»Zakleto sosesko« vendarle prebujajo
Stara cerkev - končno na startu
Končno so se pričeli za sosesko Stara cer-kcv lepši časi. Dela so stekla in kot vse kaže, bo navsezadnje kljub številnim zapletom, težavam in razpletom tu le zrasla nova mo-derna soseska z okrog 130 stanovanji in šte-vilnimi poslovnimi in trgovskimi prostori, igrišči, parkirišči in še marsičem.
Zanimivo pa je pogledati kronologijo Sta-re cerkve, ki uradno nosi oznako soseska ŠS-4/1, saj lahko iz nje potegnemo nekatere zaključke. Vse se je začelo že nekako ja-nuarja 1969. leta. Takrat je bil izdelan zazi-dalni načrt, v istem letu pa je pridobljeno tudi zemljišče ob Stari cerkvi. V aprilu 1969 je tehnološka skupina GIPOSS sestavila splošne tehnične in tehnološke pogoje za iz-delavo idejnih projektov, v začetku 1970. leta pa je bil razpisan natečaj za izdelavo urba-nistične   dokumentacije   zazidalnega   načrta.
Ze v oktobru 1970 je bil Ljubljančanom javno razgrnjen novi zazidalni načrt, doapri-la 1971 pa so bili izdelani idejni projekti. Septembra istega leta je bilo pridobljeno lokacijsko dovoljenje, decembra pa izdelana projektna dokumentacija. V maju prihodnje-ga leta je bilo izdano gradbeno dovoljenje za prvo fazo gradnje, za drugo fazo pa so že pripravljali idejne projekte.
26. maja 1972 je padla odločitev, da prično z gradnjo 1. julija 1972 in jo dokončajo do avgusta 1974. leta. V septembru pa so bile izdelane komercialne skice za prodajo stano-vanj in poslovno-trgovskih prostorov. Kmalu zatem je prišel prvi »šok«. Celotna akcija izgradnje Stare cerkve je bila ustavljena. O tem zasledimo več v poročilu direktorja službe za pripravo dela GIPOSS inž. Jožeta Pogačarja.
»Do pričetka gradnje ni prišlo, ker je Ljubljanska banka na osnovi okrožnice sin-dikata izjavila v dopisu, da za gradnjo in nekup stanovanj v tej soseski ne bo odobra-VKla nobenih kreditov, ker da je to prebogata gradnja oziroma so stanovanja prevelika.« V prvotnih načrtih so merila stanovanja v povprečju 100 kvadratnih metrov površine, v zadnjih pa imajo le še 87 kvadratnih me-tfov.
Sledil je čas iskanja novih rešitev. V 1974. letu sta bila predložena dva predloga nove zazidave. Svet za urbanizem pa je v novembru tega leta potrdil modificiran za-ziclalni načrt ing. Mitja Jernejca. Potrjeva-nje novega zazidalnega načrta pa se je dokaj zr.vleklo. Tudi za to je cel kup razlogov. Novi zazidalni načrt je bil nato končno po-trjen poleti 1976. leta, vendar same gradnje to le ni spravilo v tek.
V 1977. letu je bila v oktobru na širšem sestanku vseh, ki naj bi pripomogli k pospe-šitvi del za gradnjo soseske Stara cerkev, dana pobuda za ustanovitev koordinacijskega odbora za izgradnjo te soseske in predlagana njegova sestava. Tudi to ni bistveno vplivalo na nadaljnja dogajanja. Koordinacijski odbor namreč ni in ni zaživel.
Z novim zaletom
Pospešeno pa so se stvari začele razvijati v lanskem letu. Ponovno je bilo treba pri-dobiti lokacijsko dokumentacijo, vzporedno pa je tekla izdelava projektne dokumenta-cije. To pomeni, da smo prišli zdaj oziroma prihajamo do tretje (nekateri govore o četrti) projektne naloge. Zakaj je bilo potrebno novo spreminjanje, je pojasnil inž. Franc Rihter-šič,  direktor  Giposs  Inženiringa.
»Treba je bilo znižati višine objektov gle-de na vsesplošne zahteve po znižanju, še po-sebej zaradi narodne obrambe. Tako bo imela
v soseski Stara cerkev zdaj le ena lamela 12 nadstropij, vsi ostali objekti pa bodo nižji. Druga sprememba je bila nujna zaradi ši-ritve Celovške ceste oziroma rezervata šest-pasovnice, kar je spet nekoliko zmanjšalo prostor same gradnje.«
S pridobitvijo sanitarnega dovoljenja so bile nemara največje težave, zasledimo v po-ročilih o stanju priprav investicijsko-teh-nične dokumentacije, ki jih je pripravil inž. Jože Pogačar. Potrebna je bila tudi posebna študija o protihrupni zaščiti. Tudi izdelava le-te se je zavlekla, tako da je bila študija (izdelali so jo na ZRMK) izdelana šele fe-bruarja lani. Kmalu zatem pa je bilo izdano sanitarno soglasje. To pa je bil zadnji pogoj za izdajo lokacijske dokumentacije, ki je bila nato izdana marca 1979.
Napovedi, da prično s pripravljalnimi deli jeseni lanskega leta, so bile deležne nekaj mesečnih zamud. Slavnostni pričetek del je bil najavljen nekaj dni pred novim letom, kljub temu pa je delo nato nekaj časa stalo. Šele spomladi letos smo bili Ljubljančani priče pričetku del. Delavci Pionirja in Geo-loškega zavoda opravljajo zdaj tu svoje delo
brez zamud. V nadaljevanju dela pa se bosta obema izvajalcema pridružila še dva člana SOZD Giposs in sicer SGP Slovenija ceste-Tehnika in Obnova.
Pripravljalna dela na tej lokaciji so zelo zahtevna. Ne glede na to pa si izvajalci kakš-nih večjih težav v nadaljevanju del ne obe-tajo. Pričakujeio, da bodo pripravljalna dela zaključili do konca leta, gradnja podzemnega dela pa naj bi vzela nato še tri do štiri me-sece. Do konca leta naj bi bili izdelani tudi vsi projekti; te izdelujejo v Giposs Inženi-ringu in že napovedujejo možnost manjših zamud. Teče pa tudi postopek za pridobiva-nje aneksa k lokacijski dokumentaciji.
Gradnja stanovanj
In kdaj bo stekla gradnja stanovanj, nas je zanimalo?
»Optimistično gledano se bo začela spo-mladi 1981. leta, zaključena pa naj bi bila konec 1982 oziroma v 1983. letu. Po vseh spremembah smo prišli do približno 130 sta-novanj, ki jih bo imela soseska. Sprva so bila tod povečini velika stanovanja, zdaj pa so začrtana poleg trosobnih še dvosobna in dvosobna s kabineti, skratka, manjša. V so-seski pa bo veliko tudi poslovno-trgovskih prostorov. Razmerje je v prid stanovanj in znaša zdaj za stanovanja 62 odstotkov vseh površin. Vprašanje pa je, če bo obstalo pri tem, saj so zadnje čase s kupci poslovnih prostorov  in  lokalov precejšnje  težave.«
Jasno je, da vsakogaT, ki misli na novo stanovanje, zanimajo tudi cene. Cene stano-vanjskega metra za Staro cerkev še niso določene in je tudi težko napovedovati, kdaj in kolikšne bodo.
»S prodajo so zdaj težave,« se pravi inž. Franc Rihteršič. »To, kar je bilo zdaj v pro-daji prek Informacijskega centra Staninvesta, bo zgrajeno v 1981. letu. Stara cerkev pa bo imela dograjena stanovanja leto, dve zatem. Kako bo s prodajo stanovanj za to obdobje, še ni domenjeno.
Ni pa dvomov, da bo cena stanovanj v Stari cerkvi višja od vseh drugih stanovanj v Ljubljani. Za to je veliko razlogov.«
Nedvomno. Razlogov za opravičevanje te-ga ali onega nam tako nikoli ne zmanjka. Vprašanje ob vsem dogajanju okrog te skoraj zaklete soseske pa je, v kolikšni meri nas bo to izučilo, da v prihodnje takšnih mara-tonskih priprav ne bomo več »podpirali« in dovoljevali, ampak skušali gradnjo stano-vanj pripeljati kar najhitreje h koncu.
D. Kladnik