DELOVNA PRODUKTIVNOST
Pomen mehanizacije v gradbeništvu
V tern članku se bomo pre-vsem dotaknjli ekonomskih pr-vin uporabe gradibenih strojev. Najvažnejše efconomsfce prvine pri izvajanju gradbenib. de) so: skrajševanje in prihranek časa pri izvrševanju del, prihranek tloveske de-lovne sile, prihranek irateriaJa, ki ga dosežemo z uipo-r«'bo najbolj racionalnega mate-riala za zgraditev danega grad-benega  objeikta.
Skrajšanje in prihranek časa pri delih ima za smoter, da o-mogoči oimprejžnjo izročiitev objetota uporabd. S tem se skra;-ža čas piačevanja obresti za dobo opravljanja dela, objeltt začne-mo    prej    izkoriščati,    delovne
zmogljivosti pa ostanejo krajši čas blokirane, poveča se obtok osnovnih in pomožnih sredstev, kadrov itd. Skrajšanje časa za izvršitev gradbenih del \ahko dosežemo: z mnozično uporabo delovne sile, z delno uporabo gradbene nvehanizacije, z maik-simalno uporabo mehanizacije. Množična uporaba delovrie si-\c povzroča izgube v proizvo-dnji zaradi zgostitve delavcev pri delu in zaradi majhne mož-nosti tehnične in organizacijske kcnlrole dela. S tem se v skraj-ni liniji zmanjša delovna proiz-vodnost. Razen tega rnnožična uporaba delovne sile zelo poveča stroške   režije   (nastanitev,   pre-
hrana delaveev M.>. PoveSa s« tudi stevilo vodilnega in uprav-nega osebja. Vsi ta stroškd so posetmo neprijetni, če je čas zsposlittve kravek.
Delna uporaba gradbene me-hanizacije in človeške delovne sžle ima prednosti pred uporabo same človeske delovne sile v tem, ker bodo najtežje delovn* procese opravili etroji, n. pr. dvigala pri visokiih zgradbah, betonskiih jezovih, pri montaži jeklenih mostov, izdelavi via-dukrtov itd. Dvigala imajo po-temitakem širako uporabo w gradbeništvu zaradi napredka proizvodnje gradb^nih strojev. V tej praizvodnji se kaže težnja, da bd dosegK čim večjo Tiosil-nost dvigal, posebno za gradnjo zgradb iz moniažnih delov, kakršne so mostovi, dvorane in podobno, kar omogoča^ da se zgradijo težji moaiažni deli in i tem opravi večj.i del dela v ta-varni ter delavnicah, manjšl pa na kraju montaže. Vse to prece) poveča ekononrtičnost graditve takih objektov.
Najpomembnejši problem pnl delni uporabi gradb«nih stroiev tiči v tem, da morajo biti grad-beni procesi in operacije. ki jih naj opravi človeška delovna sila> vsklajeni in po utinku enako-vrectai procesom in operacijam, toi naj j,ih opravijo strojl. Koli-kor tega pogoja n€ dosežemo, ostanejo stroji neizkoriščeni, kar se v gradbeništvu tudil pogor-o dogaja. Vzemimo kortkreten pri-mer.
Tra.kasW transpor.ter s Sirino traku 500 mm ima uf inek 35 ku-bičnih metrov pramaza na uro. Če bi tak traospor^er natovar-jalj s človeško delovno silo, pi čemer lahko računamo, da vsak de]avec v eni urj naloži en ku-bični meter gramo.-a, tedaj bi bilo portrebno 35 delavcev za na-naloaitev takega transporterja. Ker je okoli njegove košare za nakladanje mogože razmestiti le 6 delavcev. bj bil transporter B tako delovno organizacijo zko-tiščen le s 17 odstotkj. Lahko trdimo, da niso skoraj vsi sred-nji ali večj! transporterji, ki jim Bluži človeska delovna si]a, iz-koriščeni, da delajo neracionalno in neekonomifno. D.obro, racio-r.alno in pravilno so izikoriščenl samo tedaj, fe jih natovarjamo z bunkerji, plazečiroi se nato-varjevalci in podobno.
Iz ie razlage je razvidno, da moramo težiti za uporabo kom-pleksne mehanizacije gradbenih del, kar v razvitih državah že v veliki  meri  dosegajo.