i u ia nauui. i i i\*ar\\jvai ija [si svetovnim prvenstvom so velika Poštnina plačana pripošti „02 Ljubljana i HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Žalskega tabora 1,3310 Žalec Tel.: 063/715-211, 715-249 mSA PMŽi HRAH1 PNiCA vam ponuja: o varčevanje in kreditiranje, posebej ugodno obrestujemo kratkoročne vezave in nudimo mesečni pripis obresti o opravljanje plačilnega prometa in vodenje žiro računov za občane z najnižjo provizijo o nakazila pokojnin na hranilne knjige ali tekoče račune o TEKOČI RAČUNI - ČEKI OBČANOV • H KS PLAČILNA KARTICA HKS PLAČILNA KARTICA - prava postoma odločitev, ker je plačevanje s kartico preprosto, ker je plačilo računov odloženo, ker je lepo sprejeta na prodajnih mestih v Savinjski dolini. V naši hranilno kreditni službi opravljamo vse posle plačilnega prometa za občane, vodenje žiro računov za kmete in obrtnike, najemanje in dajanje kreditov varčevalcem in ustanovljiteljicam. Posebno ugodno kreditiramo razvoj kmetij in podeželja, nudimo vam kreditiranje tekoče proizvodnje, mehanizacije, izgradnjo nasadov, gotovinske kredite komitentom do enega leta itd... Vabimo vas, da nas obiščete v eni izmed poslovnih enot v Savinjski dolini. Sedež HKS je v Žalcu, Ul. žalskega tabora 1 (pri dvorani HMEZAD), poslovne enote pa so v: PE Braslovče, PE Gotovlje, PE Griže, PE Petrovče, PE Polzela, PE Prebold, PE Trnava, PE Vransko, PE Šempeter, PE Tabor mwv@m ORLA VAS n.h., BRASLOVČE tel: 063 701 749, 0609 638 841 Webasto - prodaja in montaža sončnih streh od 18.000 SIT naprej - prodaja rezervnih delov za več tipov vozil (tudi po naročilu): RENAULT, VW, OPEL, ŠKODA, FORD, ZASTAVA in LADA - servis in popravila za več tipov vozil - v servisu Vam avto pripravimo za tehnični pregled - vršimo hitri servis pred dopustom - manjše okvare popravimo tudi na cesti Delovni čas: delavniki od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure SE PRIPOROČAMO! -HMEZAD KZ BRASLOVČE KOVINOOPREMA Parižlje tel./fax.: 063 722-055 GRODBEMKI POZOR! CEMENT.......................119,00 JUPOL 25kg....................82,00 CISTERNA ZA OLJE 20001.....1.199,00 MODUL OPEKA kom............2.950,00 Po ugodnih cenah nudimo nosilce in polnila za opečni strop (monta plošče) Keramične ploščice, vse vrste barv in lakov, kolesa in akustika. VSE NA 3 ČEKE! NE POZABITE: S 063 / 722 - 055 l'A Hmezad — ! CELJE ŽALSKA NOC '97 II VSEBINE: Globoko smo se že potopili v letošnje poletje, čeprav je najbolj idealen čas za odhod na dopust “napočil” ravno sedaj. Saj veste, okrog petnajstega vsakega meseca so (več ali manj) naše denarnice najdebelejše, kajti to je datum, ko večina državljanov naše zelene dežele prejme težko pričakovan finančni priliv, bodisi t.i. plačo ali pa socialno podporo, čeprav je slednja takšna, da si z njo težko privoščiš kakšno malce bolj prestižno večerjo (za dve osebi), kaj šele dopustovanje. Ker sem že omenil, da je ravno sedaj odličen trenutek za oddih, naj dodam, da tudi ekipa GLAS-a Savinjske odhaja na zaslužen odmor, tako da bo naslednja številka Vašega in našega časopisa izšla 13. avgusta. Sicer pa v času, ko se živo srebro večkrat povzpne krepko čez 30_C, tako ali drugače ni preveč zdravo garati, saj se zaradi vročine, sonca, kratkih kril ter vsesplošne poletne evforije rado zgodi, da se nam skisajo male sive celice. Poleg že prej omenjenih poletnih značilnosti, je prav gotovo (vsaj za Savinjčane) tipična znanilka najtoplejšega četrtletja tradicionalna ŽALSKA NOČ, ki jo vsako leto organizira Turistično društvo Žalec. Letošnja nam ne bo ostala v lepem spominu (prej obratno), saj jo je, kot je vsem znano, organizator tik pred zdajci odpovedal. Ker bi naj bila letošnja manifestacija dvodnevna, se je vse začelo že v petek, 4. julija, z odprtjem nove pošte, nadaljevalo s teniškim turnirjem za pokal Žalske noči, kasneje pa z odprtjem cvetlične razstave v mestnem parku (katera je na žalost vsako leto skromnejša) ter razstavo fotografij Andreja Strahovnika v Savinovem salonu. Ob 20. uri se je začela t.i. vsesplošna zabava, ki naj bi bila raztegnjena po celem mestu, vendar zaradi majhnega števila stojnic in slabega izbora glasbenih izvajalcev, ni bila kaj prida. Kot izjemo lahko omenim koncert Vilija Resnika, kateremu je s težavo (pa vendarle) uspelo spraviti na noge zadrgnjeno publiko in to šele okoli druge ure zjutraj, ko so bili obiskovalci že dodobra polni alkohola in drugih psihotropnih vsebin. Naslednje jutro, se pravi v soboto, ko bi Žalska noč morala doživeti svoj vrhunec, pa je lilo kot iz škafa. Višja sila, božja palica, skratka, proti naravi je nemogoče tekmovati in ogranizator se je odločil ter prireditev uradno, dokončno in absolutno odpovedal. To pa je tudi tisti sporen trenutek in nepremišljena ter neodgovorna poteza Turističnega društva, kajti odpovedati prireditev na isti dan, ko bi se le-ta naj dogajala, brez tega, da se določi rezervni termin, je zame neresen pristop k stvari. Vest je kot strel odjeknila na raznih radijskih postajah (Radiu Celje, Goldi, Koroškem radiu) približno okrog 9. ure zjutraj, tako da ne moremo očitati organizatorju, da ni obvestil medijev. Vendar najmočnejši “jutranji” mediji, časopisi, te informacije niso posredovali, kajti odločitev je priletela na dan kot strela z jasnega, seveda mnogo časa po tem, ko so bili dnevni časniki v prodaji. Turističnemu društvu pa lahko očitamo veliko napako, da o tem niso obvestili lokalne - Savinjske TV, ki je edino matično žalsko sredstvo javnega obveščanja, ki je tehnično sposobno dnevno obveščati svojo publiko (na videostraneh), tako da je na videostraneh STV-ja (cel dan) še vedno krožila informacija o sobotnem programu Žalske noči. Da pa je višja sila okarala hitro sprejeto odpoved TD, nam je že dopoldan (kakšni dve uri po uradni odpovedi vseh prireditev v sklopu Žalske noči) nad naše lepo mestece poslala sonce, ki je sijalo ves dan in celo ponoči ni bilo padavin. ZMEDAH Ali so zopet lagali vremenoslovci ali pa so organizatorji poslušali vremensko napoved za Skandinavske kraje! Ko se je dan povesil v noč, so se žalske ulice hitro polnile, kajti vsi ne poslušajo radijskih sprejemnikov, poleg tega pa so v Žalec prišli mnogi “turisti” - obiskovalci iz vseh slovenskih koncev in dvomim, da so v Murski Soboti ali v Piranu sploh lahko sprejeli informacijo o odpovedi Žalske noči. Veliko avtomobilov je imelo registracije prav iz obrobnih koncev Slovenije in kaj so si mislili ti obiskovalci, ne vem. Poleg tega pa je še vedno ponosno plapolal transparent na Šlandrovem trgu: Žalska noč 4. in 5. junija ’97, kar resnično dokazuje malomarnost organizatorja. Ker je potem takem bil navaden žalski dan, je bil promet skozi mesto odprt. Ljudje pa so se vendarle množično sprehajali skozi mesto. Skratka, vsesplošni KAOS! Seveda, “prizadeti” so bili mnogi gostinci, ki so vendarle (čeprav verjetno na svojo roko) prodajali hrano in pijačo na ulici. Polega tega nekateri niso umaknili zložljivih klopi in miz, tako da so ovirali promet, oziroma je promet oviral njih. Bilo je še več podobnih hecnih zadev, tudi kri je bila pri nekaterih, ki so se počutili oškodovane, zelo vroča. Naj skrajšam: prireditve ni zamočil dež, ampak Turistično društvo. Poleg vseh, ki so se počutili oškodovane iz profesionalnega vidika, pa mislim, da smo bili najbolj žalostni za noč, ki smo jo težko pričakovali. Poleg tega pa je to slaba reklama za mesto, ki bi se ravno s to prireditvijo rado promoviralo v Sloveniji. Več o utrinkih iz Žalske noči si boste lahko ogledali prihodnji teden v oddaji KULT-URA na Savinjski televiziji. Je že moralo biti tako! Na žalost! Če mi bo kdo očital, da sem pljuval po organizatorju, mi bo očital zaman, kajti v tem primeru je organizacijski odbor vidno pljunil sam po sebi. Skratka, ker je poletje hitro minljivo, ga zajemite z največjo žlico in ne pozabite: v preprodaji so že vsopnice za novo jesen. Gorazd Motela AKTUALNO Levec - kraj grmenja Stran 4 DOGODKI Žalski svetniki tokrat učinkoviti Stran 5 GOSPODARSTVO Za razvoj regije V Žalcu nova pošta Stran 7 Stran 8 KRONIKA Še o turskem žlebu Stran 10 INTERVJU Adi Smolar Patricija Diklič Stran 12 Stran 13 KULTURA Andrej Strahovnik razstavlja v Savinovem salonu Stran 15 NAŠI KRAJI IN LJUDJE Tina Randl na svetovnem prvenstvu Stran 16 Ban vzel škofiji in dal kmetom Stran 17 ŠPORT Športniki spet pri županu Stran 18 AVTOMOBILIZEM Vozili smo: Mercedes Benz CLK Daewoo Lanos Kia Sportage Ford Explorer Stran 19-21 ZA DUŠO IN SRCE Noro, noro, ... canyoning Stran 23 ZA DAME Lesnata Potonika Stran 25 GLASBA Zgaga festival Stran 28 OBVESTILA The best mali oglasi na slovenskem Stran 30,31 GLAS Savinjske izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 21, 3310 Žalec, telefon: 0631 715 011, telefca: 0631 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarji: Dominika Sambolič; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čulk, Franc Furland, Maja Jerič, Ivan Jurhar, Alenka Turnšek, Vasja Volavšek. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 413-12-381195-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! LEVEC - KRAJ GRMENJA Kraj Levec je naselje na začetku lepe Savinjske dolina na relaciji Celje Ljubljana. Znano je po nakupovalnih centrih in je največje kupovalno-prodajno središče na Štajerskem. Tukaj dobite vse, od avtomobila Mercedes, Renault do šivanke. Tudi pred kratkim smo dobili gostišče Asado, ki je znano po lepi urejenosti in visoki kvaliteti ponujenega asortimana hrane. Močno je razvito obrtništvo oziroma znane slovenske firme: Renault servis, Lena, Merkur, Lesnina... Sramujemo se, da smo najbolj neurejeno naselje na Štajerskem. Prav neveijetno, sever in jug. Na levi strani se gradi avto hiša, na desni pešci premagujemo ovire do doma. Vaščani se sprašujemo, komu je v ponos takšna neurejenost. Veijetno ni najboljše pri srcu odgovornim ljudem za te zadeve, ko se peljejo čez naš kraj. Sledi vprašanje: Kaj smo naredili mi - vaščani za naš kraj? Moramo biti pošteni in reči: ničesar. Pred nekaj leti smo bili zelo aktivni na področju gasilstva, naredili smo ogromno. Tu je treba omeniti nekatere zelo aktivne ljudi: Rado Lipovšek, Jože Kuder, Viktor Drama, Dušan Lesjak in nekateri drugi, naj mi oprostijo, ker ne morem vseh imenovati. Moram povedati, da imamo zelo izobražene in prodorne ljudi. Zato prosim njih, naj skupaj strnejo glave in začnejo z aktivnostmi za naš kraj; delovne akcije še obstajajo! Za vzgled si vzemimo Radija Lipovška, ki samostojno obnavlja vaško kapelico. Spodbujamo odbor, ki je imenovan od vaščanov, da začnejo z delom, ker pričakujemo njihove rezultate. Apeliramo na občinske može in delegate, katere smo volili, naj uslišijo naše probleme. Bog nam naj pomaga pri izgradnji križišča, pločnika na desni strani, premestitvi avtobusnih postaj, razsvetljave in dokončanje del na pločniku na levi strani cestišča in še in še bi lahko našteval. Tolič Izidor Levec 26lc Petrovče GOSPODARSTVO NA PODROČJU UE ŽALEC - 2. del Na žalski UE pa so se letos odločili nameniti pomembnejšo vlogo tudi turizmu. Upravna enota je skupaj z Občino Žalec pristopila k pripravi in-formatoija o turistični ponudbi Spodnje Savinjske doline, potrudili pa se bodo tudi v čim krajšem času oživiti turizem na kmetijah, pri čemer jim naj bi bil v pomoč zakon, ki ga v kratkem pričakujejo in bo urejal dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Uradno sta za dovoljenje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti zaprosili dve kmetiji, interes za to je zaslediti še pri dvanajstih, kakšnih šest kmetij pa se neuradno imenuje kmetije odprtih vrat. Lani je bilo na območju UE Žalec prijavljenih 155 turističnih prireditev. Od 7. junija dalje velja pravilnik, po katerem se bo vsak nastanitveni obrat moral kategorizirati v eno od šestih skupin, njegovo ovrednotenje pa bo veljavno 3 leta. V roku enega leta se s tem pravilnikom morajo uskladiti vsi nastanitveni obrati, tako gradbeno, kot tudi glede opreme. Neobvezno bo mogoča tudi pridobitev znaka kakovosti, ki bo trajal 2 leti, in znaka specializacije, ki bo veljaven 3 leta. Leta 1995 je bila sprejeta resolucija o strateških ciljih na področju turizma: kaj vse vpliva na razvoj turizma, cilji in kako jih doseči, pripravlja pa se tudi zakon o pospeševanju turizma. Slovenija naj bi bila razdeljena na posamezna turistična področja, turistična dejavnost naj bi se razvijala prvenstveno na mikroravni. “Na področju turizma ima Savinjska dolina prednosti, ki jih še nismo dovolj jzkoristili,” pravijo predstavniki UE Žalec. ŠE NEKAJ NOVOSTI V Upravni enoti Žalec menijo, da je potrebno izpostaviti tudi nekaj posebnosti glede Zakona o graditvi objektov, ki dopušča določene ugodnosti za lastnike objektov brez uporabnega TUDI PETO OBČINSKO SREČANJE UPOKOJENCEV USPEŠNO 2. julija je bilo letno gledališče Limberg v Grižah zopet v znaku upokojencev. Poleg že petega srečanja upokojencev pa so upokojenci iz Griž z enoletno zamudo slavili svoj 50-letni jubilej. Srečanje je minilo v znaku tekmovanj v streljanju z zračno puško, metanju krogov in pikada ter pripovedovanju šal. Najboljša mesta so se nekako porazdelila po društvih, brez dvoma pa so bili najbolj uspešni upokojenci iz Petrovč. Praznovanje se je nadaljevalo z veselim rajanjem, saj so upokojenci tako pridno prepevali in plesali, kot v svojih najboljših letih. -nko dovoljenja. Vsi novi zakoni Slovenije zahtevajo kot enega osnovnih pogojev za kakršnokoli dejavnost tudi legalno zgrajen objekt, ker pa po prej veljavnem zakonu uporaba objektov brez uporabnega dovoljenja ni bila sankcionirana, je poraslo število zahtev za izdajo uporabnih dovoljenj za objekte zgrajene še po prej veljavnih predpisih. Ker teh objektov ni mogoče povsem izenačiti z novozgrajenimi objekti, zakon za tovrstne žčmogradnje’ predpisuje nekatere olajšave: za objekte zgrajene z gradbenim dovoljenjem pred 27.11.1984, ko je nastopil nov Zakon o graditvi objektov, mora vlagatelj predložiti samo še gradbeno dovoljenje, geodetski načrt zemljišča in projektno dokumentacijo samo za gradbeni del objekta; pridobitev uporabnega dovoljenja za objekte zgrajene pred letom 1967 pa je še lažja, saj je potrebno predložiti samo projektantsko mnenje o zanesljivosti objekta in geodetski načrt. Upravna enota je podala tudi poročilo o svojem delu, ki ga je opravila v letu 1996. Glede števila prejetih zadev je žalska UE med 58 slovenskimi upravnimi enotami na 11 mestu, glede rešenih zadev pa na 10. mestu, pri čemer je potrebno omeniti, da je bilo število prejetih upravnih zadev za 34 odstotkov višje kot v letu 1995. Že dalj časa se ukvarjajo tudi z denacionalizacijo, do sedaj pa je bilo vrnjenih 240 ha kmetijskih zemljišč, 1084 ha gozdov, nekaj čez 100 m2 stanovanjskih povrein, okoli 600 m2 poslovnih prostorov, 9,5 ha stavbnih zemljišč, za katere je zahtevek vložilo 9 podjetij. Za konec pa je spregovoril tudi sekretar žalske Zbornice zasebenga gospodarstva Danilo Basle, ki je povedal, da si občina in zbornica prizadevata za ustanovitev lokalno-po-djetniškega centra v Žalcu. Projekt je že v postopku registracije, na enem mestu pa naj bi ta center združil vse, ki se ukvarjajo s področjem razvoja podjetništva: vse zasebne družbe, tudi turistične organizacije in kmetijsko pospeševalno službo, pa Sklad za razvoj podjetništva - skratka, na enem mestu se bodo zbirale vse koristne poslovne informacije. DOMINIKA SAMBOLIČ GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 712 265 Mobitel: 0609/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela - nizke gradnje - obrtna dela - adaptacije - inštalacijska dela - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE ff OIDV d.o.o. Polzela tel. 720 592 Velenje tel. 863 960 SAMURAICABRI0 23.590 19.990 VITARA CABRI0 32 590 29.990 BALEN0 s klimo že od 21.990 STARO ZA N0V0-UG0DNI KREDITI NOVO! ■ KREDITI NA 5 LET T+6% ŽALSKA NOČ -PRIREDITEV, KI JE NI BILO Prvo julijsko soboto naj bi bila v Žalcu že tradicionalna turistična prireditev Žalska noč. Prireditve za petek so sicer bile in tudi nekaj večernih prireditev. Glavna prireditev, predvidena za soboto, pa je po odločitvi Turističnega društva bila odpovedana, ker je dopoldan močno deževalo. Avto slalom pri stari šoli pa so le izvedli, čeprav je bil začetek kar v dežju in so se neprevidni gledalci lahko brezplačno okopali. Finalni del avto slaloma pa je bil že v lepem vremenu. Načrtovanega pečenega vola na ražnju pred blagovnico Savinjka tudi ni bilo, kakšen pa bi bil, pa je vprašanje, saj ga je dopoldanski dež dodobra okopal. Kje in kako je od dežja oprano meso končalo, pa nihče ne ve. Vztrajni so bili edino v luna parku, kjer so prišli na svoj račun otroci, saj je hrup na vrtiljaku odmeval skoraj celo noč. Mnogi Žalčani pa so zaman čakali Ireno Vrčkovnik, ansambel Mira Klinca in še koga, saj je vse odpadlo. Tako je bila glavna ulica v soboto zvečer - kot vse ostale večere - skoraj opustela. -nko Vol se je kopal, godba igrala, žalska noč pa milo jokala. GHOIVroA KOVINOTEHNA = rastojja M M3 “ ©KRtUta® 2Il3s!)^pl5p)jj3 = fessM Safal “ psu® giMissa =• m SsaaiMi Velika izbira rabljenih vozil Krediti od T+9% na 2 do 5 let PRODAJNI CENTER HUDINJA CELJE 063/432-806, 432-807 ŽALSKI SVETNIKI TOKRAT UČINKOVITI V prostorih Občine Žalec je bila 3. julija 26. seja žalskega Občinskega sveta, ki so jo svetniki končali v zgledno kratkem času. Na predlog župana je bila z dnevnega reda umaknjena obravnava in potrditev pogodbe z Javnimi napravami iz Celja o izvajanju dejavnosti ravnanja z odpadki, namesto predloga sklepa o začasni razglasitvi Rimske nekropole za kulturni spomenik pa je bil na dnevni red uvrščen pravilnik o javni pomoči družini na domu. Prav tako je bila na naslednjo sejo, ki bo 17. julija, prestavljena točka, pod katero naj bi bila svetnikom podana informacija o rezultatih poslovanja gospodarskih družb in ppdjetnikov na področju UE Žalec. Svetniki so sprejeli sklepa o prenosu nepremičnin na Turistično društvo Šempeter in o prodaji nepremičnine družbene lastnine k.o. Petrovče, pa se nakoliko sporekli glede načina glasovanja pri imenovanjih. Svetniki so se odločili za tajno glasovanje glede imenovanja Anice Krčmar za direktorico Zavoda za kulturo Žalec, drugi pa so jim nasprotovali, da tajno glasovanje ni na mestu, ker pa so že sprejeli odločitev o tajnem glasovanju, so pri tem tudi ostali. Izvolitev Anke Krčmar na mesto direkotrica zavoda za 5 let ob vsem tem sploh ni bila sporna. Svetniki so se nadalje odločili, da sprejmejo pokroviteljstvo tekem vseh evropskih tekmovanj KK Kovinotehna Savinjska Polzela, in dali svoje soglasje za koriščenje potrebnih finančnih sredstev za izdelavo strokovnih osnov varstva dediščine za območje naselja Grajska vas. Sprejeli so tudi pravilnik o javni pomoči družini na domu, ki pa je le začasni, ker podobni pravilnik na državni ravni še ni bil sprejet. Prav tako so potrdili odlok o povračilih pri izkoriščanju in rabi naravnih dobrin ter obravnavali predlog odloka o podelitvi koncesije za obvezno lokalno javno službo za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka. Potrdili so tudi sklep komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja o podelitvi priznanj Občine Žalec za leto 1997. Grb Občine Žalec bo tako prejel Anton Zvone Štorman za osebni prispevek k dvigu kvalitete gostinskih storitev, plaketo Občine Žalec pa prejmeta Henrik Kranjc za aktivno delo v Tu-ristiaii zvezi Spodnje Savinjske doline in Anton Rozman za požrtvovalno delo na področju čebelarstva. Med zanimivejšimi pobudami, ki so jih obravnavali svetniki je bila pobuda elektronskih medijev za oprostitev plačila komunalne takse, ki bi le preveč obremenila Radio Goldy, Radio Polzela, Savinjsko TV in TV Polzela. Svetniki so pobudo zavrnili. D. S. Zadnje čase me nekateri volilci sprašujejo, kaj se pravzaprav dogaja v DZ. Namesto, da bi se ukvaijali s pomembnimi vprašanji, razpravljamo na dolgo in široko o drugorazrednih zadevah in tako tratimo čas. Zakaj tako? V Državnem zboru imamo, kot je poznano, vladno koalicijo in opozicijo. Opozicija (posebno največja stranka SDS) si na vso moč prizadeva, da vrže sedanjo vlado in jo sama prevzame. Pri tem uporablja vsa mogoča sredstva. V proceduro vlaga razne zakonske osnutke, ki trenutno niso pomembni. Doseči želi, da DZ ne bi bil produktiven, da bi čim manj storili, potem pa bi slovenski javnosti razlagali, kako je potrebno narediti spremembo. Še bolj pomembno pa je, da hočejo razbiti sedanjo koalicijo. Opisal bom to l primem zakona o državnih praznikih, ki smo ga obravnavali cel dan in pol in ga konaio ovrgli. SDS je želela okoli sebe zbrati vse tiste, ki so med vojno bili na pravi strani (domobranski), saj je predlagala, da se ukine 27. april - Dan OF - in Primorce, ki jim je obljubljala nov praznik - Dan priključitve Primorske k matični domovini. Interesantno je, da je priključitev nastala kot posledica narodno osvobodilne borbe, ki jo je organizirala ravno OF. Ker se je v DZ obravnaval ta zakon, ni bilo časa za obravnavo drugih, lx>lj važnih vprašanj. Poslanci SDS so eden za drugim prihajali na govornico, čas pa je tekel. Sedaj že razlagajo, kako je DZ neproduktiven. Pri tem je najbolj glasen vodja njihove poslanske skupine. Glede na interesantnost teme si je SDS delala reklamo, saj so sredstva javnega obveščanja o celi zadevi na dolgo in na široko poročala Ob tem se spominjam na njihovo akcijo pred volitvami o večinskem volilnem sistemu, ko so jim sredstva javnega obveščanja tudi zastonj delala reklamo skoraj celo leto. Najvažnejše pa je, da SDS vrši stalen pritisk na poslance SLS, katerih stranka je v vladni koaliciji. Poslanci SLS se morajo stalno opredeljevati in počasi lahko pride do razslojevanja meči temi poslanci. Večkrat se namreč že sedaj zgodi, da različno glasujejo. Ker vladna koalicija brez SLS skorajda ni mogoča, je razumljivo, zakaj takšno početje. Upam, da sem dal zadovoljiv odgovor. Trenutno najbolj pomembno vprašanje pa je približevanje Evropi. Šefi političnih strank so načelno o tem podpisali poseben dogovor. Na praktični ravni pa nekatere stranke celotno zadevo še vedno zapletajo. Ko bo časopis izšel, bo zadeva že rešena, zato bom v naslednjem poročanju opisal, kako so tekli ti dogodki. TONE DELAK 40 LET PODJETJA ZA UREJANJE VODA V Celjskem domu je bila 30. junija tiskovna konferenca s katero je vodstvo Podjetja za urejanje voda Celje (PUV) obeležilo 40-letnico svojega obstoja in začrtalo cilje, ki so si jih zastavili na prelomu tisočletja. Direktor podjetja Rado Planteu je povedal, da je bil v preteklosti eden največjih projektov urejanja voda 37 km regulacije Savinje na odseku od Celja do Nazaija, ki se je izvajal leta 1887, huda poplava leta 1954 pa je sprožila ponovno pobudo za ureditev Savinje. Tako je bila leta 1957 ustanovljena Vodna skupnost porečja Savinje, ki jo PUV danes smatra za svoj začetek. Do leta 1964 je delovalo kot zadruga, potem pa je dobilo status podjetja in se preimenovalo v Splošno vodno skupnost Savinja. V tistem času se je podjetje ukvaijalo prevsem z regulacijami, melioracijami, potem pa še z zajetjem, distribucijo in čiščenjem vode, opazili pa so tudi, da je voda sicer popeljana do potrošnika, ne pa tudi odpeljana od njega. Z novo ustavo se je podjetje spet popolnoma reorganiziralo, se razdelilo na tri TOZD-e in dobilo ime PUV Nivo. V skladu z novimi razvojnimi usmeritvami so v 80-ih razvili obrat Proizvodnja in montaža kovinskih izdelkov, ki je izdelal in montiral hidromehansko opremo po območju bivše Jugoslavije. Lotevali so se čiščenja odpadnih voda, ekoloških projektov kot je zapiranje krogotokov vode na področju Rudnika Velenje, proizvodnje betonskih cevi, vodotesnih kanalizacij m velikih kanalizacijskih kolektopev, zemeljskih akumulacij za zadrževanje voda, mehkih jezov, primarnega slovenskega plinskega omrežja in se česa. Leta 1992 se je podjetje PUV Nivo zaradi lastninskih zahtevkov razdelilo na Nivo vodno gospodarstvo d.o.o., ki s svojo dejavnostjo pokriva potrebe Ministrstva za okolje in prostor ter na PUV Nizke in visoke vodne gradnje d.d., ki je prevzelo ostalo široko dejavnost. Ministrstvo za okolje in prostor pa ima v njem le 5-odstotni delež. PUV Celje je od 14. januarja 1995 registrirano kot delniška družba z znanim lastnikom kapitala. S povprečnim letnim dohodkom 20.970.000 DEM in z več kot 300 zaposlenimi je PUV trenutno največje vodno-gospodarsko podjetje v Sloveniji. Letno si zastavijo okrog 70 projektov, večina dejavnosti pa je usmepene v širše slovensko tržišče, čeprav seveda poskušajo prodreti tudi na tuje trge. Njihov največji letošnji projekt je priprava platojev in predorov na odseku avtocest Vransko-Blagovica ter izdelava drenaž in bazenov za zadrževanje vode in odplake z avtoceste. Direktor programa Gradnje Peter Štefanec je povedal, da podjelje vzdržuje 700 km primarnega plinovoda, roizvodnja gradbenega materiala s 00 mio SIT predstavlja kakšnih 15 odstotkov letnega prihodka, naredijo 35 km armiranih cevi na leto, ukvarjajo se z izdelavo kvalitetnih jaškov za kanalizacijo in z razvojem novih slovenskih standardov za področje kanalizacije ter še z marsičem. “Mislim, da je bilo teh 40 let uspešnih za naše podjetje, saj smo v velim meri izpolnili tisto, kar smo si na začetku zastavili, tako na področju urejanja voda, gospodarjenja z vodami, regulacij, melioracij, izdelave kanalizacijskih sistemov, čiščenja in distribucije pitne vode,” je povedal direktor podjetja Rado Planteu in dodal, da so njihovi načrti za prihodnost zelo veliki, saj bi se radi strokovno dodatno usposobili, nakupili tehnologijo in nove stroje ter prenesli v naše okolje vsa nova ekološka spoznanja. “Največji problem pri vodnem gospodarstvu v Sloveniji je seveda pomanjkanje finančnih sredstev, saj nekateri pozabljajo, da je voda vir življenja, s katerim je treba previdno gospodariti. Teh sredstev je premalo za redno vzdrževanje, kanalizacijo strug, čiščenje, vzdrževanje kvalitete vode,” je še menil direktor PUVa, predstavniki podjetja pa so opomnili tudi, da bi bilo Sloveniji potrebno tudi neko enotno podjetje, ki bi napravilo in uveljavljalo nek strateški načrt urejanja voda. Podjetje je ob svoji 40-letmci izdalo tudi svojo promocijsko publikacijo. D.SAMBOLIČ HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211,715-249 VAM V JUNIJUPONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA 1,00% letno obrestno mero za a vista vloge 8,56% letno obrestno mero za vezave nad 15 dni (T) ali 0,7% mesečno 12,90% letno obrestno mero (ali T+4,0%) za vezane vloge nad 31 dni (1,04% mesečno) 13,45% letno obrestno mero (ali T+4,5%) za vezane vloge nad 90 dni (1,08% mesečno) 13,99% za vezave nad 6 mesecev (T+5%) ali 1,12% mesečno 15,07% za vezave nad 1 leto (T+6%) ali 1,20% mesečno V Hranilno kreditni službi KZ Savinjska dolina vam hitro in enostavno uredimo nakazila vaših odkupov na vaše račune. Ponujamo vam tudi trajnik za prenakazilo na hranilne knjige. OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ ^ T/ZdSčft/ČU OIZrfSčSKA Tfl/ORATIA V prostorih Turistično-informacijskega centra v Velenju je bila L julija tiskovna konferenca v zvezi s prizidkom in otvoritvijo koncertne orgelske dvorane v Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje. Tiskovne konference so se udeležili župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, ravnatelj velenjske glasbene šole mag. Ivan Marin in direktor Premogovnika Velenje oziroma predsednik gradbenega odbora dr. Franc Žerdin. Potrebe po novih kapacitetah Ivan Ravnatelj glasbene šole mag. Marin je poudaril, da ima dogodek precejšen pomen za Velenje, morda tudi za slovenski prostor. Ža prizidek glasbeni šoli so se odločili zato, da bi imeli osnovna in srednja glasbena šola normalne pogoje za ustrezno izobraževanje učencev, kar bi jim omogočilo vstop na visokošolske glasbene institucije. “Imamo dovolj dobrih glasbenikov-umetnikov, ne pa tudi pedagoškega kadra, kar je nasploh problem na slovenskih šolah,” je izpostavil mag. Marin, ki je obenem tudi predsednik glavne kurikulame komisije za glasbeno šolstvo. Dodal je, da je velenjska glasbena šola dosedaj imela kar 9 dislociranih učilnic, da pa tudi s to otvoritvijo novi prostori še niso povsem izgotovljeni, predvsem kar se tiče njihove opreme. Slovenija bo z odprtjem v Velenju dobila svoj edini orgelski in harfistični center, v novih prostorih pa načrtujejo tudi študijsko knjižnico za celo regijo, ki naj bi nastajala več deset let, vendar pa se po besedah mag. Marina zavedajo, da morajo za mesto knjižničarja dobiti glasbenika in ga naučiti bibliotekarskih znanj. Direktor Premogovnika Velenje dr. Franc Žerdin, U je bil predsednik gradbenega odbora, je povedal, da je investicijski program Visoka glasbena šola, orgelski center Velenje’ nastal 23. maja 1994. Za nove prostore so se odločili, ker so ugotovili, da je evidentiranih dovolj bodočih učenev, ki bi potrebovali nove kapacitete, pa tudi dovolj učiteljev, ki bi bili pripravljeni poučevati v razširjenem kompleksu. V novih prostorih naj bi svoje mesto dobila tudi rudarska godba in pa sekcija za baletni ter izrazni ples, poleg 23 učilnic in že omenjene orgelske dvorane pa so v skupno kvadraturo 2457 nr všteti tudi vzporedni objekti za šolo. Objekt je stal 596 milijonov SIT, stroške pa sta si na polovico razdelila Mestna občina Velenje ter Ministrstvo za šolstvo in šport, vendar je potrebno povedati, da so z minstrstvom sicer podpisane ustrezne pogodbe, vendar pa ' ' i stroškov še ni krilo, iil sprejet državni proračun. le-to svojeg; ker še ni h Gradnja brez večjih zapletov 22. novembra 1995 so dobili gradbeno dovoljenje, rok za izgradnjo pa je bil 25. junij 1997. V ceni objekta ni odštela velenjska podjetja Gorenje, Vegrad in Rudnik lignita Prav tako ni všteta cena stolov, ki je znašala 13 milijonov SIT in sta jih sponzorirala nemško podjetje DTS ter angleško podjetje Joy. Glavni izvajalec del je bil Vegrad Velenje, stavba pa je v celoti plod znanja domačih strokovnjakov. Gradbeni nadzor je izvajal Zavod za urbanizem Velenje, težave so se seveda pojavljale pri definiranju in realizaciji plačil, kljub temu pa je gradnja potekala dokaj normalno. Gradbeni odbor se je sestal več kot dvajsetkrat, tehnični pregled objekta pa naj bi„sledil konec meseca julija letos. Dr. Žerdin se je zahvalil občini kot investitorju, projektantom in izvajalcem del, pa tudi pedagoškemu kadru velenjske glasbene šole, ki je veliko pripomogel k iskanju ustreznih tehničnih rešitev. Zaključni koncerti poletnih šok XI. mednarodna poletna violinska šola Igoria Ozima 16.7. ob 19.30 IV. mednarodna poletna klavirska šola 1.8. ob 1930 II. mednarodna poletna šola orgel 5.9. ob 19.30 III. poletna šola trobil 6.9. ob 19.30 Velenjski župan Srečko Meh je pripomnil, da je po njihovih ugotovitvah razvitost Velenja sicer dobra, vendar pa preveč enostmska, temelječa na proizvodnji. Zato so se odločili podpreti projekt razširitve prostorov glasbene šole, ki jo obiskuje kar 1200 otrok. Tako so odpravljene ovire za nadaljni razvoj te dejavnosti, ki postaja vse pomembnejša v kulturnem utripu mesta, poskrbeli pa so tudi za poučevanje nekaterih instrumentov, ki so v slovenskem prostoru nekoliko odrinjeni na obrobje. Na otvoritev orgelske dvorane, ki je bila 3. julija, je bilo povabljenih 300 ljudi, med njimi tudi predstavniki vlade, ministrstev in obeh univerz, orgelsko dvorano pa je svečano odprl predsednik države Milan Kučan. D. SAMBOL1Č SEJA PROJEKTNEGA SVETA ZA RAZVOJ REGIJE V Celjskem domu je bila 27. junija 4. redna razširjena seja Projektnega sveta za razvoj regije, na kateri so sodelovali župani občin celjske regije, najuspešnejši podjetniki, pa tudi minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja ter predstavnika Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, minister Anton Rop in sekretarka Zdenka Kovač. Projekt prenove programsko kadrovske Na seji, ki jo je vodil celjski župan Jože Zimšek, so udeleženci pregledali sklepe zadnje seje, predstavili program kadrovskega prestrukturiranja podjetij celjske regije in opredelili nadaljne aktivnosti. Na prejšnji seji z 21. aprila je bil svet zadolžen, da izbere podjetja, ki se bodo vključila v projekt programsko-kadrovske prenove, razpravljali so o razvoju podjetništva v 15 občinah regije, podprli zahtevo, naj občinski sveti sprejmejo lasten razvojni program malega podjetništva in obravnavali tudi ustanovitev garancijskega sklada, ki ga namerava ustanoviti Regionalni podjetniški center. Končna ugotovitev glede sklepov prejšnje seje je bila, da so že realizirani oziroma so v fazi realizacije. Med podjetji, ki so bila izbrana za vključitev v projekt programsko-kadrovske prenove sta bila tudi žalski Ferralit in preboldski Mik, za vsa izbrana podjetja pa so že izdelani elaborirani načrti, kako se lotiti prenove. Pomemben projekt, ki ga že izvajajo, zadeva dokapitalizacijo šentjurskega Alposa, pri čemer sodelujejo s češkim partnerjem, nekaj ukrepov s pozitivnimi posledicami pa so že uvedli tudi v Steklarni v Rogaški Slatini. Na seji je bil izpostavljen problem prepočasnega reševanja težav v podjetjih ter problem množičnosti stečajev, ki jih je bilo letos že 12. Od 3372 oseb, ki so se v prvih štirih mesecih na novo prijavile kot brezposelne, jih je kar 828 iz stečajev. Potrebno je poiskati rešitve kot je navezava na nove partnerje ali izvozni programi in na tak način odložiti tako dokončno odločitev kot je stečaj, so ugotovili udeleženci seje in poudarili, da bo nekaterim podjetjem, ki so sicer pripravljena na vlaganja, pa imajo nekoliko prekratek doseg, potrebno pri zagonu pomagati, prav tako pa si morajo v podjetjih prizadevati, da z ustrezno kadrovsko politiko ponudijo delo kar največ delavcem. Morda velja omeniti, da kar 630 podjetnikov v regiji nima nobenega zaposlenega. Dodaten problem predstavlja navezanost majhnih in srednje velikih podjetij na velika podjetja, kar se kaže tudi pri tistih 13 podjetjih, ki so bila vključena v projekt programsko-kadrovske prenove. Udeleženci seje so poudarili tudi, da v podjetjih, ki so v težavah, ne manjka znanja le v menedžerskih ekipah, ampak je potrebno k projektu kadrovske prenove, uspodabljanja ter izobraževanja pristopiti tako celovito kot so to storili v Alposu, kjer so 75 zaposlenih vključili v program permanentnega izobraževanja. Državna podpora prizadevanjem regije zelo malo možnosti za izboljšanje stanja Zlatarna Celje, situacija pa je prav tako precej resna v koncernu slovenskih železarn, kamor spada tudi Železarna Štore, kjer lahko delo izgubi kar 600 delavcev. Minister je poudaril, da je potrebna učinkovita probrazba podjetij skozi spremenljive in optimalne metode, kadar pa pride do stečajnega postopka, pa naj bo njegovo vodenje hitro in učinkovito. Metod Dragonja je še zatrdil, da država podpira omenjeni garancijski sklad. Minister za delo, družino in socialne zadeve Anton Rop je izrazil veselje da je ta projektni svet v Celju zaživel in na ministrstvu dobil ustrezno podporo. V tem oziru se kaže nova vloga države in ostalih institucij za izboljševanje kvalitete življenja, med drugim tudi Zavoda za zaposlovanje, ki naj postane sodobnejši in bolj konkurenčen. Minister je povedal, da sočasno z regijskim projektom prenove poteka tudi uspešen vladni projekt s katerim so ohranili kar 82 odstotkov vseh ogroženih delovnih mest. Predlagal je, naj se v Celju ustanovi sklad dela, znotraj katereg Minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja je opomnil na razne razpise za projektno prestrukturiranje ipd., ki bodo objavljeni v avgustu, in povedal, da so na ravni države sicer poskušali aktivno podpreti procese v nekaterih podjetjih, vendar pa je potrebno tam, kjer so se pokazali uspešni rezultati, le-te pripisati aktivni politiki znotraj podjetij. Po njegovih besedah ima od podjetij celjske regije Slovenske razvojne družbe, zlasti pa bodo aktivno podpirali odpiranje novih delovnih mest za brezposelne. “Gospodarske razmere v Celju so se zaostrile, to pa ima tudi socialne posledice. Današnji obisk v Celju je namenjen temu, da skupaj s podjetniki preverimo dejansko stanje in se potem odločimo za nekatere ukrepe na podorčju kadrovske prenove, sanacije podjetij in gospodarskega prestrukturiranja. Socialne posledice je najlaže prebroditi tako, da se gospodarstvo postavi na noge, ker pa to ni mogoče na hitro, pa ima država nalogo, da poskrbi za brezposelne, najprej preko Zavoda za zaposlovanje in šele nazadnje preko Centra za socialno delo. Pripravljeni smo sofinancirati izobraževanje oziroma prekvalifikacijo brezposelnih ter jim pomagati pri iskanju novih delovnih mest,” je še povedal minister Rop. D. SAMBOLIČ BANKA CELJE PONUJA NOVE UGODNOSTI Banka Celje je s 1. julijem znižala obrestne mere za posojila tako za fizične osebe kot tudi za zasebnike in pravne osebe. Tako je na primer obrestna mera pri namenskih posojilih za nakup avtomobilov ter kmetijske in gradbene mehanizacije nižja za eno točko (T+9,5%), pri posojilih za pravne osebe za tekoče poslovanje z odplačilno dobo do 6 mesecev in pri kratkoročnih posojilih za zasebno dejavnost od T+6,8% dalje, pri dokumentarnih posojilih za izvoz in drugih dokumentarnih posojilih z odplačilno dobo do 6 mesecev T+7,9%. Banka je za svoje komitente, ki imajo pri njej odprti račun, povišala tudi avtomatski limit za 10 tisoč tolarjev in ta zdaj znaša 30 tisoč tolarjev. 4» naj z regionalnim garancijskim skladom sodelujejo državne ustanove, lokalne institucije in podjetja. S takšnimi skladi imajo po besedah ministra Ropa že izkušnje v Avstriji, naši gospodarstveniki pa z njimi že sodelujejo. Anton Rop je povedal, da želijo Projektni svet za razvoj regije vključiti v splošno gospodarsko prestrukutriranje na državni ravni, ki naj bi potekalo v okviru projekta SEM MOZIRSKEGA OBČINSKEGA SVETA Na kmečkem turizmu Atelšek v Šmihelu bo 16. junija ob 14. uri 20. redna seja Občinskega sveta Občine Mozirje, na kateri bodo imenovali nadomestne člane v odbore in komisije in člane Komisije za izvensodno poravnavo sporov. Obravanavali bodo Odlok o ustanovitvi Javnega komunalnega podjetja OKOUE -Mozirje in Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Mozirje ter sprejeli sklepa o vrednosti točke za določitev letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in o možnosti odkupa stanovanj po pogojih Stanovanjskega zakona. O-bravnavali bodo tudi problematiko odkupa zemljišč in denacionalizacijskih postopkov, prošnjo VVZ Mozirje za izdajo mnenja k imenovanju ravnateljice, Pogodbo o uporabi igrišč in Zakupno pogodbo med Občino mozirje ter EHD Savinjski gaj- D.S. NOVfi KNJIGfg V ZBIRKI SLOVENIJA TOTA L Pomurska založba je 2. julija v Celjskem domu pripravila predstavitev najnovejše, sedme knjige v jzbirki Slovenija total, ki so jo poimenovali “Savinjsko/CeljelVelenje A-Ž - priročnik za popotnika in poslovnega človeka”. Knjigo so predstavili njeni ustvarjalci, uredniki in sodelavci Pomurske založbe, avtorji besedil, avtorji fotografij, oblikovanja in drugi. področje najprej predstavljeno s fotografijo, sledi besedni del, v katerem Po besedah podžupana Mestne občine Celje nova knjiga prinaša bogata spoznanja o zgodovini in značilnosti krajev, v katerih se nahajamo. Poudaril je, da je kulturno življenje v Celju letos zelo bogato, tako glede razstav kot tudi publikacij, saj se je Celje v zadnjih letih zaradi gospodarske krize moralo preobraziti. “Priročnik Pomurske založbe bo nedvomno odkril določene zanimive podatke o regijskih središčih kot sta Celje in Velenje, ter predstavil zaklade Savinjske doline,” je menil celjski podžupan in ob tem izrazil priznanje avtoijem knjige. Direktor Pomurske založbe Jože Kociper je povedal, da je bila prva podobna knjiga Pomuije od A-Z, ki je kmalu pošla, zato so se odločili za drugo, dopolnjeno izdajo tega dela, ki je postalo prvo izmed 12 knjig, ki naj bi izšle v seriji Slovenija total. Savinjsko/Celje/Velenje A-Z je že sedma, dosedaj najobsežnejša knjiga, s katero želijo predstaviti Slovenijo v celoti, tako pa so že obdelali približno dve tretjini slovenskih krajev, ostajajo jim še manjša oziroma manj zahtevna območja, ki jih nameravajo obdelati še v petih knjigah, medtem ko naj bi bila 13. knjiga kratek povzetek podatkov o Sloveniji v celoti.__________________ RADIO CEUE me 95,1 »5,9 100,3 MHz Predstavnik Pomurske založbe Sočič, je povedal, da je to podjetje z založniško in trgovinsko dejavnostjo s sedežem v Murski Soboti v 43 letih delovanja izdalo približno 1200 knjig, zbirka Slovenija total pa je eden njihovih najambicioznejših projektov. Že po izidu prve knjige so natančno zasnovali izgied zbirke. Tako je nav začetku najnovejše knjige Savinjsko-Saleško naj bi bilo področje kar najbolje predstavljeno, v zadnjem, oglasnem delu pa se predstavljajo gospodarski potenciali področja. Knjiga je zasnovana kot turistični vodič za poslovneže in turiste, po mnenju predstavnikov založbe pa je dober turistični prospekt tudi odličen kažipot turistom in vodnik izletnikom po deželi. Prosvetni delavci in vsi, ki si nabirajo znanja o pokrajini, pa vedo povedati, da so knjige iz zbirke Slovenija total tudi zelo dober pomožen učbenik in pomembna knjiga za medije oziroma občine. Pri knjigi je sodeloval tudi akademski slikar Franc Mesarič, avtotji besedil Bogdan Badovinac, Drago Kladnik in Jože Volfand pa so kot vedno strokovnjaki s področja, na katerega se nanaša knjiga. Knjiga je sestavljena iz 101 splošnih in 44 krajevnih gesel središčnih krajev, pri čemer pa so splošna gesla tista, ki so specifična za neko določeno pokrajino. Po besedah avtorjev besedil je še posebej zahtevno delo pisanje stvarnih gesel, saj je o posameznih geslih zelo malo podatkov, zato je potrebno poiskati vire, ki so manj znani. V knjigi je ogromno podatkov, ki morajo biti čimbolj uporabni, pri ustvarjanju knjige pa si prizadevajo biti tudi čimbolj aktualni. Pri hitrem tempu življenja, ki vsakodnevno prinaša spremembe, je prav to izziv in tudi vzrok nekaterih napak, ki se prikradejo v knjigo. Knjigo, ki ima 356 strani in je izšla v 3000 izvodih, je ekipa kakšnih 25 ljudi pripravljala več kot leto dni, od januarja letos pa so potekala še zadnja redakcijska dela. Po besedah predstavnikov založbe je projekt delovno in investicijsko zelo zahteven in ne nudi hitrega zaslužka, vendar pa Slovenija tako po delih dobiva svojo celovito podobo, Pomurska založba pa status podjetne in trdne založbe. Dosedaj so v zbirki Slovenija total izšle knjige: Pomuije, Primoije-Kras, Gorenjska, Dolenjska-Bela Krajina, Ljubljana, Podravje-Maribor-Ptuj in Savinjsko-Celje-Velenje._________________ D. SAMBOLIC KONCERT SLOVENSKE ETNO GLASBE V Galeriji sodobne umetnosti Celje je bil 8. julija koncert Slovenske etno glasbe* na katerem so nastopili Ljoba Jenče, Istrianski mužikantje in Kurja koža pesmi je mnogo bogatejše, kot bi mislili,” pravi Ljoba Jenče iz Cerknice, ki se s pesmijo in spremljajočo pripovedjo sprehaja po vseh slovenskih pokrajinah. Istrianske muzikante (Musicanti Istriani) so vokalno-instrumentalni trio, ki ga sestavljajo Emil Zonta, Luciano Kleva in Pietro Monaro. Skupina, ki goji istrsko ljudsko plesno glasbo in pesmi, je svoj program osredotočila na severo-vzhodno Istro. To področje, ki je zemljepisno zajeto med Tržaški zaliv in reko Mimo, je stičišče slovenske, hrvaške in beneške kulture. Skupina uporablja značiba istrska tradicionalna glasbila. Trio Kurja koža v sestavi Drago Kunej, Peter Kunej in Nenad Firšt predstavlja poseben delček štajerske ljudske glasbe. Značilne, še žive ali že pozabljene melodije igra na izvirnih glasbilih in poskuša ustvariti ozračje in utrip Štajerske pokrajine. FILATELISTIGNA FAZ8TAVA V PFCSTCfilH NEVE POSTE V Žalcu je bila 4. julija ob gasilskem domu v Žalcu odprta nova pošta. V sodobneje opremljenih prostorih Pošte Žalec, ki dostavlja pošto preko 10 tisoč prebivalcem, je prebivalcem na voljo osem okenc, 130 poštnih predalov in pet telefonskih govorilnic, od tega tudi ena za invalide. leto, enkrat mesečno pa imajo člani društva _v prostorih bivše Mestne skupnosti Žalec odprte sestanke, na katerih proti plačilu delijo znamke, ki so do takrat izšle, pa izmenjujejo znamke med seboj ozrroma jih kupujejo drug od drugega. Društvo poskrbi tudi, da članom od pošte dobavlja najnovejše znamke. Vojko Vučer pravi, da je trg prodaje in kupovanja znamk tudi pri nas velik, čeprav še vedno neprimerno manjši kot v tujini. Po njegovih besedah so tudi pf nas pogoste filatelistične trgovine, že skoraj vsako mesto pa ima svoje filatelistično društvo, ki deluje v okviru Filatelistične zveze Slovenije. Filatelisti znamke navadno zbirajo po državah ali različnih temah in v ta namen obstajajo posebni katalogi, ki predstavljajo znamke iz vsega sveta, v prometu pa so tudi menjalni zvezki Filatelistične zveze Slovenije. “Pri nas pošta izdaja posamezno serijo znamk v nakladi 150 tisoč, iskane pa so znamke iz serij 7 majhno naklado, ki so lahko tudi precej drage,” pove Vojko Vučer m doda, da si v društvu želijo več podmladka, zato nameravajo organizirati na šoli krožke, vendar pa mlade žal navdušenje prehitro mme. Vojko Vučer V prostorih nove pošte pa se je do 12. julija z razstavo znamk predstavilo Filatelistično društvo Žalec, ki je lansko leto praznovalo že 30-letnico svojega obstoja Član društva Vojko Vučer je povedal, da je društvo predlagatelj žiga za odprtje nove jrošte, v zvezi s tem dogodkom pa je izdalo tudi svojo kuverto. Na razstavi v prostorih nove pošte se je društvo predstavilo z vsemi znamkami, ki so izšle v samostojni Sloveniji, z znamkami, ki so se po 2. svetovni vojni uporabljale v coni B slovenskega Pri-moija in z znamkami Organizacije združenih narodov od leta 1951, ko je OZN sprejela sklep, da bo izdajala svoje znamke. Več kot tisoč razstavljenih znamk je last članov Filatelističnega društva Žalec, ki ima že 40 članov, od katerih imajo nekateri že prav bogate zbirke. Društvo se na podobnih razstavah predstavlja kakšnih dvakrat na P S C PRAPROTNIK d.o.o. Šaleška 15,3320 Velenje Tel.: 063/853-928 FELICIA že od 1.300.000 SIT dalje FELICIA COMBI že od 1.523.000 SIT dalje SEDAJ JE PRAVI ČAS ZA NAKUP AVTOMOBILA! nVTOSflLON VRTNICA Ljubljanska 7, Celje, tel. 482-115 ROVER 400 © • fl PRODRJR IN SCRVIS Šmarjeta Trdinova ul., Celje, tel. 32-524, 34-320 STARO ZA NOVO UGODNI KREDITI BMW serija 5 odprto vsak dan od 7.00-19.00 ure sobota od 7.00-14.00 ure mimies Medlog 18, Celje tel. 451-515 in 451-011 fax 471-320 mmm v juliju H */ MY razrez iveral beli progasti kljuka s ščitom-medenina kljuka s ščitom-aluminij 40% popust za fronte kuhinjskih panelni parket hrast pipe in baterije EMMEVI komplet previjalna mizica in otroška postelja (darilo stolček) 950.00 sit/m2 1.380,00 sit/kom 780.00 sit/kom elementov 5.999.00 sit/m2 5% popust 47.135.00 sit ra= '|J sf RAZREZ VSEH VRST MIZARSKIH ^ r ’ ' 7 “ ' ! PLOŠČ IN KUHINJSKIH PULTOV LESNI REPROMATERIAL C^= STAVBNO POHIŠTVO (NOVOST - vstavitev oken in vhodnih vrat brez doplačila) GRADBENI MATERIAL (z originalno kanadsko TEGOLO) C3P= SALON POHIŠTVA Izkoristite ugodne plačilne pogoje: kredit, odlog plačila na več čekov, gotovinski popust 5% nad 100.000 SIT (ne velja za blago v akciji) DO STREHE NAD GLAVO SLOVENIJALES PAPIRNICA POSLOVNI CENTER MESTNI TRG TEL.: 063/717-208 šTAiilt, it/imii miom ZET ZBIRAMO PREDNAROČILA ZA ŠOLSKE UČBENIKE IN DELOVNE ZVEZKE 1®= OMOGOČIMO VAM NAKUP ŠOLSKIH POTREBŠČIN NA VEČ OBROKOV OZ. Z ZAMIKOM PLAČILA POSKRBIMO ZA VAŠEGA ŠOLARJA SKOZI VSE LETO IZ POLICIJSKE BELEŽKE magistralki. V Latkovi vasi se je vključila v promet v smeri Šentruperta, takrat pa je iz te smeri pripelajal voznik osebnega avtomobila, 27-letni drž. Miroslav Z. Med voziloma je hude telesne poškodbe utrpela sopotnica v vozilu Marte V., voznica pa je bila lažje telesno poškodovana. Lažje ranjena sta bila tudi poljski voznik in njegova voznica. VLOM V LETUŠU. V noči na l.Julij je nekdo vlomil v trgovina Žana oziroma podjetje Sel v Letušu. Izbral 100.000,00 SIT. KRATEK STIK. 2. julija zjutraj je zagorelo v stanovanju Antona P. na Cankaijevi ulici v Žalcu. Požar, ki se je hitro razširil po prostoru, je nastal zaradi kratkega stika na televizijskem sprejemniku. Iz gorečega stanovanja je Anton P. rešil sosed Robert R. V požaru, ki so ga pogasili gasilci iz Žalca in Petrovč, je nastalo za okoli 1 milijon SIT gmotne škode. AVTOMOBIL V OGNJU. 4. julija okoli 13. ure, je v Grušovljah prišlo do požara na osebnem avtomobilu znamke VW 1302, last Špele J. V požaru, do katerega je prišlo zaradi napake pri dovodu goriva, je nastalo za okoli 180.000,00 SIT škode. Požar so pogasili gasilci iz Nazarij. ŽAjRNI zid na žalskem pokopališču Na žalskem pokopališču je v teku gradnja Žarnega zidu, ker je žarno pokopališče skoraj popolnoma zasedeno. Ker je interes za žarni pokop zelo velik, k temu pa prispeva še pomanjkanje prostora, so se v Mestni skupnosti odločili za žarni zid. S pridobitvijo tega zidu se bo žalsko pokopališče uvrstilo med najsodobnejše v državi. Vprašanje pa je, kdaj se bodo v Žalcu odločili še za prostor za razsip pepela posmrtnih ostankov, saj je tudi nekaj interesa za takšen pokop, zlasti tistih, ki nimajo pravnih naslednikov, ali pa se iz kakšnih drugih želja za to odločijo. Takšen način je tudi v svetu že dobro uveljavljen. Omenim naj še, da so grobovi na žalskem pokopališču dobili te dni tudi električne lučke in so med prvimi takšnimi v Sloveniji. To pa je tudi dokaz, da v Žalcu posvečajo veliko pozornosti čim bolj dostojnim počivališčem svojih prednikov. ___________________________________________________________________-nko j si je večjo količno najrazličnejših izdelkov v skupni vrednosti približno TRČIL V KOLESARJA. 29. junija je 26-letni Ka-sim H., drž. Bih, vozil osebni avto po magistralni cesti iz smeti Celja proti Šempetru. Ko je pripeljal do semaforiziranega križišča, je u-tripala zelena luč in se prižgala rumena, ko je zapelajl v križišče in kljub zaviranju trčil v kolesaija 10-letnega Aleša Š., ki je ma kolesu prečkal magistralno cesto. ZAPRLA POT MOTORISTU. 1. julija zvečer je 24-letna Lidija K. iz Celja vozila osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri letališča Levec proti križišču z magistralno cesto in zaprla pot vozniku motornega kolesa, 33-letnemu Zlatku Š. iz Velenja. V trčenju med voziloma je voznik motornega kolesa utrpel hude telesne poškodbe. ŠTIRJE RANJENI. 6. julija popoldne je 74-letna Marta V. iz Dolenje vasi vozila osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Prebolda proti ODPELJAL MU JE TRAKTOR. 27. junija je 26-letni Matjaž R. iz gornjega grada odpeljal traktor, last 40- letnega Alojza V. iz Ljubnega. Razlog za takšno početje so bili neplačani računi. Policija je traktor že vrnila Alojzu, Matjaž pa bo za svoje početje odgovarjal pri sodniku. NESREČA NEMŠKEGA PLANINCA. 3. Julija je 25-letni Johannes Andreas H. iz Nemčije pri sestopu v dolino zdrsnil na snegu Turskega žleba in si pri tem poškodoval desni gleženj. Prijatelj Wolfang L. mu je pomagal, da sta do noči sama prišla do doma na Okrešlju. Člani GRS so po obvestiluprihiteli na Okrešelj in zdfravnik se je po pregledu odločil za helikopterski prevoz v dolino, od koder so ponesrečenca z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico. ŠE O GORSKI NESREČI V SAVINJSKIH ALPAH Uprava za notranje zadeve Celje je I. julija izdala uradno informacijo o nesreči pri vaji GRS na Turskem žlebu. V izjavi je podana informacija, kaj je bilo pravzaprav ugotovljeno glede te nesreče. Kot vzrok navajajo zaplet vrvi in trakov reševalne vreče. O vsem je javnemu tožilstvu posredovano okoli 50 strani pisanega materiala. S poročilom pa niso zadovoljni člani GRS iz Kranja in imajo svoja stališča, ker so pri raziskavi kot strokovnjaki sodelovali člani GRS iz celjskega območja. UNZ Celje je nato izdala še dodatno informacijo, v kateri zavrača obtožbe GRS Kranj in njihovega vodje Emila Herleca. Kot zanimivost pa naj omenimo, da Kranjčani že vrsto let nasprotujejo Planinski zvezi Slovenije in so že hoteli ustanoviti svojo zvezo, češ da so oni edini “pravi planinci” na tleh Slovenije. -nko g POROKE Vdi TANŠEK iz Loke in Julija PANTNER iz Griž Marko OŽIR in Tanja VERŠNAK, oba iz Polzele Robert OCVIRK iz Sp. Grušovelj in Barbara KVAS iz Žalca Rafael HRUSTEL iz Levca in Alenka ANDERLUH iz Šentvida Matevž URLEB iz Paške vasi in Bernarda KRBAVAC iz Rečice ob Paki ROJSTVA __________ Jožica LEBAN iz Petrovč - fantka Marija ROPAŠ iz Vranskega - fantka Zdenka JEREB iz Petrovč - deklico Mateja ŠMIT iz Tabora - deklico Karmen ŠOŠTER iz Braslovč - deklico Martina VIDIC iz Žalca - deklico Mojca ZEUČ iz Petrovč - fantka Aba JELEN iz Tabora - fantka Irena GRUDNIK iz Ljubnega - deklico Sonja ŠPORN iz Šmartnega ob Dreti - deklico Martina LIPIČNIK s Polzele - deklico Marjana GREGL iz Petrovč - fantka Saša VENIŠNIK iz Mozitja - fantka SMRTI Alojz JELEN iz Gomilskega, 49 let Marija PLAHUTA iz Žalca, 63 let Marija ZORKO s Polzele, 80 let Frančišek UČAKAR z Vranskega, 64 let Marija ZLOBEC iz Dolenje vasi, 75 let Franc RAMŠAK iz Pongraca, 83 let Ana RAMŠAK iz Matk, 79 let Marija VIDMAJER iz Žalca, 83 let Dragomir BOROJEVIČ z Vranskega, 42 let Roman KRAGELJ iz Kaple, 40 let Marija REMS iz Ločice, 62 let Terezija JANC iz Laikove vasi, 62 let Janez ČETINA s Polzele, 72 let Ivan ŽOHAR iz Laikove vasi, 75 let Frančiška NARBERGER iz Žalca, 72 let Olga FRECE iz Liboj, 71 let Vnmjm 2, UrMim-m, 715*605 3310 Žalec 0609/635*717 SREČANJE PROSTOVOLJCEV CELJSKE REGUE JN NJJROVJR MENTORJEV MRZLICA, 18. in 19. junij - Društvo za razvoj civilnih iniciativ MOST iz Žalca je v sodelovanju s Centrom za socialno delo Žalec organiziral dvodnevno srečanje prostovoljcev in mentorjev prostovoljnega dela z namenom, da bi se spoznali, predstavili svoje delo in izmenjali izkušnje. Srečanja so se udeležili predstavniki Šolskega centra iz Velenja, ki delujejo pod vodstvom gospe Alenke Čas, pri svojem delu pa se srečujejo z otroki v vrtcih, begunskimi otroki ter mladostniki, bolniki v splošni bolnišnici, ^olniki z multiplo sklerozo, ostarelimi ljudmi, otroki s psiho-socialnimi problemi, otroki ter mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, o-snovnošolci ter srednješolci z učnimi težavami in še s kom. Na Mrzlico so prišli tudi prostovoljci, ki delujejo pod vodstvom gospe Helene Brežnik na Srednji zdravstveni šoli v Celju in se srečujejo z ostarelimi v domovih, pa prostovoljci ŽA-SKU-VE-LJU (“žalske skupine veselih ljudi”), ki delujejo pod okriljem Rdečega križa pod vodstvom gospe Irene Potočnik ter se združujejo v dveh skupinah za zdravo življenje in dobre medčloveške odnose ter izvajalci programa socialne dejavnosti iz Centrov za socialno delo Slovenske Konjice in Žalec, ki nudijo učno pomoč, pomoč pri gospodinjskih opravilih in razvijanju delovnih navad Prav tako so lahko srečanje za medsebojno spoznavanje izkoristili prostovoljci, ki izvajajo program Mladinske delavnice pri Centru za socialno delo Žalec, prostovoljci, ki pri istem centru spremljajo osebe na prestajanju zaporne kazni in prostovoljci, ki obiskujejo ostarele ljudi na domu, pomagajo skupini staršev otrok z Dovvnovim sindromom, nudijo pomoč pri Dnevnem centru za otroke in mladostnike -Podmornici ter v vrtcih pod okriljem Društva za razvoj civilnih iniciativ MOST. Kot gostje so svoje delo predstavili predstavniki Slovenske fondacije. Mladinskega ceha in Društva za prostovoljno delo - MOST iz Ljubljane. Pomen skrbi zase je predstavil dr. Matjaž Lesjak, o svobodi in odgovornosti pri delu zv ljudmi pa je spregovoril gospod Toni Stemberger. Večer nam je popestrila glasbenica Alenka Lesjak s prijatelji. Prostovoljci smo na srečanju ugotovili, da je naše delo sicer precej razširjeno in raznoliko, vendar širši javnosti premalo poznano. Ker smo znali dobro združiti prijetno s koristnim, smo se poslovili z željo, da se še srečamo. Naj zaključimo z mislijo, ki spremlja naše delo: “Čim več ti podarim, tem več imam...” V QORNJEM QRADU SO LJUDJE NA ZADNJEM MESTU Koga pa je mogoče vendarle zbodel v oči napis na transparentih, razpetih nad cestami od Mozirja pa vse tja do Kamnika, ki so vabili na razstavo lovcev v Gornjem gradu. Snovalec naslova prireditve očitno še ni nikoli slišal za tradicionalni sejem na Ljubljanskem sejmišču “Človek-narava-zdravje”, ali je pač človeka namenoma postavil na zadnje mesto. Se bi šlo v račun, da bi ga umestil za naravo, ampak ne za divjadjo. Možno pa je tudi, da so v Gornjem gradu resnično vsi podivjali. F.F. V CELJU PO ZAČRTANI POTI Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical župan mestne občine Celje prvi julijski ponedeljek, je bilo veliko povedanega na račun članka pod naslovom: Občina Celje zrela za stečaj. Poudarjeno je bilo, da avtor ne pozna in noče poznati problemov, ki se porajajo v tej lokalni skupnosti. Res je namreč, da proračun za letošnje leto izkazuje že na začetku primanjkljaj v višini desetih odstotkov, kar pa ni preveč zaskrbljujoče. Znano je namreč, da imajo nekatere občine na zahodu včasih tudi do trideset odstotni primanjkljaj, pa zaradi tega ne bijejo plat zvona, kot je to hote ali nehote avtor storil v Čelju. Primanjkljaj v Celju je posledica že pred štirimi leti sprejetega sklepa, da občino dvignejo iznad sivine z nekaterimi smelimi investicijami, ki pa trenutno povzročajo primanjkljaj. Že danes lahko trdimo, da bo bilanca pro- KVALITETNE ŠDlfflElM] (UVOZ IZ NEMČIJE) VSEH DIMENZIJ PO UGODNIH CENAH INFORMACIJE: UNIVRT d.o.o., Levec Tel.: 063/451-371 računa najpozneje v dveh letih že pozitivna. Nekatere investicije so že v zaključni fazi, z njimi pa bodo v Celju veliko pridobili. Tako se končuje športna dvorana, nova Srednja gostinsko turistična šola ter Osnovna šola na Ljubečni, ki je že tudi pod streho. S soudeležbo krajanov bodo tam pridobili še večnamensko dvorano, ki je za krajane nujno potrebna. Po sprejetju državnega proračuna pa vse kaže, da se bo sofinanciranje občin obrnilo na bolje in tudi iz tega naslova pričakujejo nekaj več sredstev, ki bodo ublažila primanjkljaj in se približala izravnavi porabe. V kolikor pa bi občina uspela prodati nekatera poslopja, trenutno še v njihovi lasti, pa primanjkljaja sploh ne bi bilo. Trenutno pa za take objekte v Celju ni ustreznega trga. Tudi na področju infrastrukture so v teku dela, ki bodo pozitivno vplivala na varnost prometa. Tako je v rekonstrukciji Kersnikova ulica, ki bo končana že v avgustu, gradita pa se še dve krožni križišči. Tudi na te projekte bo sprejem proračuna imel pozitiven vpliv, saj tudi tam pričakujejo nekaj več sredstev. V občini pa ne držijo križem rok. V teku je reorganizacija nekaterih služb, kot posledica reorganizacije občinske samouprave in tudi to naj bi navrglo nekaj denarja. Na vprašanje glede stečaja Zlatarne je bilo povedano, da so občina in država storile za rešitev veliko, postrani pa so se držale le finančne ustanove, ki so pripomogle k stanju v kakršnem se je znašla. To pa je povzročilo kolaps. Sedaj je vse odvisno od stečajnega upravitelja, kako bo ukrepal, saj ima stečaj lahko tudi pozitiven učinek. Stečajni u-pravitelj bo moral oceniti interese Celja in zaposlenih, vse pa naj bi bilo izpeljano v čim krajšem možnem času. Na tiskovni konferenci je sodeloval tudi podžupan Miran Polutnik, ki je povedal, da je zaključena razgrnitev sprememb Prostorskega plana širitve in izgradnje Celja, na katere je prišlo kar 235 pripomb. Za večino bi lahko rekli, da je to le spisek želja posameznikov, ker bi jih veliko rado zidalo na kmetijskih zemljiščih, ki so jih pridobili z nasledstvom od doma. Taka razpršena gradnja pa povzroča lokalni samoupravi zelo veliko stroškov, saj se za izgradnjo infrastrukture potem obračajo na lokalne skupnosti. Strokovne službe sedaj pripravljajo odgovore, kot na dlani pa je, da bo gradnja morala potekati kot v modernem svetu: tretjina za najemna stanovanja, tretjina za trg in tretjina za individualno gradnjo, kjer pa mora biti poseljenost na hektar do 250 prebivalcev, ne pa štirideset kot je to beležiti na nekaterih področjih celo v Celju. Za takšen luksuz je potrebno vse preveč denaija, ki ga pa nikjer na svetu ni na pretek. Direktor stanovanjskega sklada Peter Drzg je pojasnil katera dela se trenutno izvajajo in kateri projekti so v izdelavi. Tako se intenzivno dela na projektu urejanja rekreacijskega centra v Opekamiški jami in dokumentaciji za širitev Mariborske ceste v štiripasovnico. Investitor slednje je Republiška uprava za ceste, zato v Celju intenzivno odkupujejo objekte in zemljišča, tako da bo ob začetku gradnje vse nared. Izveden je tudi že javni razpis za Obrtno cono Trbovlje, manjka pa zemlje za združeno gradnjo. To bo rešeno, ko bo občina dobila predkupno pravico do zemljišč za te namene. Problemov zemlje za blokovno gradnjo ni, kakor tudi za gospodarsko cono, kjer je urejena tudi že tima mreža. Problem je edino pri posodobitvi tržnice, zaradi arheoloških izkopanin in šele nato sledi načrtovanje posodobitve tržnice. Kot vse kaže v Celju ne držijo križem rok, saj kljub težavam vse teče lepo po zastavljenem načrtu. -nko Šlandrov trg 21 - ŽALEC tel.: 716-773 Riž Splendor 1 kg 119 SIT Kava Barcaffe lOOg 177 SIT Sladoled Dolce Vita banica 11 337 SIT GOLDING GOSTINSTVO-TURIZEM p.o., ŽALEC Gostišče PR! KOLODVORU Žalec, tel: 716 607 Gostilna LOČICA pri VRANSKEM tel: 725 016 Gostišče FERVEGA Velika Pirdica, tel: 72S 097 <®=VSE VRSTE PIJAČ IN NAPITKOV d'5’MALICE IN JEDILA PO NAROČILU CT-ZA VAS PRIPRAVLJAMO KOSILA IN VEČERJE TER PRAZNOVANJA ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE OB DOLOČENIH PRAZNIKIH VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! Savinjska c.l, Nazarje Tel: 0631 832 - 141 | V mesecu AVGUSTU RAZPRODAJA ZIMSKE KONFEKCIJE (iz lanske zaloge) j VELIKA IZBIRA NOVIH MODELOV VETROVK ZA JESEN - OTROŠKE od št. 1 - 14B (fantovski in dekliški model) - ŽENSKE JAKNE ŠPORT IN ELEGANT J OD 1.9. ŠIVAMO PO NAROČILU ŽENSKO KONFEKCIJO IN PREOBLAČIMO GUMBE J 1. 1 I 1 M Najraje v družbi svoje žene: SSflffiSsSH Ko je imel pred tednom dni dobrodelni koncert v Petrovčah, je bila dvorana razprodana do zadnejga kotička. Bučen aplavz je bil dokaz, da je med ljudmi priljubljen. Ne le zaradi svojih življenjskih pesmi, temveč tudi zaradi njega samega. Glasbenik, pevec, kitarist, ki pa je kljub uspehom in popularnosti ostal skromen. To je Adi Smolar - pevec, ki se vse bolj uveljavlja na slovenski glasbeni sceni. Kdo je pravzaprav Adi Smolar? Adi je človek, rojen v Slovenj Gradcu. Živi na Muti. Ogromno je na cesti in na odrih po vsej Sloveniji. Tisto malo časa, ki mu še ostane, pa je priden mož, ki opravlja vsa gospodinjska dela in uživa v družbi svoje žene - in nikogar drugega. Očka zaenkrat še ni. Ker je ogromno na poti, je zelo vesel vsakega trenutka, ki ga preživi s svojo ženo. Tvoje pesmi se tematsko in glasbeno precej oddaljujejo od ostale slovenske glasbe. So nekaj posebnega. Zakaj? Kdo jih piše? Pesmi pišem sam. So odraz mene samega, mojega življenja in mišljenja. V pesmi 'Jaz sem nor’, sem želel povedati, da prideš včasih boljše skozi življenje, če se narediš malce norega. Vsaka moja pesem nekaj pove, treba ji je le prisluhniti. Na letošnji podelitvi TV in radijskih Viktorjev si bil nominiran za naj pevca in Viktorja tudi dobil. Kakšni so bili tvoji občutki ob tako laskavem nazivu? Če sem odkrit, mi je bilo za viktopa čisto vseeno. Bil sem vesel niminacije> viktor pa je bil zame obenem presenečenje in pričakovanje. Viktor je posledica mojega 16-letnega nastopanja in ustvarjanja, in glede na število koncertov in nastopov se mi zdi nagrada nekaj čisto normalnega-Sprejel pa sem jo dokaj umirjeno. Tvoje mnenje o slovenski glasbi? Našo glasbo bolj malo posušam, spoštujem pa vse slovenske pevce. Tudi slovenska glasba ne odstopa od drugih - je nakaj kvalitete, nekaj “škart” in nekaj vmes. Meni osebno je všeč iskrena glasba, brez pompa. Sicer pa moje pesmi povedo, kaj imam rad in kaj rad poslušam. Kaj pa tvoj hobi in prosti čas? Prostega časa skorajda nimam. Najraje sem doma - z ženo. Rad berem, hodim na izlete v naravo. Zelo rad imam živali. Doma imam dva kužka in morksega psička ter pa seveda ženo, kr jo nadvse ljubim. O tem res ne gre dvomiti! Tekst in foto: Alenka Tumšek-Jelen Prikupna Savinjčanka s čistim glasom s ^ PATfilCSlišJ.S OIKLIG Rjavi valoviti lasje, visoka vitka postava, prikupen nasmeh. To je Patricija Diklič, mlada obetavna pevka iz Griž. Patricija je dijakinja Srednje ekonomske šole v Celju in 4. letnika Srednje glasbene šole. Doma ji dela družbo mlajši bratec s katerim se lepo razumeta. Kdaj si se odločila stopiti na pevsko pot? Pravzaprav se nisem odločila. Pred petimi leti je bila na OŠ Griže organizirana prireditev Korajža velja, na kateri sem sodelovala. Avtor prireditve me je povabil v studio in tako se je vse začelo. Začela sem peti pa radijskih oddajah Pokaži kaj znaš ln na raznovrstnih prireditvah v živo. Kljub svoji mladosti imaš za sabo že kar precej nastopov? Začela sem z nastopi na lokalnih TV Postajah, kot so POP TV, TV3, VTV, oddaji Nedeljskih 60. Leta 1995 sem nastopila na Melodijah moija in sonca za mlade, leta 1996 na Modrem biseru Rovinja. Sodelovala sem tudi na Veseli jeseni v Mariboru, kjer sem dobila prvo nagrado za najboljše narečno besedilo - ZLATI MIKROFON - in po njej se imenuje tudi moja prva kaseta. Kako je tvoj uspeh sprejela tvoja okolica in starši? V šoli je opaziti nevoščljivost, predvsem zaradi statusa kulturnika -kar pomeni, da ti profesorji napovejo spraševanje ali pa se javiš sam, ko si TRGOVINA S KURILNIM OLJEM LIBOJE <2/ x kurilno olje že od 43 SIT/I x možnost plačila do 5 čekov Tel.: 063/707-420,708-242, fax: 708-230 pripraveljen. Vsi samo vidijo kaj imaš, kakšne prednosti uživaš, nihče pa ne vidi, da moraš za to tudi trdo delati. Starši so name ponosni. Pomagajo mi finančno. Stojijo mi od strani in me vzpodbujajo. Ogromno so mi pomagali pri izdaji prve samostojne kasete v mesecu januaiju - izdala jo je založba kaset in plošč RTV Ljubljana. Finančno smo krili stroške sami. Kaseta se dobro prodaja v Žalcu in okolici, kjer me ljudje poznajo, težje pa je prodreti v večja mesta, kot so Ljubljana, Maribor. Današnji čas je za uspeh potreben le denar. Na kaseti je 12 skladb - osem je mojih lastnih skladb, štiri pa so priredbe. Kdo ti piše pesmi? Pesmi mi pišeta Edvin Fliser in Marjan Hvala, v zadnjem času tudi Zvone Kranjec. Trenutno delam tudi s skupino Oliver Twist. Na nastopih si oblečena zelo elegantno. Kaj pa sicer najraje oblečeš? Kdo skrbi za tvojo garderobo? Z nasveti pri oblačenju mi pomaga mama, sicer pa za mojo garderobo na nastopih skrbijo v ZLATEM D v Žalcu - gospa Dana Šepec. Najraje sem v kavbojkah, so pa tudi trenutki, ko sem rada oblečena elegantno. Kot mlado dekle imaš prav gotovo še veliko načrtov? Prvi cilj mi je končati šolo in se vpisati na enega izmed študijev - katerega, se še nisem odločila. Rada bi diplomirala na glasbeni šoli in posnela še kakšno kaseto. Z veseljem se bom tudi v naprej udeleževala vseh dobrodelnih koncertov, kamor bom povabljena. Kaj pa hobi in prosti čas? Hobi so v bistvu moji nastopi, moje pelje. Zelo rada pa tudi jezdim, berem in hodim v kino. Sem navdušena motoristka. Patricija je prijetno dekle, ki kljub uspehom stoji na trdnih tleh. Ne dela si iluzij o pevski karieri, temveč vse prepušča času. VSO SREČO PATRICIJA! Tekst iti foto: Alenka TURNŠEK - JELEN NOVICE CELJE, 1. julij - V zasebnem podjetju Federccom, ki je eno izmed getih podjetij, nastalih iz celjske Žične, se je 17 delavcev odločilo za stavko. Zaposleni zahtevajo majske plače, izplačilo lanskega in letošnjega regresa ter revizijo privatizacije nekdanje Žične. CELJE, 6. julij - Mestna občina Celje je na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki izvira še iz leta 1978. V svojem 145. členu zakon namreč predvideva, da se v primeru razveljavitve kazni zaplembe premoženja zaplenjeno premoženje vrne obsojencu oziroma njegovim dedičem. Če stvarna ali pravna vrnitev tega premoženja ni več mogoča, potem povrne dejansko vrednost tega premoženja družbenopolitična skupnost, ki je to premoženje prevzela. Za Mestno občino Celje ni sporna pravica do uveljavitve odškodnine za zaplenjeno premoženje, ki jo uveljavljajo nekateri trgovci, katerim je bilo po 2. svetovni vojni zaplenjeno vse premoženje, ampak predvsem dejstvo, da je odgovornost za poplačilo odškodnin naloženo izključno občini. Letošnji občinski proračun bo za odškodnine zanje moral zagotoviti 70 milijonov SIT. CELJE, 6. julij - Nemško podjetje Richardsen Handelsagentur, s katerim se je vodstvo celjske Zlatarne prav do zadnjega dne pogajalo o dokapitalizaciji družbe, je v svojem pismu 5. julija sporočilo, da dokončno odstopa od dokapitalizacije Zlatarne, obenem pa izraža mnenje, da Zlatama še vedno ni zrela za stečaj in da bo ta dražjii od nadaljevanja sanacije družbe. Kljub vsemu pa so pristojni razglasili stečaj Zlatarne, neuradno pa se omenja ljubljanska družba Vitacel, ki naj bi bila zainteresirana za najem zmogljivosti Zlatarne. Bodoči stečajni upravitelj Zlatarne bo razpolagal s proizvodnimi prostori, z za 200 tisoč DEM izdelkov in za 1,5 milijona DEM polizdelkov. Nezaposleni bodo z objavo tečaja napoteni na borzo dela in bodo pričeli prejemati nadomestilo za brezposelnost. CELJE, 7. julij - Celjski Rotaiy klub je celjskemu centm Sonček Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije podaril 200 tisoč tolarjev za kritje dela stroškov za letovanje družin z otroci s cerebralno paralizo. Klub načrtuje konec leta še dražbo umetniških del, katere izkupiček bo namenjen Sončku. CELJE, 10. julij - Mestna občina Celje je nase prevzela precejšnje fiančne obveznosti z gradnjo novih šolskih objektov, s čimer so precej obremenili občinski proračun. Župan Jože Zimšek je na tiskovni konferenci razložil, da je bil neuravnotežen proračun načrtovan, prihodnje leto pa naj bi se že uravnotežil. Tako bodo do konca prihodnjega leta dokončali večnamensko športno dvorano ob Gimnaziji center, gradijo povsem novo Srednjo šolo za gostinstvo in turizem, na Ljubečni raste nova osnovna šola, stara stavba celjske Komunale bo preurejena v visokošolski center, modernizirali bodo Kersnikovo ulico, v Novi vasi zgradili dve krožni križišči, prenoviti pa nameravajo tudi veliko dvorano celjskega Narodnega doma. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ “SVET RADOSTI” Zavod za kulturo Žalec je v Savinovem likovnem salonu 4. julija pripravil razstavo fotografij Andreja Strahovnika, poimenovano Svet Radosti. Na razstavi so predstavljene fotografije, ki jih je popotnik in zdravnik Andrej Strahovnik zabeležil na svojih potovanjih po svetu. Direktorica zavoda Anka Krčmar je poudarila, da imajo vsako leto navado ponuditi priložnost nekaterim mlajšim umetnikom, da se predstavijo, Andrej Strahovnik pa je po njenih besedah tako radoživ, da si sploh težko vzame čas za pripravo razstave. Andrej Strahovnik se je najprej zahvalil Zavodu za kulturo, ki mu je omogočil razstavo in s katerim zgledno sodeluje, pa tudi svojim staršem, ki so mu omogočili, da si ogleda svet. Povedal je, da ima še vedno status amaterskega fotografa, saj tehnična izvedba in umetniška vrednost njegovih fotografij zaostaja za sodobno slovensko fotografijo, na katero smo Slovenci lahko ponosni. “Vendar pa nobena moja fotografija ni posneta kar tako, vsaka nosi za sabo neko zgodbo,” je poudaril Andrej Strahovnik, ki je zbranim še povedal, da se je nad fotografijo navdušil že v osnovni šoli, nad potovanji pa v srednji šoli. Razstavo je odprl predsednik Mestne skupnosti Eran Sadnik, odprtje pa je sv kitaro in petjem popestril Aleš Črnko. Razstava bo na ogled 17. julija od 10. do 12. ure in od 16-ih do 18-ih. D. S. RUDARSKI PRAZNIK U UELEMIU Na velenjskem stadionu so 3. julija praznovali rudarski praznik s tradicionalnim skokom čez kožo, s katerim vsako leto rudarski delavci v svoje vrste sprejmejo mlade rudaije, ki so šolanje končali v tem šolskem letu. Casmi skok je letos opravil predsednik države Milan Kučan, ki so ga velenjski rudarji medse povabili zato, ker se mu želijo na tak način nekako zahvaliti za vso pozornost, ki jo je v preteklih letih namenjal razvoju rudnika. Slovesnosti na stadionu naj bi se udeležilo preko 4000 ljudi, slavnostni govornik pa je bil predsednik državnega zbora Janez Podobnik. SPORED PRIREDITEV POD NASLOVOM POLETJE V CELJU, KNEŽJEM MESTU (od 16. julija do 13. avgusta): do 19. julija Likovni salon Razstava fotografij Gregorja Kališnika 16. julij ob 2030 Atrij Majolka Pianist Emil Glavnik: Klavirski recital filmskih uspešnic in evergreenov 17. julij ob 2030 Lapidarij/ dež: Union Ansambel The Nyngtri (Kong po), Region Traditional Song and Dance Group (Tibet) 17., 22. in 24. julij od 16.00 do 17.00 Polemi oder Ustvarjalni pristan ustvarjalne delavnice z Mihelo Jezernik 19. julij ob 10.00 Poletni oder/ dež: Hermanovo gledališče Punch and Judy - Story box Theatre (Anglija) 22. julij ob 20.00 Atrij Majolka/ dež: Galerija sodobne umetnosti Koncert Mojce Zlobko - harfa 25., 27. in 28. julij ob 2030 Celjski grad Grofica Celjska - režija: Miha Alujevič 26. julij ob 2030 Drsališče v Mestnem parku Cigan baron - Opera SNG Ljubljana 26. julij ob 10.00 Poletni oder/ dež: Hermanovo gledališče O lisici in grdini - Jelena Sitar in Igor Cvetko 30. julij ob 2030 Atrij Majolka Jani Kovačič: pesmi Leonarda Cohena 31. julij ob 2030 lapidarij/ dež: SLG Iztok Valič in Ivo Ban: Mož moje žene do konca julija Muzej novejše zgodovine Celje Razstava Ljubica Kočica 1. avgust ob 2030 Lapidarij/ dež: Union Parada športnega plesa U 2. in 4. avgust ob 2030 Celjski grad Grofica Celjska - režija: Miha Alujevič 2. avgust ob 10.00 Poletni oder/ dež: Hermanovo gledališče Klovn Pepi - Lutkovno gledališče pri glasbeni mladini Jesenice 5. avgust ob 20.00 Glasbena šola Koncert: Ciril Škerjanec, violončelo Mojca Pucelj, klavir 6. avgust ob 2030 Atrij Majolka Večer šansonov - Jure Ivanušič: Bil sem ti blizu 7. avgust ob 2030 Stari grad/ dež: SLG Slovenski pesniki na Starem gradu: Razglasitev pesniške zbirke leta 8. in 13. avgust ob 2030 Stari grad Grofica Celjska - režija: Miha Alujevič 9. avgust ob 10.00 Poletni oder/ dež: Hermanovo gledališče Ela Peroci: Moj dežnik je lahko balon - Lutkovno gladališče Fru Fru Ljubljana 12. avgust od 16.00 do 17.00 Polemi oder Ustvarjalni pristan ustvarjalne delavnice z Mihelo Jezernik 13. avgust ob 2030 Atrij Majolke Lidija Kodrič ob klavirski spremljavi Emila Glavnika do 6. septembra Galerija sodobne umetnosti Celje Otvoritev pregledne razstave slik in risb Jožeta Ciuhe do 6. septembra Galerija Hodnik Izbor slik iz slikarskega opusa Avgusta Lavrenčiča TRIJE PRIDNI MALČKI NA EN MAH... Bernardi in Darku Simončiču iz Bevkove ulice v Žalcu so se 23. junija rodili trojčki. Malčki že imajo starejšo sestrico Vesno, mamica pa pravi, da so Ana, Aleš in Andrej zaenkrat še strašansko pridni. JESENSKO JUTRO “Eva, zbudi se,” zaslišim mamičin glas. S težavo odprem oči in pogledam na uro. Vsa nejevoljna se odplazim v kopalnico. Ko si umivam zobe, sem še vsa omotična. Strezni me šele curek vode, s katerim si umijem obraz. Odhitim v sobo, se oblečem in zdrvim po stopnicah. Oče je že ves nestrpen, ker se mu zelo mudi v službo. Usedeva se v avto in čakava mamico. Kmalu že drvimo po ^ti. Pri križišču me odložita. Hodim G9 pločniku in se oziram okrog sebe. Cista tema je, v blokih pa gorijo luči. Začne me zebsti v prste. Le zakaj nisem ubogala mamice, ko mi je naročila naj si nadenem rokavice? Pod nogami mi škripa listje. Pridem do križišča. Rdeča luč mi neusmiljeno sije v oči in mi krade čas. Mimo mene pelje tovornjak in od izpušnih plinov zakašljam. Na semaforju se pokaže zelena luč. Stečem čez zebro. Zdi se ml da je mraz postal še hujši. Premražene roke skrijem v jakno. Naenkrat se mi zazdi, da sem doma pozabila knjigo za zemljepis, ampak že Y naslednjem trenutku se spomnim, da jo imam s seboj. Nadme se spusti zelo gosta megla, da komaj kaj vidim. Ko ^ zagledam šolo, si oddahnem. Srečam prijateljico in skupaj odkorakava vanjo. Začne se jasniti. Že pri prvi uri pouka izza oblakov pokuka sonce. EVA ZUPANC, 7.e OS Žalec POGLED SKOZI OKNO Večkrat doma gledam skozi okno. Ob vsakem letnem času je ta pogled drugačen. Pozimi je zimski, poleti -poletni, jeseni - jesenski in pomladi - vigredni. Vigredi vidim res zanimive stvari. Še posebej ob pogledu skozi okno. Zrem in premišljujem, ne da bi vedela o čem. Sneg kopni, ledene sveče se manjšajo in vse je bolj prijazno, veselo. Trava se mi zdi jelena kot kumare, ki jih hrustamo iz kozarca. Pomislim na cvetlice in si rečem: “Le prebudite se, pokažite se na piano.” In res ob trati zagledam množico žafranov, ki jih poznam že ?d zgodnjih šolskih dni. Pa zvončki in norice, vse je tako zanimivo. Umaknem pogled ter se poskušam zbrati in končno napisati domačo nalogo. A številke se vrtijo v krogu po zvezku, pa tudi črke zavzeto korakajo. S togoto spet pogledam skozi štirikotni srednjeveliki kvadrat. Zdi se mi, da vidim še več zanimivega. Opazim tudi trobentice. “O kako bi trobila in trobentala s trobentico med uobmi,” si rečem. Vsi bi bili pozorni name in dejali: "Koliko let pa ima? Ali še sploh ima kaj v betici?” Ne bi se zmenila zanje, odhitela bi naprej. Ja res. Kaj vse lahko počneš pomladi. Jaz pa sedim ob kupu knjig. Tako nekako se počutim pomladi in upam, da bom doživela v sreči še veliko takšnih kot sem jih sedaj. VALENTINA JELEN, 7.c> OS Žalec KAJ ME MOTI PRI SOŠOLCIH? - Sošolka je, toda kot da ni v našem razredu. Vsak popoldan me prosi, naj ji posodim ta ali oni zvezek. - Sošolki se obračata z namenom, da bi klepetali. Učiteljica žal opazi samo mene. - Sošolke so tako sramežljive, fantje pa otročji. - Učenci, ki se težke učijo, ali pa se jim ne ljubi, največkrat motijo pouk. - Med pisanjem preizkusov me kličejo in to me moti pri zbranosti reševanja nalog. - Ne pišejo nalog in se ne učijo. Potem pa iščejo vzroke za slabe ocene drugod, ne pri sebi. - Klepetajo, se obračajo in potem ne vedo, kaj morajo delati. - Nekateri so preveč domišljavi. - Vsiljivost in hinavščina me zelo moti. . ČLANI LIT.-DOP.KROŽKA OŠ Šempeter v Savinjski dolini. KAKO SE JE MOJA MAMI VOZILA S KOLESOM Ko je bila moja mami majhna, so ji kupili kolo. Dolgo je trajalo, da se je naučila voziti z njim. Pa je odšla na počitnice k stari mami v Prekmurje. Nekega dne so jo poslali v trgovino, ki je bila v sosednji vasi. Peš je bilo predaleč, zato so ji ponudili kolo. Ravno takrat pa pri hiši ni bilo drugega kot staro moško kolo. Stara mama ji je pomagala zlesti nanj in mami se je odpeljala. Ko je prevozila že več kot polovico poti, se spomnila, da pred trgovino ne bo stare mame, da bi ji pomagala stopiti s kolesa. Mamica je imela prekratke noge, da bi lahko prestopila drog na moškem kolesu. Ni bilo druge izbire, kot da se je prevrnila v jarek, se pobrala in nadaljevala pot peš ob kolesu. Mami je sklenila, da se z moškim kolesom ne bo več vozila! Katja Florjančič, 6.e OS Žalec DOPOLDNE NA KMETIJI (VTISI Z NARAVOSLOVNEGA DNE) V šoli smo zvedeli, da gremo v četrtek na kmetijo ; k Igorju v Podkraj. Nekateri sošolci so prišli s kolesi, drugi pa z avtobusom. Pri Igorju smo videli živino, traktorje in delovne stroje. Gospodarja in gospodinjo smo spraševali različne stvari z lista. Po končanem delu smo dobili pecivo in topel čaj. Malo smo pojedli in popili, nato prt .smo se šli igrat. Ko smo se igrali, je začelo deževati. Pred odhodom domov so nam pokazali delavnico, ki je last mizarja Slavka. Po ogledu smo sc peš vračali do cerkve na Ponikvi, kjer nas je čakal avtobus. Domov sem se vrnil z več znanja in lepim vtisom o Igorjevi kmetiji. Videl in slišal sem dosti novega. ROBERT VERDEV, 5.c OS Žalec TO SEM JAZ Ime mi je Barbi. Za domačo nalogo sem dobila, da se moram opisati. In to bom tudi storila. Stara sem devet let. Imam sivo modre oči in rjave lase. Sem manjše postave. Moja najljubša hrana je pizza. Rada imam šport. Ko mi je dolgčas, si vzamem knjigo in jo preberem. Rada gledam Obalno stražo. Po horoskopu sem kozorog. Rada se igram z Barbikami. Včasih nisem dovolj pridna in skrbna. Nimam zmeraj pospravljene sobe. Rada imam glasbo. Pojem prvi glas v MMPZ osnovne šole Žalec. Z očkom greva velikokrat v knjižnico. Sem učenka 3.c razreda, učim se igrati rokomet. Potrudila se bom, da bodo moji učni uspehi v tem šolskem letu prav tako dobri kot so bili v drugem razredu. BARBARA ZIJP4NC OŠ Žalec KAKO SEM IZDELALA Nekega avgustovskega popoldneva sem bila sama doma. Gledala sem televizijo. Na programu je bil mož, ki je izdeloval zmaja. Ampak to ni bil papirnat zmaj, bil je čisto pravi za polete. Kar naenkrat mi j v glavo šinila misel, da bi tudi jaz lahko naredila zmaja, toda papirnatega. ovi delavnici. Kar dolgo sem iskala primeren material. Po karton sem morala celo v kurilnico. Ta je bil pretrd, ta premehak, končno sem le našla pravega. Bil je malo popisan. “Ne bo problema,” sem si rekla, “saj ga bom oblepila.” Poskala sem še barvni papir, izrezala velike okrogle oči in jih nalepila na karton. Zdaj so bila na vrsti usta. “Kakšna naj bodo?” sem se vprašala. Odločila sem se za bolj prijazna. Tako sem jih izrezala iz rdeče lepenke. Lica in trepalnice sem morala kar narisati. Lotila sem se ogrodja. V kotu so ležale dolge in PAPIRNATEGA ZMAJA kratke palice. Kratke so bile res prekratke, dolge sem morala odžagati. Skoraj bi bila ob prst. Nalepila sem jih na karton in bila zelo ponosna, saj je izgledal super. “Zdaj pa na travnik,” sem si rekla. Vendar še nisem bila pripravljena. Vsaj tako sem ugotovila, ko sem bila že na travniku. Pozabila sem na vrvico. Hitro sem jo poiskala, jo malo okrasila in prilepila na zmaja. Na travniku mi je šlo dobro kljub vetrovnemu vremenu. Naenkrat mu je na glavo priletela palica. Spraševala sem se, od kod to. Začela sem ugotavljati, da je zmaj začel razpadati. Solze so mi stopile v oči, zmaja sem pustila na travniku in se odpravila domov. Moram priznati, da bom izdelavo zmaja raje prepustila očetu. TINA PUNTAR, 6.e OŠ ŽALEC PMC/trOV/tNJ/t §0 VELIKA Na Slonokoščeni obali se bo od 29. julija do 10. avgusta odvijalo svetovno rokometno prvenstvo za mladinke, na katero so se po zmagi v kvalifikacijah uvstile tudi rokometašice slovenske rokometne ekipe mladink. O pričakovanjih in pripravah pred prvenstvom smo povprašali Tino Randl, ki se je na kvalifikacijah v Žalcu proslavila kot najboljša strelka slovenske ekipe. “S kakšnimi pričakovanji odhajate na svetovno prvenstvo?” “Pričakovanja so zelo velika, čeprav je v naši skupini zelo huda konkurenca. V skupini so poleg naše ekipe še Madžarke in Francozinje, pa ekipa Angole in Danske. Najboljše so Danke, ki so letos na evropskem prvenstvu zmagale, zelo dobre pa so tudi Francozinje, s katerimi smo se lansko leto na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo že pomerile. Letos so bile na evropkem prvenstvu pete in so se na svetovno prvenstvo avtomatsko uvrstile. Z Madžarkami smo pravkar igrale v Žalcu in jih poznamo, ampak na teh kvalifikacijah smo zares dobro igrale, da smo jih premagale. Edino Angole ne poznamo, za ostale pa vemo, da so zelo močne in zelo kvalitetne ekipe, tako da bo zelo težko. Upam, da se to pripraviti, vendar pa ravno sedaj pri nas zato ni možnosti, ker je napovedano slabo vreme. Prav zato ne vem čisto dobro, kako se bomo sedaj v Velenju sploh pripravljale, ker naj bi imele ves čas na prostem treninge za kondicijo in taktiko.” “Kakšna pa so občutja pred odhodom?” “Veselimo se, ker gremo v Afriko. Tja naj bi šla ekipa 16 tekmovalk, med katerimi smo kar štiri Žalčanke in seveda cela uprava. Odhod je predviden za 27. julij, tako, da bomo imele pred začetkom tekmovanja le en dan prosto. Kako dolgo bomo ostale tam, je odvisno tudi od našega uspeha na prvenstvu, ker tekmovanje pač poteka na sistem izpadanja. Ne vemo še, kdo bodo naše prve nasprotnice, računati pa je treba tudi na tekme, ki se za uvrstitev odvijajo tudi med skupinami. Treme sedajle še nimamo, pred odhodom pa bo prav gotovo prisotna.” “Kako je pa s financiranjem?” “Zaenkrat nam še nihče ni rekel, da bi morale kaj prispevati, ampak smo se dekleta odločila, da bomo tudi sama plačala, če bi bilo treba. To naj bi sicer financirala Rokometna zveza Slovenije, vendar gre to leto za zelo veliko denarja, ker so se vse ekipe razen moške članske reprezentance uvrstile na evropska in svetovna prvenstva. K sreči pa smo me prve in gremo prav gotovo.” “Se veseliš ogleda afriškega kontinenta?” “Želimo si videti kar največ, zato smo se odločile, da ne bomo na Slonokoščeni obali le dva dni in se bomo potrudile, da ostanemo kar najdlje. Če se je že našlo dovolj denarja, si moramo kar najbolj prizadevati, da vsaj nekaj časa ostanemo tam in nekaj vidimo.” Tina Randl, ki se je letos vpisala na Fakulteto za šport, pravi, da ima rokomet preprosto rada, zato mu z veseljem posveti veliko časa. D. SAMBOLIČ VE I i- i*ri AVTOKLEPARSTVO IN LIČARSTVO Martin Drev, s.p. SONČNE STREHE Tina Randl: "Kljub hudi konkurenci pričakujemo uspešen nastop na svetovnem prvenstvu!” Foto: S. J. ne bo ponovilo lanskoletno evropsko prvenstvo, ker nam takrat res ni šlo od rok.” “Kako se pripravljate na tekmovanje?” “S pripravami bomo pričele v Velenju, potem pa nadaljujemo od 17. do 25. julija v Slovenj Gradcu. Priprave bodo morale biti zelo intenzivne še posebej zato, ker smo sedaj imele vmes precejšnjo pavzo. K sreči mi še ne igramo po novem pravilu, po katerem ne bo več centra in bo igra hitrejša ter težja. Kadetinje pa že igrajo po tem novem pravilu in sploh ne vem, kako se bodo pripravljale, ker je večina kadetinj z nami.” “Vas kaj skrbijo drugačni klimatski pogoji?” “Seveda nas, ker bo tam zelo vroče. Mislim, da gremo tja ravno v sušni dobi in bi se prav gotovo morale na Webasto tVEIlEDER Vodilni v evropi GmbH % AVTOKLEPARSTVO IN AVTOLIČARSTVO ZA VSE TIPE VOZIL f) POPRAVILO IN ZAMENJAVA VETROBRANSKEGA STEKLA Drešinja vas 46a, 3301 PETROVČE Tel.: (063) 707 365, 707 395 fax: (063) 708 209 Podplaninci hočejo nazaj svoj planinski pašnik:_ BAN VZEC ŠKOFIJI IN DAG KMETOM ^ začeku junija se je v Kmezu dogajalo nekaj nevsakdanjega. V planini med Komnom in Smrekovcem se je ob stari planinski koči in hlevom za živino zbrala kopica moških. Kmetje iz planine so si zavihali rokave in propadajoča stavba, v kateri je nekoč domoval pastir, je začela dobivati drugi obraz. V tekaj dneh so obnovili streho do prve faze in postorili najnujnejše okoli lesenih sten in zidov. Pastirska koča bo v kratkem članom Pašne skupnosti Komen v ponos, pastirju, ki bo v njej bival, pa bo omogočila na nadmorski v‘šini okrog 1600 metrov zadovoljiv komfort. Zaenkrat pa je v Krnezu na Paši petnajst govedi in en konj, ki odkrivajo manjše in večje zaplate s travo ta dolga leta neizkoriščenem pašniku. Do prvega snega... Koča na Kmezu znova obujena v življenje Kmezu pa so podplaninski kmetje f6 pasli pred drugo svetovno vojno in ^atek čas po njej. Imeli so svoja Pravila, pa tudi ne povsem definirano lastništvo nad več kot 109 hektarji pašnikov. Janezu Kramerju iz Planine so Prišle v roko listine izpred druge svetovne vojne, iz katerih je mogoče razbrati, da je po takratni zakonodaji in s Prizadevanji domačinov ban Dravske banovine 21. aprila 1939 razlastil Ljub-flansko nadškofijo pašnikov v Zgornji Savinjski dolini in jih dal kmetom. Po v°jni in obdobju socializma pravkar odvijajoča se denacionalizacija to uradno dejanje spregleduje in grozi, da se bo pašnikov in njim pripadajočih gozdov, ki so zaenkrat še dmžbena last, Polastila cerkev oziroma gozdno gospodarstvo. Čas, ki ga je 4. julija astavno sodišče odredilo za podaljšanje raoratorija za vračanje gozdov in kme-bjskih zemljišč veleposestnikom in kiricvi, je kratek. V primem planinskih Pašnikov bi tako ali tako ne imel kaj spremeniti, kajti lastniki so znani. Pisal se je 1. december 1921, ko so Ustanovili Pašniško zadrugo pri Sv. '''Itklavžu za občino Ljubno. Zadruga je uradno imenovala Pašniška zadrga Ljubno, sedež pa je imela pri Sv. ‘''Itklavžu v Rastkah. V skupnosti so bil baje planinski oddelki: Podplanina (danes Planina), Sv. Primož in TER, živinorejcev iz Savinjskega vrha (bavine) pa ni sprejela zaradi po-raanjkanja pašnikov. Že 15. novembra istega leta je Franc Terbovšek v imenu odbora Pašniške zadruge napisal pismo dr. Spiellemajru, krajevnemu komi-^ti, okrajnemu glavatju za agrarske operacije za Štajersko Marjanoviču v Hubljani. “Poročali smo že zadnjič, da ^ nam ti celi čas le nasprotovali in zdaj, ko se je do tega dognalo, da se ustanovi zadruga, zdaj pa kar naenkrat na drug način obračajo, da bi nas zopet na led dobili, kakor so nas v letošnji pomladi, da smo morali mi, ki smo v bližini planinskih pašnikov, našo živino dol vzeti, da je bil prostor za druge občine, da so nam tukaj pred nosom pasli svojo živino in mi smo morali našo celo leto v hlevih rediti,” je pisal Franc Terbovšek. Ko je Pašniška zadmga Ljubno končno dosegla, da je o pašnikih na svojem področju odločala sama in ne v upravi graščine v Gornjem gradu, so se pojavili novi problemi lastništva. “Kmetje-živinorejci iz Ljubnega smo si ustanovili posebno pašniško zadrugo, katere namen je glasom priloženih pravil, da nakupuje in jemlje v najem planinske in druge pašnike ter jih izboljšuje (meliorira). Do sedaj smo imeli posestniki iz okolice Ljubnega v najemu vse planine knezoškofijskega veleposestva v Gornjem gradu, kar jih je v našem okolišu, da smo na njih pasli živino. Te planine pa niso v najboljšem stanju, kar je posledica tega, da posebno prejšnji organi uprave knezoškofijskega veleposestva niso bili naklonjeni živinoreji, marveč so ščitili predvsem gozd. Zato je velik del teh planin tako zaraščen, da nam primanjkuje paše in naša živinoreja od leta do leta bolj propada. Da se pridobe planine zopet svojemu prvotnemu namenu in da se po možnosti izboljšajo, izdeluje okrajni komisar za agrarske operacije na Štajerskem melioracijske projekte in bo zadruga prosila za državne subvencije in za njih izvršitev... Nujno potrebno je, da pridemo do svojih planin, ki jih bomo čistili in gnojili, da bomo lahko preživeli vso svojo živino in nje število še povečali, s tem pa tudi okrepili svoje gospodarstvo, državi pa lahko plačevali davke. Sklicujoč se na svoja izvajanja ter priložene priloge, predlaga podpisana pašniška zadmga odnosno zanjo podpisano občinsko oblastvo, da se izvrši delna ekspropriacija knezoškofijskega veleposestva v Gornjem gradu v smislu uredbe o izvedbo delne ek-spropriacije veleposestev z dne 12.2.1920,” so lahko v letu 1924 brali na Kraljevem okrožnem agrarnem uradu v Maribom. Škofijski ordinariat v Ljubljani ni preveč nasprotoval izročitvi planinskih pašnikov njihovim uporabnikom. Stališče škofije je bilo, da zahteva zase gospodarjenje z gozdovi, odreka pa se gospodarjenju s pašniki, ki jih ni zase nikoli izkoriščala. Slednjič so bile z odlokom kraljevske banske uprave v Ljubljani 26. februarja 1936 za razlastitev odrejene planine v Bočni, Šmartnem, Gornjem gradu, Sv. Lenartu, Sv. Miklavžu, Tiroseku, Sv. Primožu, Tem, Konjskem vrhu, Podveži, Raduhi in v Solčavi s skupno površino okrog 1530 hektarjev, ki so bile v lasti ljubljanske nadškofije. Slednja je imela pripravljen gospodarski načrt za prihodnje desetletje, ki bi ga po izvršeni razlastitvi morala prirediti. Ban je na obisku v Gornjem gradu načelniku pašniških zadrug pojasnil, kaj morajo ukreniti in jim priporočil, da rešitev tega vprašanja prepustijo planinskemu ekspertu. Škofija je podala obvezno izjavo, pašniške zadruge pa so junija 1936 na občnih zborih sklenile, da sprejmejo planinskega eksperta. Inženir Pirc je po podpisani razsodniški pogodbi vzel pot pod noge in več tednov preučeval stanje in meje na planinskih pašnikih. Po zakonu o likvidaciji agrarne reforme je bila z odlokom banske uprave 16. septembra 1940 potrjena razlastitev skupaj 2706,4071 hektarjev planinskih zemljišč. S pomladjo pa so prišle nemške čete in 3. rajh. Člani lansko poletje ustanovljene Pašne skupnosti Komen vlagajo napore za priznanje pravnih dejstev tik izpred druge svetovne vojne, po katerih so lastniki pašnikov na Komnu oziroma Kmezu, pri čemer pa ne najdejo skupnega jezika s pašnimi skupnostmi v Zadrečkd dolini. FRANC FURLAND LJUBENSKO ŽUPANSTVO V NOVI OBLEKI Ko so fizikalci začeli postavljati odre ob stavbi nekdanjega krajevnega urada in milice, današnjega uradnega bivališča ene izmed dveh županov ženskega spola v Sloveniji, so za šankom že zdavnaj pred prvim potegom s “penzelcem” pametni ugotovili barvo nove fasade. Nekateri so se zmotili le o odtenku ženstvene rdeče barve, ki bi bolj lilasta ali vijoličasta Anki Rakun pristajala še v večji meri. FF. KREDITNI POGOJI: T+5% V mesecu julija 3% popast in 500 DEM gotovinskega popusta ČAST d.o.o., Polzela, Tel.: 063/ 720-283, 720-116 Z Relaxom na Nizozemskem: 1/SS ps V amsterdamsko “četrt rdečih svetilk” med ulicami Beurstraat, Galderskade in Doelenstraat se je najpomembneje podati zvečer in ponoči. Čeravno se zaspani Nizozemci začuda v njej srečujejo zgodaj zjutraj. Kljub lepoti nakaterih prodajalk ljubezni v izložbah pod rdečimi neonskimi svetilki - ni mogoče skriti kanček razočaranja. Usluge so prepoceni, saj prava lepotica stane komaj sto mark - najslabše so tudi po petdeset, sobice so premajhne in skoraj preveč bedne, po ulicah pa se potikajo takšni zvodniki, ki bi jim pri nas lahko z vso obzirnostjo rekli klošarji. So pa dekleta, ki jih lahko ogledujete in še kaj več, dobro zaščitene, saj imajo v sobici posebno alarmno stikalo, s katerim lahko ob kakšni nepriliki pokličejo zvodnika, ki čaka v orostoru za sobo ljubezni. Nič romantike... Severne Benetke ponoči V Zansee Schanse, umetnem zgodovinskem mestecu, so zadnjo šanso našli najlepši nizozemski mlini na veter. Čeravno plačate vstopnino že na vzhodu v muzej na prostem, morate nekaj guldnov odriniti še za vstop v mlin. Res so Nizozemci vse prej kot radodarni ljudje, ali pač znajo svojo domovino prodajati turistom. Tudi v znamenito coklamo in sirarno v Volendamu ni mogoče priti zastonj. Ob tem lahko na istem mestu kupite še par cokel, izdelanih iz enega samega kosa lesa, in takšen ali drugačen ementalec ter drugovrsten sir. Bržčas vsakega turista, ki je zašel na Nizozemsko, pritegne tudi cvetlični park v Keukenhofu. Na milijone tulipanov in drugih cvetlic se širi na več hektarjih zemljišča. Na Nizozemskem je doma prava industrija rož. Vsak dan prodajo štirinajst milijonov rož in poldrugi milijon rastlin v cvetličnih lončkih. Iz velikih cvetličnjakov jih vozijo na vsakodnevno osrednjo dražbo, kjer jih kupujejo veletrgovci in prodajalci na drobno. Nizozemci so pred kratkim začeli s projektom, prvim “tulipanovodom na svetu”, ki bo stal štiristo milijonov ameriških dolarjev in bo omogočil skozi štiriindvajset kilometrov dolge podzemne hodnike pošiljanje tulipanov in drugega cvetja. Ko se z avtobusom v varnem spremstvu Relaxove vodičke vračate proti domu, ugotovite, da je Nizozemsko mesto Delft veliko mednarodnim središčem kot uradno glavno mesto Nizozemske s palačo miru in rezidenco kraljice, zares veličasten v tolikor, kolikor ste si zamišljali. Na letališču v Amsterdamu za spremembo narcise Nočna vožnja skozi Belgijo in potepanje po Bruslju, postanek v Luksemburgu ter tranzit skozi Nemčijo in Avstrijo izpadejo tako prijetno, da si bo koncu porečete: Z Relarom bomo še potovali. cenejše kot Amsterdam, da je Haag z Franc Furland SPREJEM PRI ŽUPANU ZA VRSTO ODLIČNIH ŠPORTNIKOV Dobnik je 3. julija v prostorih Občine Žalec pripravil sprejem za Jožico Emeršič, novo evropsko prvakinjo v lokostrelstvu, za državni mladinski prvakinji v odbojki na mivki Odbojkarskega kluba Spodnja Savinjska Šempeter Ano Mlakar in Ines Udrih ter zmagovalca pionirskega evropskega turnirja Nejca Podkrajška. Dobnik je poudaril, da se športni uspehi kar vrstijo, še posebej odmevajoči pa so zato, ker niso obremenjujoči in ljudem pomagajo premagovati tudi druge težave. Žalski župan je športnikom podelil knjigo Monografija Savinje, Janez Kroflič pa je Jožici Emeršič izročil še nagrado za najbolj priljubljeno športnico v Savinjski dolini, kr si jo je prislužila že lani, pa se podelitve ni mogla udeležiti. Čestitke je uspešnim športnikom izrekel tudi Janko Melanšek v imenu Občinske zveze za telesno kulturo, pa obenem spomnil še na vlogo trenerjev in mentorjev, ki so v veliki meri zaslužni za dobre rezultate. do 23. v Kanadi, septembra jo čaka evropsko prvenstvo 3D v Poreču, pred njo pa so tudi tri tekme Alpskega pokala, kjer je trenutno vodilna 11-letni Nejc Podkrajšek se je udeležil pionirskega evropskega teniškega turnirja v Italiji, ki je bil odskočna deska tudi za takšne teniške zvezde kot je Goran Ivaniševič. Tja je odšel s ciljem, da pride vsaj v četrtfinale, potem pa mu je po lastnem mnenju zaradi dobre vaje in tehnike uspelo kar zmagati. Kar pa se tiče državne konkurence je po besedah svojega trenerja Nejc kategorija zase, saj je zmagal kar v petih zaporednih turnirjih. Jožica Emeršič si je naziv evropske prvakinje priborila na 12. evropskem prvenstvu Arrovvhead v Bergamu (Italija), ki je potekalo od 26. do 29. junija, na njem pa je sodelovalo 16 držav. Čeprav so bile prva dva dni tekmovanja vremenske razmere zelo slabe, je Jožica Emeršič vendarle zmogla dovolj koncentracije, da je v zadnjem krogu tekmovanja premagala angleško tekmovalko. “Moji rezultati kažejo na zelo dobro pripravljenost, saj sem bila zaradi medalje na svetovnem prvenstvu letos zelo obremenjena,” je povedala nova evropska prvakinja, katere dva sinova Grega in Sašo sta prav tako uspešna strelca. Letos se namerava udeležiti še svetovnega prvenstva H Ta, ki bo potekalo od 13. Odbojkarici Ana Mlakar in Ines Udrih sta osvojili prvo mesto na državnem prvenstvu v odbojki na pesku v mladinski konkurenci, ki je od 28. do 29. junija potekalo v Vrhniki. Povedali sta, da sta bili tudi sami presenečeni nad zmago, saj sta letos bolj vadili v telovadnici in malo manj na pesku. Zmaga jima je omogočila prehod iz II. v I.b ligo, sedaj pa seveda lahko upata še na La ligo. Zagotovili sta si tudi nastop v članski konkurenci, kjer bodo še trije turnirji v Vrhniki, Kranjski gori in Mariboru, na igrišču v Šempetru pa ob pomoči trenerja Dragana Bojinoviča trenirajo za evropsko prvenstvo, ki bo od 27. do 31. avgusta v Zagrebu. D. SAMBOLIČ FITA 900 KROGOV ZA SLOVENSKI POKAL KRANJ ^97 Tekmovanje za Slovenski pokal H I A 900 krogov se je odvijalo v nedeljo 29.6.1997 v Kranju. Nastopilo je okoli 110 tekmovalcev iz celotne Slovenije. Pričetek tekmovanja na daljšo razdaljo (člani 60m, 50m, 40m, dečki 40m, 30fn, 20mj se je pričelo ob 1030 uri in končalo ob 17. uri. Na tekmi so sodelovali tudi naši tekmovalci in spet posegli po odličjih. Tekmovalni krst je doživel naš član Košir Ladislav in se za prvič solidno odrezal, zasedelje 12. mesto. Dečki: URATNIK UROŠ L mesto, 831 krogov FITA 900 KROGOV ZA SLOVENSKI POKAL -ŽALEC ’97 Tekmovanje za Slovenski pokal FITA 900 krogov je bilo v športnem centru v Žalcu, v nedeljo 6.7.1997. Nastopilo je okoli 64 tekmovalcev iz celotne Slovenije. Sodelovali so naši tekmovalci in spet posegli po odličnih oz. solidnih rezultatih. Dečki: URATNIK UROŠ 3. mesto, 813 krogov „ UR_ATNIK MATEVŽ 5. mesto, 759 krogov Člani: KOŠIR LADISLAV 10. mesto, 744 krogov _ NAJKVALITETNEJŠE OLJE ZA KAMIONE BP) VANELLUS C3 EXTRA SODČEK 25L - CENA: 12.787,50 SIT (BP) H) HONDA. s mmmm m (kmm - mm mm * HONDA CMC HB BINGO l,4i 75KM OPREMA: SERVO VOLAN, EL. POMIK STEKEL, EL. NASTAVLJIVA ZUNANJA OGLEDALA, NASTAVLJIV VOLAN PO VIŠINI, CENTRALNO ZAKLEPANJE, ZATEMNJENA STEKLA, ODBIJAČI V BARVI VOZILA. TRETJA ZAVORNA LUČ S SPOJLERJEM, ANTENA Z ZVOČNIKI, DELJIVA ZADNJA KLOP, METALNA BARVA - BREZ DOPLAČILA * ( I \ I 1)0 RI-OISTKK IJI.: 21.990 DEM * vsi TIPI HONDINIH VOZIL SO NA ZALOGI nudimo ugoden krediten leasing ^vtoslalom Žalec ’97_________ DEŽELAK ZMAGAL V DVEH RAZREDIH V sklopu prireditev Žalska noč sc *A Bemi, Avtomehanika Avtouri ir Vulkanizerstvo Križnik pripravili dru-§> avtosalon. Udeležilo se ga je 67 udeležencev, ki so tekmovali v petih razredih. Tekmovanje je potekalo \ soboto ves dan, ogledalo pa si ga je Več kot 600 gledalcev. Zmagovalci so bili: ' L razred do 1000 con: Jani Deželak (Tabor) - 1,014 ' Z razred do 1500 con: •Mdan Zorman - 0,593 '3. razred nad 1500 ccm: Hrane Žunko (Ravne) - 0,501 ' 4- razred (enotni) ženski: Nevenka Metkač (Ravne) - 1,046 j T razred, športni avtomobili: Lmi Deželak (Tabor) - 1,008 vkipno je prvo mesto osvojila ekipa Zateč - Avtouri 1 (Uroš Brglez, Jani JJeželak, Bojan Strožič).___ ALPSKI POKAL V soboto, 5.7., je v Ambrožu pod Krvavcem potekala lokostrelska tekma za ALPSKI POKAL v disciplini 3-D. Udeležili so se je 103 tekmovalci iz vse Slovenije in med njimi zopet član kluba LK POLZELA Franc Romih, ki je ponovno dosegel odličen uspeh. Med Slovenci je bil v slogu COMPOUND BARE BOW najboljši, medtem ko je med vsemi ostalimi dosegel odlično 3. mesto z 252 krogi in si s tem potrdil že doseženo normo za Evropsko prvenstvo, ki bo septembra v Poreču. V nedeljo, 6.7., sta LK POLZELA in športno društvo Matke organizirala lokostrelsko tekmo 900 krogov in sicer za Slovenski pokal in Prehodni pokal Matk. Tekma se_ je odvijala na Športnem centru v Žalcu, udeležilo pa se jo je.okrog 80 tekmovalcev vseh starosti. Član LK Polzela Peter Virant je dosegel odlično 1. mesto s 750 krogi. Kljub malce slabšemu vremenu je organizacija potekala brez težav in večjih zapletov, tekma pa je pritegnila kar nekaj ljubiteljev tega športa, ki so z navdušenjem spremljali tekmovanja. OLIVERA KUČERA Srebro, ki mi je všeč. Srebro, ki mu masko krasi trikraka zvezda. Srebro, ki sliši na ime Mercedes Benz CLK. In to srebro nam je za testno vožnjo zaupal Milan Podbregar iz podjetja AC Levec. Ko bom, velik bom imel mercedesa, so sanje skoraj vsakega ljubitelja jeklenih konjičkov Smo bili pač med tistimi srečneži, ki nam je uspelo voziti malega lepotca med prvimi v Sloveniji. Malček iz razreda CL sliši na ime CLK. Kupci lahko izbirajo med tremi različnimi motoiji in dvema paketoma opreme. Najmanjši bencinski pogonski agregat je dvolitrski štirivaljmk, ki razvije 136 ganjali v visoke obrate, natančen petstopenjski menjanik, ki omogoča optimalen prenos moči ter toga karoserija in trdo vzmetenje omogočajo varno vožnjo tudi pri hitrosti nad 200 km/h. Da se s tem avtomobilom varno ustavimo, poskrbijo zanesljive ABS zavore s sistemom BAS. Sicer pa CLK 200 Si lahko zaželite še kaj več? KM pri 5500 obratih, sledi mu kom-presorski CLK 230, ki razvije največjo moč 193 KM in doseže najvišjo hitrost 234 km/h ter najnovejši CLK 320 z bencinskim motorjem V6 z delovno prostornino 3,2 litra in močjo 218 KM ter najvišjo hitrostjo 240 km/h. Kupe CLK zaznamujejo elegantne oblikovalske linije in ergonomično oblikovana notranjost, kjer je vsega ravno dovolj. Pregledni merilni inštrumenti, ki v vsakem trenutku opozarjajo voznika na njegovo pretiravanje med vožnjo (vsaj pri nas je bilo tako), elektronika za odpiranje stekel, prtljažnika in podiranje vzglavnikov na zadnjih sedežih ter prostorno in udobno sedenje tudi zadaj. Saj skoraj težko verjameš, da sediš v kupeju. Mercedes je pač Mercedes! doseže najvišjo hitrost na ravni cesti 208 km/h, do 100 km/h pa pospeši v 11 sekundah. In še cena za tega 4.567 m dolgega lepotca - okoli 80.000 DEM. Pa še zadovoljni bodo kupci, ki jim bo za ta denar uspelo zapeljati CLK-ja v svojo garažo. Vožnja z CLK-jem nudi vozniku veliko užitkov. Ubogljiv motor, ki smo ga pri- S. J. Vozili smo: OMltfOe U4NHS ^ b>K 1.9 SX Daewoo Lanos pomeni nov napad azijskih tigrov na svetovno in s tem tudi na slovensko tržišče. Novi oblikovalski prijemi, klasičen motor in ugodna cena ob bogati serijski opremi so aduti s katerimi Daewoo Lanos vstopa v boj za kupca v svojem razredu. Daewoo Lanos je svojo zunanjo podobo dobil pri italijanskih dizajnepih Giugiaru in Italdesingu. To pomeni lepo zaobljene linije, kromirano masko (nehote spominja na BMW), elipsasto ovalne luči spredaj in zadaj ter s tem povezano prepoznavnost. Notranjost zaznamuje dovolj velik potniški prostor, dobri sprednji in zadnji sedeži, ki omogočajo ugodno sedenje tudi višjim potnikom. .Armaturna plošča je oblikovana popolnoma evropsko, kar pomeni dobro preglednost in uporabnost. Stikala in vzvodi so ergonomsko oblikovani in lahko dosegljivi, tudi obe stikali za električni pomik stekel, ki sta nameščeni med sedežema ob ročni zavori. Po višini nastavljiv volanski obroč s servo ojačevalnikom, zračna blazina za voznika, radiokasetofon, električno nastavljivo desno ogledalo in centralno zaklepanje samo dopolnjujejo bogato serijsko opremo. Za udobje na testni vožnji je poskrbela klima naprava, ki pa med dinamično vožnjo odvzame nekaj moči motorju. Ta je sicer zmogljiv, 1,5 litrski štirivaljni becinski, s po štirimi ventili na valj. Razvije 63 KW / 86 KM pri 5800 Notranjost Lanosa je poplnoma evropska. Pregledna armaturna plošča in ergonomsko oblikovana in nameščena stikala ter dovolj udobja za večje voznike. prema zadaj omogočajo zanesljivost tudi pri hitrosti 180 km/h, kolikor jih zmore Daewoo Lanos. Zavoram pri zaviranju sicer ne pomaga ABS, kljub temu pa delujejo zanesljivo. Skratka, ta 4237 mm dolg, 1432 mm visok in 1678 mm širok avto z 2520 mm medosne razdalje v štiri ali pet-vratni različici (kmalu naj bi bila v prodaji tudi trivratna različica) vas bo vsekakor pritegnil k razmisleku pred nakupom novega avtomobila. Ce k temu prištejemo še bogato barvno paleto - devet barv - in ugodno ceno (osnovni model že za 18.490 DEM) bo Daevvoo Lanos predstavljal zelo konkurenčen avto. Samo Jurhar vrtljajih in dobro vleče tudi pri nizkih obratih. Med dinamično vožnjo se je motor izkazal s hitro reakcijo na zahtevo voznika, z mesta do 100 km/h pa je pospešil v dobrih 12 sekundah. Petstopenjski menjalnik je na testu deloval dobro, ravno tako tudi podvoze. Posamične obese z Mac Phersonovima vzmetnima nogama spredaj in poltoga VAŠ AVTO d.o.o., Mariborska 23, Celje Tel.: 063/441-160, 441-609 POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER ZA CELJSKO PODROČJE Dimsmi roiiTii ya©®MQ)i! daewoo letnik '96 .0 15.990,00 dem Ugodni krediti do 5 let - T+5°o letnik '97 0B NAKUPU LETNIKA 97 VAM PODARIMO BON KOMPAS HOUDAVS V VREDNOSTI 500 DEM! ?D©@ Namesto vas PLAČAMO PRVI OBROK KREDITA POOBLAŠČENI PRODAJALCI: Slov. Konjice Laško VAŠ AVTO d.o.o. AVTO BRANCE AVTO FINEX AVTO VVIKRA AVTO MAURER VESNA d.o.o. Celje Škofja vas Šmartno ob Paki Velenje 754-212, int. 137 730-009 482-011 411-515 853-730 856-286 NOVO- NOVO - NOVO OMEJENA KOLIČINA VOZIL S POPUSTOM 1000 DEM! m tJ-r1 VJtfJi cm MBDi 2° vse, ki se radi peljejo udobno in varno po cesti ali brezpotjih ter ob tem ne marajo neprijetnih presenečenj, KIA Ponuja svojega terenca - Sportagea. Sportage uvrščamo med tako imenovane salonske terence, kar pomeni sodobno oblikovan avto, s katerim se lahko z družino odpravimo na daljše potovanje ali s Prijatelji na terensko vožnjo. KlA Sportage je pri nas na voljo v treh j^edbah: TDi. ki ima največjo moč 61 kW/83 KM pri 4.000 vrtljajih, MRi z lajvečjo močjo 70 kW/95 KM pri S.OOO ^'jajih in MRDi z največjo močjo 94 kW/128 KM pri 5.300 vrtljajih. Vsi ‘majo skupno karoserijo dolžine 4245 mm, širine 1730 mm in višine 1650 mm ter medosno razdaljo 2650 mm. Potniška kabina je bogato opremljena, saj že v standardno opremo sodijo: po višini nastavljiv servo volan, centralno zaklepanje, električni pomik stekel spredaj in zadaj, električno nastavljiva zunanja ogledala, zatemljena stekla, po višini nastavljivi halogenski žarometi, vsestransko nastavljiv voznikov sedež in še bi lahko naštevali. KIA MOTORS ~ AVTO ŠKORJANEC JA. PE CELJE 063 38-811,412-245 ^ PE SERVIS - rabljeni deli 063 412-240 ŠENTJUR, C na kmetijsko šolo 14 Tel./fax: 063 741-008 Prodaja, odkup, servis, deli, avtokleparstvo, vulkanizacija, vleka... SEPHIA že od 18.990 DEM AKCIJA GTX JULIJA KLIMA GRATIS SANJSKI AVTO CLARUS1.8 že od 24.990 DEM vsa oprema NOVO KOMBI PREGIO 1+5+TOVOR 2,7 D 23.990 DEM DOSTAVNI KOMBI 2,2 diesel za 19.890 DEM PRIDE 1,3 ŽE OD 12.990 DEM REZERVNI DEU za vse tipe vozil, gume BARUM, FULDA in druge, izpuhi, stekla z montažo. NOVO! NOVI MODELI DAIHATSU Med'vožnjo je voznikovo počutje v tako opremljenem vozilu udobno, saj je avto kjub svoji robastnosti in teži, lahko vodljiv. Sportaga poganjajo štiri kolesa na neodvisen pogon, ki zagotavljajo veliko prilagodljivost voznim razmeram. Dobro se prilagajajo tako snegu in blatu, kot tudi mastnim in mokrim cestam. Za varno zaviranje skrbijo kolutne in dvokrožne bobnaste zavore z ABS sistemom. Pasivna varnost je še izboljšana z jeklenimi obroči, vgrajenimi v vrata, ki varujejo potnike pri stranskih trkih. Desing Kie Sportage za Evropo je povečamo. Dopustna obremenitev prepuščen nemškemu proizvajalcu vozil prtljažnega prostora je 350 kg. KARMAN, zato ne presenečajo mehke, zaobljene in elegantne linije tega vožnjo. Najvišja hitrost tega modela pa terenca, ki si je v letu 1996 prislužil je 166 km/h. Na koncu lahko zapi-laskav naziv NAJ TERENEC v šemo, da je cena za tega terenca več Nemčiji. Posledica dobre in temeljite kot mikavna. Za svoj denar resnično izdelave tega vozila se pokaže tudi pri dobimo veliko udobja, kakovosti in porabi goriva, ki je presenetljivo varnosti, majhna, samo 9,41/100 km pri modelu MRDi, ki smo ga uporabili za testno S. J. S preklopom zadnjih sedežev že tako velik prtljažni prostor (520 l) še FORD EKPLORER 4.0 XLT Fordov Road show je bil priložnost, da smo se prvič popeljali Z Fordovim terencem Explorerjem 4.0 XLT. Že na pogled je explorer tipično ameriško vozilo z veliko kroma in že kar prekipevajočo zunanjostjo. Tipični Američan! S svojimi 4,8 m dolžine, 1,8 m višine, in 1,9 m širine je pravi cestni mogotec in če k temu prištejemo še skoraj 2 toni teže, ki jo poganja 4 litrski šestvaljni bencinski motor dobimo avto, ki je na cesti vreden spoštovanja Zato ne preseneča dejstvo, da so ga lansko leto samo v Ameriki prodali več kot 400 tisoč. S svojimi 2,8 m medosne razdalje omogoča tudi potnikom v sodobno ergonomsko oblikovani notranjosti veliko udobja. V usnje oblečeni volanski obroč je nastavljiv po višini, usnjeni sedeži so nastavljivi električno, klimatska naprava, zračni blazini, električni pomik stekel spredaj in zadaj, tempomat in serijsko vgrajen radiokasetofon pa omogočajo vozniku veliko ugodja med vožnjo. Zunanjo opremo sestavljajo nosilci strešnega prtljažnika, zatemljena termo stekla, brisalci z intervalnim delovanjem spredaj in zadaj, velika 16 eolska kromirana platišča s pnevmatikami 255/70 R16 in seveda kromirana maska Šestvaljni štirilitrski motor razvije 207 KM, ki jih petstopenjski avtomatski menjalnik suvereno prenaša na cesto. Do 100 km/h explorer pospeši v 11 sekundah ter doseže končno hitrost 171 km/h. Servo ojačevalnik pa poskrbi, da voznik tega mogočneža kjub njegovi teži z lahkoto vodi po cesti. Na koncu še cena 6367.725 SIT. Čisto ameriško. Zmagovalka tekmovanja okroglih lepotičk Vanessa Murphy je bila veano življenja bolj okrogla. ‘To pač ni nič kaj taksnega,” pravi. ¥‘Moja mama je pretežka, prav tako njena sestra. Smo pač družina lepih pretežkih žensk in sploh ne razmišljam kaj dosti okoli tega Mislim, da je teža odvisna od genov in nikoli se nisem qjti prav zavedala, da sem pretežka Že res, da sem kdaj pa kdaj poskusila s kakšno dieto, ampak se je nikoli nisem držala. Moji starši so vedno rekli: “Ite te je naredil in on ne dela napak.” Zato se nisem nikoli gledala v ogledalo in si govorila, da bi rada imela to ali da ne bi rada imela onega Včasih grem na sprehod zaradi zdray|a, ampak nisem ena tistih, ki telovadijo. Ne preštevam kalorij in prav tako ne jem ničesar posebnega. Tako sem bila vzgojena in mislim, da je zdravo.” Ogromne manekenke, ogromno denarja Tekmovanje za Miss Plus USA se je pričelo pred 12 leti. To je bilo prvo vsedržavno tekmovanje za obilne ženske. “Denar, ki ga lahko zaslužijo bolj okrogle manekenke kaže na povpraševanje za njimi,” pravi DeLores Pressley, osnovalec tekmovanja in lastnik agencije za modele močnejših postav Dimensions Plus, ki jejostitelj tekmovanja “Nekateri modeli računajo tudi do 10 tisoč dolarjev za eno prireditev. V New Yorku lahko zaslužijo tudi sto tisoče dolariev. Pred desetimi leti bi se temu ljudje še smejali.” Za Thomasa Doveija, direk-toija oddelka za manekenke močnejših postav pri agenciji Ford, je tekmovanje priložnost za lov za novimi talenti. Ford je pričel z oddelkom za manekenke močnejših postav pred 12 leti. Thomas zatrjuje, da se trg veča. Vendar pa je rekel, da je izmed 67 žensk, ki so se ta dan pojavile na prireditvi, videl le dve ali trj, iz katerih bi se dalo kaj narediti. “Ženskam močnejših postav še vedno ne ponujajo ekskluzivnih milijonskih pogodb za reklamiranje izdelkov za le-jrotičenje, ker družba za to še ni pripravljena,” pravi Thomas. “Vendar pa zastopamo Anno Nicole Smith, ki se je pojavila v reklami za kavbojke Guess in je bila izjemno usjrešna. Prodala je izdelek in imidž v veličastnem stilu.” In zmagovalka je... Pred začetkom prireditve za odrom narašča napetost. Postave so tesno prepasane, obrazi naličeni in dvojna oblačila - vsakdanja ter večerna obleka (kopalk ni) - doživita še zadnje jropravke. Tekmovalke vadijo kratke govore, saj se vse dobro zavedajo, da jim bodo sodniki prav tako pripisovali pomen glede na to, koliko so sposobne predstaviti pozitivno podobo o sebi. To tekmovanje je še po nečem drugačno od drugih: obilnejše manekenke zahtevajo tudi različno pripravo na tekmovanja, kar je hitro spoznala tudi šola za modele Barbizon. “Barbizon je s prvim tečajem za manekenke močnejših postav pnčel pred šestimi leti,” pravi Evelyn Mazzocoo, zelo okrogla nekdanja učenka Barbizona, ki pa je sedaj vaditeljica na tečaju in je prišla na prireditev navijati za eno svojih učenk. “Bila sem ena prvih, ki so se vpisale v to šolo, naš problem pa je bila zelo suha vaditeljica, ki nas ni mogla naučiti pravih korakov. Veste, ne moremo vrteti bokov in potiskati medenice naprej na enak način kot suha dekleta. Spominjam se, da je stopila na pisto in rekla: ’No, drage dame, kakorkoli že hodite, ne smete se prestopati tako, da bi lahko žirija med vašimi stegni zagledala svetlobo.’ Vse smo se zarežale in rekle: 'Ljubica, med našimi stegni že 30 let ni bilo videti svetlobe, tako so ogromna.’ Za manekenko z večjimi merami pride v poštev cel kup pravil, ko hodi po pisti. Vitka manekenka bo med hojo naprej potiskala boke, če pa to storimo me, potiskamo naprej le naše trebuhe. Vitko dekle bo med nojo prekrižalo noge, me pa tega ne moremo, ker je mesa preprosto preveč. Tako se moramo naučiti na drugačen način hoditi graciozno in se pri tem ne pozibavati.” V vnemi po lovoriki je majhen delež deklet investiral potrebnih 1200 dolaijev za vadbo v šoli za manekenke. 35-letna Freida Ouarles, poštna uslužbenka iz Indianapolisa pa si je izbrala drugačno strategijo: sklenila je več jesti. “Lani sem nosila oblačila številka 44 in zdelo se mi je, da nisem bila dovolj okrogla,” pravi. S Freido je kmalu po tekmovanju stopil v kontakt agent in je v tem trenutku tik pred podpisom pogodbe. “Tudi lani sem nastopila, ampak zdi se mi, da sem letos imela boljšo možnost za zmago. Kot kaže sem si res dovolj vroče želela zmagati, da sem se še zredila Ampak saj se Bolj okrogla pravzaprav počutim bolje. Vec samozavesti imam, to je moj pravi jaz.” Pridobivati kilograme je zanjo pomenilo, da si je dovolila jesti meso, čokolado, sladoled in vrečo sladkarij na dan. “Odpovedala sem se telovadbi,” pravi. “Včasih sem telovadila trikrat na teden, sedaj pa nisem telovadila že pet mesecev. Prav gotovo pa drži, da se je zrediti dosti lažje kot shujšati.” Vendar pia je na koncu zmagala Vanessa Murphy - in to brez vadbe, pasu za oblikovanje postave ali posebnih pre; hrambenih tehnik. Dobila je tisoč dolarjev denarne nagrade, križarjenje po Karibih in celo garderobo oblek. Sodnikom je bila preprosto všeč njena samozavest Vendar pa samozavest ne prinese vedno tudi pogodbe. Lanskoletna zmagovalka Bndget Winton ni po tekmovanju podpisala nobene pogodbe. “Veliko hudi me je ogledovalo,’” pravi 32-letna Bridget, sicer lastnica lepotilnega salona, ki nosi oblačila številka 4o. “Vendar pa ni bilo iz vsega skupaj nič. Pravzaprav pa mi je bilo vseeno. Sodelovala sem na paradah, mocfriih revijah, motivacijskih delavnicah in veliko delala z otroci. Veliko je okroglih deklet, ki potrebujejo podporo. Treba jim je povedati, da ni treba dobiti anoreksije, da te ima lahko nekdo rad.” TALIJA M- ZA MIR V SVETU Z ZDRAVIMI DRUŽINSKIMI ODNOSI V Celjskem domu je Slovensko družinsko društvo za mir in združitev v svetu skupaj s Slovenskim ženskim društvom za mir v svetu 29. junija organiziralo družinski praznik Blagoslov ’97, na katerem so pari obnovili poročne zaobljube. Slovensko družinsko društvo za mir in združitev v svetu je podružnica Družinske federacije za mir v svetu, ki sta jo 30. julija 1996 v Washingtonu ustanovila zakonca Sun Myung Moon in dr. Hak Ja Han Moon. Svetovnemu ustanovnemu zbom so takrat prisostvovali bivši in sedanji svetovni voditelji s področja religije, politike in znanosti, kot sta nekdanj predsednika ZDA Gerald Ford in George Bush ter nekdanji ministrski predsednik VB Edvvard Heath. Družinska federacija za mir v svetu je svetovna medverska nestrankarska organizacija, ki sodeluje tudi z drugimi državnimi in svetovnimi ustanovami katerih namen je reševati probleme, izvirajoče iz propadajočih družinskih vrednot. Svoje podružnice ima že v 185 državah, kot že rečeno pa je v Sloveniji njena podružnica imenovana Slovensko družinsko društvo za mir in združitev v svetu. Slovenska podružnica je bila ustanovljena 18. oktobra v Ljubljani, ustanovitvenega zbora pa se je udeležilo več kot 600 udeležencev, med katerimi so bili tudi predstavniki s področja politike, znanosti, zdravstva, religije, kulture in umetnosti. Slovensko družinsko društvo za mir in združitev v svetu želi spodbujati razvoj zdravih družin, v katerih so ljudem privzgojene pravilne vrednote; nadalje poudarjajo cogovomost staršev za skrb in zaščito otrok, pa tudi odgovornost moža in žene za ohranitev zvestobe v zakonu, nenazadnje pa so si za nalogo zastavili reševati tudi socialne in druge probleme. Društvo v ta namen pripravka predavanja in izobraževalne seminarje, vzgojne in svetovalne programe, kulturne prireditve in družinska praznovanja, izdaja pa tudi različne publikacije in se trudi svojo dejavnost predstavljati v čimveč medijih. Pri pripravi Blagoslova ’97 v Celjskem domu pa je sodelovalo tudi Slovensko žensko društvo za mir v svetu,, ki je podružnica svetovne organizacije Zenska federacija za mir v svetu. Namen te organizacije je vrniti resnično ljubezen in mir v propadajoče družine, Slovensko žensko društvo za mir v svetu, v okviru katerega že tretje leto deluje tudi deset japionskih prostovoljk, pa organizira številne dobrodelne projehte, seminarje in predavanja na temo družinskih odnosov ter mednarodna posestrenja, prireja pa tudi srečanja mednarodne kulturne izmenjave. Slovensko društvo za mir in združitev v svetu Novosadska 8 1000 Ljubljana tel: 061! 142-30-78 Cilj Svetovnega družinskega festivala ^ (imenovanega tudi Blagoslov), ki se bo letos odvijal 29. novembra na stadionu J.F. Kennedy v ameriškem Washingtonu DC, je posredovati poslanico miru skozi resnične družine, proslavitev družine in vrnitev prave vrednosti zakonu. Leta 1961, ko se je prireditev Blagoslov pričela, se jo je udeležilo 36 parov, letos pa naj bi povezali že 3,6 milijona parov. D. S. Se vam je zlomil noht? Ste slabe volje? Pogrešate razburljivost? Vas zebe v noge? Rešitev je... Seveda se je - tako kot vse v življenju - začelo zelo nedolžno. Ležal sem v prijetno topli postelji v hotelu, grizljal kekse in Prebiral reklamno gradivo bovških turističnih delavcev. Bralo Se je skoraj pravljično: Canyoning - spuščamo se peš skozi °zke tesni, skačemo preko malih slapov v kristalne tolmune, dričamo po naravnih toboganih, premagujemo večje slapove s Pomočjo vrvi...Na zabaven način spoznavamo tisočletno delo oarave. 0 Je bilo za prvi maj, ko sva s sinom Presmučala še zasneženo Mojstrovko ^ prekolesarila doline pod Mangrtom. ““a sva utrujena in potrebna počitka, ^rnpak nekoč, sem v si rekel, bom pa el na canyoning.Če znam plezati Pf^gor, bo šlo pa dol po vodi še lažje. Nerodno pri željah je samo to, da se ^ih uresničijo in to še prehitro... Dodiča Klemen in Matej Uresničitev je prišla v podobi urednika popisa, Id ga pravkar držite v rokah. agovoril me je, da sem se pridružil rjjihovi četici sodelavcev, ki nas druži ahna ljubezen do vode, mokrote in Prevrnjenih čolnov. Dandanes znamo e držati veslo in ne zahtevamo več suhih neoprenskih oblek tako kot Prvikrat. Ko smo torej v soboto krenili proti Bovcu je lilo kot iz škafa, nam pa je igralo srce: pri vodnih športih je skoraj vseeno s katere strani te zaliva voda. V soški dolini se je že kazalo sonce, ko nas je v roke dobil David Zorč (Šport Activ) in nas solidno preoblekel v nekakšne dvoživke s čeladami. Ker je videl, da smo dobro razpoloženi, nas je poizkusil uravnotežiti z videofilmom o canyoningu. Ogled smo hvaležno odklonili in si tako podaljšali dobro voljo za eno uro. Za nas so izbrali potok Sušeč, ki je baje najbolj turističen (Opomba: Tudi turisti niso več, kar so bili. Vsekakor tu niso mišljene tete s trhlimi nogami in strici s protezami). Naša vodiča sta bila Klemen in Matej, mlada fanta s čvrsto psihološko strukturo in dobro taktiko. Zagnala sta se v breg kot da bo vode zmanjkalo in zelo malo odgovarjala na naše komentaije kot so bili: tu prek ni možno, tu bomo šli okoli, nevarno, spolzko itd. Ko smo prispeli do vrhnjega tolmuna, smo se potunkali v vodo (brez neoprena toplo odsvetujemo) in bili deležni prve mokre pridige v življenju. Narava je iz Sušca naredila pravo učilnico, vse gre od majhnega k velikemu in od lažjega k težjemu. Ves čas pa je mokro. Najprej so tolmuni majhni in plitki, nato pa globoki in vrtinčasti, prvi slapovi so še podobni otroškemu toboganu, zadnji pa so že nekakšne pasti podvodnega moža. Najprej smo Utrujen junak razmišlja: "Ali je bilo to res potrebno?" Odgovor: "Seveda!” se spuscali po zadnji plati, nato hrbtno, pa po trebuhu, skakali v tolmune, plezali po skalah. Višina skokov in globina tolmunov se je počasi večala in zadeva ni bila več čista zabava. Pridružila se je rahla skrb za naše bedno življenje... Ko smo se spustili skozi nekakšen preduh v globino, kjer je klokotala temna voda , sem se resno vprašal, če je vse to RES potrebno. Ali se ne bi kazalo umakniti po stezi? Vodiča sta vztrajala in poskakali smo v tolmun, ki nas je najprej pogoltnil in nato izpljunil na nasedlo deblo. Bilo je rafting. Seveda nismo bili edini. Številne ekipe Slovencev so se spremenile v čolnarje in so podoživljale stare čase, ko so predniki še splavarili po velikih spomladanskih vodah. No, z gumijastim raftom in spretnim krmarjem na krmi je precej lažje in udobneje kot na lesenih deskah. Tudi ta spust se lepo preliva od lažjega k težjemu, ves čas pa drsiš po zeleno modri Soči, ki je tekoča kraljica Slovenije. Brzice so ravno prav hitre in divje, da ni dolgočasno, občasni padci v vodo pa v glavnem neškodljivi. Raft pluje v varen pristan, a mi bi se še pluli po Soči. šokantno in noro. Odtrgano. Vendar je sledil še veliki finale. Zadnji slap, ki z globine 12 metrov pada navpično po zlizani skali v podnožje polno vode. Tu ti ne preostane drugega kot da verjameš, da je spust možen, prekrižaš roke, pokličeš angele varuhe za spremstvo in ... za nekaj dolgih sekund pozabiš kdo si in kako se pišeš. Nimaš več problemov. Ne veš več, da ti je počil noht. Ne zebe te v noge. Ko priletiš v tolmun in izplavaš iz njega, ti je kristalno jasno: preživel sem! Juhej! Za menoj je res enkratna avantura! Naslednji dan, ko se je nivo adrenalina že nekoliko znižal in mi lasje niso več stali pokonci, smo se dogovorili za Izjema je bil padec našega krmarja s čolna in nekaj dolgih sekund smo debelo gledali, kam plove naša barka. Spust ima tri stopnje: najprej je David v čolnu stal in se šalil, potem je sedel , nato pa si je poveznil čelado na glavo. Sicer pa ima čelada pri raftu glavno vlogo takrat, ko čoln nosiš do avtomobila. Na tri- štiri si ekipa zavihti gumenjak na glave. Tisti, ki so majhne postave so takrat v odločni prednosti in izkoristijo hojo v senci velikih, ki se krivijo pod težo bremena. Ampak mokri smo bili pa vsi enako. Najbolj glasen pa je Trigon. DREVO ZIVUENA -Yucca elephantipes —:--------------- Svetloba: Dobro uspe CmUČA8M Polzela tel: 720 319 El Velikost: Je precej majhna rastlina, listna roža meri 25 cm v premeru. Visoka je od 15 do 120 cm. Hitrost rasti: So precej počasne rasti, na leto zrastejo od 15 do 30 cm. Čas cvetenja: Ponavadi cvetijo le, če so na prostem ali v rastlinjaku. Vonj: Nimajo vonja. ispevajo le, če imajo obilo svetlobe. Poleti jih postavimo na prosto. Temperatura: Pozimi ne smejo biti v pretoplih prostorih, najustreznejša temperatura je med 7 - 12_C. Poleti so najprimernejše običajne sobne temperature ali sončna mesta na prostem. Zalivanje: Poleti jo moramo obilno zalivati, zadostuje 2- do 3-krat na teden. Pozimi pa zalivamo enkrat na 10 dni. Gnojenje: Poleti dodajamo vodi za zalivanje tekoče gnojilo vsak teden, in sicer pol merice. Vlaga: Poleti jih rosimo vsak teden, posebno če niso na prostem. Čiščenje: Liste obrišemo z vlažno krpo. Pri tem moramo ravnati pazljivo. Listnega loščila ne uporabljamo. Ozračje: Ne ustreza jim prevoče in presuho ozračje, še posebno ne v zimskem času, zato je bolje, če so v rastlinjaku kot v pretopli sobi. Presajanje: Ko so mlade, enkrat na leto. Po 3-4 letih samo odstranjujemo vrhnji sloj prsti in ga zamenjamo s svežim. Pri delu bodimo pazljivi. Rez: Ni potrebno drugega kot odstranjevati odmrle liste v spodnjem delu rastline. Razmnoževanje: Z delitvijo korenin, z zarodnimi poganjki ali z deli stebla v pospeševalniku. Za vse načine je pomlad najustreznejši čas. Za vkore-ninjcnje delov stebel je potrebna visoka temperatura, do 27_C. Če imajo dovolj zraka in pozimi niso v pretoplih prostorih, bodo uspevale več let. Posebnosti: Za gojenje dokaj enostavne rastlino, če imajo dovolj svetlobe. METRSKO BIAGOHpOZAMENTERIJ/BIODNI DODATKI X CeU,^kUDn n “K n in počen; ™>«/KVAU«*,° 7i P m0*oVoSpri»*<*» P f p % * - viskoze od 990 SIT dalje - viskoze vzorčaste in enobarvne - 1542 vrst gumbov - sukanci in zadrge od 49 SIT dalje - sifoni za bluze - svilene rute, svila, čipke - vzorčaste in enobarvne mikrofibre - podloge - nova kolekcija japonskih lanov Za svečane trenutke Vam nudimo hladne volne, poletne diolene in marokene. K 7i P IR 4 KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC S PRIJETNIM VZDUŠJEM LESNATA POTONIKA -Paeonia suffruticosa Domovina teh potonk je na Kitajskem in Japonskem, kjer imajo že tisočletno tradicijo. V E-vropo so z večjim številom sort prišle šele v sredini 19. stoletja S svojimi velikimi, raznobarvnimi in do 20 cm širokimi cvetovi, spadajo med najlepše spomladanske cvetoče grme. Občutljive so na pozno, zastajajočo vodo in večkratno presa-jevanje. Ko izbiramo prostor za posaditev lesnate potonike, ne smemo pozabiti na sledeče: 1. Prostor naj bo sončen in v zavetju. 2. Tla morajo biti propustna (voda ne sme zastajati) in bogata z humusom. 3. Rastlina mora imeti za nemoteno rast dovolj velik prostor. Lesnata potonka zraste v srednje visok grm (v višino 1,5-2 m in v širino skoraj ravno toliko). 4. Sadimo jo na stalno mesto, kjer bo lahko nemoteno rasla več deset let. Razmnožuje se s cepljenjem, zato je pomembno, da pride pri sajenju cepljeno mesto 5 - 6 cm pod površino zemlje. Prvo zimo po sajenju jo je potrebno zaščititi - zasujemo jo s šoto ali lubjem. Spomladi potem zastirko razgrnemo. Grm lahko zacveti že prvo leto, ni pa nujno, zato bodite nekoliko potrpežljivi. Gnojimo jo v avgustu po cvetenju, da s tem rastline dobijo hranila, ki so potrebna za cvetni nastavek v naslednjem lem. Za gnojenje je primeren preperel hlevski gnoj ali druga organska gnojila-Režemo jo po cvetenju in samo toliko, da odstranimo odcvetele cvetove. V deževnem vremenu je nevarnost, da se cvetoče veje pod težo vlažnih cvetov u-pognejo, zato je dobro, da jim naredimo primemo oporo. Kamenče 26/a, 3314 BRASLOVČE Boštjan Oštir s.p. Tel.: 063/726-025 in 726-414 X X Karmen Janc S.P. Vrbje 88 F, 3310 Žalec ^Tel. & fax: 063/716-020 FINE REZINE ^stavlne: ' temno krhko testo 280 g moke >00 g sladkorja ^00 g margarine 1 celo jajce 20 g kakava /2 zavitka pecilnega praška ' biskvit 4 jajca 1® g sladkoija v prahu ® g gladke moke ' krema k litra mleka 2 žlice ostre moke 2 jajci zavitek vanilin sladkoija 2® g margarine 2® g sladkoija v prahu ' preliv 1® g čokolade 1 velika žlica margarine ^ajprej napravimo temno krho testo. Moko, sladkor, na manjše kose parezano margarino, celo jajce, kakav ln pecilni prašek pregnetemo v Sladko zmes, razvaljamo in oblikuje-mo v dve enako veliki plošči, ki ju Pečemo v rahlo namaščenem ne prevelikem pekaču na 180°C približno 30 minut. pripravljamo biskvit, najprej ločijo beljake jajc od rumenjakov in iz beljakov napravimo sneg, ki mu šele Potem primešamo rumenjake, slad-10IV prahu in moko. Prav tako na 1® C biskvit, ki naj bo enako velik kot plošči temnega krhkega testa, Pečemo 20-30 minut. Ičremo pripravimo tako, da naprej zmešamo mleko, moko, jajca in vanilin sladkor, to zmes skuhamo in ohladimo, šele potem pa vanjo stepemo margarino in sladkor v Rrahu. Čokoladni preliv naredimo iz čoko-laoe, ki jo skupaj z žlico margarine stopimo nad paro. recivo naj bo pripravljeno tako: na "To pekača položimo eno od dveh Plošč temnega krhkega testa, ki jo Premažemo s polovico kreme, na katero položimo ploščo bikvita. Bis-Kvh premažemo z ostankom kreme, "anjo položimo še drugo ploščo temnega krhkega testa in jo pre-"jemo z vročim čokoladnim pre-hvom. pecivo ^za nekaj časa postavimo v Dober tek! OPTIKE LASTNA PROIZVODNJA DIOPTKLISKIIf IN SONČNIH OČALI POSLOVALNICA CELJE 0631 484-690 POSLOVALNICA LJUBLJANA 061/ 1319-404 POSLOVALNICA KOPER 066/ 24-665 POSLOVALNICA LEVEC 0631 472-119 AVTOR: TOMAŽ MAHKO- VIC NOVOZE- LANDSKI DOMAČINI OSEBNI RAZVOJ, ONTO- GENIJA VRSTA TANKE MORSKE ŽIVALI IGRALKA RINA IME ČRKE K SINJSKA VITEŠKA IGRA AMER SOPRA- NISTKA (BEVERLV) TV REALIZATOR VODNIK OSNOVA ZA LINOREZ EDEN NAJSTAR. LAT. PESNIKOV 1 OD 1 DO 29 SLOV. PRE- GOVOR GOROV. NA SINAJSKEM POL OTOKU 2 SLOV. PESNICA (MAJDA) 3 ► 8 16 SRKA- NJE SLOV. ŠAHOVSKA MOJSTRICA 28 \27 9 IGRALEC HOLM STARO- ŽIDOV. KRAU 13 SL.SOPRA- NISTKA ONDINA... KLASINC IZDELAVA KLONOV 4 4 ČASOVNI TERMIN SLOV. PISAT EU (VITAN) 5 VEČ OJ KAR SE OPLESKA 17 GRŠKA BOGIN- JA ZMAGE ŽELATINA IZ ALG TERME V ČRNI GORI 3 GLAVNA ZAČIMBA OBLAST POD IMAMOM 6 UNESEK \ SPREMUEVALCI BOGA EROSA 7 SLOV. SKLADATE U (OSKAR) NERE- SNICA KRAJ PRI UUBUANI TVAR, A' (A TERU A VEDA 0 VINIH ALEKSANDER DOV-ŽENKO STANI- SLAV NEU- MANN PODLANKA ENOGRB. VELBLODA 8 u ČISTA TEŽA BLAGA DALMA- TINSKO ŽENSKO IME 7 MESTO V KANADI ŠOLSKE DESKE 2 NAŠ VIOLI- NIST (IGOR) 10 29 ALTANA VIKTORI- JA (UUBK.) 14 KRAJ PRI TRSTU 9 10 VAROVALNA NAPRAVA PRI E LEK NAPE U A VI 18 5 VESPI PODOBEN MOTO- CIKEL KARLA BULO- VEC STARA MATI V MEŠČ. OKOUU 26 SLOV. BIOLOG, RA 71 S KUJ F MALO ŠOLSKA KAZEN 11 12 12 n ) FAVNO R.I (JOŽE, 129) TUL ZA PUŠČICE (REDKO) PRESTOJ-NIK SAMOSTANA NAPOVE- DOVALKA KOROŠEC BOUTI- QUE 25 21 14 1 SPONE 6 L. PRITOK DONAVE SOSED. ČRKI FR. KNJIŽEVNIK (BORIS) PRITR-DILNICA DOLOČITEV STAVBNEGA PROSTORA 23 EDINA HČI 22 20 DAUŠE ČAS OBDOBJE 24 POL- DRAG KAMEN 15 RADIJ GRŠKA BOGINJA JUTR. ZARJE 19 Po poletno obutev v prodajalno 1. nagrada: bon 3000 SIT - Borovo, 2. nagrada: Pyro Picknick Grili - KZ Parižlje. Rešitev pošljite na naslov SARSA d.o.o., P.P 27,3310 Žalec, do 10.8.1997. GLAS 58/1997 RAZVEDRILO 27 iii |ii i mni ■■>11 i 5AVIMJ5KC VE5ELJAK VPRAŠANJA KAR TAKO 1 Je gostota morske vode enaka na površju in v velikih globinah? 2. Je ves polotok Jylland dansko ozemlje? 3. Ima Brazilija dolgo skupno mejo s Čilom? 4. Nauk, ki preučuje telesni in duševni razvoj otroka, ter nauk o nastanku in fizikalnih, kemičnih ter bioloških lastnostih tal, sta homonima, torej zvenita enako. Kako? 5. Kdo so bili prekleti pesniki? 6. Je rozeta, veliko okroglo okno na pročelju mnogih cerkva, ena najznačilnejših prvin renesančne arhitekture? 7. Kakšne narodnosti je bil ustanovitelj organizacije Rdečega križa? Odgovori: 1-Ne, gostota se z globino veča. 2. Ne, južni del spada k Nemčiji. 3. Ne, sploh je nima. 4. Pedologija. 5. Francoski pesniki Mallarme, Rimbaud in Verlaine. 6. Ne, značilna je za romanski in gotski slog, renesančnih pa je zelo malo. 7. Bilje Švicar Henri Dunant. OBLJUBA Nekdo je kupil konjiča na semnju. Ko je odjahal domov, se je stemnilo, začelo seje bliskati, huda nevihta je prišla. Brž je obljubil mož, da bo prodal konja in ves znesek podaril v dobre namene, če bo prišel zdrav iz nevihte. Res seje zjasnilo - in ni ožje držal besedo: vrnil seje nagradna križanka Nagrajenec iz številke 56: 1. nagrada - Bon Borovo Martin Pravdič Kidričeva 3, 3310Žalec GESLO: MAJSKI HROŠČ NAGRAJENEC PREVZAME NAGRADO V UREDNIŠTVU. GLAS SAVINJSKE, ŠLANDROV TRG 20, 3310ŽALEC Rok za prevzem nagrade je 30 dni. na semenj, kupil ondi kokoš in povedal ljudem, da prodaja konja. A pristavil je, da samega konja ne proda, ampak tudi kokoš zraven. No, koliko pa hočete za oboje? Za konja en dinar, za kokoš pet tisoč dinarjev, seje odrezal možak. DOKAZ Profesor Mikic: Zdi se mi, da namerava kolega Mukič postati na vsak način vegetarijanec. Profesor Makič: Seveda! Saj se je že preselil iz Mesarske ulice na Sadjarski trg. Dobro premisli, Franc! To je edini vodovodni inštalater daleč naokoli! ANEKDOTE: SE GA NE TIČE Belgijski kardinal in domoljub Desire Mercier (1851-1926)je rad navajal tale dogodek s področja svojega verskega delovanja: Med pridigo v neki podeželski župniji so začeli jokati vsi razen enega. Nekdo gaje vprašal: Kaj pa ti?...Nič nejočeš? Jaz? Zakaj? Saj nisem iz te župnije! MUZEJSKO PISMO Angleški feldmaršal Bernard Law Montgomery (1887-1976), kije imel zelo nečitljivo pisavo, je obiskal Dvorano afriških spominov v londonskem muzeju. Nenadoma je obstal pred vitrino in strogo vprašal muzejskega uradnika: Kako pa je prišel ta list semkaj? Sir, to je vendar vaš načrt napada na Tobruk! Smešno! Kakšen načrt neki! To je pismo moji ženi, ne pa načrt _________napada. FILMSKI PROGRAM ZA KINO ŽALEC petek, 18.7.1997, ob 20.00 TISTEGA ČAROBNEGA DNE (romantična komedija) sobota, 19.7.1997, ob 20.00 SVETNIK (avanturistični spektakel), ob 2215 ZADNJI PREŽIVELI (kriminalka) nedelja, 20.7.1997, ob 18.00 SVETNIK (avanturistični spektakel), ob 20.15 ZADNJI PREŽIVELI (kriminalka) petek, 25.7.1997, ob 20.00 OUTSIDER (slovenski film) sobota, 26.7.1997. ob 20.00 MICHAEL (romantična komedija), ob 2200 ANACONDA (akcijski triler) nedelja, 27.7.1997, ob 18.00 ANACONDA (akcijski triler), ob 20.00 MICHAEL (romantična komedija) petek, 1.8.1997, ob 20.00 SLEEPERS (drama) sobota, 28.1997, ob 20.00 ANGLEŠKI PACIENT nedelja, 3.8.1997, ob mOO ANGLEŠKI PACIENT, ob 20.45 ANGLEŠKI PACIENT 8—10.1997 SPACE JAM (komedija), BREAKDOWN (psihološki triler), SHOWGIRLS (erotični spektakel) Od 1. do 3. avgusta bodo predvajali dramo SLEPPERS (Rober De Niro, Kevin Bacon, Vittorio Gassman, Dustin Hoffinan, Brad Pitt) in letošnji najboljši film ANGLEŠKI PACIENT (dobimik 9 oskapev). Program za avgust: ANGLEŠKI PACIENT, SLEPPERS, SPACE JAM, SVETLOBA MARS NAPADA ROMEO IN JULUA ZELO OSEBNO, UMOR V BEIi HIŠI. CELJSKI** KINEMATOGRAFI* UMOR V BELI HIŠI (Murder at 1600), psihološka kriminalka Režija: Dvvight Little; vloge: Wesley Snipes, Diane Lane, Daniel Benzali (Na programu do 23.7.) PLAČANEC (Grosse Point Blank), črna romantična komedija Režija: George Armitage; Vloge: John Cusack, Minnie Driver, Dlan Aykroyd (Na programu od 17.7.) TRK (Crash), erotična drama Režija: David Cronenberg; Vloge: James Spader, Holly Hunter, Rosarma Arguette (Na programu od 17.7.) SUŽNJA LJUBEZNI (Assicted to Love), romantična komedija Režija: Griffin Dunne; Vloge: Meg Rvan, Matthevv Broderick, Kelly Preston (Na programu od 24.7.) NA VRAT NA NOS (Fools Rush In), romantična komedija Režija: Andy Tennant; Vbgp: Matthevv Perry, Salma Hayek, Jon Tenney (Na programu od 31.7.) SANJSKO MOŠTVO (Double Team), akcija Režija: Tsui Hank; Vloge: Jean Claude Van Damme, Dennis Rodman, Mickey Rourke (Na programu od 31.7.) BATMAN IN ROBIN (Batman and Robin), avanturistični speklakel Režija: Joel Schumacher; Vloge: George Clooney, Chris 0’Donnell, Alicia Silverstone, Arnold Schvvareenegggr, Uma Thurman (Na programu od 7.8.) RELIKVIJA (Relie), grozljivka Režija: Peter Hyams; Vloge: Penelope Ann Miller, Tom Sizemore, Linda Hunt (Na programu od 7.8.) VRAT NOS, impluzivna ljubezenska zgodba Kaj če bi se zgodilo, da bi morali zaradi ljubezni svojega življenja spremeniti način življenja, kakršnega imate radi? Aex je poštirkan, čustveno zavrt poslovnež iz Manhattna. Isabel je ognjevita Američanka mehiškega porekla, ki verjame v moč usode. Nobeden od njiju si ni mogel predstavljati, kam ju bo pripeljala ena sama strastna noč, kajti v dogajanje so se vpletla muhasta naključja. Ko se Aex in Isabel ponovno srečata čez tri mesece, je ona noseča. Odločita se za poroko. Z Manhattna do Las Vegasa je sicer dolga pot, a Aexu se sčasoma začne svitati, da jo je vredno prepotovati. SANJSKO MOŠTVO Čeprav je najboljši v boju zoper teroriste, želi Jack izpreči iz vohunske igre. A ravno na sovji zadnji nalogi zgreši tarčo - nevarnega, skrivnostnega terorista Stavrosa - in v delčku sekunde izgubi vse. Prebudi se v Koloniji, možganskem trustu za vohune, ki so prenevarni, da bi vandrali po svetu, a obenem preveč dragoceni, da bi se jih odkrižali kljub temu, da so jim naloge spodletele. Tarča Stavrosovega smrtnonostnega maščevanja postaneta Jackova žena in še nerojeni sin. Le en mož obstaja, ki bi Jacka lahko zopet vpeljal v igro._____ ZfKUNKfflll f 7 POGONIK PRI LITIJU, petek, 27. in sobota, 28. junija 1997 . 'in Kulturno umetniško društvo # , ZGAGA iz Litije je priredilo letos drugi zgaga rock festival. Enako kakor lanski, na katerem je bilo več kot 4000 ljudi, je tudi letošnji trajal dva dni, na njem pa je nastopilo 32 skupin. Tretjino teh je izbral programski selektor Marjan Ogrinc izmed sedemdesetih neuveljavljenih, ki so se prijavile na razpis. Za obiskovalce je bilo zagotovljeno brezplačno parkiranje in kampiranje, poskrbljeno pa je bilo tudi za vse potrebe ljudi, ki so na festivalu preživeli dva dni. Prvi večer sta zaključila nastopa poljska skupina KUD IDI-JOTI (to je bil njihov edini letošnji koncert v Sloveniji pred izidom nove plošče jeseni) in PETER LOVŠIN z njegovimi KRIŽARJI; drugi večer in konec festivala pa je kronala skupina PARTIBREJKERS, ki je najbolj zaslužna za uveljavljanje tovrstne rock glasbe na celotnem področju bivše skupne države. Temeljni poudarek festivala je ostal na predstavljanju najboljših slovenskih rock skupin, od katerih so nastopile HICET NUNC, DICKY B. HARDY, DISCO KINGS, RHYTHM THIEVES, METROPOLIS, DELAWARE, MINUSI in PRIDIGARJI, ki so bili meni osebno poleg METROPOLIS izstopajoči na festivalu. S Hrvaške so nastopili ULIČNI, BAMBI MOLE-STERS, DISTORZIJA in MLINSKI KAMEN, jugoslovanske barve pa sta zastopali skupini GOBLINI, ki je mesec pred festivalom uspešno zaključila osemdnevno turnejo po Sloveniji in DUKELE, ki je prav tako nedavno odigrala tri izvrstne koncerte pri nas. Vstopnice so bile v predprodaji v trgovinah s ploščami, po klubih in v pisarnah študentskih klubov, lahko pa ste jih naročili tudi po telefonu. Dvodnevne so bile v predprodaji 4.500,00 SIT, na dan festivala po 6.000,00 SIT, kar je po mojem mišljenju malo preveč. V bližini prizorišča so na začasni postaji ZGAGA ustavljali tudi nekateri vlaki, mimo prizorišča pa je bil speljan enosmerni promet iz Metropolis: LEMY in CO. Kresnic v Litijo. Skratka bil je to mali slovenski WOODSTOCK, ki upam, da bo naslednje leto ponovljen. Gregor Čulk VROČIH i0 vEtEBLAGOVlV,Cl; ODDELEK TEHNIKE tuJE: ^ 1. D.J. Bobo^ ^ ^ World In Motion 2. No Mercy -My Promise 3. Richard Clayderman -Tango 4. Gloria Estefan -Abriendo Puentas 5. Tracy Chapman -New Beginning t DOMAČE: '• Majda Petan -Dajmo otroku roko 2. Pop Design -Nebo je žalostno 3. Moni -Jaz sem jaz 4. Miro Klinc -Velik špas 3. Vurberg 97 -Različni izvajalci - Skupina Botri je izdala svoj diskografski prvenec Vroča Hladna. Na plošči je devet skladb, ki so mešanica rocka, popa in funka. - V nedeljo, 20. julija, bo v dvorani Slovan na Kodeljevem ob 20. uri nastopila ameriška punk rock atrakcija NOFX. - Zasedba Sedmina je po dolgoletnem premoru izdala svojo tretjo ploščo Onkraj Reke. Duša in motor te akustične zasedbe je še vedno Veno Dolenc. - Od 11. julija do 17. avgusta bo na Bledu že sedmi Okarina folk festival. Med drugimi bodo nastopili tudi Vlado Kreslin, Orlek, Katice, Tolovaj Mataj, Beppe Oambetta, Deaf Sheppard in zvezde festivala Fairport Convcntion. - Skupina Faraoni bo 20. avgusta v Simonovem zalivu z velikim koncertom proslavila tridesetletnico delovanja. Posnetek koncerta si boste lahko ogledali na prvem programu nacionalne TV v oddaji Sobotna noč. HALO / ANITA NI NIKOLI FOTO ■Tit * prav tako bivšega Kameleona Vanje Valiča. Poleg naslovne Anita Ni Nikoli so na plošči še skladbe Greta, Gero-nimo, Najboljših Več Ni, Jimmy Hue, Zvezda, Dam Ti Jutra, ki so svojevrstne glasbene razglednice Kopra, Pirana, Izole in pripovedujejo zgodbe o njihovih bolj ali manj resničnih posebnežih ter izgubljeni mladosti. BRUCE SPRINGSTEEN / BORN TO RUN ERJCE OTNGSTEEN Skupina Halo je novo ime na slovenskem glasbenem prizorišču, za katerim se skrivajo že uveljavljeni primorski glasbeniki. Člani legendarnih Kameleonov Danilo Kocjančič, Jadran Ogrin in Tu-lio Furlanič so združili glasbene moči z Zdenkom Cotičem ter posneli ploščo Anita Ni Nikoli. Na plošči je deset avtorskih skladb melodičnega pop rocka in rjthmViFluesa z značilnim bluesovsko zahripanim vokalom Tulia Furlaniča in ubranim večglasnim petjem. Vsa besedila je prispeval Drago Mislej Mef, razen tun-kyjevsko obarvane Device, ki je delo Helena, tale Glas Savinjske je pa res od sile. Pošli jim poljubček, pa 005 verjetno lahko pela na njihovi novoletni zabavi. Brucea Springsteena so na začetku njegove glasbene poti razglašali za novega Boba Dylana in v njem videli bodočnost rocka. Veliki met mu je u-spel leta 1975 s ploščo Bom To Run, saj ga je velik prodajni uspeh uvrstil v prvo ligo ameriške zabavno glasbene industrije. Plošča prinaša kar nekaj uspešnic sredinskega rocka. Poleg naslovne Bom To Run so tu še skladbe Thunder Road, Tenth Avenue Freeze - Out, Backstreets in She’s The One. Glavna odlika, kot na vseh ostalih ploščah, je Springsteenovo energično, s čustvi nabito petje. Seveda pa n gre prezreti odličnih besedil, v katerih se poistoveti s poraženci iz samega dna družbene lestvice in pripoveduje strastne ljubezenske zgodbe, ki obsojene na propad izgorevajo v vročici dolgih poletnih noči. Čeprav Springsteen na Bom To Run ni najbolj prepričljiv in ne dosega svojih najboljših stvaritev, pa ostaja vse do danes takoj za ploščo Bom in the USA njegov komercialno najuspešnejši izdelek. VASJA VOLAVŠEK (s ......■O; NAJVEČJA IZBIRA CD plošč in kaset Stari trg 26, Velenje tel.: 063 862-520 \________ ___________/ I NOVOSTI - PRODIGV Kie fat of the land ■ CHICAGO ne heart of Chicago 67-97 - FOO FIGHTERS The colour of the shape - CITA Wibe - GARY MOORE Dark days in paradise - UB 40 Gms in the ghetto ll TOP TEN PRODAJALNE TOP MUSKI 01. PRODIGV - The fat of the land 02. BRAVO HITS VOL. 17 -Kompilacija 03. HANSON -Middle of notvhere 04. CITA - Wibe 05. TIC TAC TOE -Klappe die 2te 06. TONY BRAKTON - Secrets 07. GARV MOORE -Dark days in paradise 08. N’ sme - N’ Sync 09. 2 ALIVE - 2 Alive 10. CANDY DULFER -For the love ... Pri nakupu večjih količin popusti in ugodnosti za člane. VSE NOVOSTI IN NAŠO PONUDBO LAHKO POSLUŠATE VSAK PONEDELJEK OD 18.00 D018.30 URE NA FREKVENCI KOROŠKEGA RADIA (97,2 MHZ) ODPfFTO vsak dan od 12 do 19 ure, ssUsGfiai ndl @ dl® TŽS ca®, [( KONCERTI EROS RAMAZZOTTI sobota 2.8.97 - V/els karta 430 ATS U2 - sobota 16.8.97 - Dunaj karta Vprevoz 730 A TS TOP MUSIC-KVAUTETA, KI SE NE VIDI, AMPAK SUSII MALI OGLASI PRODAM Prodam otroški sedež za v avto. Telefon: 727-137. Prodam ua>enike za 1, 2, 3. in 4. letnik za program ekonomski tehnik (+ priročnike za maturo). Tel.: 063/714-671. Prodam tiskalnik Epson Lx 850, ohranjen, s traktoijem za neskončni papir za simbolično ceno 10.000,00 SrT, in grafično kartico Tridcnt 9440 s kontrolcrjem za 3.000,00 SIT. Tel.: 063/832-764. Prodam dvosobno stanovanje na Otoku v Celju, cena 53.000 DEM. M: 712-361 ali 711-938. /Aj} AVTO škorjanec PRODAJA RABLJENIH VOZIL Golf JXD 1.6 5 vrat, L 88, tdeč, 8.000 DEM Kia Sportage MRDi, L 95, 32OC0 km, modra, 31.000 DEM Kia Sephia GLX 1.6, L 95, m. turkizna, 16500 DEM Dida Niva 1.6, L 93, bela, 8300 DEM Marati 800, 1. 93, rdeč, 5.800 DEM Mercedes 25 D Avt, L 86, bel, 15.400 DEM Škoda Favorit 136L, 1. 90, beige, 3.900 DEM Posredniško: Opel Astra 1.7 TD Car, L 94, bela, 20.600 DEM Opel Astra 1.7 TD, L 94. 5 v, rdeča, 19500 DEM Opel Astra 1.7 DE 1. % bela, 15.600 DEM Informacije na telefon 063/412-245. M°center y©GI VEČJA MOTORNA KOLESA CAHTVA 125 SUPER CITY, L 93, 5.200 DEM CAGIVA ELEPHANT 900, modra, 16500 DEM HONDA 600 TRANS ALP, L 96, 10.900 DEM HONDA CB 400 N, L 80, 2400 VAMAHA EZR 1000, L 91, 8500 DEM VAMAHA TZR 125 R, L 91, 3.400 DEM VAMAHA XT 600 E 1. 91, 5.400 DEM KAWASAKI VN 800, klasik, nov, moder, 14.000 DEM Komisijsko prodajamo rabljena motoma kolesa Uredimo Kredit Sprdemamo naročila za motoma kolesa Kavvasaki L 97 in Honda 1. 97. čelade Shoei in Arai na zalogi. Možnost plačila na več čekov. Epuh Skotpion za Hondo CBR 900 RR, prodamo za 700 DEM. Izpuh Skorpio za Vamaho FZR 600 R, cena 650 DEM. Vilice up side-down za Katvasaki ZRX 400, cena 500 DEM. SKUTER PIAGGIO TVPHOON 50, moder, nov, prodamo. Uredimo kredit SKUTER VAMAHA 50 SPV, moder, nov, cena 3881 DEM. Uredimo kredit Informacije na telefon 063/853-471 ZALOGA RABLJENIH VOZIT AX CABAN 1.11, L 92, met. siva, 8500 DEM FIAT HPO 1.4 I, L 9/93, tdeč, 10500 DEM GOLF DIESEL L 98/12, bel 8.900 DEM GOLF 1.3 B, L 7/91, tdeč, 10.000 DEM HVUNDAI PONV 13 LS, L 91, met siv, 8200 DEM JUGO 55 SKALA POLI, 1. 4/91, rdeč, 2.900 DEM LANCIA 1.1 IE, L im, bela, 83)0 DEM MITSHUBISCHI LANCER 15 GLX, L 7/90, bel, 10500 DEM OPEL ASTRA 1.61 GL/5, L 6/92, rdeč, 14.950 DEM OPEL ASTRA 2.0, L 95, 23.900 DEM OPEL KADET 1.4 LSI, L 90, bel, 9.900 DEM OPEL KADET 1.6, 3 vrata, L 90, 9.900 DEM PASSAT karavan 1.8 L 92, metalik siva, 16500 DEM RENAULT TVVINGO, L 94, modra, 12200 DEM SUZUKI SWIFT 13 GS, L 91/92 rdeč, 8500 DEM SUBARU LEGACV 2.0 GL 1. 894, metal, dodatna oprema, 22.900 DEM SEAT CORDOBA 1.4 CLX L 95, rdeč, 15.900 DEM TOVOTA COROLLA 13 XL L 90, met siva, 9.900 DEM Informacije na tel.: 063/34-320 in 063/32-524. AVTCHHISA DREV ZALOGA RABLJENIH VOZEL AX CITROEN, m. siv, L 89, 6.600 DEfo CITROEN BX, rdeč, L 84, 3.400 DEM FORD FIESTA L 91, 7.800 DEM OPEL CORSA OTV, rdeč, L 91, 8.800 DEM R5 EXPRES, rdeč, 1. 89, 7.000 DEM ŠKODA PRAKTIK, bela, L 94, 6.800 DEM ŠKODA FAVORIT, zelena, L 92 5.400 DEM Registrirana vouila: GOLF 1.3 B, 1.92 10.400 DEM GOLF 1.6 D, L 90, 9.900 DEM VUGO 45, L 90, 2700 DEM CORDOBA 1.4 CLX, 15300 DEM IBIZA 1.6, L 94, 14.000 DEM Informacije na telefon: 063/707-365 in 063/707-395. Avtocenter Meh ZALOGA RABLJENIH VOZIL AUDI 80 1.6. L 91, reg. 5/98, 15500 DEM AUDI 100 20 E L 91, 19.000 DEM GOLF JXB 13, L 90, 9.000 DEM GOLF JXB 13, L 89, 8500 DEM GOLF dieseL 1. 90, 9.700 DEM GOLF SVNCRO 1.8 GL L 96, 2500 km, 26500 DEM Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in g|>ust^za^gotovino. Inforniadje na tel.: stigma 93 ZALOGA RABLJENIH VOZIL MAZDA 323F 1.6, L 90, metalno modra, 11.800 DEM VUGO 55, L 87, 1.100 DEM Možen kredit banke MAT DA Infotmacije na telefon 063/411-252 KOVINOTEHNA ZALOGA RABLJENIH VOZIL Alfa Romeo 90 20, L 87, 614.000.00 SIT Citroen AX 1.4D, L 89, 5V, temno rdeč, 500.000,00 SIT nora tsoort ELA, iia^DEM™10 ^ metalik’ lastnik> Hvundai Sonata 20, L 92 1300.000,00 sir Mitsubishi Galant 1.8, L 90, 1389505,00 Sit Opel Ometa 2.0i GL L 90, 1,0001)00,00 SIT Opel Vedra 1.6i GL L 92, 1359.750,00 SIT Renault Express 1.4, 1. 93, 14200 DEM Škoda Favorit 135 L L 91, 413.700,00 SIT Volkstvagen Passat CL 1.6, 1. 90, 1412000,00 SIT Zastava 83.10 tovorno, L 85, 441.000,00 SIT Wartbure 13, 1. 89, 246.183,00 SIT Informacije na telefon 063/432-807. ZALOGA VOZIL ALFA 33 13 S, L 87, 5500 DEM PEUGEOT, L 1297, 14.000 DEM ŠKODA FAVORIT, 1. 89, rdeča, 348.705,00 SIT ŠKODA FAVORIT L 91, bela, 441.000,1» SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 91, roza-bela, 464.000,00 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 92 rdeča, 644280,00 SIT ŠKODA FAVORIT L 93, rdeča, 765.000,00 SIT ŠKODA FAVORIT 1. 94, siva metal, 864.780,00 SIT ŠKODA FAVORIT L 94, met modra, 869.400,00 SIT ŠKODA FAVORIT L 94, temno modra, 854280,00 SIT ŠKODA FAVORIT L 94, siva metal, 892080,00 SIT ŠKODA FAVORIT GLX, L 93 730.000,00 SIT ŠKODA FAVORIT, L 93, 724500.00 SIT ŠKODA FAVORIT, 1. 94, 830.000,00 SIT VUGO 55, L 90, moder, klasik, 2500 DEM Informacije na telefon 063/861-570. AvtoCENTER MARGIT ZALOGA RABLJENIH VOZIL AX TRS, 5 vrat, L 90, rdeč, 6500 DEM DAEVVOO nco SX, nov, mi plačamo prvi obrok kredita namesto vas, ze od 10.990 DEM Kv°ABGX5T5<»b4EMlta’ isom'rŽLNEXIA ^ GL> nov’ 5 vrat’ 15.990 DEM DAIHATSU SHARADE L 90, 3 vrata, rdeč, 6.800 DEM FIAT REGATA 100 Sic, 4 vrata, L 87, modra, 4.000 DEM GOLF JGL 1.6 D, L 85, 3 vrata, bel, 5500 DEM GOLF JGL 1.6 D, L 83, 3 vrata, rdeč, 3500 DEM HONDA CRX 1.6, L 90, rdeča, 13.000 DEM HVUNDAI PONV 15 GLS, L 90, 4 vrata, met siv, 7300 DEM HVUNDAI PONV 15 GLS, 1 91, 4 vrata, met siv, 8.000 DEM HVUNDAI PONV 15 LSi, I 9495, metalik moder, 3 vrata, 11.000 DEM LANOS, nov, 4V, od 18.990 dalje MITSUBISHI COLT 13 Gli DAB, nov,^37000 SFE/mesečno SUPER MITSUBISHI LANCER 13 GLI DAB, rrovxl3J)00 STHnesečno SUPER MITSUBISHI PAJERO 25 TD GL VOUNG, nov, ugoden leasing OPEL FRONTERA 23 TD 1 94, bel 5 vrat 37.000 DEM R 4 GTL 1 87, bež, 1.400 DEM R 4 GTL L 88, tdeč, 1.900 DEM RENAULT CUO 1.4 RT, L 94, m. siv. 12.990 DEM R 19 SCHAMADE RT, 1. 93, bordo rdeč met, 13300 DEM SEAT TOLEDO 1.9 TD, 1 96, met moder, 24.000 DEM ŠKODA FAVORIT 135, 1 91, 5 vrat bela, 4300 DEM VW POLO 45, L 95, 3 vrata, bel, 15.000 DEM Zelo ugodna posojila in leasing Za vsa rabljena vozila popust na gotovino. Inf. na Polzela PEUGEOT TOB) ZALOGA RABLJENIH VOZIL Informacije na telefon 063/862-406. BREZPLAČNI MALI OGLAS Besedilo: Naslov: Tel.: GLAS 58/1997 IMM MALI OGLASI 'NTERNET ^■ ^PREDSTAVITE SE •-•.4-.. 4 -2r“^ % cAM INTERNETU! JI, a AA A. R A. M D Napredna računalniška hiša Aškerčeva 15 300(1 Celje tel.: 063 44 11 00 fax: 063 44 10 91 e-mail: MatejM@marand.si htlp:llww\v.ce.nmrand.si POKLIČITE AVTO FINEX vOZILA NA ZALOGI „ . ,------__________,________ohranjen, lastnik, 8958«),00 SIT ali 21-438,00/mesec SKL - Celje DAEWOO NEXIA GTX - salonsko ^0, 1. 97, 4000 km, klima, CZ, ES, 1 X2B, 1,905.654,00 SIT ali 45.602,00 MT/mesec SKL - Celje ESOORD 1,4 CLX, 1. 92. 697, ar®0 hm, modra met, 1,146.8001)0 SIT ^ 27.472,60 SITAnesečno SKL - Celje FORD ORION 1.4 CL, L 90, rdeč, 88000 km, reg. 69a 653.400,00 SIT ali 15.636,00 Sll/mesec R 5 ETVE, 1. 96, reg. 5/98, 7000 km, pivi lastnik, kot nov, 995S00 SIT ali 23.822,00/mesec SKL - Cfeljc SUZUKI SWIFT 13 GS. L 90, reg. 698, 99000 km, rdeč, 846300,00 SIT ali 20252,00/mesečno SKL - Celje ŠKODA 136, L 90, reg 7/98, 103000 km, rumena, 380.100,00 SIT SKL - Celje ZASTAVA SKALA 55, L 88, reg 7/98, 92000 km, rdeča, 175.730,00 SIT SKL -Celje S TV STUDIO FORMA SAVINJSKA TV Pečnikova 2, 3310 Žalec, tel.: 716-116, fax: 711-153 Vabljeni k ogledu: sreda, 16. julij, 1997 20..00 RISANKA 20.05 VIDEOMIN Glasbena oddaja z videospoti in novicami iz sveta glasbe. NAGRADNO VPRAŠANJE PIZZERUE GOLOBČEK 20.50 NASVETI - počitniška lekarna petek, 18. julij, 1997 20.00 TEDNIK 083 20.20 POLICIJSKO POROČILO 20.25 BORZNE NOVICE 20.30 RISANKA 20.35 GLASBENI INTERMEZZO 20.40 IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŽALEC posnetek z dne, 17.7.1997 Nedelja, 20. julij: ponovitev sredinega in petkovega sporeda ob lO."' Brezplačni mali oglasi: 063 715 - 011 ZASTAVA VUGO 45, L 90, reg 1/98, 75000 km, tdeča, 230.685,00 SIT^KL -Celje LADA SAMARA 1500 S, 5-V, 1. 96, reg. 7/97, 9300 km, bela, prvi lastnik, kot nova, 834.750,00 SIT SKL Dravograd R 4 GTL, 1. 88, reg. 10/97, 80000 km, modra, 191.100,(X) SIT SKL - Dravograd SUZUKI SAMURAI LX1E, 1. 90, odlično oh——~ SIT SKL ■ odlično ohraraen, pivi lastnik, 935.025,00 X - Dravograd ŠKODA 105 L L 88, nereg, 74000 km, 193.950,00 SIT SKL - Dravograd 1/482-011, Dravograd 0602/283^43. t---------------------------------- NAROČILNICA: Naročam-o GLAS Savinjshe: Q 12 mesecev - 25 številk 3.000 SIT Q 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT SfIRSfl d.o.o. Šlandrov trg 20 3310 Žalec tel.: 063 716-600 fax: 063 715-011 e-mail: sarsa (cisiol. net 11 ttp://www. s a rsa.si m AC LEVEC PONUDBA RABUENIH VOZIL Honda Prelude 20, L 94, 30500 DEM Mercedcz Benz E 220, L 93, popolna oprema, 40.000 DEM Mercedez Benz E 300 D, L 95, 75.000 DEM Marcedcz Benz tovorno vozilo 817 L L 94, 65.000 DEM Opel Omega 20i karavan, L 91, 12400 DEM je možen kredit NAJEM V najem oddam prostor 180 m2 za kakršnokoli dejavnost. Informacije na tel.: 063/472-034. & rrm Telefon: Podpis in žig: Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na spodnji naslov. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! SfIRSfl d.o.o. Šlandrov trg 20 3310 ŽALEC CITROEN JOŽE MURŠIČ s.p. SERVIS IN PRODAJA Žarova 7, VELENJE tel.: 063 856 852 AX S MAG E 1,4l s klimo, zaradi katere na daljnem vzhodu dobivajo vročino! MAGE 1,4i že za 15.990 DEM (A OPREMA: snjski menjalnik - brisalec zadnjega stekla )rema za radio - odbijači v barvi karoserije ijena stekla - pripiranje bočnih stekel zadnje steklo (samo 3 vrata) - zunanji vzvratni ogledali z ' centralno zaklepanje ročno nastavitvijo - električno pomikanje - zvočni opozorilnik prednjih stekel pozabljenih prižganih luči - klima naprava Celje - skladišče D-Per 131/1997 BLAGOVNICA t ^ | j 5000004269,58 COBISS s j j Ki wji> za gotovinsko plačilo! Ugodne cene kuhinjskih miz in stolov! mjv š m>yš mjjš Mmvš PRODAJA KOLES v Nazorjih! Market Nazarje Vam nudi nakup koles na 5 obrokov ali 5% gotovinski popust! Kupujmo v Savinji, to je naša trgovina! - LGM PRODAJNI CENTER LEVEC NUDI V MESECU JULIJU PDSEBND UGDDNE PUGDJE ZA PRODAJO . keramičnih ploščic 1 1 L - sanitarne keramike - kopalniške opreme V MESECU JULIJU IN AVGUSTU ŠE m® roiproir za »ilm in miLim OKNA IZ SERIJSKEGA PROGRAMA! Zelo ugodne cene in še 5% popust za gotovino! Obročno plačilo na čeke 5+1 brezobrestno! mm W® imjl OTM ^ HMMB] RL.in/OTSO.ffljOl Delovni čas od 7. do 19. ure! v 2 a me m si c