^j^j^dia^" f [ t! ^ O KT>> ^^vj/fc ^ The first Slovenic Daily-in ^ Izhi vTd^^Li | VJlClO X 1 dlUUd/ I Issue^eveTdar-cept nedelj in praznikov. „ - , TT ... J ^ ! Sundays and Holidays. (S^ -O List Slovenskih delavcev v o4meriki. (j^--— TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered m Becond-Ola« Matter, Sep tember 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 238. — ŠTEV. 238. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 10, 1906. — V SREDO, 10. VINOTOKA, 1906. VO LUME XIV — LETNIK XIV Srečna rodbina. Dve ženi, jeden mož. SREČNI MOŽ JE ŽIVEL Z OBEMA ŽENAMA POD JEDNO IN ISTO STREHO. Vsi trije so bili v zakonskem življenju kar najsrečnejši. KONEC PRI SODIŠČU. -o—— Madison, Wis., 10. ok t. Od maja t. 1. nadalje živi 28 let stari Charles K. Sager v tukajšnjem mestu z — dve- j ni a ženama v naj>rečnejšm zakonu. . Je.lna jo njegova prava žena in mati d veli njegovih še majhnih otrok; z ; drugo se je pa tudi oženil in vsi trije , ko živeli sre<-no j>od jedno in isto stre-ho. (J tem se je slučajno izvedelo, ko se je moral Sager radi napada na . nekega bartenderja pri sodišču zago- , varjati. Tetn povodom je povedal po-VM'm prostovoljno sodniku o svojem bij.tiiiističnem življenja. Čudno pri ; v>em tem je, da sta obe ženi z jednim m->žem poj>olnoma zadovoljni in da j sta zelo žalostni, ko se je pričelo so- j di- e vmešavati v njuno srečo. Njegova /ena št. 1 opravljala je doma dela s tižkinje, dočim je žena št. 2 bila gosp«»dinja. Ko so bigamista od- ( pe.jali v je.-o, dejala je žena št. 1: "Charlie je dober mož in inedve mu bc-dera |*>ma:rali, je-li Bessie?" — ^ lil žena št. 2 je odvrnila: "Nararao, da mu bodeva i*>tnagali; v ostalem pa, dokler smo mi trije zadovoljni, ^ se ni treba nikomur vtikati v našo • 11 Šolnik je na odredil, da mora Sa- ' ] ger .-stati v preiskovalnem zaporu, dokler se njegovo zakonsko življenje ue preLSče. Obe ženi sta mladi in lepi. ' Sager je zavarovalni agent in nadzornik poslopja tukajšnjega državnega vseučilišča. -o- NAIVNA PROŠNJA IZ NEW JERSEY A. Dekletce iz Oradella, N. J., pisalo je komisarju newyorske mestne menažerije, naj mu pošlje — baby. Ivo je včeraj dopoludne tajnik komisarja newyorskih parkov pregle-dav&l došia pisma, našel je tudi na-> led nje pismo, naslovljeno: "Štorklji, Cen ti al Park, New York. Oradell, X. J., 8. okt. 1906. , Draga gospa štorklja:— Prosim Te, da mi pošlješ malo dete. ( Ko prideš, našla bodeš odejo in bla- i zino, na na divanu, na kterem spim vsako noč .Dete mi prinesi še pred novembrom. Jaz bi imela najrajše deklico. Poznam malo deklico, ktera je dobila tudi v soboto zvečer ob 7:30 svoj • baby. < Tvoja « Irena Blenckstone, i Oradell, N. J." s Pismo nedolžnega otroka so dejali i pri komisarijatu v rom in sedaj visi 1 v komisarje vej pisarni. < -o-- i Skrajšanje delavnega časa. < Lynn, Ma—.. 9. okt. General Elee- 7 trie Co. je svojim tlelaveem prostovoljno znižala dnevni delavni čas, kar velja za vseh njenih 9000 delavcev. Delavci bodo v nadalje delali po 55 ur na teden in liodo ob sobotih po- poludne praznovali. | * ..... ... . __________ i Denarje v staro domovino j pošiljam«: ta $ 20.50 ............ 100 kron, i ta | 40.90 ............ 200 kron, «3 ca $ 204.00 ............ 1000 kron, k ta «1020.00 ............ 5006 kron. 2 Poštarina je všteta pri teh vsotah. \ D' mi n« nakazane vsote popolnoma r izplačajo brez vinarja odbitka. I. Naše denarne pošiljat?« Upiačmje k c kr. poštni hranilni arad t 11. d« 12. ž dneh. v Denarje nam poslati j« najprilič- ii oeje d« $26.00 ▼ gotovini v priporoča- d nem ali regiatrovanem pismo, večje j" zneske po Domestic Postal Money P Order all pa New York Bank Draft t( FRANK 8AX8ER, z 109 Greenwich Street, New Ysrk. ° •104 St. Clair Ave. N.E. Cleveland, a 7 Maksim Gorki pri čifutih v "ghiti". k RUSKI PISATELJ OBISKAL JE VČERAJ SVOJE LJUBLJENCE IZ RODU IZRAELA. Njegovi prijatelji so ga burno pozdravili in delali "revolucijo" na varnem. V ČIFUTSKEM GLEDIŠČU. -o- "Danes bode Maksim Gorki tukaj" — tako so včeraj zvečer naznanjale električne luči na napisnih plo-ščali Kaličevega židovskega gledališča na Bowery. Kamorkoli je kedo šel v židovski mestni del, slišal ni druze-ga, nego poetične izraelske verze: "Per Gorki kiaint, der Gorki kiamt, Der Gorki is sehuai do. ... " Gorkija so včeraj rabili židovski soeijalisti za svojo reklamo v prid >vojega kandidata za kongres in Gorki jim je bil takoj na uslugo, to tem bolj, ker je bil v Ameriki povsodi raz-• K-aran in ker odpotuje sedaj v Evropo. — Najpreje je prišel Gorki v gledišče Grand, kjer so igrali dramo "Uriel Acosta". Med prvim dejanjem prišel je v ložo revolueijonarni soeijalistični kandidat za kongres, čifut Moric Ilillquit in orkester je takoj zasviral marzeljezo, ktero so morali večkrat obnoviti. IXasiravno so čifuti Hillquita burno pozdravili, je bil pozdravljen, ko je prišel Maksim Gorki na oder, še bur-nejši. Gorki je govoril par minut in dejal, da ni govornik in da zamore ono, kar želi povedati mnogo boljše ^pisafi. Zajedno je izrazil svoje svoje zadovoljstvo, da se socijalisti udeležujejo političnih borb. Nato .so je Gorki odpeljal v Kaliee-vo gledišče, kjer so se vršili isti prizori. -o- VLIVANJE DENARJA ZA MEXICO. Dva milijona in pol poldolarjev za sosedno republiko. San Francisco, Cal., 10. okt. Tukaj -o pripravili v vladinej livarni denarja vse j>otnebno za mlitje 2,500,000 mehikanskih poldolarjev, kteii denar mora biti. elasoni z Mexico sklenjene pogodile, izdelan tekom šestih mesecev. Delavce v livarni bodo radi tega kakor hitro mogoče podvojili. -o- Resolutne ženske. Niklas Derkoran iz Orange, N. J., se je včeraj pri Jefferson Marke t-so-dišu v New Yorku pritožil, da so ga •lanes rano zjutraj v nekej gostilni na (J. Ave. napadle štiri ženske, ktere »o ga preteple in oropale. Dve sireni, imenom Ella Burns in Stella Louis so kasneje zaprli. Derkoran je prišel iz Orange s $175. V omenjenej gostilni se je vsedel k mizi, kjer je sedelo že več deklet in kmalo na to je opazil, da mu je denar zmanjkal. Ko je denar dobil, prišlo je do pretepa. HITRO OBOGATETI. Grški modrijan Thales je ob vsakej priliki strastno govoril proti maniji raznih ljudi, kteri hočejo hitro oboga-teti. Nek bogatin je pripomnil, da vsi ljudje, kteri si ne zamorejo pridobiti bogastva, tako govore. Thales mu je odgovoril, da bode dokazal, da je mnogo lož je postati bogatin, nego modrijan. Radi tega je pričel s trgovino, kterej je posvetil ves svoj čas in energijo, kakor tu«"1' svojo dobro vzgojo. V jednem letu je pridobil več denarja, nego njegovi nasprotniki v vsem življenju. "Imel sem tovariša," dejal je, ko so ga vprašali o vzroku — "dober želodec". Kdorkoli hoče doseči v.»peh v življenju, mora imeti dober želodec in jedino sredstvo, ktero vzdrži želodec vedno v dobrem stanju, je Triner-jevo ameriško grenko vino. Ono izpopolni prebavo, očisti in pomnoži kri ter ojači živce. Tudi ako ste povsem zdravi, omislite si to zdravilo iz trti-nega vina V lekarnah. Jos. Triner, 798 So. Ashland Ave., Chicago, HI. Položaj na Cubi. Splošna amnestija. ! GVERNER TAFT JE IZDAL KONSERVATIVNE ODREDBE. — NOVI PROVIZORIČNI GOVERNER MA-GOON V HA-VANL Rozoroževanje vstašev napreduje po vseh krajih povoljno. LJUDSKI PRAZNIK. -o- Havana, Cuba, 10. otkt. S parnikom Maseotte dospel je semkaj novoime-jiovani provizorični governer Cube, Charles E: Magoon. Governer Taft izdal je včeraj pro-klamacijo, s ktero se naznanja vsem političnim jetnikom popolna amnestija. Prolklaraaeija je postala danes pravomočna, kajti danes je baš 38 let, ko se je vršil prvi krvavi boj za neodvisnost C-nbe. Današnji dan je tudi ljudski praznik. Havana, Cuiba, 9. okt. Razorože-valna komisija javlja, da so se v pokrajini Santiago razšle vse vstaške čete, razun jedne, ktera je odšla v divje pokrajine pri Bavamo. To četo bode sedaj zasledovalo vojaštvo iz Zjedinjenih držav, in sicer iz mesta Manzanillo. Oklopnica Kentucky je odplula od tu nazaj v Zjedinjene države. Governer Taft je imenoval cubanskega kapitana Jose Martija svojim pobočni-kom. Newport News, Va., 9. o>kt. Kljub temu, o{-noma pogoreli. Šlo se je namreč za preiuačeuje znanega viborškega manifesta. Konservativci so spocet'ka zahtevali, da se manifest sploh prek i-če, toda radikalci so burno protestirali in zahtevali, da ostane manifest v svojej prvotnej obliki, toda končno je obveljal predlog posebnega odbora. Petrograd, 9. okt. Vlada je sklenila, da bode veljavnost volitev za : prihodnjo dumo odvisna od tega, ako ; bode duma uvaževala, povelja vlade. , Vsi državni uradniki so dobili nalog, naj ne podpirajo liberalnih volilnih ' agitacij. Aiko bodo pri volitvah zma- ] gsli radikalci, bodo volitve jednostav- < no razveljavili. . Sklicanje dume je vlada preliožila za nadaljnih šest mesecev. Ukaz vlade državnim uradnikom poznanja, da i bodo birokratje pri volitvah sedaj na- j stopili z vsemi silami proti svojim nasprotnikom. Uradnike, kteri bodo {kri Tolitvaih postopali proti vladinim ^ odredbam, bodo brez pogoja odelo- 1 vili. i Iz Avstro-Ogrske. . Proti Gotuchowskemu. OGRSKI POSLANCI PRETE, DA BODO V DELEGACIJAH IZREKLI MINISTRU INO-| STRANEH DEL NE- ' ZAUPNICO. Tudi zahtevajo, da Goluchowski še pred snidenjem delegacij odstopi. NADVOJVODA OTON BOLAN. ' Dunaj, 10. okt. Glasom semkaj do-šlih poročil iz Ogrske pripravljajo se na Ogrskem v merodajnih političnih političnih krogih za odločen nastop proti skupnemu ministru inostranih del, grofu Goluchowskemu, kteri se jim je že davno zameril. Oni so sedaj zapretili, da mu bodo pri delegacijah izrekli nezaupnico, v slučaju da Goluchowski že preje ne odstopi.. Dunaj, 10. okt. Nadvojvoda Oton, brat avstrijskega prestolonaslednika in nečak Fran Josipa, je nevarno obolel za bronchitisom. Nadvojvoda je že več nego leto bolehen. Budimpešta, 9. okt. Že pred nekoliko leti je ogrska vlada z dovoljenjem cesarja Frana Josipa sklenila prepeljati iz Carigrada v domovino smrtne ostanke Fiana Rakoczyja (umrl leta 1733). Diplomatična pogajanja, ki so se v to svrho vodila s turško vlado, so že dovršena. Minister notranjih stvari, grof Julij Andrassv, je že obvestil mesto Košice, kjer bodo ostanki pokopani, da se iste prepelje iz Carigrada tjakaj še ta mesec. -o-- i RAZSTRELBA SMODNIKA. Skladišče tovarne smodnika pri Ta-maqui, Pa, je zletelo v zrak. 1 Tamaqua, Pa., 10. okt. V skladišču za sušenje smodnika tovarne Dupont - Powder Co., miljo daleč od tukaj, pri- f petila se je včeraj razstrelba smodni- - ka. Štirje delavci so bili ubiti in jednem u je odirgalo obe novi. 5 -o- ■> Spomenik Garibaldijevi ženi. ' Častili-i slavnega bojevnika za svobodo Italije, Garibaldija, čigar stoletni rojstni dan se slavi prihodnje poletje, so sklenili, da proslave tudi njegovo soprogo, sobojevnico Anito s posebnim spomenikom, ki se postavi 1 v Rimu. Anita je bila rodom Brazi-lijanlka. i t Bivši senator Jewett iz Missourija umrl. ' St. Louis, Mo., 8. okt. Bivši senator Daniel T. Jewett iz Missourija umrl je tukaj v starosti 99 let. Jewett je bil v Prineetownu, Me., rojen in je bil dolgo vrsto let najboljši odvetnik v Missounju. Bryan v Kansas. Lincoln, Nebr., 8. okt. William J. Bryan je zaključil svoje trodnevno potovanje po Nebraski in je odpotoval v Kansas. Ta teden se bode mudil v Kansasu in Missouriju. na kar obišče države Illinois. Wisconsin, So. Dakoto in Colorado in potem v tretjem tednu Indiano in Ohio. Varani linčarji. Charlotte. N. C., 9. okt. Linčarji, ki so zasledovali zamorca Oskarja Gad-dyja, kteri je umoril delovodjo železniških delavcev pri Lexingtonu, N. C., so zgubili sledove zamorca. Tudi krvnim psom se ni več posrečilo najti sledu. Lova na zamorca se je udeležilo 500 zasledovalcev. Nek drugi zamorec pretil je danes delovodji But-lerju 9 smrtjo, toda šerif ga je zaprl pre dno so ga zamogli Butler in drugi delavci Iineati. Otvoritev indijanske rezervacije. Washington, 10. okt. Predsednik je izdal proklamacijo, s ktero ae izroča indijanska rezervacija ob Walker Riverju v Nevadi belim načelnikom. Rezervacija meri 268,000 oral, ktera zemljišča bodo razdelili med naeel-nik«. Razne novosti iz inozemstva. L JAPONCI KOT GOSPODARJI TRGOVINE V JUŽNEM MAN-DŽURU. — POGOJI ZA AMERIČANE. Sultan Abdul H amid ni bii bolan na i ledvicah, pač pa je dobil krogljo v trebuh. JTEMCI V AFRIKI TEPENL -o- Niu Chwang, Mandžur, 10. okt. Japonske oblasti niso dopustile nekej ; ameriškej tvrdki razposlati svoje bla-i go po železnici v notranje kraje juž-} nega Mandžura. To bi sicer storiii, i toda Američani bi morali rabiti za ; blago japonska imena. Paris, 9. okt. Iz Carigrada se po-} roča tukajšnjemu listu ''Petit Pari-. sien," da zadnja sultanova bolezen ; ni bila nič druzega, nego rana vsled strela, ktero je dobil sultan v trebuh. Neka sultanova žena, ki je doma iz ^ divjega Ivurdistana in ki je bila lju- > bosumna na neko mlajšo kaduno, ro-l dom Cerkezjkinjo, je streljala na sultana. Krogljo je nek nemški zdravnik srečno odstranil, in sicer ne da bi ^ pri tem rabil kloroform. Rim, 9. okt. Slavna italijanska igralka Adelaida Ristori je danes tu-^ 'kaj umrla v S4. letu svoje starosti za ^ pljučnico. Pokojnica je bila poročena z Marchese del Grillo in je živela, od-| kar se je ločila od gledišča (1. 1SS5), deloma v Turinu, deloma v Rimu. — Kralj in kraljica sta hčeri pokojniee ^ brzojavnim potom izrazila sožalje. — Ristori je bila rojena 1. 1822 v Civi-dale in je bila najboljša igralka Italije v minolem stoletju. Berolin, 9. okt. List "Bohemia" v Pragi na Češkem javlja, da je nemški cesar priposlal na gradu Podjebra-du na Češkem se mudečemu "princu" Aleksandri* Holienlohe Seihillingsfuer-stu "najvišji" ukor. ker je objavil spomine svojega očeta, pokojnega nemškega državnega kanclerja. V teh j. spominih je popisan ves prepir, ki je nastal med knezom Bismardkom in cesarjem Viljemom. k+eri je vsled tega Bismarcka odslovil. London, 9. okt. Dvanajst tisoč delavcev ladjedelnic ob Clyde pričelo je štrajkati. Oni zahtevajo petodstotno povišanje plače. Delodajalci pa trdijo, da je položaj te obrti tako slab. da - nikakor ne morejo ustreči željam de- - lavcev. e Berolin, 10. okt. Iz nemške jmro-i zapadne Afrike prihajajo za Nemčijo 3 zopet žalostne vesti, dasiravno je vla-i da zatrjevala, da je tamošnja vstaja - že 'končana. Y novejšem času se boji z Hotentoti zopet na dnevnem redu in Nemci so redno tepeni. V boju, ki 1 se je vršil v nedeljo, so domačini ubili 18 Nemcev in ostale razkropili. c London, 9. okt. Iz Shanghai na 1 Kitajskem poročajo, da so v notra-; njih pokrajinah Kitajske izbruhnili i nemiri radi velike bede, ki je nastala : vsled povodnji. Dunaj, 9. okt. Iz Sofije poročajo, da je v Bolgariji opažati močno gibanje za neodvisnost. To gibanje pod-. pira tudi vlada. Predvidjati je, da ► pride do velikih demonstracij dne 15. . oktobra t. 1., na dan otvoritve so-l branja. -o- POVODENJ V MEHIKI. Mnogo ljudi je utonilo. 1 El Paso. Tex., 10. okt. Iz meliikan-ske države Jaliso se poroča, da je vsled deževja Rio Santiago izredno - narasla in da je vsled povodnji 25 osob utonilo. Pri San Pedro se je prevrnil nek čoln in utonilo je petnajst osob, med kterimi je bil tudi zdravnik dr. Rodriguez iz Guadalajare. Škoda je po vsej državi Jalisco in tudi v drugih krajih Mehike velika. 1 -o- Pomoč mestu Pensacola. , Washington, 10. okt. Glavni stan ] družbe "Rudečega križa" dobil je danes brzojavno poročilo od morn a- ] rične postaje v Pensaooli, Fla., da sta l mornarica in vojska vsestranski skr- < beli za ljudi, ki stanujejo krog Navy ] Tarda in ki so vsled zadnjega orkana ] zgubili vse, kar so imeli, tako, da po- ] mož od družbe 11 Rudečega križa" ni ] potrebna. 1 VABILO NA NAROČBO! 1 i Nastopili smo zadnje četrtletje v tem letu in ob tej priliki vabimo naše rojake v naročbo 'GLAS NARODA'. O listu samem menimo nam ni potreba pisati: dobro blago se samo hvali, in to velja o "Glasu Naroda". Kdor nepristransko sodi, mora reči, da je "Glas Naroda" najboljši slovenski list v tej deželi in popolnoma a neodvisen, zato se je pa tudi tako ze'o razširil in se še razširja. Vse one rojake, kteri še niso naročeni na "Glas Naroda", vabimo v naš krog, ker za 75 centov ga vsakdo dobiva skozi tri mesece. j Vse one gg. naročnike, jiteiim je pa naročnina potekla, pa prosimo. :r.-ške le zamoremo pokriti s. deh- 1 i lista. Upravništvo "Glasa Naroda". 1 -»AaArLaa^-.jn.-L-.-. . - ------ 1 NARAŠČANJE JEZERA SALTON V CALIFORNIJI. z - Jezero, ki je nasta'o iz vode Rio Colo- rado, pokriva sedaj 400 štiri-i jaških milj veliko ozemlje. i i San Francisco, Cal., 10. okt. Je-! zero Salt-on v južnej Cal if orni ji. o _ kterem se je nekaj časa mislilo, da f bode zopet zginolo, še vedno nara-_ šča. Radi poletnega deževja in po-e vodnij ter tajanja snega v Sierrah je _ Rio Colorado prinesla toliko votle, da - je jezero sedaj 400 štirijaških milj e veliko in da je kraj velikih canad- skih jezer največje jezero v Zjedinje-' nih državali. Veliko bode šele potem, _ ko bode vsa nižina Sal ton, ktera se . nahaja 260 čevljev nižje, nego morska ' gladina, preplavljena z vodo iz Rio Colorado. Voda bode končno dosegla 1 višino morske gladine in }*>te Hamburg. Bremen 11. okt. v Bremen. • St. Paul 13. okt. v Southampton. Campania 13. okt. v Liverpool. ' Kroonland 13. okt. v Antwerpen. - Princess Irene 13. okt. v Genovo. ■ Furnessia 13. okt. v Glasgow, i Bata via 13. okt. v Hamburg. L« Bretagne 13. olkt. v Havre. "glas mm' LUt •tevenMk delavcev v Ameriki. Izdaja slovensko tukovno društvo FRANK SAKSER, predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Inkorporirano v državi New York, dae 11. julija lSWd. ŽjKT^fja list^^meriko . . . $3.0) " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 " "pol leta.......2.50 « « četrt leta...... ! 75 V Evropo pošiljamo list skupno dve ____Številki._ "Ot-AS NARODA" izhaja vsak dan U-vzemSi nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Z a oglase do deset vrstic se plača 30 Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne antisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po M®» ey Order. Pri spremembi kraja naročnikov trosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče n.tzmr.i. da hitreje najdemo ' aslov-niki. Dopisom in pošiljatvam nareiite naslov: "Glas Naroda" Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector. Preveč zakonov. Č»-»pLsi "Portland Oregon i an", "Pioneer I'n-vi" v St. Pauiu, kakor I udi dn*ri č.i*>pisi severozapada, so priš i |»» daljšem razmotrivanju štati-.%irke um«m>v v Zjedinjenili državah in f*> primerjanju te statistike z ono v drugih kulturnih državah do za-kljuek a, da — ako se \7,ame varnost « love^kega ravijenja za merilo civili-zaeije — ravaemajo Zjedmjene države Rjuinje mesto med vsetni deželami na svetu. lYvouuenoratii. o*»optti> naznanja, da prnle v rsfoiih «vrupe4tth deželah tut hmii ^mi »alc»« v le j m ]Mit nmo- tvv, d-wian |>r»do pri ft«-, t ki milijon iirohivaktrt |» 1SW umorov, tako da ho »i«ktere d«wel« jx» |»et m dvajsetkrat bo j ftvilws.»vMie nif« Zri(nBBni "Pioneer PfWfc'da bi, ako bi nar>i prebivalci v *»Ij »potovali. bi tetnu ^ototo ne bilo tako. ' ZKmmh proti lastnini in jamemu re» ' da, pret>U»|1j miMcrmštevUni kakor v evropskih i Jt*>.e ali. To se pa Zf^odi v prvej vrsti i i.tdi »o-»jtaiija mase jm raznih bančnih t 'av -i h in pienitvan prebivalstva po l . >rpn.icijah. Pri nas se vedno pov- 1 I a i .i, i i v Zjedinjenili državah -•n a i>tmna takozvauega malega r u :a r t . tako, kaior ona bogati- r iiv. prvi p« stane pri nas mnogo - •»>_,. -rtev -.*bi<'-iiosti, nego v Ev- -s »»m /apadiii časopisi .— > zgoraj na- i i'f 1. ,ie pi i|KMnbe napravili radi tega, z kvi" /..«.vt*uiaj<» »tališče, da od onega r nadalje, ko so se Puritanci iz- t kreali na tem obrežju, vsi naseljenci prihajajo semkaj, da se odtegnejo ne- , *iir.M>lniin evmp^kim zakonom in da , ra morejo t me a j živeti, kakor se jim ; p ljubi. Istodobno so oni časopisi mnenja, la napredujemo kljub temu, ( da -e na jutri dogajajo še krvne osvete in linoanja. Kazim tega >o pa tudi razni zakoni, ; ki --» iiajterjeui proti raznim slojem i ta :co, d a liberalne ljudi »ami zapel ju- , jejo h kršitvi zakonov, ali pa vzga-j a jo hlrmbo, ktera je zelo nevarna. Predn«»sti, *ln » iznajdbo, ki omog^očuje vsakemu \<trebne kake na ni, " lari je možtva. Poskušnja 6 to i/.:ia.i'l »o ^e je i zborno obnesla, in si-tcr z b-czžieno elektriko, oziroma - Herzejevim valovanjem. Quevedo j • to svojo iznajdbo že pred davnim • t- m, objavil v časopisih in dobil -1 iu:i j-.e vlade subvencijo za sjk> I inovauje svojega aparata. Izumilee 1» ale a lojrtira. la aparat za ladije z veliko v.-ebino ton. Upa, «la je iznašel problem, kafro se vodijo torpedni i-i iMnlinorski t>dni. Ako se Quevenese, bode nastopil či-: sto nov eas v vojevanju na morju. Pravi vzrok dogodkov na Cubi. Evo nekaj, kar je prav gotovo: ako pride tu pa tam v kakej srednje- ali jugoameriškej republiki do revoluci-jonarnega gibanja, potem «e gre gotovo za vprašanje "o jaslih", oziroma /.a denarno vprašanje, ktero je gonilna si. a pri vsakej revoluciji. "Sladkorjev trst" na jednej in "pesa" na drugej strani — to je glavni vzrok revolucije na Cubi. Denarne koristi so se skrivale za vstajo Cube proti Španskej in prav te kori~ti se skrivajo za sedanjimi do-_'.»dki na ('ubi, toda proti tem koristim >e bore zopet druge koristi, kte-re imajo isto tako jaka sredstva na razpolago, kauor prve. Kadi tega ostane Cuba za sedaj še v svojem državnopravnem položaju. Njena velika sestra Zjedinjene države so mnenja, da eubanska hruška za > nI trganje še ni dozorela in tako ne !>< ule eubanskim vojnim petelinom ostalo dntro. nego za nekaj časa se pora v na t i. Tovarnarji, ki izdelujejo v Zjedinjenili državah sladkor iz pese, o pridružitvi Cubi naše j republiki nečejo ničesar vedeti, kajti ako se to zgodi, jKitem se uvaža k nam eukrov trst carine prosto. To pa žele baš tovarnarji, ki izdelujejo sladkor iz sladkor-jevega trsta, da tako uspešno tekmujejo svojim tovarišem "pese". Dolarji teh ljudi se skrivajo za "revolucijo". Hoosevelt in njegovi posvetovalei so sladkorjevemu trstu sicer naklonjeni, vendar se pa boje osvete pese — in tako je slednja vsaj za sedaj zmagala. Voznik št. 23, — Slika iz madridskega življenja. — (Konee.) Bolnik je stanoval ▼ Calle dUlmi-nante, v petem nadstropju starega okajenega ter umazanega poslopja, kjer so prebivali sami »imrnaki. 3>u-hovnik je šel po stopnicah naprej, mi xa njim. Pri vsakem nadstropju čakali so rokodelci, delavci in ueenei z gorečimi svečami. Lepa devojka iz Andaluzije svetila nam j« a gorečo svetilko, a druga dobra ter bogatejša duša, starka z drhtečimi, sključenimi rokami nosila je slabo brlečo lučieo v oljnati svetilki. V petem nadstropju pričakoval nas je umirajoči bolnik. Ležal je v ubož-ni sobiei. Štirje napol podrti stoli, črvi v a omara in miza ter mal štedilnik v kotu je bila hišna oprava. Na pogrnjeni, mizi gorele so pred sliiko Brezmadežne štiri voščene sveče. Po stenah viselo je še nekaj slik, a se ni moglo razločiti, kar predstavljajo, tako so bile okajene. V do.ibini okna videla je stara kitara z eno samo struno. Na tleh je bilo borno ležišče, kjer je umirajoči bolnik čakal, da sprejme sv. zakramente. Ob vzglavju klečala je mati ter dvoje otrok; vsi so ihteli v bridki žalosti. Duhovnik je stopil k bolniku. Mi vse pa: omenjena oddčna gospa, sosedje, delavci, Andaluzinja ter jaz smo poklelknili. Po končanem opravila je duhovnik odšel. Kdo je bolnik? Nikdo izmed nas ni vedel, niti vprašal. Storili smo le svojo dolžnost. Pri vratih so se vsi razšli; jaz pa sem poiskal svojega voznika, ki je pulšeč svalčieo v gostem dimu Čalkal name. — "Prosim vas, sedaj pa vsaj malo hitreje vozite!" mu zakličem. Komaj pa je konj malo pritegnil, pridrvi se nam nasproti množica, ki je kot blazna kričala: "La lista grande! La lista gran-le!" Tisti dan bilo je ravno srečkanje : i i k t' narodne oterije. Pravkar je .z^i-! seznamec vlečenih številk in kri-•aje -e je lrvia mladenčad po mest-lih ulicah prodajat liste. Moj voznik ustavil je zopet konja u-r brskal p-> žejni iskaje drobiža. "Hej, semkaj mi daj jeden iztis!" '.avpil je nekemu kričaču ter mu mahal z roko. Iiitro je siočil dečko k \ zu ter dal jeden izvod izžrebanih šlevi k mojemu vozniku. Kako lahko bi ira bil ta tiskan papir v hipu storil bogatega, če bi mu bila sreča mila! "Čujte me, ljubi prijatelj; če ne bodete hitreje vozili, takoj izstopim!' Voznik se je delal, kot da me ni čul ter mi rekel: "Prosim, gospod, poglejte, če smo kaj zadeli. Jaz imam sreeko številko 1SS0." V nadi, da bode potem hitreje vozi!, izpolnil sem mu željo ter pregledal tiskano listo. Medtem smo se končno vendar pripeljali v Calle Serrano. Z enim sko-Pkom skočil sem raz voz, vrnil vozniku listo in srečko ter mu dejal: r "Glejte sami od tu dalje; v prvi vrsti , ni vaše številke. Jfcc se kmalo vrnem.'' čemu sem rau rekel, naj me Čakat Med dolgo vožnjo priljubil se mi je ) ta čudak ter me jel naposled zanimati, i Ko sem opravil svoj posel ter obisk, . vrnil sem se na ulico ter gledal, kje . je moj voznik. Kaj se mu je zopet pripetilo? Opazil sem ga sredi množice ljudi: med čistilci čevljev, nekterimi starimi žen-. skami, dvema drugima voznikoma ter i še nekterimi znanci, ki so mu čestitaj. ter stiskali roke; on pa se je ob-i našal, kot bi bil izgubil pamet. Moj - voznik zadel je na srečko petdeset . frankov. "Evo, moj potnik!" vzkliknil je, . ko me je ugledal. "Ali veste, go-, sjxhI? Na številko 1SS0 zadel sem deset dušo v (50 frankov). Srečna ; številka! Kavno tega leta sem se oženi!. Ni-.i to čudno? Pojdite, vsedite . se: ]>eljal vas bodem brezplačno!" l "Hvala vam. prijatelj! Toda..." > "Kaj ? Ker sem ubog izvozčOk šte-l vilka 23?... Kar sedite; kakor sem . dejal, danes vozim brezplačno!" Uvidel sem, da je najbolje, če se . udam, pa sem zopet sedel v voz. Pred . malo trgovino, kjer je neka starka > prodajala kavo, vino in slaščice, ustavil se je voz, a moj dobri fijakar po- ; vabil me je, naj grem ž njim. "Na zdravje loteristinje, gospod!" Nisem seveda vedel, kdo je ta lote-ristinja, a moj voznik pojasnil mi je, . da je to ona starka, ki mu je prodala . srečko. "Torej na njeno zdravje!" Vsi so naju gledali. Prišel je med drugimi tudi moj znanec ter me začudeno vprašal, kaj tu delam. "Ej, prijatelj, saj vidiš; pijem na zdravje loteristinje." Z mojim voznikom je bil kmalo vsak razgovor nemogoč, zato sem porabil prvo priliko, da sem se mu izmuznil. Dospe vsi do poslopja nemškega konzulata, dejal sem: "Prijatelj moj, jaz imam tukaj še nekaj opravila, zabo se morava ločiti." Segel sem v žep, da mu plačam vozil ia o, toda on je s ponosno odločnostjo zavrnil denar: "Ne, gospod, nikakor ne. Talke, kot son rekel, mera t odi biti." Prijateljski segla sva si v poke. Še danes mi j« pred očmi, kako seda pe-vajoe in gugajoe se na bek; eajem ga, kaiko pripoveduje svojetrni prijatelju, da obesi za dva dni fijaknrsfcr« na kol. V dveh dneh pa bode vseh petdeset v loteriji zadetih frankov na najlepši način zabil! Kmalo je za bližnjim Toglom izginil izpred mojih oči j. Jaz pa se še danes rad spominjam svejega madridskega izvcščefca številka 23. Prognoza ruske revo= jlucije. ii. Izključeno je, da bi ruska birokracija udušila revolucijo. Iz tega, ker po razpustu ruske dume ni bilo demonstracij, ne smemo sklepati, da revolucija nima več sil, da se je že iz-divjala. Najbolj nevaren element je sedaj kmet, in kmet ima ravno sedaj — ob času žetve — najmanj časa za demonstracije. Toda naj pospravi on svoje pridelke in naj pride na zimo zopet s svojo grozno oblastjo ruski "car goderevnjo"--- Toda recimo tudi, da bi revolucija za sedaj res opešala in da bi jo reakcija za nekaj časa udušila. S tem bi se nadaljni tok zgodovine samo za nekaj časa ustavil, morda za nekaj let, k večjem za toliko časa, da odrastejo otroci in manjši bratje in sestrice mož, mladeničev in deklet, ki so sedaj poginili na vislicah. Ruska revolucija traja že skoraj celo stoletje. Leta 1826 so se dvignili možje, ikterim sedaj pravimo deka-bristi. Ti so bili prvi očetje sedanjih revolucijonarjev. Ž njimi so sočustvovali najbo'jsi ruski možje, eelo Puh škin je bil ž njimi v zvezi. Bili so navdušeni, plemeniti možje, ki so hoteli iz Rusije narediti moderno evropsko slovansko državo. T oil a njihove ideje so bile omejene samo na ozki krog izobražencev, zato niso mogli , prodreti ž njimi, ampak so morali za nje pasti. Reakcija je zmagala, de-kabristi so morali uk tonit i glave ra-be-| Iju, toda njihove ideje so osta e. Nastopila je dolga, brezplodna, suhopar-I na doba reakeije, tok revolueije, zaznamovan s krvjo dekabristov, pa se je razvijal dalje, naraščal vedno bolj i * in potreboval je samo malega zunanjega povoda, da je zopet izbruhnil i na dan. Ta povod je bi.a nesrečna krimska vojna in smrt silnega carja 3 Nikolaja I. 3 Zdaj ni bila revolucija že več omejena na tako ozek krog pristašev in " tesno ozemlje. Zdaj je nastopila že 1 v najrazličnejših krajih in je štela k pristašem vse širše ljudske kroge. - Ta ruska revolucija je trajala od tkon-ca krimske vojne do leta 1881. Svoj o višek in konec je dosegla leta 1881, ko je na tako grozen način »umorila carja osvoboditelja Aleksandra II. Za njim je nastopil njegov (krepki naslednik Aleksander III. ter jo za čas '" udušil v krvi njenih privržencev. Toda le za.čas, ker revolucija na Ruskem ni nikakor prenehala, kaikor tudi ne birokraška korupcija. Živela je pod zemljo kot cerkev v katakombah, zbirala .sile, razširjala ideje in čakaia, da porastejo otroci njenih mučenikov. Zato je bilo jako opravičeno, ako se je govorilo o dveh Rusijah, vidni, ofi-cijelni, in nevidni. Zakaj ni mogla zmagati revolucija •pod Aleksandrom II. ? Vzrokov je mnogo: 1. Njene ideje so se bile še malo razširile med širokimi masami. Svoje pristaše je štela večinoma le med inteligento in med inteligentnim pro-letarijatom, kterega na Ruskem takrat še ni bilo toliko, kot dandanes. 1. Antagonizem med Ivusi in Po-.jaki je bil še jako živ. Poljaki so hoteli revolucijo izrabiti za svoje narodnostne namene, da bi zopet naredili neodvisno kraljestvo Poljakov. Ta antagonizem je reakcija" dobro izrabljala in predstavljala ruske revolucionarje kot izdajalce domovine in pristaše j>oljskih upornikov. Sedaj Poljaki ne izrabljajo revojucije le zase, ampak zaahtevajo za sebe samo iste ustavne svoboščine, kakor za vse druge ruske državljane in upravno avtonomijo kongresnega kraljevi.a. 3. Ta'krat je Rusija stala pod vplivom turških dogodkov in zmagoslavne rusko-turške vojne. Se4 o j stoji pa pod vplivom nepriljubljene, nesrečne in brezidejne japonske lojne in sramotnega miru. 4. Takrat je vladal blagi car "osvoboditelj" Aleksander II. in je imel prestolonaslednika silnega, energičnega Aleksandra III. Sedaj pa vlada slabotni, nestalni Nikolaj II. in njegov sin in prestolonaslednik je še komaj izlezel iz povojev. 5. Takrat je ruski kmet videl v carju svojega "osvoboditelja" iz suženjstva graščakov, sedaj vidi pa v vladi svojega sovražnika, ki z nagaj-ko "miri" njegov krik za "zemljo in svobodo". Tri ako je vlada kljub tem ugodnim razmeram v 15. letih komoj zadušila revolucijo, kaj imamo pričakovati sedaj ? Ravne tako izključene je, da bi se na Ruskem naredil kompromis med re-akeijo in revolueijo in bi se kot rezultat takega kompromis* pojavila enkrat ustavna vlada in konstitueij-čka monarhija, kakor ee je zgodi.o sredi preteklega stoletja skoraj po vseh drugih evropskih državah. Na Ruskem vladajo, kakor že omenjeno, tri velesile: Oficijelna vlada, neofici-jelna vlada in revolucija. Sedaj nastopa na pozorišče še četrti element: anarhija. Najslabša med vsemi je oficijelna vlada. Neoficijel:na vlada je brez idej, toda ima mnogo sil, pred vsem je pa v njeno korist posestno stanje. Ako bi ruski car in njegova oficijelna vlada hotela skleniti z revolucijo v resnici odkritosrčen kompromis, morala bi se potem sedanja revolucija v zvezi z vlado boriti na dve strani: na desno zoper neoficijel-no vlado reakcije in na levo zoper anarhijo. Potem bi nastalo vprašanje, kdo bi bil silnejši? Nastal bi položaj, kakor je bil na Francoskem, ko se je Ljudevit XVI. zvezal z gi-rondistL Posledica je bila, da so kralj in girondisti položili glave pod sekiro. Sicer je pa sedaj tudi že za vsafe tak poizkus prepozno. Ruska vlada je z razpustitvijo dume zamudila edino mogoči psihološki trenutek, ko je bilo mogoče mirnim potom ali vsaj z malimi žrtvami končati revolucijo. 3. Revolucije na Ruskem torej še ne bode konec. Kaj bode torej ž njo ? Tretje, kar bi bilo mogoče, bi bilo, da sploh ne bi imela konca, vsaj dogled-uega nobenega. Morda se bode ta hipoteza komu čudna zdela, toda na Ruskem samem ima mnogo pristašev in v jako resnih krogih. Sicer pa to tudi ni nič tako čudnega. V zgodovini poznamo vee držav z brezkončno revolucijo, Pit ere razjeda marazem in korupcija vedno bolj, ki gn j i je jo že stoletja in ne morejo segniti. Neruskim S avjanom se seveda zdi čudno, da bi bila ta "največja in najsilnej-| ša slavjanska država" bistveno gnjila ! in razpadajoča v marazmu. Toda če . se mnogi Rusi ž njo pečajo, je tudi j mi ne smemo kar "a priori" odklo-| niti. Teorija te hipoteze je sledeča: Prirodna prikazen je. da se azijska puščava še vedno bolj širi. Palestina, fki je bila nekoč, po besedah svetega pisma, dežela, po kteri se je cedilo med in mleko, je sedaj puščava. — V Turkestanu je izkopal angležki učenjak dr. Stein nedavno ostanke nad 2000 let stare kuiture, na 'kraju, kjer je sedaj mrtva puščava. Baje slavno mesto Samarkand je sedaj samo še otožen spomin nekdanje slave. 4. Evropa je z Azijo pravzaprav jeden del sveta, podvržnim istim pri-' rodnim prikaznim in zakonom. Torej : se ne more to opuščevanje sveta usta- ■ viti pri Uralu, ampak mora s časom ■ seči tudi na evropsko Rusijo in je j v resnici že tudi pričela segati. Ru-, sija se po prirodniih zakonih, zoper i;fktere je človek brez moči, spreminja . v puščavo in bode enkrat tvorila s v- srednjo Azijo veliko evr.-azijsko puis seavo. Ta proces se vrši že mnogo >- stoletij. Rusija 6e vedno bolj saši n Kjer so bile še v zgodovinskih časih ; ie mogočne reke, ni zdaj 6le>dn o njih. : d Z juga prodira vedno bolj stepa proti | i- severu in od severa se razteza proti i, jugu mrtva tundra, v. Narod se vedno bolj množi, a zem-;e ,ja postaja ved-no bolj nerodovitna, i- Posledica temu mora biti trajna agrarna in sploh gospodarska kriza, ki ia mora postati vedno bolj akutna. Temu se ne da od pom oči z nobenimi reformami in ta kriza je podlaga revo- 0 luciji, ki mora torej biti kronična. ie Poleg tega ima Rus kot Slavjan d premalo smisla za organizacijo, je >- preveč individualen nasproti bolj ti-pičnemu Nemcu. V njegovem tempe-i- rarnentu tiči strast uničevanja vseh ovir, ki se mu stavijo nasproti, a ni->- ma toliko smisla za to, da bi na raz-;o valinah postavil in organiziral novo. i- Rusija tvori konglomerat različnih narodov, ktere sta samo slučaj in sila znesla skupaj in ki vsi po svoji na-ravi t išče narazen, a najštevilnejši med njimi, narod velikoruski, nima e vsled svoje kosmo{x>litične narave v 1 j sebi dovolj sil, da bi držal vse te raz-s- lične mase skupaj ter jih podvrgel o enemu cilju. e (Konec prihodnjič.) o ROJAKI, NAROČAJTE SE NA i- "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN - NAJCENEJŠI DNEVNIK! ji - POZOR, ROJAKI! e ^^^ v i- "^s-sfiLi^ v Podpisani naznanjam, da mi je ušla j- žena ter mi je zapustila fanta 20 me-o secev starega. Doma je iz Škofelce pri Ljubljani in je zgoraj naslikana. Na n obrazu ima ostalo znamenje, ko se je a vsekala. (Šla je 2 možem Mike -i Hauptman, kteri ima ženo in 5 let starega fanta v Hrastnika, Spodnje * Štajersko. Zmanjkalo je pri nbegn meni $200, brata . od nbeglego. »ša s- pa <£45. Kdor izmed rojakov po?^re za njih naslov, naj ga blagovoli na-i- znaniti meni, ea kar mu bodem celo o hvaležen. Žena je stara lSVa leta. Charles Grušovnik. a P. O. Box O, Hezron, Colo. (8-10—10). _ Kje je FRAN FERENČAK? Zve-[ del sem, da se je ubil pred enim letom, kje, ne vem. Kdor rojakov j kaj ve od mojega brata, prosim, | da bi mi naznanil. — Andrej Fe- ■ renčak, 5906 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (8-10—10) 30 DELAVCEV dobi delo v šumi, in sicer za "svam-pati" in za žagati. Vozniki in Žagarji dobe po $1.80, svamparji pa po $1.70 na dan. Hrana stane na mesec a od 10 do 32 dolarjev. Delo je kom-y panijsko in stalno. Več pove: ^ John Zgonec, a Box 23, Camp 49, A^htola, Pa. • (10-11—10) e ft ŽENITNA PONUDBA 6 Izobraženi mladenič, Hiranje«, 32 n let star, s stalno slažbo, želi d«pise-& vati e merljivo meščansko naobračeno © gospieo ali tudi mlado vdovo, in ai-eer radi eventuelne ženitve. Depise o blagovolite nasloviti na: H. H., Lake Shore Bank, Cot. Wiilscxn & St. Clair Aveivue, ^ Cleveland, Ohio. (9-10—10) JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, 0. Izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovani« in popravljenje harmonik. Delo na> pravim na zahtevanje naročnikov. . Cene so primerno nizke, a delo trpeJ-> no in dobro. Cene trivrstnih od $21 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelugem tudi plošče iz alumi nija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim w» od $45 do NAZNANILO IN PRIPOROČILO. 1 MR. IVAN PAJI, P. O. Bos 124, Conamaafk, Pa., je z nami v zvesi, vslad česar ga vsem cen j. rojakom iz Conamaafk, Pa., in •kolice toplo priporočamo. Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjig« po izvirnih cenah. FRANK SAKSER CO. ("Glaa Naroda.") I o v © n s k 3 k at oiJško podp. društvo svete Barbara . -1 Xa Zledinjene države Severno Amerike. Sedež: Forest City, Pa. »iHOiplirll a 1 »o do» 31, januarja 1902 v državi Penntr'i ^.nni, -—-- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run. Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607. Forest Citv, Pa. H. tajnik: ALOJPIJ ZA VER L, Box 374, Forest Citv, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City,* Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 2S, Forest City, Pa. ANTON P1RNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAR OL Z AL AR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAJL Forest Citv, Pa. * ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, JV rest City, Pa. Društveno gasilo je "GLAS NARODA". SLOVENCI! ZDRAMITE SE! Pred Vami je odprta pot ki Vas do zdravja vodi. S vsakim dnem pridejo novi dokazi od bolnikov o vspešnem zdravljenju, kterega dosežejo v UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE V NEW YORK-U. Kaj tukega Sc svet videl ni S Iz vs»mi strair Amerike pridejo pisn;:i od boinili Slovencev profesorju našega zavoda. Vsaki dan dosp«' sto iu sto t.ikili pisem. Zdravila našega protVsorja so jih mn<»go ozdravele, mnogim so bolečine olajšale ir> vsili mestih in vaseh. C ZDRAVLJEN BOLNIK IZ DALEČ. Jaz nižje podpisani iz avbam, da sem za moje popolno ozdravlje- ^t-Z ^HH nje dolžnik zdravniku za zdravila, ktere mi je poslal z obratno pošto W_ profesor Universal Medical Institute v New Yorku. Trpel sem dolgo V^Žjjfe .vyw. časa na glavobolu, v Uri*tu, zaprtju, nervoznosti in želodec mi je bil ^^^ tako oslabel, da ui mopel skoraj nič prebavljati. Dokler so me drugi V. S v fl' zdravniki zdravili sem le denar zaman trošil in čas j ubil. tZ.' Danes sem p>opolnoma ozdravljen ter me veže dolžnost, da se gori imenovanem rofesorju zahvalim in ob enem dovoljujem, da to Jfefefa^ .^■■»^jL. izjavo v norinab tiskati da. Fv "Valhalla, N. Y. 7. julija 1903. ^^ A Aus:. wmWWfip1 f Priče: Ig. Toraveskič, 124 E. 89 St., N. Y.f R. Bakerič, 32 Stan- [ '\/ / Vjf^ ton St., N. Y. \ v i / ^ ^Sjfea^ OZDRAVLJENA OD BOLEZNI V KOSTEH. Cenjeni gospod profesor ! rtfef ^riK javno zahvaljujem profesorju Universal Medical Institute v New " "J ^Ba^gr^ York-u, kteri mi e ozdravel tekom iednega meseca mojo hčerko od bolezni v 'J'. drugi zdravniki niso mogli ozdraveti, niti napraviti da bi mala ho- hrJ^ft^. Še«nlcrat se Vam zahvaljujem ter Vam prilagam fotografijo moje hčerke, ^ z opombo da jo smete ponatisniti dati ter vsim priporočam, kteri trpe na kakej Pl|t bolezni, da se obrnejo na Universal Medical Institute v New Yrrku, kajti to je '/, - edini zavod kjer se more hitro ordraveti^ . »• "•* ... v^ t ti ti ICutlHčs Ijoz 11»;, Dupiey, Pa. Trpife Ii% sa k^eri teh bolezni! Trcanju oslalx iosiis nalezljh h bolezni, m. /nlji ali turi,, h'iiczui ua ečeli, ušesih, grlu, nosu, pr>ih, i/.pud «uju la^ hole/ni v želodcu, v maternici, zla!i žn;? :š:iTiii«nu, sifiliji, moške nesposobnosti, ner«oze, ka>Ij«i, omedleUce. belega toka, neredkega mesečnega t -La. bolečin v hrbtu i» dr*»bn, zaprtja ali kake dru^e posebne bol. zni. Ako tT.iti na kterej teh imenovanih bolezni ali pa od kakošne uruge, zdravila našega profesorja Va n d«-ru jejo zooet ž: 1 h ne. Te vliv.iio v vaše oslabele ude novo ž; > lj. nj \ vaš> k: i čiste in \'as v s keni t t žiru krepjo. LV.ii za diiev'jii s^ č.!*:*" moi j§i v krotkem času kakor preroii-rii 'In sicer tr.k" k^t dn I i na no or živeli Ako j'.' pc u i'.e t *.i:o kakor bi morali biti se ne; cc'e d u/r.č • prepričati, kak r da sami poskusite. Ako V >m dr i-e zdravila niso pomagale, ako Vas druj^i zdrav:.iki ozdraveli ni^o mogli, zx in \"aše družine dobro š enkrat poskusit . Nc gi.:bitc časa. C-aJravutš se more, ta. ki stanuj - bHzu, kakor oni ki stunujo daleč ven iz .- NEW VCKKA. ___ . Ako star.'i'ete <'aleč izven New Yorka, se isto lahko ozdravite. Le pišite in sicer v «Io venskem jts= t.'f-za « ter opišite Vf.šo b< Kzen k kor narbol^še zr.ate. Zdr:i' ila Vam poSljemoz brzo pošto, ako Vi stanujete v kterej koli državi Zjedini ;nh držav, Kanadi ali Meksiki. Te ?d-avila lahko pri zaprtih očeh vživate, ker te naznačijo kraj vaše bolezni. Bolniki, ki stanujejo v New Yorku se lahko zdrave s pomočjo eiiktričaoga stroja. To se tudi preišče s m- X ŽARKI 1 J&kT I X žs pomočjo teh se vidi v Vaše telo kakor odprto knjigo ter se tako lahko precej mesto bolezni najde in le tako je mogoče prave zdravila predpisati. Ako nimate denarja, je zaman pisanje ker Vam niti odgovorili ^^^S^^^^^gjyf^'ji^^.'feti'y^P ne bomo, ker >o ni nikakošen dobrodelni zavod, kajti to je zavod kteri hoče i ~S^Sfe,^^rai le zbolniki delovati, kteri žele da bi ozdravljeni bili. ^^^fflKjS^SS^^-Xi Glejte kakošno je Taše telo, ako se istega s pomočjo X žarkov |H UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE 30 W. 29th St., NEW YORK, N. Y. BTOadway. Uradne ure so; Vsaki dan od 10 do-12 predpolne, popolne od 2 do G ure. V nedeljah od 10 do 1 ure popoldne. Jugoslovanska Katol. Jednota.j Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Miniseaota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNTČ, 421 7th St., Ca!umet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Bos 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽTČ, Box 424, Ely, Minn. Po i no.ni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Bos 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS. predsednik nadzornega odbora, 1I47S Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B« x 641, Eveleth. Minn. IVAN KERŽISNIK, III. nadzornik. Bos 13S, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABCKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4-24 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR. II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC. III. p.rotaik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTlN J. IVEC, 711 N. Chicago Street. Joliet, III. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov -in driiL« I i-t i ne na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Bos 424, Ely, Mir.:;.. svojem tajniku in n< benem drugem. _ ; Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: j JOHN COUŽK Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse prit« ž be od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov raj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4S24 Blackberry Št. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki 1 ▼sake pritožbe. , - 1 Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". , OROBHaSTi KRANJSKE NOVICE. Delavsko gibanje. Dne 25. sept. te je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 42 Hrvatov in y4 Slovencev, 28 Hrvatov je prišlo iz Heba, 20 pa iz Bregenca. Nevihta. Dne 23. sept. popoldne okrog četrte ure jo pridivjala preko Dolenjske od *»verozapada silna nevihta, ki i* je Novo mesto le mimogrede zadela. Nastal > hkrati straeen Tihar, nakar je Jedila velika ploha. Nevihta te je šele dalje doli proti jugovzhodu razvila. Prine-la je občutni maaz, UrmwL.ter k&M dane« 26. ob *olnrnem vr^meuu le 13 »t. Celsija. Potresni anaki. Is Ivan iije se poroča: Dne 25. fcept. *o »e na jugoza-padu opazovali jako značilni znaki oddaljenih elementarnih, oziroma potresnih izbruhov. Tudi magnetnice so že več dni jako nemirne. Mrtveca našli. V lvonzi pri Kočevju so naili 22. sept. v gozdu obešenega Janeza Ilitza. Pokojnik je bil k r. »šn j ar in bolan nekoliko na umu. Začetek trgatve na Dolenjskem. Po Trški gori in sosednjih vinskih gori-cah se trgatev j*jlagoma že pričenja. Nairaja ji b' jako iK-ugodno nestanovitno vreme zadnjega časa. Z 38 metrov visokega zvonika je padel krovec I. Carman, doma iz Loke i>ri Črnomlju, ki je pokrival cerkveno »treho v Črnomlju. Težko v notranjih delih i>oškodovanega so pribijal i v bolnico usmiljenih bratov v Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Podivjali e c. Ix>vr«ne Porenta, klobučarski im ...iiik v Smartnem pri Litiji do-n,a. i«' nevaren razgrajač in pretepa.-. ki ljudi najKida brez vsakega povoda. tako da se ga boji vsa vas z okolico vred. Dne 19. svečana zvečer je z gnojnimi viiami udaril Antona Adamiča po glavi, da se je nezavesten zgrudil. Janeza Strnišo je pa s pestjo v obraz sunil. Dne 31. mai. srpana zvečer je pa pravil Jožefu Kolerju, da je razpoložen za tepež tako. kakor še nikdar ne, da bo popolnoči s sekiro ]>o va>i hodil, da naj le pridejo fantje _ f.f. imajo korajžo, eden bo gotovo mrtev. Janeza Adamiča bo pa prebo-del kakor kaj»eljna, če ga dobi. Ni čuda, če so se ljudje tega divjaka, ki je bil že -.edeinnajstkrat kaznovan, ba!i in in ogibali. Obsojen je bil Smrt vsled žeje Devetnajst letni kovaški i" m- iiik J<-:" Mila? iz Tu- fN.lič j.- bil pr......j pijan. Ko je šel mino Kokre, ie hotel piti vodo in se sklonil / obrežja nad njo. Pri tem je Takima ki cigani. Trije cigani, cigan , ki. . . pv.-lii v Babni go- ■ : x ljubi junaki okolici jmnestnikovo | \ o Habjan za mleko. Ko je ta "i ,"« ii ustr>*č. ukradli sol i • r • ■■ žei -ko uro, verižico, I 1, ^'-t kron denarja ter odšli. l( I i«!) i.. iNttern dobila vse to nazaj. | ■ . ,;,«,nim pov edala. čakala odloka irraškega nadsodišča na svojo ničnostno pritožbo. Nesreča. Neka ženska iz St. Vida nad Ljubljano je šla v gozd nabirat j % L«obe. Spodrsnilo ji je in padla je ta-; , ko nesrečno na odprt nož, da je zado- j 11 bila nevarno rano. Prepeljali so jo 7 v ljubljansko bolnišnico, i PRIMORSKE NOVICE. Hudi Dalmatinci. Nedavno je šlo iz Nemčije skozi Ljubljano odgon-E skim potom v svojo domovino 30 Dal-r matincev, ktere sta od ljubljanske od-1 gonske postaje do sežanske spremila 1 dva ljubljanska odgonska sprevodni-ka. Dospevši v Sežano, kjer bi morali 1 izstopiti, so Dalmatinci začeli posta-' jati hudi, nepokorni, kazali so se jim r beli zobje in jih ni bilo moč spraviti > iz voza. I\er je bila nevarnost, da ju " dejansko ne napadejo, jima je prišel na pomoč tamošnji orožnik, stražnik ~ in železniško osobje. Šele tem so se ) [*okorili in protestu joči izstopili iz voza. Ko jim je dal stražnik potem j kruha, so bili mirni in ga zadovoljno ručali, ko so pa končali, se je nemir uonovil in v trenotku jih je nekaj. 1 /,ii.:ii;jka!o. San:ima sprevodnikoma I !:i bila >laba godila, ako bi ne bila naglo dobila |m »moči ]>o zgoraj nave-leneni osebju in bi se bila gotovo mo-•ala seznaniti r dalmatinskimi trdimi ] potmi. j i ŠTAJERSKE NOVICE. Vlak skočil s tira. Dne 26. sept. |m>- ^ j noči je v Poljčanah skočil s tira to- ^ i v < rni vlak in je imel vsled tega brzo- ^ vlak eno uro in šestnajst minut za- , j mu.le. , Izpred mariborskega porotnega sodišča. Usnjarski immočnik, 23 let sta- ^ . . . i ' i I rane Cmor iz Radgone je bil obso- ^ i jen na dva in fx>l leta težke ječe, ker ^ (je trikrat streljal na svojo ljubo, hi- y ; šino Marijo Divjak. Hotel jo je umo-i riti, ker ga je zapustila. — Radi po-1 /lira je bil obsojen 54Ietni Janez Ben- ^ i kovic v petletno ječo. * Šolski štrajk. Klerikalni nemški I kmetje v okraju Lozonc na Štajerskem so vsled agitacij sklenili, da do ^ 1. novembra ne pošljejo otrok v šolo g ter hočejo na ta način prisiliti zoper počitnice po starem redu. Najhujši agitatorji so krajni šolski načelniki, j za kterimi stoje baje nekteri p>oslancL j Uspeh agitacije je ta, da pride v šolo j | mesto 70 učencev, 2 do 4 učencev. « _ Plav se je razbil na Dravi pri Ptuju. Ljudje so se sicer rešili na drug i plav in vzeli seboj ves denar, dočim imajo na piavu škode tisoč kron. BALKANSKE NOVICE. Nemiri v Macedoniji. Carigrad, 25. septembra. V vasi Kamenici se Kuco-vlahi umorili grškega metn polita iz Kastorije. RAZNOTEROSTI. Avtomobil in zaroke. Avtomobili igrajo važno ulogo v zadnjem času v družabnem življenju mladih ljudij. Nedavno se je zagledal na Angleškem sin bogatega lorda v neko gledališko igralko in jo proti očetovi volji poročil. Oče ga je na to izdedinil, a sin je stopil v službo v avtomobilski tovarni. Zdaj se je dogodil ]>odoben slečaj, samo narobe. V Londonu se je zagledala Mrs. Videt Farrar, hči milijo-,G narja, v fanta, ki je vozil njen avtomobil. Poročila sta se skrivaj in zdaj v živita v veliki sreči v Londonu. r, Splošna stavka v Grenoblu. Dne 20. sept. je izšel le list "La erois de * 1'Isere", ki Kedaj bomo porabili in posekali 1 vse gozdove? Kakor je gotovo, da bo-demo porabili in požgali ves premog, kolikor ga je še v zemlji, tako gotovo bomo jK»rabili tudi vse gozdove, ki še j pokrivajo dober del zemlje. Mnogo i dežel, ki so še pred kratkim imele ne-, izmerne gozdove, ne morejo danes več , i pokrivati iz svojega svojo lesno po- : z trebo. Nemčija uvaža za 276 milijo- - nov mark lesa na leto, Anglija za 455 j i milijonov, FVancija za 112,8 milijo- ; - nov, Belgija za 81,6 milijonov, Italija i za 24,8 milijonov, Španija za 24 mi- < - lijonov. Samo pet držav je v Evropi, ] - ki imajo več lesa, nego ga same potre- - bujejo, in sicer Avsrija, ki ima 20 mi- , s lijonov hektarjev gozdov in ekspor- 1 tira za 160 milijonov mark lesa. ^ » Švedska ima tudi ekoro toliko gozdov % - in tolikoSen ekeport, Rusija ima 160" ; milijonov hektaj-jev gozdov in ekspor-> tira za 125 milijonov mark. Finska , eksportira ea 72 in Norveška za 60 1 s milijonov mark. V Ameriki izvažajo ^ - Zjed. države aa 117,6 milijonov mark, * - Kanada ima »ama 320 milijonov hek- - tarjev gozdov, torej več nego cela ) Evropa skupaj. Zrakoplov in brezžični brzojavi. Iz 1 Genta poročajo: Institut za mednarodne pravice je odredil, da je, kar se ! i tiče zrakoplovov, zrak vsakomur - prost. Vsaka država pa iahko pre- 1 v.y , i - pove Herzove valove (brezžični brzo- j jav) napeljevati preko svoje zemlje; - o tem pa mora obvestiti tudi sosedne 1 t države. Umor radi deset kron. V občini Torok Szent Miklos sta ubila dva 1 mlada fanta 72letnega delavca Frana 1 Sodorja, da sta se tako polastila de- J ' setih lcron. ki jih je imel pri sebi. Oba so prijeli. ' Štiri žene ima zlatarski delavec J. ( Novak, ki so ga zategadelj zaprli v j Pragi. Seveda žene ne vedo zanj, ker jih je kmalu po poroki zapustil v raz- * nih krajih Evrope in Amerike. Nove znamke so upeljane pri vojaški pošti v Bosni in Hercegovini, in ( sicer za vsak okraj v drugačnih barvah in z drugimi pokrajinskimi slikami: — Avtomobilni omnibus se je zaletel v Roveretu v hišo. Trinajst potnikov . je močno ranjenih. Strašna rodbinska drama. Blizu Opave je kmet Jaromir Natbiral v besni ljubosumnosti prisilil svojo ženo, da je pred razpelom prisegla, da ni on oče njunih otrok. Potem je ubil ženo in vse štiri otroke. Samomor zblaznelega. V Budim- a 1 pesti se je zmešalo odvetniškemu kan- » didatu dr. Hentkalerju. V tem stanju 1 je zapalil omaro knjig in se zabodel « z bodalom v prsi. Ko so prišli ljudje J v sobo, našli so v umivalniku kose t| raztrganih sto- in tisočkronskih ban- ' $ kovcev. ^ Najsrečnejša država je bila dosedaj j | pač republika San Marino v Italiji. 4 Prebivalci so živeli mirno in zadovolj- !/| no, ni jim bilo treba plačati davkov j * in kdor je zbolel, je dobil brezplačno i X zdravniško pomoč. Za splošni blagor'^ je skrbela zbornica 60 članov, ki so bili voljeni dosmrtno. Tudi vojaških r bremen jim ni bilo treba posebno * težko prenašati, kajti imeli so neko- $ liko vojakov le bolj za parado, razun teli pa štiri staroveške topove. Sedaj $ pa bodo tudi to republiko modernizi- ^ rali. Razun iznajdb moderne tehnike. | brzojava in telefona, dobi republika | tudi parlamentarno vlado. In konec ^ bo miru in zadovoljnosti. davkov pa a ne bo nikoli dosti. ^ Čudne sanje. Slanskemu meščanu | Meisnerju se je sanjalo, da so v go- v stilni, v ktero je vsak dan- zahajal, f položili ga mrtvega v rake v in nesli (I na pokopališče. Te sanje so ga tako f) vznemirile, da ta večer ni hotel go- j) stilno obiskati. Na prigovarjanje so- ty proge svoje, ki ga ni videla rada ža- i lostnega, je pa vendar šel. Komaj se i je v gostilni usedel na svoj prostor, . je obledel in bil mrtev. Zadela ga je ► | srčna kap. i _____ I POZDRAV. r i Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse ostale prijatelje in znance ter jim kličem: srečno! New York, 9. vinotoka 1906. ________________Fran Bartol. ZAHVALA IN POZDRAV. Ker me je zadela nesreča, da mi je drevo zdrobilo vso ramo in roko ter sem nezmožen za delo, sem se podal v staro domovino. A še to bi mi ne bilo mogoče, da mi niso prisikočili dobri rojaki iz St. Mary's, Street Creek ! in Paticoude, Pa., na pomoč. Zaliva- i ljujem se iskreno vsem skupaj in vsa- I kemu posebej ter pozdravljam vse.! zlasti pa Ivan Knausovo družino in | njegove tri brate, mojega brata, dni- J žino Jakoba Levstika, Fran Debelaka in Hubert Mihiča. Ne morem si fkaj, da-bi pri tej priliki ne priporočal rojakom. naj pri-stopijo k podpornim društvam, da se 1 ne bodo enkrat kesali, kakor se jaz. Še enkrat: prisrčna hvala za vse! New York, 9. vinotoka 1906. Fran Bartol. PRIPOROČILO. Letošnje novo vino od prve trgatve začnam razpošiljati po 10. oktobru. Cena črnemu ali belemu vinu bode 45 centov galona. Vino druge trgatve bode 35 centov galona. Manj kot 50 galon ne pošiljam. Kdor si naroči 50 galon starega vina, temu pošljem zastonj 12 steklenic sladkega mošta. Pri naročilu 100 galon reeslinga pošlem 36 steklenic sladkega mošta zastonj. Pri naročilu naj vsakdo priloži ta oglas iz tega lista in to velja do 15. novembra. ŠTEFAN JAKBE, P. O. Bo* 77, Crockett, Cal. Contra Costa Co. (3x i — 19-9—19-10) NAJBTAflLO DT PRIPOROČILO Slavnanau občinstvu naznanjam, d« —m dm* U. marša 1905 odprl v DE6 MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slo vaMkd SALOON V HZil 6T. 200 E. SECOND BT : To je prva in j edina slovenska fro stilna v tukajšnjem mestu. Rojak« postrežem z izborno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi sinod kami j Pogovorite se z menoj lahko po do 1 tnače; telefon štev. 2213—M Iow> 5 "Phone. Občevalni jezik: slovensko, hrvaf ^ ■»ko. slovaško ali nemško. J Za mnogobrojen cbisk se cen j. ti j akom toplo priporoča Anton Flori lastnik trostitn> ] POZOR ROJAKI V LA SALLE, ILL., IN OKOLICI! Tem potom naznanjam cenjenim rojakom in rojakinjam, da sem si trgovino napolnil z NOVO ZIMSKO, ZGORNJO IN SPODNJO OBLEKO. Zaloga velika. Vsakdo si lahko izbere zaželeno. Podpirajte torej svojega rojaka in ne Židov! Pri poročam se najvljudneje za obilen obisk. Spoštovanjem FRANK ČERNE, 154 3rd St., La Salle, IP. Kedo vam zamore pomagati. Ako ste bolni, slabi ali v nevolji? Na svaki naeln samo oni zdravnik, kateremu so dobro znane vse človeške bolezni, trpljenja in slabosti ! ROJAKI! Pazite komu poverite zdravljenje Vaših boleznij! Kajti v Vašem zdravju obvisi Vaša prihodnost, kakor tudi Vaše družine, Vaših malih in dragih, za katere se mučite in delate. Zatoraj rojaki, ako Vam je potreba nasveta ali zdravniške pomoči, vedite] da je naš stari, izkušeni in po celem svetu zuami in slavni : Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, edini, kateri zamore m kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kronične ali zastarele bolezni kakor: bolezni naplučah, prsih, želodcu, črevab, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlim bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi mrzlico, vročino težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu' f roKah, nogah, ledjih m boku, zlato žilo (hen?eroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri oteklo E noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samoizrabli- I evanja), šumenje m tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi srbenje hšaje mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični I glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na materi.i ni i. t. d., kakor tudi vse ostale no- I tranje in zunanje bolezni. On je prvi in ediui, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vse tsijue spolne t>olozni moške in žensko. POZOR ! Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdrav- I jenih bolnikov! Odgovor! Zato ker niso nikogar ozdravili —potem je popolnoma naravno, da se jim I ljudje ne zahvaljujejo. Tu donašamo par slik onih bolnikov katere je naš slavni Dr. E. C. COLLINS. M. I., v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil. Ozdravljen: bolezni v pfsih, težkega Ozdrivien • hnltfir, t • Ozdravljena: ooležni vrrsih želodčnega ka- | New Alhanv^td MARKO TRBOVlO, MICHAL1NA MOKRAWIČKA, C w Al nanj, Ana. 33 River Bank< Kansas Ci|y ^ 15—5th Street, Passaic, N. J Imamo še na stotine drugih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, — katerih pa radi pomani-kZrS "'r?'T veih naenkrat abjaviti _ Zatoraj roja ki Slovenci ! Predlo se obZteZ « ; a fi12dr1avn^skl zav°d — Pešajte nas za svet - ako ste bolni, slabi ali nemočni - ah ako Vas drugi zdraviki niso mogli ozdraviti, - točno in brez vsacega sramovanja opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku - pišite koliko ste stari - koliko fcasa traja bolezen tervse glavne znamke bolezni. Ako Vam bolezen! popolnoma znama, pišite po knjiga Zdravje katero dobite zastoni ako pismu priložite nekoliko postnih znamk za poštnino. — Pisma naslavljajte na slediči naslov • I DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, ! 140 WEST 34th ST., S'EW YOKK, IV. Y. potem smete z mirno dušo biti prejpričani Vašega popolnega ozdravljenja. Iščem prijatelja ANTONA RADELJ, doma iz Peščenika pri Višnjigori. Pred t remi leti je bival v Pueblu, ! Ck)Io. Za njegov naslov bi rad zvedel : Martin Gorše, P. O. Box 186, Uniontown, Fayette Co., Pa. (9-11—10) IZDELOVALCI DOG DOBE DELO! Dober les, velika plača in stalno delo celo leto v Aikansasu. — Max Fleischer, 253 Grove St., Memphis, Tcnn. — Pismeno obrniti se je na: Anton Kosmerl, Watson. Desha Co., Ark. _(18-9—13-10) Zdravju najprimernejša pijača je *»<»LBISY P1VQ»» ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. P,vo 3e najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ja 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY _CLEVELAND, O* Rojakom na znanje ! K Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drar de , f "ar'-ka,r Ž1}*^0 ^T-1 ^Pravite » sicer za 80 odstoiov ceSe Mi proSaiLl V To°i1ZVi^ieCek napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu l 1 •TaHvleček kuP0JCJ0 2daj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta ker l je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami. ' Ker ( I Napravi jati žganje in likerje nI težko. ( Ce iirate jedro ste! lcrico našega izvlečka, preberete same listek na nii • tan, je natačno zapisano, kako morate mešat., da dobite zahtevani liker lam-cimo vam da dobite žganje, kterega bi morali stcer drago plačati Velja na * Vas ta 80 odstotkov man To se pravi: namesto jednega dolarja, kterega bi f | n orali izdati, plačate le ŽO centov. J ' g U1 J SPRIČEVALO f® italiJanskem zakonu $43 sklenjenem 24 junija I i u , •, , » . 1895 se vsi nasi izvlečki rrej pree.edaio do dr^t 9 t nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih peča.. 8 J P J I Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več. I Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu nošlen-o ! mi v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sibedi sledečega žganja- Posien,° $ 1 liter slivovke 1 liter Pelinovca 1 liter Chartreussa J ' >» v lanova 1 Konjaka 1 . temen \ „ Maraskina , Brinovca i A^inta I 1 „ Kimljevca l „ Rumaj; l Aniserta. | 12 litrov (3 salone) samo z« t»-I dolarje ž se delajoČr^naVigannKllOŽ,m° ZaSt°nj jedn° knjig°' V ktereJ POP^O, kaKo | Pcshte nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta-1 koj itčei e izlvleclc in knjigo. Brezdtnana se ne odpošilja. I nadalje prodajamo I vseirogoče patfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar. * I redajemo zdravilno milo za lišajasto kožo in razne priš»'e na nier naše t i z telesa.n a ^ra v J en<' lz ^tih koreninic, je zdravilno in odstrani "so ^nlsnago | Ml JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI. f I ic.tc nsm z; uj li%o, \ arkoli potrebujete tukaj ali v starem kraiu 4 ko bolezen.Ste frrv o i, laboratorija "Or'osi", kSSa vsa J Pisma in vse poizvcdbe^naslovite na » AMERICA-EUROPE COMPANY I 161 COLLMKI H AYE.. N£w t v 1 TRPEL SEM CELIH PET LET! Bratje Slovenci, poslušajte me, kar vam tukaj povem! Pred petimi leti sem hudo obolel ter sem se zdravil. Toda zastonj Zdravnik me ni mogel ozdraveti in odšel sem k drugemu. Toda tudi ta uii ni mogel pomagati. Tako sem menjal zdravnike in rabil razna \ zdravila nad pet let. A vse je bilo zastonj. Na mojo veliko srečo sem ■ se obrnil na America Europe Co. v New York u in šel osebno t je. Gospod zdravnik mi je rekel, da mi da zdravilo, ktero bode kot nalašč za mojo bolezen To zdravilo je znašel neki profesor, kteri je bil pravtako bolan kot jaz, a se je trudil toliko časa, da je iznašel pripravno zdravilo. ltekel je, da bodem tudi jaz ozdravil. Prejel sem zdravilo, ga užival jedeu teden in mi je pomagalo. Da se gosuodu zdravniku in'"rečeni družbi zahvalim, pošljem jim pisino, ktero naj se priobči po časopisju da zvedo Slovenci in Hrvatje kam obrniti se in da se pozdrave vsi' ktori so bolni. ' ,r , , . York 2. septembra 1904. Veleučenom gospodu doktorju od America-Europe Co., New York Veleučeni gospod! Prav navdušen sem nad uspehom, kterega ste dosegli v moii bnl^i t™ i sem celih pet let in me niso mogh drugi zdravniki ozdravi ri »K, rpe! zdravnik, da sem bil teden po zauživanju zdravil ktere s!minSr m E,°Sp°d zdrav. Zgubil sem vse bolezni v prsih ; ^utfrnle 'dobregl'fn °ut ri^L"^ Izdiav Zato Vas prosim, gospod zdravnik, da daste to pismo v časopise ' di bodo tudi drugi vedeli in se zaupali v zdravljenje Vam, ter 5a ne bodo šli k zdravnikom, kteri znajo samo tolažiti, iot so mene. Hvala Boju? eospod zdfa^ mk zdaj sem popolnoma zdrav in želim, da bi živeli tisoč let na ko??st bolnikom in da bi pomagali vsem ljudem v njih bolezni. ^r.si ooinikom ■ Ynrk^^fe^tS ^ S!ov|n+c.i. j^.sem rojen v Zagrebu in živim zdaj v New 3 I-."* s r se,hoče Prepričati, da je res, kar sem napisal, naj pride k meni aH j ffil^^Cbr V n,CEO¥°. laStn° k0riSt' da 5C da 2dravh? pri Na veke Vam hvaležen " IVAN MUDIIV, 477 W. 57th St. New York ' -i Pf^ Slovenci, mi nnamo posebno zdravilo za vsako bolezen Vsako 7H™ ' vilo, ktero se odpošlje, ie iznašel kak velik zdravnik ali profesor a iednn hn" I WnPTU^Va,Mak0 i°/e°> d/ je -f^^ravilo, s kterir^ se mo 'e ozdravi ta bol lezen. Ta zdravila pošilja naš gospod zdravnik vsem bolnikom, kteri iSgeio nam I ZDRAVILO ZA SO CENTOV ! Naj se nnrlasijO tisti, kterih ni^o drugi ozdraveli. M^ jim T>0^pmn zdravila na posi>ušnj«», kier:» jr«,ii,v pomagajo. Pošiite le ~jf>r kr.t poviMri z;i struške pošiijatve Tazdrnviia Vs». . pošlj«-,,.., s;uno za poskusi,jo." da se nrepriraie kako \ am pomagajo. * 1 ' Nova knjiga 2:0 Slovence. Izdala Anierica-Kiir«|>e ( i.n pany y.0 zakonih države York. Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljem da izd imo n ii veejo m najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski ,. m>,l v Ameriki z imenom : Slovenski zdravniški kietovalec Pis-ma in izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi la.de povedano kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa sQ iruiravHe nj a zdravila in kako delujejo zdravila ua raznovrstne bolezni' tV knjiga botle malo popisala vse velike svetovne zdravnike kteri so t našli taka zdravila, da se vsakdo lahko ozdravi. Naša nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa kteri nam pošlje naslov dveh oseb, kteri so zdravili drugi zdravniki a jih so mogh ozdraviti, ]>ošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znamk za poštnmo. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje če rum it pošljejo znamke za poštnino. JJU«U«, ^ nam le Onim pa, kteri žele priti osobno l nam, svetujemo da oridpin vsak dan od 10-12 ure dopoldne, ker je drugače predrenj' P J Pridite h nam ali pa pišite na: Zdravniški oddelek za Slovence v AMERICA=EUROPE CO 101 COLUMBUS AYE., NEW YORK. N. Y "Winneto j, rdeči gentleman". . _. Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) "Na mnogovrsten. Bledolioniki mi niso ugajali. Oči tistega, kteri je 1 govoril k nami, niso bile poštene." "Nisem zapazil. Toda če je prav tako, ni nie zato. Oni so odšli; oni jahajo tje, mi pa sem. Gotovo se ne spomnijo, da bi se vrnili in nas nadle- vali." "A vendar hočem vedeti, kag nameravajo. Naj jahajo moji bratje počasi dalje; jaz se hočem pa vrniti z mojim Old Shatterhandom in slediti malo tem bledoličnikom. Vedeti hočem, ali res jahajo dalje ali pa nas hočejo le navidezno preslepiti." Drugi jahajo dalje, midva pa greva nazaj po sledi, ktero so nam postili štirje tujci. Reči moram, da ni tudi meni ugajal ta Santer; tudi ostali trije niso napravljali baš ugodnega utiša. A kljub temu si nisem mogel misliti, kaj namerjajo. Tudi če bi spadali v tisto vrsto ljudi j, ktera zamenja tuje blago s svojim, ne vem. kaj bi jih napotilo do tega, iskati si pn nas dober plen. In tudi če bi bilo tako. ne vem, ali bi se upala četverica napasti tet o, broječo sedemintrideset dobro oboroženih mož. Ivo vprašam glede tega Winnetouva. pojasni mi: 4'Če so tat je, »e ne ozirajo na našo premoč, ker nas ne namerjajo napasti javno; oni nam slede na skrivnem in čakajo ugodnega trenutka, da pograbijo tistega, kterega so si vzeli na piko." "In kdo bi bil ta? Saj nas niti ne poznajo." ••Tisti, pri k tereni slutijo zlato." •'Zlato? Kako pa naj vedo, da ga imamo in sploh pri kom je spravljeno? Potem bi morali biti v sega ved ni." ••O ne. I a* malo pomisliti je treba, pa se ve skoro z gotovostjo. Sam Hawkens je bil tako nepreviden, da jim je povedal, da sva dva glavarja, ktera potujeta v St. Louis. Več jim ni treba vedeti." ••Aha, zdaj vem, kaj misli moj rdeči brat. Če gredo Indijanci na vztok, rabijo denar; ker nimajo kovanega denarja, vzamejo seboj zlato, za kterega dobro vedo. kje je. In če so glavarji, vedo tem gotovejše za take kraje." . „ , •'Moj brat Old Shatterhand je uganil. Jaz in moj oee sva glavarja, na ktera ut. -rm-jo paziti ti bledokožei, če namreč namerjajo kak rop ali napad. Zdaj bi seveda ne dobili ničesar pri na«." "Ne? Saj sta se vendar hotela preskrbeti z zlatom." "To narediva jutri. Čemu bi ga nosila seboj, če ga ne rabiva? Nam ni bilo treba ničesar plačati do sedaj; to bode šele treba, ko pridemo do raznih krajev ob nasi poti. Zato pojdeva po zlato pozneje, najbrž jutri." ••Ali je zlat išče blizu naše poti?" "Da. Je neka irora. ktero imenujemo Nugget Hill: drugi ljudje pa jo imenujejo druga.'e in ne vedo seveda, da so tam zlati zakladi. Mi pridemo danes zvečer v njeno bližino 111 hočemo vzeti, česar potrebujemo." Priznam, da se me je polotilo začudenje z malo zavistjo. Ti ljudje ved« > za dragoceno rudo, a je ne marajo uporabiti, da bi živeli, kot žive dostojni ljudje. Ne nosijo seboj ne nošenj, ne denarnic: kamor P^ejo, vedo za skrite dragocenosti; treba se jim je le pripogniti in napolniti žepe s suhim zlatom. Kdo bi si tega ne poželel! Morala sva biti previdna, kajti Santer ni smel vedeti, da mu slediva; zato uporabljava vsak hribček in vsak grm za skrivališče. Po dobri četrt uri jih zapazimo. V diru in brez prestanka drve svojo pot; zdelo se je, da se jim je mudilo hiteti dalje in da niti ne mislijo na vrnitev. Ustaviva se. "Win: .'tou jih opazuje, dokler nam ne zginejo spred očij in pravi nato: "Nimajo zlih namenov; mi smemo biti mirni." Slutil je pae tako malo kot jaz, kako se moti. Postopači so pač imeli namene; bili pa so izredno zviti ljudje, kar zvem pozneje od njih samih. Oni so vedeli, da jih hočemo zasledovati, zato so se delali, kot bi se jim prav »do mudilo. Pozneje pa se obrnejo in slede nam. Obrneva konja in dojdeva kmalu naše ljudi. Ker sva konje dobro podila, sva jili tudi hitro došla. Zvečer se ustavimo pri neki vodi. Ker sta bila glavarja vedno previdna, preiskala sta prej vso okolico zelo skrbno, predno sta nam ukazala posesti. Voda je bila spring (studenec) in je jasna in mrzla vrela iz zemlje. Trave za konje je bilo dovolj; ker so stali krog pla ..te go>ti grmi in visoko drevje, smo lahko kurili brez skrbi, ne da bi se videl ogenj posebno daleč. Poleg tega pa nastavi Incu-Čuna dve straži; tako se zgodi vse potrebno za našo varnost. Trule-.-t Apat-hov leže zopet v popolnoma nepotrebno daljavo; tam po- vžijejo suho meso za večerjo. Nas sedem pa sedi ou robu grmovja pri ognju. Zberemo si nalašč to okolico, ker nas je malo varovala pred mrzlimi vetrovi, kteri se bude zlasti na večer. Po večerji se vedno pozabavamo; prav tako danes. Med pogovorom pravi Inču-čuna da hočemo odriniti jutri pozneje kot po navadi; Sam Hawk ens ga vpraša za vzrok te zamude, kar mu je bilo pozneje zelo žal. i' Pravzaprav bi morala biti to tajnost; toda mojim belim bratom že smem zaupati, če mi obljubijo, da mi ne bodo sledili." Ko izrečemo svojo obljubo, nadaljuje: "Mi potrebujemo denarja; jutri pojdem z mojimi otroci od tukaj po nuggets; vrnem se šele opoldne." ^ S:.me in Parker se začudita, Hawkens pa nadaljuje zelo začuden: "Ali je v bližini zlato?" "Da," odvrne Inču-čuna. "A nikdo ne ve o njem, tudi moji vojniki i.e. Jaz M-rn zvedel od svojega očeta, a ta zopet od prednika. Take skrivnost i >e podedujejo le med očeti in sinovi ter so zelo svete. Niti najboljšim prijateljem se jih ne izda. Jaz sem zdaj sicer govoril, a bi ne povedal ali pokazal noiienemu Človeku in bi vsakega ustrelil, kdor bi si upal zale- , zovati nas." "Ali bi tudi nas ustrelil?" "Tudi vas! Jaz vam zaupam: Če me prevarate, zaslužite smrt. Sicer , pa vem, da ne zapustite prej tega taborišča, dokler se ne vrnemo." " S t.-m konča s -varečim glasom in govor se obrne na druge predmete. Kmalu pa se zopet oglasi Sam. Inču-čuna, Winnetou, Nšo-či in jaz sedimo . namreč s hrbti proti grmovju; Sam, Dick in Will pa nam nasproti, tako, da : gledali v grmovje. Med pogovorom zavpije namreč Hawkens, zgrabi za P ;io in ustreli v grmovje. Ta strel spravi ves tabor na noge. Indijanci pridejo takoj zraven. Tudi mi se dvignemo in vprašamo Sama, zakaj je streljal. . . : • ■ Videl sem dvoje očij. ki so zrje baš za Inco-cunom iz grmovja, pravi. RdeČniki pogazijo takoj otrenj in skočijo v grmovje. Toda zastonj so i-kali. Pomirijo se zopet in posedejo. "Sam Hawkens se je zmotil." pravi Inču-čuna. "Pri plapujočem ognju je to lahko mogoče." : ,,-v, ; torej -< m perje ustrelil, hi-hi-lii!" . \V i: net on pa ne smatra stvari za tako smešno in j ..y . Sar ;«• napravil t a vsak način pogrešek. pred kterim naj : . :ini.;. v bodoče!" ] • • poyrt'šek ? daz? Kako to?" •• SV .-1 bi bil streljati." -N. .' Kaj pa V- Če tiči kak 1 gleduh v grmovju, imam pravico po- - 1 n u krogi jo, če se ne motim." .. ,.;,lV,-k. da ima »gleduh hudobne namene? On nas opazi m se . . 1 }„;i,i;;/a. da zve. kdo su:o. Mogoče se pokaže in nas pozdravi." ] " Hn , to je res," prizna mali. 1 ••str.-] ... nevaren za nas." nadaljuje Winnetou. "Mogoče je, da se . , , ; Sam in ni videl nobenih očij; v tem slučaju je bil strah odveč, , k,-i za more privabiti sovražnika, če se potika kje v bližini. Mogoče je bil pa 1.-S kak človek, kterega oči je videl Sam; tudi v tem slučaju se ni smelo strel jati, ker je jasno, da se mora zgrešiti." "Oho! Sam Hawkens ima krogi jo v svoji oblasti! Rad bi vedel, kdo i.m- je sploh kdaj videl, da sem zgrešil!" ••.Jaz z.nam tudi streljati a bi najbrž ne zadel. Ogleduh vendar vidi, ] a, da; kaj bi bil pa storil moj rdeči brat na mojem mestu??" "Streljal bi bil kleče, ali se pa tiho oddaljil in skušal priti ogleduhu za hrbet." Streljati kleče je najtežje. Mnogo, mnogo west mano v ne zna tega, da«i sploh dobri strelci. Jaz bi ne bil vedel ničesar o tem, a me je opo- »oril Wkuaetou, da ®em se vadil. | (Dalje pf lhodsjiB.) Bolečine v hrbtu in nogah j izginejo popolnoma, ako se ud ■ parkrat na ril) a z y Dr. RICHTERJEV1M j SidroPainExpellerjem E Rodbinsko zdravilo, katero p se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, boleči-nam na straneh, neuralgiji, o bolečinam v prsih, proti ^T. glavo- in zobobolu. ^ I ^ V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. i Ako hočeš dobro postrežbo | j z mesom in grocerijo, I1 tako se obrni na f 4 r j Martin Geršiča, |j J 301-303 E. Northern Ave., U Pneblo, Colo. §». 1| Tudi naznanjam, da imam r. j v zalogi vsakovrstno suho R j meso, namreč: fj ) klobase, rebra, jezike, S šunke itd. C Govorim v vseli slovanskih §J ^j)bilni obisk. ^ J , ROJAK i, NAROČAJTE SE NA i "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! I Zlata ura in verižica zastonj' I in brezplačno fountain pero. I J® Pravo črno gumijasto pero I Oat "Para" ki je jamčeno, je 1 Vdelano iz kovine in do- I bro pozlačeno z 14k zla- 1 £a v krasnej i j: Ska ti ji z napolnjevalno S 'r čevi°- Taka peresa se pro- I dajajo povsodi po $2.00. I Pošljite nam Vaš naslov I in 50c in mi Vam pošljemo to pero ter I 25 komadov naše zlatnine, ktero prodajte f potem po 10e. komad; ko to proda;e 2a $2.50, obdržite si 5uc. in pošljite nam ona $2, na kar Vam pošljemo brezplačno ameriško uro solidno pozlačeno in jamčeno, da pravilno kaže. Moška ali ženska ura, verižica in pero, ne da bi Vas ta veljalo samo jeden cent. Žensko bisirr o pero, ali verižiea in križ namesto fountain peresa, mesto prvih reči. Za onih 50 eentov, ktere ste poslali in lctere dobite nazaj, ko prodate zlatnino. CROWN JEWELRY CO., Dept. 172 163 E. Randolph St., Chicago, 111 j Spominjajte m ob ranih prilikah \ naš« prekoristn« druib« rr. Cirila hi > Metoda ▼ Ljnrdjami! Mal položi daz " dom« aa oltar! u di i\_ N NAZNANILO. t Slovensko katoliško podporno dru-Žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J„ II Allegheny, za Pittsburg, Pa., in oko- ► lieo, ima Svoje redne seje vsako drugo >, nedeljo v mesecu. ? j Družtvecikom se naznanja, da bi se t istih v polnem številu udeleževali ter >' redno donašali svoje mesečne prispev-^ ke. Nekteri udje, ki se radi oddalje-^ nosti ali dela ne morejo sej udeležiti, ' naj svojo mesečnino na nefcterega iz-j med izvršujočih uradnikov pod spodaj ( navedenim naslovom dopošiljajo. Predsednik Dominik Strniša, 221 •j Spring Garden Avenue, Allegheny; "I podpredsednik Fraji Kresse 5106 Na-3 trona Alley, Pittsburg; I. tajnik Jo-i, sip Muška, 57 Villa St., Allegheny; t IT. tajnik Fran Strniša, Water Alley, I Cor. Basin St., Allegheny; blagajnik j Vineenc Volk, 2S Tell St., Allegheny; i deleg-at Fred Volk, 122 42nd St., ( Pittsburg. — Odbor: Ivan Boršfcnar, (i57 Villa Street, Allegheny; Fran ! Golob, Nikolaj Povše 28 * Tell St., Allegheny, Fran Kaiser, 221 Spring Garden Avenue Allegheny. — Zastavonoša Anton Drašler, 416 Bell Ave., North Braddoek. Pa. Alojzij Cešark 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. Preskrbuje parobrodne listke, (sifkarte) za razne prekomorske črte. V zalogi ima veliko število zabavnih in poduči jivih kniig. ft Čast mi je naznaniti slavnemu 2 Y občinstvu st Cl&icagi, Ili., kakov i P tudi rojakom po Ž jed. drŽavah, fli da sem otvoril novo "urejeni g I saloon pri "Triglavu", | 1617 S. Center Ave., Chicago.. III„ X' blizu 19. ulice, flA kjer točim pristno uležano Atlas* pivo, izvrstni whiskey. !-*ajbo>ja 3 vina in dišeče smodke so pri meni K _ na razpolago. Nadalje je vsakemu j (S na razpolago dobro urejeno keg- M ljiiče in igrclna miza (pool tablet, ff« tt Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse tQ !i bodem dobro postregel. Za obilen Ql jl Mohor Mladič, jd J 617 So. Center Ave., Chicago, 111. J Rojakom v Chieagu, HI., in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLA- ' DIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, HL, vBled česar ga vsem toplo priporočamo. ^tnmlftrnmHUl......i!lliii.,,lifln.„..ijl!........... nrilt;,,,,,!^^^-,,,^ ^^^ i tjVAŽ^IVAjNI LO. I J l?0jaT !or^' SIovencem in Hrva- % j tom, kteri potujejo čez Duluth, I 'l naznanjam, da sem se preselil z p ^ mojim saloonom, in sicer prav bli- % 3 zo kolodvora. f % Moj SALOON se nahaja pod Št. ^ I 409 W. Michigan St., i J in je samo pol bloka oddaljen od h j kolodvora. Kadar prideš iz dipe, | ^ kreni na desno in si takoj pri meni. p ^ Zahvaljujoč se za vso aosedanjo § s naklonjenost rojakov, se za nada- t I lje najtopleje priporočam in vsa- ¥ J komu najboljšo postrežbo zago^ fc j t avl j am. *" f S spoštovanjem' f I JOSIP SCHARABON, m | J 409;W. Michigan'StT, | f DULUTH, MINN. | m!Wni".i.;iw,i.i.,iwniiiii.|»iii r.irTii.ii.nFTuni.rwnii.inn^'.L. -g-r- mmiuui^ Podpisani naznanjam vsem zn:vn-eem in prijateljem, da sem dne 15. marca 1906 odprl LEPO UREJENI SALOON S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO DVORANO na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Za obilen obisk se priporoča FRANK LESKOVI C, lastnik gostilne. i POGODBA ZA IZDELOVANJI DOG. Mi kupujemo in izdelmjemo pofottt ! ta francoske d.te in deft ta kadi PoBodimo tudi potrebni denar ta ia-; delovanj« doc. Ako imate doc« na predaj, piait« nam, naši pogoji bo afodaJ. FMEDLAlNDEm k OLIVEN CO„ Ikrevepori. La. F. O. Bex 5W. I Telefon 2034. f Frank Petkovšek J } 214-718 Market Street, Waukegan,f 111. | f priporoča rojakom svoj I ^ S ARU|0 O ISf, ^ ] j v kterem vedno toči sveže pivo,{ dobra|vina iu whiskey, ter i J ima na razpolago fine smodke. | I V svoji PRODAJALN1C1 ima vedno sveže groce- 4 ^ rije po nizkih cenali. 4 f Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v fl I zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. i ^ ......iHTSf;- rrrtaTrt.-va--,—.a i^ A i Compagnie Generale liansaiianiip. |Francoska parobrodna družba.| DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI PARNIKI SO: "La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,00o konjskih moči. "La Savoie" ,, ,, ,, .................12,000 „ 25,000 ,, , "La Lorraine" „ „ „ .................12,000 „ 25,000 "La Touraine" „ ,, „ .................10,000 ,, 12,000 ,, "L'Apuitaine" „ „ ...................10,000 „ 10,000 "La Bretange"................................ 8.000 ,, 9,oho ,, "La Chamqagne" ............................ 8,000 ., 9,000 "La Gascogne"............................... 8.000 ,, 9,000 \\ Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplnje.jo od sedaj naprej vedno oh četrtkih oh 10. nn dopoludne iz pristanišča 6t» 4 2 North Kiver, oh Morton St., X.Y, *LA LORRAINE 11. okt. 1906. *LA PHOVEXCE 1. no v. 190G. La Bretagne 13. okt. 1906.*LA LORRAINE S. nov. 1906. •LA TOURAINE IS. okt. 1906. La Bretasme 10. nov. 1906. •LA SAVOIE 25. okt. 390G. 'LA TOURAINE 15. nov. 1906. La Gascogne 27. okt. 190fi.*LA SAVOIE 22. nov. 1906. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. JVi. W. Kozminski, p-neralni agent za zapad. _ _ 71 Deaborn ^St.. Chicago, HI. fiKTiSiiiicii m j P Regularni potni parniki I! "GERTY" Odpluje 24. oktobra. | odpluje 31. oktobra. i«FRANCESCA" od pluje 1,oveni bra. vu2l)o midNeA Vorkom, Tri-tom In ktko. iNaii»ripravnejša in najcenejša paroiicdiia črta v J-Ljubljiuio in tiploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub- ^ _ Ijane le fiO centov- Totniki dosj o isti dan na i»arnik, ko — ¥ od doma gredo. ^ I Phelps Bros. Co., General Agents, | ^^ 2 Washington'St., New York. ^ CUNARDLINE PARN!K! PLUJEJO v^O TRSTOM, REKO mEW Y0BIC0M. PARNIH! IMAJO JAKO 0IJSKŽKX POKRU PKOSTOI! M KR0TU ZA gETAXJE POTNIKOV TRETJEGA li ZKEUA. j, ^ ^ p I"-1 i 11111j« ^ > £ ^D^k Milili^ DLT01A T7LT0NIA, SLAV0XIA in P AN.NOMA so parniki na dva vijaka. Ii parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in Tie Curd Steamship Co., Ltd., f BOSTON: MlIVIVEAF»OLISs CHICAGO: 126 [State St. ..Guaranty Building. ©7 Dearborn St 210,4 t'TATE ST., NEW YORK. rft* \ ===== EDINA, NAJVEČJA 1 SLOVENSKA -:- -:- i I GOSTILNA -:- -:- I I KAKOR TUDI j / TRGOVINA Z VINOM ž [ !N ŽGANJEM II NA DROBNO IN DEBELO (WHOLESALE AND RETAIL) I V CLEVELAND-U ^ -:JE:- m* \ | / Geo. fravnikap-ja [ ^—6102 St. Clair Ave., H. E.—' t CEINE INIZKE. I PRISTNO VIIVO 1 od SOc. do $1.25 gaU I __________J A 1 f Kupujte kar potrebujete od doma- Jk činov, ne pa od tujcev, kteri | Vas v sili ne poznajo. I —i! BANČNA PODRUŽNICA FR. SAKSER CO. 6104 St. Glair Ave. N. E. Cleveland, 0. POŠILJA NAJHITREJE — DENAR V STARO DOMOVINO- C. kr. poštna hranilnica izplačuje vse vsote. kupuje in prodaja avstrijske denar PO DNEVNEM KURZU. Sprejema denarne vloge ter jih nalaga v zanesljive hranilnice ali posojilnVe * o4in o. bresti. Y^uk uložniiv dubi i^viino hran ino k ji-žieo. Obresti teku oil (ineva uloge. Iz)ila«'uje u- k lo£jt' n a h.anilnc knjižic«' in d.:jc po-ojila nanje.f odprodaja parobrodne listke zo izvirnih e«. ali. Kdor od rojakoy kupi v t L velandu listek za parnik, se ga počaka v New Yorku na kolodvoru ter oipelje na parnik ali v kak cenen hotel; prevzame se ndi vsa skrb za prtljago. Na ta način se prihrani potnikom mnogo truda in denarja Sprejema naročila na GLAS NARODA, KOMARJA in druge slovenske liste. Prodaja razne knjige, koledarje, pratike in sprejema vsa v tiskarski posel spadajoča dela. I Kdor hoče biti dobro is pošteno postrežeo, i ■ naj se obrne ns podružnico. & & 0 # 4, i - . i i