ILUSTRIRANI SLOVENEC TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA Leto VI 31. avgusta 1930 Štev. 35 Z veličastnega slovensko-hrvaškega evharističnega shoda v Zagrebu Zagrebški nadškof in hrvaški metropolit dr. Ante Bauer ob priliki svoje znamenite pridige pred pontifikalno sv. mašo na Jelačićevem trg-u. 274 Na levi: Politični piknik. Vodihie osebnosti belgrajske javnosti imajo navado prirejati večkrat v najbližji belgrajski okolici neprisiljene družabne zabave, piknike, kjer se v prisrčnih razgovorih izmenjajo marsikake važne misli in kjer se porodi mnogo dalekosežnih načrtov. Slika na levi nam kaže enega izmed takih piknikov. V sprednji vrsti sede od leve na desno bivši, oziroma sedanji ministri Niko Subotić, Slavko Miletić, umrli Marko Trifkovič, Kosta Kumanudi in general Živkovič. Za njimi je videti Saliha Balića, Fr. Smodeja, bivšega poslanika Sebo, Ol-hausena, Vakarelskega in druge odlične osebnosti iz političnih in diploimatičnih kropov. Zlatomašnik škof dr. Karlin (na drsni) kot osmošolec; v sredi sedi škofov oče, na levi je brat Janez. iNovi Koilickov dom iia Ko-rošici pod Ojstrico (1808 m), ki ga je dne 17. t. m. slovesno otvorila Savinj. podruž. SPD. Spodaj : Nova motorna lestva mariborskega gasilnega društva, opremljena z vsemi najmodernejšimi pripomočki, ki je prva slična morda v vsej Jugoslaviji. Sploh je mariborsko gasilno društvo po zaslugi požrtvovalne mestne občine izborno opremljeno z modernim gasilnim orodjem. Prezanimiva zgodba. Pred 5 leti se je neki ameriški izletnik poročil v Rajhenburgu z gdč. Bulčevo iz Mokronoga. Par mesecev nato je pri skladanju listja izgubil svoj -poročni prstan, ki je prišel od tod s steljo v hlev, nato z gnojem na njivo, a tu se jo vrasel v korenje, s kaiterim ga je po'tegTiila pred kratkim služkinja gc. Žukelnove iz Rajhenburga zopet na dan in ga vrinila lastniku. 275 Št. lij, nezmagljiva slovenska trdnjava Dne 8. p. m. slave v Št. Hju 20 letnico tamošnjega »Slovenskega doma« in 30 letnico hranilnice. župnija Št. IIj v Slov. goricah je pripadala v najstarejši dobi z vsemi svojimi občinami jareninski župniji; samostojna fara je postal 1. 1784 in stoji pod patronatom admontskega samostana. Glede šolstva bi bilo važno Dimeniti, da je bila slovenska oziroma utra-kvistična šola postavljena kot prizidek niežnariji 1. 1787. Posebno šolsko poslopje je bilo dograjeno 1. 1869. L. 1889 je ustanovil Schulverein v št. Ilju zasebno nemško šolo, ki je dobila 1. 1901 kot dvoraz-rednica pravico javnosti. Po prevratu se je spremenila v slovensko; ostal je le en nem.ški razred. L. 1910 je otvoril Schul-verein s .Südmarko v Ceršakn v šentiljski fari zasebno nemško enorazrednico, a narodno zavedni prebivalci so pošiljali svo- jo deco v staro slovensko .šolo v Št. IIj. Po preobratu je bila ta .šola popolnoma ukinjena. Velika ponemčevalnica je bila tudi nemška šola na Sladki gori. Sedaj ima šent-iljska fara v dveh .šolskih poslopjih samo eno slovensko šestrazredno osnovno šolo; veorba za Št. Ilj. V teh dolgoletnih borbah, ki so se zaključile šele s prevratom in v katerih je šlo za vsako :ped svete slovenske zemlje, so si pridobili šentiljski Slovenci toliko odkritosrčnih simpatij, da jih je občudovala vsa Slovenija ter z njimi sočustvovala. L. 1910 so si postavili .šentiljski »Slovenci« kot protiutež proti »Siid-markliofu«, zbirališču Nemcev, prelepi »Slovenski dom«, ki jim je bil zavetje v veselih in žalostnih dneh. Ni čudno, da je le malokatera slovenska občina pozdravila Jugoslavijo s takim odkritosrčnim veseljem kakor prav šentiljsika. Br. Preizkušeni slov. narodni borci. Pogled na št. Ilj, pred vojno ena najbolj ogroženih, a tudi najvztrajnejših slovenskih postojank na naši meji. »Slovenski dom« v št. Ilju, katerega 20letnico praznujejo prihodnjo nedeljo, ta dom je bil ena najsilnej-ših trdnjav ob naši sev. meji, ki je tako uspe.šno kljubovala vsem po-nemčevalnim navalom. Spodaj : Notranjščina župne cerkve v ........št. Iliu._^ Nekdanji »Südmarkhof« v Št. Ilju. ognjišče predvojne nemškutarske ekspanzije, sedaj »Občinski dom«. Spodaj: Evald Vračko, .šentiljski župnik, duša predvojnega slovenskega odpora v tej ogroženi postojanki in eden najzaslužnejših ljudsko prosvetnih delavcev na naši severni meji. Ivan Bauman, industrijalec, dolgoletni cerkveni ključar. Franc Thaler, veleposetnik in prvi slovenski župan v St. Ilju. Jernej I erk, eden najzaslužnejših rodoljubov ob naši severni meji. Karel Swnty, sedanji šentiljski župan. 276 Veličastna manifestaJa jugoslov. katoličanov Od 14,—17. t. m. ne je vršila v Zagrebu vefgstna manifestacija jugoslovanskih katoličanov, kakršne naša država še ni videla in ki ni naredila zat najmogočnejšega utiša le na skoro 200.000 udeležencev, temveč na vso jugoslovansko javnost sploh. Da se počasti prvi in najvišji, to jcjvharistični Kralj, je bil sklican za navedene dneve v Zagreb evharistični kongres vseh jugoslovajkih katolikov. Čeprav je nosil kongres predvsem hrvaško obeležje, se ga je udeležilo vendarle tudipepričakovano veliko število drugih katolikov iz vse države, zlasti iz Slovenije, razen tega pa še številu deputacije iz mnogih inozemskih držav ter celo iz Amerike. S tem je kongres daleko presegel prvotnojgmišljeni namen m pomen ter je ipostal ogromna manifestacija vse ikatoliške Jugoslavije za presveto^vbaristijo, za Kralja vseh kraljev, za zahtevo po usmeritvi vsega življenja po veinoveljavnih in o nikogar premagljivih krščanskih načelih. Deset in deset tisoči so ob tej priliki jasno in nedvoumno jjavili, da jim je katoliška in evharistična misel prvo in najsvetejše na tem svetu. Uvod v kongres je tvorila konferenca vset jugoslovanskega katoliškega episkopata, ki je sprejel mnogo važnih sklepov, dne 14. t. m. se je pa prič^kongres sam, kateremu je prisostvoval tudi odposlanec sv. očeta, belgrajski nuncij Pelegrinetti. Prva dv dneva so se vršila številna zborovanja, na katerih so nastopili mnogi najodličnejši zastopniki Cerkve ijjnanosti (med njimi tudi slovenski vseuč. prof. dr. V. Korošec), a nedelja, dne 17. t. m. je bila posvečenaznnanjim manifestacijam. Dopoldne se je vršila na prostranem Jelačičevem trgu pontifikalna služba Ijija, popoldne pa ogromna procesija, katere se je udeležjlo okroglo 150,000 vernikov s svojimi škofi njelu. Po procesiji je nadškof dr. Bauer v posebni, zgodovinsko sestavljeni molitvi posvetil Hrvate presi Evharistiji. V ponedeljek so se nepregledne mase vernikov zopet rastile, tuji gosti so pa priredili š»8?.ne Izlete. Jugoslovanski katoliški episkopat v slavnostni procesiji. zgoraj na desui: Hrvatje v svojih slikovitih narod, nošah pri procesiji. Zgoraj na levi: Podporno društvo »Zrinjski« v svojih zgodovinskih uniformah pri procesiji. Na levi: Nadškof dr. Bauer, pokrovitelj evhar. kongresa in pomožni škof rre-muš, predsednik pripravljalnega odbora. Na desni: Nikola Faller dirigira več sto pevcev pri slovesni službi božji na Jelačićevem trgu. Pogled na slovesno službo božjo dne 17. t. m. na JelaŽi{*em trgu, katere so še udeležile nepregledne množice katoliških Moslovanov. 277 Minister Srskič, zastopnik vlade, in episkopat na tribun ob priliki slovesne službe božje na Jelačičevem trgu. Zgoraj na levi: Slovenci v slavnostni procesiji. Zgoraj na desni: Bosanci in Bosanke s svojo godbo pri procesiji. Na desni: Zagrebška katedrala v morju lučic in žarometov. ..... Na levi: Zagrebške mase sprejemajo ameriško delegacijo 2a evharistični kongres. •278 K desetletnici rešitve Poljske Pretekle dneve je obhajala poljska republika vele važni jubilej, desetletnico, odic ar je odbila poplavo rdeče boljševiške armade in s tem rešila ne le svoj obstoj, temveč odbila tudi od kulturne Evrope naval boljševiških barbarov. Čim najširša svoboda je osnovni pogoj vsega modernega kulturnega, političnega, gospodarskega in socialnega življenja in prospevanja in danes daje še najboljšo obliko tej zahtevi po svobodi demokracija. Boljševizem je pa jasna in odkrita negacija vsake svobode, temveč pomenja surovo diktaturo maloštevilnih samodržcev, ki so splezali po proletar-skih hrbtih kvišku. Irmamo danes v Evropi dve diktaturi, italijanski fašizem in ruski boljševizem in v svojem bistvu sta obe enako odvratni, le da je boljševi.ška še bolj nekulturna, barbarska. In da je bil odbit grozeči val surove komunistične diktature, za. to gre zasluga republiki Poljski. Zgodovina Poljske nudi opazovalcu kopico najsvetlejših, a tudi temnih momentov. In kar je bila Poljska v zgodovini, to je še danes. Mnogo je tam stvari, ki bi si jih želel vsak iskren Slovan dr\i-gače, a v mnogih stvareh so Poljaki lahko vzor tudi vsem drugim Slovanom. In mož, pod kateregai vodstvom je bil ta jei ustvarjen, je maršal P i 1 s u d s k i. Nedvomno je on tista monumentalna zgotiovinska osebnost, kateri bo moral posve čati vsak jx)ljski zgodovinai cela poglavja in poudarjati da spada mož med one osebnosti, ki so reševali Poljsko v najusodnej.ših trenutkih. Pogled na Varšavo, glavno mesto poljske republike, z Visle. ^)odaj: palača poljskega glavnega generalnega štaba v Varšavi s spomenikom maršala Ponjatovskega, ki je padel ob reki Elster 1. 1831. kot poveljnik prostovoljne poljske armade. Jožef Pilsudski, poljski maršal in diktator, ki je rešil 1. 1920 svojo domovino pred boljševi-Sko poplavr. Na levi: pogled na del slavnostnega .sprevoda dne 15. t. m. v Varšavi ob priliki proslave 10-letnice bitke pri Varšavi. Na levi: Maršal Pilsudski (X) vrhoA'ui poveljnik polj ske armade v bojih proti sovjetskim armadam. Slika nam kaže maršala na fronti ob priliki usodnih bojev leta 1920 Spodaj: z vsakoletnega poljskega praznika žetve: kjnetiški sprevod defilira pred Mosciokim (X) predsednikom republike. Reka Visla pri varšavskem predmestju Praga. 279 Iz volivnega boja v Nemčiji. Vkljub vročini poletnih mesecev je v Nemčiji ljuti volivni boj v polnem razmahu. Nemčija se nahaja v hudi notranji krizi in tri smeri se bijejo za bodoče vodstvo republike: nacijonalci, ki so idejno jako slični italijansikim fašistom, dalje sredina in levičarji. Najopasnejši za evropski mir so nedvomno nacionalisti, ki odkrito propagirajo revanžno vojno proti Franciji, revizijo verzajskih mirovnih pogodb itd. Naša slika nam kaže voditelja nacionalistov, tajnega svetnika Hugenberga ob priliki zadnjega velikega volilnega shoda v Berlinu. Pogled na VIII. kongres svetovne zveze za odločno krščanstvo, ki se je vršil dne 5. t. m. v Berlinu in ki se ga je udeležilo nad tO.OOO oseb 33 narodov iz vseh delov sveta. Vsi govorniki so poudarjali nujno zahtevo, da mora vse javno življenje prepojiti zopet odločno krščanski duh. Angleški zrakoplov R-100, ki je pred kratkim §reletel pot iz Anglije v Kanado in zopet nazaj, rakoplov je večji in hitrejši nego dosedanji Zeppelin! in z njim so Angleži uspešno paraleli-zirali utise uspešnega nemškega letalstva. Na levi : Teden mornarice v Portsmouthu. Angleži svojo mornarico strastno ljubijo in za njeno propagando priredi pomorska oblast vsako leto v kakem večjem mestu posebni »teden mornarice<. Tedaj si more občinstvo natančno ogledati vse najnovejše pomorske velikane. Spodaj : Počitniško taboren je na prostem, ki se je zadnja leta po vseh državah tako zelo razvilo, se bliža svojemu koncu in prvi pojavi jeseni bodo prisilili meščane, da zopet pospravijo svoje šotore. Na levi: Fethi bej, dosedanji turški poslanik v Parizu, ki se je vrnil v domovino in ustanovil s privoljenjem diktatorja Kemai paše novo turško opozicijonalno stranko. To dejstvo nam dokazuje, da je Kemal spoznal, da uniformirana enoličnost končno vendarle tudi državi ni koristna, kajti vse kaže, da je naletela dosedanja diktatura, ki ni trpela nobene opozicije, na jako velike, zlasti gospodarske težkoče. 290 Madjarska je izdala 1. 1925 jako lepe dobrodelne znamke za povzdigo sporta, ki nam jih prikazujeta zgornji dve vrsti. Letos, ob priliki 100 letnico sv. Emerika je pa izdala Madjarska serijo tozadevnih spominskih znamk, ki nam jo predočuje spodnja vrsta. A.Derental: Singapurska krasotica Povest Rahmanov je prijel Kate za roko in jo čvrsto stisnil, »Draga Kate! Vi ste mi res dobra prijateljica! Ne morem povedati, kako sem Vam hvaležen za to uslugo. A zdaj se morava takoj posloviti! če res želite, da jaz srečno odnesem pete iz te zagate, se nikakor ne smeva več prikazati skupaj. Posebno morava paziti na tega Vašega čestilca, Pabla Moraledo!« »Torej ee ne bova nič več videla, George?« je plaho vprašala Kate, »Ne vem. Vi ste najbrž opazovani, kakor ti ljudje vohunijo gotovo tudi za menoj. Nihče ne sme zvedeti o stvareh, ki ste mi jih zdaj zaupali! Ali slišite. Kate? Nihče!« »Razumem!« je komaj slišno odgovorila Kate. Rahmanov je poklical natakarja, plačal, poljubil za slovo Kate roko in takoj odšel. Na ulici se je ozrl naokrog. Na srečo ni bilo nikjer videti kakega sumljivega obraza. »A, gospod Kiersten! Tako je torej ta stvar! No, dobro! Videli boste, da se z golo roko kače ne lovijo! Le poskusite, ali mi boste kos: tudi jaz znam vračati milo za drago!« Vnovič je doživel davno pozabljen občutek. Vztrepetal je od nestrpne želje, nevarnosti čimprej pogledati v oči. »Ob sedmih zvečer se že pomeniva!« je pomislil skoraj na glas. X. Rahmanov je urno korakal dalje. Vsak trenutek so se v njegovi glavi porodili in takoj zopet izginili novi, raztreseni domisleki; a pri nobenem izmed njih se ni umel zadržati. Nazadnje pa ee ^je nenadoma spomnil stvari, na katero trdovratno ni hotel obujati «pomina. »No, in Harum Čandana? Torej trobi tudi ona v isti rog z vso to čedno tovaršijo? Torej je bilo vse najino znanstvo zgolj zaseda in prevara? Že prav! Zdaj so mi odprli oči! Vračali bomo šilo za ognilo!« Rahmanov je, ne da bi se ustavil, na vso moč zalučal ogorek svoje cigare stran. Treščil je ob tlak in se sredi kamenja razpršil v iskre: zabliskale so in takoj zopet ugasnile. »Sir!« je zadonel votel glas. Kakor senca, ki se nenadoma prikaže, je korakal poleg njega Čelorong. Spačil je v prijazen smehljaj svoj temnorjavi, nagubančeni obraz, strašno krinko mrliča, ki so ga pozabili pokopati. Zdaj so postale njegove oči komaj vidne, poševno zarisane špranje. »Kaj hočete?« je vprašal Rahmanov in obstal. Čelorong si je prekrižal roke na prsih in se spoštljivo priklonil: »Moja visoka gospa, mogočna rnjina Harum Čandana, Vas prosi, da se oglasite v njci hiši. Če je sahibu prav, se lahko takoj napoti tja. Rajina pričakuje sahiba in ga zelo želi videti.« Vse to je povedal Čelorong v čudno brezstrastni in enolični, a jako pravilni angleščini. »Kakor vidim, vi ne samo razumete, temveč tudi govorite angleško!« je rekel Rahmanov. Čelorong se je molče nizko priklonil. »Burka se torej nadaljuje!« je pomislil Rahmanov. »Prav tako! Sem že pripravljen na zadnje dejanje!« Za-ničljivo se je nasmehnil in se ozrl proti Čelorongu: »Izvrstno! Me jako veseli! Popeljite me torej k Vaši visoki gospe, rajini Harum Čandani!« Čelorong je napravil z roko vljudno kretnjo v znak oproščenja, in odšel naprej, da kaže pot. Rahmanov mu je sledil v razdalji kakih desetih korakov. Na ta način se je zdelo, da gresta sicer v isti smeri, a vsak popolnoma zase. Tako zahtevajo kolonijalna pravila o spodobnosti: vedno mora rumeni človek slediti belemu, in ne narobe. OaJcroit»H Jugoalov. /J«karne v Cfublfant — Vonaam p9*ajne*iil^ alJk dovoi/en le « prfvol/en/ein iirednMIva