UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna I. nad3tr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj m praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : :	sprejemajo	....	'•	1	1
NAROČNINA: celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21-00, polletna K 10'80, četrtletna K Fr40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno	K	26-40;	za
; oslaio inozemstvo	in Ameriko celoletno K	36#—.	s	j
Posamezne	številke po 8	vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov .* .• .*	ob pol 11. dopoldne.	\ \
UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburpovl ulici štev. 6, Ii.. in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., potrojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. —	mejema	upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
—1 1	Reklamacije	listu	so	poštnine	proste.	——.....
Stev. 450.
V Ljubljani, v torek dne 3. decembra 1912.
Leto II.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina
Za avstro-ogrske kraje:
celoletna.................................K	21 60
polletna .  .................................1080
četrtletna..............................540
mesečna..................................... 1‘80
Za Nemčijo:
celoletna.................................K	2640
polletna................................  »	13*20
četrtletna .  ..............................
mesečna.................................220
Za ostalo	Inozemstvo	celoletno	36	kron
in sicer s pošiljanjem	na	dom	ali	po	pošti. Na-
ročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom : U p r av-ništvo „ Zarje “ v Ljubljani.
OTON BAUER:
Avstrija in Rusija
Rusija je izza enega stoletja podpirala osvo-boditvene vojne Srbov, Grkov in Bolgarov. Rusija je tudi sedaj zaščitnica balkanske zveze. Ali Rusja igra vlogo osvoboditeljice balkanskih narodov samo v ta namen, da bi sama postala gospodarica čez Balkanski polotok. Njen prvi cilj je otvoritev Bospora in Dardanel za njene vojne ladje. Izza pogodbe glede morskih ožin iz leta 1841. je pot, ki veže Črno morje z Egejskim morjem, zaprta za vojne ladije vseh držav. Da si odpre to pot, je Rusija mobilizirala proti Turčiji balkansko zvezo. Kedar se bodo smele njene vojne ladije prikazati pred Carigradom, takrat bo največje trgovsko središče v orijentu, središče mohamedanskega sveta, most med Evropo in Azijo, v njenih rokah. Ako si začno tudi Srbija osvoji kak pristan ob Adriji, Bolgarija pristanišča ob Egejskem morju, potem bodo postala ta pristanišča slovanskih vazalnih držav postojanke ruskih floti!. Rusija postane gospodujoča sila na Sredozemskem morju. Vsled takega preobrata v razmerju sil bi bile Avstrija, Italija, Francija in Angleška prisiljene, pomnožiti in ojačiti svoja vojna bro-dovja; vse velesile Sredozemskega morja bi morale tekmovati pri carju za prijateljstvo; rastoči osvojevalčev ugled bi ojačil moč carizma proti revoluciji v lastni deželi; Rusija bi zopet postala, kar je bila do leta 1878: prva sila reakcijo v vsej Evropi. Kakor pomenja avstrijska politika reakcijo na Balkanu, tako je ruska politika reakcionarna nevarnost za vse evropske narode.
Vladni načrt o vojnih dolžnostih.
Avstrijski mogotci hočejo izpremeniti vso avstrijsko monarhijo v veliko kasarno in izročiti vso komando nad avstrijskimi državljani
—	gospodu stotniku. Ako se uzakoni državnemu zboru predloženi vladni načrt o vojnih dolžnostih, je konec ustavne države, konec državljanske svobode; na njeno mesto stopi samovoljna vojaška diktatura brez vseh olepšav. Po tem vladnem načrtu je v slučaju mobilizacije ali pa le dopolnitve vojske vsaka moška oseba izpod 50 let dolžna na povelje vojaške oblasti opravljati kakršnosibodi službo in je podrejena vojaškemu sodišču in vojaški disciplinarni oblasti. Po tem načrtu lehko vojaška oblast konfiscira vsako lastnino: delavnico, tovarno itd.
Zakon predpisuje, da se smejo pritegniti službi v vojne namene vse moške osebe, ki še niso prekoračile 50. leta, ne glede na to, ali so služile pri vojakih ali ne; izvzeti so le pohabljenci in slaboumni, nadalje javni uradniki, žu-
pani in seveda — duhovniki. Kakšna je ta služba, za kakšna dela se smejo uporabljati, v načrtu ni povedano in po nejasnem besedilu § 4 ni izključena niti vojaška služba. Navedene osebe morajo na povelje vojaške oblasti na tlako tudi izven svojega bivališča? Ljubljančane pošljejo lehko tudi v Galicijo ali v Dalmacijo. Seveda velja to le za delavce. Za posestnike, obrtnike in fabrikante je določena izjema; teh vojaška oblast ne sme pošiljati na delo izven njih bivališča.
A to še ni vse: vladni načrt ima za delavce še lepše darilce. Vlada smč po tem zakonu odvzeti v vojaške svrhe vsak obrat in s tem ugasne slednja svoboda, slednja pravica delavca. Ako prevzame vojaška oblast katerisi-bodi obrat, je vsak delavec izpod petdesetih let dolžan ostati in delati v obratu, dokler se poljubi vojaški oblasti. Podjetnik lehko utrga delavcu mezdo, lehko zlomi sklenjeno pogodbo — delavec mora vztrajati v svojem službenem razmerju, dokler ni odpravljeno to izjemno stanje.
Koliko mezde dobi delavec za svojo vojaško tlako, v zakonu ni določeno; za odmero povračila si vlada pridržuje pot naredbe. Za podjetnika je stvar druga: ako vojaška oblast temu kaj vzame, določi višino odškodnine posebna komisija in podjetniku pristoja pravica pritožbe zoper odloke te komisije. Za delavca ni komisije in ni rekurza!
Če delavec v takem militariziranem obratu oboli, ne dobiva bolniščine, ne zdravniške pomoči, ne zdravil. Vtaknejo ga v vojaško bolnico, kjer ga brezplačno »zdrave«. Ako so bolnice — ob vojnih časih! — z vojnimi ranjenci prenapolnjene, kaj se z bolnimi vojnimi tlačani potem zgodi, v načrtu ni razloženo. Rodbina bolnikova ne dobiva nobene podpore. Tudi nezgodnega zavarovanja ni za vojnega tlačana. Le če je na delu ubit ali pa tako poškodovan, da je .za delo nesposoben, postane sam, oziroma njegova rodbina deležna dobrot, ki je zagotovljena vojakom: pohabljenec ali vdova nezgod-nika .dobiva rento — deset ali dvanajst kron na mesec.
Najneznslišanejša določba vladnega načrta pa je tista, ki postavlja vse k označeni službi pritegnjene osebe pod vojaško vodstvo in pod vojaško disciplino.
Po vladnem načrtu sme vojaška oblast vzetih'vezita iu živali in vpoklicati njih.posestnike za voznike. Kdor ima avtomobil, mora preskrbeti vojaški oblasti tudi šoferja in ta mora hočeš nočeš na tlako.
Seveda veljajo kakor povsodi izjeme tudi tu. Cesarju in članom cesarske rodbine ni treba dati voz in konj, v kolikor jih potrebujejo za lastno raboj tudi knez Liechtenstein je oproščen te dolžnosti. Takisto diplomatični zastopniki vnanjih držav, državne žrebčarne. zasebne žrebčarne, dalje duhovniki, zdravniki in živino-zdravniki glede voz in živali za lastno rabo.
Škodo, prizadjano vozilom in živalim, po-vrača država v polnem obsegu po odmeri komisije; kako povrača škodo, prizadjano delavcem na zdravju in na življenju, smo že omenili.
Vojaška oblast sme uporabljati vsa zasebna pota, železnice, telegrafe in telefone — za to plača polno odškodnino, delavcem je ne plača.
Posestniki zemljišč in poslouii so dolžni prepustiti vojaški oblasti svojo posest na uporabo ali jo odstopiti v last — Za to dobe cenjeno vrednost. Vojaška oblast vzame poljubno stanovanja, izvzeti so iz te dolžnosti le cesar, člani cesarske rodbine,—&k>lomatje, državni uradi in nunski kloštri.
Vsakdo, ki ima lastno gospodinjstvo, je dolžan vzeti ljudi na hrano, živali v rejo. odstopiti voia^ki oblasti živil* in klavno živino.
Odškodnina se določi po tržni ceni prejšnjega leta z eventualnim prebitkom v višini ene tretjine; če v vojnem času cene poskočijo, pa tudi več.
V	splošnem določa domobranski minister obseg, nastop in kraj teh služb; »v nujnih slučajih« vojaški poveljniki lehko zaukažejo političnim oblastim, kaj morajo preskrbeti; v »izrednih slučajih« lehko zaukažejo občinam in v »skrajni sili« lehko ukažejo naravnost zavezancu. Vojaški poveljnik torej lehko pozove delavca na vojno tlako, na pokorščino pod vojno postavo. Kdor se brani, ga politična oblast ali občina lehko poljubno prisili in se poslužuje lehko tudi vojaške asistence. Rekttrzi na politične oblasti in na domobranskega ministra nimajo odložilne moči.
Vojna in cerkev.
Sedem od desetih božjih zapovedi teptajo v vojni neprestano. Preklinjajo in ne posvečujejo nedelje; more, da teče kri v potokih. Uganjajo nečistost. Kradejo in ropajo, lažejo, da se kar kadi. Ob priliki požele ženo bližnjika prav tako kakor njegovo blago.
Vsa Evropa gleda z bojazljivo pozornostjo na Balkan. Šestim velikim narodom preti vojna, kakršne svet še ni videl. Na miljone zdravih, krepkih, dela se veselečih mož čaka, kdaj jih ugrabi smrt ali pa pohabi sovražna kroglja in na miijon družin pričakuje s strahom, kdaj se naseli v njihovih domovanjih žalost, beda in nesreča.
Prav zanimivo je v sedanjih hudih časih gledati obnašanje duhovščine. Ako zboli vladar, : ali njegova žena, ali knezoškoi, ali škof ali celo papež, tedaj kar najhitreje odrede po vseh cerkvah prošnje, molitve za ohranitev ogroženega življenja. In na spomlad molijo po cerkvah še posebej za dobro letino, odvrnitev toče. Po prašnih cestah hodijo pobožne procesije, kmetje romajo, izsiliti hočejo rodovitno leto. Zarat*' življenja knezov in kneginj, škofov, nadškof in papežev, dobre letine mobilizirajo vse božne čete. Na tisoče »očenašev« in »eeščeuih Marij« in rožnih vencev pošiljajo tukorekoč oficialno k ljubemu bogu, da ozdravi bolne osebe, da ne pošlje toče. Za ohranitev miru pa ne nadlegujejo tako močno ne pobožnih čet, ne boga. Če vojna furija zavihra po deželi, če Dreti miLioiiotn in iiii!iotuoin glad in beda, aptem. ne odreja duhovščina nobemli 'onaamn^ loče-' naštv«, ne rožnih vencev, ne procesij. Se celo gostobesedni sveti oče ni izdelal nobene enciklike.
In vendar je vojna njiva, na kateri bujno poganjajo grehi, bujnejše kakor na najbolj pognojeni njivi pleveli. Vsakdo bi mislil, da bo duhovščina — dušni pastirji — vse storila, da odvrne od svojih ovčic tako bujno gredo pregreh in da odredi posebno mnogo molitev in procesij. Ali ko so se zbirali ogrožujoči oblaki in je vsak hip pretil izbruh vojne, kje so bile takrat one pobožne čete s paternoštri, z dušnimi pastirji na čelu, da bi z gorečimi molitvami, z vročimi priprošnjami omehčale -boga vojskinih trum«?
Ali potem se je šele zdramila črna armada, ko so topovi že grmeli, vojaki padali kakor zrela trava pod koso. Takrat se je spomnila duhovščina. da ima tudi ljubi bog odločeno besedo pri vojni. In blagoslavljali so orožje, prosili božji blagoslov za armado svoje dežele, navduševali so vojaštvo, obljubovali jim večno veselje, če žrtvujejo mlado življenje. Da je Kristus ukazal »Ne ubijaj!« to jih prav nič ne moti.
Kako naj si človek tolmači to postopanje? Cerkev je že davno le poslušno in slepo orodje v rokah vladajočih. Duhovništvo dobro ve. da
FRANK PETRIČ (CHICAGO);
Žretie »višjih štiristo".*
Frederick Thousend Martin, newyorški miljonar, bela vrana med svojimi vrstniki, ker javno priznava, da je parazit, je nedolgo tega spisal knjigo, v kateri slika senzačne in naravnost blazne prizore iz zasebnega življenja anie-riških miljonarjev, predvsem iz življenja miljo-narskih krogov v Newyorku ali takozvanih »višjih štiristo«. Naj sledi nekaj odlomkov iz tega spisa.
»Zlato je bilo, razsipnost zlata — nič več in nič manj — ki je položilo v prah slavo Aten, ki je podrlo sijaj starega Rima; razsipnost je bila, ki je prinesla Bourboncem v Franciji strahoto revolucije. In razsipnost pripravlja konec tudi velebogastvu v Ameriki.«
»Nekdaj so iskali ameriški bogataši le zdrave zabave — danes se jim hoče senzacij. Med zdravo zabavo in blaznimi senzacijami je Pa velika razlika.«
»Dobro znan miljonarski krožek si je pred kratkim poželel povsem originalne pojedine. Žrli in popivali so že mesece in mesece in končno so se naveličali. Zakaj ne bi aranžirali Pojedine, kakršne še ni bilo v Newyorku? Zakaj bi ne presenetili družabnih krogov in svet izven teh? Storili so tako. — Priredili so pojedino — na konjih. Vršila se je v najvišjem nadstropju proslulega newyorškega hotela, čigar
* Sestavek nam je prepustilo uredništvo »Družinskega koledarja«. Op. ur.
ime je znano od severa do juga Amerike. Gostje so jezdili na krasno okinčanih konjih in vsak je imel pred seboj na konjskem hrbtu majhno mizico, obloženo z jedili in pijačo. Konji so se počasi pomikali v krogu po dvorani, vmes so pa skakali strežaji in nalagali gostom krožnike in jim polnili kozarce. Da konji niso poškodovali tlaka in delali ropota, so jim nataknili na kopita posebne gumaste opanke. Koliko je veljala ta pojedina? Najmanj 50.000 dolarjev!«
»Miljonar K. ima majhnega črnega kužka. Ker je ta kužek poleg blagajnice njegov največji prijatelj, je priredil njemu na čast sijajen banket. Pes je vreden morda 50 dolarjev. Gostje, posebno dame, so kar žareli od svile in demantov. Sredi pojedine je posadil gospodar na mizo svojega ljubljenca — psa in mu nataknil okolo vratu ovratnik, vreden 15.000 dolarjev. Gostje so hrupno zaploskali in pasji banket je skončal ob največjih orgijah.«
»Drug miljonar — še mlad smrkolin — ima posebno slast na dragulje. Vedno je bil ves okin-čan z demanti, da so se lomili žarki liki električne iskre, kadar je drčal z avtomobilom po Fifth Avenue. Ali to mu še ni bilo dosti. Hote! je nositi demantni okras na takem mestu, kjer ga še nihče niv nosil. Slednjič je prišel na originalno idejo. Sel je k zobnemu tehniku, da mu je navrtal vse prednje zobe, v luknjice pa vdelal demantna zrnca, tako da se mn zdaj tudi iz ust lomijo žarki . . .«
"Ko }e nedavno skončal nek zasebni koncert v »boljših« krogih v Newyorku, je dobil vsak gost po eno cigareto. Delil jih je strežaj
iz zlatega krožnika. Cigaretni tobak pa ni bil zavit v navadni papir, temveč v — bankovce po sto dolarjev. Gostje se niso niti malo zmenili za to; zapalili so cigarete in orkester je za-sviral zadnji komad . . .«
»Drugi dobro znani metropolitanski zapravljivec izda vsako leto okrog 10.000 dolarjev za čevlje. Poznajo ga vsev večje čevljarske tvrdke v Ameriki in Evropi. Čim se pojavi nova moda, dobi takoj en par na ogled. Ne nosi niti deseti del čevljev, ki jih kupi; toda zadoščenje ima, da ne zaostaja za modo.«
»Žena nekega rudniškega magnata na za-padu ima opico. Žival ima svojo posebno sobo, svojo posebno pestunjo, posebno obleko in avtomobil; posebno jedilno mizo in posebno posteljo, napravljeno iz najfinejšega lesa in je okrašena z zlatimi okraski. Razen pestunje ima opica še deset drugih strežajev. Svoji opici na čast priredi miljonarka večkrat gostije, ob katerih prilikah ima opica poseben sedež med gosti pri mizi in zajemlje iz srebrnega krožnika. Za vzdrževanje tega opičjega luksusa plača blazna miljonarka 10.000 do 15.000 dolarjev na leto.«
»Drug miljonar je nekoč priredil gostijo. Ko so bili gostje že vsega siti, so prinesli na mizo ostrige, in ko so požeruhi školjke odprli, je našel notri vsak po en biser.«
»Soproga dobro znanega newyorškega mi-Ijonarja nosi ovratnico, ki je veljala 100.000 dolarjev. Ko se je temu miilonarju narodil prvi sin, so ga položili v zibelko, ki je stala 10.000 dolarjev. Otrok ie bil do svojega sedmega leta
v oskrbi štirih pestunj in štirih zdravnikov. Zadnji so morali otroka preiskati po štirikrat na dan in predložiti miljonarju vsak večei bu-letin o zdravstvenem stanju otrokovem.«
»Nedavno se je nastanil v Nevvyorku kapitalist iz zapada. Kupil je palačo od prijatelja, za katero je dal dva miljona dolarjev. Ker pa jc palača bila zanj prevelika, jo je dal podreti skoro polovico, na dotičnem prostoru na je dal zasaditi vrt z uprav fantastičnimi vodometi in raznovrstnimi kipi, kar ga je stalo pol miljona do ar-jev. Višek krasote, leska in potrate jc pa bila njegova spalnica. Z opremo svoje spalnice je ta miljonar prekosil najrazkošnejše vladarje m ostale bogatine, kar jih omenja zgodovina m kar jih je ustvarila bujna fantazija, /a samo posteljo je miljonar dal 200.000 dolarjev; izdelana je iz najfinejše ebenovine in je bogato okrašena s fantastičnimi figurami iz slonove kosti in čistega zlata. Strop in stene spalnice so deko-rirane z zlatimi in srebrnimi okraski, kar je stalo 85.000 dolarjev. Zavese na oknih spalnice, vseh skupaj deset parov, so veljale dva tisoč dolarjev par. Oblačilnica te glasovite spalnice predstavlja nadaljnih 150.000 dolarjev in toaletna mizica 65.000 dolarjev. Umivalnik ie veljal 38.000 dolarjev in prezračevalnik vrh stropa s strešico 8000 dolarjev. V spalnico vodijo četvera vrata; dekoracija teh vrat Podstavlja zopet okroglih 10.000 dolarjev.« Itd. itd.
vladajoči skrbno goje vojni duh v ljudstvu in vero, da je vojna plemenito ck >anje, da, najplemenitejše. Zato se duhovščina skrbno ogiblje resnice in utrjuje v ljudstvu mnenje, da je vojna nekaj naravnega, čeprav bije s tein v obraz naukom, krščanskim resnicam, ki bi jih morala edinole gojiti, in gazi po njih, kakor zbesnel slon.
Med tem ko se cerkev v časih vojne nevarnosti ne gane, ne uporablja sredstev, ki so ji drugače na razpolago, pa tem vestneje deluje socialna demokracija. Seveda nima Paternostrov v rokah in ne prireja procesij po prašnih cestah; glasno kliče mogotcem, onim. ki imajo danes še vso moč v rokah, da naj ne pozabijo krščanskega načela:	»Mir	ljudem	na
zemlji!«
Liublfana in Kranjsko.
— Prvikrat v življenju... Naročnik našega lista nam piše: Ko sem prišel danes opoldan domov, je sedel pri mizi v kuhinji navidezno krepak, še precej čedno oblečen mož in jedel. Moj malček se je osupel stiskal v kot in radovedno opazoval nezanca, ki ga je moj prihod očividno spravil v zadrego, da je klonil glavo in se z brado skoro dotaknil krožnika. Jaz bi se za stvar dalje ne brigal; toda tre-notek pozneje je stopila v sobo moja žena, re-kši: »Veš. tako se mi je smilil, da mu nisem mogla odreči. Hotela se mu dati denar, ki ga je pa odklonil, in me s tresočim glasom zaprosil jedila. Pravil je, da že dva dni ni jede! ničesar gorkega, da prihaja iz bolnice brez vseh sredstev in ne more domov na Koroško, kjer ima ženo in dva otroka. V Ljubljani je ponesrečil in sedaj ne more dobiti nikjer dela. Dala sem mu svoje kosilo, Ne da bi kaj mislil, jo vprašam tjavendan: »Zakaj mi pa ravno danes to pripoveduješ; saj to ni vendar nič novega?« Ona: »Ko sem videla zadnjič v gledišču »Kjer ljubezen..., sem mislila«..,« Jaz: »Da. Pa tudi »Zarja« piše, koliko ljudi je letos brez dela in kaj sem se spomnila: Kal, če bi se tudi nama kaj enakega pripetilo! Saj je tudi ta re-keU da ga je bilo včeraj še sram, danes pa da je prosil — prvič v svojem življenju.« Nekdo potrka. »Prosto!«... »Lepo vas prosim »smiljenja! Prosim kaj jesti ali kak krajcar..« »Bog Vam plačaj tisočkrat!«... Kdo ve, ali bo :tudi v sosednji hiši tako! Bogatini ne odpirajo racH, reveži, delavci pa ne morejo dati dosti, tudi če dajo vse, kar imajo... Pojdite v 'božjem imenu!... Oh, kako je težko božje ime ravno tistfci, ki vattj najbolj zaupajo... Mož. vi ste še mlad, lahko bi delali!. . Ali ne odseva iz teh besed vse socialno zlo današnje družabne uredbe? .. Stopivši na ulico, pridr-
mimo mene zeleni voz. Slučajno se ozrem ogledam skozi lino policijskega stražnika in obraz znanega mi delavca, ki mi ji. še pred par dnevi tarnat da je brez zaslužka .. Kakšni prečudni slučaji tekom dveh ur! Kle, dobra duša, je tvoja občina, kjer te bodo zasramovali kot lenuha in potepina? Ali si ti tudi prvič v svojem življenju pritisnil s tresočo roko na tujo kljuko? Kaj si občutil v svoji duši, ko ti je zazvzenelo na uho: V imenu postave!... Kdo ve, koliko jih je, ki so včeraj, danes, in ki bodo jutri s krvavečim srcem poteptali svoj ponos v blato, primorani beračiti, prvikrat v svojem življenju! Tako vzgaja današnja človeška družba »lenuhe«, »potepine«, »zločince«! Mož. vi ste še mlad! lahko bi delali .. Pojdite v božjem imenu .. .V imenu postave... EJ. kako mehanično žlobudrajo ljudje te besede! Ali jih je kaj, ki pri tem tudi kaj mislijo?
— Za tiskovni sklad »Zarje« v protest konfiskacij so nabrali člani konzumnega društva za Ljubljano in okolico na rednem zborovanju v Tržiču dne 1. dec. svoto 11 K 38 vin., člani konzumnega društva za Ljubljano in okolico na rednem zborovanju na Olincah dne 30. novembra svoto 5 (pet) kron. Živeli darovalci in njih posnemalci!
— Vič-GHnce. V soboto 30. novembra smo imeli zelo lepo obiskan shod v gostilni Amerika. Ravnatelj s. Anton Kristan iz Ljubljane je poročal o delovanju konzumnega društva za Ljub-Ijan in okolico ter predložil društveno bilanco. Sodrug 1. Klemenčič je podal nadzorstveno poročilo. Navzoči so z zadovoljstvom vzeli na znanje podane referate ter sklenili še z večjo vnemo delovati za organizacijo VoAZ-umentov.
Peticija glede literarne lastnine.
Na slavni senat in zbor reprezentantov, zbrana v kongresu.
Z ozirom na dejstvo, da zagotavlja ustava, podprta po emancipacijski izjavi, vsem enako pravico;
z ozirogjna dejstvo, da je po naših postavah lastninska pravica na nepremičninah ivečna;
z o z i r o m n a dejstvo, da je po naših postavah lastninska pravica na leposlovnih izdelkih duševnega dela omejena na dvainštirideset let;
in z ozirom na dejstvo, da se izkazuje dvainštiridesetletna doba kot izredno pravična in umestna me}* za varstvo lastnine:
prosi podpisani, ki mu je mar edino in izključno le blagor domovine, najudanejše, da se raztegne ravnopravnost in pravičnost na vse 'državljane s tem, da se omeji sleherna lastnina, ne izključivši niti nepremičnin — na dobrodejno tiobo 42 let. Potem bodo vsi ljudje srečni in bodo blagoslavljali vaš zbor. In v ta namen bo prosilec neprestano molil. Mark T w a i n.
Dostavek, ki ga peticij nisem predstavil.
Nesmiselna omejitev literarne lastnine na 42 let se kaže zlasti v dejstvu, da skoro nobena knjiga ne učaka 42. leta ali polovico te dobe. In za to, da spravijo v vsem stoletji dediči Scotta, Burensa ali Miltona skromen dobiček,
Po shodu so habrSWlS3rBgl pefTčfon za Tisko^*r ni fond »Zarje«. Z ozirom na to, ker list trpi pod sedanjo konfiskacijsko prakso. Tudi se je več navzočih naročilo na »Zarjo«. — Prodajalna »Konzumnega društva« v naši občini prav lepo prospeva. Člani se množe. Tako je tudi prav! —
— Občni zbor konzumnega društva za Ljubljano in okolico se vrši v nedeljo 8. dec. dopoldne v hotelu »Ilirija« (Kolodvorska ulica) v Ljubljani.
— Iz Šiške. Na občinski deski je nabito, da sc bodo pobirale obč. doklade za 1, 1913 v izmeri 30%, one za žganje in alkoholne pijače pa po 18%. Kdor ima proti temu voljo pritožiti se, stori to lahko tekom 14 dni} na deželni odbor. O občinskem proračunu bomo poročali prihodnjič
— rečemo pa že sedaj lahko, da mu je marsikaj prigovarjati. Šiška vendar ni kmečka vsa, je zelo obljudeno predmestje Ljubljane, ki ima po legi vse predpogoje velikanskega razvoja pred seboj. — Na občinski deski vidimo tudi nabite prodaje premičnin — same rubežni — kot dokumente, kako dobro se godi delavskemu prebivalstvu. Draginja pritiska na vse. Cene mesa, cene živil na trgu (jajca, jabolka, krompir) rasto po vremenu in po dnevih. Avstriji ni treba še bolj neugodnih časov. ■*— Ceste in pota po naši občini so seveda v neugodnem stanju. Občinski odbor z županom vred nima zmisla za občino. Voda stoji liki jezerom, mlakuže, blato — nepopravljeno. kar razdere dež itd. Za vse delo na vseh občinskih potih ima Šiška 1 (reci enega) cestnega delavca! Župan Seidl stanuje ob državni cesti, kaj mu mar pota po ostali Šiški? Žalostno tako gospodarstvo. Ubogi Občinarji! Pri volitvah se obetajo zlata nebesa; ko pa mine doba volitev, kaj komu mar za to, kar je obetal. Dela se po starem, Občinarji se jeze —-čez tri leta pa se jih zopet z kakim narodnim geslom navduši, da pozabijo v svoji kratkovidnosti vse, kar jih je ob vsaki priliki jezilo in čez kar so zabavljali. Narodno navdušenje je pač lek za vse! Ubogi ljudje!
— Tržič na Gorenjskem. V nedeljo 1. dec. se je vršil pri Pelarju redni članski zbor članov »Konzumnega društva za Ljubljano in okolico«. O poslovanju društva in o bilanci je poročal s. Anton Kristan iz Ljubljane. Društvo se zelo lepo razvija; tudi tržiška prodajalna obeta biti boljša v letu 1913. kot je bila doslej, dasi je že dosedanji napredek lep. člani so obljubili, da store tudi v agitacijskem oziru svojo dolžnost. Po zboru so nabrali za tiskovni sklad »Zarje« svoto 11 K 38 v! — V Tržišču se pozna kriza.
V	tovarni Kozine & Co. so odpustili v petek 14 delavcev, ta teden bodo delali ostali po pol dne
— direktor obljublja, da v soboto zopet odpusti 20 delavcev in polagoma menda vse. brez ozira ali so stari ali mladi. Kozina &. Co. je klerikalno podjetje, ki bi pač moralo drugače postopati z delavci. Glej vevška stavka! — Tudi pri Mal-lyju ie sedaj že 14 duij precej delavcev brez posla, ker se je »en stroj pokvaril« ... Da, da, šibe potresa, kuge. lakote, vojske reši nas. o gospod!
— Dr. J. E. Krek je imel v nedeljo 1. dec. dva shoda v Tržiču, na katerih se je izrekel odločno pioti vojski. Da bi bil v parlamentu tudi tak!! Pa. bodočnost bo pokazala, ali bodo besedam sledila dejanja!
— Slovensko gledališče. V nedeljo popoldne je bila mladinska predstava. Igrah' so dramatizirano pravljico »Pogumni krojaček«, ki jo je po Grimmu napisal H. Drinkler. Zanimivo je, da je idejna snov ista v moderni, »liani ghuni »Frak. ki dobro pristoja« od madjarskega pisatelja. Očividno je, da se je poslednji posluževal. ali da mu je bila vsaj znana Grimmova dramatizacija »Pogumni krojaček«. Predstava je bila v ecloti zelo srečna, v otroškem, na-ivnoromatičnem duhu, ki polni fantazijo preproste dece z občudovanjem in razigrano radostjo. »Pogumni krojaček« je takorekoč nekakšna epopeja krojaškega stanu, zakaj ubogi vajenec Fridolin izvrši tri junaške čine in si pridobi roko in srce lepe kraljične ter zasede prestol. — Igralci so vsevprek imeli zelo srečen večer. Pohvalim g. Biikšeka, Bohuslava, gdč. V. Danilovo, go. Jovanovo, go. Bukšeko-va, g. Groma, g. Moleka in vse druge. Predstava se je vršila v znamenju odkritosčnega veselja in bo nedvomno še napolnila hišo. Topot je bilo gledališče skoro razprodano.	r.
— Novi porotni slučaji, o katerih se bo obravnavalo še v tem zasedanju pri porotnem sodišču v Novem mestu, so ti-le: V ponedeljek.
puste zakonodajalci »velike« republike to siromašno in ubogo določbo v zakonu. Kakor bi cesar prežal, da bi oropal fenisovo gnezdo in čakal na priložnost nekaj stoletij.
Kaj se je prijatelju zgodilo v Newarku.
Neprijetno je, samega sebe postavljati v slabo luč, toda časi tako pripoznanje olajša človeku dušo. Tudi jaz bi rad razbremenil svojo dušo, ne da bi vlil balzama v svoje ranjeno srce, temveč da se maščujem nad drugim. (Sicer pa ne vem, kakšen je balzam, ker ga še živ dan nisem videl, ampak pravi izraz pa bo v tej zvezi.)
Čitatelj se utegne še spominjati, da sem pred časom v Newarku predaval mladim gospodom ** društva. Popoludne istega dne sem se razgovarjal z enim omenjenih mladih gospodov, in ta mi je pravil, da ima strica brez slehernega čutnega življenja. In ves v solzah je dejal mladi mož: »Oh. da bi ga le enkrat videl smejati se! Da bi ga le enkrat videl jokati!« In to me je genilo, in nisem se mogel ustavljati.
Dejal sem: »Privedite ga k predavanju. Tega bom že razvedril.«
»Če bi to storili! Če bi to storili — vsa naša rodbina bi vas na večne čase blagoslavljala — od sile drag nam Je. Dobrotnik moj, ali ga morete pripraviti na smeh! Ali morete izvabiti blažilne solze v te izsušene oči?«
Globoko sem bi! ginjen. »Sin moj.« sem mi privedite starega gospoda, sem. V današnjem
fln? 'Ž^^e&embVa T" 1.7’ TUojžiJ Bon radi hudodelstva uboja. — V torek, dne 3. decembra: Špolar Anton in Pavlič Anton zaradi hudodelstva uboja. — Dne 4. decembr-a, v sredo, cigani Rak, Reichert in Huber zaradi hudodelstva uboja, Izvršenega letos poleti pri Višnji gori. —
S tem se bo to zasedanje končalo.
— S trebuhom za kruhom. V nedeljo se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 14 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 30 Bolgarov, 40 Hrvatov in 15 TolminGev je prišlo iz Nemčije, 100 Lahov se je povrnilo pa iz raznih krajev v svojo domovino.
— Tujski promet v Ljubljani. Meseca novembra je prišlo v Ljubljano 6177 tujcev, tedaj 726 manj kakor v prejšnjem mesecu in 568 več kakor lani meseca novembra. Nastanilo pa se je v hotelih: Union 1388, Slon 1312, Lloyd 581, Cesar avstrijski 305, Malič 217, Ilirija 207, štrukelj 170, Južni kolodvor 163, Tratnik 148 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1586 tujcev. Bilo pa je s Kranjskega 1356, z Dunaja 1062, iz slovenskih dežel 1105, iz dežel češke krone 318, iz drugih avstrijskih dežel 1177, z Ogrskega 183, iz Hrvaške in Slavonije 356, iz Bosne in ; Hercegovine 102, iz Nemčije 198, iz Italije 196, iz Rusije 9. iz Anglije 7, iz Francije 12, iz balkanskih dežel 7, iz Romunije 3, iz drugih evropskih dežel 49, iz Severne Amerike 32, iz ostale Amerike 6 in iz Azije, Afrike in Avstralije 4 tujcev.
— V mestni klavnici so zaklali od 17. do 24. novembra 67 volov, 4 bike, 7 krav, 304 prašičev, 121 telet, 30 koštrunov in 3 kozliče; vpeljali pa so 402 kg mesa, 11 prašičev in 14 telet.
—Sprijena mladina. Pri zaprtih durih po-rotniške dvorane vršile so se še dve tajni razpravi m sicer zoper Cirila Bolte, 17 let starega vrtnarskega pomočnika v Krumpergu in pristojnega v Ihan ter zoper Franceta Trebušaka, 16 let starega hlapca v Krumpergu zaradi nečistosti z neko 9 let staro deklico. Porotniki so pri obeh obdolžencih vprašanje na hudodelstvo, kakor ga ima v mislih § 127. k. z. zanikali, pritrdili so pa vprašanju pri obeh, da sta zakrivila hudodelstvo oskrumbe, nakar je sodni dvor vsakega na 3 mesece težke ječe obsodil.
— Orožniki so zaprli 22. t. m. tovarniškega delavca Antoua Kolmana iz Javornika, rojenega leta 1875., pristojnega v Begunje na Gorenjskem, ker je osumljen, da je pomagal krasti kuretnino. Dne 24. t. m. so pa odgnali Pleša in njegovo žena, tudi na Javorniku, radi lovske tatvine.
— Vsled poškodb je v garnizijski bolnici umrl prostak 27. domobranskega pešpolka Anton Presti, o katerem smo poročali, da ga je pretečeni torek ponoči v bližini Zelene jame povozil brzovlak.
— Ponesrečil je 24. t. m. v tovarni na Savi strojni kjlučar Širnen Faletič. Padel mu je na levo roko težak vijak ter ga močno poškodoval.
— Napad. V nedeljo, dne 24. t. m. ponoči, je 19 let starega tovarniškega delavca Franceta Jerovška iz Jesenic napadel pred hišo železniški delavec Alojzij Slamnik ter mu prizadejal z nožem dve težki rani na glavi in 12 ran na telesu. Opasno ranjeni Jerovšek bo težko okreval.
— Izgubljeno in najdeno. Sprevodnik Ivan Podkrajšek je izgubil bankovec za 50 K. — Slugova ženaTerezija Lahnartova je izgubila 30 K denarja. — Neka uslužbenčeva* žena je izgubila denarnico z 10 K. — Gosp. Filip Supančič je našel zlat privesek s sliko in rubinom. — Ga. Marija Resmanova je našla zavoj galanterije. — Našla se je manjša vsota denarja v deželnem boletnem uradu na Turjaškem trgu v Ljubljani.
— Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 3., sredo 4. in četrtek 5. decembra: Najnovejša bojna poročila z Balkana. To pot se vidi v resnici vojno v svoji resnični in strašni obliki, komaj deset korakov oddaljeno od naših oči. Vidimo res prave, strašne bojne scene, kakor: Boj za Taraboš. Boji pri Lile Burgasu. Eksplo-diranje šrapnelov na železniški progi med vožnjo vlaka. Bolgarska artilerija zavzema pozicije med eksplodiranjem šrapnelov. Boji pri Kuma-novu. V dokaz, da so to res pravi, senzacijo-nalni posnetki, bodi omenjeno, da je bil operater sam težko ranien in prenešen v bolnišnico v Lile Burgas. Žuma! Pathč. (Kinematografska poročila. Najovejši dogodljaji šport, moda itd.) Dva predrzneža. (Krasna veseloigra.) Hčerka
predavanju imam nekaj dovtipov, ki mu izvabijo smeh, če ga sploh kaj tiči v njem, in če ti zgreše svoj cilj, imam nekaj drugih, da se bo moral razjokati ali pa umreti, eno od obojega.« Mladenič me je na to blagoslovil in objel ter pripeljal svojega strica. Posadil ga je ravno meni nasproti v drugo klop, in začel sem ga obdelovati. Poskusil sem izprva z nedolžnimi šalami, in potem z ostrimi; s slabimi dovtipi sem ga krmil in potem z dobrimi; stresal sem stare, obrabljene dovtipe vanj in ga presvedral z žareče novimi; ugrel sem se, obdeloval sem ga z leve in z desne, od spred in vzad, pihal sem in se potil, razvnemal in besnel, da sem postal hripav in bolan in divji; toda niti enkrat ga nisem ganil — niti enega smeha. Ene solze mu nisem izvabil. Niti sence smeha in suma po vlagi! Bil sem kot okamenel. Predavanje sem konča! z obupnim izkrikom — z divjim izbruhom humorja in zabrusil sem mu dovtip nadčloveške mere naravnost v obraz!
Ves zmeden in utrujen sem se zgrudil na to v svoj stol.
Društveni predsednik je prišel k meni, zmočil mi glavo s hladno vodo in me vprašal: »Zakaj ste se hkoncu tako razburjali?«
Dejal sem mu: »Tega preklicanega starega tepca v drugi klopi sem hotel pripraviti na smeh.«
»Brezuspešen trud«, mi je odgovoril, »slep je in gluhonem.«
Ali je bilo lepo od nečaka tega starega
moža, da je mene, tujca in siroto, tako povlekel. Vprašam te, ljubi bralec, kot človeka in brata, .ali je bilo to lepo od njega?
slepca. (Amerikanska drama.) Krasen naravni posnetek. Tretji del serije Aste Nielsen: Če pade krinka. (Igra v treh delih Urbana Gada. Zopet se je posrečilo roki umetnika, da je ustvaril umotvor, ki tudi v najmanjši stvari ni podoben prejšnjim, da je ustvarjen milieu, v katerem se strogo loči od sveta, v katerem je živela umetnica dosedaj v sliki.) Komična učinkovitost z Moricem. (Velik uspeh.)
—	10 do 15 metrov oddaljen od bojišča je bil operater Dexer, ko je jemal na fotografič-ni aparat bojne slike, katere se nahajajo tudi na totedenskem sporedu kinematografa »Ideal«. Slike predstavljajo: Boj za Taraboš, Boje pri Lile Burgasu, Eksplodiranje šrapnelov na železniški progi med vožnjo vlaka v trenotku, ko je bolgarska artilerija zavzemala pozicije. Ko je dospel operater Dexer pred Kumanovo in tam hotel narediti posnetek za film, se je moral, ranjen od turške kroglje, podati v bolnišnico. Razen tega senzacijskega sporeda jc v programu uvrščena zopet Asta Nielsen. V soboto nadaljevanje prizora z bojišča.
Štajersko.
—	Prijeta goljufa »hrvatska akademika«.
V	Laški trg sta prišla te dni dva sleparja, ki sta se izdajala za »hrvaška akademika« in izvabila večje podpore pri nekaterih gospodih. Ko sta obiskala odvetnika dr. Kolška in je ta odprl blagajno, sta ugasnila električno luč in ga hotela napasti. Dr. Kolšek se ju je odločno ubranil, nakar sta pobegnila. Ko sta obiskala potem neko Hrvatico vdovo in ju je ta pogostila, so prišli orožniki in oba lopova odpeljali študirat v zapor. Eden sleparjev je pekarski, drugi pa brivski pomočnik.
Goriško.
— Iz Renč. Prihodnji mesec se bodo vršile pri nas občinske volitve, katerih se udeleži tudi naša stranka in sicer samostojno. Pokazati hočemo, da tudi pri nas napreduje socialistična ideja, čeravno je naš župan izjavil, da v Renčah ni socialistov, ker socialisti so sami — revčki, ki nič nimajo. Gospod župan niti ne ve, kakšno neumnost je izrekel. On bi moral vedeti, da smo socialisti ravno zato, ker smo reveži, ker smo prepričani, da si le potom socializma zboljšamo naše razmere. Ker so občinske volitve za delavce zelo važne, smo sklenili, da se vde-ležimo teh volitev s samostojnimi kandidati, ki bodo dobro zastopali naše delavske intrese. Dogovorili smo se že s socialisti iz Gradiškute o kandidatih, ki jih postavimo. Za sedaj le poživljamo 'naše sodruge, da agitirajo od moža do moža, da bodemo na dan volitve pripravljeni. Nadalje prosimo sodruge, da pridno čitajo »Zarjo«, ki je med zidarji precej razširjena, obenem priporočamo onim. ki še niso na »Zarjo« naročeni, da se takoj naroče, ker hočemo v »Zarji« ua volitve agitirati. Bolj ko bo »Zarja« razširjena, bolj bo gotova zmaga. Zatorej sodrhgi, rm agitacijo za našo »Zarjo«, in za občinske volitve! Toliko za danes, prihodnjič kaj več.
— Trta afera v Oseku. V pondeljek se je vršila pred goriškim okrožnim kot kazenskim sodiščen kazenska obravnava proti 191etnemu Leopoldu Toplikar in 311etnemu Antonu Ličen
—	oba iz Oseka — ker sta porezala v zlobnem namenu nekaterim posestnikom nekaj trt. Obsojena sta bila in sicer Toplikar na štiri mesece in Ličen na dva meseca težke ječe.
— Proti golobom pismonošem. Okrajno glavarstvo v Gorici je izdalo razglas, s katerim prepoveduje rejo, nakup in prodajo golobov pismonoš, in sicer na podlagi § 7. cesarske na-redbe. Prestopki te naredbe se bodo strogo kaznovali in sicer znaša kazen od 2 do 200 K globe ali od 6 ur do 14 dni zapora.
— Vojaška straža pred Solkanskim mostom. Vojak na straži pred Solkanskim mostom Je opazil v petek zvečer neznanega človeka, ki se je sumljivo plazil pod oboki. Vojak je neznanca trikrat poklical, toda še le na tretji klic je neznanec pobegnil. Vojak je za beguncem ustrelil, toda ga ni zadel.
— Vojaška straža pri predoru pod Kostanjevico. V sredo zvečer okolo 10. je zapazil vojak, ki straži pred predorom v Kostanjevici, dva neznana moška, ki sta se skrivaje približevala predoru. Vojak jima je zaklical, da naj obstojita, teda neznanca sta urno zbežala. Vojak je za njima ustrelil, toda bržkone ni nobenega zadel.
— K aretaciji nadučitelja v Furlaniji poročajo: V Villa Vicentina je bil te dni aretiran nadučitelj in šolski voditelj v Ronkih Jožef Bos-ma. Nadučitelj je bil prijatelj župnika Marana v Villi Vicentini ter je večkrat obiskal župnika. Pred dvemi leti je župnik izgubil ključ od blagajne. Namesto, da bi premenil ključavnico, je župnik naročil samo nov ključ. Od takrat je župnik opazoval, da mu izginjajo iz blagajne večji in manjši zneski, tatu pa ni mogel dobiti. Zadnji čas je župnik vse bankovce zaznamoval in s tem je dobil tatu. Župan v Villi Vicentini, ki je bil o tatvinah informiran, je zapazil, da je nadučitelj plačeval z zaznamovanim 20kronskitn bankovcem. Poklical je orožnike, ki so nadučitelja aretirali in in preiskali. Pri nadučitelju so našli več zaznamovanih 20kronskih bankovcev in izgubljeni blagajniški ključ. Nadučitelj Bosma, ki je bil splošno znan po Furlaniji, Je župniku jjokra-del nad 2000 K.
Istra.
—	Iz Pulja. V »Delavskem domu« v Pulju se je v soboto, 30. novembra vkljub temu, da ni bilo časa za agitacijo — zbralo lepo število sodrugov in sodružic k predavanju, prirejenem od izobraževalnega društva po § 2. Predavala je sodružica Ada Kristanova iz Ljubljane: o ženi in politiki. V petčetrturnem govoru je predavaj« teljica najprej pokazala vezi med najvitalnejšimi interesi družine in med politiko. Pokazala je, kako naravnost prizadete so žene in njih otroci po draginji, ki je plod slabe politike, kako priza-
BBS— mrmvmmsMM