LETO XVII. — številka 85 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je-lenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIA JUD K&ANJ, sreda, 9. 11. !936 Cena tO pa: ali 40 starih dinarjev list Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltedtiik, in sicer cb cedah in sobotab ZA GORENJSKO O delu krajevnih skupnosti Jutri, v četrtek, 10. novembra, bo v Kranju 29. skupna seja obeh zborov skupščine občine Kranj. Na seji bodo razpravljali o poročilu o delu krajevnih skupnosti v 1.1965, o analizi dela zborov volivcev in o poročilu o poteku in rezultatih radiofotografske akcije. Sprejeli bodo tudi nekatere odloke. O seji bomo poročali v naslednjih številkah. A. Ž. Sveže sladkovodne ribe v prodajalni pri nebotičnika Primanjkljaj narašča Na prvem zasedanju nove skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj, ki je bila minulo soboto, so razpravljali o devetmesečnem obračunu sklada za zdravstveno zavarovanje. Do konca septembra so dohodki sklada zaostali za izdatki že za skoraj 6 milijonov novih dinarjev. O tem bodo v kratkem razpravljale tudi gorenjske občinske skupščine, ki naj bi predvsem zaščitile ustrezna stališča o odplačevanju anuitet za zdravstvene zavode, o financiranju preventivne zdravstvene dejavnosti in o združevanju manjših zdravstvenih zavodov." Na zasedanju so izvolili za predsednika skupščine Franca Korenčana iz Kranja in izrekli soglasje k sklepu sveta komunalnega zavoda, da se za direktorja imenuje Edgar Vončina, sedanji podpredsednik skupščine občine Kranj. Od 9. do 11. novembra bo v Mostar ju skupščina stalne konference mest Jugoslovanska mesta o krajevnih skupnostih Koreferat o programiranju in financiranju v krajevnih skupnostih Letošnja skupščina stalne konference mest Jugoslavije bo že šestnajsta po vrsti. Skupščina bo od 9. do 11. novembra v Mostarju. Na dnevnem redu je enajst točk, osrednji temi pa bosta: Mesto in vloga KS v našem družbenopolitičnem sistemu in Družbeno ekonomski vidiki koriščenja in urejevanja mestnega zemljišča. Uvodni referat bo imel predsednik stalne konference mest in predsednik občinske skupščine Titograd Aleksander Ra-dević. Koreferat o programiranju in financiranju v krajevnih skupnostih pa bo prebral predsednik občinske skupščine Kranj Martin Košir. Konferenci, ki je vsaki dve leti, bo prisostvovalo okrog tisoč delegatov. Iz Kranja pa se je bodo razen Koširja udeležili še Ivo Miklav-čič, Marjan Ropret in Vili Tomat. Tovariš Košir namerava na začetku koreferata dalj časa govoriti o programih krajevnih skupnosti. Lani so v kranjski občini vse krajevne skupnosti sprejele programe dela za letošnje leto. Teh je 37. V njih so obravnavana vsa področja družbenega življenja v KS. V lanskem letu so v njih največkrat obravnavali organizacijske in splošne zadeve, vprašanja s področja turizma, trgovine in gostinstva, komunalna vprašanja ter stanovanjska in kulturno-prosvetna vprašanja. Dosedanji programi so bili zelo konkretni, zato za njihovo sestavo ni potrebna strokovna pomoč. V prihodnje bo treba zagotoviti le, da bo pri sestavljanju programov sodelovalo čimveč občanov. Pri financiranju krajevnih skupnosti, o čemer bo prav tako govora v koreferatu, pa se opaža precejšen premik v pomembnosti virov financiranja. Medtem ko je bil ob ustanovitvi krajevnih skupnosti najbolj pomemben dohodek teh dotacij občine, se sedaj vse bolj uveljavljajo prispevki občanov in v zadnjem času tudi prispevki krajevnih organizacij. Tako znaša dotacija občine 890 tisoč N din, prispevki občanov za komunalno dejavnost 140 tisoč N din in prispevki za gradnjo šol 750 tisoč novih dinarjev. Vsa dosedanja praksa nam kaže, da je treba uveljaviti in izpolniti programiranje in sistem financiranja v krajevnih skupnostih, posebno v sedanjih spremenjenih družbenih in materialnih razmerah pri nas. A. Žalar Zopet o ljubljanski bolnišnici škofja Loka, ponedeljek, 7. novembra. Jutri bo v sejni dvorani občinske skupščine seja občinska zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Skofja Loka. Odborniki bodo poslušali poročilo o delu osnovnih, šol v občini v šolskem letu 1965/66 in o izvajanju programa socialnega varstva in zdravstva v letu 1966. Predvsem bo zanimiva razprava o novi pogodbi o izvajanju financiranja gradnje nove bolnišnice v Ljubljani, saj je znano, da prvotno predložene pogodbe na eni od prejšnjih sej niso potrdili zaradi nekaterih določil, s katerimi se odborniki niso strinjali. — pc Poplave na Gorenjskem Kranj: škode približno za poldrugo milijardo din Visoke vode, poplave, škode zaradi njih in stroški za zavarovanje proti poplavam postajajo pri nas vse bolj nekaj vsakdanjega, nič več nekaj posebnega, redkega, izrednega. Visoke vode niso več stvar, k! bi se je spominjali le najstarejši ljudje, ampak pojav, ki smo mu vse pogosteje priče. Dvoje hujših poplav lani in letos spet pred dnevi, konec prejšnjega tedna, je dokaz za to. Dokaz in opozorilo, da bo treba na* to tudi v prihodnje resno misliti, da se bo treba povsod resno pripraviti na morebitne nove poplave, da škode ne bo mogoče popravljati le za silo, le začasno, delno, ampak da bo predvsem treba storiti vse za preprečevanje škode, ne pa le za saniranje njenih posledic. V petek in soboto prejšnji teden so nas visoke vode, nalivi in poplave spet presenetili. Po dveh poplavah lani jeseni je to tretja v enem letu. To že niso več mačje solze, ampak resna nevarnost, ki — tako kaže — vse bolj grozi Gorenjski: Veliko denarja gre za odpravljanje posledic, veliko tistegn a> narja, ki bi ga sicer lahko porabili za kaj drugega. In to vsako leto, ali pa še večkrat vsako leto. Pa nas še ne izuči povsem. V radovljiški občini so že ugotovili, da je ceneje, narediti most, ki več velja in tudi več izdrži kot pa vsako leto popravljati ali delati novega lesenega. Ceneje je enkrat dobro in tudi drago narediti kot pa večkrat z malo dew"a in slabo, le za silo. Ceneje — če gledamo le denar; če ia upoštevamo še nevarnosti, ki grozijo ob tem ljudem, njihovemu zdravju in življenju, pa ceneje sploh. In nujno. Naža dolžnost je, da zavarujemo ljudi pred podobnimi poplavami, ki — kdo ve!? — lahko nekega dne postanejo tudi katastro-falne. Ni nujno za katastrofo, da voda toliko naraste, da bi uničila življenja; dovolj je le okužba vode, epidemija in smrti so tu. Tako sem razmišljal na sestanku štaba za elementarne nesreče kranjske občine, ki je bil v ponedeljek in kjer so govorili o posledicah poplav v kranjski občini in o tem, kako je reševanje potekalo, kako ni bilo vse najbolj na mestu, kako se niso spoštovali in uresničevali sklepi, sprejeti na sestanku istega štaba pred letom dni, po lanskih poplavah. »Tri poplave v enem letu morajo naše načrte preusmeriti v to, ali je področje kranjskega industrijskega bazena ob Savi primerno za kakšne nove gradnje ali zemljišča, ki so stalno poplavljena, če je le večja voda, še lahko služijo za stanovanja, ali ne bi kazalo res dobro utrditi obrežja, zgraditi nasipe, ki bodo vzdržali, ne pa na hitro z buldožerjem nasuti nekaj zemlje, potem pa leto dni čakati, da se nesreča ponovi. Poudarjam, da od lanskih jesenskih poplav nismo naredili tistega, kar bi bilo potrebne in za kar smo se dogovorili!« Tako je — med drugim — po- (Nadalj. na 12. str.) SAVA PORUŠILA MOST — Narasla Sava je konec prejšnjega tedna porušila najprej del jezu na Savi v Kranju, potem pa še most, ki je povezoval Savski log z desnim savskim bregom pri Tekstilindusu — Foto Perdan Jesenice Prostovoljna gasilska četa Jesenice mesto je bila še vedno v pripravljenosti. Možje, utrujeni po hudi noči, so počivali v dvorani. Našla sva poveljnika čete Stanka Tram-teta in ga zaprosila za nekaj besed. »Tajništvo za notranje zadeve nas je v petek ob 8. uri zjutraj obvestilo, da je voda vdrla v hišo številka 2 v Prešernovi ulici. To je bil začetek. Takoj smo odšli tja, kjer smo črpali vodo dve uri. Potem smo do noči reševali Žvagnov most in most na Hrušici. Ko se je stemnilo smo odšli, ker nismo več videli. Ponoči ju je voda pretrgala. Ob šestih zvečer smo odšli reševat v naselje v uli- | ci heroja Matije Vcrdnika. j Veda v stanovanjih je bila visoka skoro en meter. Ne- ! kai otrok in mater smo pre- ' selili v dom pod Golico, j opremo pa smo zvozili v gasilski dom. Tu je bilo najbrž najhuje. Z reševanjem smo končali okrog enajstih ponoči, nakar sigo takoj odšli v Zdravstveni dom, kjer smo do enih črpali vodo iz kletnih prostorov. Od takrat naprej pa smo v pripravljenosti.« Ko nama je to povedal, je bila ura devet. V domu sva našla tudi Huseina Dindiča, zaposlenega v Železarni, ki mu je voda poplavila stanovanje ob pol petih in mu odnesla šest kubičnih metrov drv. Odpeljala sva se po dolini navzgor proti Mojstrani in naprej. Pobočja na obeh straneh Save Dolinke so bila razorana. Narasli studenci in potoki so nanosili v dolino na stotine kubikov kamenja in blata. Povsod sva videla podrta drevesa, travnike in njive pokrite s peskom in ka- menjem, mostovi so bili podrti ali hudo poškodovani, na posameznih krajih pa je voda še vedno tekla čez cesto. Prišla sva do Belce. Cesta pri mostu, ki so ga naredili 1953. leta, je bila pretrpana. Tu bi prejšnji dan med peto in šesto uro popoldan skoro prišlo do hude nesreče. Voda je spodkopala nasip pred mostom, tako da je ostala samo tenka plast asfaltne prevleke. To pa je na srečo opazil šofer avtobusnega podjetja Ljubljana Transport 'Franc Pungeršek, ki stanuje tik pred mostom. Stekel je ven in v zadnjem trenutku, meter pred spodkopano cesto, ustavil avtobus poln potnikov in takoj začel usmerjati promet. Kljub temu je nekdo od potnikov hotel priti preko. Vendar pa se je tenka asfaltna plast pod njim vdrla in je padel približno tri metre globoko v naraslo Belco. V zadnjem hipu se je potem s pomočjo ostalih rešil. Promet pa je bil prekinjen še vso soboto. Kranjska gora in ostali kraji na drugi strani so bili tako odrezani. Tam je ostalo sedem avtobusov, promet z osebnimi in tovornimi avtomobili pa je biJ ustavljen. Na obeh straneh se je čez dan ustavilo precej osebnih avtomobilov, predvsem tujcev. Vso hrano in ostalo so morali nositi na drugo stran. Najmanj moten je bil avtobusni promet, ker so ljudje samo prestopili z enega avtobusa na drugega. Do večera je Cestno podjetje iz Kranja ta odsek že popravilo. Za popravilo je bilo potrebnega okrog šeststo kubičnih metrov materiala. Narasla Belca pa je prizadela tudi podjetje LIP Bled, ki je tik zraven struge imelo vskladi-ščene deske. Povoden j jih Nasip pred belškim mostom je voda spodjedla, zato je bil cestni promet nekaj časa prekinjen. Na sliki delavci Cestnega podjetja Kranj hite z zasipavanjem jarka. V soboto ie bila cesta ie odprta. — Zraven mostu na Belci je vo-ia odnesla precej lesa podjetja LIP BLED. Delavci so reševali, kar se je dalo rešiti — Najbolj prizadeti naselji na Jesenicah sta bili v ulici heroja Matije Verdnika in na Cesti 1. maja ena in dve (Kurja vas) — Dolgoletni tajnik in blagajnik hišnega sveta na Cesti 1. maja ena in dve Franc Hiršenfelder pred poplavljenim domom. — Foto: Franc Perdan A. Z. je precej odnesla. Zvonko Kaplan, kontrolor, zaposlen pri podjetju Ljubljana Transport nama je povedal, da se to podjetju LIP Bled dogaja vsako leto, zato bi bil že čas, da bi takšne neprilike odpravili. Dodal pa je še: »če bi še vedno vozili vlaki od Jesenic do Kranjske gore, bi bil promet prav tako prekinjen, ker je voda spodkopala tudi dva bivša železniška mostova.« Razen poškodb na Belci, sta na cesto proti' Kranjski gori zdrsela tudi dva zemeljska plazova. Narasla Sava je na Jesenicah na Cesti 1. maja zalila tudi stanovanja na številki ena in dve. Tu je bik) malo manj kritično, kot v ulici heroja Verdnika. Voda je prav tako poplavila, vendar pa opreme in ljudi ni bilo treba preseliti. Tu sva s France! j nam našla Franca Hiršenfe'dra, ki je bil do ustanovitve stanovanjskega podjetja v letu 1965, devet let tajnik in blagajnik hišnega sveta. »V obeh »hišah« so bila leta 1920 narejena začasna stanovanja, v katerih pa še danes stanuje 18 družin, že leta 1954 smo prek stanovanjske skupnosti Pod-mežaklja prosili upravni odbor železarne, naj desni breg Save, kjer imamo vrtove, zavarujejo z nasipom. Odgovorili pa so nam, da njihovi strokovnjaki menijo, da temu kraju ne grozi neposredna nevarnost odplavljanja zemlje. Že lansko leto pa nam je voda odnesla precejšen del otroškega igrišča. Letos pa sami vidite kako je. če ne bi bilo ob vodi velikih dreve*, Jci *o jih zasadili eš za časa Napoleona, bi bila nesreča še hujša. Pa še to. Odkar imamo stanovanjsko podjetje, se ni premaknilo prav nič na bolje.« Nazadnje sva se oglasila še na občinski skupščini, kjer so takoj na začetku ustanovili občinski štab za elementarne nesreče. »Po grobih in hitrih ocenah znaša škoda okrog milijardo S din. Stanje se sedaj počasi urejuje. Preseliti smo morali 70 lju- Poplave na di, ponesrečenim pa smo poslali hrano. Posebne ekipe sedaj čistijo stanovanja in ocenjujejo škodo. Vsem, ki imajo preko 150 tisoč starih dinarjev škode bomo dali denarno pomoč po petdeset tisoč starih dinarjev. Ostalim, ki imajo manjšo pa po trideset tisoč. Neurje pa ni prizadejalo samo mesto, ampak tudi Hrušico, Martuljek in Rateče. Zato bodo gradbena podjetja, gasilci in občina delali tudi jutri ( v nedeljo),« nama je povedal predsednik občinske skupščine Ludvik Slamnik. Zadnje večje poplave na tem področju so bile 1926. leta. Takrat je voda odnesla sokolski dom v Mojstrani. Vendar pa je bila struga Save takrat tri metre nižja. Tako hudih poplav kot so bile v petek in soboto pa Jeseničani ne pomnijo. Andrej Žalar Radovljica Skoda, ki so jo povzročile poplave in močno deževje v petek in soboto prejšnji teden, v radovljiški občini še ni ocenjena, čeprav je precejšnja. Posebne komisije so že več dni na terenu in ocenjujejo škodo, ki je velika zlasti na zemljiščih. Vendar je ocenjevanje zdaj, ko voda še ni povsem odtekla, onemogočeno. V Bohinju je jezero prestopilo bregove in preplavilo precej zemljišča. Pri Brodu je narasla voda odnesla del mostu. Ker voda še ni upadla, se še ne ve, kako je z regulacijskimi deli (škarpe, nasipi), ki jih je tod letos izvajala Vodna skupnost. Voda je zelo načela tudi pobočje in se je nevarno približala neki kmetiji. Narasla Sava Bohinjka je odnesla tudi del mostu v Rib-nem, ki ga uporabljajo predvsem kmetje, ki imajo gozdove in pašnike onstran Save, v Jelovici. Most, ki so ga letos gradili, še ni bil do- grajen. Prav tako je voda načela most v Bodeščah. Nasproti Sobca je Sava Dolinka odnesla tudi precej zemljišča v tako imenovani bode-ški gmajni. Tok Save, Dolinke se tod posebno ob takih nalivih menja. Potok Lipnica je blizu Pod-narta, na istem mestu kot že lani jeseni, v bližini hiše pri Finžgarju, spet napravil precej škode. Finžgarjeva hiša je bila ogrožena že lani. Vodna skupnost je po lanskih poplavah izvajala tod regulacijska dela, ki pa še niso bila zaključena. Voda še ni odtekla, zato se še ne ve, kako je, predvidevajo pa, da so vsa ta dela uničena, verjetno je vse odneslo, zato bo treba začeti vse znova. Veliko zemljišča je Sava odnesla tudi na levem bregu približno kilometer daleč od Posavca pri Kranju. Tok Save se je tod menjal, voda se je na približno 5 m približa* la prejšnji cesti I. reda. Koli> ko zemlje je odnesla, še ni mogoče ugotoviti; njive, so bile med cesto in strugo^ so bile široke 30 do 40 metv rov, orale so se v smeri teka. Save; teh njiv ni več. Vod^ je izpodkopala telefonski ka> bel, ki je bil v zemlji ob cev sti in so ga že prestavili. Skov de je na tem delu ogromno; računajoč z regulacijo saw skega toka, ki bo nedvomno potreben, pravijo, da 100 lijonov din ne bo zadostovat lo. Drugje v radovljiški občini so bile škode manjše. V Pod-nartu je voda zalila žago LIP in verjetno odnesla nekaj lo> sa. V Dragi je voda prestopi la bregove in jilfposkodovala, prav tako -delno tudi cesto, Podvoz na cesti iz Lesc v B<-\ gunje in novi podvoz na Cfv nivcu sla bila pod vodo, r\e\ kaj časa neuporabna za prO\ met. V Radovljici pravijo, da reševalne akcije za ta obae^ poplav pol kale še kar us dovolj ivo, sprašujejo pa kako bi bilo, če bi bile pop]\ ve hujše. Ugotovili SO, Gorenjskem ekipe predvsem tehnično niso dobro opremljene; včasih je problem, kje dobiti žago. Nimajo železnih vrvi, poseben problem pa so reflektorji. V ponedeljek so na sestanku v Radovljici na predlog predsednika občine sklenili, da je za reševalne ekipe treba kupiti vse te tehnične pripomočke. Pri reševanju so precej pomagali tudi občani sami; pravijo, da so rešili precej mostov s tem, da so pod mostovi odstranjevali les, hlode itd., ki jih je voda prinesla. Za primer, kako težko je reševanje z minimalno tehnično opremljenostjo, navajajo most Piškovca čez Savo Dolinko pod Mostami; v noči od petka na soboto je hotel čezenj z žirovniške strani Janez Zupan. Bila je popolna tema, na sredi ga je zalila voda, pričel je klicati na pomoč, prišli so reševalci z Bleda, glavna težava pri reševanju pa je bila, kako teren osvetliti. A. Triler Šk. Loka V loški občini so poplave konec prejšnjega tedna prizadele predvsem Selško dolino. Voda je odnesla veliko zemljišča, veliko ga je tudi poplavila. V Železnikih je narasla Selščica odnesla precej gradbenega lesa pri jezu, ki ga popravljajo, ker je bil poškodovan že lani. Poškodovala je tudi obrežne zidove in odnesla neko hišo in šupo. Na Bukovškem polju je Selška Sora obšla most in napravila novo strugo. Manjše škode je narasla voda povzročila po vsej občini. Nad jezom v Gorenji vasi, kjer so letos opravljali zavarovalna dela, je voda vse to uničila. Na več krajih je porušila obrežne zidove in cesto, npr. nad Zalim logom. V Poljanski dolini večje škode ni bilo; poplavljenih je bilo nekaj zemljišč. Tudi v Sešir-ju v Loki je bilo vse poplavljeno, vendar hujšega ni bilo. Občinska komisija je odšla na teren, kjer bo raziskala koliko je bilo škode. — at Trzic V tržiški občini je narasla voda in hudo deževje konec prejšnjega tedna poškodovala precej cest (npr. cesto za Je-lendol, Lom, pod Storžič, Gozd na Kriški gori itd.), hujše škode pa ni povzročila. Na Slapu se je porušila manjša stanovanjska hiša, iz katere so izselili edino stanovalko. Poškodovan je bil tudi lesen most na Retnje. Uničene je tudi nekaj struge Bistrice in nekaj škarp, ki jih bo treba popraviti. — t Plan za drugo leto dober, letošnjega pa ne bodo izpolnili V Verigi slabše od pričakovanj V letošnjih devetih mesecih so v Verigi v Lescah vnovčili za 37,700.000 N-din izdelkov, nekaj milijonov N-din pa so jim kupci ostali še dolžni. Kljub temu da je realizacija za 5 % boljša od lanske v enakem obdobju, ne dosegajo predvidevanj letnega plana. Največ težav so imeli v prvem polletju zaradi pomanjkanja vložka, kar se je odražalo tudi v kasnejših mesecih, ker so morali spremeniti tudi asortiment in niso mogli skleniti izvoznih kupčij. Kot rečeno so se razmere v drugem polletju izboljšale; posebno pa se je povečal izvoz, vendar omenjenega ne bodo v celoti nadoknadili. Do konca septembra so namreč izvozili za 700.000 dolarjev, zaključenih pogodb imajo za nadaljnjih 170.000 dolarjev. Tržič Sprememba proračuna V tržiški občini so proračunski dohodki v devetih mesecih nekoliko presegli predvideno vsoto. Na to je vplival predvsem prispevek iz osebnih dohodkov, ker so se posebno v drugem polletju povečali bolj kot so delovne organizacije predvidevale. Zaradi ugodnega dotoka sredstev so v Tržiču lahko spremenili proračun tako, da so povišali nekatere prvotne postavke. Tako so med drugim za dejavnost šol namenili 117.000 novih dinarjev več, za dejavnost krajevnih skupnosti 25.000 novih dinarjev več in za odplačilo anuitet za negospodarske investicije 36.000 več. Povečali so tudi naložbe v rezervni sklad ter sredstva za cestni sklad in regresiranje mleka. Značilno je, da so odborniki občinske skupščine sprejeli predlog brez kakršnihkoli pripomb. Ker so sicer med najbolj zgovornimi je to znak, da je bil predlog zelo dobro pripravljen. Pri njegovi pripravi so prvič v celoti osvo- jili priporočilo, naj delitev dela ne bo delo uslužbencev občinske uprave, ampak članov skupščinskih organov. Računajo, da bodo uspeli letos izvoziti za okrog milijon dolarjev blaga, kar predstavlja okrog 18 % njihove proizvodnje. Računali pa so, da bodo izvozili za 1.155.000 dolarjev. Letos so uvozili precej surovin iz Češke, ker jim jih naše železarne niso mogle preskrbeti niti ne po količini, še manj pa po kvaliteti. Na podlagi letošnjih izkušenj, ki so za kolektiv precej neprijetne, ker so zaradi tega zaostajali tudi osebni dohodki, predvidevajo za prihodnje leto porast proizvodnje in zlasti izvoza. V ta namen so proučili tržišče doma in v tujini in ugotovili, da na domačem trgu ni dobrih izgledov za vijačno blago, medtem ko bodo verige in ostali proizvodi šli dobro v denar. Izvoz bodo povečali za okrog pol milijona dolarjev glede na letošnjo realizacijo, medtem ko predvidevajo, da bodo skupno realizacijo povečali za okrog 15 %. Prihodnje leto nameravajo vložiti tudi precej denarja za modernizacijo proizvodnje, zlasti„nameravajo modernizirati proizvodnjo verig, medtem ko bodo proizvodnjo vi- Žičnica na Veliki planini V znaku poletnih mesecev Podjetje »Ljubljana Transport« je objavilo podatke o prometu na svojih žičnicah. Zanimivo je, da je žičnica na Veliki planini prepeljala v prvih devetih mesecih lega leta kar 267.027 potnikov, kar je 47 odstotkov več kot v istem obdobju lani (182.188 potnikov). Kot lani sta bila tudi letos najbolj »obremenjena« meseca julij s 43.315 (lani 33.681) potniki in avgust z 49.567 (51.969) potnikov. V primerjavi z lanskim letom je bilo letos le v avgustu manj potnikov, največje povečanje pa so zabeležili v januarju (od lanskih 3770 na 27.577 potnikov). Tudi v tovornem prometu so zabeležili precejšnje povečanje. Lani so prepeljali 221.727 kg, letos pa 306.320 kg, kar pomeni 38-odstotno povečanje. Mesec avgust je na prvem mestu z 79.496 kg (lani 28.066), julij na drugem s 43.144 (48.433) in september na tretjem s 40.036 (38.409) kg. — pc jakov tudi specializirali. Začeli bodo izdelovati najrazličnejše vijake za lesno, industrijo. Pred nedavnim so navezali stike z neko veliko ameriško tvrdko, ki je pripravljena tudi kreditirati razširitev proizvodnje verig. - ik Gospodarske novice IZVOZ V OKTOBRU Po prvih podatkih smo v oktobru izvozili za 1303 milijonov novih dinarjev blaga, ali 10% več kot prejšnji mesec. Skupno smo v devetih mesecih izvozili za 312 milijonov novih dinarjev blaga oziroma 10.730 milijonov novih dinarjev ali 13 % več kot lani v tem času. VEČJA PROIZVODNJA IN ZALOGE Skupno bomo letos predelali okoli 3.500 milijonov hektolitrov mleka v mlečne proizvode, kar je dvakrat več kot lani. Ta občuten skok so povzročile cene mleka, ki so se precej povišale. Hrati s tako veliko predelavo pa so narasle tudi zaloge mlečnih proizvodov, in sicer je bilo letos sredi leta v vsej državi v skladiščih 283 ton masla, lani v tem času le 142 ton in 3.622 ton sira napram 1320 tonam lani. NOVE CENE? Tovarne gumijevih proizvodov so po uradnih podatkih Zveznega zavoda za cene predlagale, naj bi določili cene za nekatere nove proizvode, in sicer: vmesne gumijeve podplate, umetne podplate, klinasta jermena, pete iz plastike. Prav tako predlagajo, naj bi se povišale cene za velo plašče in gumijeve podpetnice. KULTURA IN PROSVETA 9. NOVEMBER 1966 * GLAS Nova razstava v galeriji Prešernove hiše Modeli za mali kruhek na Slovenskem V galeriji v Prešernovi hiši v Kranju je te dni odprta razstava Modeli za mali kruhek na Slovenskem, ki jo je posredoval Etnografski muzej iz Ljubljane, strokovno pa pripravil dr. Gorazd Makarovič. Za Ložarjevo razpravo Mali kruhek v Skofji Loki in okolici, objavljeno v Etnologu leta 1930, pomeni pričujoča razstava pravo znanstveno obravnavo tega našega kulturnega pojava. Prinaša mnogo novega ne samo po gradivu, ki obsega vse slovensko ozemlje (razen Gorenjske še Štajersko in Dolenjsko), ampak tudi po načinu obravnave in novih zornih kotih osvetlitve tega gradiva. Seznanja nas z nastankom in razvojem našega »malega kruhka« in modelov za oblikovanje tega, s tehničnim načinom izdelovanja, z .vlogo malega kruhka v ljudskem življenju ter umetnostnimi in likovnimi vrednotami rezljanih modelov. Podobnjake, izdelane po modelih, so poznali v višjih kulturnih krogih v Evropi že od 16. stoletja dalje. V 18. stoletju so zašli tudi med preprosto prebivalstvo. V tem času, so izdelovali »mali kruhek« (tak je naš ljudski naziv za podobnjake iz medenega testa) že tudi pri nas razni medičarji in nekaj ka- sneje tudi posamezniki na deželi, vendar le po tujih modelih, ki so prihajali k nam iz nižjeavstrijskih pokrajin. V 19. stoletju pa so se uveljavili kot modelorezci naši domači podobarji, ki so najprej rezljali po tujih predlogah (npr. motiv noža, punčke v povoju, konjeniki), kasneje pa so se glede motivike osamosvojili. Tako se naši ljudski modeli za »mali kruhek« ločijo od ljudskih modelov v drugih evropskih deželah po izvirnosti motivov, kjer ni čutiti vplivov stilnih umetnosti. Kot najstarejši je na razstavi prikazan baročni model iz višjih družbenih slojev, na katerem so rezljani heraldič-ni motivi različnih družin, ki so imele na Slovenskem svoje posesti, z nekaj primerki so prikazani starejši importi-rani ljudski modeli, pretežni del eksponatov pa predstavlja podobarsko ustvarjalnost naših ljudskih modelorezcev. Bogato gradivo je urejeno po posameznih izdelovalcih z Gorenjske, Dolenjske in Štajerske. Taka ureditev je plod Z RAZSTAVE O MALEM KRUHKU - Baročni model za pecivo visokih družbenih slojev; upodobljeni so heraldični motivi pl;mlških rodbin, ki so imele na Slovenskem svoja posestva — Foto Perdan skrbnega študijskega dela, ki je na osnovi primerjav v izboru motivike in načinu uporabljanja le-te, odkrilo skupne značilnosti posameznega modelorezca, ki je včasih svoj izdelek signiral tudi s svojim polnim imenom ali pa le z začetnimi črkami. Med izdelki gorenjskih rezbarjev izstopajo modeli Franca Kosa, Urbana Košenine in rezbarja z začetnimi črkami H. A. Kosove izdelke odlikuje enkrat-nost in realističen čut pri upodabljanju figuralne, zlasti živalske motivike, Košenini in rezbarju H. A. pa je skupen motivno bogat dekorativni polnilni okras v osnovni obliki srca ali hlebčka izrezanih modelov. Vsi ti izvirajo iz škofjeloške okolice, kjer je bilo kruhkarstvo nekdaj zelo razvito, danes pa le še životari. Iz razstavljenega gradiva zaključujemo, da so rezbarji z območja Dolenjske In Štajerske najraje upodabljali figuralne motive. Po monumentalnosti upodabljanja živalske motivike je postaviti ob stran Kosovim izdelkom modele štajerskega rezbarja Franca Katarine. Motivno in izrazno bogati so izdelki dolenjskega modelorezca Ivana Murna. Odkar je kruhkarstvo v naši ljudski kulturi zamrlo, so modeli izgubili svoj uporabni značaj, vendar se po svojih umetnostih in likovnih kvalitetah organsko vraščajo v naš čas. Anka Novak Predavanje prof. Anice Cevc Klub Kulturnih delavcev Kranj prireja v petek, 11. 11. ob 19.30 v mali renesančni dvorani Gorenjskega muzeja v Kranju predavanje prof. Anice Cevc, ravnateljice Narodne galerije v Ljubljani »Baročno slikarstvo na Slovenskem« Predavanje spremljajo barvni diapozitivi. NOVA MESNICA V ŠENČURJU! Vse vrste mesa in mesnih izdelkov dobite v novi privatni mesnici in mesariji ZORMAN v Šenčurju. Za obisk se priporoča mesnica in mesarija ZORMAN v Šenčurju. Obiščite nas, zadovoljni boste! Podjetje »VARNOST«, Izpostava Kranj, Koroška 17, razglaša prosta delovna mesta čuvajev-vratarjev Pogoji: — neoporečno vedenje — da je odslužil vojaški rok — da ni bil sodno kaznovan V nekaj stavkih JESENICE: Prežihov Voranc — Mikeln »Samorastnlki« — V soboto prejšnji teden (5. novembra) so v gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah kot prvo letošnjo premiero uprizorili dramsko kroniko Samorastniki, ki jo je po Prežihovi istoimenski noveli napisal Miloš Mikeln. Samorastnike je scensko in režijsko pripravil Bojan Čebulj. LJUBLJANA: zasedanje kulturno prosvetnega zbora skupščine SRS — V tem tednu se bodo v republiški skupščini sešli poslanci kulturno prosvetnega zbora in razpravljali o položaju in razvoju slovenskega založništva, o kulturnih in znanstvenih zvezah SR Slovenije s tujino, o posredovanju kulturnih prireditev v naši republiki, o varstvu najpomembnejših kulturnih spomenikov, o muzejih in drugih tekočih zadevah. LJUBLJANA: 80-letnica Josipa Ribičiča — V četrtek prejšnji teden, 3. novembra, je zaslužni slovenski mladinski pisatelj in prosvetni delavec Josip Ribičič slavil 80-letnico svojega plodnega življenja. Založba Mladinska knjiga je ob tej priložnosti priredila intimno počastitev jubilanta, združeno z novinarsko konferenco. Jubilant je odgovarjal novinarjem na vprašanja v zvezi s svojim življenjem in delom. 29. in 30. oktobra je bilo v Gorici (Italija) mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Tekmovalo je trideset zborov iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Pevski zbori so tekmovali v kategoriji polifon-skih skladb in v kategoriji narodnih pesmi. Prešernov ženski pevski zbor si je pod vodstvom dirigenta Petra Li-parja priboril najvišjo oceno oz. največ ocenjevalnih točk in s tem na tekmovanju dosegel I. mesto. Izvajal je naslednje skladbe: obvezno kompozicijo P. Miolija Ave Marija; R. Simonitija Jesen in Balado ter Slavka Mihel-čiča Vihar, vihar... Mešani pevski zbor pa je izvajal obvezno skladbo: O Sapientia skladatelja Giulio Viozzia, St. Mokranjac: Aka-tist, P. Lipar: Zemlja govori, Stevan Mokranjac: Deseta uspeh ga zbora rukovet, Vasilij Mirk: Dekle, to mi povej in priredbo istega skladatelja: Slavonsko kolo. S tem programom je mešani pevski zbor dosegel II. mesto. Na večernem zaključnem koncertu zmagovalcev sta oba pevska zbora bila deležna najvišjega priznanja, strokovne komisije kakor tudi poslušalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano, ki sprejme 2700 poslušalcev. Poslušalci so razen dolgotrajnega ploskanja dali duška svojemu navdušenju tudi s skandiranjem Prešeren, Prešeren, Prešeren je naš... K odličnemu uspehu Prešernovega pevskega zbora it Kranja v korist slovenske zborovske reproduktivnosti izrekajo čestitke tudi kranjski občani. Priznaivje slovenskim pionirjem Od Zveze likovnih pedagogov Jugoslavije so dobili vsi zavodi za prosvetno pedagoško službo v Sloveniji poseben dopis glede sodelovanja na mednarodni likovni razstavi otroških del, ki je letos predvidena v Indiji. V dopisu je navedeno, naj bi tokrat sodelovali na razstavi samo slovenski .pionirji, ki so se doslej vedno udeležili velikih mednarodnih razstav in dobili že veliko priznanj in nagrad. Prav zaradi doseženih uspehov v preteklih letih je Zveza likovnih pedagogov Jugoslavije zaupala to nalogo slovenskim pionirjem s prepričanjem, da bo tako ta kulturna akcija bolje uspela. Na letošnji razstavi v Indiji, ki bo obenem tudi tekmovanje in bodo najboljši izdelki nagrajeni, bodo lahko sodelovali pionirji, rojeni po letu 1951, vendar samo 6 ti- stimi deli, ki so jih ali jih bodo izdelali v tem šolskem letu. Slike in risbe naj bi vsebinsko predstavljale motive iz vsakdanjega življenja: moj dom, starši, brat. sestra, moje mesto, vas, živilski trg, igre, ki me najbolj veselijo, stvar, ki jo imam najrajši, letovanje, potovanje in podobno. Na vseh gorenjskih osnovnih šolah učenci že skrbno pripravljajo svoje izdelke pod mentorstvom učiteljev likovnega pouka. Zadnji rok za oddajo posebni komisiji pri Zavodu za prosvetno pedagoško službo v Kranju je 12. november. Komisija bo izbrala najboljša dela in jih predložila Zvezi likovnih pedagogov Jugoslavije, ta pa bo s področja vse Slovenije določila izdelke, ki bodo šli na razstavo v Indijo. M. Ogrin m V počastitev 49-letnice oktobrske revolucije je bila v ponedeljek, 7. oktobra, na Rdečem trgu v Moskvi velika parada. Udeležili so se je vsi najvišji partijski, državni in vojaški voditelj Sovjetske zveze. V vojaškem delu parade so prikazali vso sodobnejšo vojno tehniko, predvsem raketno. Rakete so zavzemale v paradi dve tretjini prikazane oborožitve, če izvzamemo tradicionalni defile vojnih šol, s katerim se je tudi tokrat začela vojaška parada. Včeraj so v ZDA izvolili nov kongres in 35 senatorjev, kar predstavlja eno tretjino senata. Izvolili so tudi 35 guvernerjev držav in na tisoče lokalnih in državnih funkcionarjev. V kongresu so demokrati imeli doslej 295 mandatov, republikanci pa 140. V senatu je bilo to razmerje 67 proti 33, v prid demokratov, medtem ko so bili demokratski guvernerji v 33 državah, republikanski Pa v 17. Vse afriške delegacije v Adis Abebi so pozdravile sporazum, H so ga etiopski cesar Haile Selassie, predsednik ŽAR Naser in liberijski predsednik Tubman dosegli s šefom ganskega vojaškega režima generalom Ankrahom o izpustitvi gvi-nejskih diplomatov, kot veliko zmago Afrike. V takšnem ozračju je potekala tudi seja sveta ministrov OAE. Na seji so dokončno sestavili priporočila, ki jih bodo predložili šefom držav. Šele sedaj se postopoma kažajo popolnejši obrisi elementarne katastrofe, ki se je konec minulega tedna raz-besnela nad severno in srednjo Italijo. Firenški župan je rekel, da niti vojne niso pustile tolikšnega razdejanja kot razdivjana narava. Popravek V zadnji številki sta v članku »Najboljši krajevni organizaciji RK sta Kokra in Podblica« nastali dve napaki. V tekmovanju za zbiranje krvodajalcev je organizacija Podblica presegla plan za 190 odstotkov. Od vseh krvodajalcev je 27 odstotkov mladincev. Ljudje in dogodki V Adis Abebi v etiopskem glavnem mestu, ki je že večkrat gostilo afriške voditelje, so se zopet zbrali državniki afriške celine na sestanku v okviru organizacije afriške enotnosti. Vzdušje v mestu pred tem pomembnim srečanjem je bilo večkrat skaljeno in samo srečna okoliščina, da je la. Vse nevarnosti za polom tega sestanka so namreč odpravili šele, ko je bil zadovoljivo rešen spor med Ga-no in Gvinejo. Vendar pa lahko rečemo, da zaplet z gvinejskimi diplomati, ki so jih na ganskem ozemlju priprli ni bila edina težava, ki so jo v pripravah na afriški vrh morali rešiti. Podob- Afriška dvorana domačin tega sestanka etiopski cesar Haile Salassie prišel v najtežjih urah na pomoč s svojim izkušenim diplomatskim odnosom, potrpežljivostjo in modrostjo, je prispevalo, da so se vrata afriške dvorane v Adis Abebi naposled hitro odpr- nih poskusnih kamnov, da bi ocenili trdnost afriške enotnosti je bilo še več. Ne glede na vse to pa je ta politična uvertura znova pokazala in to z dejstvom, da je do sestanka prišlo, da so ustvarjalne afriške politične sile zmožne reševati težavne zaplete in so s takšnim izidom tudi potrdile, da ne rabijo pomoči od zunaj. Dejstvo je namreč, da so zapleti, ki so nastali pred afriškim sestankom, če že ne uravnavani iz tujine pa prav gotovo služijo interesom tujine, ki so v afriške zadeve še vedno vmešane. Afriškemu vrhu v Adis Abebi. ki jc četrti po vrsti, so priredili najprej težave v Akri, ko so aretirali gvinej-sko posadko, ki je potovala v Adis Abebo. K temu nepričakovanemu dejanju se je v pripravah v afriški dvorani pridružila diverzija tunizijskega odposlanca, kot je poročal kairski tisk. Gre za spor med ZAR in Tunizijo, ki je bil vključen v priprave za četrti afriški vrh, da bi se tako že na začetku pokvarili odnosi in razbila afriška sredina. S sporazumom, ki so ga etiopski cesar K?.ile Selassie, Pred 25. leti: usodni dnevi za Moskvo Zlom operacije Tajfun Proti Moskvi se vali 50 divizij Kot je znano, je nasprotnik v smeri proti Moskvi zbral ogromne sile. To je bila milijonska armada, razdeljena na 78 divizij. Neposredno proti Moskvi je prodiralo 48 izbranih divizij v popolnem sestavu. Številčna premoč je bila na strani sovražnika, posebno v smeri glavnega udarca, kjer je sovražnik številčno petkrat prekašal naše sile, po opremi trikrat, po številu letal pa prav tako trikrat. Tudi po številu in kvaliteti tankov smo bili v precej slabšem položaju. Vse to so bile velike prednosti za sovražnika. Razen tega je treba upoštevati, da je bila sovražnikova vojska zelo gibčna; kar je bila prav tako pomembna prednost. Hitlerjevci so imeli na razpolago ogromno transportnih avtomobilov. Naše enote, zaledje in artilerija, pa so imele v večini le konjsko vprego. Septembra 1941. leta, po velikih uspehih, ki so jih Hitlerjevci dosegli na bojiščih proti Leningradu in Kijevu, je Trenutek zatišja na fronti nemško-fašistično poveljstvo menilo, da sta oba boka dovolj zaščitena. Zato je začela pripravljati udarec proti Moskvi. V svojem ukazu št. 35 — 6. septembra 1941. leta — je nemško vrhovno poveljstvo postavilo pred grupo armad center naslednje naloge: »Pripraviti odločilno operacijo proti grupi armad Timo-šenko (t. j. zahodne fronte — I. K.) — da bi po možnosti že konec septembra začeli s prodiranjem in uničili nasprotnika, ki je vzhodno od Smolen-ska, in sicer tako, da bi ga v smeri Vjazme ob podpori močnih tankovskih enot koncentriranih ob bokih, dvakrat obkolili.« V ukazu so posebej podčrtali, da je treba »potem ko bodo razbite osnovne enote armad Timošenko v tej odločilni operaciji grupe armad Center, začeti preganjati sovražnika tako, da se bo desni bok naših enot približeval reki Oki, levi po zgornjem toku Volge«. Pod imenom TAJFUN Da bi izvršil ta ukaz, je poveljnik grupe armad Center feldmaršal Bock izdal 16. septembra ukaz št. 1300/41 o pripravah za udarec proti Moskvi. Kot je znano je ta operacija dobila v ukazu tajno ime TAJFUN. Osnovni cilj operacije TAJFUN je bil: poraziti sovjetske enote v smeri proti Moskvi z uničujočim udarcem, obkoliti naše enote zahodno od Moskve na področju Vjazme in Brjanska, in sicer s hitrimi tankovskimi udarnimi enotami. V ukazu — 7. oktobra 1941. leta — je poveljstvo grupe armad Center opozorilo, da je treba nadaljevati operacije v smeri Mo.»kva in bolj natančno opredelilo naloge posameznih enot. Sovražnik je nameraval brez predaha in bliskovito prodreti do Moskve, jo obkoliti in zavzeti. V ukazu grupi armad Center z dne 14. oktobra 1941. leta so začrtani končni operativni cilji sovražnika na tem področju. Iz ukaza se vidi, da so fašisti računali ne le to? da bodo zavzeli Moskvo, marveč da se bodo celo prebili do črte Rjazanj — Orehovo. — Zujevo — Zagorsk — Vol/sko in da bodo s svojimi prvimi vrstami dosegli črto vzhodno od tod ter prišli do reke Nerle in Volge severheje od Kimra. Sovražnikovi načrti pa se niso omejili niti samo na to. Sovražne motorizirane enote so pripravljale celo načrt, da bodo zavzele Jeroslavje in Ribinsk. Tako podrobno opisujem sovražnikove načrte zgolj zato, da bi lahko bolj plastično orisal podvig našega ljudstva in naše armade, ki je uničila hitlerjevce pred Moskvo. Sovražnik ima veliko prednost Sovražnik je bil na višku svoje vojaške moči. Pripravljal se je na odločilni boj in pri tem izkoriščal rezerve vseh okupiranih držav v Evropi. Ko je zbiral ogromne sile pred Moskvo je sovražnik računal, da bo zaključil vojskovanje do začetka zime. Hitler, ki so ga podžigale lahke zmage na zahodu, se je tudi tu nadejal hitrega uspeha. Pri tem je precenjeval svoje sile in podcenjeval sile Rdeče armade ter materialne in moralne* možnosti Sovjetske zveze in sovjetskega ljudstva. predsednik ZAR Naser la liberijski predsednik Tubman dosegli s šefom ganskega vojaškega režima generalom Ankrahom o izpustitvi gvinejskih diplomatov, je bila zelena luč za četrti afriški vrh prižgana. Sporazum celo v afriških prestolnicah ocenjujejo kot veliko zmago Afrike nad silami, ki poskušajo vnašati razdor med afriške države, hkrati pa ta sporazum dopušča optimizem glede rezultatov četrtega afriškega shoda. Nekateri napovedujejo, da se je s tem končala ena kriza. Egiptovsko letalo, ki ga je predsednik Naser ponudil §ekou Toureju, da bi prišel v Adis Abebo pripravljenost po političnem preudarku Afrike lepo dopolnjuje. Mnogi Enaki pred začetkom kažejo, da je Afrika zmožna sama rešiti gvoje T»roW.:>m<». Toda, vrnimo se k dogodkom na fronti. Konec septembra, tik pred začetkom obrambne bitke, so člani vojnega sveta fronte obiskali vse enote. Osebno sem obiskal sektor Moskva, na katerem so bile 30., 19., 16. in 20. armada. Skupaj s poveljniki enot, člani vojnega sveta armad in načelniki štabov smo še enkrat pregledali pripravljenost enot za obrambo proti sovražnikovemu napadu. Vsi smo bili enakega mnenjaj vojaki se bodo borili odločno in moško ter ne bodo pustili sovražnika v Moskvo. Napad nemških fašističnih armad se je začel 30. septembra, in sicer z nenadnim napadom tankovske enote na levem krilu Brjanske fronte na področju Šostki. Zgodaj zjuiraj 2. oktobra, pa je sovražnik po močnem topniškem in letalskem ognju začel splošen napad na položaje enot zahodne in rezervne fronte. V teh bojih jo sodelovala glavnina grup Center. Hkrati s tem napadom je nasprotnik silovito bombardiral naše zaledje. Glavni udarec (sile tretja tankovske grupe in pešadij-ske divizije 9. armade) je sovražnik usmeril proti č.'ti Konjutino — Holom — Zir-kovskij, torej tja, kjer sta se stikali naša 30. in 19. armada. Da bi si pravilno predstavili sovražnikovo udarno moč je dovolj navesti samo tale podatek: proti štirim strelikirn divizijam naše 30. armade je sovražnik vrgel v boj 12 svo-; jih divizij, od tega tri tankovske in eno motorizirano 3 skupno 415 tanki. Borci DO. in, 19. armade so se junaško borili in do skrajnih meja sve« je vzdržljivosti držali položaje. Toda velika sovražna premoč nas je prisiljevala k umiku. Prihodnjič: Fronta je prebita gorenjski kraj^ }judje ^ gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje ® gorenjski kraji in ljudje Ziri so m Notranjskem V reportaži z »žiri: na Gorenjske^0"1 Notranjskem?«, ki ., javljena v Glasu * *" oktobra letos), sen\' J~ nih vidikov skušal J razlic-na vprašanje, ali s^0^ ski konec k Gorsr^2*"*-Notranjski. Nekje vir.k to sem že takrat geografsko ga S^^J"* Gorenjsko, s Polj^Jj.1** no, upravno — t * ' .-10"-pa je bil včasih sJ* ,:iaino Notranjske in del pod logaško obči^1 ^ Pred mano je ^ Viktorja žužka Loke, ki pa je l| Pismo i* Škofje - star Žirovee. r^1^ takoj na začetku: a" Plše »Stari soldati v-Žirovci pod nekd^.. * 80 ogrsko monarhi}^* ™>-Trstu, **rj°-polkih, predvsem^ faiKk,.h nem regimentu \a £*h,s-regiment, enako ^P*"*" bil 17. kranjski p^u »ljubljanski hišnj *°^n 97. polku so rn Tržačanov našj1*'!*2™ Tolminci in F^t. »a«vc*. da žirovci. To^^f^ rovci takrat \V •* Zl" Nekje drugje v svojem pismu pravi Žužek malce pikro: »Gorenjci bi bili prav ponosni, če bi spadali žirovci »pod nas« (torej pod Gorenjce); pa ne marajo biti pod nikomer. Ponosni so in pridni. In močni in -sila krepki. Lahko so ponosni.« Viktor Žužek se potem v pismu spominja svojih mladih let, ko je skupaj s Trža-čani služil v 97. polku. Pravi, da so ta tržaški polk z oranž-nordečimi našivi v prvi svetovni vojni zbadljivo nazivali »režimento demogela« (seveda fonetično pisano), »polk ubežnikov«, »gremo preko«. Pravi pa, da ta zbadljivka ne velja za naše Kraševce in Toknince in tudi ne za slovenske Tržačane, ampak se je to pripisovalo mestnim Trža-čanom, ki so bili bolj prekanjeni kot pa naši »pošteno korajžni soldati«. Takole piše naprej Žužek: »Tretji graški kor je štel poleg linijskih polkov št. 7 — Celovec, 17 — Ljubljana, 27 — Gradec, 47 — Maribor, 87 — Celje in 97 — Trst prav toliko paralelnih polkov in lovcev po posebnih bataljonih. V vseh je prevladovala slovenska kri, ki nikoli ne fali. Kranjci so bili — tako so sami sebe cenili — na frontah prvi za bikom, kot pozneje partizani; radi 60 jurišali in se za zlodja niso umaknili. Isto lastnost so imeli vsi polki tretjega kora graškega. Tudi po postavi in strumnosti so se izkazovali. Mala izjema je bil 97. polk s tržaško mularijo kot vodilno psihološko silo.« Na Dunaju, pri cesarju, so imeli menda takole napisano v starih bukvah o naših sol-datih, Kranjcih: »Die bes ten Soldaten der Monarchie, aus-serordentlich kampflustiger Menschenschlag.« (Najboljši vojaki monarhije, izredno bo-jaželjni človeški tip.) »Pomislimo samo,« piše Žužek, »na stare pretepače Bitence, Hu-jance, Trzince .. . Ko je dal cesar Franc Jožef natiskati proglas na narode, je dal natiskati naslov: Mojim narodom in Terzincem.« Naprej beremo v pismu, da je bil »novantasette« (97.) polk že bolj svetovljansko razgledan. Tržačan je že bolje poznal daljni svet in njegova vojaška morala je bil v tem polku manj resno vze- ta. »Lepi, večina visokorasli fantje so bili tržaški okoličani, močni in krepki Tolminci, Kraševci in Žirovci pa so izpopolnjevali ta lepi regiment, da so imela dekleta kaj gledati. Še mi je v spominu pesem, ki so jo sedem-indevetdeseti peli, ko so marširali po Trstu. Lepo in složno so se vkup vzeli v šalah Naši Notranjci z duhovitimi tržaškimi mulci, ki so bili najraje po kuhinjah. Vsi naši so znali precej italijanski, v tržaškem dialektu. Tr-žačani včasih niso marali biti ne Slovenci ne Italijani ne Avstrijci, ampak samo Trža-čani, Triestini. Če je bil 97. polk na manevrih, so morale gospodinje k urnike dobro zapreti. Ko so bili na pohodu že daleč iz vasi, so se začeli petelini oglašati iz telečnja-kov. Prebrisani Triestini so tudi naše fante kaj koristnega naučili. Znali so pusto kašo in drugo vojaško hrano oplemenititi s kurjo juho ne glede na vir dobave.« Tako nam Viktor Žužek odkriva zanimivosti iz nekdanjega vojaškega življenja v 97. tržaškem polku. Predolgo je pismo, da bi vse zapisali, že sam je dvakrat pisal; v prvem pismu je omenil »ne- pozabno maršno pesem tega regimenta o svetoivanskih tržaških dekletih«, zapisal je konec, zraven pa dodal, da tega ne bo prevajal, ampak svetuje, naj vprašamo zaupno kakšnega starega Zirovca, da nam jo bo prevedel. Vendar v drugem pismu, ki ga je napisal dan pozneje, le napiše nekaj kitic te pesmi, fonetično in v italijanščini, zraven pa pove, kaj besedilo pomeni. Pravi, da so Tržača-ni in Furlani peli v tržaškem dialektu in furlansko, naši pa so se tudi nekaj naučili ali pa so zraven peli tisto našo pesem »Da ti ga burja ne bo vzela.« Pesem 97. polka opeva burjo, ki da je tako indiskretna, da odkriva čare znanih lepotic, slovenskih deklet iz okolice Trsta, od sv. Ivana. Žužek nam še piše, da bi o teh lepih starih časih lahko vprašali kaj krepkega in še danes mladeniškega žirovške-ga furmana Janeza Erznožni-ka — Krošelna. »čeprav brez pokojnine ima še danes tako lepo rožnata lica, kot so bili včasih našivi na soldaški suknji, ki jo je nosil pred skoraj sedemdesetimi leti po Trstu. Dekleta so imela kaj videti, če so videla Janeza. Komisija za razpis in sprejem delavcev pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Kranj razpisuje začasno prosto delovno mesto socialnega delavca — referenta za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidnih oseb Razpisano delovno mesto je prosto do 31. 12. 1967. Kandidat mora imeti dovršeno Višjo šolo za socialne delavce z opravljeno diplomo in najmanj 6 mesecev samostojnega dela na delovnem mestu socialnega delavca. Ponudbe sprejema Komisija za razpis in sprejem delavcev pri KZSZ Kranj do vključno 23. novembra 1966. Ponudbam morajo biti priložena dokazila o izpolnitvi razpisnih pogojev. Komisija za razpis in sprejem delavcev pri KZSZ Kranj Komisija za delovna ra-'.mreja pri podjetju Avtopromet Gorenjska — Kranj razglaša 1. ,3 prosta delovna mesta točajke in 2. 1 prosto delovno mesto KV kovača Pogoji pod točko 1. Kvalificirana gostinska delavka in 3 leta prakse v gostinskih obratih. Pogoji pod točko 2. KV kovač Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja niso zagotovljena. Pod točko 1 imajo prednost kandidati iz Tržiča in okolice. Prošnjo z dokazili o zahtevanih pogojih vložite v tajništvo pqdjetja. Razglas velja do preteka 15 dni po objavi v časopisu. Paberki iz preteklosti V sredo, 17. oktobra 1866. leta so Novice v rubriki do pisi objavile tudi tole: Iz Kranjskega. (Volitve novih županov na dalje.) C. k. deželna vlada naznanja, da so volitve novih občinskih (srenj-skih) odborov na Kranjskem dovršene tudi v naslednjih okrajih, in sicer: so v okraji na kamniškem za župana voljeni: v Depali vasi France Abe, v Drago-manu France Zajec, v Domžalah Andrej Cerer, na Holmcu Jožef Sarec, v Hruševki Štefan Vrankar, v Jaršah Jernej Cedilnik, v Mengšu France Dolenec, v Mekinah Fortu-nat Košir, v Lokah Simcn Brleč, v Spitaliču Gregor Klemen, v gorenjem Tuhinji Martin Hribar, v Paljevčah France Vavpetič, v Porgorji Tomaž Kalinšck, v Stranjah Luka Preklet, v Suhadolih Anton Sršen, v Županjih njivah Jožef Prelesnik, v Tunji-cah Luka Golob, v Vodicah Matija Črnivec. v okraji radoliškem: V Ra-dolici Hijacint grof Thurn-Valsassina, v Lescah Matevž Brence, v Begnjah Matija Kralj, v Breznici Jožef Poga-čar iz Vrbe, v Gradu (Bledu) Matija Piber, v Gorjah Juri Zupan, v Sredni vasi Jož Stare iz Cešnjice, v Bistrici Gaspar Mencinger, v Lancovu Jcrn, Volk iz Brd, v Kamni gorici Albert Kapus vitez Pi-helsteinski, v Kropi Janez Zupan, v Ovsišci France Stri-tih iz dolenje Dobrave, v Mošnjah Jan. Avsenik iz Otoka, v Predtrgu France Lotrič. Računamo, da bomo kmalu tudi mi v Glasu lahko ljudem na znanje dali, katerega občinskega moža, na prihodnjih volitvah drugo leto spomladi, za župana predlagati mislijo. Miha Klinar: Mesta, ces^ razcestja # Miha K!inar. Mesta ceste in razcestJa Janez vam bo vse po pravici razložil. Poštenjak, ki na svojih furmanskih vožnjah od Žirov čez Loko do Ljubljane 40 let ni poznal nobeno zimo suknje ali kožuha; tako topla kri se je pretakala po njegovih žilah, da je pocnal samo suknjič. Imel je 18 otrok, 13 otrok sta z ženo zredila. Nedavno tega je povedal, kako dobro ženo jo imel. Če le nismo spet nakupovali, je povedal, je vsakič, ko sem šel na pot, preden sem pognal konjička, prišla še enkrat pred hišo in se mi vrgla okrog vratu. Nikoli ni pognal konj od doma brez slovesa od žene. Za srečno pot. Janez vam bo povedal^ da je biia tržaška burja kriva, če je odkrivala čare svetoivanskih deklet. Jan^z pa ne; doma ga je čakalo lepo in zdravja polno pridno ži-rovsko dekle, zvesto dekle.« Zanimivo pismo, ki ne pove le to, da so Žiri res bolj na Notranjskem kot na Gorenjskem, ampak tudi še marsikaj zanimivega o nekdanjem življenju. Zdaj, ko so večeri spet dolgi, vzemite še drugi pero v roke in nam kaj napišite o starih časih, živ-« ljenju, delu, navadah itn. A. Triler Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, Kadrovska komisija mreže tovarne obutve PEKO Tržič razglaša prosti delovni mesti za svojo poslovalnico PEKO Jesenice — Ul. Maršala Tita 44 dveh pomočnikov — pomočnic, od tega eno delovno mesto za nedoločen čas in eno delovno mesto za določen čas (devet mesecev). Pogoji za zasedbo teh delovnih mest so: — kvalificiran delavec — delavka v trgovini — poln delovni čas — za delovno mesto za nedoločen čas je še posebni pogoj poskusno delo tri mesece. Nastop dela takoj. Prijave' sprejema poslovalnica PEKO Jesenice osem dni po objavi v časopisu. Sicer pa v taščinih in župnikov^ , ni bil njen zakon sklenjen v ce^ podporo in zarvod, za vse drugo pa. Q Župnik je zadovoljen, venda*^ dokler zadeva ne bo urejena. StvJ mesec ali celo dalj. Seveda bo molčala, prisega ^„ . in penzberškim veljakom, ki bodo* Gas dela zanjo, si pravi, ko k je zdaj pognala vso vodo na mli^ ( uspe pri penzberških veljakih, ^ vzdrževanje in šolanje v zavodu, j bo tudi to dokaz, kakšna je bila za otroka. Ko bi ne bilo nje, nje^ poskrbel, se bo takrat lahko potrk^ »lavina ni prava žena, saj *Pod župnik naj sposluje ^bela sama. a> naj o vsem tem molči, lahko zavleče, lahko traja ■krtova, hvaležna župniku iztrgali sina. kpnišče,. Božja previdnost načrtov. Samo župnik naj dali podporo za otrokovo vrne Franc iz ujetništva, in kako se je brigala e. bi za otroka nihče ne 'i pred Francem. štefi pa o zaroti penzberškilj spravila v red, je zadovoljna. Fant i Kadar se vrne iz Starnberga cx%v Najraje bi ga vsakokrat objela : da je še prezgodaj, da bi se mn ,1 strogost. Življenje poteka zopet m malno« razumeti v okviru sedanjp ničesar ne ve. Slavka je it redno v šolo in se uči. ibi pri zvezkih im knjigah, a se premaga in pravi, taka, kakor je. Se igra a vi, čeprav je treba »nor-Zadnji dnevi aprila so. Med pošto, ki jo je te dni prejele najbolj razveselila pisma fcadnjih številk slovenskega Btracije. Delavci zahtevajo gospe Bajberlova iz Trsta, a ^ socialističnega lista »Delavec«. Avstrijo pretresajo stavko : izpustitev Adlerja in drugih z%Jdistov Beli stolpci v Delavcu so priča cenzure in svobode tiska Stefi ugiba česa se je cenzor zbal, da je prepovedal uredništvu objaviti članek, kakršen je bil v krtačnem odtisu. Mogoče se mu je zdelo prenevarno poročanje o delavskih demonstracijah po svetu in o delavskih zahtevah po miru? Morda se je zbal, da bi tudi avstrijskemu ljudstvu prišlo na misel, da bi odstavilo cesarja Karla (v začetku aprila je bil na obisku s cesarico pri nemški cesarski dvojici), kakor je rusko ljudstvo odstavilo cesarja Nikolaja. Morda se je tega zbal tudi sam cesar Kari, saj že dalj časa obljublja konec absolutistične vladavine in zagotavlja, da bo novi Kornerjev režim še to pomlad zopet odprl vrata parlamenta. »Upamo na mir,« piše tudi Bajberlova. »A kaj ko nam to upamje drobi odmev bitk, ki jih slišimo z bližnjega bojišča. Trst je v neposrednem frontnem zaledju. Ne morete si misliti množice ranjencev, ki jih dan za dnem odvažajo z bojišča.-« Zdaj je v vojni tudi Amerika, pa tudi Kitajska je prelomila diplomatske odnose z Nemčijo. Toda ne Kitajska ne Amerika se nemškim vojnim poročevalcem ne zdita nevarni, saj so samo v aprilskih bojih izgubili Angleži in Francozi na zahodni fronti več kakor sto tisoč mrtvih in ranjenih. Generali imenujejo ljudske zahteve po miru izdajo cesarja in domovine, še vedno se lahko igrajo z vojaki kot z lutkami, še vedno jih imajo na vrvicah strahu in discipline. Krvava majska kronika se nadaljuje. Ljudske tegobe se ne dotaknejo generalov. Dne 10. maja ee začne že deseta velika bitka za Sočo, fronta pa se je komaj kaj dalj zajedla v avstrijsko ozemlje kakor v prvih tednih vojne z Italijo. Pa bo 26. maja že dve leti, kar traja pekel na Soči. Ta bitka je kriva, da Stefi zopet dalj časa'poseda pri branju časopisov. Bere o bitkah med Lensom in Queantom na zahodni fronti, o izjalovljenem antantnem ofenzivnem sunku na solunski fronti. Potem se zopet vrstijo imena domačih krajev. Dne 14. maja kri barva Sočo pri Plavah, namaka pobočja Svete gore in plodno vipavsko prst in pronica v sivi kraški kamen na fronti med Gorico in Kostanjevico na Krasu. Naslednji dan je zaznamovan v časopisu z imeni Plave, Zagora, Kuk, Sveta gora, Sveti Gabrijel. Sedmi dan desete bitke za Sočo se spremeni v pekel srditih bitk pri Plavah in Solkanu na Soči. Naslednji dan zavzamejo Italijani Kuk. Samo bežno je omenjena ta izguba, časopisi raje pišejo o zmagi avstrijskega brodovja nad zavezniškimi ladjami v Otrantskem prelivu. Toda ta dan se zanimanje štefi, pa tudi drugih socialistično organiziranih delavk v Starnbergu osredotoči na poročilo, da se je pred izrednim cesarskim sodiščem na Dunaju začela razprava proti atentatorju na grofa Stiirgkha, socialistu dr. Friedrichu Adlcrju. Ta proces, ki razgalja gnojne tvore avstrijske socialne demokracije, je naslednje dni glavna snov njihovih pogovorov. Z vso resnobnostjo razmišlja-jo o podobnih razmerah v socialističnem gibanju tudi v Nemčiji, o podobnih razmerah, ki jih žigosa Adler v pojasnilu nagibov, ki so ga prisilili k atentatu. »S svojim atentatom na grofa Stiirgkha sem hotel privesti svoje sodruge k morali Intcrnacionale. Moje dejanje je mogoče razumeti le v okviru velike zgodovinske tragedije, ki jo je doživela socialna demokracija, ko je postala sopotnica absolutistične vlade. Birokratski aparat delavskega gibanja je prevladal nad interesi bodočnosti proletariata.« V aprilski stavki, ko je stavkalo tristo tisoč delavcev v vojno-industrijskih podjetjih v Leipz-gu, Berlinu in drugod, so stale ob strani. Tako pravi Kcrta Vasscrmannova, ki dela v rafineriji in ki je članica deželnega odbora socialno demokratične stranke. Tudi Vaničkova, ki je predsednica strokovne socialistične organizacije v tovarni, meni, da bo treba agitirati med delavkami za vstop v organizacijo, zakaj velike naloge so pred njimi. Treba bo uresničiti zahtevo po ustanovitvi svetov delavskih odposlancev. Irmgard, Marekova, Saškova in štefi imajo zaradi tega precej dela. štefi obljubi, da bo za delo v organizaciji pridobila tudi Komacovo in Mrakovo. Zato se ta večer ne bo odpeljala v Penzber&. Pa ne samo to. Mrakova ji je našla sobo. Njena in soseda Komfi-cove je umrla za špansko že pred dvema mesecema in soba je zdaj prosta, štefi bi se že lahko preselila, ko bi ne vprašala Mrakove šele včeraj. Zdaj se bosta lahko z otrokom preselila v Starnberg. Sama se bo naselila tu že v ponedeljek, 2. junija, Slavko pa bo do konca šolskega leta ostal še v Penzbergu, pripoveduje Mrakovi in Koraa-covi, ko ob šestih zvečer zapuščajo tovarno. Konec maja je. Sonce je še vedno na zahodnem nebu. Sije jim v hrbet in se svetlika v rečici, ki izvira nekje za griči zahodno od dvajset kilometrov dolgega Siarnberškcga jezera. Mrakova pravi, da med svojo potjo teče skozi prijetno jezerce in da bodo lahko poleti hodile tja na izlete. Tam ni nadležnih vojakov kakor tu na plažah v Starnbergu. Lahko se bodo kopale. Res da je do tja skoro uro in pol, vendar pot ni naporna. Vodi ob rečici. Tudi kako postrv bodo lahko na skrivaj ujele. Mrakova zna nastavljati skrite trnke. To se je naučila že v otroških letih od brata, ki je zdaj nekje na soški fronti pri Avčah. To ime jo zresni. Pri Avčah so pred desetimi dnevi besneli težki boji. Avstrijci so vrgli Italjane na desni breg Soče. Štefi pravi, da je tu dolina Soče precej globoka in da se desni breg strmo vzpenja proti Ročinju. Naskok v ta breg je najbrž terjal med avstrijskimi vojaki precejšnje žrtve. »O Jezus,« vzdihne Mrakova in prebledi. Qb njenem obraai jo Štefi žal, da je z opisom Soče pri Avčah ranila Mrakovo. 8999999999999995 9. NOVEMBER * GLAS Josipina Turnograjska — prva slovenska pisateljica Gradcu °beUSk' nagrobllik JosiPine Turnograjske v nemškem Srečna najdba Lanskega leta, dne 10. julija, smo se v »Glasu« s skrbjo spraševali, če še stoji v nemškem Gradcu nagrobnik naše prve pisateljice Josipine Turnograjske, rojakinje s Turna nad bližnjim Preddvorom. Mlada žena, še niti enaindvaj-setletnica, soproga dr. Lovra Tomana, pa je že dne 1. junija 1854 umrla kot žrtev materinstva. Iz literature smo zvedeli, da je bila pokopana na šentlenarškom pokopališču v Gradcu in da ji je bil 1. 1867 postavljen zares veličasten nagrobnik: kar 5 m visok obelisk iz sivega nabrežinske-ga marmorja! In da se na obelisku zlati napis: Tu leži Josipina Turnogradska pisateljica slovenska roj. Urbančič 9. julija 1833. 1. umerla omožena Tomanova 1. junija 1854 »Kdor dušno živi, ne umerje!« Vse do letošnje jeseni nas je mučilo to vprašanje: ali Josipinin nagrobnik v Gradcu še stoji. Ni Šlo drugače, moral sem iti konec septembra sam na pot in pogledati! Iskanja je bilo že sprva zadosti: v Gradcu je več zelo raz-sežnih pokopališč. Poleg centralnega, so počivališča pokojnikov še v predmestjih. Tako je tudi šentlcnarsko (Sanct Leonhard) na severnem robu mesta tik ob bolnišnicah. Tam je bila 3. junija 1. 1854 pokopana nesrečna mlada žena. Vodilo pri iskanju nagrob- nika naše rojakinje mi je bila njegova višina — in res: sredi, pokopališča je prav očiten belosiv obeliak, najvišji med nagrobniki. Prav ta je pravi! Le s to razliko od podatkov v literaturi: višina mu je nekaj skromnejša, komaj 4 m in nekaj dem. Tekst napisa pa začenja: Tu počiva..., slovenska pisateljica... Tistega stavka »Kdor dušno živi, ne umerje!« tudi ni videti nikjer. Napis sam pa ni vklesan v obelisk, pač pa v kamnito ploščo (120 krat 80 cm), ki je k obelisku le prislonjena. Vse kaže na to, da težak nagrobnik, postavljen na sredo groba (ne pri vzglavju), ni bil prestavljen in da torej grob še ni bil prekopan. Zmoti nas v tem prepričanju le mala plošča, prislonjena k oni veliki. Na tej ploščici beremo: »Beatrix Hausleitner, Lehrerin, 1884 — 1913, Auf Wiedersehen!« Le kaj bi to pomenilo? Domnevati smemo, da so to ploščico pač slučajno tjakaj prislonili. Pač s kakega prekopanega groba v bližini. Sicer pa je bil Josipinin nagrobnik na dan 26. septembra t. 1. kar v redu oskrbovan, čist in s čitljivim napisom. Vse drugače lepše in spoštljive j še kot je oskrbovan miniaturni posnetek gra-škega obeliska pred gradom Turnom nad Preddvorom, rojstnim domom pisateljice. V daljni tuji deželi, sredi neprijaznega nemškega sveta kar izstopa, vprav žari slovenski napis na markantnem nagrobniku. Tu, pri nas doma, pa zgolj zanemarjenost, pozaba, indolentnost ali še kaj i hujšega ... C,e se komu zde [ te besede prostre, naj stopi 1 kar sam do preddvorskega 1 Turna in si ogleda naše kul- turno spričevalo! Prvič sem opozoril na žalostno stanje obeliska v »Glasu« dne 3. julija 1964 in potem še večkrat. In zdaj spet . .. Kaj pa turistični prospekt — ali bo vsaj v novi izdaji opozoril na Josi-pino Turnograjsko? Turnska graščina Turnska graščina je bila sezidana že v enajstem stoletju. Služila je kranjskim mejnim grofom kot lovski dvorec. Grad je bil pozneje večkrat prezidan, tudi gospodarje je večkrat menjaval. Zdaj je še vzidan na pročelju grb z letnico 1680. Kaže, da so se tedaj ustavile večje prezidave starega poslopja. V pročelje je vzidana tudi označba nadmorske višine 528 m in pa primerna plošča »Dom oskrbovancev. Albin Dro!c-Krti-na«. — Nasproti gradu stoji kapelica s kripto. V njej je .pokopan tudi mlajši brat Josipine Janko Urbančič (1835 — 1911). Turnsko graščino si je od tujih fevdalcev pridobil v posest Josipinin stari oče, ki je bil prej oskrbnik na Zoisovi graščini Brdo. Žena njegova, Konstancija pa je bila hčerka graščaka Dietricha s Strmola. — Mati naše pisateljice je bila Kranjčanka, hčerka Blaža Terpinca, torej sestra slovitega gospodarstvenika Fidelisa Terpinca, o katerem je že stekel naš pogovor, ki je bil poročen z ljubljansko »gla-žovnato princeso« Josipino Ceškovo, nenamenjeno neveste Andreja Smoleta. Ne bo napak, če še enkrat izrečemo domnevo o močno verjetnem srečanju Urbanči-čevih s Prešernom. Zanesljivo poročilo namreč pravi, da so prireditve v kranjski Kazini obiskovali tudi okoliški gra-ščaki, med njimi Urbančičevi s Turna. Bilo je to 1.1848. Takrat je štela Josipina Urbančičeva že petnajst pomladi in je prav možno, da je prihajala s starši v Kranj. Vsekakor je bila Josipina pozneje goreča častilka Prešernove muze In tudi to zatrdno vemo, da je Julija Primčeva, tedaj že več let poročena, prihajala na počitnice k Urbančičevim na '( Tura. Tamkaj jim je mladi oskrbnik Valentin Levičnik v grajskem parku igrai na citre »Luna sije, kladvo bije ...« In menda je prav Julija zahtevala, naj oskrbnik to pesem še in še zaigra in zapoje ... Sin Valentinov, pokojni profesor dr. Alfonz Levičnik mi je še zaupal, da one citre niso izgubljene; hrani jih njegov nečak v Novem mestu. Poslednji Ilir Duhovni vodja in nekak stalni domači učitelj je bil grajskim otrokom upokojeni župnik, navdušen Uirec, Lov-ro Pintar (1814 — 1875). Prav njegova zasluga je, da je v Josipini vžgal tako svetlo iskro rodoljubja in plemenito veselje do pisanja. Bil pa je Lovno Pintar, ki ga še danes slavi bela marmornata plošča, vzidana na levo stran vhoda v preddvor-sko župno cerkev, prav gotovo izjemno zanimiv mož. Kot eden zadnjih slovenskih Ilirov, si je vneto dopisoval s Stankom Vrazom. Kakor nam je Lovro Pintar ljub kot literarni in kulturni mentor Josipine Turnograjske, tako ga Gorenjca ne moremo razumeti kot zapoznelega Ilira. Tembolj, ker je Prešernov krog že tedaj tako ostro zavrnil ilirščino in njene načrte. Ce Iiiri na Hrvaškem niso naleteli na kak poseben odpor, je razumljivo. Pri nas pa je iliri zem pomenil nevarno prizadevanje: vpeljati hrvaščino ali pa neko slovensko-hrva-ško mešanico in pozabiti, vsaj v literaturi, na naš mili materin slovenski jezik ... K ilirizmu so se tedaj nagibali posebno slovenski izobraženci na štajerskem, pač ker so se čutili spričo navala nomštva najbolj ogrožene. Zato so se tudi branili »kranjščine« in zapadli v panslavistične in ilirske sanjarije. »Svojih sanj o človečnosti in svobodi niso opirali na socialne zahteve ljudskih množic, pač pa so raje iskali pomoči pri hrvaškem plemstvu in ruskem carju.« Prešeren in tovariši pa so že spočetka trdno stopili v obrambo slovenske kulturne in jezikovne samoniklosti. Hoteli so, da bi slovenski jezik in slovenski narod vedno bila enakopravna z drugimi jeziki in narodi. Vprav Prešernova pesem dokazuje evropsko širino njegove slovenske miselnosti. Priznati pa moramo ilirskemu gibanju vendarle dve dobri uslugi: z njegovo pomočjo smo vpeljali enostavno pisavo gajico, ki je nadomestila zapleteno staro boho-iičico. In pa narodno zavest je ilirski pokret skoro nehote zanesel med najširše sloje. Celo na tedanjo slovensko moško modo je vplivala: navada je tedaj bila, da so narodno zavedni možje nosili ilirske surke ob vseh priložnostih. Ne le ob slovesnostih pač pa vsak dan. Kar poglejmo stare fotograifje naših vrlih prednikov! Romautični ■ ženin A vrnimo se k Lovru Pin-tarju! Prav on je pripeljal » goste na Turn svojega mladega prijatelja, absolviranega pravnika iz Kamne gorice Lovra Tomana. Med njim in Josipino, grajsko hčerjo, s« je v hipu vnela ljubezen. Bila sta menda prekrasen par, oba lepotca. V hrvaJko-slo-venski »Zori« 1. 1952 prečita-mo na str. 153 tale opis Josi-pininega zaročenca: »Toman Lovre je srednja visokosti, čela jasna, črne kose, črnih brkah; taki mu je poznati da mu južna vruča krv u žilah vrije; da mu se Sire prsa uznesemo, kada se govor zametne o Slavjanstvu.« Tomanovo ime se je dvakrat dotaknilo Prešernovega, prvič 29. junija 1. 1845, ko je deklamiral Prešernovo pesnitev v čast takratnega ljubljanskega župana Janeza Ne-pomuka Hradeckvja. Bil je znamenit ta dan: prvič se je slišalo govoriti slovenske besede na javni uradni proslavi! In bile so to besede Prešernove. Drugič zasledimo Tomanovo ime v dnevniku njegove srečne zaročenke Josipine Turnograjske. Dne 8. avgusta I. 1851 je rahla dekliška roka zapisala: »Bila sim na grobu neumer-jočega Prešerna, bila ondi presrečna iz istoga občutja, kteri je bil nesreča slavnega pesnika, na strani Lovreta. Tresli so se zlatotoki na ve-černom nebu, ko smo 6topili na mesto, kjer počiva truplo, u kterom je omagalo blago, od sveta nepoznano, zaver/eno serce. Zelena trarics pokriva njegovo zapuščeno gomilo, čern, lesen, reven križec stoji na njoj — žalost' no znamenje kranjske rodo-ljubnosti. — Vila sim jaz ne-srečnom Prešernu iz lepili cvetličic venec in obesila n* leseni križ ...« Bilo je to pri prvem pesni' kovem grobu, na desno od vhodnih vrat, ob pokopali' škem zidu. »Žalostno znamenje knn> ske rodoljubnosti« pa je tudi zapuščeni in propadajoč obelisk pred Turnom, postaVv Ijen prvi slovenski pisateljic v spomin ... (Nadaljevanje) ČRTOMIR ZOREČ Po Prešernovih stopinjah Stane Košnik Štirideset let strelstva v Kranju Slavnostni plenum občinskega strelskega odbora Preteklo nedeljo je bil v Kranju plenum občinskega strelskega odbora Kranj, ki je bil predvsem posvečen 40-letnici delovanja prve slovenske strelske družine pri nas. Slavnostni govor je imel predsednik občinskega strelskega odbora v Kranju Alojz Lakner, spregovorili pa so tudi drugi. Za ustanovitev prve slovenske strelske družine pri nas je dal pobudo znani jugoslovanski prostovoljec na solunski fronti in dolgoletni borec v balkanskih vojnah Jože Pehare, doma iz Tržiča, živel pa je v Kranju kot magister farmacije in je pred drugo svetovno vojno umrl. Ustanovnemu občnemu zboru je prisostvovalo nad 60 Kranjčanov, kot gost pa je prišel iz Ljubljane tudi takratni študent Boris Ziherl. Strelska družina v Kranju se je v začetku borila s šte- Najboljši športnik Športniki, ki so jih športne organizacije na Gorenjskem uvrstile v zaključno izbiro (po abecednem redu): ANKELE MAJDA, član SK Triglav, alpsko smučanje CADE2 CVETKA, član KK Triglav, kegljanje FELC ALBIN, član HK Jesenice, hokej na ledu LAKOTA PETER, član SK Jesenice, alpsko smučanje MILEK POLDE, član AK Triglav, atletika OTRIN VERA, član SD Javornik, strelstvo PECAR MARJAN, član SK Mojstrana, smučarski skoki SELJAK ROMAN, član SK Triglav, smučarski teki ZAJC LUDVIK, član SK Jesenice, smučarski skoki 2ER0VNIK DARINKA, član NTK Triglav, namizni tenis Najboljši gorenjski športnik, bo prejel prehodni pokal Glasa. Vsak bralec ima pravico poslati neomejeno število glasovalnih kuponov. Upoštevali bomo kupone, ki bodo prispeli v uredništvo najkasneje do srede, 23. novembra. Točkovanje bo izvedeno po ključu: 5, 4, 3, 2, 1 točka. vilnimi težavami, vendar je bil njen uspeh velikega pomena, saj so takratni strelci kar najtesneje sodelovali z naprednimi organizacijami, predvsem Sokolom. Družina je po znanem prevratu v Beogradu prenehala delati, ker so vsem družinam oblasti pobrale orožje. Mnogo strelcev je namreč aktivno sodelovalo pri prevratu v Beogradu in tega so se oblasti zbale in družinam pobrale orožje. Po vojni pa so strelstvo v vseh krajih Slovenije obnovili in razširili. Del nedeljskega plenuma je bil posvečen edinemu ustanovnemu članu Stanetu Koš-niku iz Kranja, ki je vseh štirideset let aktivno sodeloval in ostal zvest funkcionar in voditelj strelskega športa pri nas. Košnik je danes član občinskega strelskega odbora Kranj in se kot odličen strelec in dober organizator udeležuje vseh strelskih tekmovanj in prireditev. Za njegove zasluge ga je tokrat strelska zveza Slovenije odlikovala z najvišjim strelskim odlikovanjem »zlato plaketo«, podelil pa mu jo je predsednik strelske zveze Slovenije general major v pokoju Vlado Mišica. R. Čar man Glasovalni kupon Najboljši gorenjski športnik 1966 1. 2. 3, 4. 5. Naslov: Podpis: Opomba: izrežite kupon ter ga izpolnjenega pošljite na naslov: Uredništvo »Glasa«, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27. Kupon lahko pošljete v pismu, nalepite na dopisnico ali pa oddate osebno v uredništvu. Roman Smole j: Težko čakam na prvenstvo Družina Smolej je na Jesenicah in po vsej državi poznana marsikateremu športniku. Športni uspehi smučar-ja-tekača Franca Smoleja, očeta obeh hokejistov Francija in Romana, so gotovo večji od obeh sinov. Oče jima je bil velik vzor športnika, tihega in marljivega na treningu ter neustrašnega borca na tekmovanjih. Precej po očetu je tudi Roman, tih in skromen, skoraj si ne moreš misliti, da skriva v sebi toliko energije, ki je potrebna vsakemu športniku. Roman se je rodil 6. septembra 1946 na Jesenicah. Že z JO. letom je bil sprejet v pionirsko hokejsko šolo, kjer je s Hitijem in Beravsom kazal največ talenta. Leta 1961 je mlada trojka že nastopila v moštvu Kranjske gore in bila, kljub starosti — 15 let — strah in tre- Predstavljamo pet nasprotnim vratarjem. Dres reprezentance je oblekel Roman ravno na svetovnem prvenstvu na Finskem. Za reprezentanco je odigral sedaj že 35 tekem. Kljub temu, da se je ravno vrnil s priprav državne reprezentance v Ljubljani, nasled- Gorenjska rokometna liga Jesenski prvak: Duplje V zadnjem kolu Gorenjske rokometne lige so bili doseženi pričakovani rezultati. Duplje so si že v predzadnjem kolu zagotovile naslov jesenskega prvaka. Z zmago in odlično igro v Radovljici so dokazale, da so brez dvoma najkvalitetnejša ekipa v ligi. REZULTATI: — Kranj : Kranjska gora 27:19 (14:7), Križe B : Selca 11:19 (7:9), Besnica : 2abnica 12:24 (6:9), Radovljica : Duplje 9:14 (3:6), Skofja oLka : Tržič B 13:8 (2:3). LESTVICA Duplje 9 8 0 1 184:106 16 Kranj B Selca Zabnica Kr. gora Radovljica Sk. Loka Križe B Besnica Tržič B 9 7 0 2 167:113 14 9 7 0 2 146:114 14 9 6 0 3 140:109 12 185:126 10 147:139 10 152:156 8 98:186 3 91:203 2 96:144 1 9 5 0 4 9 5 0 4 9 4 0 5 9 117 9 10 8 9 0 18 Občni zbor SK Triglav Danes, v sredo 9. novembra, ob 18.30 bo v prostorih skupščine občine Kranj občni zbor smučarskega kluba Triglav. nji dan pa je ie moral na pot v Nemčijo, je bil vseeno pripravljen na kratek razgovor. — Kaj mistiš, kdo bo letos? nji državni prvak? »Tudi če bodo Felc, Tišlar in Jan odšli k Olimpiji, bomo prvaki. Moštvo sestavlja 15 igralcev in zato ti trije z vratarjem Galetom ne bodo mogli nositi vsega bremena. Na Jesenicah je še vedno dovolj izenačenih igralcev, ki ne bodo prvenstva še dolgo izpustili iz rok.« — Imaš kakšno posebno željo? »Želel bi, da bi na Jesenicah dokončali z gradnjo hale. Škoda je z dneva v dan večja, saj dež in pozimi sneg neusmiljeno uničujeta začeto delo.« Državna reprezentanca se je že vrnila z uspešne turneje po Zahodni Nemčiji in Avstriji. Mlada trojka, na čelu z Romanom Smolejem, se je še enkrat izkazala. L. K. Roman Smolej Po jesenskem delu pionirskega prvenstva v nogometu Kranj najprijetnejše presenečenje Po sedmih kolih zanimivih srečanj osmih najboljših gorenjskih pionirskih ekip je zaključen jesenski del pionirskega prvenstva Gorenjske v nogometu. Nepričakovano so zasedli prvo mesto pionirji iz Stra-žišča. te ne bi bili v zadnjem kolu, ko so že zagotovili prvo mesto, nepričakovano po- raženi na svojem igrišču, bi bila njihova prednost še večja. Jesenice so osvojile tretje mesto, čeprav so v prvem kolu predstavljale najboljšo igro in tudi veljale za naj-resnejšega kandidata - za prvaka, četrto mesto Triglava predstavlja neprijetno presenečenje, ker smo od njih pričakovali precej več. LESTVICA Kranj 7 5 0 2 11:5 10 Ločan 7 4 12 18:8 9 Jesenice 7 4 12 12:11 9 Triglav 7 3 2 2 11:10 8 Svoboda 7 3 13 12:12 7 Naklo 7 2 3 2 4:6 7 Tržič 7 2 0 5 5:13 4 Lesce 7 0 2 5 5:13 2 P. Didić 10 MALI OGLASI — OBJAVE Prodam Tovarna gumijevih izdelkov Sava Kranj, proda 10. t. m. od 8.-9. ure 15- tonsko tehtnico — še nemontirano Vse informacije dobite v nabavni službi. Zimska jabolka (bobovec), večjo količino, prodam. Vidic Franc Partizanska 8, Bled Spačka odlično ohranjenega, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5075 Prodam krmilno peso. Zvir-če 30, Križe 5078 Ugodno prodam dobro ohranjen VW. Robič Jakob, Zg. Gorje 56 5091 Prodam superavtomatični pralni stroj Candy S za 2900 N-dln. Naslov v oglasnem oddelku 5094 Ugodno prodam kopalno peč, termo peč in vrata za shrambo, vse skoraj novo. Kranj-Primskovo, Jelenčeva 2 5139 Prodam telico, 8 mesecev brejo. Naslov v oglasnem oddelku 5140 Prodam beli krompir Viktorija in repo. Šenčur 197 5141 Prodam dva prašiča po 90 kg težka za pitanje. Naglic, Kokrica 64 5142 Prodam 3000 kom žlindrinih kvadrov. Zupan, Partizanska 56, Bled 5143 Ce želite svojo boljšo polovico povabiti na dobro kosilo ali večerjo v prijeten in miren lokal, pripeljite jo v restavracijo HOTELA EVROPA KRANJ. Prodam 10 m suhih drva in butare. Suha 29, Kranj 5144 Prodam korenje, krompir in kupim seme lucerne ter zajklo z mladiči. Tavčar, Po-savc 12, Podnart 5145 Prodam vezano okno, 140x 110 cm, z dvojnim macesno-vim in smrekovim okvirjem, mešalec za malto, demontiran brez motorja ugodno prodam. Bertoncelj, Kranj, Ljubljanska 30 5147 Prodam 1700 kg lignita 5 m bukovih drva (žagane) in kredenco. Delavec Cilka, Komenda 25 5148 Prodam pralni stroj Bilja-na s centrifugo. Šenčur 15 5146 Prodam rabljen poltovorni Citroen. Prodaja bo v nedeljo, dne 13. 11. 1966 ob 9. uri dopoldne Grad — Strmol, Cerklje Prodam dve kozi. Šenčur 331, baraka 5150 Prodam kompletno trosob-no stanovanje ali zamenjam v okolici Kranja. Ponudbe poslati pod Stara cesta 8 5151 Zlato, 22-karatno za zobe, prodam. Ponudbe poslati pod »2400« 5152 Prodam gozd — parcela št. 498 KO Šmartno — Cerklje pri Kranju. Glede nakupa naj se interesenti zglasijo v nedeljo 13. 11. 1966 od 10.-14. ure v gostilni pri Milharju v šmartnem 5153 Prodam nov magnetofon, znamke Telefunken, po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku podružnice Jesenice 5154 Prodam novo nemško ročno motorno žago znamke Stihll 08. Zorman, Breg 10, Preddvor 5155 Prodam okna, vrata, keramične ploščice za oblaganje kopalnice po zelo ugodni ceni. Markovič Marko, Hrastje 21, Kranj 5156 HOTEL EVROPA KRANJ je po zamisli in izvedbi slikarjev Simoniča in Markelja preuredili kmečko sobo, ki je sedaj imeniten prostor za zaključene družbe, bankete in poročna kosila. Za 20.000 S-din prodam novo emajlirano peč-štedilnik. Informacije po telefonu št. 22-276 Kranj 5157 Prodam 6 tednov stare pujske. Zg. Brnik 4, Cerklje 5158 V HOTELU EVROPA KRANJ dobite vsak dan piščanče-vo obaro z ajdovimi žgan-ci. K specialitetam: kranjska pojedina, gorenjski krožnik, pečenica ali krvavica z zeljem, suhi vratnik, k orehom in drugim jedem strežejo tudi AJDOV KRUH Prodam dobro ohranjen štedilnik Gorenje. Rus Martina, M. Pijadc 9, Kranj 5159 Prodam rabljene peči, za-steklena okna, izložbena okna. Jesenice, M. Tita 35 5168 Poceni prodam čebele s panji in kuhinjsko opravo. Povh Ivan, Zasavska 2, Kranj 5169 Ugodno prodam Opel rekord 1966, štiri prestave za 35.000 N-din. Vzamem tudi ček za gradbeni material. Naslov v oglasnem oddelku 5170 Prodam dva prašiča za rejo, do 85 kg težka. Kranj-Klanc, Likozarjeva 15 5171 Prodam brejo kravo po izbiri in novo krušno peč. Sp. Besnica 26 5172 Prodam novo prikolico za težji motor. Gaser Gregor, Železniki "48 5173 Kupim Kupim sod za gnojnico. Naslov v oglasnem oddelku 5160 Kupim rabljeno dvigalo (vinto). Strahinj 18, Naklo 5174 Kupim kombiniran otroški voziček. NasJov v oglasnem oddelku 5175 Ostalo Vdovec, srednjih let, z lastnim domom želi spoznati dobrosrčno osamljeno samsko ali vdovo brez otrok, ki ima veselje do lastnega doma in je pripravljena tudi prmotno pomagati in urediti obstoječi dom. Resno, tajnost zajamčena dom Vas čaka. Ponudbe poslali na podružnico Glasa Jesenice 5161 POZOR! Predpasnike, halje za otroke in odrasle — Velika izbira! Konkurenčne cene, Kranj, Titov trg 24 Kolektiv Posavec na Posav-cu obvešča cenjene obiskovalce, da bo gostišče zaradi prostega dne ob četrtkih zaprto 5123 Preklicujem avtobusno legitimacijo št, 9294 na ime Podobnik Štefka, Kokrica 274, Kranj 5162 Preklicujem avtobusno vozovnico št. L 9296 na ime Vidic Marija, Kranj, Kokrica 242 5163 Izjrubil sem gumi kabel dne 23. 10. 1966 na relaciji Kranj-Preddvor. Najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi. Demšar, Surovina, Kranj 5164 PISKE, DOMAČE, krmlje-no za rejo. Na izbiro lepe in dobre nesnice in pohanci. Križe 8 5165 Zamenjam seno za suha drva. Naslov v oglasnem oddelku 5166 Preklicujem avtobusno izkaznico št. 9291 na ime Jenko Angela, Hrast je-Kranj P' 5167 Valjčni mlin Dvorje — Jenko je začel obratovati 5176 Naš vrt Časopis za vrtnarstvo in sadjarstvo List ni namenjen samo tistim, ki obdelujejo zemljo, temveč vsem ljubiteljem narave, ki sicer nimajo svojega vrta ali sadovnjaka, a si želijo zelenje in cvetje okoli sebe. List je dober svetovalec ljubiteljem cvetja in lončnic, vrtnarjem, sadjarjem, upraviteljem stavb in javnih nasadov ter vsem, ki si žele lepše in donosnejše vrtove. Naš vrt Izhaja šestkrat na leto. Naročnina je 20 N din, za zamejstvo 35 N din, posamezna dvojna številka pa stane 5 N din. Naročila sprejema DRŽAVNA ZA* LOžBA SLOVENIJE, LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 — »Naš vrt«. Gozdno gospodarstvo Kranj — obrat Tržič razpisuje javno licitacijsko prodajo naslednjih osnovnih sredstev: zgradbo mostne tehtnice s tehtnico v Jelendolu leseno lopo v Jelendolu 2 kladarki — eno v odd. 53 in eno v odd. 26 barako v Prevali 3 senike na Kalu 2 senika na Vetrihu senik pri žičnici Mantova Licitacijska prodaja bo 12. 11. 1966 ▼ Jelendolu z začetkom ob 9. uri. K nakupu se lahko prijavijo razen predstavnikov družbenega sektorja tudi zasebniki. Vse informacije glede ogleda in prodaje daje Gozdni obrat v Tržiču. Razprodaja 1. Poltovorni avtomobil Citroen (spaček) 500 kg v dobrem tehničnem stanju Javna dražba bo 14. novembra na Stari cesti 2 — ob 8. uri za družbeni sektor — ob 9. uri za privatnike Izklicna cena znaša 3800 N din Ogled vsak dan v garaži prodajalca, Stara cesta 2, tel. informacije 85-349 2. Sobne peči po ceni od 40 do 70 N-din Ogled vsak delavnik, Tavčarjeva ul. 14 (pri vodji del. naselja, tel. 85-372) SGP »Tehnik« Škof j a Loka om d/b Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škof ji Loki in Tržiču razpisuje novo nagradno žrebanje vezanih vlog za vse varčevalce, ki bodo v letu Nag-ade so: avto zastava 750, pralni stroj. moped, šivalni stroj, hladilnik, pisalni strol, 1966, vključno od 1. 1. do 31. 12. 1966 vezali ava kolesa. • t t : t non ^ a, i ~. Vloge sprejemajo vse njene podružnice. — Ve- prl njej najmanj 2.000,- novih dinarjev sva- zan| yl^gc ^ obrestovane po višjih obrestnih Jih prihrankov vsaj za leto dni. merah. _ SREDA — 9. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz partitur novejše lahke orkestralne glasbe — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Majhen recital pianistke Dubravke Tomšič — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena mediera — 11.00 Turistični napotki za tuje gpste — 11.15 »Pred Martinovim« — 12.05 Zvočne miniature — 12JO Kmetijski nasveti — 12.40 Scena iz opere Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 21. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. »Manon« _ 1330 Priporočajo vam — 14.05 šepek Chopinovih melodij — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni inter-mezzo — 15.30 Narodne melodije s Pirenejskega polotoka — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Pikova dama — opera — 21.05 Lepe melodije — 22 10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba ČETRTEK — 10. novembra 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Srbske naredne pesmi — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 S slovenskimi pevci v Verdijevih operah — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 12.05 Ansambla Borisa Kovačiča in Mihe Dovžana — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Kako so včasih komponirali na violino — I3J0 Priporočajo vam — 14.05 Od uverture do scherza — 15.20 Zabavni in-termezzo — 15.30 Lahka orkestralna glasba — 16.00 Vsak dan za ves — 17.05 Turistična oddaja — 13.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Pustolovci na opernem odru — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Goidbergovc variacije — 23.05 Skladbe Atija Sossa in Jožeta Privška igra Plesni orkester RTV Ljubljana PETEK — 11. novembra 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 četrt ure z majhnimi zabavnimi orkestri — 9.40 Pojo naši otroški in mladinski zbori — 10.15 Skladbe Pavleta Marku-ja — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena modigra — 11.15 Dopoldansko srečanje z mojstrom glasbenega klasiciz- ma — 12.05 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij -— 12.30 Kmetijski" nasveti — 12.40 Igrajo tuje pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Odskočna deska za mlade glasbenike — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 Aktualna mladinska oddaja — 16.00 Vsak da za vas — 17.05- Pet-: kov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vaši priljubljeni orkestri — 18.50 Kulturni globus — 19.00 Lahko nočV otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zborovska skladbe Claudia Montevcrdi-ja — 2020 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Od-» daja o morju in pomorščakih — 22.10 Veliki mojstri sodobne glasbe — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni mozaik jazza SREDA — 9. novembra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 10.35 Angleščina RTV Beograd 11.00 Osnove splošne izobrazbe RTV Zagreb 14.50 TV v šoli 1530 Angleščina RTV Beograd 16.10 Osnove splošne izobrazbe 16.55 Glasbeni pouk RTV Ljubljana 17.35 Poročila 17.40 Tik-tak 17.55 Pionirski TV studio RTV Ljubljana 1825 TV obzornik RTV Zagreb 18.45 Reportaža o otoku Galešniku RTV Beograd 19.05 Od zore do mraka RTV Ljubljana 19.30 Teden Vesninih filmov RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Cik-cak 20.35 Veliki ustvarjalec Michelangelo — III. del 21.55 Svet in jaz 22.15 Zadnja poročila Drugi program RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danos, jutri 18.45 Spored JRT RTV Beograd 19.30 TV pošta RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Beograd 20.30 Propagandna oddaja RTV Zagreb 20.35 Stopnišče za služinčad — francoski film 22.00 Informativna oddaja - ,r ČETRTEK — 10. novembra RTV Zagreb 9.40 T V v šoli RTV Beograd TELEVIZIJA 11.00 Angleščina RTV Beograd 11.30 Glasbeni pouk RTV Zagreb 14.50 TV v šoli RTV Ljubljana 16.50 TV v šoli 16.35 Izdelava osmom etra RTV Zagreb 17.35 Poročila 17.40 Združenje radovednežev RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik 18.4 Pisma občanov RTV Zagreb 19.10 Domači skladatelji 19.40 TV prospekt RTV Ljubljana 19.54 Medigra RTV Beograd 20.03 TV dnevnik 20.30 Aktualni pogovori RTV Zagreb 1 21.15 Don Juan — opera 21.30 Sto let jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti RTV Beograd 22.30 TV dnevnik Drugi program RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri RTV Beograd 18.45 TV tribuna 19.10 Spored JRT RTV Skopje 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje RTV Beograd 19.40 Propagandna oddaja RTV Zagreb 22.30 Včeraj, danes, jutri PETEK —- 11, novembra RTV Zagreb 9.40 TV v šoli 10.40 Angleščina RTV Beograd 11.00 Osnove splošne izobrazbe RTV Zagreb 14.50 TV v šoli 15.50 Angleščina RTV Eeograd 16.10 Osnove splošne izobrazbe RTV Zagreb 16.55 Glasbeni pouk 17.55 Poročila RTV Zagreb 18.00 25 minut v ilegali RTV Ljubljana 18.25 T V obzornik RTV Ljubljana 18.45 Glasbeni magazin Kranj »CENTER« 9. novembra amer. barv. VV film SLADKA IRMA ob 17: in 19.30 uri 10. novembra amer. barv. VV film SLADKA IRMA ob 17. in 19.30 uri 11. novembra amer. barv. VV film SLADKA IRMA ob 17. in 19.30 uri Kranj »STORžIČ« 9. novembra angl. barvni film TOM JONES ob 17. in 19.30 uri 10. novembra nem.-jugoslov. barv. film STO PEKLENSKIH DNI ob 16-, 18. in 20. H. novembra amer. film V SVETU KOMEDIJE ob 16. in 20. uri i tali j. film SANJAVE ZVEZDE VELIKEGA VOZA (SANDRA) ob 18. uri Stražišče »SVOBODA« 9. novembra angl. češki film 31 STOPINJ V SENCI ob 19. uri Jesenice »RADIO« 9. novembra špan. ital. barv. CS film V SENCI ZOROA 19.30 Za violinskim ključem RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Cik-cak 20.45 Neukročena Španija 22.15 Zadnja poročila Drugi program RTV Ljubljana 1825 Včeraj, danes, jutri RTV Zagreb 18.45 Glasbeni magazin Žirovnica 9. novembra amer. barv. CS film SEDMORICA JEZDI V PEKEL Dovje - Mojstrana 10. novembra amer. barv. CS film SEDMORICA JEZDI V PEKEL Kranjska gora 10. novembra špan. ital. barv. film V SENCI ZOROA 11. novembra amer. barv. CS film SEDMORICA JEZDI V PEKEL Kamnik »DOM« 9. novembra domači film LUCIJA ob 20. uri 10. novembra domači film LUCIJA ob 17.15 in 20. uri RTV Skopje 19.30 Narodna glasba 19.54 Lahko noč, otroci RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 21.00 Drugi spored italijansko TV Ostale oddaje RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja RTV Beograd 21.00 Obraz v belem — angleški celovečerni film ) RTV Zagreb j 22.00 Informativna oddaja Prešernovo gledališče v Kranju PETEK — 11. novembra ob 15.30 uri za RED DIJAŠKI II in ob 19.30 uri za red KOLEKTIVI — PETEK Hoch-kuth: NAMESTNIK BOŽJI — gostuje Mestno gledališča ljubljansko \matersko gledališče »Tone Čufar« na Jesenicah ČETRTEK — 10. novembra ob 19.30 uri Prežih-Mikeln: SAMORASTNIKI - dramska kronika za abonma ČETRTEK in IZVEN Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica Alojzija Urbanca se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence. Posebno se zahvaljujem TP »Agraria« Kranj in »Klavnici« Kranj zz izrečeno sožalje in cvetje. Prav tako se zahvaljujemo dr. Novaku in g. Kristancu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat naša najlepša hvala. žalujoča družina Urbane Gorice, 8. novembra 1966 P. NOVEMBER 19?G * GLAS (Nadaljevanje s 1. strani) Kranj: škode približno... vedal Martin Košir. Slišali smo, da imajo v Ljubljani že pripravljen model regulacije Save od Stržcvega do Zarice, da raziskujejo, kako bi problem stalnih poplav rešili, in predvsem, da bi bilo sedanja zemljišča ob Savi možno rešiti pred poplavami z utrjenim obrežjem, posebnimi pol-žastimi črpalkami in podobnimi deli, da bi vse to veljalo verjetno nekaj slo milijonov din. Toda, to bi bila enkratna, res visoka investicija, vse škode letos v kranjski občini pa je predvidoma — računajoč ne le porušena mostova in stanovanjski naselji, ampak tudi zastoj v tovarnah, demontiranje in čiščenje strojev v poplavljenih obratih itd. — okrog poldrugo milijardo dinarjev. Samo na javnih objektih (porušen most pri Tiskanini, porušena lesena brv pri Planiki, poplavljeno barake v Savski Loki in na levem savskem bregu pri Zvezdi, v tako imenovani Koreji) pa je škode za 158 milijonov dinarjev! Kaj je torej ceneje, vsako leto le za silo popravljati ali enkrat narediti tako, da bomo bolj ali manj brez skrbi, je na dlani. Vedno sicer govorimo, da denarja ni, ampak takrat, ko nam teče voda v grlo in stanovanja, ko je treba otroke in žene izseliti v Dijaški dom, ko je vsa posteljnina že več dni mokra, ko je vlaga v stanovanjih še več tednov, ko je ozimnica v poplavljenih območjih uničena, ko je treba vodo klorirati, ko je nevarnost okužbe in epidemij stalno pred vrati, takrat pa denar je. Mora biti, ker gre za človeška življenja. Za reševanje, namesto da bi preprečevali. Na sestanku v Kranju so predvsem poudarili, da podjetja ob Savi kljub poplavam lani in že prej skoraj niso bila pripravljena nanje, da ni nikjer nobenega, ki bi bil odgovoren za hitre intervencije v takih primerih, da podjetja niso tehnično opremljena za hitre in učinkovite intervencije in za pomoč. Sklenili so, da se bo treba čimprej pogovoriti, kdo je v podjetjih za to odgovoren in kaj bo treba kupiti, da bo morebitno reševanje ob poplavah uspešno. Najprej pa je treba pripraviti načrt za preselitev ljudi v barakah na Savski Loki in v »Koreji«. Ta stanovanjska naselja niso primerna za stanovanje — to so jasno pokazale poplave v zadnjih letih! Gospodarske organizacije — tako so se dogovorili — morajo najpozneje do konca leta skupaj z občinsko skupščino pripraviti načrt preselitve, občina pa mora zagotoviti lokacije za nova, nadomestna stanovanjska naselja. V teh barakah ne more več iti naorei ker gre tudi za nevarnost okužb; otroke in žene so že v petek zvečer preselili v Dijaški dom na Zlatem polju, kjer pa — posebno za predšolske otroke — ni primerno, saj nimajo ne za to primernega osebja ne hrane. Će drugega ne, so prehladi na dnevnem redu, to pa je za predšolske otroke lahko zelo nevarno. Drug problem je most čez Savski log, ki je doslej razbremenjeval most na cesti I. reda, saj je šlo čezenj vsak dan 4000 do 5000 ljudi in vsa vprežna vozila. Takoj ga bo treba začeti popravljati, podjetje Vodovod pa mora čimprej obnoviti priključek vodovoda za Strazišče, ker je šel vodovod tudi čez ta most in je tudi pokvarjen. Dotlej Pa bodo težave s prometom, ki bo ves usmerjen čez glavni savski most, in z vodo v Stražišču. Na seji so sklenili, da bodo prizadete občane preko čaopisov obvestili, ob katerih urah bo dovoljen prehod za vprežna vozila Čez most na cesti I. reda in ob katerih urah v dnevu bodo v Stražišču imeli vodo, dokler ne bo vse popravljeno. V nedeljo je obiskal poplavljena območja v Kranju in na Jesenicah predsednik republiškega izvršnega sveta, že pred njim pa tudi člani republiškega štaba za elementarne nesreče.' Za Kranj je bila ob vsej nesreči še sreča v tem, da nista istočasno s Savo narasli tudi Tržiška Bistrica in Kokra. A. Triler V Škof ji Loki šoferski tečaj Avto moto društvo škofja Loka organizira nov tečaj za voznike motornih vozil A in B kategorije. Tečaj se začne, ko bo popolnjeno število prijavljencev. Prijave sprejema pisarna Avto-moto društva, Jegorovo predmestje 10 med uradnimi urami vsako sredo in petek dopoldne in popoldne. 14 metrov po travniku V nedeljo okoli 17. ure se je na cesti III. reda v Gorenji vasi zgodila prometna nesreča vozniku osebnega avtomobila »zastava 750« LJ 382-39 Andreju Pečniku, doma iz 2i-rovskega vrha. Pečnik je vozil s precejšnjo hitrostjo skozi Gorenjo vas proti Poljanam. Nenadoma pa je zapeljal s ceste, podrl prometni znak in se peljal še 14 metrov naprej po travniku ter zaletel v meter visok kup hlevskega gno- ja. Pri nesreči ni bil nihče ranjen, na avtomobilu pa je škode za 150.000 starih dinarjev. Voznik pri nesreči ni zaviral in je kazal znake vinjenosti. Zaradi poledice ga je zaneslo Zaradi poledenele ceste je v ponedeljek ob 7.15 na cesti Kranjska gora — Vršič pri hotelu Erika zaneslo s ceste osebni avtomobil KR 45-55, ki ga je upravljal Alojz Košir iz Mojstrane. Košir je vozil iz Zahvala Ob nenadni in prerani izgubi naše nepozabne, skrbne in nadvse dobre mame in stare mame Helene Košir Urančeve mame iz Tenetlš se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njerii zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedom, dr. Novaku in župniku iz Trstenika. Vsem in vsakemu posebej še enkrat naša najlepša zahvala. žalujoči: sinova France in Janez z družinama, hčerke: Jo-hanca, Micka, Katarina, Angela, Ratija in Rezka z družinami in ostalo sorodstvo. Tenetiše, Babni vrt, Kokrica, Ilovka, Gorice in Zalog, dne 5. novembra 1966 Zahvala Ob prarani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Košnjeka posestnika h. Olševka se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani in izrazili sožalje ter darovalcem vencev in cvetja. Posebno zahvalo izrekamo zdravniku dr. Mihaelu Sajevicu za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se tudi gasilski enoti Olševek, Obč. gas. zvezi Kranj, ZB Visoko, č. duhovščini za pogrebne obrede ic vsem, ki so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Frančiška, sin Peter, Miha in Franci z družinami, hčerka Anica, Micka in Franoka z družinami. Olševek, Kranj, Tržič, 4. novembra 1966 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 63. letu za vedno zapustil naš ljubljeni mož, ata, stari ata in stric Janez Kubelj posestnik iz Bukovice pri Vodicah K zadnjemu počitku ga bomo spremili v sredo, dne 9. 11. 1966, ob 16. uri na farno pokopališče v Vodicah.- Žalujoči: žena Marija, sinovi: Albin, Lojze, Stane, Franc, Marjan, Štefan z družinami, sestre, Marija in Frančiška z družino in ostalo sorodstvo. Bukovica, Topole, Zapoge, Moste, Peterhausen, 7. novembra 1966 Kranjske gore proti Vršiču. Ko je pripeljal na cestni most ga je zaradi poledenele ceste začelo zanašati in je udaril v leseno ograjo na mostu, jo podrl in se prevrnil 4 metre visoko pod most, kjer je obstal na strehi. Pri nesreči je dobil Košir močan udarec v ramo, njegova žena Ljudmila pa le nekaj manjših prask po glavi. Avtomobil je popolnoma razbit in je na njem škode za 800.000 starih dinarjev. Utopljenec v Poljanščici V naselju Log v Poljanski dolini so v nedeljo ob 7. uri zjutraj našli v Poljanščici mrtvega 62-letnega Jožeta Bogataja iz Gorenje vasi 128. Bogataja so pogrešali od minulega petka. Tega dne se je okoli 21. ure vračal iz gostilne proti domu in je verjetno zaradi vinjenosti in hudega naliva zašel ter padel v vodo in utonil. V zvoniku se je obesil Preteklo soboto proti večeru se je pod zvonikom cerkve na Rupi pri Kranju iz doslej neznanega razloga obesil 18-lctni Milan Pernuš iz Rupe. Pernuš je okrog 17. ure odšel z doma v cerkev zva-nil, nato pa se ni več vrnil. Domači so ga pogrešali in g* začeli iskati ter ga okrog 22. ure našli visečega na vrvi. Vozil je z neprimerno hitrostjo V Podljubelju se je v ponedeljek ob 13.15 zaletel v cestno ograjo voznik osebnega avtomobila LJ 531-13 Stanislav Urbane iz Ljubljane. Ker je bila cesta mokra in je vozil z neprimerno hitrostjo, ga je začelo zanašati in je priletel v ograjo. Na avtomobilu je škode za milijon starih dinarjev, voznik ni bil ranjen. IN URADNI VESTNI K GORENJSKE Izdaja in tiska CP -Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Staneta Žagarja 27 — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835. uprava Usta in naročniška služba 22-152, malooglasna služba 21-19 int. 03. — Naročnina: letna W.—, polletna 10.— In mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih številk 0.41 novih dinarjev. — Mali oglasi: za naročnike 0,49 in nenaroSnike 0,50 novih dinarjev beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo