvo bo sestavljalo sezname lastnikov takšnih zvočnikov, ki se producirajo pri od« prtih oknih — kar je po cestnem re« du prepovedano — in bo nabiralo tu« di naslove neprostovoljnih žrtev ra« dija, da bodo nastopale pri ovadbah kot priče. Društvo stoji na stališču, da ni nihče prisiljen mirno poslušati nezaželjene brezžične produkcije. Kako pospešujejo na Francoskem zračni šport Pariški »Matin« je namenil gorenji kipec v vrednosti 5000 fr. onemu tekmovalcu, ki bi zmagal na bližnji nacijonalni letalski tekmi v Brayelleu. Amerika in evropska emigracija V noči od 30. junija na 1. julij je v Ameriki stopil v veljavo nov zakon o priseljevanju. Posebnost zakona je, da dovoljuje Nemčiji in Irski izredno vi« soko kvoto, dočim je priseljevanje drugih evropskih državljanov strogo omejeno. Navajamo iz novega zakona številke, ki odpadejo na posamezne evropske države: Jugoslavija 845, Italija 5802, Avstri« ja 1413, Češkoslovaška 2874, Poljska 6524, Rumunija 295, Francja 3086, Nemčija 25.975, Danska 1181, Belgija 1304, Anglija 6572, Irska 17.853, Nizo* zemska 3153, Norveška 2377, Rusija 2784, Švedska 3314, Švica 1707, Finska 569, Grška 307, Madžarska 869, Por« tugalska 440, Španija 252, Sirija 123, Turčija 226, Litavska 236, vse druge dežele pa po 100 duš. Čudežna operacija V Cluju na Erdeljskem so izvršili te dni operacijo, kakršni ni para v zgodovini medicinske vede. Mlad de« lavec je poskusil samomor. Ko so ga našli, je bil izgubil toliko krvi, da so ga umirajočeoa pripeljali na kliniko. Zdravniki so menili, da mu ni rešitve. Tedaj je avto v mestu povozil neko dekle in so jo pripeljali na kliniko. Tudi nje stanje je bilo brezupno. Hi« poma si je domislil mlad zdravnik, da bi bilo morda mogoče z dekletovo krvjo rešiti delavca. Toda krvi ji ni« so mogli odtegniti, ker bi pomenilo to njeno smrt. Torej bi bilo treba poča« kati, da umre. Dva zdravnika sta opa« zovala oba ranjenca, ki je jima srce navzlic vsem naporom čedalje slabe« je utripalo. Sekunde so bežale in mi« nute, končo sta zdravnika ugotovila, da je mladenka mrtva. Delavec je bil še živ. Z vso naglico so zvezali roko mrtvega dekleta z roko delavčevo in Max Schmeling, nemški boksarski prvak, k) le te dni v Newyorka premagal Baska Paolina in postal najresnejšl kandidat za svetovno prvenstvo v te] športni panogi. Šport na več strani Na Francoskem so prišle v modo športne prireditve, pri katerih se tekmovalci Izkazujejo t raznih športnih panogah. Naša slika nam kaže moment s taksne tekme, Id se je vršila te dni t Poissyju. Tekmovalci so morali opraviti najprv o 15 km na kolesih, potem so tekli peš, nato so morali plavati na razdaljo 30 m, končno so se morali pokazati še v skakanju, plezanju, hoji po vseh štirih ln v orodni telovadbi. Sin kralja šivalnih strojev umrl V Londonu je umrl sir Mortimei Singer, sin znanega fabrikanta šival* nih strojev Izaka Singerja. Mortimer, ki je podedoval večji del očetovega imetja, se je preselil iz Amerike na Angleško, kjer so mu dali 1920. kot angleškemu državljanu plemstvo za« radi njegovih velikih darov v dobro, delne svrhe. L. 1910. je doživel letal« sko nesrečo, pri kateri se ie ves polo* mil. Vendar je bil po svoiem ozdrav* ljenju spet navdušen letalec. Francosko prebivalstvo nazaduje V prvem četrtletju letošnjega leta je nazadovalo število francoskega prebivalstva za 70.205 duš. V isti dobi lanskega leta je bilo 7733 rojstev več nego smrti, v isti dobi predlanskega leta pa celo 32.525. Vzroke za letošnje nazadovanje je iskati deloma v nazadovanju števila porodov, deloma pa v večji umrljivosti zaradi znane epidemije hripe in letošnje hude zime. Ko je pračlovek Velezanimive najdbe in odkritj dilni list pračloveka — Palete Nobena starinoslovna panoga se v radnjem času ne goji v takem obsegu kakor egiptologija. Raziskovalci so se zlasti posvetili proučevanju dobe faraonov, ki nudi posebno v Dolini kraljev obilico interesantnega materi* jala. Nedavno se je vrnila iz Egipta na Dunaj ekspedicija prof. Junkerja, ki je v ondotnem Antropološkem za« vodu predaval o rezultatih svojega znanstvenega pohoda. Egipčani so bili v dobi pračloveka jako primitivni ljudje, je dejal raz* iskovalec. Najzanimivejše, kar je od« krila zadnja ekspedicija, pa so shram« be za živila. Praprebivalci Egipta so jih delali iz nilskega blata in ilovice. Kaj je pračlovek tiste dobe v teh kra« jih užival, ni težko ugeniti. Našle so se kosti nilskega konja poleg kosti goveda, ovac, koz in prašičev, pa tudi ostanki želv, ki so spadale med vsak* danjo hrano. Zelo važne so tudi najdbe, ki priča« jo o kulturni stopnji človeka tedanje« ga časa. Ekspedicija je našla različno orodje iz kremenca in vulkanskega pe« pela. Posebno značilne so kamenite žage, noži in špičaste pile, ki pričajo, da smemo prištevati pračloveka Egip« ta k neolitskemu kulturnemu krogu. Med najdbami je tudi mnogo pre* luknjanih črepinj, ostankov vrčev, ki so se nosili na pasovih, loncev z ro* čaji itd. Vzorci in dekoracije so takš« ni kakor jih naidemo danes pri sudan« skih ljudstvih. Kopači so izgrebli med drugim prekrasno bazaltno vazo in paleto za šmikanje, mnogo nakita, kamnitih biserov, naveskov iz zelene« ga kamenja in školjk. Še bogatejši je izbor nanrav iz kosti, igel in predme« tov jz slonovine. Eksoedicija se je zaman trudila, da bi odkrila pokopališče. Pač pa ie na« šla mrliče v sedeči pozi in tudi ležeče na trebuhu. Ni dvoma, da so prapre* še jedel želve a pri piramidah v Egiptu — Jeza šminkanje in pojedine mrtvih bivalci Egipta pokopavali mrtve v takšnih položajih. To pa kaže še na nekaj drugega — na to, da so se mrt* vi udeleževali pojedin živih, ki so bile obenem pojedine za mrliče. Podoba je, da se praljudje v teh krajih niso bali smrti in pokojnikov. Svojevrsten kult mrličev pa je bil razvit na čisto psihološki podlagi. Lov na kačo sredi Dunaja Na Dunaju so imeli v nedeljo po* poldne ob 16. dramatičen doživljaj. Iz ter ari j a Findeisove trgovine z ži* valmi v Wollzeili je na nepojasnjen način ušla rumena progasta kača, dol* ga približno 1 m. Nekaj časa se je vi* la po trotoarju. Ljudje so se ji umi* kali in odskakovali v silnem strahu za življenje in zdravje. Preden pa je komu šinilo v glavo, da bi bilo treba kačo spraviti na varno, si je plazilec sam poiskal zatočišče za neko ograjo. Šele zdaj je nastal pravem M semenj. Alarmirali so policijo, gasilce in reše* valno postajo! Gasilci so ograjo pre* maknili, in izza desk se je res pokaza* la kača, pred katero se je vse razbe« žalo. Le policijski uradnik je korajž« no potegnil sabljo in hotel presekati kačo na dvoje, vendar se mu to ni po« srečilo. Kača ga je ugnala. Siknila je parkrat proti njemu, da jo je urnih krač pobral v stran. Medtem so ljudje začeli ugibati, kaj bi kazalo ukreniti, da bi žival ne po* stala opasna življenju pasantov. Po* svetovanja pa so trajala toliko časa, da je kača poiskala pot nazaj v tera* rij, kamor je zlezla skozi neko špra* njo. In s tem je bilo dunajskeoa stra* hu konec, samo zvečer so si Dunaj* čani pripovedovali, kako junaški boj so izvojevali na Wollzeili, kjer se je pojavil — zmaj. Anekdota o Bernardu Shawu Bernard Sliaw je hud sovražnik vsakega ropota med jedjo in prav tako ne strpi ob takšnih prilikah nobene muži-ke. V Londonu obeduje najrajši v neki samotnejši restavraciji, kjer ima mir. Po daljšem času je nekoč spet posetil to restavracijo in baš, ko kosi, zasliši v svojo grozo zvoke salonske kapele v sosedni dvorani. Po prvi skladbi stopi k njemu kapelnik, ki ga je natakar opozoril na slavnega gosta, in ga vpraša spoštljivo: »Kaj bi radi, da vam zaigramo?« — »Partijo domina!« mu odvrne Shaw razkačeno. Letalo za 70 oseb V nekoliko tednih predado prometu novo ogromno letalo Dornierovih delavnic ob Bodenskem jezeru. Krilna razpetina mu je 48 ni. dočim je znašala pri doslej največjem Dornierovem aparatu 28 m. Površina kril meri 467 kvadratnih metrov. Letalo bo imelo 12 motorjev po 500 k. s., skupaj torej 6000 k. s. Doslej največje letalo je razpolagalo samo z 2000 k. s., »Grof Zeppelin« pa z 2250 k. s. Prazni aparat tehta 35 tisoč kg, brzina mu bo lahko 250 km na uro. Kabine bodo sprejele lahko 60 potnikov, posadko bo tvorilo 10 mož. Letalo ima električno kuhinjo in je zgrajeno vse iz duraluminija. Novi častni doktorji oxiordske univerze Oxfordska univerza Je Izvolila za svoje častne doktorje generala Dawesa, ameriškega poslanika na angleškem dvoru, markiza de Merry del Val, španskega poslanika, Mahmuda pašo, egiptske-ga ministrskega predsednika. In francoskega maršala Lyauteya, ki se pa rao ostalih žuDali. Misel Drireiati slične tečaie za do-sebne vi.eoiitelie za mladino bi se moralo realizirati z vso skrbnostjo tudi do vseli iu-ccslovenskih sokolskih žuDah. Kar ie bilo storieneza dosedai od žud samih oa tudi od JSS. ne zadostuie. ker tudi nri nas silno orimanikuie Dravi,i vodnikov za mladinske oddelke. Sokolstvo na Češkem vrši tudi zelo važno manišitiisko delo v Dokraiinah. kier orevladuie nemški živeli. V zadniem času smo čuli da ie kuuila COS ob sodelovaniu celokuDne oreanizaciie veliko nišo v Deči-ru da dobe tamkaj vsa narodna dništva svoi dom. Polee fesa Da ima ČOS še syoi manjšinski zaklad, odkoder daie DodDore pridnim manišinskim društvom. Tako Me oo-magala nakupiti Sokoiu Viden X na Dunaru stavbo za 300.000 Kč. da si uredi telovadnico. Iz tega zaklada je bila podeljena 13 društvom podpora v skupnem iznosu 128 tisoč Kč 36 društev Da ie preielo telovadno orodie v skupni vrednosti Dreko 42 tisoč kron. Da se vrši tudi dobro organizirano manjšinsko delo elede prosvetne povzdize v ponemčenem ozemliu. ie iasno samo ob sebi. K sokolskemu prazniku v Ormožu. V nedelio 16. iuniia' ie Ormož pozdravil v svoji sredi Sokolstvo od Drave in Mure. Vršil se ie VI. okrožni zlet Dravskega sokolskega okrožia s sodelovanjem Murskega okrožja. Po sprevodu, ki je burno po-zdravlian prikoraka! na okusno okrašeno telovadišče v mestnem loeu so se vršile skušnie in noooldne leDo usoe! okrožni telovadni nastoo. ki za ie dobro in točno vodil okrozn' načelnik br. Komarc iz Ptuia. Vsi so se potrudili Dosebno moški naraščaj z br. Pertotom in naša stara garda iz Ormoža in Ljutomera. Na nastoDu ie še govoril župni starosta br. prof. dr. M. Ko-vačič. — pozdravil sokolski Ormož in bodril k skupnemu delu z br. Hrvati, ki so v tako velikem številu oosetili to slavlie Dobro obiskana veselica ip leno zakliučila krasen sokolski praznik Dravskega sokolskega okrožia v Ormožu! Le nanrei! Plačilni natakar zmožen kavcije in nemščine, dobi stalno mesto v restavraciji Hotela Štrukelj. • Češnje so letos dobro obrodile!* Za rimo Jih obranite najbolje v WECK-ovlb čašah za vkuhavanje. Tovarniška zaloga za celo državo pri tv. Fruclus, Ljubljana. Krekov trg 10.-I. Maribor: Carl Lotz in Pinter & Lenard. CeHe: Jo-sio Jagodlič. Zahtevajte cenik! Weck Kupujte „Zvezdanko"! krepi in zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIh Ljubljana VII. Kdor je nezadovoljen s svojim krohora ali pacivom,naj poskusi peči x pa bo takoj nadvse zadovoljeni ffavna zahvala. Gospodu dr. Janku Hafnerju, specialistu v Ljubljani, se tem potom zahvaljujem, ker me je s svojo spretno operacijo rešil gotove smrti, »ie? Prinčič Lojze, Laško. k -s j Livar ja-mojstra za lito železo, bron in belo kovino SPREJMEMO pod ugodlnimi pogoji za veliko tovarno v Dalmaciji. Ponudbe na poštni predal 167, Ljubljana. 8837 En gros Specijalltt En detail trgovina yozičkov in koles V zalogi kolesne opreme in Igrače pa otroke Renoviranie koles, vozičkov in šivalnih strojev Ceniki franko. ZGMELROK OTON Tržaška cesta — Glince Marijin trg 8 Več dobrih zidarjev za trajno delo izven Ljubljane sprejme takoj gradbeno podjetje inž. jos. DEDEK, mestni stavbenik Ljubljana, Žibertova ulica 7. 8 Hladilne naprave izolirane s plutovino ra gospodinjstvo, gostilne in mlekarne izdeluje »Veha« d. z o. z., Ljubljana Gosposvetska cesta 8. Autoraatlčne hladilnice brez leda! (D ^Jteform ste/elenieah konzervirate sadje in povrtnine najzanesljiveje in najceneje. 7976a Glavna zaloga za Jugoslavijo pri tvrd-ki Lovro Petovar, Ivanjkovci. NEČISTO KR katar v želodcu in nervoznost lečijo „Si§margy " pastiij« Najnovejša in najboljša iznajdba francoskega učenjaka DR. POMARET-a -Pariz. Po četrti škatlji (180 pastil) po-stane kri čista; želodec je gotovo izle-čen, a nervoznost se zelo zmanjša. Kdor dosedaj ni poskusil, naj poskusi, pa se bo po pirvi škatlji uveril o vrednosti tega leka. Posamezna škatljica 130 Din Odobreno z rešenjem Ministarstva Narodnog Zdravlja Nr. 43367. Navodila pošlje proti vpošiljatvi 2-din. znamke: JOSIP PANTIČ, BEOGRAD Kraljice Natalije 5 (v dvorišču) Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi na dan 11. julija 1929: 10.000 kg jamskih tračnic Tračnice morajo biti 6 m dolge, 55 mim visoke, teža na meter dolžine 7 kg. Ponudbo je koliko vati s 5 Din. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, št. 6225. Q1eduUsHe odre opozarjamo na ljudsko igro tHo&ovttjaei spisal Fr. Govekar III. izdaja Broširana knjiga velja Din 20.— Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani zrn Sm (Uofsšea, i zdel ovalnic a perila vljudno naznanjam cenjenim odjemalcem, da sem preselila svoje poslovne prostore V (t0olfovo ul. 12 dvotilee „Otct$nev dom" i ii H&XXXXXKXXXXXXXXX xxxxx X X X X X X X X « X X X X X X X LAHOV EUXIR, ki zdravi želodec, je R. VLAHOV odlikovan na vseh svetovnih izložbah. Ime vlahov z našo etiketo Je zaščiteno po vseb državah sveta. Čuvajte se ponarejanji xxxxx xxxxxxxx St. 492 - pers. 8847 Razpis službe. V smislu sklepa občinske uprave ljubljanske z dne 26. junija 1929 razpisuje predsedstvo mestnega mag. v Ljubljani službeno mesto finančno - političnega referenta, ki bo obenem izvrševal računsko kontrolo mestne uprave. Delokrog finančno-polltičnega referenta se predpiše s posebnim pravilnikom. Pogoj za to službo sita dovršeni juridični študij in večletna finančna praksa. Mesto je pogodbeno in se medsebojno določijo službeni pogoji. Prošnje naj se vlagajo z dokazili o neoporečnosti, zdravju in jugoslovanskem državljanstvu pri predsedstvu mestnega magistrata do 1. avgusta 1929. Mestni magistrat v Ljubljani, dne I. julija 1929. Zupan: Dr. Dlako Puc L r, , Žrebanje I. razreda se približuje! Zato se požurite z naročbo srečk I. razreda 18. kola. Z minimalnim rizikom vam je omogočeno, > pošteno korpuientno damo Pisati prosim pod »Premožen trgovec« na oglasni oddelek »Jutra«. 23405 Dotična gospodična ki je v nedeljo. 30. junija izstopila na Črnučah iz vlaka. ki odpelje iz Kamnika ob Vi 7. uri. se prosi za naslov pod šifro »Opazovana od turista« na oglasni oddelek »Jutra«. 23392 r» A * >J ' '' Klavirji Steinway, BSsendorfer. Hol-zl & Heitzmann. Forster in č"o hrano. Naslov v oglas. ] Stingl so nesporno najboljši oddelku »Jutra«. 23400 in jih dobite na najmanjše obroke le pri tvrdki Alfonz Breznik Ljubljana, Mestni trg št. 3 22593 Klavirji! Strokovnjaško popravilo klavirjev in harmonijev, kakor tndi čisto uglaševanje, se najceneje izgotavlja v tovarni 'klavirjev Warbmek. Gregorčičeva o — 2 minuti od univerze. 22948 Prazno sobico snažno, e kuhinjo ali prazno 6obo s štedilnikom, četudi v podstrešju, iščem si. avgustom. Cenj. ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Stanovanje 2228«. 22233 Sobo s posebnim v hodom, v bližini sv. Jakoba oddam takoj solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23399 Na stanovanje vzamem 2 gospodični uradnici ali 2 gospoda uradnika. Soba zračna in soinčna Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 23401 Sobo lepo opremljeno, z elektr. razsvetljavo, parketirano in s prostim vhodom takoj oddam. — Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 23402 Sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23380 Dve sobi » pritiklinami išče državni uradnik brez otrok. Feis, Zg. Šiška 5. 23451 4 veverice letošnje, ljubke, udomačene. proda najvišjemu ponudniku Bradač, Podhosta-Toplice, Dolenjsko. 23156 Kranjskih čebel kupim par panjev. — Ponudbe na; V. Cascio. Rakek. 23345 Mladega volčjaka čistokrvnega kupi m. Ponudbe na. oglasni oddelek »Jutra« pod »Volčjak«. 23439 se priporoča za izdelovanje oblek in perila. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23379 Avtokaroserije in vozove izdeluje Kunstler. Ljubljana. Lepi pot fpri tobačni tovarni). ' 23404 Avtokaroserije izdeluje solidno po zmerni ceni Ferdo Laznik. strojno kolarstvo, Radeč«. 160 Pozor, letoviščarS! Pension Ribič, Stara Fužina, Bohinjsko jezero — s 16 posteljami, čoln, kopanje v naravi na prostem. Dnevna cena 70 Din. Ivan Ražen. 23277 Brezplačen prospekt informacije iz filma, navodila za pot k filmu, nasveti za "uspeh pri filmu, ntojekti in predračuni r filmu. — Odkupimo dobre filmske ideje. Pišite na: »Kompas«, Beograd, pešt. prctinac 433. 22262 N. Sadlucki hirosof. grafoiog. sprejema vsaki dan med 9. in 12. ter 14. in 19. uro v Celju — hotel »Evropa« 19. Ostane samo 8 dni. 23-165 Svarilo! V noči od 2.—3. je bila ukradena velika aspiilistra v Groharjevi ulici št. 15, v sle d česar se pred nakupom svari 23411 Sostanovalca boljšega sprejmem v vso oskrbo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 23448 Preprosto sobico išče dijak, ki plača 100 Din Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Brez odloga«. 23427 Prazno sobo in kuhinjo ali več o sobo. v katero se lahko postavi [ štedilnik, vzamem v najem I Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj«. 23424 Sobo s posebnim vhcdom in električno ra.zsvetljavo takoj poceni oddam v Dravljah. Avto zveza. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 23423 Lepo sobo oddam takr.j eni ali dvema osebama v Kolodvorski ulici 34/II, desno. 23422 Rujava aktovka v kateri je bil detektor Telefunken s slušalkami je bila dne 2. julija pozabljena. v gorenjskem vlaku, ki odpelje iz Ljubljane ob 14.40. Najditelj se naproša, da sporoči svoj naslov na osrlasni oddelek »Jutra« pod šifro »Telefunken«. 23442 Vsled opustitve cbrata prodam popolnoma nerabljen s troj štev. 8 z »Intarso«, z znatno izgubo. Stroj sem pravkar prejel in je še zapokan — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stroj Intarso«. 23159 častna Izjava Podpisani ključavničar > kurilnici II. gorenjski ko-lcdvor obžalujem, da sem v dneh 27. in 28. junija t. 1. v gostilni, torej na očitnem kraju žali! gda. Jožeta Novaka, poslovodjo kurilnice d. ž. v pok. Zahvaljujem se mu. da je odstopil od tožbe proti meni. — V Ljubljani. 3. julija 1929. Ivan Perharič. 23429 Malinovec Oranžada Limonada Na drobno Na debelo Ljubljana Sv. Petra ces!a 13 Prazno sobo na Poljanski ce-ti št. 33/n oddam gospodični ali vdovi 23450 Opremljeno sobo « po'ebnim vhodom, najraje v centru mesta, v visokem pritličju ali I. nadstr. iščem s 1. septembrom. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Soba 10«. 23452 Obiava. Upravni Odbor Samostalne Mojiopolske UprT ve doneo j« odluku pod M Br. 14.956 od 19. o. m. sledeče sadržine: 1.) Da se »vi sadai»j;i zatopi vdikcipfodaje s prod.uže do 31. mam 1930. ged. 0ode'iait zatopa, jer je tramsiport soli u lo vreme do mnogih ve':ikcpTOda:ja veoma oiežan, a deJilirKono i nertRSUČ. kao š.to je b:o slučaj pro&le zime u Crno.j Gori. u-sled čega su veiiiko-predaje bi-le bez soli. 2.) Da Uprava Državmih Monopola hMmo ponon-i pžitamie OJitm ziatopccjra, cd koj:h do danas n-:ie p.rnr:Hen odgcvor, da4i bi pristali na produžeroe sadarveg zakupa do 31. marta 1930. god., pa a'ko hi btfo zakupa ca, kojS ne bč na to pristali, da za reore. koie drže ti zatapci, odmah pred-uw