HIEDEP. w«sel oOorfmund ANDE UOsseldorf <2 Oseriohm oAacher Giessenji p£jjwkfort^* letala; ljudje dobe ineso in druga živila le za drag denar in na karte kakor med vojno — presnemu maslu (ki si brez njega Nemca niti predstavljati ne moremo) so se pa morali sploh odpovedati. Marka je tako rekoč brez zlatega kritja; da ima zu- '^LOTHRINGEN o "''s.Stroiabuf^/ Maocy~\ uso-dniU do^o-dUiU xaoU%{iU dni Ljubljana, 8. marca. Igra vzrokov in učinkov... Nehote nam prihaja ta igra baš te dni na 11111, zakaj tako nazorno se nienda že izlepa ni razodela medsebojna prejilete-nost vsega političnega dogajanja na svetu. Ali sle že kdaj niislili na to, kako bi se bili razvili dogodki, da ni neki prevnet nemški pomorski častnik leta 1910. torpediral »Lusitani-jea? Amerika ne bi bila stopila v vojno ali vsaj takrat še ne, zmaga zaveznikov bi se bila iz-Preinenila v njihov poraz ali V8»i ne v nemško katastrofo; versajska pogodba, abdikacija cesarja Viljema, razkroj Av-strije: ali bi bili učakali vse to ah ne? Odgovor prepustimo vam, cenjeni bralci. Te dni doživljamo to igro vzrokov in učinkov še posebno usodepolno, da, reči smemo, zgodovinsko usodno. Poglejmo samo, kaj vse se je zadnjih de-®et, štirinajst dni zgodilo na na-s' premičnini! I* r v i važni dogodek: Francoski parlament je odobril pakt z Uusijo, to se pravi, pogodbo, ki obvezuje obe državi k vza jemni pomoči, če bi katero od nJ'h katera druga država na Padla. Drugi važni dogodek: Hitler je ponudil Francozom roko. Namen te geste je bil prepričali francoski senat, da mu ne ka ze odobriti ruski pakt. Najbrže Je vodja nemškega naroda s to ponudbo vnovič poskušal Francijo odtrgati od zaveznikov. Računati je bilo s teni, da Francozi ne bodo meni nič tebi nič Prijeli za roko, dokler ne dobe tehtnega |>oroštva, da Hitler re3 tako misli, kakor govori. Francoski poslanik v Berlinu je izjavil fiihrerju, da je Pariz, pripravljen na sporazum in da Prosi predlogov, toda dobil je ogibljiv odgovor. Tretji važni dogodek: italijanske zmage v Abesiniji. Zveza narodov bi rada prepovedala izvoz petroleja v Italijo: to bi bil edini vidni izraz njene moči in ugleda. Toda italijanske Z|uage so Ženevo zmedle, da ne ve prav, kaj bi — Italijanom so Pa dvignile samozavest. Rim je zagrozil z izstopom iz Zveze narodov, če bi Ženeva (to se pra-vb Anglija) v petrolejskem yprašanju ne odndbala, obenem le pa potrkal v Berlinu in vpra-«'1, ali bi Hitler šel z njim, če m nastalo to in ono. Kaj so Nemci odgovorili, je za naše razglabljanje skoraj postranskega pomena; važno je le to, da ®o bili vsi zgoraj našteti važni dogodki voda na Hitlerjev mlin. Ali, da govorimo precizneje: ^vropsko-afriška voda na fiihrer-icv mlin. To pot goni namreč Hitlerjev mlin tudi še druga voda: rusko-japonska. Kaj se je pred dobrim tednom zgodilo na Japonskem, našim bralcem ni neznano: oficirski prevrat v Tokiu je četrti važni dogodek v naši seriji, nikakor ne najnepomembnejši, čeprav se je izjalovil. Zakaj razkril je do dobrega kvarte japonskih imperialistov in po drugi strani rodil predobro razumeli; po eni strani so jo zato v Tokiu naslikali kot izraz neutemeljenega ruskega strahu pred njihovo zunanjo politiko, po drugi strani se je pa japonski poslanik v Moskvi podvizal in pomiril sovjetsko vlado zastran Zunanje Mongolije. Druga je bila zadeva z Nemčijo: Hitler ne samo ni potolažil sveta zastran nevarnosti nemškega ognjišča, temveč mu je Staljinova izjava v zvezi s fran- Prediednik Japonska zgornje zbornice princ Konoje Je po umoru več članov vlade prvi dobil mandat. za sestavo nove vlade, a ga je odklonil. kakor v soboto. Takrat bi tudi kri tekla. Takšne prerokbe nikakor ne bi bile kar iz trte izvite. Bile bi zelo logične, plod doslednega sklepanja iz bližnje preteklosti na bližnjo prihodnjost. Ce ne bi bilo leta 1935. (uvedba vojaške dolžnosti v Nemčiji), tudi leta 193(> ne bi bilo. Dolžnost velesil je paziti na to, da letu 1930. ne bo sledilo leto 1937. v isti igri vzrokov in učinkov kakor zadnja tri leta. Observer. Druga stran kolajne fafiOMka v tuci mladega Jaftattca Zemljevid Porenja 2 doslej demilitariziranim pasom oh obeh bregovih Rena: tja so v soboto opoldne med velikanskim navdušenjem prebivalstva vkorakale nemške čete. peti važni dogodek zadnjih dni: velepomembno Staljinovo izjavo. Ruski diktator, sicer za časnikarje skoraj nepristopen mož, je sprejel nekega ameriškega žurnalista in se z njim tri ure razgovarjal. Jedro njegove izjave se da zgostiti v dva stavka: 1. Rusija se bo z orožjem uprla prodiranju Japonske v Zunanjo Mongolijo, in 2. na svetu sta dve ognjišči, ki se grozita razplamteti v svetovni požar: ti dve ognjišči sta impe-rialistično-nacionalistična Japonska in dinamično-ekspanzivna Nemčija. Staljinova izjava je prišla preveč neposredno po tokijskih dogodkih, da ne bi bila v zvezi z njimi. Japonci so jo še m Ja n omika g* rajhataga, na katarl Ja Hitlar odpovedal locarnik* pogodba. cosko-ruskim paktom in splošnim evropskim kaosom, nastalim zaradi razvoja ilalijansko-abesinske vojne zadnjih tednov, prav doliro prišla, da je ko bombo vrgel v svet. šesti in najusodnejši dogodek preteklega tedna: odpoved loca ruske pogodbe in vojaško zasedbo Porenja. Svet se je zadnja tri leta že navadil presenečenj iz Berlina. Lani je Hitler meni nič tebi nič prekršil vojaški člen versajske pogodbe in uvedel vojaško dolžnost; letos je prekršil še drugo vojaško odločbo mirovne pogodbe in odpovedal vrhu tega še locarnski dogovor — čeprav ga je Nemčija pred 11 leti prostovoljno podpisala. Zakaj vse to? Zato da demonstrira pred vsem svetom, da je zdaj Nemčija res popolnoma enakopravna vsem drugim državam. Kaj je prav za prav locarnska pogodba? In zakaj naj bi bila takšna reč, če Nemci z vojaštvom zasedejo svoje Porenje? Leta 1919., ko so v Parizu sklepali mir, so Francozi iz strategijskih razlogov hoteli dobiti mejo z Nemci ob Renu. S tem sicer niso prodrli, zato so pa dosegli, da je mirovna pogodba določila na desnem bregu Rena 50 km širok pas, kjer Nemci ne bi smeli imeti ne vojaštva ne municijskih skladišč ne utrdb — zato da bo Francija varna pred nepričakovanimi napadi svojega vzhodnega soseda. Zato do sobote teoretsko ni bilo nemškega vojaštva v Porenju; zato je vkorakanje tega vojaštva kršitev mirovne pogodbe. Locarnska fiogodba, sklenjena leta 1925. med Nemčijo, Fran- cijo in Anglijo, pa določa v bistvu, da vse tri države jamčijo z versajsko pogodbo določene meje med Nemčijo in Francijo in med Nemčijo in Belgijo, obenem pa tudi izpolnjevanje dp-ločbe mirovne pogodbe o demilitariziranem pasu ob Renu. Pretveza, zakaj so Nemci odpovedali locarnsko pogodbo, je sklenitev francosko-rus-kega pakta, češ da krši to pogodbo. Zunanji vzrok je Hitlerjeva zahteva po popolni enakopravnosti. Hitler je izjavil, da se Nemčija šele od sobote dalje čuti popolnoma suvereno državo. Notranji, pravi vzrok je pa čedalje hujša gospbdarska stiska na Nemškem: Hitler hoče z bleščečimi zunanjepolitičnimi uspehi odvrniti pozornost Nemcev od notranjih neuspehov. Nemško gospodarstvo drvi v popolno obubo-žanost; država se je zadnja tri leta zadolžila na zunaj in doma do vratu, ker gre ves razpoložljivi denar v topove, bombe in rekoč zlatega kritja; da ima zunaj Nemčije sploh še kakšno vrednost, bo menda vzrok v tem, ker je nobeni državi ne kaže [»ogrniti v prepad. Da n jena notranja vrednost ni tista, ki jo kaže borza, je pa dokaz čedalje bolj naraščajoča draginja v Nemčiji. S stališča nepristranskega opazovalca na Martu ali na luni bi se Hitlerjeva gesta zdela jiošte-na, pravična in upravičena. Z vsakega drugega stališča pa mora zbujati pomislek, tudi pri prijateljih Nemčije. In veliko skrb o bodočnosti, če bi si bil fiihrer izbral za to svoje huzarsko dejanje vsaj tak čas, ko ne bi bilo toliko elektrike v evropskem ozračju, bi mu ne mogli odreči poštenih nagibov — čeprav je kršitev pogodbe sama j>o sebi huda reč. V današnjem času je na vsakdo, kdor iz zgolj prestižnih ozirov trga pogodbe in demonstrira z orožjem, 60-kriv bodočih vojnih morij. Hitler se je zavedal, da bo njegova bomba ustvarila paniko in zgražanje do malega na vsem svetu. Zato je skušal ta učinek omiliti; ob istem času ko je razglasil, da korakajo nemške čete v Porenje in da Nemčija prekliče locarnsko pogodbo — v isti sapi je ponudil Franciji in Belgiji nenapadalni pakt za 25 let. Prav tako bi bil pripravljen .skleniti podobne pakte tudi z vsemi- drugimi državami razen z Rusijo in se pogojno vrniti v Znlezo narodov. Te ponudbe bi bile vse po-hvote vredne, da so v pravem spremstvu. Tako se mora pa človek nehote vprašati: Prav — a kaj bo drugo leto? Kakor vemo; imajo Nemci še druge zahteve — "prav tako upravičene, prav tako tehtne, prav tako življenjskega pomena zanje (vsaj po njihovem zatrjevanju) kakor raztegnitev vojaške suverenosti na Porenje. Kaj bo, če se Nemci drugo leto spomnijo in kar čez noč izvrše anschlufi z Avstrijo? In če se jim potem zazdi, da je že dovolj dolgo, ako že 18 let gledajo poljski koridor? in Alzacijo v francoskih rokah? in svoje nekdanje kolonije v angleški, francoski in japonski .upravi? Takrat’ seveda ne bi zadoščala takale simbolna gesta Mi Evropci in Američani, skratka, belnkoici gledamo Japonski problem s svojega sebičnega staliSča. Terko se nam Je vživeti v Japonske razmere, v Japonsko dušo. Najtarže delamo zato Japoncem krivico, vsaj s stališča nepristranosti; s stališča našega plemena Je seveda težko gledati ta problem drugače, kakor ga gledamo. Dajmo danes besedo mlademu Japoncu In skušajmo se vsaj teh deset minut, ko ga bomo poslušali, vživeti vanj! Pričujoče vrstice izvirajo namreč izpod peresa mladega pariškega študenta, ki mnogo občuje z Japonskimi tovariši in Jih zelo dobro pozna. Napisal Jih Je v obliki samoiz-vedi preziranega Japonca. Mi smo vam tisti majhni ljudje s poševnimi očmi in štrlečimi ličnimi kostmi, ne preveč rumenopolti, ------------- srečate na ulici. Vaše se vselej prezirljivo nas zagledate, če se zdi vredno vzeti nas V teh vaših koliko zavesti sočutja in tudi strahu a vanja. Ali nas je res umeti? O, nikakor potruditi se vam pogledati, kaj se poltjo, čeprav ni rumena, kakor Prejšn|i pri pomembno vlogo. • imenovanega mikada? Da, samo da mu mi pravimo te n 6. Da v času, ko črešnje cveto, gejše skačejo v žrelo ognjenika Fud-žijame — ki ga mi imenujemo F u d ž i s a n ? Da se za ureditev svojih sjjorov poslužujemo džiu-džitsa — ki mu mi pravimo ž i - d 6 ? Kaj veste Se drugega? Ah, res, skoraj bi bil pozabil! Tudi to veste, da za vsako reč napra- vimo harakiri naše pravo ime za to je s e p u k u — in da vsak opoldan za kosilo pojemo pol kakršnegakoli Kitajca, drugo polovico si pa prihranimo za večerjo. In vse to znanje, dobro premešano in spodobno, še toplo servirano, imenujete »rumeno nevarnost«. O, kako malo poznate »Japonsko«! O, res je: hudo se razlikujemo od vas Francozov, Angležev in Nemcev. Toda zato imamo vsaj nekaj skupnega: kakor vi. čutimo tudi mi potrebo po jedi. Ne sicer pa tako obilni jedi, a vendarle... Nu, vedite, da pri nas ne morejo vsi jesti. Zakaj ne? Ker naša zemlja ne da zadosti živeža. In zraven tega bi se nam včasih zahotelo iztegniti roko ali nogo in se malo zlekniti. Nemogoče! Zakaj? Ker bi se zadeli v svojega soseda, ki se tišči in nam ne da, da bi ganili. Zakaj, pri nas pre-tisoč ljudi na 1 km' za obdelovanje porabne zemlje! Mi smo potomci samurajev in naše življenje ureja prav tako z zunanjim svetom, ker noče ustreči našim upravičenim željam. Strašno dinamični smo in za abstraktne se dosti ne menimo. Spomnim se razgovora med nekim vašim in našim delavskim voditeljem. Vaš je vprašal, koliko organiziranih delavcev imamo. »Več ko 300.000,« je odgovoril Japonec. »In vi?« »Več ko 1,000.000.« »Zakaj pa potem ne napravite revolucije?« je vzkliknil naš voditelj presenečeno. To utegne biti ena izmed naših najznačilnejših potez: mi nikdar ne spravljamo v nogavice ne denarja ne naših sil. Mi zapravljamo oboje, ne da bi šteli. In mi prav tako preziramo nemočne in tiste, ki se pehajo za denar. ...Naš cesar nam je simbol nekdanje, sedanje in bodoče veličine naše domovine. In na potu svoje usode se zbiramo okoli njega, ker čutimo, da nam je sredi hudobnega in sovražnega nam sveta, ki nam noče priznati pravice do življenja, ta sloga potrebna bolj ko kdajkoli. .(ZN).. V Parizu .prirejajo ■ nacionalisti ‘neprestano nova domsiulracija proti vsa-'dčitlškemu..profesorju Jšru, ktfr. Je v Ženevi Zastopal Abeslnijo proti Italiji. Na siki:'policija razganja demonstrante prad univerzo. ..Tisto žalostno nedeljo... fet »Pesem, ki žene ljudi v smrt i Roman tuna povest najnoveiiega ilagerja (cIC) Pariz, marca. Popevka je, »Sombre Dimanche« (žalostna nedelja) se imenuje, pred komaj mesecem dni so jo odkrili v Parizu — in danes jo pojejo, žvižgajo, igrajo in plešejo milijoni ljudi. Pred štirinajstimi dnevi je pesem prišla v Združene države in žanje tam uspeh, kakršnega ne pomnijo žer 12 let, ko so »Banane« z naskokom osvojile ameriška srca. Pariška zabavišča razglašajo, da imajo na programu »Sombre Dimanche« — samo da primamljajo ljudi. Damia, danes najznamenitejša francoska recita-torka, mora to pesem vsak večer najmanj petkrat ponoviti. Elegantna plesišča so kar čez noč najela madžarske kapele: Madžari znajo namreč to pesem najtopleje za-svirati — kako ne bi, ko je pa madžarska ! Konec januarja je izšla v »Paris-Soiru«, največjem pariškem večer-niku, drobna notica iz Budimpešte. V njej se je bralo, da so si neki melanholični Budimpeštanci pri poslušanju pesmi »Sombre Dimanche« vzeli življenje. To je bila reklama,, kakršne ne dožive druge pesmi niti v desetih letih skupaj. Neki žurnalist je s svojim prijateljem prevedel madžarsko besedilo v francoščino in je nato šel v veliko kavarno »Hungario« na Eli-eejskih poljanah, kjer so pred kratkim najeli cigansko kapelo. Prosil je kapelo, naj mu zaigra to pesem. Kapelnik mu je ustregel in učinek je bil nezaslišan. Od tistega dne v tej kavarni ni več praznega kotička. * O tej znameniti pesmi beremo v »Prager-Tagblattu« tole: Ladislav Javor, mlad policijski poročevalec iz Budimpešte, se je bil prvič zaljubil, zaljubil na smrt a brez upanja v uslišanje, ko je bil pa siromak. Ljubljeno dekle se je poročilo na Sicilijo. Preden je odšla, je dal odliti v mavec njen obraz in modelirati njene roke. Iz strahu, da ga ne bi brezsrčni gospodar postavil na cesto, če bi zaostal z najemnino, zdrobljivi mavčni spomin pa vrgel v zastavo z drugimi njegovimi rečmi vred v klet, je šel in je doživljaj prve samotne nedelje oblikoval v pesem. (Ta pesem je izšla tudi v Javorjev! zbirki istega imena: imenuje se v madžarščini »Szomoru Vasamap«, po naše žalostna nedelja. Po smislu prosto prevedena bi se ta pesem glasila nekako takole: Tisto žalostno nodelfo som zgodaj priiol domov, Z velikim Šopkom svetlic, čeprav som vedel, da tebe ne bo... šepetal sem pesmi ljubezni in bolesti. Ostal sem (isto sam in pridušeno ihtel, Prfeluikovaje mrzlemu decembrskemu vetru, Tisto žalostne nedelje. Neko nedeljo, ko bo preveč trpljenja, bom umrl, Takrat boi t) prišla, a mene ne boi več dobila. Svete bodo gorele, teplo ko up... Za tebe, samo 2a tebe bodo moje oii Ne be| se mojih efci; čeprav te ne bedo Tl bode povedale, da sem te ljubil bolj ko življenje, Tisto žalostno nedeljo... Zakaj je ta pesem doživela tolikšen uspeh? Osamljenost razumejo vsi jeziki in vse dežele. Rudolf Seress, mlad skladatelj, prav tako siromašen kakor nadarjen, je pesem uglasbil na način znanih otožnih madžarskih melodij. Saj ni niti njegova najboljša pesem, toda med cigani je šla od gosli do gosli in potem prek glasbene založbe »Csardas« po vsem svetu. Zakaj, ko se je razvedelo, da je neki mladenič pri poslušanju te pesmi zbežal v smrt, kakor da bi ga gnala neka nevidna sila, so v tujini prisluhnili. »Paris-Soir« je v romantičnem telefonskem poročilu svojega posebnega poročevalca Louisa Delapreja, ki ga je nalašč za to poslal v Budimpešto, vedel poročati že o osemnajstih mladeničih, nekem starcu in nekem dekletu, ki jih je bila popevka ubila; seveda je priobčil tudi slike nekaterih izmed teh dvajsetih žrtev.-------- Toda prav je, da zgodbi o tej lepi pesmi vzamemo njeno mistično skrivnostnost; pesem zato ne bo nič trpela. Stvar se je namreč zgodila vendarle nekoliko drugače, kakor so raznesli po svetu iznajdlji- vi žurnalisti. Neki mladenič si je vzel življenje zaradi nekega dekleta, in sicer pri sviranju te pesmi, a ne zaradi pesmi, temveč zaradi dekleta. To pa ni ista stvar. V poslovilnem pismu je jasno povedal, da gre v smrt zaradi nesrečne ljubezni, in je vpletel v svoje poslednje besede dve vrstici iz te pesmi; to je pa poročevalca zavedlo. Golo nesporazumljenje je bilo, a to nesporazumljenje je spravilo lepo pesmico v usta vseh, iznajdljivemu madžarskemu žurnalistu v Parizu je pa rodilo dobro idejo. V madžarščini ni v tej pesmi prav ničesar, kar bi dišalo po samomoru. Tudi pisec sam ni na tak učinek niti mislil. Vrhu tega je ostalo pri onem edinem krivo razumljenem primeru. A kaj hočemo: po romantiki ljudje ravno danes, ko nas vse povsod do neznosnosti obdaja mrzla realnost, toliko bolj povprašujejo. Tudi na Madžarskem to pesem radi pojo in igrajo, a nič bolj kakor druge znamenite madžarske pesmi. V drugih deželah utegne biti vtis zaradi pripovedke, ki je spletla to pesem, nekoliko globlji, na Madžarskem imajo pa v tej stroki toliko prvovrstne robe, da je »žalostna nedelja« nikakor ne presega. * Avtorsko pravico za to pesem si je pridobilo že mnogo držav, med njimi Nemčija, Francija, severne države in tudi Jugoslavija. Madžarske gramofonske plošče s to pesmijo naročajo iz tujine teden za tednom z letalsko pošto kar na tucate. Ena plošča stane štiri pen-ge (okoli 40 Din) in avtorja pesmi in napeva dobita T%%, to Je 3 Din. Vprašal sem skladateljevo ženo med štirimi očmi, naj mi pove. koliko milijonov je njen mož zaslužil, toda mlada žena mi je zelo resno odgovorila: »Ce si bom, ko bo te glorije konec, lahko privoščila služkinjo, bom kar zadovoljna.« Primera Dva prijatelja se srečata po dolgih letih. Pri obujanju spominov nanese liogovor tudi na zakon. »Ne,« meni odločno Franc, »lepše £tvari od zakona ni: kakor varen pristan je, kjer se srečata dve ladji.« Janez pa zmaje z glavo. »Ce tvoja primera drži, sem imel jaz to smolo, da sem srečal vojno ladjo.« Telefon združen s televizijo so uvedli, kakor smo že pisali, med Berlinom in Leipzigom. Na sliki: nemški prometni minister v. Rube-nach otvarja televizijski promet. -OO- Kralj poiepvščin Mož, ki je potegnil za nos univerzo, ministre, poslance — in iz strahu pred mattevalti poklical pri poroki policijo na pomol Smrt Horacija de Vera Cola (čW) London, marca. V Honfleurju na Francoskem je te dni umrl naj večji potegavec tega sveta, Anglež Horace de Vere Cole. O njegovih nesmrtnih potegavščinah so svoje čase, pa tudi zdaj, ob njegovi smrti časopisi vsega sveta obširno poročali. Zato je prav, da se jih vsaj na kratko spomni tudi »Družinski tednik«. Cole je še študiral na univerzi v Cambridgeu, ko se je lepega dne preoblekel in se izdal za zanzibar-skega sultana. Njegov nastop je bil tako prepričevalen, da so se mu kot dozdevnemu eksotičnemu gostu šli klanjat celo župan mesta in njegovi profesorji z rektorjem vred. Ko je zadeva prišla na dan, so se kajpada vsi smejali; Angleži namreč vedo, kaj je šala. Banka Barudi 11. Rue Auber. PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle oajkulantneje. — Postni u>adi v Belgiji. Franciji. Holan diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naie čekovne račune Belgija: št. 3IK34-64. Bruxelles: Holandija št 145><66. Ded Dienst; Francija št 1117-94. Pariš; Lusetn burg: št 59(57. Luxemhurg Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice Pri neki drugi priložnosti se je Izdal sa abesinskega princa. Nekoč se je preoblekel v admirala ln se dal na vojni ladji sprejeti s častmi, ki gredo le pravemu admiralu. Ena izmed njegovih najboljših je tale: Zbral je nekaj prijateljev in so se preoblekli v cestne delavce ter začeli kopati v Piccadilly-Cir-cusu (najznamenitejši trg v Londonu). Tako so za vrli promet za več dni, preden so se »poklicani krogi« spomnili, da tu nekaj ne bo v redu. Nič slabša ni tale: Lepega dne je srečal pri parlamentu znanega in uglednega konservativnega poslanca. Začel je teči za njim in kričati: »Primite tatu!« Ljudje so se res zgrnili okoli dozdevnega žeparja — in ubogi poslanec je moral s stražnikom, češ da je hotel Colu ukrasti »zlato uro z verižico vred«. Na stražnici se mu je komaj komaj posrečilo dokazati, da ni žepar, nego spodoben poslanec. Nekoč jo je pa Macdonaldu zagodel, a le indirektno in ne iz lastnega nagiba. Bil je namreč precej podoben laburističnemu voditelju in ni čudo, da so ga delavci zamenjali z njim. »Dober dan, Ramsay!« so ga veselo ogovorili. »Daj nam no kaj povedati!« Cole si tega ni dal dvakrat reči. Stopil je na zaboj in začel govoriti, da je poslušalcem kar sape zmanjkovalo. Kako tudi ne: govoril je reakcionarno, kakor niso delavci še nikdar slišali govoriti nobenega socialističnega voditelja. Najzlobnejša njegova je pa tale: Izvedel je, da se neki njegov prijatelj ženi. Brž je poiskal tucat mladih deklet, svojih znank, in jih je poslal na magistrat, kjer se je imela vršiti civilna poroka. Ko se je ženin prikazal z nevesto, so vsa dekleta planila k njemu in obupno potožila: »Zakaj, oh, zakaj si me zapustil, moj ljubi?« Pred štirimi leti se je sam oženil. Boječ se, da mu ne bi kateri izmed njegovih potegnjencev vrnil z obrestmi njegovih šal, je prosil policijo, da cerkev zastražijo.... Cole ,ie mislil izdati svoje spomine. Toda prej jih ne bo začel pisati, je rekel, dokler ne bo 60 let star. Umrl je v 54. letu. To pot je pa smrt njega potegnila... Vsak po svoje (bW) Pariz, marca V »Intranu« beremo: V Rimu pripovedujejo tole zgodbico in zatrjujejo, da je do pičice resnična: Ko se je začela odločilna bitka v Enderti, je maršal Badoglio odredil, da morajo žurnalisti ostati za četami in ne smejo na fronto. Nesrečni dopisniki niso vedeli, o čem naj bi poročali svojim listom; zatorej so soglasno sklenili, da bodo pisali o... nosorogu. In sicer bi imel vsakdo obravnavati zadevo po svojem temperamentu. »Jaz,« se je prvi oglasil Nemec, »jaz bom popisal lov na nosoroga.« »Jaz pa njegove ljubezni,« je rekel Francoz. Italijan je molčal. Njegova tovariša sta ga vprašala: »Pa ti — kaj boš pa ti pcslal svojemu listu?« »Jaz?« je počasi zategnil italijanski časnikar. »Popisal bom nosorogovo občudovanje do duceja.« Zanimivosti z vsega sveta 120,000.000 knjig bo lahko stiskala na leto nova orjaška tiskarna, ki jo grade blizu Perma v Rusiji. Njena knjigoveznica bo lahko vsak dan zvezala 400.000 knjig. Troski za velikansko tiskarno so proračunani na GO milijonov rubljev (okoli 2 milijardi dinarjev). Davkarija v Kjobenhavnu si je izmislila originalno metodo, da na lep način prisili državljane k plačanju davkov: vsakomur, kdor redno plačuje davek, podari filatelistični album s 100 različnimi danskimi znamkami. (Kjobenhavn je prestolnica Danske, majhne, a izredno kulturne poljedelske države s 43.000 km! površine in 3‘/2 milijona prebivalstva.) čistega alkohola se je navlekel te dni neki delavec Kovacs v Gjuru na Madžarskem. Ko si je nato prižgal cigareto, so se mu v ustih vneli alko-holski hlapi in nesrečnež je v nekaj minutah med peklenskimi mukami umrl. Gramofonske časopise za slepce bo v kratkem ustanovil neki newyorški milijonar. Ti časopisi — gramofonske plošče — bodo izhajali vsako jutro in bodo kakor tiskani dnevniki prinašali razne članke in dnevne novice. S čolnom iz Evrope v Avstralijo se je odpravil mladi Nemec Oskar Speck. Iz Hamburga je brez težav prispel v Kalkuto, zdaj pa namerava v Ran-goon. Nadeja se, da bo v dveh letih priveslal v Avstralijo. Dve ciganski plemeni sta se v Va-lenciji na španskem stepli s palicami, noži in samokresi. V boj so posegle tudi ženske. Ko je policija pretepače razgnala, je na bojišču obležalo 10 nevarno ranjenih ciganov. Aparat za oživljanje mrličev je izumil g. Hyman, profesor newyorške univerze. Aparat deluje z električnim tokom neposredno na srce in razgiba srčne mišice. Pri dveh navideznih mrličih so ga že z uspehom preizkusili. Bal se je, da ne bi brez sledu izginil. Neki star Američan je pred odhodom v Evropo natanko popisal, kje se bo ustavil in kaj bo počel — in je poslal to poročilo policijskim oblastem vseh krajev, koder je imel namen potovati. Priložil je tudi svojo sliko, da ga bodo hitreje našli, če se mu pripeti kakšna nesreča. Na Japonskem so pred kratkim uvedli monopol na šminko; tako je ličilo postalo predmet posrednih davkov. Pričakovati je, da bo ta monopol prinesel državi mnogo dohodkov, ker Japonke porabijo neverjetno mnogo šminke. čedalje manj študentov je na nemških univerzah. Od 40.000 lanskih maturantov se jih je letos vpisalo na univerzo samo 8000, 32.000 maturantov se je pa posvetilo neakademskim poklicem. Abiturientk pa se je samo 7 •/. odločilo za nadaljnji študij. Borba proti cestnemu hrami je lani stala londonsko občino 60.000 funtov (15 milijonov din). Nepotopljiv čoln so izdelali v Cikagu. Zgrajen je iz posebnega jekla in je tako lahak, da ga lahko neseš v eni roki. Bivšemu španskemu prestolonasledniku, ki boleha za hemofilijo (neustavljivo krvavitvijo), so morali pred kratkim že ena in dvajsetič transfundirati kri. Po zadnji transfuziji se mu je stanje popravilo. 500.000 dolarjev je ponudil državni blagajni farmer Lawnview iz Teksasa v Ameriki, če bi smel svoja pisma frankirati z znamkami, ki jih je dal tiskati s svojo sliko. Ta želja ga je obšla, ko je odkril petrolejski vrelec in postal čez noč milijonar. Oblasti so njegovo ponudbo odklonile. Ameriška pustolovščina Italijanski napisal Giuseppe Marotta »Lahko greste...«, je pusto dejal Mr. Atkinson. »Saj že gTem,« je odgovorila Margaret In ročna torbica ji je sdrknila Iz roke. škatlica s pudrom se je zakotalila pod mizo. rdečilo za ustnice je obležalo pred Atkinsonovlmi nogami, kreme, ključi in druga drobnjarija so se pa kar lepo sesuli k Margaretinim drobcenim čeveljčkom. »Ne pomnim, da bi bili kaj prida storili, odkar ste pri meni v službi. Takšne komedije s torbico so že stara reč. Nu, ali boste že kmalu pobrali svojo kramo, mis Hartova?« se je zadri gospod Atkinson. In tako je »zletela« mis Hartova iz tvrdke Atkinson and Co. Komaj je odšla iz sobe, se je sklonil Mr. Atkinson in nekaj pobral. »Ne bi dvakrat rekel, da se utegne vrniti po tole malenkost,« Je zagodrnjal ln odprl okno. Okrogli predmet je zletel osemnajst nadstropij v globino in obležal na odprti dlani mladega Clyda, ki je na cestnem hodniku že v tretje prešteval svoje premoženje. Dva dolarja in tričetrt, pa niti prebitega centa več! Osemnajst nadstropij da pri padcu tudi neznatnemu predmetu precejšnjo moč in zato je Clydu tako nesrečno omahnila roka, da so mu zleteli svetli kovanci skozi zamreženo kletno okno. Mehanično je vtaknil škatlo za puder v žep, potem je pa pokleknil na tla, tipaje za svojimi poslednjimi ficki. »Kaj pa tu iščete?« ga je vprašal neki mož, ki se je zdajci prikazal pri vratih. »Svoj denar!« »Nu, če ni hujšega,« je odvrnil mož in se ustopil pred Clyda, »naša banka plača v gotovini.« In prilepil je siromaku gorko zaušnico. Medtem ko je Clyde še sedel na robniku in si drgnil čeljust, ga je nagovoril stražnik in zahteval legitimacijo. »Dovoljenje vam velja samo še do jutri, če do polnoči jutrišnjega dne ne najdete dela, morate izginiti iz Newyorka. Ali imate denar?« »Da, dva dolarja in tričetrt,« je lagal Clyde. »Hm, tole vsotico bi pa rad videl,« je menil stražnik. »Jaz tudi,« je odgovoril Clyde in se pobral. Tedaj se je njegov pogled ustavil na ljubkem dekletu, ki je vsa objokana stopila iz hiše in se napotila proti reki. šel je za njo... Clyda je kar zazeblo, ko je pogledal v vodo. Potem je pa rajši poškilil za deklico, ki je stala komaj nekaj korakov vstran. »Takšna zamazana in rumenkasta reka, ki se nikoli ne umije, mi ni nič všeč,« je naposled dejal. »In vam?« »Svoje mnenje o rekah zaupam kvečemu kakšnemu svojemu šolskemu tovarišu,« je odvrnila z blagim in trudnim glasom. »Ali ste mar tako prepričani, da kot otroka nisva skup mezge ii-zala?« »Tega bi se spomnila. Takšnega tepca ko ste vi, človek ne pozabi zlepa,« je dejala opotekaje se deklica. »Kaj vam pa je, za božji čas? Počakajte vendar še trenutek, preden omedlite! Povejte mi brž, kako se pišete in kje stanujete...« ♦ Šofer, ki je Clydu pomagal spraviti dekle v avto, je mimogrede zamomljal, da je pametneje — če je že treba — pretepsti ženo doma nego na cesti. »Miss Hartova, pri Nortonovih, 22. cesta št. 2238, pa naglo...« je ukazal Clyde in sedel poleg ome- dlelega dekleta, še nikoli ni videl nezavestne ženske. Seveda ji ni znal in se ji ni upal kakorkoli že pomagati. »Samo trenutek,« je ukazal šoferju, ko je voz obstal. »Samo k Nortonovim stečem in se precej vrnem.« Nekateri zvonci lajajo, je ugotovil Clyde, ko je pozvonil pri Nortonovih. In pegasti obraz, ki se je prikazal pri vratih, se mu je zdel živo dopolnilo njegove misli. »Mis Hartova leži v omedlevici. Spodaj v avtomobilu. Pomagajte mi, da jo preneseva gor!« je poprosil Clyde. »če želite,« ga je osorno zavrnil možak, »vam jo rad pomagam odnesti deset kilometrov daleč. Dalje ne, ker bi hotel biti za večerjo doma.« »Oprostite, ali sem se mar zmotil? Ali ne stanuje mis Hartova pri vas?« »V kolikor nam je dolžna najemnino za dva in hrano za tri tedne, jo že lahko štejete za mojo podnajemnico. Toda dokler ne poplača dolga, ne bo prestopila tega praga!« »Niti nezavestna?« »še kot duh ne.« In možak mu je zaloputnil vrata pred nosom. Mladega moža se je lotil neprijeten občutek. V žepu ni imel niti centa; spodaj ga je čakala ome- dlela ženska; avtomobila ne bo mogel plačati in — joj — do jutri zvečer si mora poiskati službe. Tedaj mu je po stopnicah že prima-hala Margaret nasproti. »še slišati ne marajo o vas,« ii je rekel. »Najemnino, hrano in kaj vem kaj še vse terjajo!« Potlej je namignil na dekličino torbico in vprašal: »Denar?« Pogledala ga je očitujoče: »Vam se je bržčas zmešalo!« »O, ne! Toda ta trenutek ne premorem prav nič.« »Za božjo voljo! In tako, brez ficka v žepu, si dovolite potratnost, da pobirate omedlela dekleta na cesti in jih z avtomobilom vozite domov?« »Kaj sem hotel? Cize ni bilo pri roki!« »Joj, šofer je že za nama!« »Kar nasproti mu pojdiva. V veži je več prostora.« Tedaj ga je šofer nadrl: »Ali mislite, da bom na cesto prirasel? Plačajte mi, prosim, da pojdem « »Veste, stvar je namreč taka. da nimava ne gospodična ne jaz denarja pri roki. Banke so ob tej uri zaprte, in saj veste...« »Res je. toda vam se Držčas ne sanja, da sem bil še nedavno najboljši boksač srednje kategorije v Ameriki, štel bom do tri...« »Oderuh,« je siknil Clyde in se zagnal vanj. E Z VSEH VETROV Kadar v donebrucah stavkajo (eW) Newyork, marca. V Newyorku že nekaj dni stavkajo liftboyi v dvigalih, ker jim nočejo povišati mezd. V Evropi si ne morete predstavljati, kaj je takšnale stavka: vse življenje v milijonskem mestu je kakor ohromelo. Neki francoski list je zapisal dobro primerjavo: v Newyorku je te dni tako, kakor bi bilo v Parizu, če bi stavkala podzemeljska železnica: kaos, kaos, kamor pogledaš. V poslopju Manhatanske banke so strežniki dvigal zapustili svoje delo natanko opoldne. Od petnajstih dvigal je za silo funkcioniralo samo eno, ker je priskočila policija na pomoč, poslopje ima 65 nadstropij; popoldne ob treh so začeli prihajati uslužbenci v službo — toda urade so prej zaprli, kakor so se poslednji nameščenci utegnili zvrstiti v edinem dvigalu. Vedeti morate namreč, da je v tej velikanski donebnici uradov za 10 tisoč uslužbencev. Prišlo je pa tudi do komičnih prizorov. Tako je neka dama peš Prišla že do 30. nadstropja, ko se je spomnila, da je zgoraj pozabila denarnico: morala je kajpada peš nazaj ponjo. Drugo pripovedujejo o znanem boksarju Jacku Dempseyu. Hotel ie peljati svojega otroka na sprehod in ga je v dvajsetem nadstropju hočeš nočeš moral vzeti Pod levo pazduho, voziček pa pod desno — baš takrat so namreč liftboyi vse skup pustili in šli. In ko je na povratku s sprehoda hotel kar sam spraviti dvigalo v tek, ?a je že hotel eden izmed stavku-jočih liftboyev nadreti, že je šel z divje dvignjeno pestjo nadenj —■ takrat je pa v svojo srečo spoznal bivšega svetovnega boksarskega Prvaka in jo je jadrno odkuril. Modro-belo-rdeče (UN) Pariz, marca. Trobojnica je sestavljena iz treh barvastih pasov enake širine. To vsi vemo. A vendar... Neki angleški učenjak je namreč dognal, da je ta geometrijska enakost optična neenakost, če bi hoteli videti vse te tri barve v enakih ploskvah, pravi ta Anglež, bi moralo biti razmerje med njimi takole: modri pas zastave bi moral namesto ene tretjine zavzemati samo 30% širine zastave, beli pas 33% in rdeči 37%. Samo če ne bi kdo iz te barvne odmere sklepal na kakšne subverzivne namere — se izprašuje pariški »Journal«, ki posnemamo iz njei-fi p-ornie vrline Nova rekoraomanlja (aK) London, febr. Želja po svetovnih rekordih in po novih športnih paiiogah je spet iztaknila novo polje, a to pot ne v Ameriki nego na Angleškem. Fanatični obiskovalci knjižnic so namreč začeli vneto iskati najdaljši stavek svetovne literature. Najprej so ta rekord prisodili Dickensu. V njegovem delu »Nicholas Nickleby« so namreč srečali stavek, ki je imel nič manj ko 355 besed. A kmalu je moral Dickens svoje mesto odstopiti Ruskinu; v njegovih »Modern Painters« so izsledili stavek s 619 besedami. Tudi Ruskinu se ni bolje godilo ko Dickensu. V »Miserables« francoskega romanopisca Viktorja Hugoja so namreč iztaknili stavek s 748 besedami. Ta trenutek, ko to pišemo, pa tudi Hugo ni več rekorder; rekord je moral prepustiti svojemu rojaku Marcelu Proustu, ki je napisal v »Sodomi in Gomori« stavek z 814 besedami. * če računamo, da gre v eno našo vrstico povprečno 6—8 besed, bi Proustov stavek z 814 besedami napolnil skoraj 1 stolpec našega lista... 1925 in 1935 (SN) London, marca. V uredništvu nekega angleškega lista so imeli precej časa in so izračunali, kolikokrat si srečal nekatere besede v naslovih romanov leta 1925 in leta 1935. Beseda »Skrivnost« je danes bolj v čislih kakor pred 10 leti; našli so jo namreč 36 krat, leta 1925 pa samo 24 krat. še mnogo večji skok opažamo pri besedi »smrt«: z 2 na 92! In beseda »umor«: poskočila je z 1 na 87!! »Sledovi« so se povzpeli s 3 na 10, »tragedija« s 4 na 15... Ali je treba iz teh navedb sklepati na dušeslovni razvoj mlnilega desetletja? _ šolarji — pijani v šolo (XKE) Bukarešta, febr. V nekaterih vaseh na Erdeljskem — tako beremo v bukareških listih — prihajajo otroci pijani v šolo. Preiskava je ugotovila, da dajejo starši svojim otrokom za zajtrk vino namesto mleka. (Mleko namreč laže prodajo, vino pa skoraj nima cene.) O tem vnebo vpij očem početju so učitelji poslali pritožbo romunskemu prosvetnemu ministrstvu. Rokavice v orehovi lupini V 16. stoletju so veljale za dobre rokavice samo takšne, kjer so pri izdelavi sodelovale tri kraljevine: Španija (ki je dala kožo), Francija (kroj) in Anglija (ki je morala rokavice sešiti). V 18. stoletju so pa Italijani izdelovali rokavice celo iz kurje kože in iz jagnječevine. Par teh rokavic ste z lahkoto stlačili v orehovo lupino, tako tanke so bile. (XIE) Rekorder kratkih povesti (XJE) London, febr V nekem severnoangleškem mestecu živi književnik G. O. Burgeon, ki sicer ne spada med velike umetnike, je pa nedvomno eden izmed najplodovitejših pisateljev današnje Angleške. Pred kratkim je praznoval svoj 80. rojstni dan. Že 60 let se bavi s književnostjo in piše kratke povesti (do 10.000 besed — ali za približno dve strani »Družinskega tednika«) za tednike in mesečnike. Takšne kratke in zanimive novele so na Angleškem in v Ameriki zelo pri ljubljene. Ali veste, koliko takšnih povesti je naš rekorder že napisal? Nič manj ko 1700. Bolezni kože Tvori, lišaji, mozolji, ogrci, prišči, rdečica, rumenkasta krhka koža in drugi neugodni kožni pojavi imajo svoj izvor največkrat v slabi sestavi krvi, v prebavnih motnjah, obolenju jeter in zaprtju. Ako se torej hoče imeti mladostno lepo, zdravo polt, je potrebno predvsem očistiti^ notranje organe. Od tega namreč zavisi čistoča kože, a s tem tudi zunanji izgled. Lice je ogledalo notranjih organov in če se ti drže v redu, prihaja to tudi na zunaj do izraza. Nezdravi, rumenkasti in sivkasto upadli izgled obraza, kakor tudi drugi nečisti pojavi na koži nastanejo vsled nereda, katerega povzročijo črevesni plini, zaprtje, itd. Te nevšečnosti je treba odstraniti s pomočjo zdravljenja s Planinka čajem. Ker prihajajo torej bolezni kože iz notranjosti, ne zadostuje samo zunanje čiščenje kože, temveč je potrebno odstraniti motnje v prebavi z rednim pitjem Planinka čaja. Da se doseže redno delovanje prebave, da se izločijo in odstranijo strupi iz telesa, se priporoča tudi zdravim osebam, da se na spomlad podvržejo 6 do 12 tedenskemu zdravljenju s Planinka čajem. Boljše in odpornejše zdravje, sveži izgled, moč in volja za življenje se dosežejo s smotrenim pitjem Planinka čaja. Reg, S. 529/2«. Ločitev, ker je ženi brada zrasla (XJE) Pariz, febr. Pariški žitni trgovec Jean Je-rome se je pred šestimi leti poročil z lepo 181etno Renato. Njun zakon je bil srečen. Pred kratkim je pa Jerome v veliko začudenje svojih sorodnikov in znancev iznenada vložil tožbo za ločitev. Kot vzrok navaja, da je njegovi ženi začela poganjati gosta brada — z bradato ženo mu pa pač ne kaže živeti! Sodišču se je zdela njegova utemeljitev tehtna in je zakon ločilo. Gospe Renati zdaj ne kaže drugega, kakor da se obrije in potem iznova poroči... & CIKORIJA Kupčija je kupčija... ...pravijo Japonci in pomagajo Kitajcem bojkotirati svoje blago (cN) Pariz, marca Neki Parižan se je te dni vrnil s Kitajskega in pripoveduje, kako nenavaden dokaz japonske »ekspanzije« je doživel v Pekingu. Vršila se je ravno velika demonstracija zoper Japonce. Kitajci so se bili zbrali v mogočen sprevod in so vihteli na tisoče tablic, ki se je na njih bralo v čevelj velikih črkah: »Bojkotirajte japonsko blago!« Do tod ne bi bilo še nič posebnega. Takih demonstracij se na Kitajskem ne manjka. Toda našemu Parižanu je ena izmed takšnih tablic, izdelanih na debelo, prišla v roke. In kaj je odkril na njej? čisto v kotu so bile sramežljivo natisnjene v angleščini kratke, a zato tem pomembnejše besede: »Made in Japan... Izdelano na Japonskem...« (»Journal«) Kdor se ume laskati, sna tudi obrekovati. Napoleon. Unlstatia ali Usona? Prebivalci ameriških Združenih držav so se baje že naveličali, da jih imenujejo kratko In malo Američane; pravijo, da so Američani tudi Kanadčani, Mehičani in Argentinci. To je res. Zato so zdaj začeli njihovi jezikoslovci iskati primerno besedo, ki naj bi blagoglasno označila ljudstvo najmogočnejše države novega sveta — besedo, ki bi veljala res samo zanje in za nobeno drugo državo v Ameriki. In so res skuhali nekaj imen. Najimenitnejše med njimi je »Unistatia«, skrajšano iz »United States of America«, drugo je pa pa še krajše: Usona. Kakor piienio na drugem mestu, so « Newyorku laiell stavkati strežniki donebnicah. Na stiki: policija razganja stavkujočo demonstrant*. dvigal Poslednji pogled, ki ga je deklica dobila o Clydu, je bil na moč žalosten. Svojega nasprotnika je sicer držal v kleščah in vpil Margareti: »Bežite! kako se bo končalo, boste itak v časnikih brali!« medtem ga je pa bivši boksač nemilo obdelaval s pestmi po obrazu. Ko je stopila mis Hartova na ulico, jo je nagovoril neki mlad gospod v razkošnem avtomobilu: »Kam vas smem spremiti? Fred mi je ime!« čutila je, da jo bo spet omedlevica obšla, zato se je prijela za kljuko na vrateh. »Lepi ste...« je rekel neznanec. »Lačna sem...« je zajecljala Margaret. * »Kdo pomiva krožnike v tej lepi gostilni?« je vprašal Clyde lastnika. »Stroj,« je odgovoril gostilničar. »Pa nikoli ne odpove?« »Razumem. Sicer vas pa potrebujem. Halo, John, novi natakar za separeje... Vsak separe ima svoj zvonec, če zapoje zvonec, ko ste že servirali, vam to nič mar! če kliče kakšna ženska na pomaganje — ste gluhi! Razumeli?« »Razumel!« »Ali right! Na številki 30 servirajte žganje kar brez naročila!« Zgodilo se je torej, da je stopil Clyde v separe št. 30 prav v tistem trenutku, ko je dejal mladi Fred Margareti: »še poljuba mi niste dali, ljubica.« S široko razprtimi očmi je zastrmela Margaret v novega natakarja. Ne da bi bil trenil z očmi, ji je Clyde prišepnil: »Morda se motim, toda zdi se mi, da bi bila reka primernejša.« Diskretno je odšel iz separeja, toda brž se je premislil in se vrnil. »Kaj bi radi?« ga je nadrl Fred. »Na prvi pogled sem spoznal v vas prijatelja, ki sem ga dosihdob zaman iskal. Sorodno dušo, ki v njej človek samega sebe najde. Sedel bom k vam in vi mi boste pripovedovali o svojem življenju, ki je in mora biti mojemu na las podobno. Začnite tam, ko vas je prvič obšla želja, da bi postali pastor!« Toda mladi Fred je skočil po-koncu. »če prav na široko razprete dlan, boste lahko vlovili vanjo vseh svojih dva in trideset zob!« »Suroveži ste Newyorčani!.„« je slišala deklica, kako je Clyde zamrmral, ko je odletel v zid in se pri priči sesedel. »Ubili ste ga!« je obupno vzkliknilo dekle. »Ne vem,« je odvrnil Fred, »toda zdi se mi najpametneje, da izginem.« Vrgel je nekaj bankovcev na mizo. »Trenutek počakajte! še dva poljuba sem vam dolžna...« In dvakrat je oplazila nežna Margareti-na ročica Freda po licu. Clyde je bil pravkar odprl oči in jih je ves blažen spet zatisnil. šele ko jo je Fred popihal, je s težavo vstal. »Ne vem, ali ste opazili: kadarkoli vas srečam, zmerom jo izku-pim...« Da bi ga potolažila, ga je Margaret strastno poljubila. Tedaj se je nenadoma prikazal na pragu lastnik gostilne: »Ali mislite, da sem vas za petnajst dolarjev na teden sprejel za gosta? Izgubite se!« »še trener najslabšega boksača zasluži več«, se je odrezal Clyde, »čeprav mu ni treba imeti gluhih ušes, kadar kliče kakšna deklica na pomaganje... Seveda grem, toda prej mi še, prosim, povejte, kje je najbližnja stražnica...« »Hudirja... Dobra šola zame... V bodoče bom že vedel, kaj mi je storiti s postopači! Koliko terjate?...« »Moj oče,« je odgovoril Clyde, »je dobil od soseda za molk tri sto dolarjev.« »Prav... Nate denar! Zdaj se pa poberite!« * »Račun je lahak,« je rekel Cly-de. »štirideset dolarjev za pot; ostane jih še dve sto šestdeset. Z dve sto petdesetimi dolarji lahko začneva doma pri nas čedno lekarno. In če bova obdarjala otroke s sladkorčki, bodo kupci kar vreli k nama, zlasti če se bova še z zdravnikom domenila, da nama bo na roko.« »Nu, potem vam ostane še deset dolarjev«, je menila Margaret. »Kupil bom prstana, če vam je prav...« Objela ga je. Clyde jo je ljubeče pogledal: »Nekam bleda si... kakopak tolikšna razburjenja...« »še trenutek«, je odvrnila Margaret, mrzlično stikaj e po torbici. »Takoj ti bom dokazala, da je lepota prav za prav umetnost.« Toda kar je iskala — ni našla. »Joj, Clyde, zdi se mi, da boš moral v računu nekaj dodati. Potrebujem namreč še...« »Potrpi!« In Clyde je potegnil iz žepa predmet, ki mu je pomagal skleniti znanje z lastnikom kletnega stanovanja. »Mogoče si lahko s tem pomoreš?« »Saj to je moja škatlica za puder! Poznam jo po odkrušeni skle-nini!« je presenečeno vzkliknila Margaret. »To bi si bil že zdavnaj lahko mislil. Ko mi je padla v dlan, šem jo prvič izkupil...« (y. i.*) Naš pravi domači izdelek! Toda Američani, to se pravi »Unistatijci« — če si smemo za trenutek izposoditi to ime — niso zadovoljni s prvim predlogom ne z drugim. Zadevo so zdaj pograbili časopisi; baje mislijo prirediti med svojimi bralci glasovanje, kako naj bi se USA na lepši način preimenovala. (RN) Kdo porabi največ mila Pravijo, da je količina porabljenega mila merilo za civilizacijo narodov. Kaže da to drži. Na prvem mestu so namreč Holandci, majhna, a kulturno in civilizacijsko zelo visoka država: tam porabi vsak prebivalec povprečno 13 kil mila na leto. Na tretjem mestu so takisto zelo civilizirani Danci (10*/* kil mila na leto, takoj za Američani (11 kil) in znatno pred Francozi in Angleži (9 kil). Nemci, čudno, zaostajajo za obema velikima zahodnima narodoma (7'/t kile). Med državami, ki porabijo najmanj mila, je sovjetska Rusija: na posameznika pridejo na leto 3 kile. Madžarski Arsene Lupin (XIE) Pešta, febr, V neki peštanski bolnišnici je pred kratkim umrl nevarni vlomilec Laszlo Lukacs, znan pod imenom madžarski Arsene Lupin. Mož je imel svojo vilo in je med sosedi užival velik ugled. Znan je bil kot velik bogatin, imel je prostrano posestvo in več vinogradov ter je bil rezervni častnik. Ob nedeljah in praznikih je rad zahajal k maši, delil je siromakom miloščino in je bil član mnogih dobrodelnih društev. In ta mož, ki je na zunaj nastopal kot ugleden, bogat in darežljiv meščan — ta mož je ponoči kradel po Budimpešti, vlamljal v banke in uganjal pustolovščine. Lansko jesen so ga pa zasačili pri kraji. Res se mu je posrečilo zbežati, vendar mu je bila policija kmalu za petami. Sledila mu je prav na dom in vdrla v njegovo vilo. Toda Lukacs se je bil v tem že preoblekel in je pričakoval »goste« kot pravi geutleman. Ko so ga redarji pozvali, naj gre z njimi na policijo, je ogorčen ugovarjal (skliceval se je na svoj ugled med ljudmi in dokazoval, da dobiva pokojnino kot rezervni častnik). Delal se je do skrajnosti užaljenega, češ kako le morejo njega sumiti. Zaklinjal se je, da se bo policiji ta zmota še hudo otepala. Redarji so res začeli dvomiti, ali imajo pravega ali ne. Vzlic temu so Lukacsa aretirali in ga odvedli na policijo. Tu se je kmalu izkazalo, da je ujet pravi tiček. V arhivu za daktiloskopijo so dognali, da se njegovi prstni odtisi ujemajo z odtisi nekega zelo nevarnega tatu in vlomilca. Lukacs je še dolgo tajil, toda sodišče Je Imelo neizpodbitne dokaze o njegovih zločinih. Obsodili so ga na tri leta težke ječe. Pred nekaj dnevi, ko bi bil moral nastopiti kazen, je pa nevarno obolel. Prepeljati so ga morali v jetniško bolnišnico. Tam so ga operirali na slepiču, toda operacije ni prestal. Lukacs je zapustil dva milijona dinarjev, toda njegovim svojcem bo od nepošteno pridobljenega bogastva kaj malo ostalo. kaitKH/iiša škotska Sinček prosi očeta, naj mu dva pennyja za vrtiljak. »Ze spet!« se razburi oče. »Samo na zabavo misliš! Včeraj si smel skozi špranjo cirkuškega šotora gledati predstavo, danes sera ti dal ostriči lase, jutri boš cepljen proti kozam — mar ti še vedno ni dovolj zabave?« fstspmM »lonialtoiarenarafe> hrvaUko# * UtF -■ \'r - oon \vC‘ I v, rS^SS***** «• wc. Ie uan_bir_fip- /y\ 1 Tl V‘l*® ^•'1 5> ^ tirao^raj tndountako ood»| nudena io^oog (3Dty t "HNBo b*oy /aTlWn.. *©vL*f*rbrilV>™ S=s^OpLokrr( / feffrctolT 'irflrf ftubld, miI 45K ©n|d7inf njim...« Ko je prišel do poslednjega, je de '’: »Tole je pa gospod Ti^nud — sicer ni milijonar, zato je pa poštenjak!« EDVARD VIL IN ŠKOTSKI GOZDAR Nekoč se je angleški kralj Edvard VII. udeležil velikega lova na škotskem. Družbo mu je delal neki škotski gozdar in kralj se je prav prijazno z njim pomenkoval. Gozdar je mimo grede omenil, da je njegova žena že več tednov pri sorodnikih na obisku. »Ali ji pogosto pišete?« je zanimalo kralja. »Enkrat na teden.« Kralj se je začudil- »Tako malo? Kadar sem jaz na potovanju, pišem svoji ženi vsak dan vsaj eno, če ne dve pismi.« »O, vam je to lahko, Veličanstvo!« je menil Škot. »Vam ni treba kupovati znamk za svoja pisma « ČE ROKA ROKO UMIJE... Francoska književnika Jules Claretie (1840—1913) in Emile Zola (1840—19021 sta bila nekoč velika prijatelja. V časnikih, kjer sta sodelovala, sta delala drug drugemu reklamo in drug drugega povzdigovala v oblake. Claretie je sodeloval pri »Tempsu«. Lepega dne ie dobil od Zolaja pismo takele vsebine: »Prosim Vas, zavzemite se v ,Tempsu’ za mojo novo knjigo. Saj veste kako je: roka roko umije! Vaš Zola.« Minila so leta in zgodilo se jer da sta prijatelja postala sovražnika. Tako je Zola v nekem listu ostro napadel Cla-retieja. Le-ta mu pa ni hotel ostati dolžan. Da se maščuje, je ponatisnil v »Tempsu« ono Zolajevo prošnjo in dodal tale kratki komentar: »Kakor je videti, si Zola ni dovolj umil svojih rok. Jules Claretie.« Nemci so te dni dogradili nov orjaški zrakoplov. Krstili «o ga na ime »Hindenburg L. Z. 129«. Vozil bo med Nemčijo in USA in med Nemčijo in Brazilijo. Zrakoplov Je dolg 208 m (za 13 m več kakor dosedanji »Crof Zeppelin«). Ženejo ga 4 motorji na težko olj« in 1000 k. *. Največja hitrost zrakoplova bo 140 km na uro. izpen Lepota, zdravie, dom Rubrika za mladi in manj mladi ženski svet o--- Parfumi Kako se parfumiraš? Misli na tole: parfum (izg. parfem) mora biti v ugodje tistim, ki imajo pravico priti v tvojo kar najneposrednejšo bližino. Za vse druge mora biti komaj zaznaven. ženska, ki pušča za seboj cel oblak dišav, je šolski zgled slabega okusa. Dušeslovci — da, dušeslovci! — trde, da se je treba takole parfumirati: po eno kapljico za vsako uho, eno kapljico v hrbtni dekoltč, po eno kapljico v vsako dlan in eno na tilnik. Kakor vidiš, svetujejo parfumiranje zadaj in ne spredaj, kakor imamo ženske navado. Parfum, pravijo dušeslovci, ustvarja posebno atmosfero, se prepoji z našim magnetizmom. Zato ga je treba puščati za seboj, ne pa da bi se sama opajala z njim. Ali imajo dušeslovci prav? Ne vem; Ideja je vsekako srčkana in vredna preizkušnje. Toliko o pravem, ekstrakt nem parfumu. Parfumira se pa ženska tudi drugače, z drgnjenjem po vsem životu; ta način rafiniranega parfumiranja je le premalo v navadi. S toaletno vodo, zelo razredčeno z alkoholom — ista esenca, ki jo ima tvoj običajni parfum ~~ in pomešano s fioravantijskim al-koholatom, ki podeli tako rezek stranski vonj in blagodejno osveži kožo, si temeljito okrepčaš telo, če se z njo odrgneš. Vonjava te toaletne vode preide tudi v tvojo obleko in perilo, par-umira nežno in diskretno tvojo kopalnico in sobo, ki v njej stanuješ. glej, prav to je velika skrivnost m neznani čar: saj ni res. da bi tako zelo parfumirana morala biti baš žen-ona mora imeti le svojo posebno, fino vonjavo — in to vonjavo ora človek srečati povsod, kjer žen-. a prebiva, pri sleherni stvari, ki se dotakne njena roka. ,^a obešalnik, kamor obešaš svojo vat0, .prifivrsti precejšnjo blazinico ate, všite v svilo in obrizgane s tvo-parfumom- Tudi rokavice sprav-■’aJ k takšni z dišavami napolnjeni blazinici. Le pi-emskega papirja nikar ne ,^'miraj: imeli bi te za najmanj »letno: zakaj takšna moda je »div-pred letom 1900. Nu, za tako taro pa menda nočeš veljati, kaj ne? Irene Conseillere Pa bo iabira na »rial kuhinja Jedilni list za premožnejše Ponedeljek: Goveja juha z vlivanci, govedina z dušenim zeljem, jabolčni Kompot. Torek: Gobova juha s krompirjem, svinjski kare s kislim zeljem, kompot z ameriško kavno pogačo*. Sreda: Juha iz zelene s popraženimi Zemljami, pikantna telečja obara s cmočki*, čokoladne omelete*. Četrtek: Kuhana telečja glava v £uhl, divjačina v smetanovi omaki, krompirjevi cmoki*, sadna solata. Petek: Krompirjeva kaša z masleno špinačo, ribji narastek*, jabolčni zavitek. Sobota: Prežgana juha z ocvrtim močnatim grahom, telečja jetra z mešano solato, navadne maslene rezine, obložene s pomarančnimi krhlji. Nedelja: Kurja obara, popečena ku-p z rižem in zeljnato solato, čoko-«dni puding s stolčeno smetano*. Jedilni list za skromnejše razmere Ponedeljek: Vranična juha, jabolčni cmoki*. Ameriška kavna pogača V« skodelice masla spenimo z 1 skodelico medu, posebej raztopimo v pol skodelice močne črne kave, 'h žličke jedilne sode, potem pa vse skupaj zmešamo. Nato dodamo še 2 skodelici moke, 'h žlice stolčenih klinčkov, eno žlico cimeta, malo soli, na koncu pa 2 dobro stolčeni jajci. Primešamo lahko tudi nekoliko rozin. Testo denemo v omaščeno in pomokano pekačo in pečemo pogačo v zmerno topli pečnici. Pikantna telečja obara s cmočki 7 dkg slanine narežemo na kocke in zarumenimo v njej 20 dkg sesekljane čebule, potem pa vmešamo 'It žlice paprike. Med slanino vmešamo *U kg na kocke zrezanega telečjega stegna, solimo, pokrijemo kozico in dušimo sprva brez vode, potem pa dolijemo malo vode in dušimo dalje (1 uro). Dušeno meso podmetemo z 2 dkg moke, zalijemo z vodo in dušimo do mehkega. Pred serviranjem dodamo še malo paprike. Cmočki so lahko poljubni: zdrobovi, vodni ali kruhovi. Čokoladne omelete 3 rumenjake, 3 žlice sladkorja in nekoliko nastrganih limonovih lupin dobro spenimo, potem rahlo vmešamo sneg iz 3 beljakov, na koncu pa še 'It žlice moke in 'It žlice nastrgane čokolade. Omeleto pečemo v omaščeni pekači, kakopak v srednjevroči pečnici. Ko omeleta lepo zarumeni, jo namažemo z mezgo in prepognemo na pol. Krompirjevi cmoki 1It kg neolupljenega krompirja skuhamo, ga olupimo, pretlačimo in mu na deski primešamo 6 dkg krompirjeve moke, 1 celo jajce in primemo količino soli. Krompirjevo testo dobro pregnetemo, potem pa oblikujemo iz njega lepe cmoke. V vrelo slano vodo zakuhamo cmoke in jih pustimo 5 minut vreti. Posebej pa popražimo v veliki kozici na maslu ali pa na masti sesekljan peteršilj, vsujemo cmoke v mast in jih dobro povaljamo. Ribji narastek 70 dkg morske ribe kuhamo v slani vodi, ki smo ji dodali žličico kisa in nekoliko celega popra. Ko je riba mehka, jo na cedilu odcedimo. Potem pripravimo bešamelj iz 6 dkg masla in 8 dkg moke, prilijemo Y, 1 mrzlega mleka, dodamo soli, popra in nekaj kapljic limonovega soka. Bešamelj kuhamo stalno mešaje, dokler se ne odloči od lonca. Kuhano ribo zmeljemo na mlinčku, vmešamo v bešamelj, položimo v omaščeno pekačo, potresemo z nastrganim bohinjskim sirom in pečemo pol ure t pečnici. Čokoladni puding 7 dkg masla spenimo s Vit dkg sladkorja, potem pa vmešamo 7 dkg zmeh- čane čokolade, 4 rumenjake, 4 dkg nastrganih mandljev, 3 dkg drobtinic, 2 žlici malinovca ali ribezovega soka, na koncu pa še sneg iz 4 beljakov. V omaščenem in pomokanem pudingovem liku kuhamo jed */« ure v sopari, potem pa serviramo puding z venčkom stolčene smetane. Jabolčni cmoki 21 dkg moke zakuhamo v •/* 1 mleka, malo solimo in tako dolgo mešamo na ognjišču, dokler se testo ne odloči od lonca. Potem testo ohladimo in ga na deski dobro pregnetemo, razvaljamo in izrežemo iz njega štirikotnike. Na te testene krpice polagamo režnje okusnih jabolk (ali pa 24 ur namočene kalifornske marelice), zapognemo testo čeznje in oblikujemo cmoke. Kuhamo jih 10 minut v slanem kropu, potem jih pa zabelimo s .popraženimi drobtinicami. Bešamljev krompir Iz 5 dkg masla in 6 dkg iaoke pripravimo bešamelj, zalijemo s >?i 1 mleka in nekoliko juhe, kanemo par kap- ZA POMLAD Pletena Jopica t modernim vzorcem. ljic limonovega soka vanj, solimo in popramo in vsujemo na koncu v to omako kuhan, na lističe zrezan krompir. Omako pustimo še kakšnih 10 minut počasi vreti, potem ji pa primešano nastrgan bohinjski sir in sesekljan »eteršilj. Prhke makove rezine . V 30 dkg moke vmešamo 'It zavitka pecilnega praška, pridenemo 8 dkg našla (10 dkg presnega masla), 10 dkg sladkorja, 1 jajce, 4 žlice mleka, sol n nastrgano limonovo lupino ter [gnetemo v testo. Polovico testa na ;enko zvaljamo in ga položimo na Mnaščeno in pomokano pločevinasto :>ekačo, povrhu ga pa namažemo z na-ievom*. Potem zvaljamo drugo polovico testa in pokrijemo z njim v pešači pripravljeno spodnjo plast. Povrhu pomažemo z jajcem in pečemo rezine v srednje vroči pečnici. Cimetovo pecivo Iz 11 dkg masla (16 dkg presnega našla), 24 dkg sladkorja, 26 dkg moke u 1 jajca zgnetemo testo in mu primešamo 2 stolčena klinčka, žlico cimeta in nekoliko sesekljanih limonovih lupin. Ko se testo spočije, ga razvaljamo prav na tenko, izrežemo z liki poljubne oblike, namažemo vsak košček z jajcem in polagamo nanj razpolovljene olupljene mandlje. Pecivo pečemo na omaščeni in pomokani pločevinasti pekači v zmerno vroči pečnici. Rezanci s sesekljano bržolo Bržolo ali pa goveji zrezek dobro popečemo s čebulo na masti. Potem zmeljemo pečeno meso na mlinčku in ga s sokom vred primešamo kuhanim rezancem. Ko jed še dobro pregreje-mo, jo serviramo z nastrganim bohinjskim sirom. Ohrovtov narastek 1 kg ohrovta skuhamo v slani vodi, ga odcedimo in pretlačimo. Posebej zžvrkljamo 2 rumenjaka z V« 1 smetane, vmešamo 2 grobo sesekljani safaladi, ohrovt, malo popra, sneg iz 2 beljakov in 3 dkg moke. Dobro premešano jed denemo v omaščeno pekačo in pečemo v pečnici V« ure. X« varžne gospodinje Čedno stanovanje Naše neugodne gospodarske razmere malemu človeku seveda ne dovoljujejo razkošja, pač si pa lahko za majhen denar uredi svoje stanovanje udobno in prijetno. Pri nas je še v navadi, da imamo v stanovanju eno sobo nalašč za spalnico. Tako nas je pač mati učila, tako vidimo pri prijatelju, in zakaj neki bi morali biti prav mi izjema. (O modernem stanovanju, ki je praktič-nejše, a udobnejše, spregovorimo pri drugi priložnosti.) Umetna svila je danes tako poceni, da si lahko z njo okrasimo svoje spalnice. Mehka prešita odeja je prav tako gosposka, če je oblečena z umetno svilo, kakor če bi bila z drago pravo svilo. Današnji dan, ko pošiljamo naše staro pohištvo mizarjem, da nam ga preuredijo sodobnim razmeram primemo, se moramo tudi sicer prilagoditi modernemu času. Redkokje bomo našli cel6 v premožnejših hišah svilene odeje in svilena pregrinjala na posteljah. Umetna svila je prav tako trpežna, če ne trpežnejša od prave svile, zato bi razmetavali denar, če bi si morda zavistnim prijateljicam na ljubo, s hudimi žrtvami kupovali pravo svilo. Posteljna pregrinjala naj bodo preprosta, brez nepotrebne navlake in brez neokusnih okraskov, saj je dovolj, če so prešita z okusnim robom. Križe in težave imajo gospodinje z zavesami. Preperele so in obledele, nove so pa predrage. Toda to je samo Jalov izgovor. Današnji dan dobimo toliko poceni blaga, ki si iz njega lahko sami napravimo zavese, da nam res ni treba buljiti v stare obledele cunje. Zavese naj bi podnevi zadrževale solnčne žarke, zvečer naj bi pa branile radovednežem pogled v stanovanje. Zavese torej niso samo okras, temveč so mnogo bolj smotrni predmeti. Dovolj je, če kupimo za zavese batist ali markizet. Vložki ali vstavki iz kleklanih čipk itd. niso prav nič potrebni. Najprimernejše je, če okrasimo zaveso spodaj ali pa morda še ob notranjem robu z nabori; to ni nikaka umetnost in to zmore vsaka gospodinja tudi brez šivalnega stroja. Zavese privežemo na obročke, razvrščene na železni palici, ta je pa seveda skrita za preprosto leseno karni-žo. Kdor si pa železno palico težko kupi, naj napne v karnižo močno žico. Stare obledele zavese so morda na nekaterih krajih še prav dobre; te kose izrežemo, saj lahko iz njih napravimo lične blazinice. Ličnejše bodo prav gotovo kakor tiste, ki jih tako pogosto vidimo v izložbenih oknih. Na njih so predtisnjeni nemogoči ornamenti, reki, zlate resnice, mucke, Holandke, hrošči, vile. razvaline in bog sam si ga vedi, kakšna šara še. Koliko truda za gospodinjo, če mora te neokusne stvari vesti, potlej jih pa živ krst ne povoha. Volna je danes tako poceni, da si gospodinja pač lahko sama splete ali skvačka lično blazinico, ne morda sestavljeno iz kakšnih izumetničenih vzorcev, ampak preprosto črtasto: seveda uporablja zaradi pestrosti več različnih barv. Varčne gospodinje, zapomnite si, iv nosite nepotrebne in neokusne navlake v hišo. Vse kar je preprosto, je nai-lepše. Pohištvo brez struganih okraskov, rožic in angelčkov, je najprimernejše, se vsaj prah ne nabira. V kuhinji naj bo zmerom vse čiste miza naj bo pregrajena s povoščenirr in pološčenim platnom, zakaj to platno se lahko zmerom do čistega umii' in je vsaj tako čedno kakor kakšnr pregrinjalo iz navadnegr platna. V*c »kramo«, ki vam visi po stenah, zame njajte s praktičnimi in okusnimi ob stenskimi prtiči. Videle boste, da vam bodo sosede zavidale, in kje na svetu ni gospodinjg, ki se ne bi marala postaviti pred drugimi! • DOMAČA LEKARNA (Gl. št. 8 »Druž. tednika«) Posipalo (puder za kožo) seveda ne sme manjkati, prav tako ne vazelin, lanolin in glicerin. Za razkuženje nam uspešno rabi lizoform, ki ga mešamo z vodo. Na liter vode vzamemo eno veliko žlico lizoforma, če hočemo imeti 1 ‘U raztopino, dve žlici za 2S/. itd. Lizoform nam rabi tudi za nego telesa; prilijemo ga v kopel, umivamo se z lizoformovo raztopino, če se preveč potimo, negujemo si lase in razkužujemo perilo. Domača lekarna mora biti lepo in pregledno urejena, tako da človek ta-kaj najde, kar išče. * Zaradi hude gospodarske (tiske domačim antracitnim plinom. Pravijo, da se Je stvar obnesla. Slika kaže delavca pri vsipanju antracita v motor, ki ga predela v plin. Italijani so te dni svečano proslavili 40letnlco bitke pri Adul Na sliki vidimo v sprevodu »tare adujske veterane t tedanjimi čeladami in zastavo. * Nadev pripravimo iz 20 dkg zmletega maka, ki ga s 15 dkg sladkorja vred zakuhamo v malo mleka. Ko prevre, vmešamo še 5 dkg rozin in 1 žlico dobre mezge. Jaz ne maram imeti utrujene in nasajene mamice, jaz hočem mamico, ki je dobre volje, tudi kadar pere. Zato moraš prati s Schichtovim Radionom, ki opere perilo brez truda veliko bolj tisto, kakor bi ga oprale najbolj pridne roke ob najhujšem naporu. Saj je vendar tako preprosto« raztopi naj« prej Radion v mrzli vodi‘in1co raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg. Torek: Goveja juha s krpicami, govedina z bešamljevim krompirjem*. Sreda: Ričet s fižolom, kompot s cimetovim pecivom’*. Četrtek: Ohrovtov narastek* s popečenim krompirjem, moto-vilčeva solata. Petek: Pečena morska riba s fižolovo solato, prhke makove rezine*. Sobota: Rezanci s sesekljano bržolo*, zeljnata solata. Nedelja: Paradižnikova juha, pečeni svinjski zrezki s praženim krompirjem, kisle kumarice, kavni puding, v jedilnih listih označene z * Recepti za jedi v jedilnih listih označene z * 3 234 {, ti :Tl |i ICL 1 ^ m TljenaMetUui ljubezen PO FRANCOŠČINI PRIREDIL B.P. 22. nadaljevanje V svojo veliko sramoto moram priznati, da me to dognanje ni spravilo v obup. Korenita sprememba s« Je bila izvršila v meni, sprememba, ki si Je moj razum ni znal pojasniti: ponosno Renato Morandovo je začelo obhajati spoznanje, da srce res ne pozna državnih meja ne različnosti jezikov; tudi so se ji odpirale oči, da utegne biti ljubezen vendarle prijetna reč, kadar ti skuša to dokazati mlad in vnet zakonski mož. Toda med nama je moral trzniti še poslednji veliki krč. Preden nama bo dano, da zagospodujeva drug drugemu, je naključje, oni prečudni ravna-lec najine usode, hotelo še enkrat preizkusiti najina čustva in nama jih pokazati v njihovi pravi podobi. • Zadnje čase sva se navadila, da sva skupaj odhajala zdoma, čez dan na krajše sprehode n obiske, zvečer pa v gledališče ali kino. Nu, nekega dne, ko sem ravno prišla k Arturju Wintertonu v njegovo delovno sobo na pomenek, so se mi oči slučajno ustavile na neki ložni vstopnici za eno izmed največjih londonskih gledališč. Ker sva zadnje čase hodila zmerom skup na večerne prireditve, me je prvi mah obšla misel, da je Artur kupil to vstopnico za naju. Zadevi nisem pripisovala posebne važnosti, zato sem le mimo grede preletela na vstopnici datum in številko. A že je Artur odprl miznico, spravil vstopnico vanjo in predal zaklenil. Nič ne bi bilo naravnejšega, kakor da vsega tega sploh ne bi bila opazila — tem bolj ker je moj mož spravil Vstopnico nekam podzavestno in je nadaljeval razgovor z menoj, kakor da se ne bil bilo nič zgodilo. In vendar je ta njegova gesta rodila cel roj misli v meni in mi zbudila kaj čudne občutke. Le zakaj se je takrat v moji duši predramilo nezaupanje, ko vendar ni bilo nikjer vzroka zanj? »Skril je vstopnico, da je ne bi videla...« Zakaj sta se mi številka in datum tako globoko vtisnila v moj sicer slabi spomin? »Loža štev. 8... Osemnajstega Junija...« In takrat me je spreletelo ko blisk: »Vstopnica za štirinajst dni vnaprej?! Katera pomembna predstava more neki to biti, da si Je iz previdnosti že zdaj nabavil vstopnico?« Drobne, neznatne skrivnosti usode, ki časih podčrta v nas neko netehtnost, le prevečkrat početnico velike katastrofe... Kajpada sem pri prvi priložnosti stopila v gledališče, da povprašam blagajničarko. »18. Junija?« je zategnila gospodična. »Aha, že vem, takrat bo velika francoska galapred-stava; gostovali bodo najznamenitejši pariški umetniki, ki se bodo nalašč v ta namen pripeljali v London, »Kaže, da bo nekaj izrednega,« Je še dodala. »Drugače ne bi bil dvor že zdaj poslal po vstopnice. Sicer so pa tudi cene desetkrat dražje!« S temi pojasnili bi se bila lahko zadovoljila, toda vrag Je gnal mojo radovednost do konca. še danes se spomnim, da mi je, ko sem poslušala blagajničarko, prišla ena edina misel na um: »Artur Winterton me hoče presenetiti!« A čeprav sem bila sama pri sebi skoraj docela prepričana, da bo tako, mi vendar ni dalo, da ne bi vprašala: »Ali bi lahko dobila ložo številka 8?« Vprašanje je bilo kajpak nesmiselno, ko sem pa vedela, da ima že moj mož vstopnico za to ložo. Vzlic temu sem s čudno tesnobnostjo Čakala odgovora. Blagajničarka je pogledala v kartoteko. Ni se čudila mojemu vprašanju; vajena je že bila muhavosti občinstva in se ji je zdelo docela naravno, da sem si baš to ložo vtepla v glavo. »Loža številka 8?!« »Da.« »Na žalost je že oddana. Rezervirala jo je znana igralka Margit Dennyjeva.« To ime me je zadelo kakor udarec z bičem v obraz. Čutila sem, da sem prebledela. A vendar: če naj po pravici povem, sem bila manj začudena, kakor sem sama pričakovala, človeka obidejo včasih mračne slutnje, ki potem podzavestno uravnavajo naše dejanje in nehanje. In tako mi tisti mah ni bilo nič več nerazumljivo, zakaj je Naključje hotelo, da sem opazila pri svojem možu oni košček rdečega kartona s številko in datumom na njem, in da sem blagajničarki zadala to na videz nepotrebno vprašanje. Bogme, če bi bila mislila, da bo blagajničarka povedala ime mojega moža — ali bi jo bila sploh vprašala? Ali bi se bila sploh potrudila do gledališča? Ali ni bilo mar ono neznano, ono novo tisto, zaradi česar sem prišla sem? Moji radovednosti je bilo zdaj ustreženo. In vendar sem še zmerom stala pred okencem kakor ukopana. Sama ne vem, ali mi je volja ali instinkt narekoval to, kar sem tedaj storila. Vse moje misli so bile takrat pri mojem možu in njegovem nerazumljivem početju: meni, svoji zakoniti ženi, dvori in se bori za mojo ljubezen — zraven pa še zmerom občuje s svojo staro ljubimko Margito Dennyjevo. Mehansko sem se obrnila k blagajničarki. »Številka osem je že oddana, pravite... Dobro, pa mi dajte eno izmed sosednih lož, takšno, da bo čim bliže osmi.« Ali mi je vrag narekoval te besede? Same od sebe so mi prišle 1z ust, brez moje volje. »Številka dvanajst, če vam je prav — to je vse, kar še imamo. In še ta je prosta le zato, ker je bil lord Durby to ložo že rezerviral, potem jo je pa telefonsko odpovedal, češ da mu je umrl neki sorodnik in da zaradi žalovanja ne bo mogel k predstavi.« »Dobro, bom pa vzela številko dvanajst!« sem pristala, vsa srečna, da se ml je ponudila tako lepa priložnost. Tisti trenutek se mi je smrt v družini lorda Durbyja zdela pravcat migljaj usode. Ko sem bila spet na cesti, z nekaznim listkom v roki, ki me Je za nezaslišan denar storil za poltretjo uro neomejeno gospodarico štirih sedežev, sem prvi mah vsa zmedena obstala. »Kaj pa zdaj?« sem se morala nehote vprašati. »Kateri vrag mi je moral šiniti v glavo, da sem se spustila v takšno smešno početje in kupila kar štiri se- deže za predstavo, ki je najbrže nikoli ne bom videla?« Saj vendar ne bom sama zasedla vseh štirih prostorov! »Ali mi mar moje denarno stanje dopušča takšno brezglavo razmetavanje denarja? Kaj naj zdaj storim s to ložno vstopnico?« Mar si me res že zapustil, Demon, ki si me ves čas navdihoval s svojimi čudnimi idejami? O, na žalost ne! Poslal si mi Usodo na pot, da me bo pripeljala v eno izmed najvratolom-nejših pustolovščin. Ali si bil ti, zlovešči Demon tudi tisti, ki si me vodil za roko, da sem šla h Conwayu, najznamenitejši londonski modistki? In ti, Demon, ali si ti vodil moj okus, ko sem si tam izbrala najčudovitejšo večerno toaleto, ki more ženska o njej le .sanjati? In spet: ali si bil ti tisti, ki si mi šepetal v uho neskromne nasvete razkošja in koketnosti: »Glej, da boš tako lepa kakor Margit Denny! če moreš, še lepša!« Pokorno sem se ti pokorila, o Demon-voditelj, ker se ti nisem mogla upirati; ker nisem nič razmišljala. Zakaj, moja uboga glava ni mogla urediti vseh teh bolestnih in blaznih misli, ki so se kakor iz uma podile po njej — ne vedoč, ali jih vlada gorje ali ljubosumnost ali pa sladko upanje v maščevanje, ki so vsa moja dejanja koprnela po njem. 7 Usodni večer Minevali so dnevi. In napočil je dan usodne gledališke predstave. i Opoldne pri kosilu mi je moj mož sporočil, da ga zvečer ne bo domov na večerjo. Opravičil se mi je, češ da se bo dobil z nekim založnikom in da mora po večerji z njim urediti neko kočljivo kupčijsko zadevo. Seveda mi je zabičil, da naj ga nikar ne čakam, ker mi ne more niti približno povedati, kdaj se bo vrnil. Ko mi je to pripovedoval, nisem niti trenila z očmi. če mi je do tistega trenutka ostala le trohica dvoma zastran one ložne vstopnice, mi je moral po tem njegovem bednem izgovoru skopneti ko sneg v pomladnem solncu. Neizpodbitno mi je bilo le eno: moj mož me bo pustil samo tisti dan in ob tisti uri, za katero velja gledališka vstopnica, last ženske, ki je bilo o njej že dolgo znano, da je njegova ljubimka. Naj preprostejša logika me je torej silila k sklepu, da je zmenjen s to žensko za ta večer. In ker se mi je mogel opravičiti, ne da bi se mu količkaj tresel glas, in ne da bi se bil drugače izdal, sem presodila, da Kini orinašato SOKOLSKI DOM SISKA telefon 33-87 predvaja od 14.-16. t. m. ruski film »ŽENA ZA TISOČ RUBLJEV« od 17,—ID. t. m. »*BN ZIMSKE NOCU Magda Sclmcidcr in Wolf-Albach Retty Predstave ob delavnikih o!> 20. uri, v soboto oh 19. in 21. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15., 19. in 21. uri. KINO MOSTE V soboto 14. t. m. ob 20. url, t nedeljo 15. t. m. ob 16. in 20. uri in v ponedeljek 16. t. m. ob 20. url »KRALJ UONTBLANCA« V glavni vlogi Sepp Kist in Brigit* Borney. Dopolnilni program kakor tudi naziv drugega filma javimo kasneje! KINO TALUA KRANJ predvaja v petek 13. t. m. ob 20.30 uri, v sobot* 14. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 15. t. m. ob 16., 18 In 20.30 uri najnoveJSi velefilm Jana Kiepure »LJUBLJENEC ŽEN Ac V glavnih vlogah: Jan Kiepura, Lien Deyers, Inge List, Theo Lingen, Adela Sandrock. KINO NADIŠAR TRŽIČ predvaja ▼ soboto 14. t. m. in T nedeljo 15. t. m, ruski film »PESEM NA VOLČU Z običajnim dopolnilnim sporedom. Pride najveSji film sedanjosti »KRIŽARJI« (Križarske vojne) mora biti že vajen prikrivati mi resnico. A vendar se mi je zdelo, kakor da bi se mu bila brazda skrbi zarezala v čelo in da ga misel na »večerjo z založnikom« ne navdaja baš s posebnim navdušenjem. Toda v mojih očeh je bilo vse to zgolj komedija in prepričana sem bila, da si je na tihem mel roke, ker se mu je tako imenitno posrečilo zbežati za eno noč * iz zakona. Popoldan je dokaj hitro minil. Proti večeru je prišel brivec, da mi skodra lase. Ko je bilo to opravljeno, mi je šivilja poslala oblačilko. To je trajalo malone celo večnost. Ne pomnim, da bi bil kdo koga tako dolgo in skrbno oblačil kakor ta oblačilka mene. Moja obleka je bila sicer preprosta, zraven pa razkošna in brezhibno ukrojena. Dala sem si jo napraviti po najnovejši nodi, da bom, če bo le moči, vzdržala tekmo z Margito Dennyjevo, dobro vedoč, da se slavna igralka ne bo ustrašila nobenih izdatkov, samo da se bo lahko postavila. Ne bom vam podrobno popisovala svoje toalete. Rečem le to, da se mi je odlično podala. Izrez nikakor ni bil pretiran; v kolikor bi pa utegnil spričo znane angleške zapetosti učinkovati le preveč drzno, je ta videz popravil dolg, tilast, s srebrom vezen plašč, ki mi je segal od ramen do gležnjev. Ta obleka me je delala vitkejšo in drobnejšo, dala mi je obliko ogrnjenega kipa: spretna šivilja je znala spraviti do veljave sleherno mojo telesno odliko. Dragotin nisem premogla; imela sem le par rodbinskih dragocenosti brez posebne vrednosti, in to mi je šlo nekoliko navzkriž. Na srečo sem odkrila med njimi čeden obesek s starimi dragulji; pri priči sem se zanj odločila. Njegov iskreči se lesk se je tako lepo podal zamolklosti moje polti in obleke. V lase sem si zataknila zvezdo iz rož: s tem je bil moj nakit pri kraju. A prav zato, ker je bilo vse to tako diskretno in ne-kazno, moja obleka pa tako razkošna, se je zdelo, da je tudi nakit zelo dragocen: nihče si ne bi mogel predstavljati ponarejenih draguljev v tako dragocenem okviru, da se tako izrazim. Oblačilka me je dolgo ogledovala, ko je bila gotova z menoj. In nasmeh zmagoslavja ji je razsvetlil obraz: »Mojstrica bo zadovoljna! Ma-dame je zares krasna!« In res: ko sem se pogledala v zrcalo, mi je kar kri šinila v glavo od zmedenega veselja nad ljubko prikaznijo, ki se je predstavila mojim oslepljenim očem. Na um so mi prišle besede, ki jih zapoje Mignon: »Ali si ti, Mignon, ki te vidim pred seboj?« Ali je ta ljubka, belo oblečena, lepo rasla postava, bolj podobna kipu stare grške boginje kakor neznatni Renati — ali sem to res jaz? Toda nisem se utegnila dalje ukvarjati z nečimrnimi mislimi: sporočili so mi, da me voz že čaka. Kakor vidite, sem mislila prav na vse! Utegnila sem le še brž poiskati mehke usnjene rokavice in široko pahljačo iz nojevih peres, naročeno nalašč iz Pariza — in že sem odhitela po stopnicah In stopila v voz. Usodni korak je bil storjen, nazaj zdaj nisem več mogla — in vendar mi ni niti na um prišlo, da bi se skesala ali premislila. Ne, noben pomislek me ni niti poslednji trenutek ustavil na strmini, ki sem po njej drvela v globino od tistega trenutka, ko sem uzrla gledališko vstopnico v rokah svojega moža. Štirinajst dni prej me je bilo prešinilo ko blisk in takrat sem si skoraj podzavestno zarisala svoj program — program, ki sem se do nocojšnjega večera točko za točko ravnala po njem. In z isto odločnostjo sem zdaj stopala proti končnemu razpletu. Hotela sem, da bodo 'judje videli v loži osamljeno in zapuščeno ženo, njenega moža pa v sosedni loži v veseli družbi z drugo. Edino takšen kljubovalen nastop nasproti mojemu možu je utegnil vsaj malo pomiriti moje živce, že tedne in tedne neznosno napete ob misli na Margito Dennyjevo. Niti mislila nisem na to, ali bo londonsko občinstvo sploh vedelo, s katerim imenom naj spravi v zvezo moj obraz, da bo moglo izbirati med ženo in ljubimko — niti na um mi ni prišlo, da mora v tem dvoboju brez slehernega dvoma zmagati znamenita igralka, že zaradi svoje slave. Drzno in brez obotavljanja sem se spustila v ta novo-vrstni dvoboj. In vendar sem se sama pri sebi dobro zavedala, da je blazno, kar počnem; čutila sem, da bi mi bila že ženska spodobnost morala braniti takšno početje, in da je prostor dobro vzgojene žene_ doma v moževi hiši, tudi teda-j, kadar jo mož zanemarja... Ne: ne strah, ne nobeno modrovanje me ni moglo ustaviti na poti, ki sem si jo sama izbrala s hladnim premislekom. 8 V gledališču Gledališče je bilo tisti večer posebno slavnostno razsvetljeno. Na tisoče električnih žarnic je gorelo na pročelju in pod stropom prostrane ploščadi pred gledališkim poslopjem. Ko se je ustavil moj voz, so se zgrnili okoli njega livrirani lakaji, da bi mi pomagali izstopiti. Potem sem morala sama samcata po žametasti preprogi do marmornatega stopnišča, sredi med dvojnim špalirjem radovednežev, ki so silili naprej, da bi me bolje videli, in stikali glave. »Zala, kaj?« sem slišala nekoga med gledalci. »Ne vegi kaj bi dal, če bi bil vsaj eno noč lahko z njo!« Njegovi tovariši so se zasmejali, nekdo mu je pa odgovoril: »Kaj bi besedičil! Pobrigaj se rajši, saj vidiš, da je sama!« Oh, kolikšna ironija so se mi zdele te besede! Neznanec me je bil s svojo pripombo zadel v sredo srca. Toda nisem več utegnila poslušati. že je bil planil k meni livriran biljeter in me odvedel proti loži številka dvanajst. Humor Izdal se je »Gospod učitelj, moj sin danes ne more v šolo!« »Res? Kdo je pa pri telefonu?« »Moj oče!« Bridka rcsnica »Kako se imenuje človek, ki nikoli ne govori resnice?« »Lažnivec!« »Kako se pa imenuje oni, ki zmerom resnico govori?« »Bedak!« Dvoje K tovarnarju Aronoviču, ki je sredi ceste nekaj onegavil pri svojem avtu, je pristopil neki pešec in ga vprašal: »Kakšna stara škatla je pa to?« »Oprostite, to ni nobena stara škatla — to je moja žena!« Pri sknšnji »Kako ste se upali prijaviti k izpitu, ko niste bili prav nič pripravljeni?« »O, gospod profesor, bil sem pripravljen — na vse!« Literarna »Zdaj pišem svoje spomine,« pravi neki književnik. »Res? Ali si že prišel do onega leta, ko sem ti posodil 100 dinarjev?« Ugnal ga Je Mladi Mozgovič Je zbiral prostovoljne prispevke za svoj nogometni klub. Začel je pri svojem naglušnem očetu: »Oče, daj mi 100 din za naš klub!« mu je zaklical na zdravo uho. »Nič ne slišim,« je odgovoril oče. Sin je stopil na drugo stran in poskušal pri drugem ušesu svojo srečo. »Oče, daj mi 200 dir za naš klub!« »O, sin, vrni se rajši k prvemu ušesu; zdi se mi, da bom tam ceneje opravil.« Iz otroških ust »Mama, kako se pa narede jajca?« »Kokoš jih zleže.« »Petelin pa ne?« »Ne, srček, petelin ne leže jajc.« »Zakaj ne, mama? Ali noče, ali ne more?« V šoli »Kaj si prav za prav predstavljaš pod visečim mostom?« vpraša učitelj. »Vodo, gospod učitelj,« odgovori Mihec. e kovčeg ; drugimi mahnimo Najmanjic nemiko letalo ao te dni razkazovali na monakovtkem letalliiu. Kako majhno Je, kaže primerjava z ljudmi. Žene ki se ne starajo vedo čemu to zahvaljujejo EU DA KREMA IDEAL vestre: 2. nadaljevanje »Dobro jutro, Jean!« je pozdravila Tereza. »Nikar ne hitite, midva jo mahneva kar peš na kolodvor, dovolj bo, če pridete z vlakom hkratu, da nas popeljete nazaj.« * s^Ali že dolgo niste videli svojega očeta?« je začela Tereza pogovor. »Tri leta — pa še takrat samo nekaj minut. Poprej je bil več let v Španiji in v Ameriki... Saj očeta komaj poznam...« »Saj res, babica mi je pravila, da vas je mati vzgajala.« »Vzgajal me prav za prav nihče ni. Odkar se zavedam, poznam svoje starše samo kot tujce. Le redkokdaj sem jih videl, imel sem jih zelo rad, pa sem se jih vendar nekako bal... Zdi se mi, da bom šele zdaj prav spoznal svojega očeta.« »Ali je bil zmerom na popotovanjih?« . »Da. če ni bil v Kolumbiji, kjer mia velike plantaže kavčuka, je bil Pa v Španiji, saj ima tam tudi ogromna posestva... Kadar je v Pariz pri-šel, me je obiskal v dijaškem domu, vprašal me je to ali ono vsakdanjo stvar — in čez četrt ure je spet odšel.« »In vaša mati?« _ »Mati — to je spet poglavje zase. j»aj veste, Tereza, vsa svoja otroška 'eta, vsaj kolikor se spominjam, sem Preživel pri tujih ljudeh, po zavodih I® dijaških domih. Svoje učitelje sem hudo rad, tovariši so mi bili 'skreni, in v tem ozračju mi je bilo leP0. Pa še to moram priznati, da ®em se zmerom do smrti dolgočasil, kadar sem se moral sestati s svojimi starši; tako nekam utesnjen sem se ,el- Moj pravi dom je bila šola, moja nhza, moje knjige... Veste, dokler sem ,!il majhen, itak nisem ničesar razu-f"el, in zdi se mi, da me ni nič mori-lo, ker sem rastel brez družine.« »Toda svojo mater imate vendar radi?« Tereza je nekam boječe izdavila to vprašanje, zakaj zdelo se ji le> da ji utegne odgovoriti: Ne! »Da, imel sem jo rad, toda poznal la prav za prav nisem. Takrat še vse te povezanosti niti slutil nisem, toda današnji dan vem, da sta se oče in "'ati hudo slabo pogajala. Njun zakon je bil v pravem pomenu besede nesrečen. Oba sta prav dobra človeka, toda njuna značaja nista enako ubrana. Mati je bila zmerom molčeča, za-Peta in žalostna — oče vihrav, živahen, delaven, prežet samih načrtov... Zdi ae mi, da se ga je mati nekam bala. In, kakor sem že rekel, moj oče je bij zmerom na poti, mati pa še iz niše ni šla. Kadar me je, ob četrtkih je zmerom bilo, njen sluga pripeljal k njej, sem jo našel zmerom na ležalniku v njeni sobi, in oknice so bile znierom priprte. Bežno me je poljubila na čelo, vprašala me je kakšno nialenkost, in me je potem poslala ®{>el vstran, ker sem jo utrudil...« »Ali je bila že takrat bolehna?« »Zmerom je bila bolehna... To menda veste, da smo jo pred tremi meseci oddali v sanatorij. Prav takrat, ko sem skončal šolo in sem odpotoval v Hamburg. Zdi se mi, da jo je oče že dolgo hotel spraviti v sanatorij, kjer bi imela vsaj potrebno nego — loda zmerom se je z vsemi štirimi npirala.« Nekaj minut sta molčala, potem je Pa Tereza povzela: »Nu, srečnega detinstva pa res niste Imeli.« »Prava reč, ko sem bil še mlad, me to ni toliko težilo, da prav za Prav še očeta nimam in matere ne. Šele kasneje, ko sem zorel, pred 'kakšnimi štirimi, petimi leti, je ležalo kakor mora na meni, toda nekoč mi je oče, ko me je obiskal, rekel, da me bo vzel s seboj na potovanje, ko bom šolo skončal. Oktobra mi je torej pisal pismo, da mora urediti še nekaj nujnih stvari in da se bo potlej vrnil na Francosko. Ta misel mi je v poslednjih mesecih lajšala žalostno življenje, in zato se tako veselim očetovega prihoda. Zdi se mi, da se prične novo življenje...« Medtem ko sta se tako pomenkovala, še opazila nista, kako hitro sta Prehodila polovico poti. Polagoma se je svitalo; obetal se je mežav decem-berski dan Temnosivi oblaki so se podili prav nizko nad zemljo in tu pa tam jih je veter raztrgal v pošastne cunje. Tereza je spet začeta pogovor: »Tudi jaz'sem zgodaj izgubila očeta, še prav majcena sem bila. niti ne spomnim se nanj.... Pravijo, da je tudi mama že mrtva...« »Pravijo? Ali mar ne veste natanko, nli vam je mati umrla?« »že... Babica pravi tako., toda... vsakikrat. kadar jo vprašam o podrobnostih njene smrti, mi nič več ne odgovori in začne kar nekaj drugega pripovedovati. Nu, kakor ste že prejle tako prav povedali: dokler smo majhni, si ne delamo nobenih skriti, in dolgo časa se mi ni zdelo nič čudnega, da mi noče babica nič natančnejšega o materini smrti povedati. Zdaj pa se mi vendar včasih zdi, da mi nekaj prikriva, in če je tudi res, da moje matere ni več med živimi, čemu... Sicer pa, pustiva to!« Prišla sta do hiš v bližini postaje v Verrieresu. »Še mnogo časa imava,« je ugotovila Tereza, »vlak pripelje po voznem redu šele ob 6.55, in zdaj je komaj 6'40. Naposled bo še zamujen.« Stopila sta na postajo. Niti enega potnika ni bilo. Charles je krepko cepetal, da bi se ogrel, in ta nenadni hrup v prazni čakalnici je kakopak privabil železniškega uradnika: »Vraga, kaj pa je to?! Kdo pa dela takšen šunder?!« Toda ko je uzrl Terezo, je postal takoj prijazen in jo je s spoštljivo prisrčnostjo pozdravil: »O, gospodična Tereza! Že tako zgodaj pokoncu? Ali ste prišli koga čakat, ali pa nemara odpotujete?« Medtem ko je govoril je radovedno opazoval Charlesa, ki je bil že pred dvema dnevoma zbudil njegovo pozornost, ko je izstopil na malem kolodvoru, kjer sicer samo domačini izstopajo in včasih kakšen trgovski potnik. »Ne,« je odgovorila Tereza, »ne odpotujem, samo gospoda Ramberta sem spremila, ki pričakuje s tem vlakom svojega očeta.« »A, tako...! Ali pride vaš oče od daleč?« »Iz Pariza,« je odgovoril Charles, »ali vlak še ni javljen?« »Uradnik je izvlekel uro, ogromno čebulo: »Še dvajset minut. Odkar popravljajo predor, so vsi vlaki zamujeni. Niti enega ni, ki bi točno privozil! — Sicer boste pa slišali znak in tri minute kasneje bo tudi vlak že tu... Toda zdaj moram na delo. Na svidenje!...« Tereza se je obrnila h Charlesu: »Ali že nestrpno čakate?« »Malo že.« »Ali greva na peron? Potlej bova vsaj videla, ko bo vlak privozil.« Odšla sta iz čakalnice in sta se sprehajala zunaj gor pa dol^ Mraz je malo popustil. Neznansko počasi se je premikal kazalec postajne ure. Zdajci je pokazala Tereza v smeri hribčka v daljavi: »Ali vidite? Tisti stožec dima, mislim! Tamkaj je vlak, pravkar vozi iz predora.« V tistem trenutku je zazvonil signal. »Vendar že!« še je oddahnil Charles. Etienne Rambert je stal že na stopnicah, ko je privozil vlak. Postaven starejši gospod, gosposke zunanjosti, negovan, samozavesten in energičen. Njegovo nenavadno visoko čelo je pričalo o inteligenci, njegove žive oči so zbujale pozornost. Skočil je s stopnice, še preden se je vlak ustavil, segel je za vrata po kovčeg in prijel Charlesa za ramena: »Nu, fant! Ljubi moj fant...« »Oče!...« »Ali si se ti potegnil! Prav takšen si, kakor sem si te predstavljal! Velik, močan!... Toda utrujen se mi zdiš...?« »Slabo sem spal to noč — bal sem se, da ne bi zaspal.« Potlej se je ustopil Etienne Rambert pred Terezo, ki je stala nekaj korakov vstran: »Dobro jutro, Terezika!... Saj si se tudi ti spremenila! Pa še pošteno, odkar sem te poslednjič videl! Kako čas mine! — Nu, in kako je z babico? Ali je vse zdravo v Reaulieuju?« »Iivala, babici gre dobro. Toda oprostite ji, prosim, da ni mogla sama na postajo; zdravnik ji je prepovedal, da bi zgodaj vstajala.« »Saj to je vendar razumljivo!« Vlak je medtem potegnil iz postaje in neki železniški uradnik se je približal skupini: »Ali vzame gospod kovčega s seboj?« Etienne Rambert si je ogledal svojo obilno potno prtljago, ki so jo pravkar nalagali na prtljažni voziček. »Moj Bog, kako bi že...« Tereza ga je prekinila: »Babica bo še predpoldne poslala po prtljago, najbolje je, da zdaj samo svoj ročni kovčeg s na voz.« Stopi 1 i so pred postajo. Začudeno se je ozirala Tereza na vse strani: »Lej, lej! Kaj pa je to?! Voza še i ni? Saj je Jean vendar že pripregal, ko sva midva odhajala...« Etienne Rambert je skušal pojasniti: »Bržčas se je spotoma kje zadržal, mogoče se mu je na vozu j kvarilo. Veste kaj? Še tal« pustim tukaj, ga bodo pač z ■ vred pripeljali, mi jo pa kar peš. Če se prav spominjam — in rekel bi, da se dobro spominjam — drži do gradu samo ena cesta, torej moramo Jeana srečati.« Etienne Rambert se je res še prav dobro na marsikakšno malenkost spominjal, skoraj na sleherni cestni zavoj. »Kdo bi si mislil,« je govoril, »da bom s svojimi šestimi križi spet hodil po tej cesti, in da bo poleg mene odrasli sin osemnajstih let!... Kakšnih štirideset let bo že temu, pa se vendar še tolikih malenkosti spominjam... Da, da, če je človek tako star, kaj rad misli na srečne mladostne dni, mnogo rajši, ko pa na to, kar je v poslednjem času doživel...« Nekaj časa je Etienne Rambert molčal, na videz zatopljen v spomine, ki so ga nekam z žalostjo navdajali. Toda kmalu se je spet vzravnal in je spodil svoje tužne misli, ki so se mu hotele iz preteklosti vsilili v spomin. Medtem so se približali gradu. »Lej no, okoli parka je zdaj zid — za mojih dni je bil obdan z živo mejo...« Tereza se je nasmehnila: »Žive meje nisem več poznala, odkar se spominjam, stoji ta zid. Kar tod zavijmo, skozi vrtna vratca proti pristavi, tam bomo že izvedeli, zakaj Jeana ni bilo. še zmerom mi ne gre v glavo.« Niti kočije niti konjev ni bilo videti. Torej se je moral Jean vendar odpeljati. Ko so šli mimo grofičinega okna, je Tereza zaklicala- »Babica! Smo že tu!« Toda nihče ni odgovoril. Ko so stopali po širokih stopnicah navzgor, jim je prišel oskrbnik Dollon nasproti. Povabil je gospoda Etienna Ramberta vstran in namignil Charlesu in Terezi, naj jima ne sledita. »Gospod Rambert, strašno je,« je pridušeno dejal, »strašna nesreča se je zgodila — grofico smo našli zjutraj umorjeno v njeni sobi...« III NIKJER NI SLEDOV Okoli desetih sta se pripeljala iz Bnvesa preiskovalni sodnik de Presles in sodni pisar, aktuar Gigou. Medtem ko je Gigou obsedel \ vozu, je odšel de Presles z oskrbnikom Dolionom v glavno poslopje. Korak za njima je stopal orožniški stražmojster, ki je bil že od jutra na gradu. »Gospod Dollon, vi ste torej prvi odkrili zločin,« je vprašal de Presles oskrbnika. »Ali bi mi hoteli do pičice vse povedati, kar veste?« »Kakor sleherno jutro, sem odšel tudi davi k niilostivi gospe, da bi ji voščil dobro jutro in jo jmvprašal za stran ukazov. Potrkal sem, toda gro fica mi ni odgovorila Trkal sem močneje — nič se ni zganilo. In sam ne vem kako — odprl sem vrata, namesto da bi bil odšel.. Morda me je zla slutnja gnala... Nikoli v življenju, nikoli, gospod sodnik, ne bom pozabil tistega strahotnega prizora! Uboga milosti va gospa je ležala fioleg postelje, mrtva, od pet do glave okrvavljena. Vrat je imela tako strašansko razmesarjen. Na prvi pogled sem mislil, da se glava sploh telesa več ne drži!« Orožniški stražmojster je potrdil: »Da. Rane so strašne! Morilec je gosj>o mesarsko zdelal...« »Ali so rane prizadete z nožem?« Stražmojster je skomizgnil z rameni: »Ne vem, gospod sodnik...« Stopili so v gospenjo sobo. »Ali je tukaj vse nespremenjeno?« je vprašal de Presles. »Vse, gospod sodnik,« je odgovoril Dollon, »poskrbel sem, da je ostalo vse na svojem mestu.« Oprava v sobi je bila prav skromna, nekam staromodna. Na levi je stala ogromna grofičina postelja na vzvišenem odru, pregrajenem s temno preprogo. Ob znožju postelje na desni je bilo veliko okno, in kljub hudemu mrazu je bilo na pol odprto. Sredi sobe je stala miza iz mahagonija, obložena z vso mogočo drobnjarijo, s knjigami in pisalnim podložkom. V kotu je viselo velikansko razpelo, ob steno pod njim je bil prislonjen Mešalnik. Na pisalniku je bilo več predalov s silo odprtih, različne listine so ležale raztresene po tleh. Ob postelji je stala še majhna posteljna omarica, okoli mize stoli in naslanjači, ob stenah pa velike starinske rezljane skrinje. V sobo je držalo dvoje vrat; prva na hodnik, druga v toaletno sobo. Okno v toaletni sobi je bilo zaprto. Mrtva grofica je ležala na pol oblečena ob znožju postelje. Ležala je na hrbtu, razprostrtih rok; z nogami je bila obrnjena proti oknu, z glavo proti postelji. Na vratu ji je zijala strašna rana do vratnih vreten; po vsem telesu je bila obrizgana s krvjo in na preprogo se je scedila cela mlaka goste rjavordeče tekočine. Preiskovalni sodnik se je sklonil nad mrtvo grofico: »Strašna rana! Sodni zdravnik bo že ugotovil, s kakšnim orodjem je prizadeta — toda saj ni treba, da bi bil človek zdravnik, ko pa že na oko vidi, da je morilec z nečloveško surovostjo opravil svoje delo. Zdi se skoraj, da gre za kakšno sadistično početje...« De Presles se je ogledal po sobi. »Tudi na pisalniku ni nihče ničesar premaknil, gospod Dollon?« »Ne!«' • »Ali morda veste, če je grofica hranila večje zneske denarja doma ali pa kakšne vrednostne papirje?« Oskrbnik je odkimal: »Ne! Samo toliko, kolikor je potrebovala za sproti.« »Torej ne verjamete, da se je kakšen ropar...?« »Nu, morda je morilec že mislil, da bo ’ našel kakšen denar... Toda nakita, ki ga je gospa vsak večer položila na posteljno omarico, se še dotaknil no« »Ali ie bilo okno odprto?« »Grofica ga ie zvečer vselej odprla; bala se je, da bi je glava ne zabolela ali pa, da b> je ne zadušilo.« »Ali mislile, da je morilec zlezel v sobo skozi okno?« »To se mi vidi pojrolnoma nemogoče. Poglejte: okno je zamreženo in železni drogovi so navzdol tako ostro za-koničeni, da bi se ne mogel človek preriti.« De Presles se je prepričal, da je bil vstop skozi okno resnično nemogoč. Potlej se je dalje razgledal po sobi. Na pisalniku je bilo resda vse v neredu, vendar ni mogel ne v spalnici ne v toaletni sobi odkriti niti najmanjšega sledu. Ko je pa stopil do vrat na hodnik, je vzkliknil: »Aha, tukajle je pa neka zanimiva malenkost!« Pri tem je pokazal s prstom na zapor: vijaki so bili na pol iztrgani, torej je moral nekdo vrata s silo odpreti... »Ali je gospa de Langrune sleherni večer zataknila zapor na vratih?« »Da,« je odgovoril Dollon, »precej bojazljiva je bila; vsako jutro, ko sem prvi potrkal na nj'enn vrata, sem slišal, kako je odrinila zapor.« Preiskovalni sodnik je šel še enkrat po obeh sobah, in medtem ko mu je Dollon na kratko pripovedoval o osebah, ki prebivajo v gradu, si je natanko vtisnil v spomin sleherni predmet in njegovo lego. Potlej je poklical orožnika, ki je na hodniku čakal njegovih ukazov. »Recite gospodu, ki sedi spodaj v vozu, naj pride takoj eem! — In vi, gospod Dollon, bodite tako dobri pa naina dajte kakšno sobo, kjer bova imela mizo, zakaj treba bo zasliševanj...« Orožnik je takoj pritekel nazaj: »Gospod sodnik, gospod aktuar vas že pričakuje v knjižnici; vse je pripravljeno.« De Presles je s silo zatrl nevoljo in je menil, obrnjen k Dollonu: »Če vam je prav, bom pač v knjižnici zasliševal.« • Medtem ko je de Presles razgrnil v knjižnici po mizi svoje listine, je vprašal orožniškega stražmojstra: »Ali ste vi že kaj ukrenili?« »O, da, gospod sodniki Svoje ljudi sem razposlal na vse vetrove, in naročil sem jim,-naj polove vse sumljive postopače in klateže, ki ne bodo mogli dokazati, kje so prespali noč.« »Prav ste storili. — Ali imate še kakšnega orožnika tukajle na gradu?« »Enega moža imam.« »Prav, takoj ga pošljite s tolo brzojavko na pošto Za policijsko predsedstvo v Parizu je; uradna brzojavka in nujna je! Toda vrnite se prosim takoj!« »Kakor ukažete, gospod sodnik!« »Prosim, sedite, gospod Dollon,« je povabil de Presles oskrbnika. Čeprav je sodni pisar namrščenih obrvi gledal sodnika, je le-ta vendar opustil vsa birokratska vprašanja zastran imena, starosti, poklica, očeta, deda itd. »Prosim vas, orišite mi z zgoščenimi besedami položaj na grndu.« »Iz veže v pritličju držijo stopnice v prvo nadstropje — prejle smo šli po njih navzgor — in tam je torej gospenja soba. Desno od stopnišča je soha gospodične Tereze, tik nje so gostinske sobe, drugega pa nič. Gostov zdaj nimamo. Levo od stopnic je najprej gospenja soba, potlej njena toaletna soba, malo dalje še ena toaletna soba in na koncu pa soba, v kateri je stanoval gospod Charles Rambert, tisti mladi gospod, o katerem sem vam že pripovedoval.« »In kaj je v drugem nadstropju?« »V drugem nadstropju so sobe za služinčad, teh je več, zato so pa manjše.« »Kdo izmed služinčadi stanuje tam?« »Po navadi obe služkinji, sobarica Marija, in Luiza, kuharica, potlej še hišnik Herve — toda njega nocojšnjo noč ni bilo doma. Gospa mu je dala dopust, da je lahko odšel v mesto, vendar pod pogojem, da se ponoči ne vrne.« »Kaj naj to pomeni?« je vprašal začudeno de Presles. »Gospa grofica je bila zelo bojazljiva — saj aem vam že rekel — in zato nikoli ni marata, da bi ponoči kdo prihajal v hišo. Sama, prav z lastno roko je sleherni večer zaklenila varovalno ključavnico na vežnih vratih in na vhodu za služinčad. Razen tega je pa še vse prostore pregledala, zakaj hotela se je zmerom sama prepričati, ali so res vse železne oknice zaprte. Kadar je torej Herve zvečer odšel, je prenočil ali v mestu, kakor nocojšnjo noč, ali je pa naprosil koči-jaža, da mu ie pustil na pristavi odprta vrata; potlej je prespal noč v majhni sobici nad hlevi.« »Kje pa stanuje druga služinčad?« »Vrtnar, kočijaž In lovski čuvaj stanujejo na pristavi, ja* imam pa majhno vrtno hišico v parku; dober streljaj vstran stoji.« Preiskovalni sodnik je za hip zamišljeno pomolčal, potem je pa vprašal dalje: »Torej ni nocojšn jo noč spal v gradu nihče drugi kakor gosjia de Langrune, njena nečakinja Tereza, gospod Charles Rambert, sobarica in kuharica?« »Nihče!« »Zdi se torej, da ni izmed hišnih prebivalcev nihče moritac?« »Nihče! Vendar...« Dollon je nenadoma prekinil stavek, zakaj prestrašil se je evoje misli, ki jo je skorajda izgovoril. »Vendar..,?« »Da... Ne vem... samo dva ključa od vežnih vrat imamo; enega je imela gospa grofica, drugega pa jaz Ko sem prišel danes zjutraj na grad, so bila vrata odprta, sai sta zintrai odšla gospodična Tereza in gospod Charles na postajo po gospoda Ramberta. SnoČi je milostiva gospa sama izročila gospodični Terezi ključ: nn. gospodična Nadaljevanje na 6. alr. pa pravi, da so bita zjutraj, ko je okoli šestih odšla, vrata zaprta in da :e imela ključ pod zglavnikom. .Jaz imam svoje ključe zmerom pri sebi.« »Z drugimi besedami torej, gospod Dollon, spričo vse previdnosti, s katero je gospa grofica zaklepala grad, mislite, da se ni mogel nihče vtihotapiti v hišo?« »Tako je! Zamrežena okna v prvem nadstropju so dovolj varna, vrata so liila skrbno zaklenjena, oknice zaprte. Pa tudi sicer: snoči sein kasno v noč delal — z najemniki sem imel obračune. Poslednjega sem celo do vrtnih vrat spremil. Ko sem se pa vračal, sem obhodil še vse poti okoli gradu, vendar nisem nikjer ničesar sumljivega opazil. Zato ponovno poudarjam, la sem imel jaz svoje ključe pri sebi; o tem ni dvoma! In ker na vratih ni bilo najti nobenega sledu kakšnega nasilja... moram biti po vsaki coni prepričan, da se ni noben tujec splazil v Ivišo.« De Presles je poslal nekam zmeden. Premišljal je nekaj sekund, potlej je pa vprašal: »Ali bi ne bilo mar mogoče, da se je podnevi kdo splazil v hišo in se skril, ponoči pa napadel gospo grofico? Opozarjam vas na to, gospod Dollon, da je bil zapor na vratih grofičine sobe s silo izdrtk Oskrbnik je skinial z glavo. »Moje mnenje se vam ne zdi verjetno, gospod Dollon?« »Ne, gospod sodnik. Podnevi se ne more nihče skriti na gradu; zmerom je kdo v kuhinji, torej se skozi služabniški vhod ne more nihče izmuzniti; na gredah pred glavnim vhodom je pa bil včeraj ves popoldan vrtnar, in ta bi bil brez dvoma vsakega tujca opazil. In tudi sicer, vrata v klet so po naročilu gospe grofice zmerom zaklenjena — za to skrbim jaz osebno. Torej se morilec ni mogel skriti v kletnih prostorih. yiwuana Za pomlad 1936 pripartča tvrdki ZADNJE MODNE NOVOSTI HERSAN CAJ ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev raznih zelišč se dobi, ako se uživa ..HERSAN CAJ“ mešanica posebnih zdravilnih zelišč po sestavi zdravnika R.W. Pearsona, zdravnika šefa v Bengaliji (Angleška Indija). Po večletnih izkušnjah je neovrgljivo dokazana velika vrednost ..HERSAN CA1A" in to z nedvomnim uspehom pri obolenjih zaradi poapnenja žil, pritiska krvi, pri ženskih boleznih, pri menstruaciji (menjanju mesečnega perila), migreni, revmatizmu, obolenju obisti, jeter, motnjah v želodcu, zastrupljenju, zapeki, protinu (giht), črevesnih boleznih, hemoroidih, zgagi in pri čezmernem odebelenju. ..Hefsan pedikucb V posebej za to pripravljeni kopeli Vam osvežimo noge. Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo. Postrižemo Vam zarastle nohte. Pedikiranje stane Din 6‘—. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog. Masaža nog stane Din 4'—. Posetite nas. prepričajte se sami! s OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, praktičen in zložljiv, dobro ohranjen, kupim za gotovino ali pa dam v zameno zanj globok udoben otroški voziček. Ponudbe na upravo pod »F a'p t i<'e k « Kozmetika Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro an dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih. ker si jih z Oro-barvo za lase, ki jo dobite v črni, rjavi, temnorjavi. svetlo-rjavi- in plavi barvi, lahko vsakdo sarfi barva in je postopek zelo enostaven In' stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z navodilom stane Din 80’—. Po pošti razpoSilja parfumerija Nobilior. Zagreb. Iliča 34. ________________ IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda Iz kopriv. Lasje posta nejo »pet bujni, vrne se jim lesk in postanejo popolnoma zdravi, če jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica t navodi lom stane Din 30’—. — Po poStl razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb. Iliča 84 Ljubljana, Selenburgova 7 POZOR GOSPODINJE! Najoeneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIC trgovina 8 kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 26 TELEFON 2708 Prvi poskus ■talni odjemi ESENCA IZ KOPRIV Je 2e davno preizkušeno najboljge in najzanesljivejfie sredstvo proti prhljajem in izpadanju las. Slabi in zanemar jeni lasje dobe v najkrajSem času mladostno bujnost in lesk. Steklenica z navodilom Din 30’—. — Naroča se pri: Nobilior-parfumeriji, Zagreb. Iliča 34 cSfcmovcmje Vsaka beseda 2S par. Davek 1-50 Din. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. ENOSOBNO STANOVANJE za dve osebi — oddam. Dolenjska cesta St. 81. ‘Poviševanje Vsaka beseda 25 par. Davek VSO Din. Za Sltro al> dajanje naslovov 3 Din. Na|man| 10 besed. GOSPODIČNA, mlada, simpatična. Ciste pre-teklosti, trgovsko naobražena, s primerno doto" želi resnega znanja z inteligentnim gospodom dobrega srca; rad* pomanjkanja y.na-n ja' Klika' 7-aželjena. Prednost državni nameščenci. ponudbe pod »Srečen zakon«. DOPISOVATI 'SELIM e Inteligentnim BO-spodom srednjih let. Cenjene, ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod šifro »Razvedrilo« KATERO SRČKANO, 8IMPATIČNO DEKLE želi prijateljstva Inteligentnega fanta? Cenj. dopise piosim na upravo pod »Lepfil dnevi«. KATERI ZNAČAJNI MLADENIČ Čedne zunanjosti z cksistenco želi resnega znanja c vzorno mladeuko prijetne zunanjosti, mirno in dobrosrčno. Dopike pod značko »želim blage duše«. DAMA, SREDNJIH LET, samoitojna, išče primerne boljfie družbe za izprehode, Izlete, posečanje kavarn itd. Ponudbe na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod »Ne* anonimno«. -03 3% 48^-24 "4625-80 0375 —19 *6*1S~12 gj ^»045-12 2695-16 Službe UČENKO »prejme fina Šivilja. Hrana v MSi, stanovanje bi morala Imeti zunaj. Naslov v upravi Družinskega tednika 17LBTNO DEKLE a 3 razredi meSčanske Sole gr« k otrokom kamorkoli. Nastopi tako]. Naslov pove uprava. ______________________________ ISlatna deklin poltenih starSev se želi Izučiti llvanja. Ore tudi na deželo. Naslov se lava V opravi »Družinskega tednika«. ČLOVEKA Z MALO MATURO ali podobno izobrazbo, z ne več kot 20 leti, ISčemo za težak trgovski posel. Biti mora skromnih starSev, poln volje in poguma — skratka človek, ki sl zna v vsaki priliki pomagati in ki sl je že sam služil denar. Neanonimne ponudbe, pisane z roko, je poslati.na oglasni oddelek »D. t.c pod Šifro »20 let. Na ponudbe ne odgovarjamo. PRODAJALKA MEŠANE STROKE, tudi železnine, pridna In poStena, Uče službo. Ore ka morkoll tudi v pomoč gospodinji. Dopise pro (im naupravo pod Šifro »Resnost 220«. Vsega v izobilju za malo denarja v veliki izbiri zimskih sukenj, hu~ bertusov, pumparic, perila itd. pri PRESKERJU, Ljubljana Sv. Petra testa 14 Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek. vsi v Ljubljani.