9 ' I \j ^ J y
Skoraj polovica	Valentinov
denaija xa nov CT ljubezenski horoskop
Stran 2	Stran 22
Št. 12/ Leto 63 / Celje, 12. februar 2008 / Cena 0,81 EUR
□

A

Odgovorna urednic« NT: l^snaCvtm
AŠKERČEVA 14, 3000 CELJE


ABITURA
Pcdteije 20 izobrcievanje
PRODAJALEC
PREKVALIFIKACIJA
EKONOMSNTEHNK
PTI PROGRAMI {pokončani trgovski Solil
PRIJ&VÍ ABITURA ff.û.B., lâva I Cslje Tel.: 03/428 5S 30
Skrivnostna poiar iniigînotie
STRAM20
Zaradi IJubesni ii Rusije v Šenčur
STRAN 6
m.

Papei spoznal Maksimiiijana in Emo
STRAN 5

SB
Vso o dnevih smeha
STRANI 9-16
9770353734020
DOGODKI
novi tednik
Šest donstoriev. ki bodo prispevali preko 100 tisoč evrovza nakup CT-aparala za celjsko bolnišnico.
Zbrali skoraj polovico denarja
Za nakup novega rentgena globinsko diagnostiko se je do 6. februarja na računu celjske bolnišnice zbralo 423 tísoč evrov. Nakazalo jih je 9.782 posameznikov In podjetij. Tem se je pridružilo še šesi donatorjev, ki bodo skupaj prispevali preko 10Û lisoč evrov oziroma kar petino zbranega denarja.
To so: Mestna občina Celje s 60 tisoč evri, Mestna občina Velenje z 20 tisoč, Opiast Tepanje oziroma Tone Ofeniavšek s 13 tisoč evri ter Engrotuš, Občina Žalec in Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, vsak s S tisoč evri donacije.
Za pomemben prispevek, s katerim je sedaj zbranih že več kot pol milijona evrov, so se jim v bolnišnici v četrtek javno zahvalili. Kot je povedal direktor bolnišnice Marjan Ferjanc. brez na tak način zbranih prispevkov bolnišnica ne bi mogla kupili 1,3 mUijona evrov vredne aparature, saj je pred njo letos vrsta drugih naložb- Skupno bodo zanje namenili 14 milijonov evrov, od tega več kot 3 milijone samo za diagnostično opremo in preko 5 milijonov evrov za ostalo opremo. »Pričakujem, da bomo nov CT dobili v bolnišnici v drugi polovici leta. Sedaj pripravljamo razpisno dokumentacijo,« je napovedal. Akcijo zbiranja denarja za nov CT bodo zaključili v polletju.
»Veliko prednosti bo prinesel predvsenn pri diagnostiki bolezni srčno žilnega sistema in pri zgodnjem odkrivanju rakavih sprememb,« je poudaril predstojnik renigenološ-kega oddelka Ivan Pisanec.
Skoraj 9 tisoč prebivalcev savinjsko-šaleške regije je nakazalo 205 tisoč evrov, preostalih 2\S tisoč evrov je nakazalo 800 podjetij, obrtnikov, občin, društev in zdru* Žen j.
To bo po prepričanju strokovne direktorice Frančiške Škrábl Močnik bolniSnici omogočilo nadaljnji strokovni razvoj: »Pripravljamo prostore in kadre za nov odsek, za internistično onkologijo.« Na njem bodo lahko zdravili velik del rakavih bolnikov. »Zdravljenje bomo približali predvsem bolnikom, ki potrebujejo kemoterapijo, medtem ko bo terapija z obsevanjem ostala v obeh kliničnih ustanovah. Takšen je tudi naš dogovor,« je razložila strokovna direktorica- Sicer pa po pridobitvi novega CT in ob kadrovskih okrepitvah pričakuje tudi razvoj na področju žilnih operacij, kjer potrebe strmo naraščajo-
MÎLENA B. POKLIČ, foto: ALEKS ŠTERN
Študij s čim več pralese
Ministrstvo za Šolstvo in Šport je objavilo tudi razpis za višje strokovno izobraževanje- Razpisanih je 13.S52 prostih mest oziroma 15 odstotkov več kot lani. Za redni študij se je število razpisanih mest v primerjavi z lanskim letom povečalo za 23 odstotkov, za izredni študij pa za 12 odstotkov. Večina programov je prenovljenih in so usmerjeni predvsem v prakso- Število vpisnih mest je največje v programih s področja tehnike, proizvodnih tehnologij in gradbeništva.
Na Celjskem je za višje strokovno izobraževanje razpisanih precej več mesi kol za univerzitetno in visokošolsko izobraževanje, predvsem v okviru šolskih centrov in srednjih šol. Poslovno-komercialna šola Celje tako za študijsko leto 2008/09 razpisuje dvesto mesi za redne in 160 mest za izredne Študente ekonomije, od tega bo 30 mest na voljo v dislocirani enoti v Rogaški Slatini. Kar nekaj ponudbe je v Šolskem centru Celje, ki bo izobraževal po 70 rednih in izrednih Študentov v programih strojništva, gradbeništva in*mehatronike, sprejeli bodo tudi 35 Študentov logističnega inženirstva.
Roki za prvo prijavo v programe višjega strokovnega izobraževanja so Že začeli teči, prijave je treba poslali do 8. marca. Se bo pa dodatno mogoče prepričati o ponujenih programih 15. in 16. februarja« ko bodo Šole pripravile informativne dneve, vendar po lastniti umikih, o Čemer bodo še dodatno obveščali. Vpis kandidatov bo do 27. avgusta, podatke o še prostih mestih bodo Šole predvidoma objavile do 1. septembra, zato bo drugi rok prijav vse do 1. oktobra.
Šolski center Šentjur nudi 60 mesi rednim in 30 izrednim Študentom upravljanja podeželja in krajine. 60 mest rednim in 45 mest izrednim študentom Živilstva in prehrane ter 45 izrednih mest v programu gostinstva in lurizma. Največ študentov se bo, sodeč po razpisanih mestih, na Celjskem izobraževalo v programih Šolskega centra Velenje, in sicer so na voljo izobraževanja rednih in izrednih študentov elektronike, ^eotehnologije in rudarstva, informatike, slednjo bodo izvajali tudi v dislocirani enoti v Murski Soboti. mehatronike, gostinstva In lurizma ter varstva okolja in komunaie. Vrtnarska šola Celje pa pričakuje bodoče hortikulturiste, kar 60 mest so razpisali za redne in 30 za izredne Študente.	P M
www.radiocelje.com
Z veleposlanikom o sodelovanju
Mestno občino Celje je v Četrtek obiskal veleposlanik Združenega kraljestva Velike Britanije In Severne Irske Tim Simmons.
Župan Mestne občine CeJje Bojan Šrot je veleposlaniku predstavil mesto in dejal, da sta se med obiskom pogovarjala o možnostih sodelovanju na področju turizma in gospodarskih priložnosti Slovenije. Govorila sta tudi o sodelovanju različnih gospodarskih subjektov v ekološki industriji, obisk pa je bil predvsem prijateljske narave. Po pogovoru se je veleposlanik v spremstvu Župana odpravil na sprehod po starem mestnem jedru.	VT, foto: SHERPA
Bojan Šrot. Tim Simmons in Andrej Šr^r
SOLSKI CENTER SINTJUR
Srednja poklicna in strokovna šola Višja strokovna šola
v šolstem letu 2008/09 razpisuje:
ÍríRtLETNEPROGRAME - knieîljsko-podjetnrSkl tehnik
-	živlIsko-prehranskJ tehnik - naravovarstveni tehnik
TRILETNE PROGRAME - mehanik kmetijskih in delovnih strojev -gospodar na podeželju -slaščičar -pek
DVOLETNI PROGRAM -pomočnikvbiotehniki in oskrbi
PROGRAMA PTl -kfnetljsko-podjetnlškJ tehnik
-	žlvllsko-prehranskl tehnik
razpisuje v študijskem letu 2008/09 višješolske Stud([ske programe:
GOSTINSTVO INTURIZEM organizator poslovanja v gostinstvu In turizmu (izredni študij)
- UPRAVUANJE PODEŽELJA IN KRAJINE Inženir kmetijstva In krajine (rednim izredni študljj .
• ŽIVILSTVO iN PREHRANA Inženir živilstva in prehrane Uedni m izredni študij)
Vabljeni na informativna dneva v petek. 15. februarja J ob 11. In 16.30 url lersobolo, 16. februarja ob 10. url. s
Infoimacljc dobile na Šolsfj^m centru Šentjur ali po lelefonu (03 ) 746-2902 ali (03) 746-29-00.
VablJcnJnalnformailvnadneva\ peiek. 15,februarja ob 9. In 15, url ler soboto. 16. februarja ob 9. url.
Informacije dobite na Šolskem centru Šentjur ali po lelefonu (03) 746-2906 aH (03) 746-2900.
Za svobodo prestopili Sotio
v Sedlarjevem so se tudi letos spomnili prihoda XIV. divizije na slovensko ozemlje. V noči s 6. na 7. februar leta 1944jeomenje-na divizija, ki je Šlela 1.100 vojakov, prav pri Sedlarjevem prestopila Sotlo in s svojim pohodom odločilno vplivala na narodnoosvobodilni boj pri nas.
Slovesnost, prepojeno s spomini, pripravljajo vsako leto in ludi letos seje pri spomeniku borcem zbralo več sto ljudi. »S spominskimi slovesnostmi povežemo mlad slovenski rod, da bi spomin ostal vedno živ, da ne bi nikoli zbledel,« pravi Jože Počiva všek, predsednik Združenja borcev za vrednote NOS Šmarje pri Jelšah.
Danes je živih le še približno 500 borcev nekdanje divizije. Med njimi je tudi Alojz Dolnlčar, ki ne bo dogodkov pred 64 leti nikoli pozabil. »Bili smo sami mladeniči» stari do 25 let. Zelo dobro se spominjam, da je divizija v dopoldanskem času prišla na nasprotni breg. potem pa smo ponoči čez pontonski most, ki so ga na hitro postavili domačini in aktivisti, Čez Sotlo prešli na slovensko ozemlje.« A pri prehodu jih niso ovirali samo Sotla in okupatorjevi po-
S položitvijo vencev so sespomnili padtih borcev XIV. divizije.
močniki, ki so živeli tam, prečkali je bilo treba tudi minska polja in žične prepreke. Divizija je Štela več kot tisoč borcev in 140 konj, ki so bili natovorjeni predvsem z minometi in s strelivom. »Prehod je bil izpeljan precej gladko. Borci sploh nismo vedeli, kje se nahajamo, da smo v Sedlarjevem. Bilo je temno In mirno, a ko
smo šli proti Bučam, so nas v vinogradu pričakali Besa-rabci in Hočevarji, a smo jih uspeli premagati,« se spominja prvega boja odločilnega pohoda.
Slavnostni govornik na slovesnosti je bil Vasja Klavo-ra, podpredsednik državnega zbora. »V ponos nam mora biti, da smo se v dstih usodnih dneh priključili boju pro-
ti fašizmu in nacizmu. Narodove zgodovine ni mogoče spreminjati. Sprejeti moramo dejstva in obsoditi tisto, kar slovenski narod v 2. svetovni vojni bremeni - prostovoljno sodelovanje z okupatorjem in nerazumna 1er nečastna dejanja zmagovalcev po vojni-«
ANDREJ KRAJNC
Za mir in stabilnost
V sredo se je minister za obrambo Kari Erjavec v celjski vojašnici udeležil postroja pripadnikov íd pripadnic Slovenske vojske, ki ta mesec odhajajo na operaciji kriznega odzivanja Kfor na Kosovo in Isai v AXganislan.
Na Kosovo bo odšel kontingent, ki bo Štel približno 350 pripadnikov 20. motoriziranega bataljona iz Celja z ime-iiom Grof. V Afganistan pa se odpravlja kontingent s 66 pripadnicami in pripadniki. Gre za redno menjavo slovenskih kontingentov na obeh misijah.
Ob tej priložnosti smo z ministrom Erjavcem pripravili mtervju, ki ga bomo objavili v prihodnji številki NT. V po-

govoru je minister glede potrebnosti tovrstnih misij izpostavil, da ima Celje že od nekdaj bogato tradicijo na tem področju. »Celjska zgodovina pravi, da so že v 19. stoletju poslali 87. regiment na mirovno misijo na Kreto. To so bili slovenski, celjski fantje. Torej tradicija mirovnih operacij sega daleč v zgodovino in včasih pozabljamo, da so vojske že včasih opravljale te naloge.« Poslanstvo vojske v sodobnem svetu je podobno, v ospredju je vzpostavljanje miru in stabilnosti.
US Foto: GK
Ne Kosovu bo med 3S0 vojaki tudi desetina pripadnic SV.
- it. 12 -12. februar 2008
Nâ osnovi âkidpâ stečajnega senata Okrožnega sodléča v Celju, zacteva 3t 96/2006 z dne 10. 1. 2008 nad stečajnim dolzniKom
Avto servis, trgovina šport ZDRAVKO BREGAR. s.p., v siečeju Jagnjenica 10 6« 1433 RADEČE
OBJAVUA STEČAJNI UPRAVITEU
ZBIRANJE PONUDB
(I. 4rařberti narok)
I. PREDMET PRODAJE
1.	NEPREMIČNINE
1.1	Nepremičnina - stanovanjekl objekt • hiša, pare. 271 /6, vpisana pod zk.vl.át. 733» K o. SVI6N0, kar v naravi predstavljajo enostanovanjsko hièo z pripadajočim funkcic^alnim zemlji&ćem • ohiènico v skupni Izmeri 557 m^,
1.2	t^epremiénina • gozd. pere. št. 21Ô. vpisana pod zK.vJ.št. 887, K.o. SVJBNO, kžu^ v naravi predstavlja sirm in težje dostopen meéar gozd v Izmeri 26539 m^.
1.3	Nepremičnine • IDEALNI DELEŽ do 1/2 celote na pare. ât. 271/6, 271/8 in 273/7. vpisane pofl zk.vl.št. 238, K.o. SVtBNO, kar v naravi predstavlja garažo klavnico z pripadajočim funkcio-nalnim zemljiščem ter pašnik skupni izmeri 4090 m', PremoHnie • nepremičnine ped točko 1 se prcdsíefo v kom-pletu kot celota za hskUcno ceno 116.300,00 EUR. Varščina znaèa na/manj 10 % izklicne cene.
2.	PREMIČNINE - razna rabfiena oprema avtomehanične delav-pifi^ (dve dvigali za oseOr« vo^la. stroja za centriranje m montažo pnevmatik, komplet drobnega avtomehaničnega orodja, grelec zraka, vanlm aparat, sesalec, rtd.), vse po cenitvenem seznamu. PfemožGnje - premičnine pod točko 2 se prodajajo v kompletu kot cetořa, izkficne cena znaša 1.435,00 £VR. Varščina znaša najrnanl 10 % iikUcne cene.
Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne
3.	12. 2007. Izklicna cene so v skladu s cenitvenimi poročili, izvedel jih je stalni sodni cenilec Zvonko JE2ERNIK, oniv. dipl. Ing.
11. POGOJI PRODAJE
1.	PremoŽenje se prodaja po načetu -videno kupljeno-, v dveh posameznih kompletih all skupaj, prednost fma ponudnik, M ku* puje vse ^paj.
2.	Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega seriata(1ô4. čl ZPPSU-
3.	Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 45 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačali v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
4.	izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se dodatno zaračunajo izt^ranemu ponudnl* ku )n sicer na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni Ust RS 117/2006) in Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS 117/2006). Vse dajatve In stroške v zvezi z preno* som laslnistva mora plačati kupec.
5.	Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 3, ne sklene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe aii kupnine ne plača v dogovorjenem roku, tma stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe, oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev.
6.	Premoženje preide v laatni^vo kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vsa potrebna sO' glasja oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo.
7.	Će kupec ne plača v rc^u celotrre kupnine ali kakorkoli druga* če odstopt od nakupa, se mu vn^e Pe l^stl plačani del kupnine, ki ostane po pokritju večine od dodatnih stn^âkov, nastalin zaradi kupčevega odstopa od pogodbe.
III.
POGOJI ZA UDELEŽBO PRI PRODAJI Z ZBIRANJEM PONUDB
1.	Pn prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoiu, da ob ponudbi vpla* čajo varščino vv^šini 10 % izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I, II., In III. odstavka 2PPSL.
2.	Pisria ponudba mora vsebovati nazžv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna osetïa. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: dokazilo o plačilu varv čine potrieno s strani banke, flzične osebe potrdilo o državljanstvu RS. pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe.
3.	Zakoniti predkupni upravičenci po Stanovanjskem zakonu, Zu-reP-l, ZON, ZKZ In SPZ latiko uveljavljajo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl. ZPPSL
4.	Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo Izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoje.
5.	Ponudniki plačdjo varščino na transakcljslu račun stečajnega dolžnika, odprt pri banki Celje, št, 0637-60Ô7-9773-443, s pripisom namena nakazila: varščina za zbiranie ponudb.
6.	Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se vars« čina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika.
IV. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB
1.	Rok za spiranje ponudb je petna^t dni po objaw.
2.	O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka roka za zbiranje ponudb,
3.	Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od izbire.
4.	Prodajalec ni dolžan sklenřti pogodbe o prodaji z najugodneje šim ponudnikom v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakor koli dnjgače ne sme ali ne more ženiti kupoprodajne pogodbe
5.	Ponudbe pod Izklicno ceno se ne upoštevajo.
6.	Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne.
7.	Ponudbe pošljite po pošH na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22. 3000 Celje s pnpisom - Stečajni postopek St 96/2006 -Ponudba za odkup • ne odpirai.
V DRUGO
Vse infom>3ci|e v zvezi s prodajo in ogledom prem oze nia dobijo zainteresirani ponudniki pn stečajnem upravitelju Tomažu Kosu, tel. 03 427 44 60, GSM 041 652-185 in na splelnl strani ww<v.&ve» tovanie-kos.sl.
GOSPODARSTVO
novi tednik
Previdno polnjenje EK centra
Najnovejši EK center ob Mariborski cesti, ki bo kmalu obeležil pol letnico delovanja, se počasi, a vztraj-no polni.
Večina je z lastnikom Jankom Turnškom podpisala najemne pogodbe, neicaj lokalov pa je v celoti odkupljenih. Na voljo je lako le še približno 600 kvadratnih metrov, 400 kvadratov, ki naj bi
jih kupila agencija Kapitol Nepremičnine, pa je še pod vpraSanjera, saj agencija noče sprejeli pogojev, ki jih ponuja Ttunšek. »Pogodbo smo imeli že pripravljeno, a se je zapletlo pri stroSkih za upravljanje, kjer je cena za kvadratni meter iahko zelo različna,« razloge za zakasnitev podpisa pogodbe pojasnjuje direktor agencije Kapi-
tol Nepremičnine Janko Pariant.
Cenlerna»eku« Mariborske se kljub temu hitro polni. Trem večjim trgovinam, ki so začele obratovati na dan odprtja, 11. septembra, so se pridružile Še številne majhne, precej zapolnjeni so tudi poslovni prostori. ^Najemniki in kupci so zadovoljni, mi pa tudi,« komentira Tlimáek, »vseeno pa
Etol pomaga pri prevzemu pivovarne
z bančnim poroštvom v višini 90 milijonov evrov bo pri prevzemu Pivovarne Laško pomagal tudi Elol. Družba je v Četrtek popoldne tudi uradno sporočila, da je poroštvo zbrala za potrebe družbe Infond Holding, ki je skupaj s še tremi podjetji 1. februarja objavila prevzemno namero za Pivovarno Laško.
Bančno poroštvo je bilo odobreno na dan objave prevzemne ponudbe, denar pa
\iiniinN.novite(lnik.coni
naj bi zagotovili Nova Ljubljanska banka in Probanka. Kot so še dodali, s poroštvom poslovanje samega Etola ni pomembneje izpostavljeno, pridobljeno pa je bilo zaradi doseganja pozitivnih poslovnih učinkov.
Etol se je prevzemu LašČanov moral pridružiti, saj p obvladujejo družbe okoli NTD-ja, prvi mož slednjega pa je obenem «prvi« Še v Fidini, družbi, ki je z Infond Holdingom, s Cestnim podjetjem Maribor In podjetjem Kotoobjavila prevzemno namero (obenem je rudi več kot četrtinska lastnica Fine-tola). Ponudbo za prevzem» vreden približno 400 milijonov evrov, morajo družbe objaviti do marca.	RP
www.infond.si 080 22 42
"^KBM Infond
OruiM upravljanje 4.0.0.
KRM infnnri, (lnl}^8 rft upravljalne, đ o.o, Ves Kiatoharia S, Manboc, upniv]|a o&siri vsajemnih sUadfiv: ursvAOielcna vzajemna sUitQ» Infond Hran m irFfond Ursvnoic2«n« n/ delntfk»	$P(lad« Infcnd Dalniibi. Intend Europa. Infontf
^«nAitiorica. Jofond Uf«, knlond Enargy in Infend 6R(C. Nalejbe v vzaíetnni s)dadia^A>g«na In nejeinêi doncsov, NefuiSjs vfiopna flrovia]« u InfondQve vzajemne $Uad9 la 3%.Vr9dnonj «not prenwlanfa v^tjeatnih skladov tshkovtagaielji ÍA vsi uinteF9«Tinl vsak danspiendwo v U&opsih Oelo, Onevrnk inRnsnc«, Qli|av]|*no pa $otg0i na $plain strani («wM.fnfoAdsiwww.lnfonJ sfl In drvnih sptetnîh	Prospaktvkauir^ihsoet^avriana ludi pravila upravQanja. in
iMeiek prv^akl« vzajemnih skladov dabite bra^plaino na stfdařu dtulba, na vaaH vpesnih nasUh med uradnim» urami eu<ffima oboj« naročila po t9t9fanu(Q2^2920M.M022 42). lankop«s»jU gledata tudi no naSi 6fil9Tni rtrani. V&ak vfogotalj ■m« (KBvieoiahtavao proipakt lor zadnje oblavijan« (etno >n poDalfve poročik).
sevbližnjl prihodnosti podobne^ projekta ne bomo lotili. Čaka nas obnova stare poslovne stavbe ob Mariborski, med večjimi projekti pa je iskanje vsaj 8 tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča, na katerem bi zgadili halo za proizvodnjo električnih priključnih vrvic, nad^adnjo ^silnih vozil ter skladiščne prostore.«
ROZMAR! PETEK
O razvoju nepremičninskega trga
Nepremičninska agencija Kapitol Nepremičnine danes pripravlja drugo nepremičninsko konferenco» tokrat na temo Razvoj celjske regije v luči nepremičninskega trga.
Na vprašanja, ki se zadnja leta porajajo ob pogledu na pestro gradnjo v mestu ob Savinji, bodo odgovarjali predavatelji Silvo Ple-snik, vodja občinskega oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Darja Zabukovec, vodja sektorja za občinsko prosto rs ko načrtovanj e, Aleksandra Ceršak Podbrež-nik iz Razvojnega centra Planiranje Celje, arhitekt Matevž Čelik ter direktor Stanovanjskega sklada RS Primož Pire. Predavanjem bo sledila še okrogla miza, ki se ji bo pridružil tudi župan Bojan Sroi.	RP
Laščani v Hannover
Od 4. do 9. marca ponovno odpira svoja vrata han-novrski sejem CeBIT 2008. Na največjem svetovnem sejmu informacijsko komunikacijskih tehnologij pričakujejo približno 6.000 razstavi jalcev iz več kot 70 držav. Na letoSnjem se bo prvič predstavilo tudi podjetje i-Rose iz Laškega.
Podjetje, katerega osnovna dejavnost je razvoj programske opreme, bo na sejmu predstavilo svoje najbolj iskane izdelke in storitve. Veliko prednost predstavlja povezava njihove a-plikativne opreme z novostmi mobilne telefonije (dlančniki, prenosni računalniki ...] oziroma brezžičnega prenosa podatkov. Kot novost bodo na sejmu predstavljene nove možnosti sledenja v pivovarski industriji, plinarslv\i, na področju komunalnedejavno-sti in charter managemen-ta.
MŠ
Presežek prodajnih naročil
Dogajanje na Ljubljanski borzi je bilo v preteklem tednu pod vtisom splošnega pesimizma na ^obalnih finančnih trgih, ki je posledica slabih makroekonomskih podatkov in vse verjetnejšega vstopa v recesijo ameriškega gospodarstva. Deloma lahko krivdo za prevlado prodajnih naročil na domačem trgu iščemo v pomanjkanju pozitivnih informacij» ki so v preteklosti narekovale ritem vzponu indeksa slovenskih »blue chipov«.
Poleg pomanjkanja svežih informacij lahko določen del krivde pripišemo tudi zmanjševanju pozicij tujih investitorjev, ki ^ede na donosnost slovenskega kapitalskega trga v preteklem letu upravičeno unovčujejo svoje dobičke. Kljub temu, da padci niso biii tako intenzivni kot tisti v začetku leta, je slovenski borzni indeks SB120 v prejšnjem tednu zabeležil izgubo v višini 1,4 odstotka, zlasti zaradi padca zadnji dan, njegova vrednost pa je zdrsnila pod mejo 10.000 indeksih točk.
PREGLED TEČAJEV V OBDOB JU MED 4.2.2008 in 7.2.2008
Oznaka	ItlK	Enotni tfiia}	Premet v t£UR		%9pf.
(3CG	Crnkama Celja	H5.Q0	2.90		3.57
CCTG	Cetis	9DJ0	2.20		0.00
GRVG	Gorinle	37.91	1.534,40		•1.46
PILR	Pivavami lalko	84.53	2.3Î150		-0.55
JTKS	Jirteks	118.00	0.10		0^00
ETOG	Etol	191.00	0.40		0,00
Največje zasluge za začetno pozitivno vzdušje gredo konzorciju žeobstoječlh lastnikov Pivovarne LaSko, ki so prejšnji petek objavili namero za prevzem največjega slovenskega pivovarja. Dolgo pričakovana prevzemna namera za Pivovarno Laško pa na delnice ni vplivala pozitivno, saj je trg domneval, da trenutni lastniki Že obvladujejo veČino pivovarja in tako prevzemna cena ne bo vključevala prevzemne premije. Delnice Pivovarne Laško torej niso reagirale na prevzemno namero, prav nasprotno pa se je dogajalo z delnicami Mercatorja. Vodilni slovenski trgovec je na novico reagiral pozitivno, saj bo konzorcij s prevzemom pivovarne prestopil tudi prevzemni prag 25 odstotkov. Le-to lahko vodi v prevzemno ponudbo tudi za največjega trgovca, vlagatelji pa tu upravičeno pričakujejo prevzemno premijo. Slednje je bil tudi povod za ponedeljkovo rast delnic Mercatorja, ki so pridobile 8,4 odstotka, na tedenskem nivoju pa se je cena okrepila za 2,4 odstotka.
INDEKSI MED 4.2. ifi 7.2.2008
Indeks	Zadnji te^j
SBIZO	9.943,05
PIX	6.412.58
BIO	116,85
%8pr. •2.37 •0.95 0.20
Pozitivno vzdušje na Ljubljanski borzi ni trajalo dolgo, saj je vlagateljem že v torek izpuhtel celoten ponedeljkov zaslužek, negativni trend pa se je proti koncu le še stopnjeval, Med poraženci tedna velja posebej omeniti delnice Pe-trola in Krke, ki so izgubile dobre 3 odstotke, Telekom Slovenije je zaradi negativnih pritiskov, ki so povezani z zavlačevanjem prodaje večinskega državnega deleža, izgubil nekaj manj kot 5 odstotkov in končal pri ceni 315 evrov.
Številnim vlagateljem na Ljubljanski borzi se nenehno poraja vprašanje, kakšna bo prihodnost slovenskega kapitalskega trga, saj začetek leta ni bil ravno obetajoč. Seveda laliko v nadaljevanju pričakujemo Številne dogodke, ki bodo krojili usodo domaČega trga, ali bo zaključek teh zgodb vlagateljem po godu, pa bo pokazal čas.
MATJA2 BERNIK borzni posrednik ILIRIKA d.d.. Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, PoljanslU nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
II	i
novitednik
iiiiiii(iiii.iiovite(lnik.coin
m
IZ NAŠIH KRAJEV
Papež spoznal Maksimiljana in Emo
V drugi polovici letošnjega jânuarjâ se je osem slovenskih Škofov, med njimi tudi celjski škof dr. ^ton Stres» mudilo nd enoteden-skem delovnem obisku v Rj-mu. To je reden obisk Škafov po cerkvenih predpisih in se zgodi predvidoma vsa-kih pet let. Tokrat je prišlo do obiska šele po sedmih letih zaradi vse večjega števila škofovskih konferenc po svetu, med kater<e sodi ludi slovenska, smrti papeža Janeza Pavla li. in izvolitve novega, papeža Benedikta XVI. Obisk pomeni srečanje z vrhovnim poglavarjem cerkve papežem in njegovimi sodelavci ter ogled številnih zanimivosti.
Za vse slovenske škofe pa je bilo prav gotovo veliko doživetje prvo srečanje s papežem Benediktom XVI. Vsak Škof se je v njegovi knjižnici zadržal po petnajst minul. Celjskega Škofa dr. Aniona Stresa je papež sprejel v petek, 25, januarja dopoldne. »Pozdravil me je s stavkom, da sem prvi celjski Škof,« se
»Pravzaprav treme ni bilo. če odšlejem, da sem mu ob pozdravu pozabil poljubiti prstan, kot je običajno. Na to sem se spomnil med pogovorom. Pozabil sem ga tudi nagovoriti s svetim očetom ali vaša svetost, vendar to ni vplivalo na splošen dober vtis.«
Papež Benedikt XVI. in celjski škof dr. Anton Stres. Poto: lOsservatore Romano
prijetnega srečanja spominja Škof Stres. »Pojasnil sem mu, da to ni čisto res, saj je Celje imelo škofijo že v antičnem Času s sv. Maksimi-Ijanom, ki ga na Bavarskem, od koder je tudi papež, zelo cenijo. Povedal sem mu tudi zgodbo o sv. Emi iz Pil-Šianja, ki je tudi doma v celjski Škofiji. Tega ni vedel. Polem sem mu na kratko predstavil našo škofijo s številom duhovnikov, župnij in
»praznih« župnij brez duhovnikov. S seboj sem Imel zemljevid Slovenije, da si je lažje predstavljal» kje leži naša škofija in kako velika je. Papeža je zanimalo, koliko ljudi hodi k maši in ko sem mu omenil» da okoli 17 odstotkov, je bil s to številko zadovoljen, saj je podobna obiskovanju cerkve v zahodni Evropi, medtem ko je odstotek v Nemčiji celo slabši, Predstavil sem mu tudi
pastoralni načrt celjske škofije s prednostnimi nalogami, ki ga pravkar pripravljamo. Poudarek bo na delu z mladimi, z družinami in skrb za dobrodelnost, razširitev kroga sodelavcev in drugo. Papež se Je s programom strinjal in ga je podprl s svojim blagoslovom. Ob koncu obiska pa je pozdravil in zaželel vse dobro vsem, ki živijo v celjski škofiji.«
TONE VRABL
Labod ni imel gripe
Poginuli labod, ki so ga domačini našli na deponiji sadre Za Travnikom» ni bil okužen z virusom aviarne influence.
Med razlog za pogin so tako le še naravna smu (Čeprav je bil Itóod v dobri kondiciji) ali zastrupitev. O slednji so domačini prepričani, Če bodo želeli to tudi dokazati, pa bodo morali sami plačati za raziskavo. Celjska izpostava Nacionalnega veterinarskega inštituta za primer nadaljnje raziskave Še vedno hrani oigane laboda, koliko bi stala analiza, ki bi ovrgla ali potrdila sum loksikacije, nam niso znali povedati-Dejali so le, da ne ^e ravno za majhne zneske.	RP
Bencini dol, dizel gor
Skladno z vladno Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov so se te spet spremenile. Liter 9S-oktanskega motornega bencina je cenejši za 0,005 evra in stane 1,022 evra. Dier 98-oktanskega bencina je cenejši za 0,008 evra in stane 1,036 evra. Dizelsko gorivo in kurilno olje sta dražja in sicer prvi za 0,006 evra za liter in stane 1,030 evra. kurUno olje pa za 0,007 evra za liter in stane 0,699 evra.
Vitamini in minerali
Med 11. in 16. februarjem je v slovenski lekarnah leden zdravja, posvečen vitaminom in mineralom. Za obiskovalce so pripravili informativno gradivo, magistri farmacije pa so na voljo za strokovno svetovanje glede smiselnosti in pravilne uporabe vitaminskih in mineralnih pripravkov. MBP
Predavanje o osteoporozi
V kavami Celjske^ doma bo jutri ob 11. uri predavanje o osteoporozi. Pripravljajo ga Celjske lekarne, na njem pa bo magistra fannadje Mirjam Korošec govorila o zdiasdjenju osteo-poroze, o pomenu pravilnega, rednega In dovolj dolgotrajnega jemanja zdravil in seveda tudi o tem. kaj lahko sami storimo za močnejše kosti in vamejli korak v zrelih letih.	MBP
Županova zahvala borcem
V sredo je župan Bojan Šrot v Gostilni Čulk pripravil tradicionalni ponovoletni sprejem in si ečanje z vodstvom Združenja borcev za vrednote NOB Celje. Borcem se je zahvalil za delo. ki ga opravljajo pri skrbi za ohranjanje vrednot narodnoosvobodilne borbe, za vsa prizadevanja pri gojenju tradicij in zlasti za njihovo skrb za spomenike.
BS, foto: ALEKS ŠTERN

TOIIĐC12.2.
16.00 Celjski dom
m. festival Šolskega gle* dalima v Španščini
17.00 Dvoiana II. slovenskega
tabora Žalec_
Prešernovo gledališče Kranj: Blazno resno slav* ni
komedija; za mlndinski abonmuinizven
I8.00 Muzej novejše zgodo)Áne
_Celje, kavamica__
Zapudćina Al me Kari in v celjskih kulturnih usta» novah
pr&imonja Tànje B^^eriber-
gûr&gû,Mû/Vû77i2Piiiûi^
ca. Vlada ŠUbarja in Boèe-neHosmík
18.00 Knjižnica Sentjiir_
Občinski komite ZSMS šentjuf pri Celju od 1960 do 1991
predstavitev knjige Zgodovinskega arhiva Ceije
19.30 Knjižnica LaSko_
Pogovor z Aleksandrom Vldečnikom
predsiauUev knjige Iz mo-/ifijsapisov
19.50 Glasbena lola Velenie,
velika dvorana_
Zagrebiki kJ Urški trlo
2Û.D0 Dvorana H. slovenskega tabora Žalec
VODNIK
Prešernovo gledališče Kranj: Blazno resno slav* ni
komedija; za gied/iliški abonnuKorek in izi>e7i
20.00 Dom sv. Jožefa Celje
Koncert Umeiniâkega društva Arsana
Barbara Šttinf- scpnm, Primož Vidouič- tenor. Samo Ivačič * tiarfrm in Tbm Híy • áek-Jciawr
SaSDA.13,2.
11.00 Celjski dom, kavama
Mirjam Korošec; Vse o osteoporozi
strokovno predasfonje 16.00 Celjski dom
lil. festival Šolskega gledališča v španščini
16.00 Dvorana U. slovenskega
tabora ŽaJec_
Petpedl
plesne deiavnice
16.00 Osrednja knjižnica Celje.
_Levstikova sotM_
Igor KarlovŠek: Mojca
predstavitev knjige
20.00 Kultu mi dom Sbvenske Konjice_
Gledališče Dadov Beograd Susret
predstava avtorice Simone Semenič in režiserja Matjaža Šmaka
19.30 Zdravilišče laško
Marjan Štor: Človek v mreži odnosov
predavanje
20.00 Plesni forum Celje__
lYaja Brízani Project Big Band RTV Slovenija
áťTHTDC14.2.
16.00 Muze] novejše zgodovine Celje, občasni razstavni
_prostori_
Branka Prime, Majda Ja-ger Schlosser: Sestri in njuni Izrazni poti otvoriiev razstave
18.00 Galerija sodobne
_umemosti Celje_
dr. Lev Kreft: K telesu in telesnosti predavanje
17.00 Mladinska knjiga Celje Trna ZbaŠQilc> Tinkara Trkaj: Uganda 2006 - Mň-ka, daleč od safarija predstavitev humaniianie odprave tropske medicine
19.00 Dom sv. Jožef Celje
I. Nikodemov večer z Jo-žetom Dežmanom
predavanje o preseganja bremen zgodovins
20.00 Dvorana 31, slovenskega
tabora Žalec_
Koncert ansamblov Golte In Gregorji
zaobonmanOTOdnozabav-negiasbeinizvea
Mala dežela velik korak
Z ljubeznijo iz Rusije
Elâ Kâvkd bi lâhko bila čisto povprečna šentjurčan-kň, žena in mati dveh otrok. Ženska, ki obožuje cvetje in slikanje na platno. A še pred petnajstimi leti se ji ni niti sanjajo» kje je majhno mestece ob Voglajnl, ki je nato postalo njen dom. Rodila se je namreč ob ruskem Cmem morju in kdo bi si mislil, da je laliko prvi najstniški večerni izhod usoden za vse živijenje ...
»Bila sem najmlajša od creh sester. Oče je umrl, ko sem bila sura sedem lei, Priznati moram, da sem bila prava mamina punčka, varovana in zavita v vato. Kot najstnica sem večere preživljala doma,<t svojo zgodbo začne Ela. Pri osemnajstih je opravila ma-luritetne izpile, zato je s prijateljicami želela proslaviti uspeh. »Odšle smo v bližnji lokal in tam sem srečala svojega zdajšnjega moža.« se ob spominu na prvo srečanje na-smeje Elja. Tako so namreč Eleonoro klicali doma.
Andrej je s skupino slovenskih delavcev ob Črnem morju gradil sanatorij za ukrajinske otroke. Ko je zagledal Elo> je bila to obojestranska ljubezen na prvi pogled. Štiri mesece sta se spoznavala in bila iz dneva v dan bolj navezana drug na drugega. Potem so se slovenski delavci vrnili domov. »Biia sem tako žalostna, da sploh ne morem povedati. Tista dva meseca, ko ga ni bilo, sta se vlekla kot dve leti. Prijateljica mi ga je z neugodnim prerokovanjem iz kart poskuŠaJa Izbiti iz glave. On pa mi je poslal prečudovita pismo. V ruščini in z veliko napakami, vendar tako lepo. da ga Še danes skrbno hranim.«Tako je ostala neomaj-
Od Črnega morja do Šentjurja - Boleči stereotipi o mladenkah iz Rusije
čeprav si je p(m)čnl dan drugače predstavljala, je Efa vesela, da se je obrnilo bolj na ^romno. Sieef pa ni pomembna, kako bogata je potoki. glavno, da drži in se ljubezen z leti le le kropi.
na. On in nihče drug.
Nekega lepega oktobrskega dne se je znova pojavil na vratih z namenom, da svojo Elo odpelje v Slovenijo. »Mama od začetka ni imela nič proti tej zvezi. Zdelo se ji je pač, da bo vse skupaj umrlo kot muha enodnevnica. A ko je videla, da gre zares, se je uprla in me ni pustila. Takrat sem bila do ušes zaljubljena. Razdalja, ki me bo ločila od doma, me je
Moi Andrej s triletnim Damjanom m s lestletnim Davidom. Zdaj sta fanta stara 2e 10 in 13 let in sta oba navdušena športnika.
iíČŘČ
takrat še najmanj skrbela in zanimala. A zdaj ko sem sama mama, svojo iz srca razumem in vem. kako težko ji je moralo biti, ko sem odhajala.« Edini pogoj, ki ga je imela, je bilo sestrino spremstvo. »Štirinajst let starejša sestrase mi je zdela odveč» da se povedati ne da. Šele kasneje sem glede na vse zgodbe o mladih dekletih z vzhoda, ki so prišle iskal boljšo prihodnost, pristale pa vse kje drugje, dojela, kako prav je mama ravnala. Seveda me je čez dva meseca priSla pogledat tudi sama.«
Sladoledna jezikovna lekcija
Elo so v Andrejevi družini lepo sprejeli, a niso biii vsi slovenski začedd tako prijetni. Takrat je bilo zanimanje za mlada dekleta z vzhoda na višku. Ce je mladenka prišla iz Rusije ali Ukrajine, je lahko bila izključno dekle tiste vrste. »Če sem biia v javnosti 2 možem, je bilo od začetka vse normalno. Ko sem odprla usta in spre-govorila po rusko, ker od začetka drugače pač nisem znala, so me s posedi premerili od pel do glave. A če sem bila zumj slučajno sama» so kar sredi belega dne padale nesramne ponudbe, tako da sem velikokrat pri jokala domov. In tudi ko ljudje stikajo ^ave In veš, da go vonj o o tebi. je lahko zelo
boleče.« se Ela še zdaj očitno nerada spominja tistih Časov.
Zdaj Ela tekoče govori slovensko in le zelo pozornemu poslušalcu ne uide njeno rusko poreklo, in kot rada pove, je to zasluga sladoleda in predvsem zelo pozorný moža. »Od začetka sva se seveda pogovarjala rusko. Potem se je na vsem lepem zgodilo. Že od nekdaj obožujem sladoled in obilje okusov na kepice. To sem tu sploh prvič doàve-la. Ko sem si ga nekoč spet zaželela, je mož rekel, da me popolnoma nič ne razume, Bil je tako vztrajen, da si z njim nisem mo^a nič pomagati. Kaj sem mo^ drugega, kot da sem se spopadla s slovenščino. Od začetka sem se precej lomila, vendar se je splačalo. Tej sladoledni lekciji pa se še zdaj z veseljem nasmejeva.
Ela in Andrej sta se poročila na silvestrovo leto dni po njenem prihodu v Slovenijo. Svatbo sta načrtovala za naslednje poletje, kot se pač za poroke spodobi. A ker ji je viza potekla, sta se bila prisiljena poročiti prej- »Kot veČina mladih deklet sem si želela belo obleko in veliko svatov. A ko sem vse skupaj malo prebolela, sem ugoto\ila, da j e dobro, da se je tako obrnilo. Ni mi žal, da sva imela skromno, vendar lepo poroko.«
Rodila sta se jima dva sinova. 13-Ietm David in 10-lemi Damjan sia oba navdušena košarkarja, koi pove Ela. »Edino, za kar mi je res žal, je to, da nisem z otrokoma od malega govorila rusko. Vendar sem o tem premalo vedela. Bala sem se, da bosta imela zaradi tega težave s slovenščino. Iz izkušenj nekaterih prijateljic zdaj vem. da se to ne bi zgodilo. Upam. da bom lahko vsaj nekaj še nadoknadila.«
Misel na Rusijo je misel na mamo
Ela se je odselila 3500 kilometrov od svojega doma, od ljudi in življenja, ki ga je poznala. Se kdaj 2 nostalgijo ozira nazaj? »Če po pravici povem, sem Slovenijo vzela tako zelo za svojo, da bi mi kakšen rojak lahko celo očital, da sem na svojo domovino pozabila. A ni res. Rada imam svojo nekdanjo državo, pogrešam pa predvsem ljudi, svojo družino. SIcer mi je v Sloveniji vse všeč. Ju sem rodila oba otroka, tu imam veliko prijateljev. Nikjer drugje ne bi živela, tudi če govorimo o kakšnih drugih državah. Včasih mi je kar težko pri srcu, ko ljudje slabo govorijo o Sloveniji. Jaz sem jo resnično vzela za svojo.«
Ela pravi, da velikih razlik med eno in drugo državo ni.
Eli sta polag družine v največje veselje ovetje in slikanje na platno.
Razdalje so seveda véïiko večje in ruski standard je Še vedno precej za slovenskim. Če že pri nas jadikujemo, da imamo evropske cene in veliko manjše plače, je (o razmerje v Rusiji še veliko večje. »V škodo revnih ljudi. Srednjega sloja tako ali tako skoraj ni več.« Ela sicer izhaja iz pravoslavne družine, vendar je to ni prav zelo zaznamovalo. »Živela sem še v tistih svinčenih Časih, ko se o veri niti ni sme lo govoriti, Se preden so politiki začeli hoditi v prve klopi.« Božič je tako prvič praznovala v Sloveniji in bilo ji je
zelo všeč. »Kar se ljudi tiče, se mi vseeno zdi, da so Rusi bol) odprti in gostoljubni. Včasih imam občutek, da ko nekdo nekaj potrebuje, ko je potrebna pomoč, SJovenci raje in laže pogledajo proč. A ne bi rada posploševala, ker se to ne da. Mogoče celo delam krivico, ker mi ob misli na Rusijo pač vedno pride pred oči mama. Ona je srčno dobra duša, ki bi za vsakogar naredila vse, kar je v njeni moči, in še več.« zaključi Ela. Letošnje poletje bodo obiskali babico. Praznovala bo 70 let.
SAŠKA T. OCVIRK
Fakulteta za management Koper
Izberite modro
Oodiplomsl(d šoU
PodlpltHn^ šola UdusBflwtt/s(»e mantteiMflb
tfupis 1.6.200S) hlanagsfmnt v	/ spK. «aag. v izobfa^nju
Maiu^eflient / mif. zamsb Mandsmmt/ dc nanosti
Informativni dnevi: iDptr s«(iB2f8tai»l2, CankM}m 5
IS. t ob 10 in 15 un. U. Z ob 10. unj. 3. ob 17 itijMosndiieefMCe^.titAlivskâC.&A IS. Z <ib 10. n U. uri, 16.2. ob la uri. 2S. 2. ob 17. wi Skfi^Ma rcUanfinisSiKa.PBrtuanskđl 21 lobU m
NmGonci FOMSevmPnwrA,Mednsndnprthod6.Vttojbs 20.2. ob S7. uri L^ubljtu E)ion0fnslB §flb Ljubi»!», Prdmva c. 5
27.1ťibl7. un KUňbor II
2$.?.obi7.iin
w«niLrn-lQ4t iDpor I Cilii i Šku^Lob T KmGoriea
Pridružite se nam v Studijskem letu 2008/2009
it* 12 -12. februar 2008
NOVI TEDNIK
KULTURA
JurčtČBva ulica te5e v Celju mimo Doma ob Savinji do Ljublj&nskeceste.
Od Jurčiča do Kersnika
Danes pojasnjujemo poimenovanje Jurčičeve ulice, ki v Celju vodi mimo Doma ob Savinji do Ljubljanske ceste. Poimenovali so jo po slovenskem pisatelju in Časnikarju Josipu Jurčiču.
Biograii našega znamenitega pripovednika in časnikarja Josipa Jurčiča, ki se je rodil 4. marca 1844 na Muljavi, v bližini Krke na Dolenjskem, navajajo, da njegov rod najbrž izhaja s HrvaŠke. Priimek Jurčič je na Muljavo prinesel Josipov oče Marko, ko se je v le kraje kot stiški kočijaž iz Kostanjevice priženil na srednje veliko kmetijo in se začel ukvarjali z branjarijo in žganjetočem.
Mladega Josipa so najprej poslali v osnovno 5olo pri sedmih letih, vendar neuspešno. Ponovno je v šolske klopi sedel pri devetih letih, najprej v bližnji Krki, nato v Višnji Gori. Med leti 1855-57 je obiskoval normalko v Ljubljani in nato še tamkajšnjo gimnazijo. Ker je prvi letnik končal z odliko, so ga leta 1858 sprejeli v Alojzi-jevišče, kjer je ostal do sedme gimnazije. V osmem letniku si je kruh že služil s pisateljevanjem. Po končani maturi je odšel na Dunaj, kjer je na filozofski fakulteti študiral slavisliko in klasično filologijo. Končal je le tri semestre, saj mu je pisateljevanje jemalo preveč Časa. A slabo in neredno plačano pisateljevanje mu ni prinašalo dovolj sredstev za preživljanje, zalo mu je začel počasi pohajati pisateljski duh. Še preden je povsem obupal, mu je prijatelj in sorodnik Anton Tomšič ponudil lured-nišlvo Slovenskega naroda, ki so ga leta L868 ustanovili v Mariboru. V Časnikarstvu je hitro pridobival izkušnje in že dve leti kasneje (1870) se je na poziv Josipa Stritarja vrnil na Dunaj, kjer sta skupaj urejala glasilo Zvon. Toda slabe gmotne razmere so ga prisihle, da je ponovno zapustil Dunaj. Odšel je v Sisak, kjer je postal sloven ski urednik čas nika
r'okom
SE imenujE
Síldslavische Zeitung. Po smrti Antona Tomšiča maja 1871 je ponovno prevzel glavno uredništvo Slovenskega naroda v Mariboru. Skupaj s Slovenskim narodom se je že leto kasneje (1872) preselil v Ljubljano. Pomanjkanje je Jurčiču že zelo zgodaj načelo zdravje. Leta 1879 je dobil tuberkolozno vnetje po-rebmice in nikoli več ni povsem okrevaK Po hudem prehladu decembra 1881 se ga je lotila še pljučna tuberkuloza, zaradi katere je 3. raaja 1881 v Ljubljani pri 37 letih tudi umrl.
Zgodbo o Josipu Jurčiču je za objavo pripravil mag. Branko GoropevŠek.
Prva pripovedna dela je začel objavljati že v srednji šoli. Iz tega obdobja so Pripovedka o beli kači [1861),Spomini na deda (1863), leta
1864	so izšle pripovedi Jesenska noč med slovenskimi polharji, Jurij Kozjak, slovenski janičar, in Domen in leta
1865	Tihotapec. Tlidi v dunajskem obdobju je objavil več pripovednih del. Leta
1866	sta izšla Deseti brat, ki je prvi slovenski roman, in Hči mestnega sodnika, leto kasneje Je izšla Kozlovska sodba v Višnji Gori in leta 1868 Sosedov sin. V dunajskem obdobju je Jurčiča zaznamovalo rudi sodelovanje z Josipom Stritarjem in s Franom Levstikom. Plod njihovega sodelovanja so tudi znamenite Prešernove pesmi, ki so jih skupaj izdali leta 1866, dve leti kasneje pa so s skupnimi močmi pripravili Še literarni zbornik Mladika. Jurčič je literarno ustvarjal tudi v naslednjih leiih. Čeprav mu je časnikarstvo sprva jemalo precej časa. Po letu 1875 je
njegovo pripovedništvo dobilo nov zagon. Napisal je tragediji T\igomer in Veronika Deseniška, obnovil in končal je ludl roman Cvet in sad (1868-78) in napisal romane Doktor Zober, Med dvema stoloma in Lepa Vida. Žal pa mu ni uspelo dokončati romanov Slovenski svetec in učitelj ter Rokovnjači. Zadnje delo je po Jurčičevi smrti dokončal Janko Kersnik.
Za slovensko zgodovino 19. stoletja je zanimivo predvsem Jurčičevo časnikarsko obdobje. S Slovenskim narodom je bil namreč neprestano sredi političnih spopadov 2 mladoslovenci in sta-roslovenci. Prvi so mu očitali preveliko Časnikarsko spra vi j i vosi, drugi preveliko ostrost v pisanju, Vendar je bil gledano z današnjimi očmi Jurčič predvsem velik zagovornik Zedinjene Slovenije in ognjevit nasprotnik takratne nemške politike. Čeprav mu politična realnost ni bila tuja. je bil zaradi svojih uvodnikov in političnih Člankov Slovenski narod s strani takratnih oblasti pogoslocen-zuriran. Veljal je za izjemno nadarjenega pripovednika. Jurčičeva dela so bila prevedena v Številne tuje, predvsem slovanske jezike, prevajali so ga tudi v francoščino, nemščino, španščino, angleščino in grščino. Jurčičeva dela so tudi še danes v »železnem repertoarju« slovenskih osnovnih in srednjih Šol. Žal nam je njegova prezgodnja smrt preprečila, da bi prebrali še kakšno njegovo izvrstno delo.
Prihodnji (eden bomo pojasnili poimenovanje Ker-snlkove ulice> ki je ena glavnih celjskih prometnic med sevei om in jugom mesta.
Almini spomini so ponovilo zaživeli
Muzej novejše zgodovine Celje in Založba Mladinska knjiga sta predstavila knjigo Aime M. Karlin z naslovom Mofi izgubljeni topoli. Spomini na drugo svetovno vojno.
V knjigi avtorica ne opisuje daljnih eksotičnih svetov, ampak domače Celje. Piše tudi o krajih in ljudeh, ki jih je srečevala na svojem potovanju med drugo svetovno vojno, ko se je selila od mariborskega zapora do Bele krajine in v Dalmacijo. Njene spomine, zapisane v nemščini, hrani Muzej novejše zgodovine Celje. Zdaj so jih po več kot
60 letih prevedli tudi v slovenščino. Prevajalke so bile Breda Rajar, Ana Grmek in Stanka Rendla. Spremno besedo Alminim spominom je napisal Tone Kregar: »Ta knjiga je pomembna, ker gre za pričevanje Aime Karlin in za nekoliko drugačen tip pisanja. V tem primeru pa se Alma spominja dogajanja med drugo svetovno vojno, ki ga je večinoma preživela v Celju, dokler se med begom ni poskušala prebili k zaveznikom in seje znašla na osvobojenem ozemlju med partizani.«
KŠ, folo: aS
ZlevsrAndrejaRihterjsizbralafatografijek Alminim spominom. Stanka Rend la je prevedla del knjige, Marija Pouvavšak je vopombahh knjigi pojasnila ozadje, k) bi bralcu drugače ostaloskrito, Tona Kregar je napisal spremno besedo mtanjaRoženbergar Šega je osvetlile pomen kniigezmuzejskega vidika.
Okus po Španiji
Celjska T. gimnazija pripravlja dvodnevni festival šolskega gledališča v španščini, in sicer že tretji zapovrstjo.
Ogledati si ga bo mogoče danes in jutri v dvorani Celjskega doma> obakrat se bo začel ob 16. uri. Prireditev spada pod okrilje Aule Cervantes, španskega kulturnega centra, ki skrbi za širjenje španskega jezika in
kulture. Na letošnjem festivalu se bo predstavilo rekordno število skupin, in sicer 5esi šolskih iz vse Slovenije ter skupine s Češke, SlovaSke in iz Španije. Skupno bo sodelovalo več kol sto dijakov in mentorjev. Festival soorganizira profesorica španščine celjske I. gimnazije Nataša Peuiiik.
PM
Pravljice in parodije
Dijaki celjske I. gimnazije že več kot 35 let pripravljajo kulturni maraton. Letošnji je bil namenjen različnim zvrstem gledališča. Dijaki so se nanj navdušeno pripravljali, Še bolj pa so uživali pri ogledu zabavnih predstav.
Kulturni maraton se vsako leto začne že v zgodnjih jutranjih urah in traja vse do popoldneva. V vsakem razredu dijaki pripravijo kratko predstavo. ki jo nato zaigrajo os-lalim gimnazijcem, Skeči in nastopi so se tako v kratkih časovnih presledkih vrstili drug za drugim. Dijaki so po Šolskih hodnikih hiteli od razreda do razreda, da so si zagotovili dober prostor za ogled predstav, saj so bile vse učilnice, v katerih so bOi skeči, takoj nabilo polne. Izkušeni maratonski gledalci so si lahko tako v enem dopoldnevu ogledali tudi do 17 predstav po lastnem izboru. Tema umetniških točk nikoli ni posebej določena, zato mladi kulturniki posegajo na mnoga področja. Predstavijo se s peljem, z recitacijo in igranjem različnih glasbil. Ker je
Učenci l.b^azreda so pripravili kratko predstavo z naslovom Estrogen na višku. Privlačno je bilo le ime, saj so dijaki, ki so si želeli ogledati predstavo, učilnico popolnoma napolnili.
bil letošnji maraton namenjen gledališču, so si dijaki za svoje točke najpogosteje izbrali odlomek znanega dramskega dela ali so sami napisali besedilo. Pogoste so bile tudi parodije na znane televizijske oddaje in posodobitve pravljic, ki jih poznamo že iz otroštva. Dijaki so se tako poskusili v vlogah piscev scenarijev, režiserjev, igralcev, kostu-
mografov, oblikovalcev scene in koreografov. Letos so imeli tudi posebno novost. V kulturni maraton se je aktivno vključil tudi video krožek. Člani krožka so hiteli iz ene učilnice v drugo ter slikali in snemali. Tako si bo dogajanje na kulturnem maratonu na Šolski spletni sirani lahko ogledal ves svet.
KŠ, foto: KD
Št. 12-12. febni» 2008
Od sedmih je Dragen Gejić leet žog preusmeril v madžersko mrežo.
Dizzy Gillespie? Ne. Louis Armstrong? Ne. Temveč jekleni Erií s pljuči, ki zdržijo vse napore.
Od beda
Celjski začetni tornado odpihnil madžarskeg
Petrolove detnk« so strmo padale, a zanje se lastnomčno zanima madžarski rokometaš Csaba Bendo. Ustnik »bolečeo Pe^love natepke
je fgorKos.
Po četrtem krogu prvega dela lige prvakov je bilo Celje Pivovarna Laško po porazu v Rejkyaviku v nezavidljivem položaju, v slabi formi in z malo možnostmi glede uvrstitve na vsaj drugo mesto, po menjavi trenerja in prihodu Slavka Ivezića pa se je ne le znebilo tretjega mesta v p red tekmoval ni skupini. temveč je seda) celo med favoriti skupine 4 v drugem delu LP in posledično med kandidati za pol-finale, kar bi bilo več od pričakovanj.
Ivezič je medtem usposobil Igorja Kosa. na tekmi z Gorenjem vlíl hrabrosti Srdjanu Ttivundži» ki je odločilno posegel v boj s Szegedom. Škof, Kokšarov in GajiČ 1er spet fenomenalno občiastvo na čelu s Flo-rijani so postorili svoje, tudi zapi-snikarska miza z izmišljenim golom ni zmogla pokvariti slavja.
Škofovi protinapadi
v Zlatorogu, ki začuda ni bil poln, so celjski rokometaši fantastično začeli drugi del lige prvakov. Zdržali so do konca in ohranili visoko prednost proti Szegedu. Obenem pa se njihove sanje o prvem mestu v skupini 4 morebiti spremenijo v objektivne želje, kajti Barcelona je izgubila na Danskem z Gudmejem s 35:33. Mar-sikakšen odgovor bo ponudil že naslednji krog s tekmama Barça - Celje in Szeged - Gudme. Sicer pa so pivo-varji neuradno (a dejansko) zmagali s 35:29; očitno je v rokometu možno takšno Škandalozno početje, ki mu je botroval zapisnikar, dopustili pa so ga nemška sodnika ter predvsem slovaški delegat Jožef Ambrus. Madžarom so poklonili gol, ki sploh nI bil dosežen. Bržčas je šlo za lapsus in je zapisnikar dvakrat vpisal Krivoka-piču dosežen (en) gol iz sedemme-
Madřarski navijači so bili zelo neposredni.
Vediht. stisnjene pesti, obup, navdušenje... Vse to se vedno bolj me
ât» 12 • 12« íebniar 2008

o >
u
ií si g s
tis tt

-Sjj s
Îili^ z c X
.£8 2 ^
£ X «
o
û 2
IÍ
-kO SO -a o
•M ^ §
u u
î	-
I	^^
l ûa
f	o
u
H O cc
2.
O
(0 ^
e n £
3
í
es es
Ul
s
O)	I
S

o' !
s'! fi
o 111 ®
to
it 3
i
O
X



	01
r	
T3	eu
a>	
	0
>	
0	m
C	
s

-J ■g-
3
II
sl-2
li' Srn C
t
I
•i
i J
ua c^
Z
c u
J
D ^ ,0 -K O P- ft*
ři C^

t
So « ûT I
S Sîl
<
s?
o Cû
i
1
t a
2 S ?§
J
-Sujf-S ov . u ® iC ^
' --S û 9 = s - s M O S
o 2g
3 o,5
g 21
o 04 S
o 8 ».
Ij <
2 UJ
1
Ê g
Ot TT
"S Û
isi 3'
m
■ëlS
il ^ I èl
I Š s
-sê
. EÛ

ï-l lî
Il
a 4
r.r
mi
f^-o Îî
I i t s = 5
< e
llfè^
3
Eri
-H
«a M
^ — 2-
= 3.
I--S

s s ji
II n
» o
g-OETi-g řa-řS-» 1° f-s I
n-.tSr o < a
O-S; O
H'-^ il 5'
i J h
® O- S N. G- 5' B.
S. A ^
i
o -o' §
wv s o e 2 o
i.ri Ol
t IfI i
n. Ë. ^ i 2
f s^Er =
eirl^
S'il ït
=^2 o' S!
lilg-II""' -
3 Ê-
€. S g.S, g-P i iá
" =• I.
Hr II
mi
1 S- 3
o S 2 2

■X}
r
3 3*
si i
3 ěrg
A
3
" a ««
5. " Û.
i-i'
« o
fr
§■1 s-š
i^r Š i-st E:
n 5" 2 5-
= "S
ř S 2.0 S
ill liš' I— «A
f 3 r 1 3-3
I
S < K a ng
ifl
riilEl
s^liris i-^'lg-i: CT B. f5' <r ^
íitrú
^ s* s Si i>
EL o fti I ••• t«
n
S s
g-ri-5
? oil
3-S
? "V

^ O "
s-
O C 1.1
g- 2. rt O
IrS
5 a S
HO It
it

s2. 3 S ^
g-Ë.11 Li ř I g-S-IrSr
i. 1:1 f«-1 5' ; s i lii

R
< -o
3
M
3
£l3.
n.
rt i" 8 ® ^	"1 tti S!	iL
^lulril	Iirrs^i^rl?
sits ^ i	ffl-î'^ i-g.^"
s ^O o	_3	•	F 5
3 5Í <!Lg s 3
= ^ < r 2 - Û-2 8 3
tti Sî ^ C _
9 M C.

Dl:
> s
s o- ÍÍ
I ri§
f^-S-i 3 i
p,, ff v— ^ g	o
■o s
2 LS 3 'S « g fir's Sig.-«
SM s o 7 ® 5 8-0 O Ž.
"S ^
/D
I «
(D
5'
3* D C
•o

g. "a»
C
o*
3 *
Q) O 2. a'
s
m
3 vC- < S & 5* i-
-a

b
1
!5- 3 g I 2
^ Ni
§ 5:
2	^
á- i
S O. o Ô- s.-g -á
ifU ill«

i f i-i i 'il-^i- ri
^■S i. |-§ i a.
u 00
Ï o 2 f« S5c
w J >

» á z
oHrwncK"
ítÍH
rfi I l^i-P^
a ^ " « a rs
en*
O"
f!
>
I
I
»I
J- I
fill Im
u :lî
Jiff
atli
cc
0
s
t»
E
1 >
c Û o
C4
.b »
•N S
.3
c
•I 2
-T3
kJ
I
2-M
SE
i 2 TS a.
•sa
■fg •15

C «
«
»A ^
D
•Sa
Z o
11
H -§
ri|
iii c
H > &

II
e
ii ■s g
i"? I-S
o o
.S I.
Il >i
^ O
I
f t* «

■m ./• > -
V>%
^ ^	r

<
■àOO
^CĆCĆ 5 uu <;
iXZ
2 §
.


§"§ s
s § s
»s 2 S
»o *>
'g
•y
t<S
Ô J
al

iáij
il ii'N
gis
mQ j
•y §
Z o s
s
Z
5 M il

^

U
W ?
U itt Q
iipiltfjj! îîlîîHîiîiliii
■y?|iillri
Jiîlîiitîl,-,
J E ^
I S g .
Kil g 8 §
1 T S 'S 3 i
w E e g o o i €
C w •§•
3 S a.
^ O O rt e g Q.
c w o ■|iî| -sJlS
es
UJ
s
« 2
9 l
jt :
3
:	i
(fl	« s
u	
ÍC
U-
LU
a
1 t g £ I
9
à
B
m

I
II? îsliS'
(fi
ST <
f< O
r
Is
5C

C
sr-
i
i - I
^ I
il • o
ki«

- Ki

i'tU: I
g S' I
rlf
m
i

r
ri.
r
Í.-2 g-iiS £8 řllii s-g I
5 O S • ** sr a 3 s
^ru^ lil
f^lrii
.. _ a -m o H o^
I R* ^
' " d 5 3
i If
cli
— X <• M. _. ti Tf T—
•o a
• s i p .^i 5
b1
5 s i" s Lë.S-1
** -a
5 <

3- 2. 3
»
^ ft _ 4»> o« u
HUn
•'ao ■b!! 0Í5 S<A
-i i	s = si Ê.1S 5Í s

s» n n iT »
3 ^ 3 Û13-
?
3 a»
S
s-
o
n
v CO ? H ca H
li-rfsl?
^ <
bte:
a o & <
-i: S:!
o sr


§
i %
C
«A*
' cr
§ tt ^
I tt ^ o
Iff
m
>î Nmš
m 1_
1
I
fiS UJ
o I
SS» 1
O » 11
-K v» 3
S
§
oc
-s ^
I«
g

Ils
o (J
Si
U
qí:
iS S M
•o'5
i if I^J
IfN

isliL
^ o 2 s ^
g ^ ^ -y u

^ 7 U < áí/3
i V» y C il
«
O
£ Bi
-ž -JCÛ

s
o
o
C n
o ea
J3 "o
o
•N
i>
s s o
uilit
s --73
^ ť2 15 t> §-.- v v
.SÎ. j« •z C
.Si. n .. < ' S Ç S n ^

g. g. C	«
o.

CI B -a a
_ _Jl
1 |> I
IJ ""
li ^ O
^ U
I S § O
p 5.
J2
g ^ ^ X -i :=
CA
§
.C O
. 2 JJ
3 ^ -i = T

S 5
e"2 ^ S^'
^ =	5 3 .il- B a s-řT
Mil
^^ o o s s C > gke«


" > » "
S 5 = C ^ i I M
C s ^ .SEN
C C
: « ^ o > iS Ç n ^ o M
ll'L-ë
p. s J
P > N 3
1 = OC

2-<H
I
«S §
I
cs
UJ
® I
Oa (Si X :
e ! •Û >
3
0
1
>
n
"5»
.trn
® I i
e>H
oil
p
It^
i- i- i-
K
m
m X
C
tn*
» tt
S B)
• O Î ©'
m ^
C

s
■ n
•
I
I
I
S:||
^ û ^ -

ri'X t.^ a

3 ^
S'
r
i g
S'
I s^ I ^ a
:: 1 Sr a. 5' ^ ^ ^ a. ^
ïfliïi li^irl-lrl
s
ri.
sr
If
<00 g-3
0
^ w
B e
StS f% o 3 3:
1	°
a. S
rs
pr3
Si G.
i
- S -o
' S-"
I'll
I i-?
h ^^ řV o.
c/î^ 3 ^ o o
•š-« s
o'I g-
Ril i
C-^: ^ O-
3 3 a ^ S
s " S a> &
S i« n < O
^ 3 5- 5. s
H S i ^
3 o s. a, a. i
S 3. a S
= f'S-?^
lili © řr Ri ^
^ 3
ç^c >
S« 1 a.' s
r. S'lA
iliîril
5 J: g a.
ř- ^ 'S < S F 3.»
—
r« û. O
g a* î5

S
3 ë
a. û-

a
rSli'
2. <
s:
"5: O.
S 5
5. O-
T 2- 0 û. 3
3 ^ C	cr
S
o' o
11	=
2- ^
s?"
TT
fi
•g T3
-
sra S--0 ^
î? ? g'i'^S o í ~ a b> s s

> > 2 %
G
n

* ^ C Ç S 2
PI »ÏJ


- 5
si
ra
f5
cë s-i s s'S g I
a ^ w ^ w. p f5.
s a o o
5 n

S
a. 3
V*» f>
rv w

3
Û.
&»
ad-
i i-
»11. , ^ Čt®

... .ivj *
I
Đ. <
Srt
iD
t co
=r D C


a
c
I
€


n


.Stu.lct s •c ^ 'S = ^
<u "C C o fc* ^ "

<
WÎ >SJ Jj OS
lilllll
u
2
> s •e s fi
ca
U
o ^
«Lû
Su
s s
b « s
3 -i
«ES E &
"ill s sil
2 jI ^ ç «J o -off-? glM ifig
^^r ílfíi-M
•M i I-NI Uf
•I >:| s ij S-S.Ë I
lïiîlîlitlit I	«I si g S.
JŽ g o
jA «v .Si £ g
•I Jlî
I Hill iïijlll 11 gill
o ë cu E
5 .s n T g -i
i V C JS-5 ft
I
I
S
'N
Í S
J
I'M i
C C C? ^
I ■il M i
hS ^ S « ^
s .S :5
o a. cu^R
^ Cu G
ni
O ^
ÛS LU
S
o i Oš
(Q t ii S:
-K V) 3
S»
I
Û. D
CO JT
CO
0) 5
U > ^
g £
I
y
ž a
Q	M
S -S ?
^ ,2 S
lUi
"S <-»
.9 ^
ll|l Z-q n
J 2 J S
S-S S S 2 a-l-¥
Z
Ui
tu s
P
*x « trt U Û
Û d S S ^ < s
« I 3 z 2
* V? A — o ^ ^ I Í2 « ^	£ r w
« Q P 2
S O
si.
bJ t
Si z Ë
5 =

ûO<w
fy^	^
-luic-S
O'^ < O
i
3 o o 3 g
S-
S: »
-H •H
€

s «3 ëi^'a « g. " 8 2
l^llIitiliitiPÏ
1 lil	3 2Í g g-S
O g
^ . Í llîijf i ^ g ,s .kU J fi
iifl lilfll
s 2 8 « Il
bO V O -C
i ^ s í ^
UI
ÛS
3
^
uà S
i I
il
!
3
X
LU
H
o 0)
t s i
I, a &
o v
s
5
il" til <D
îilf
<
h i«
k îwi
r+
C'
Œ
CO
3
?
Ô
(t tSâ* A
3 m
i-3 S-S-'« ilfii:
I I
S- ii 5 §
SvS 11 Í
Iti
os «

«•■g g s I
= " ni ^
îklli-r

I

F
'	î
-	-S
-
■	3.
-	S j
S u
r" Z řr Jo-îS
V O < '■č s

S 2
M >
c S
re
Z >
^ S c. i
5
	Ç 50
N«	
vt re	
	>
5	^ r- 2 5
	»
	S
	w 9t
	ra
	•B
	5c
	§
	ï
if » S
il
rw 3 ^
3'
?r era

řj ^(Dg^^« g s d
n
3. S- H: 3
3D 6
r
s

jri.
s-" E -S ■
09 no
O
o
03 0SZ M u ^
»t 5 O"©"« u w ^
B s < R 3
siKn Ifi
r
o
o-
o
1
i.» a. <
rt
Sis «
g
i
SE
I

C
uiîf
\
\ û) lu
• o
lîS.
S}
c
sj
II
!
rts § » g
^ a
E î
r i
lïH tNl
s « 5 o
Ir § H- 5-1:2 ^ à
S.
S
wli
■Dg«
l-l-J.
-	G
: I
i 1
-	i'
t s l-iž
P
2 S'
5 t
r
S- 3 2 vS.
II
«2 N
s
If
Oci
oof
I
Pri 11:4 so imeli Celjani dva igralca već, vodstvo z 11:4, Igor Kos pa je bil sam prod Pulje2Bvićem. a ga ja zadel
ka do junaka?
I prvaka • Barça bo pod pritískom: po porazu na Danskem si ne sme privoščiti še enega
Eden Izmed junakov zadnjih dveh tekem je rtepricakovano postal Srdjan Trtvundza.
irovke. Med polčasom se Ambrus ni dal prepričati, čeprav )e domači labor medlem že pogledal posnetek in ugotovil napako. Prej jeni opazil, kajti v domači dvorani pač nisi pozoren, ali te bodo skušali opetnajstiti!
Sicer pa je celjski tornado že v uvodu odpihnil Madžare. Bilo je 5:1 in II;4 po Številnih obrambah Gorazda Škofa ter po vratolomnih protinapadih Edija Kokšarova in Dragana Ga-jiča. Spretni trener Slavko Ivezič je aktiviral vso '»municijo«: že pred časom je oživil Kosa, pred kratkim mu jeto uspelo §e s Trivundžo, kar se mu je zelo obrestovalo. Za nameček mu je Stanko Anderluh iz druge celjske ekipe »posodil« krožnega napadalca Vinka Matešlča kot morebimo zamenjavo za Miho Gorenška. Fenomenalno predstavo, ne le v Jiapadu, temveč predvsem v obrambi S-I pa je spet prikazal Kokšarov.
»Z golom naj se poiabavajo odgovorniic
Slavko ivezič je najprej česUtal svojim fantom za zgledno motiviranost in borbenost, potem pa dodal: »Začeli smo silovito. Sledila je naša kriza, a smo ohranili lepo prednost predvsem zaradi dobre, na trenutke Oidi odlične obrambe- Z menjavami smo zadržali visok ritem igre. Zelo sem vesel zmage s petimi goli razlike, ker mislim. da so moštva v naši skupini zelo izenačena. Zgodilo se bo marsikaj. Z golom, ki so ga pripisali gostom» se naj pozabavajo odgovorni. Naše misli pa so že usmerjene na jutrišnji derbi z Gold dubom.« Zanimivo je, da to ni prvi takšen primer. Pripetil se je v Golovcu leîa 1998 na povratni leíoni četitfinala med Celjem in Ademarjem, a ni vplival na razplet. Tokrat lahko, zalo velja iskati pravico: že zaradi principa. Celjan Luka Žvlžej je izkoristil
enega od dveh su^lov, pridobil d ve žogi in enJ<rat asistiral: »Na5 cQj se ni uresničil» a upanja še nismo izgubili I« David ŠpiJer je bi) stoodstoten pri treh metih: »Kmalu je bila prednost na na-Ši strani in kljub težavam smo jo ruti-nirano obdr^, kar je tudi znak kvalitete. Poskušali bomo utišati Blaugra-no!« Tudi Miha Gorenšek nI zgrešil, na Črti je bilo na njegovih plečih ogromno breme, kar priča tudi izjava: »Dobil sem ogromno priložnost, dobil pa sem tudi veliko 'batin*. V 2. polčasu smo imeli težave v napadu, a vseeno na pravi način zaključili tekmo.« Mi-ladin Kozlina je dvakrat grdo zgrešil, a se je kasneje odkupil zgolom po dolgem napadu: »Imamo Se dosti rezerv, v Barceloni pa bomo razmišljali le o zmagi,«
V sredo je pred pivovarji nov domaČi derbi, dva dni kasneje pa že polet v Katalonijo-
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
Ljubka laška mazoretka Anja Šrot hd Boska in Anice, je napeto pogled ovala k primoTskemu
Nntu v Deljskth vrstah.
đtudinatribuni VIP.
1. krog drugega dela lige prvakov
Celje Pivovarna Laško - Pick Szeged 35:30(18:14)
CEUE • Dvorana Zlatorog, gledalcev 5.500, sodnika Frank Lemme in Bemd Ullrich (oba Nemčija), delegat Josef Ambrus (Slovaška)-
CEUE: Skof 13 obramb, Rezar; Gregore, Gajič 6, Matešič, Špiler 3, TOvundža 4. Kozlina 2, Furlan, Gorenšek Z, Stojanovič 2, Terzič 4. Kokšarov 8 (2), Kos 4. Trener Slavko Ivezič-
SZEGED: Puljezevič 3» Marjanac 5; Herbert» Bence, Bendo 3, Djurko-vič, Vadkertí 3, Osmajić 6, Andjelkovič 3, Krivokapić 6 (4)» Ghionea 7, Petrea 1» Bajusz, Žvižej 1. Trener Vladan Matič. Sedemmelrovke: Celje 2 (2), Szeged 4 (4), [zključitve: Celje 8. Szeged 14 minut.
Bistveni potek rezultata: 5:1, 5:3, 7:3, 11:4, U:(S, 16:9, 18:12. 18:15, 19:i6, 20:17, 23:18, 25:20, 27:22, 30:25, 33:26, 33:28, 35:29 (dejansko stanje na igrišču in ne v zapisniku ali na semaforju).
Izidi I. kroga drugega dela Ll': skupina 1: Ci^hovski Medvedi • Adeniar Leon 30:28, Ivry • Kiel 25:39, skupina 2: Gorenje - Cmdad Real 22:31. Montpellier - Gummershach 41:37, skupina 3: Zagreb • Portland San Antonio 29:23» Plenshnrg - Hamburg 33:33. skupina 4: Celje Pivovarna Láško - Pick Szeged 35:30 (18:141, Gudme - Barcelona 35:33 (14:19).
Va sja Furlan se je odreiavo odzval na pripombe glede svoje dolge pričeske. Anji baje ni
prav ftičmanj vleč...
m -
18
SPORT
NOVI TEDNIK
Zdesetkani gostje vseeno premočni
Rokometa ši velenjskega Gorenja so prepričljivo izgubili z najbogatejšim klubom. V 47. minuli so zaostajali le za štiri zadetke. polem pa so obstali na mestu.
Neusmiljen je bil do svojih bivših soigralcev Sergej Rulenka, ki je dosegel LO golov. Pred dva tisoč gledalci sta blestela vratarja gostov, Arpad šterbik z 11 v prvem in Jose Javier Hom-brados z 12 obrambami v drugem pol(!asu. Najboljši strelec domačih je bil Drago Vu ko Vič s 5 goli. za katere pa je porabil kar 13 strelov. Po drugi strani pa je ja-sno, da ko moči zmanjka njemu, potem jo zmanjka celotnemu moštvu. Za zelo oslabljeno gostujoče moštvo (manjkali so Uri os, Di-nart, Entrerios, poškodovala sta se Še Metličič in Rodri-
Trener Gorenja Ivica Obrvan jezen na litovski sodniški par
guez), je Uroš Zorman dosegel dva gola iz treh poskusov: »Naša zmaga je res previsoka. Vesel sem, da smo prikazali dobro igro, predvsem v obrambi. Ce bo Gorenje tako nadaljevalo, si bo zagotovo priigralo kakšno točko v tej skupini.« Njegov trener Taiant Dušeba-jev je bil podobnega mnenja: »Izid je morebiti resnično previsok glede na dogajanja na igrišču. To je bila precej težka tekma za nas. Naše veselje sta preprečili poškodbi Meiličiča in Ro-drigueza. ki ima strgano Ahilovo tetivo.« Poleg krožnega napadalca Matjaža Mlakarja, ki je zadel iz vseh treh poskusov s Črte, in vratarja Matevža Skoka, je bil preostala svetla točka Jure Dobelšek z metom 4-6: »Zelo sem bil zadovoljen z našo predstavo do S5.
RK Celeia Žalec: Annemarie Grčar
Annemarie Grcarozlfo-ma Anika, kot jf rečejo soigralke, je r^obno kot njene vrstnice rokometno žogo in igro od^ knia v celjski rokometni ioli, ko [e obiskovala tretji razred osnovne šole. Kasneje se ie kaJ lia v RKPiA/NN«^ C^e.ska-terim je v miajšl konkurenci v letih 2000 tn 2001 dosegla naslova državnih prvakinj Naslednje leto te ponovila prvo mesto v državi z ekipo starejših deklic, leta 2003 je z isto ekipo osvojila tretje mesto vdiTâvi. Uspehov ni primanjkovalo niti leta 2004, ko je naslov državnih prvakir\j osvojita s kadetinjami in z ekipo starejših deklet. Prvič je za člansko ekipo RK Celje Celjske mesnine nastopila leta
2005	in se veselila osvojitve dnjgega mesta v državi - mesta, ki gaje osvojila tudi s kadetsko in 2 mladinsko ekipo.
Januarja 2006 je obeležila posebno prelomnico v svoji karíerí. Takrat ie namreč prestopila v RK Celeia Žalec ter se oa koncu sezone ponovno veselila osvojitve drugega mesta v dctavi ne samo ph čl^icah, temveč tudi pri mladinkah. Med dogodki leta
2006	rada omeni članstvo v slovenski kadetski reprezentanci, s katero se ponaâa s sedmim mestom na odprtem evropskem prvenstvu r^a Švedskem, isto leto |e osvojila tudi p^o mesto na svetovnem pn/enstvu v Kanadi. Tudi lansko leto ni minilo brez uspehovin odličij. Na evropskem prvenstvu za mladinke vTurcijl je s sdgralkami osvojila šesto mesto.
V letosn]i sezoni v RK CeieiaŽalec zaradi svoje odlične '^re dot^ va vse več priložnosti za igranje v članski ekipi, cesar je i^emno vesela» saj na ta način nadgrajuje svoje rokometne veščine na položaju krožne igraJke. Če jo povprašate, česa si najbolj želi v letošnji sezoni, boste izvedeli, da med prednosti sodi uspešno dokončanje gimnazije v Celju In seveda doseganje vse viéjih in čim boljših nskometnih uspehov z RK Celeia Žalec na državnem prvenstvu.
Kar devet golov je iz igre zabil bivši as Gorenja in Celja Pivovarne Laško Sergej Rutenka.
minute. Dokazali smo, da lahko igramo proti vsem, Ob takšni borbenosti in boljši realizaciji ter z nekaj sreče lahko doma presenetimo preostala tekmeca.« Trener Gorenja Ivica Obrvan je bil jezen na litovski sodniški par: »Sodila sia v našo škodo. Najboljša in najbolj atfálctivna ekipa na svetu je pričakovano zmagala. Kdor ni gledal tekme in bo pogledal samo rezultat, ne bo imel prave slike o njej!« Gorenje bo v soboto gost Gum-mersbacha.
DEAN ŠUSTER Folo: SHERPA
1. krog drugega dela lige prvakov
Gorenje - Ciudad Real 22:31 (11:15)
VELENJE • Rdeča dvorana, gledalcev 2.000, sodnika Vai-das Mazeikain MindaugasGaielis (Litva), delegat Laszlo Sinka (Madžarska).
GORENJE: Seier 1 obramba, Skok U; J, DobelSek 4 (2), Kavaš 4, Vuković 5, OStir 1, L. Dobellek i, Sovič. Sirk I, Mlakar 3. Baškin. Blaže\ić, Rezniček 2 (1), Golčar 1. Trener îvica Obrvan.
aUDAD REAL: Šterbik 11. Hombrados 12; Uen 4, Kall-man Î. Pajovič I, Stefansson 4 (2), Davis I, Garda 2. Melličič 3, Rodriguez 2, Rutenka 10 (1). Zorman 2. Morros I, Ma-sachs. Trener Taiant DuŠebajev.
Sedemmetrovke: Gorenje 5 (4), Real 3 (3).
Izključitve: Gorenje 6, Real 4 minute.
Bistveni polek rezulUU: 0:3, 1:5. 4:7, 6:11, 8:14, 11:16. 15:16, 16:20, 17:22, 19:23, 19:26, 22:27, 22:51.
Tomas Razničekjeza svoj edini gol iz igre pobegnil Alešu PajoviČu.
PANORAMA
NOGOMET
IS. krog 1. SLMN:Zivex Sodražica (2:0 (5:0): Rdi-lič 111. 15. 31). Kugler (17. 18.3l).Novak(18)vGaj<tek (27). Adrinfek (27, 28). Ar-bajter (33). Vojsk (39). Aj-doufána • Dobot^ec 4:7 11:31; Peljhan (12). Suka-novič (26, 40), Vodopivec 137); Firer (12, 39). Hro-vaiič (12, 30). Kosernik i 18, 37), Repine (211. Vrstni red: Svea 36, Gorita 32, Puniar 29. Dohovec 26. Ži-vex 25, Ajdovščina 20. Tomi Press Bronx. Izola 16. Sevnica 12, Sodražica I.
ROKOMET
13.	krog 1. SL (ž): Zagorje • Ceieia Žalec 22:3 S (10:16), Vrstni red: Krim Mercator 26. Celje 23. Pm) 22. Celeia Žalec 20, Olinv pija 16r Škofja Loka 15, Brežice 11. Koćevje 9. Zagorje 4. Burja 3, IzoIj 0.
KOŠARKA
Čeinflnale pokala KZS: Z!a(orog ■ Krka 81:85; Harris 31, Maeek 14. Mali 12, Máiič 8, Jelesijević, Nuha-nović 7, Strnad 2; Balažić 27. Marcelih 23.
17. krog 2. SL • víhoil: Pakman Celje - Lastovka 69:67, Terme Olimia No* 2ííf7f 98:74. Vrstni red: Casino Maribor 34. Maribor, Grosuplje 29. Ilirija 28. Union Olimpija mi. 27, Pakman Celje 26, Terme Olimia 24, Ca)cit23. Ruác. Lastovka 20, Nazarje 19.
15. krog 1. SL (Ž): Qřy-center - Kranjska Cura 36:98; Baloh 14,BasuUićn, Knez 8. PliberSek 7. Muho-vic 6. Serdar 5. .Mauhar. Les-jak 2. Bališ 1: Markoviř 29. Betanovie 19. Vrslni red: Merkur Celje. Kranjska Gora 26. Odeja 24, AJM, Nesa Ihke 22. Ježića, Konjice 20. Triglav 18. Cilycenier 17. Domžale 16. Črnomelj 14.
14.	krog Lige NLB (ž): Merkur Celje - Cn'ena zi'ez-da 96:57: JevlLiković, Blake 25. n.mč20, Čonkova 9. Kerin 6, Verbole. Jereb 4. Zdoi^ek 3; Pelović 19. Kon-dricks 17. Vrstni red: Budućnost. Šibenik 26, GospiC 24. Ragusa 22, Crvena zvezda 21. MřdveéČak. Merkur Celje 19, Jedinsivo 18, Mladi krajišnik, Vojvodina 16.
, ŠPORTNI KOLEDAR
Sreda, 13. 2..
KOŠARKA
1. SL (ž), krog: Merkur Celje-Citycemer (18.30).
ROKOMET
SL, 18. krog: Celie Pivovarna Laško - Gold Club (18.30). Kopeí. Cimos - Co-renie Í19).
wwMi.novitednil(.com
viiwiiii.radiocelje.coni
- m
Krka ostaja trn v peti
Igranje Zlâtorogâ na zâ-ključnem turnirju slovenskega pokjlâ je bilo kratkotrajno. saj se je že v prvem srečanju poslovil od sicer precejinjih ambicij, s katerimi je pripotoval na Ko-deljevo. Krka je namreč pre-magala laike košarkarje âe tretjič v tej sezoni (pred tem dvakrat v prvenstvu) in moštvo iz mesta piva m cvetja ima, vsaj kar se te sezone tiče, že pravi kompleks pred Dolenjci.
Že sam začetek srečanja je dal slutiti, kaj se bo zgodilo v Ljubljani, saj so »pivovar-ji« nepričakovano pozabili na prav vse dogovore pred tekmo. Do izida 0:13 je moral U'ener Damjan Novakovič v kratkem času zahtevati kar dve minuti odmora. To je sicer zaleglo, sâj 90 do konca prve čeinine igralci Zlatoroga ulovili priključek, a kaj, ko so v drugi četrtini znova povsem odpovedali in ob samo desetih doseženih točkah v tem delu odšli na odmor z -15. »Čeprav smo se dogovorili, da bomo v skrajnem primeru puščali do meta Krivca in nikakor ne Balažiča in Marcelića (dosegla sta 8 trojk, op. P-), so pri prevzemanju moji fantje na ta dogovor povsem pozabili in delali ravno nasprotno,« je povedal Novakovič- No, v drugem delu se je razigral Lan-ce Harris (skupaj 31 točk), ki je neusmiljeno polnil ko§ Krke. Ob njem je dobro odi-
gral še Andrej Maček (14) in začel se je lov za Dolenjci. Do konca tretje Četrtine so se Laščani približali na 3 točke zaostanka in v 31. minuti izenačili na 63:63, Nato sta ekipi menjavali vodstvo, pri čemer je Zlatorog nazadnje vodil po košu Anteja Mašiča (8) v 36. minuti s 73:72. A veteran Davor Mar-ceiič in Jure BalažiČ, ki sta skupaj dosegla 50 točk, sta ponovno odlepila Krko, na 81:75. Pri tem so »plvovarji«< zgrešili štiri mete za tri točke in štiri proste mete, medlem ko se je Krka v medsebojnih dvobojih še tretjič veselila v tej sezoni, saj je zmagala s 85:81. Laščani so s sklonjenimi glavami po samo eni tekmi v tej sezoni končali pokalno tekmovanje. »Po slabem prvem polčasu smo se sicer v nadaljevanju dvignili, naredili preobrat, a nato znova storili veliko napak v lastno škodo. V samem finišu je Marceiič znova pokazal svoje znanje in nas pokopal z uspešnimi meti za tri točke preko naših rok,« je Še kratko dodal Novakovič.
Vse od začetka
v Ljubljani novinec Chester Mason ni igraJ, medtem ko se drugi novinec Aleksandar Jevdžić v petih minutah in pol ni najbolje ujel. 2a oba in zâ moštvo je zdaj na vrsti uigravanje, za katerega je časa še dovolj, saj se bo ključni del sezone začel sredi marca,
ko se bo začela liga za prvaka. Zaradi uigravanja obeh novincev namerava Novakovič odigrati kar nekaj prijateljskih tekem. »Ne preostane nam drugega, kot da stvari postavimo več aO manj na novo. Pozabiti bomo morali vse, kar smo delali do zdaj in obrnili ploščo. Z obema novincema bomo postavili drugačno igro in prepričan sem, da bomo dovolj konkurenčni v ligi za prvaka, tudi v boju za Jadransko ligo,« je zaključil strateg LaSčanov. Dodajmo Še, da se je celo ponudila možnost, da pride v Laško Jimmie Kunt, lani najboljši strelec 1. lige v dresu Al posa, ki ga je vodil prav Novakovič, a je njegov menedžer prepozno klical Novakoviča, saj je trener »pi-vovarjev« takrat že s klubom uredil vse glede Masona.
Na preizkusu American
Na preizkusu v Šentjurskem Alposu se mudi Američan Rodrick Stevenson, ki Je nazadnje igral v prvi ligi na Cipru. Stevenson seje sam ponudil Šentjurčanom, trener Boštjan Kočar pa je na hitro oi^aniziral dve prijatelj-skl srečanji, da bi ocenil zmožnosti 31-leinega branilca. Čeprav si trener Alposa bolj želi kvalitetnega centra, bi se strinjal tudi s prihodom Stevensona, če bi ta dokazal, da je boljši igralec od dosedanjega kadra.
JANEZ TERBOVC
riâjvçCi-	ob
ravnodtiš'ii. Svoje najdrarje ir tudi prfratetje presenetil, ^m podan<i kà^o drobno p<;«2ornost pofë^ali dâiî


SVEČANA PREMIERA
M S«.
V JcbT; druřbi pr^lït^iit ň- iv v ^e bo:.ie |j(*ikû.2abdvar 1$. februarja ob 18. un preiTiier^ ani'liřanc dfužinsK*- Korr-ííije Alvin In veveriČkL :.r^ndarna skuph.ř Lr?»^^ pev^i'•o	feí j^ od Te::» 19S8
prodala već kot 43 »^ÇSfiôvalbumci.^ osvojita pet gJvi-^i I» »d^rad GřdfTimy in imeia >vt.-io
;o na '»^leviziji. ;c ittos seri na velika pi.'^în.'s.	itf^Ue nag^iivoga Alvina,
mti'Hgennega binorri tei .. usnega TewËïjarkj nenehne	'i j.ivi ijtliovemu skrbniku
Ddvidu.
VALENTtNOVA PREDSTAVA
Na dan raij-jb^e^ncev. 14. februarja 2008 ob 19. uri. .»a lanky	vjicr^úr^á ai' Viientirrn
Dovabrie nj .>ç;ed îC"'j«jr' -le '^imedije Ljubezen je lustna stvar. : in ^.^tyvz^ù 'íú v p^íbtc^i/ îui pope-itrili % poiL'Dij jubkii^ popii-^Hinr VSeRtermvo prertMèvo s? s^^hfco ogîedffte ?&
VALENTINOV KONCERT
VEVEMItKI

I


NA KRATKO
Jan
Plestenjak
Srebrna Rada Savio
Costyn: Na kegljaškem svetovnem pokalu za mlajše članice na Poljskem se je izkazala Celjani^a Rada Savič. Osvojila je srebrno kolajno. Finale s Čehinjo je bil odločen šele ob koncu. Celjanka bi morala za končno zmago v zadnjem lučaju na polno postavitev podreti sedem kegljev» žal jih je le pet. Barbara Fidel je izpadla v Četrtfina-)u, Nada Savič pa v prvem krogu. Fidelova je bila s Čullbrkom sedma med mešanimi dvojicami.
Minimalna porasa
Pulj; Nogometaši MIK CM Celja so zaključili drugi del priprav v hrvaški Istri. Premagali so novosadsko Vojvodino s 3:1, izgubili pa so z Medimurjem in Čukaričkim, obakrat z 1:0. (DŠ)
Peticu sesto mesto
Moskva: Na predzadnji letošnji tekmi v skokih prostega sloga deskarjev na snegu za svetovni pokal je Celjan Matevž Petek pred 25 tisoč gledalci zasedel 6. mesto. Zmagal je Avstrijec Stefan Cimpl in si že zagotovil mali kristalni globus, V izločilnih bojih šesinajslerice je Petek najprej premagal Švicarja Colina Freija, v četrtfinalu pa je naletel na Gimpla. Petek v skupnem seštev-
ku zaseda tretje mesto. Zadnja tekma svetovnega pokala bo marca v italijanskem Val-malencu.
Pošicodba preprečiia poiiod proti vrhu
Pariz: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik si je po Četrtfinalni zmagi v dvojicah s Čehinjo K vel o Peške proti Italijanki Tatjani Garbin in Američanki Mei-len Tu poškodovala koleno. Srebolnikova in Čehinja sta bili na WTA turnirju v Parizu z nagradnim skladom 600,000 dolarjev drugi nosilki.
Dve na stopničicali
Ljubljana: Na mednarodnem tekmovanju v umetnostnem drsanju Dragon Trophy je nastopilo 223 tekmovalcev iz Andore, Avstrije, Bosne In Hercegovine, s Finske. Hrvaške, iz Srbije in Slovenije. Ponovno so se dobro odrezale celjske drsalke. Ana-stasija U spe n ska je v kategoriji Junior Ladies osvojila drugo mesto, Nina Polšak pa v kategoriji Cubs Girls 99 tretje. Daša Grm je bila pri Junior Ladies Četrta. Peti mesti sta pri Debs Girls in Springs Girls 96 zasedli Tina Kalšek in Patricija Juren. V kategoriji Chicks Girls, kjer so tekmovale najmlajše, pa je bila Lara Guček četrta. ÍMK]
Vsí neozdravljivi romantiki pa nikakor ne smete zamuditi Valentinovega koncerta Jana Plestenjaka, ki vas bo s prijetnim glasom in ob zvokih kitare zazibal v čudoviti svet ljubezni. Njegovim melodijam boste lahko prisluhnili 15. februarja ob 22. uri na bowlingu Planetd Tuš. Vstopnice za nežen glasbeni večer $> lahko priskrbite na recepciji bowiinga ali v Planet Baru» zanje pa boste v předprodají odšteli 9, na dan koncerta pa 12€.
•M'.
DEŽELA ZDRAVJA
Dežela zdravja

Od Ijgbezni pa k zdravju, v znamenju katerega bo Planetovo sobotno dopoldne, 16. februarja. Skupaj z gospo Sanjo Lončar boste od 10.30 ure naprej v t^ kinodvorani številka 7 odkrivati resnice In zmote o osteoporozi. Seznanili se boste z vzroki za slabšanje stanja naših kosti ter spoznali naravne metode za preprečevanje In zdravljenje te bolezni, med katerimi so tudi nekatera živila in prehranska dopolnila. Med 10. In 14. uro boste lahko na stojnicah te tudi poskusili, na voljo pa vam bodo tudi dobri nasveti In obsežna literatura, s katero boste lahko svoje zdravstvene težave preprečevali in re§evaH na naraven način, izobraževalnih vsebin na temo zdravja pa ne bo manjkalo niti za najmlajše. Ti se bodo skupaj s Putko Zdravko poučili o koristnosti kokošjih Jajc za naše zdravje.
w p I a net*tu$.si
ENOROTJŠ d.il. c&9ta vTrnovlj« ^0a. 3000 Slovenija
20
P KRONIKA
novi tednik
Ropar odnesel 600 evrov
Gasilci so u^eli pogasiti požar, predan bi popolnoma uničit novejšo stanovanjsko hišo.
Skrivnostni požar in izginotje
Kdo je kriv za požar na domačiji v Vodiškem nad Rimskimi Toplicami in
kje je lastnik kmetije Drago Kopriva?
v nedeljo nekaj minut pred peto uro zjutraj so se v naselju Vodiško nad Rimskimi Tb-plicami pokazali rded ognjem zublji Zafdi so kmetijo Draga Koprive, uničili ostrenje nověji in še nedokončane stanovanjske hiâe, kozolec, kaš-io. Pogorelo je tudi (^romno kmetijske mehanizacije, orodja. Včeraj je bilo okoli kmetije vse črno, zažgano» dim se je àe vedno zlovešče vil s pogorišča. Ogenj je gasilo 30 prostovoljnih gasilcev iz Rimskih Toplic, Laškega in z Vrha nad laškim. Ti so tudi preprečili, da bi se ogenj še razširil, saj je o^žái Še več d>jektov in tudi gozd, ki je v neposredni bližini. Škode je za 80 tisoč evrov. Želeli smo se pogovoriti tudi z lastnikom Dragom Koprivo, toda tu je nastopila težava. Ko-pr1w namreč žeod nedelje zjutraj ne najdejo nikjer.
Včeraj dopoldne je na pogorišču Slalo več Dragovih sorodnikov. Etogovajjali so se, kje in kam bi še pogledali v okolid kmetije, da bi ga poiskali. Dobršen del območja so pregledali že v nedeljo, a Draga niso našli. Iskali so tudi po pogorišču. saj so pomislili tui^ na najhujše, da so ognjeni zublji vzeli ludi njega. Mogoče je storil samomor in se je odločil končati svoje življenje kako dru-gťiče. V bližini je gozd, ludi tja so pogledali. Toda sorodniki Še vedno upajo, da je morebiti Drago odšel kam in se enostavno ne oglasi. Njegov mobilni telefon je izključen.
Kriminalistični teliniki so pregledovali in preiskovali pogorišče, včeraj je bilo ponekod zaznali von) po bencinu. Je možno, da se j e Kopriva sam odločil za požig? Toda zakaj? Živel je sam, siar je43 let, pred meseci mu je umrla mama, od takrat je za kmedjo in živino skrbel sam, Tri krave in telič-
ka so zdaj odpeljali k sorodnikom, ki bodo poskrbeli zanje. Požar pa ni prizanesel golobom, ki jih je Kopriva vzre-r'tal. Zgoreli -so trije (laktorji, ogromno orodja in mehanizacije. Je imel težave? Bil je menda tih človek, nikoli rû bilo problemov z njim, pravijo sorodniki, Nikoli ni potožil, da bi bilo kaj narobe. Je torej Koprivo kaj težilo?
So pa bili sorodniki presenečeni, ko je v nedeljo, ko so bili nâ kraju dogodka gasilci in policisti, prišel tudi Dragov nadrejeni 2 nekaterimi sodelavci (Drago je zaposlen v podjetju s pohištvom), ki so začeli odnašati stvari, za katere naj bi obstajal sum, da jih je Drago odnesel iz slu^. To naj bi počeli vpričo policistov, trdijo sorodniki- A smo i?:vedeli, da so policisti skrbno popisali vse, kar so odnesli. V noči na nedeljo naj bi bil Kopriva v nočni izmeni v službi, toda iz službe naj bi se odpravil. Se preden se je njegov delovni čas iztekel.
SIMONA ŠOUNIC Foto: SHERPA
43-letnl Drago Kopriva. Kaj se je dogajalo v nedeljo na njegovi domačiji?
V Četrtek se je zgodil že drugi vidnejši rop trgovine v letošnjem letu aa našem območju. Mlajši neznan moški je okoli 17.45 prišel zamaskiran v trgovino Žol-nir na območju Šmartnega v Rožni dolini. Prodajalki je zagrozil s pištolo, nakar mu le morala izročiti ves dnevni izkupiček. Po do zdaj znanih podatkih naj bi odnesel približno 600 evrov in pobegnil.
Sprva ni bilo znano, ali je bil ropar sam ali je pobegnil peš ali s kakšnim prevoznim sredstvom in ali ga je pred trgovino morebiti čakal so-storilec. Prvi podatki so kazali le, da gre za mlajšega moškega. V času ropa naj bi bil oblečen v kavbojke, obraz naj bi si zakrival s šalom, na glavi naj bi imel »Šiit« kapo.
Že v četrtek v večernih urah so kriminalisti prostost vzeli dvema osebama, vendar bo preiskava, ki še ni končana, pokazala, ali je sum. da sta osebi vpleteni, tudi utemeljen. Sta pa menda v času ropa bila v bližini trgovine, vozila naj bi neregistriran avtomobil, vkaterem naj bi policisti zasegli tudi drogo in pripomočke za jemanje le-te.
To je že drugi vidnejši rop letos. Konec januarja je namreč neznanec z najlonsko nogavico na glavi in s kuhinjskim nožem v rokah oropal prav lako trgovino, le da v Zabukovici pri Grižah. Ropar, ki je govoril v tujem jeziku, je iz blagajne vzel 70 evrov in pobegnil. Policisti ga še iščejo.
SŠol
O
V «
te
®
m X
8 O
Zaradi zdravstuenih težav zapeljal s ceste in umrl
v četrtek zvečer nekaj minut čez 19. uro seje na lokalni cesti Zalog-Andraž zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom, 8l-letm domačin je vozil kolo z motorjem. V Zalogu, kjer poteka cesta naravnost, a v blagem klancu navzdol, je zapeljal levo. Čez makadamsko bankino v obcestni jarek, kjer je obležal mrtev. Obdukcija je pokazala. da Sl-letnik ni umrl zaradi posledic prometne nesreče, lemveč zaradi zdravstvenih težav.
Pred hišo je po požam ostal kup zgorele kmetijske tneheniiaclje. - Št. 12 -12. februar 2008
POSLOVNO-KOIVÎERCIALN A ŠOLA CEUE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
Kosovelova 4. 3000 Celje, tet. 03/428 54 50. faks 03 428 54 60 E-poSta: pks-visi a. ce®g uest.a raes.st Spldtna stran:
http :/ /wvw. Dksol a. com / vi sj a/vis ja. h tm
razpisujo
vpis v program EKONOMIST
(raven izobrazbe 6/1)
20Ó vpisnih mest za REDNI in 160 vpisnih mest za IZ-REDNI Študij, od tega 30 mest v Rogaški Slatini, za pridobitev višje strokovne izobrazbe
po fnodulih
-	ASISTtm" V MEDNARODNEM POSLOVANJU (KOMERCIALA)
' TEHNIČNI KOMERCIALIST (TEHNIČNA KOMERCîAU^)
-	RAČUNOVODJA (RAČUNOVODSTVO)
-	ORGANIZATOR POSLOVANJA V TURIZMU (TURIZEM)
-	STROKOVNI SODELAVEC V ZAVAROVALNIŠTVU (ZAVAROVALNIŠTVO)
Informaciie o študiju dobite na inlormativnih dnevih, ki bo^ na Posiovno^omercialni soii Celje, Višji strokovni šoli na Mariborski 2. v veliki predavalnici, in sicer:
-	v petek, 15.2. 200B. ob d. uri za redni Študij ter ob 15. uri za redni in izredni študij
-	v sotïoto, 16. 2. 2008, ob 9. uri za redni in izredni študii.
Zadnji dan za oddajo prve prijave je 8. marec 2008. Prijavite se na obrazcu DZS 1,253. ali na obrazcu VPS 08/0MP1 (www.vss-ce.com/vps).
NOVI TEDNIK
^Informacije
21
'e6íc\l ted
Ob cesti, po kateri so kilometre premagovali slari Rimljani je nekoč stala postojanka. Pravzaprav je bilo to počivališče, na katerem so si rimski
vojščaki in njihovi konji nabirali novih moči. Na istem mestu je kasneje nastala gostilna, ki je pod svojo streho ljudi združevala in krepčala kar dolgih 120 let. Danes se ta stara gostilna imenuje Aida. Gre za gostišče, ki so ga prvotni lastniki leta 1998 popolnoma obnovili in ob izjemno prometni poti popotnikom ponudili odličen kraj za počitek.
slastnih in s skrbjo pripravljenih svežih picah, pečenih v krušni peči, kar jim prida še posebej pristen okus. Da so res okusne, priča tudi priznanje kraljica pica, ki ga je prejelo prav gostišče Aida. Če želite ^	okusiti hišno specialiteto,
naročite z nacho sirom prekrito pico, imenovano po gostišču, in če želite ugoditi svojim zahtevnim brbončicam, naročite tako imenovane školjke iz krušne peči, ki vas prav gotovo ne bodo pustile ravnodušne. Gostišče Aida predstavlja lokal za vse priložnosti. Je izjemno primeren kraj za uživanje ob jutranji kavici, odlična izbira za obed in krasen kraj za druženje s prijatelji. Aida namreč nudi tudi prostor za zaključene družbe, v
V gostišču Aida, ki si je zaradi urejenosti prislužilo celo priznanje Občine Vransko, lahko uživate ob
katerem bo vsako slavje ali snidenje s prijatelji še lepše.
Imate malčka ali malčico? Potem je Aida še bolj pisana na vašo kožo. Malčkom namreč ni nikoli dolgčas. Za otroke je odlično poskrbljeno z otroškim kotičkom, v katerem
Gostišče Aida
Informacije in rezervacije; 03/ 57 25 270
%
najdejo otroška igrala in tudi ostale igrače, ki bodo zamotile njihov nemirni duh.
^ Podjetje Aida se ne ukvarja zgolj z gostinsko dejavnostjo, temveč tudi s primarno predeiavo lesa, ki ga izvaža zlasti na avstrijsko, nemško in deloma italijansko tržišče. Kot pravijo v podjetju Aida, so kadrovske osvežitve vedno dobrodošle, zato interesente za službo vabijo, da se jim oglasijo. Podjetje Aida zanima tudi odkup hlodovine - več informacij dobite pri komercialistu na številki 041 636 735.

1 moAuici«
•imMtffrtpeVMnivbeni* • OwM á^áafůaUv wn*
BACHlfê
vtnoieÍKa hi delikatesa
Bogomir Pan s.p.
3000 Celje. Linhartova 20 tel.: 03/548-45-11, faks: 03/544-28-70
i» d * Vtt JO n	wr»


m
,_5^MIRAN
KAZKoSt^ Trnovec pri D, 56 KUUNARIČNS Dramlie RAE>OŽIVOni Tei.: 05/5796-320 IN HARMONIJE Mol»:05I/43&03a OI^SOV! mrw.goimwDÍtsDJÍ
it. 12-12. felin»r2008
informacije - mali oglasi

če se boste pripravljeni odpreti, bostelahko doživeli zelo strastno in romantično obdobje, v katerem boste zelo uživali. Presenečeni boste nad tem, da se tudi ui znate odpreti. Devica bo nežna in pokroviteljska, tehtnica bo romantično'tehtala. Škorpijona pa se raje izognite, ker bo znal pičitt

v.
Ne stojte na mestu in ne kuhajte muíe. Na tak način, bodo vaše rioči samotne in doige. Opustite se in spustite k sebi tudi kakšno bikico ali bikca, da vam bosta popestrila noč. Riba bo nežna in čuteča, strelec pa bo raje streljal, zato bodite previdni.
jm
lev je v vas pustil vidne sledi, Id se jim težko upirate. Le zakaj, saj zna bili pravi kralj v utivanja^ V kolikor ^iite samo avanturo, si privoščite tehtnico, ki ne bo spraševala. ali ovna, ki bo tako in tako samo vzel.
Mé,
V.
Skrili ste se v školjko in premišljujete, kako bi preživeli noč. Sami ali mogoče s kozorogom? Vodnar vas bo razvajaL riba bo ro-mantiàui. bik pa uživaški in gospodovalen. Veliko izbiro imnie, še najbolj pa boste uživali v objemu, raka.
M
0\/
V.
řCoí pravi samopašni lev postopate in se grejete ob misli, da bo oven kar poskočil, ko vas bo zagledal Z dvojčkom ne bo nič, ker bo v dvomih, tehtnica bo preveč tehtala, zato jo raje pustite pri miru. Še rmjbolj bo do izraza prišla vaša levja samopašnost pri ribi, ki bo znala poskrbeti za nežno romantično vzdušje.
jm
viôâ "'z
Spustite se s svojeg/i oblaka in si priznajte brez slabe vesti, da v vas tli želja po nežno strastni rorruintični noči. Rak vam to lahko izpolni, riba bo prenežna in vse preveč ču-t^a, lev gospodovalen, bik zahteven, kozorogu pa se raje izognite.
^^jihMM
V.
Saj ni treba toliko tehtati, kako boste preživeli večer ali noč, ampak se enostavno podajte v to, samo pazite; največ boste imeli oziroma doživeli z rakom, saj vam bo znal dati tisto, kar si želite. Bik bo zadržan, oven napadalen, lev pa bo hotel kraljevati nad vami.
m
Odločeni ste, da doživite nekaj lepega, nekaj neverjetnega, kar ste samo sanjali. V tem ni nič narobe, samo pazite, kako t'n s kom. Največ boste imeli od vodnarja, saj bo znal v vas zbuditi vse tisto, kar spi. Devica bo zadržana. Škorpijon piker.
jm
re 66
"V.
Ne streljajte v prazno! Lep obraz ne pove vse resnice in marsikdaj zakrije pravo bistvo. Notranjo lepoto in pozornost boste našU v ribi, ki bo nežna in čuieča. dvojček bo le igral, tehtnica pa bo vse preveč tehtala sebi v prid.
M
Z glavo skozi zid se ne da, to ste že ugotovili in zato ostali praznih rok pri devici, ker išče nežnost in varnost. Boljše vam bo šlo od rok pň raku, saj zna biti ravno tako trmast in ohol kot vi. Pri ribi pa boste morali biti zelo razumevajoči in nežni
bdřídř'
V.
Zeb ste čustveni, radi uživate in tudi znate to, zato si za romantične večere privošáte raka. ker boste pri njemu našli vse to. kar si Želite; čudi devica vam bo znala slediti. Škorpijona pa raje izpustite, ker vas bo samo ranil.
Ne postopajte na enem mestu in ne čakajte. ker nič ne bo prišlo samo od sebe. Za nežno ali vročo noč se boste morali sami potruditi. Največ boste imeli od Strelca, saj bo znal v vas vzburiti Čustva, za katera sploh ne veste, da obstajajo. Lev bo pozoren, oven bo preveč zahteven, rak pa bo lahko usoden za vas.
MAJDA GOlUBOVIČ-telefon 090 43-94
PRODAM
€01F IV iáx 1,9. letnik 2001 pfoAim.T^ Ion 041 76m.	7DS
KUPIM
OSEBNI ovio, od Mko 200Q. kupim. W fon 041 70^497.	522
STROJI
PRODAM
SAMONAKUDALNO prikolko Sip rmirU. hidrovlicni dvig pobirulne, pcodoir. Ce* no po dogovoru. Telefon 031 éll '928.
670
©WDtednîk
Qbveetlcí MPQinicoim Wcmgfa tednfta!
NaroCnlcl Noveoa tednika boste lahko naroCrW^ ugotínostf-
.4rTMleoglaMvŇovem,tediWku.c^
besèâ In'léèstiMo^^^^
Izkorlsdlf ízkQučno s svp^ nanccùèko kartico. naroCnKkopcMožnico oziroma z os^Kibn đokiffnentom naročnHca Nov^oa tednFkâ.
NelslcoHMem u^odnoctl m r%e preneMjo v mssledrtle leto!

PRODAM
HliO v Smoriu pri JelŠoh, no 2elo lepi lokocji, prodom oli meniom za trisobno stonovonie v Celin, skapoi 3.300 m', hfsoisveliko 10*14 m. Telefon 5473-089, po 19. urL	^
KUPIM
STARE1S0 bHo, relGci|i Cdije-Vojnik-ljii-bećno oli okolico, kupim zo gotovino. Telefon 04U72-374.	»s
PARCUO, v oli bfnnii okolici, nujno kupim. Plodio v gotovini. Telefon 041 352-267.	149
V CÍUU z okolico kupim hišo. ki je khko potrebno popravil. Pogoj j» sončno l&> ga. floćomiokoj. Telefon 04) 601-555.
ses
HISO oli ^kend porrelo, v okolid Celjo, kupnn ZQ gotovinodo lOO.ODO EUR bcez posrednika.Telefon041 397-211. &47

E]O[p[j}[lG3D©SD0
Linhartova 22, C«tje
infiieborziJitiifiireeiupciim
D34S24222 vsalcdenod 8.300«j1$.00
'Odkup vase nepremime •cenitve t^epremicnb -vpisi v -sestava in urejanje potrebne dokumentacije
ProiTMt I neprecniininami naj bo vam. sato zaupajte nam.
Telefon 041 601 555
mmm
PRODAM
^HTJUR (No lipico). Enosobno stonovonje, 43 m^vselftwtokot prodom » 52.900 EURJslefon 051 819-572. 119
V ŽALCU, rtù dobri lokodji, v obnovljenem bicku prodamo dvosobno stonovonje, 57,36 mMelefon 040 333^155. 683
KUPIM
DVOSOBNO oli fnsobno stonovonie nujno kupim. Plačilo v gotovini. Tetsfon 031 mm.	149
M r «I
Cf ICT^ QvL I
^ ^ ™ * «L O» M ' ■ ■ »11
NCmMIĆNJNS	'([«••-••■•»MiokiN« I
RIAL KfATE W'
PnODARHO STANOVWE
Citii. Zagnd; v dvosun. bi^ - prHI. bival. povr. 94.60 m^. klet CC8. 2A.40 nt^ in solasL del« na nnilj,, laslen vhod. lefo iig.: 1977 CSNA: t(H).OOO.QO EUR Cslj«. Novi tf% novogr. 2-. in povf. od 71,18 m* do 182,75 tn*, 2 lest. flartúr. mssiom v gsrshii túií. takoj vs^ Ijiva Ijto ag : 2007. CENA: od 132.362 EUR
PRODAMO HtâO
Ulili: novogr. enodru^. tiiia v blriini regional. cflsie, nalfl Qor. povr. t3t m^ par» cele 9Û0 mt, IV. gr, faza. Lato iig.: 2007. CENA: 130.000,00 EUR Ritica Qb Pilti; dvostan. hi^. 139.64 m', dva loSefla vltoda, prit)-»M, parcela 1314 m\ v «loti giediuna. UI0 obn.: 1987.CENA: 140.000,00 EUR Potede; d samosi. novugr. his, neto ttof. powT. rr^. parcele vet. 716, 722,720, eOO ^823 111. gr.fau. Uto sg.: 2007, CSMA: oč 126.406,00 EUR
2«3 SS, $[|>7D m', v Celju, priti, ali 1. nad-str, po mozrosâ novejée ^adrrje kupimo a aieno střenko
Ifiifrtfvo^ vCelîu all okolíd ki>pirrto ze Tneno stranko.
ŠKD RUDAR PEČOVJE IN OBČINA ŠTORE
ORGANIZIRATA

KONCERT OB ^ KULTURNEM PRAZNIKU
Celjski plesni orkester
dirigent: David Jarh
vokalni solisti: Anika Horvat
Nuška Drašček Boštjan Dermol
KULTURNI DOM ŠTORE
petek, 15. februar 2008 ob 19.00 uri Cena: io€	Vljudno vabljeni!
Prodaja vstopnic: Občina Štore, Bistro Cene, Bistro Opoka
Informacije na te.: 03 780 38 44
- m
mali oglasi - informacije
Življenje je omqeno, ljubezen in spomin sta n£skonàia,
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, oć€ta> dedija, pradedija in brata
MARTINA ARCANA
iz Šmiklavža 2 a» Ljubečna
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, svete maše» sveie in izrečena sožatja. Posebna zahvala velja govorniku gospodu Ofentavšku, pevcem < gospodu Župniku Per-gerju, pogrebni službi Raj in vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Žalujoči vsi nj^ovi
GA8SÛH1ER0 oli enosobnostonovonje k\h ^m 2G gotovino, ftesen kupec Telefon 041 727-330.	i49
ENOiHPOLoli dvosobno stonovonje^vCefiu, ktipim. Kujnol Dotum vselitve po dogovoru, leleb 04160)-555. STMOVANJi priblirm 55 tn^ kupim zo gotovino (75.000 EUR] brezposfedni-kQv.TelefonÛ41 397-211 647
ODDAM
SOBI, shinovanj«; vumostoini hiši v lus-kem, nosproti Tus centra, ugodno oddam od morco200S.Telefon 041 736-' 445.
663
OPREMlJENO onoinpolsobno stonovonje (kodilci nezozeleni) oddam. T&lefon 5472-673.	666

MNOMEHANÎKA DRAGICA DOBR.UC s.p. Na okopih 2 c 3000 Celje
rcL: 03/492-61 -20. GSM: 041 ^364-640 AKCIJA FOTOKOPIRNI STROJ CANON ÍR 1018 -585.60 EUR (cena je z DDV-jem) programi Canon. Minolta, DcLa Rouc. Olympia,... su-oji za štetje dcnajja	ostalo...
2
"O Z
LU S UJ
fakulteta za [ogistiko celJe «krnico

ŠTUDIJSKI PROGRAMI
" univerzitetni StudifSkt program
LOGISTIKA SISTEMOV • visokošolski strokovni študijski program GOSPODARSKA IN TEHNIŠKA LOGISTIKA
DATUM
15.	februar ob 10. in 15. uri
16.	februar ob 10. uri
VIDEOKONFERENČNA PREDSTAVITEV
NA TREH LOKACIJAH
C«1je:
Mariborska cesta 7 Krško;
Hočevarjev trg 1 Tržič:
Šolska ulica 2
VEČ INFORMACIJ NA
httD!//fLunt-mb.si
Celje:
Tel! 03 428 53 02
Zrnati: maríana.potocaik®uni-mb.si
Krško;
Tel.: 07 488 07 04 E-mail:
So zvezde, ki jih ne vidiš, a veš. da so. In ena je zate, za vekomaj...
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče in tete
TEREZUE COLNER
roj. Blagotinšek iz Laškega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prljaieijem in bivšim sodelavcem Pivovarne Uško za pomoč, izrečena sožalja» cvetje in sveíe ter prispevke za Milijonarje dobrote pri ognjišču. Posebna zahvala osebju Doma starejših Zdravilišča Laško za skrb in pomoč v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala vikarju gospodu Jožetu KuŽniku. gospodu Janezu Kavčiču iz Portoroža za opravljen cerkveni obred in gospodu Petru OjsterŠku za besede slovesa.
Hčerki Bredâ in l^a z družinami
Le&
OPREMA
PRODAM
mmi hladilnik, kuhtAjo, mm. stole, trosed, fotelje, klukb tnao, kcvî, logi ftd. prodom Jeleb 051424-303.
705
fMATEfexavezodvwnifn.robljMitn pohištvom, belo tehniko in oslolo slonovonj-skoopremo?!elefon04141S4I2. tos
PRODAM
BUKOVAdrvfl, suho, 8 m, prodom. Telefon (03)57^^019.	167
SUHA bukovo drvo prodom, moûn rozm. Telefon 03UÍ8487.	682
Oi&upujsmo dotSnska (bra lislavcov, ulo ugodno. Nudimo vsa 9oa}9($ke
storitve, (udi v teiht) pogojiti. T«(. 03T 666-7D7.rttblM. d.o.o.. Uti&v 5.3273 JvrkioŠRr
KUPIM
ZIDNO $Mro opeko in strni» stcro opeko bobrovec kupim. Telefon 02 818-2323, m 841-385.	D
ŽIVALI
PRODAM
TEUCO, brejo 9 mesecffin snnto, teiko 200 kg, prodom.Teflon S468-158. 668 PM^Û, knnljonogo z domoćo hrono, toi-kego )70 kg, prodom. Telefon (03) 5821*319,041 95m3. 6S7 KRAVO simentolb, brejo 7 mesecev, prodom. Telefon 040 29(M137. L66 DVA bikce »mentolco, od 130 do 140 kg in lellco ^enlolko, od 400 do 450 kg. piodom. Telefon 05{ 206-189. eas OVEtrîdâ, bika, prošKB, od 50 do 60kgin pmšiČci zozokol, prodorno. Telefon 051 35S485.	69S
KMETIJSKI PRIDELKI
PRODAM
SENO vkockol^ cBfn2BK, prodom JeMon 041 871-273,	673
^STALO
PRODAM
8IKCA, 180 kg in puholnik Tojfun, brez motorlo, ifgodno prodom. Telefon 041 596475.	660
KSJAK in uto, zo ve^ego pso, prodom. Ceno po ogledif in dogovoru. Telefon 5707-366.	671
POHODH£cevlle, visoke, molo robljene, Številko 42/43, sive borve, prodom. Tele-fon070819-808.	era
SDEŒ víno (modro řronkínfo, íometno rmino) in vile zo nologonje bol prodom. Telefon 03184S878.
687
KUPIM
ntAKTOft, motokultivciof, kmeHiski stroj in tovorno volilo, tudi v okvori, kupina. Telefon041 407-130. 669
Ishrani fant|e U^Jo preprosta, zvesta dekleta. Mnogo jib je, zalo C0. pozBĎire na razočaranja ter jih brez stroàkov 6p02na^e. Tet.: 03/57 26 319. gsm: 031/636 378.
IMSM Oralnili. 1,9. Deli v m 65, P«Md
ŽEtllTMA posredovalnico Zouponje, ki je upanje v ljubezen povrnila ze već kot 10.000 osebom, posreduje zo vso sl^ rntno obdobjo, brezplocno zo mlojse ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 50S49S. Leopold Oreiniki p., Dolenjo vos 85, Prebold.	n
30.000 posredovanj, 11.000 novih poznanstev ]e bilo v preteklem 'etu sklenjenih z naiopofno^ie. Letos Kaže. da |h bo ie već, Ženima posfedo-veir>icâ 2A vse ^enaracije. Zaupanje. O^enia vas 6$. Prebold. 03/57 26 3)9, 091 505 495. 031 83« 376
KAKOVOSTNO belo vino prodom. Telefon (03)5821-578.	eec
SmJtRAN moški, 47 Isl, onjon. »fiženslo tfo svojih let, lobko tudi vdovo oli som-sko. Telefon 04) 24^7, www.supem-
ktfîjL	S9e
PRUAZMA, vitko, 3&4Btno, zoposleno Zftn-skfl zeli priloleljo. Telefon 041 www.supefolon.si.	saa
P11EPR0ÏÏ font s podezeljo Bœ skromrw dekle od kjer koli zo trajno, resno razmerje. TelefQn041229-649. Z
www.radiocelje.coni
Za boj z usodo ti je zmanjkalo moči. spokojno zaprl svoje
si od. Kruto je bilo tn nepričakovano, ker čez noč od dragih si odšel v neznano, v srdh ostala je le bolečina in v očeh solza tvojega spomina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drâgegâ moža. očeta in dedka
STANISLAVA OJSTERŠKA
iz Rimskih Toplic (3.5.1931-23.1.2008)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste p pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem. ki ste darovali cvetje» vence, sveče In za svete maše. Posebna hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, zdravstvenemu osebju iz Rimskih Tbplic. pihalni godbi iz Zidanega Mosta in govorniku gospodu Mariňáku.
ŽaiujoČi njegovi oajdraiji
L70
ZAPOSLITEV
SUKOf liSKARJAzoposlim. Mohor. d. o. o., ^ronoviîevo 11, CeTie. fdefon 841 648-
121.	r
M8fVC okno in vroto Miljo Sozit, s. p.. Sotelsko cesto 28 o, 3250 Rogoiko Slotino Hce kooperonTs pri prodoji in montozi PVC oken. Zožene so izkušn|e. loformcdje po telefonu 051318-199.
iii>(Tu posradakapri ia#<alov98i« itítm* « pKliiiJtva. ktfonrueiii na lil. 041434940. FRANC CAMJH Trubačeva ul S. UikQ
"ZAPOSLIM sin^ntKno, komunikotrvno dekle zodelovlokalu.Telefon 041 477-S72. Andrejo Melonšek, s. p., Lokovíco 145,ŠosJonÍ.	687
ZAPOSliMO deiov» zfl d^ v koninos^. Delo je v dekivnici in no terenu. Zoposli-tev zo nedoforen cas. hJcusnje niso potrebne, sol vos priučimo v poskusnem obdoblu. Dobro ploôlo iq resne in p^e-ne.GronilĐ;,d.o.o..7ehorsko cesto 120, Celje, telefon 041 644-826. e» ZAPOSLIMO elektrikorjo energetiko. Prijo-ve pošipte no naslov: Elektro Igor, s. p., PoTvKonjsb 1,3212 V^ik. 698
NUDIMO orgonizirono enoisnensko delo. Telefon 070 813-801, (03) 7031-800.
&Oemon, s. p., Porižlje 145 o, Sroslovce.
p
ZAPOSLIMO ovtomehoniko ZD vzdrževonje vozil ttenedez-Bem Nudimo dinamično delo v sodoboo opremljeni servisni d^ovnki, moinost stol nego izobrože-vonjo in stimulativno plaôlo. Tisne pn-tove kondidotov z ustrezno izobrazbo smeri avfomehonik, v»j letooi dni delovnih izkvienj in veser(em do ovlomobi-sprejemomo no nostov:Hinko Holko,s.P7VinterjevQ2o.3212V^nik. n AGM Nemec, d. o. o., Sedmi 3,3270 Loško zaposli inženirja gradbeništvo oli grad-benego tehniko. Telefon (03} 5648-841,041 62S>913.	LSd
TISKAR z veSetno prakso Hče redno zoposT^ tev.IelsfonOSl 722-641. 977
8EE Plesten[ok, s. p., Plonino 144, Plonino. Adoptoc^e, zidarsko delo, borvonje stonovonL oken, vrat, fis, fosod, nopos-»V, v Celju in okoliti.&o3l. 3.2008 nudimo iO % popust. Telefon 041810-717.	r>
HuaiAitai
8 » IS hg m*s*6âio
Dr. PIRNAT
jj®25232-55,01/51935^5a
www.pirnat.si
KAKOVOSTNO in po ugodnih cenoh izdelujemo demil fosode. MSgrod, d. 0.0., Gosposvelskfl 3, Celje, telefon 041 771-104.	681
Oe si ure|en. embícíMtn, kamunketi-v«n in Is VH«fi v disftiniifwin loh lektivi. potem poli(i6 06 poiv • pet. «f a.OOdo 14.00 un ;Blefon 03 425-61-50»
JiLoaa ioj. MsrftorifcB e. 44.3000 Uit
IKJ
i
r.Mr
ZAPOSLIMO
KUHARJA
ZA DELO V HOTELU ŽALEC.
POGOJI:
- V. stopnjo
' poznavanje HACCAP-o • zaželene delovne izkušnje
Prijave na naslov HOTEL ŽALEC, d.o.ov Mestni trg 3310 Žaiec^s pripisom za KADROVSKO SLUŽBO.
Podjel je hrr&RC. d.o.o. Direktor Srečko Šrot
Podjetje opravlja Čdsopjsno-p^ložniškc» radiji in agen-ííiikd-tfžftOdéjáVfíĎSt
Naslov: Pr?šmiova 19. lOÛOOijo. telefon (OB) 4225190. iax: (0Â) S441032. Novi tednik iz^javsâk (orekinpeiek, cenâ torkove^ izvoda |e 0.81 EUR petkove^ pa 1,25 EUK. Ta|niu: Tea Podpe^ Wler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za mjino je letna naročnina 160 £UK. Številka transakcijskoga radu* na: 06000 0026731320. Nenaročenih rokopisov in foto-
i) ne vračamo. Tisk Delo, dd., Tiskarsko srediSče, inajâka 5. direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8»S% davek na dodano
vrprinfKl
ItOVI TCPNIK
Odgovorna utednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur: IvdnaSiamejiiČ. Urednik iotografiie: Gregor KatiČ. lUčunalniSki pretom: Igor Šarlah. Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjacleslgn.cam &maiJ urednišlva: tedni]c®nt*ru.sí: E.mail t^tničnega urednica tetijiika.tedûik(i1ii*rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica inionnativnega programa; Jsnja (nrlhar
Ë-mâil: radjo(«>nt-rc.si.
E-mail v studiu: inřo^radioceije.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jerajiko, Spela Kuralt, Rozmari Petek, UrSka SeliSnik, Branko Stamejčič, Simona šolinií, Dean šuster, SaSka Teržan Ocvirk
ACENCIJA
Opravlja trženje oglasne^ prostora v Novem tedniku in FUdiu Celje ter nudi osiale agencijske storitve. Pomočnica direktoria in vodja Agencije: Vesna Lejič. Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac, Viktor KienovSek, Alenka Zapu^k, Rok Založnik Itíe&m: (03)42 25 190 fèx {03)54 41 032. (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt polti: agendja^t-rc.si
m -
ZJL K t^V^fr^C t V
ZANIMIVOSTI

Dijaki 4.b razreda Poslovno-komercialne áole Ceije so imeli maturantski ples 26. januarja. Zadnja vrsU (z leve): Valerija Bukšek, Andreja Vurunić, Dijana Devič, Tjala Poiecin, Maja Artič, Světlana Radić. Andrea Zalezina; 3. vrsta: Tanja Hudin, Šeherezada Krasniči, Sara Antoiič, Mateja Mikša, Simona Mihelčič, Jasna Vrhov-šek: 2. vrsta: Andraž Čemej, Jasmina Rozman, Nives Kovačič, Anja Štravs, Suzana Kunslić, razredničarka Suzana Suho-ležnik, Natalija Novak, Anja Rajh, Dragana Dobrijevi<i, Andre] Hodnik; čepijo: Simon Bukovski, Malej Gorjup, Samo Pušnik, BiaŽ Kraraberger, Sven Založnik, Alen Založnik.
Fotografije maturatov z vsemi imeni dijakov nam pošiljajte na Nov tednik, Prešernova 19» 3000 Celje ali po elektronski pošti tednik^nt-rc.si ffotografiie naj imajo Čim večjo resolucijo).
»Kožuhanje« je bilo krivo
Pri ŠpelanČevih v Velikih Grahovšah nad Laikim je bito minule dni zelo vese-io. K njim so prihajali sorodniki, znanci, prijatelji in sosedje, ki so slavijencema izrekali tople žeije ob visokem jubileju. Fanika in Matija Spec sta ponovno stopila pred oltar, tokrat že tret-jič. Pred oltarjem in matičarjem sta potrdila, da je njuna ljubezen po 60 letih skupnega življenja še enako močna in trdna, kot je bila na začetku.
Panika je odraščala v številni družini pri Špelančevih, Matija pa nedaleč stran pri Či-bejevih. Faniki je postal všeč, ko je o njem slišala, da je ze-
lo priden. Neko »kožuhanje« pa je bilo krivo, da sia se bolje spoznala in da se je med njima prižgala iskrica ljubezni. Leta 1948 sla se poročila, kasneje sta prevzela »^nt« in mu ostala zvesta vse do danes. Kmalu po poroki je njuna ljubezen obrodila dvakratni sad, saj sta se rodila dvojčka Stanko in Cvetko. Kasneje se je rodil še sin Mirko, ki si je ustvaril družino doma.
V življenju jima ni bilo postlano z rožicami, bilo je veliko odrekanja, trpljenja in težkega dela. Matija, ki se ne ustraši nobenega dela, je imel vseskozi največ veselja z rejo Živine; Se danes rad pomaga domačim pri kinečkůi opra-
vilih, posebno rad pa sede na traktor. Tudi Panika še vedno rada poprime -za grablje in si na rame oprta koš. Obema veliko pomeni družinsko življenje, toplina in ljubezen, zato si želita, da bi bili v družini Se naprej tako složni in povezani med sabo.
Slovesnost ob biserni poroki je s prelepimi občutki zaznamovala njuno življenje, Okrog 120 bližnjih in daljnih sorodnikov, znancev in prijateljev se je najprej zbralo v cerkvi v šentlenar-tu, kjer sta si še tretjič potrdila svojo ljubezen. Domači so jima pripravili posebno presenečenje» saj sta jima v cerkvi zapela priznana pevka Andreja Zakonjšek Krt s soprogom Primožem, svoj
program pa je imela tudi etno skupina Pit mi dej, ki je posebej ob tej priložnosti spisala pesem. Posebno presenečenje pa ju je čakalo, ko sta prišla iz cerkve, saj je njima na čast zaigrala šentjurska godba na pihala. Civilni obred je bil pri Salobirjevih vTrobnem Dolu, kjer je slavijencema poleg matičarja čestital tudi župan Laškega Franc Zdolšek. Slovesnost se je nadaljevala do poznih večernih ur, bisemoporočen-ca pa sta tudi zaplesala ob zvokih vaških godcev.
Ljubezen je kot biser in le marsikomu je dano, da mu uspe ta biser negovati tako dolgo, da zažari v vsej svoji veličini.
KŠ
Poilačeno je še iepše
Marija In Franc Rozman sta 26. januarja obnovila pcročno zaobljubo izpred 50 let Biio je skoraj tako kot pred tistim davni časi, a vendar tako zelo drugače. Takrat sta Marijo poleg zaljubljenosti obletavala tudi skrb in straii, kâj bo prineslo življenje. Zdaj, ko sta z roko v roki preliodila dobršen del življenja, so ostale le še ljubezen, navezanost in sreča, da lahko vse to delita s svojimi dragimi.
Oba sta se rodila v Osredku pri Šentjujju. V Marijini družini je bilo osem otrok, Franc pa je ime! le dve sestri, ki sta zdaj že obe pokojni. Bil je namenjen za domačega gospodarja, in ko se je začel ozirali za nevesto, jo je našel prav blizu. Poročila su se v hudi zimi in visokem snegu. Ona stara 23, on pet let starejši. Peš sta se s svati namenila v Slivnico, kjer je bil takrat matični urad. In ker je pešpot vzela toliko časa, sta Imela cerkveno poroko Šele naslednji dan. »In poročila sva se, prav tako kot zdaj, v cerkvi sv. Filipa in Jakoba v Jakobu. In če se je od takratnega župnika Franca Mrkača do sedanjega Petra Orešnika zvrstilo kar nekaj imen, sta muzikanta samo eno generacijo mlajša. Franc Suster, legendarni Osreček, je nasledil očeta, ki je igral na prvi »ohceti«. Ibkrat seveda tudi nepogrešljiv Jazbinškov ali po domače Zelčev Franci ni manjkal. Marija se nasmeji in pove. da je bilo na zabavi res »prima«. Prišli so vsi, ki so jima blizu. Ostali pa bodo spomini, fotografije in poročni šopek, ki ga je nevesta skrbno shranila za spomin,
»»Življenje ni bilo vedno lahko,« povesta. »Na začetku je bila v hiši Še črna kuhinja, kmetija pa brez vsakega stroja.« Zdaj pa imata lep dom in vse, kar sodi zraven, Ker sta se živela samo od kmečkega dela, je bil ta kruh včasih kar trd. A se z veseljem ozreta nazaj. Se posebej na svoje tri otroke; Branka, Draga in Marjanco. In ko pridejo na obisk še vnuki Nataša, Matej in Boštjan, izginejo še tisti oblaki, kj tu in tam zakrijejo sonce. Da bi jima le še dolgo sijalo.
StO
ZlatoporaSeRca Marija in Franc Rozman s hotrjo Marjano in sinom Brankom
KUPON

Panika In Matija Spac v krogu dmzine
Z NOVIM TlONIKOM IN RADIEM CEiJEl
Vabim Silvio, da poskrbi 2a moje čisto stanovanje:
IM£ IN PRIIMEK;_
NASLOV:. POŠTNA ŠTEVILKA IN KRA):. TEieK>NSKA ŠTEVILKA:.
PODPIS:
S podpisom pct(juj«m. úd it strinjam s pogoji nagradne igie. k> so objsvUefi n» &ple(ri I sirani www.rddiocelje.com in ww«v.novirednřk.CQm
Kupon pošljite na naslov: Noví tednik & Radio Celje I	Prešernova 19
3000 Celje
s pripisom: ŮSTO VSE
m