77. številka.
Ljubljana, v torek 6. aprila.
XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan zve£er9 izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av str i j s ko-op era kn dežele za vse leto lf» ^ld., za pol leta 8 l:M., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.t za jeden lueaee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kakor poštnina znaša. Za ozjnunila plaćuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali v crknit tiska. Dopisi naj se izvole frank i m ti. — Rokopisi s* ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirhiša hiši, .Gledališka Btolbi •. Upravni štvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari, -utu i...,. riafcs      si o;ii;') ; j., i-    m okv »::» <<•>" -u.'.-" " •>] ti,v.;:>,-/   tu.i-  ,.!>,,>,;   i    '•»»-• t ;.<•'.;.>:, ,. . □
Gospodje volilci!
Naši kandidatje za dopolnilne volitve v mestni zbor Ljubljanski so:
V I. razredu,
ki voli v 8„ dan april»:
dr. Alfonz Mosche, odvetnik v Ljubljani;
IVAII Tin ril ili, cesarski svetnik in deželni
odbornik v Ljubljani; IHUlA PakiČ, trgovec in hišni posestnik a v Ljubljani;
Frail Ravnikar, deželni knjigovodja v Ljubljani.
_Narodni volilni odbor.
Položaj v orijentu.
Ministerska kriza v Belem gradu se je nepričakovano zasukala. Kar čez no6 postalo je toli laskavo pozdravljeno ministerstvo Ris tiče vo nemogoče in »srbski Cavour* izjavil je preteklo soboto kralju, da kabineta sestaviti ne more. Od kod ta nagli preobrat in kje so mu nagibi? O tem so mnenja razna. Možje, ki že dlje Časa opazujejo od-nočaje srbske, zatrjujejo, da kralju Milanu sploh ni bilo do tega, da bi izgubil svojo desno roko, v vsem poslušnega Garašanina, marveč, da je le igral ko medij o, katerej je bil glavni smoter, spoznati vse pristaše Ristićeve.
V tej trditvi je jako veliko verojetnosti in iz-vestno je, da je stranka Risticeva prenaglo de-maskovala vse svoje, dosedaj previdno zakrite po-litiSke baterije. Da je Milan v ministerskej krizi res le komedijo igral, v katerej so glavnim glumačem uloge bile že naprej odkazane, o tem se takoj uverimo, ako si dogodke podrobneje ogledamo.
Ko je kralj Milan Ristić* poklical, da prevzame sestavo novega kabineta, se je po daljšem pogajanji udal in vsprejel na videz Ristićeve pogoje, katerih najglavneji je bil pač ta, da se mo-a vojska zmanjšati in da je ostane le toliko v orožji, kolikor jo je neobhodno potrebno. Milanu, ki ima jedino oporo v vojski, pa to ni moglo biti po volji, zategadelj uprizoril je jako lokavo spletko. Kra-
gujevaškega polkovnika Miško vir a, katerega si je bil Ristić izbral svojim vojnim ministrom, si je pridobil, da je stavil take pogoje, katerih Ristić nikakor vsprejeti ni mogel.
Miško vii; zahteval je namreč, da se mu mora v vseh osobnih zadevah dovoliti popolna Bvoboda in da se mu mora za vojni budget dati 14 milijonov goldinarjev na razpolaganje. Naravno je bilo, da Ristić taki pogojev ni mogel vsprejeti, kajti sicer bi imel vojni minister vso moč v svojih rokah, vsi njegovi kolegi bi v vojaških zadevah ne imeli nobenega upliva in Ristić sam, kot ministerski predsednik, bil bi le marijoneta na žici vojnega ministra, oziroma kralja Milana.
Da je temu res tako, vidi se iz govora Mi-jatovića, ki se je v Bukureštu z nekaterimi Srbi o ministerski krizi razgovarjal. Govoreč o tem, da utegnejo radikalci dobiti krmilo v roke, opomnil je, da kralj nikakor ne bode dovolil, da bi si radikalci sami izbrali vojnega ministra. Milan hoče, da mora vojni minister biti kdo izmej njegovih ljudij, in ko bi radikalci tega ne hoteli, bi to kazalo, da še vedno nameravajo spoditi kralja.
Da kolikor možno prepreči tako nevarnost, mora vojni minister Milanova kreatura biti, nezavisan od vseh ostalih ministrov, kajti Milan se ne more opirati na nobeno stranko več, ampak jedino le še na bajonete. Ker je pa tak položaj nenaraven, ne more dolgo trajati in nemogoče ni, da dobimo v kratkem iz Belegagrada zopet kako nepričakovano vest, kajti struna preveč napeta, rada poči in boj, ki se v Belemgradu bije mej Peter-burgom in Dunajem, bode se sedaj še intenzivneje nadaljeval.
Kakor v Belemgradu, isto tako so tudi v Sonji razmere jako napete. Knez Aleksander, kateremu „pošteni mešetar" ob Sprevi potuho daje, iz-zivlje dan ua dan rusko potrpežljivost, jedino za to skrbeč, da bi se vzdržal na prestolu. A tudi ruske potrpežljivosti utegne biti konec. Kneza Meščer-skega „Graždanina je že pred par dnevi pisal, da ni daleč čas, ko utegne Rusija zasesti Bolgarsko. Vsled razmer, ki vladajo v kneževini in so pogibeljne za evropski mir, bode Busija prisiljena, to   Btoriti,   kakor je Avstrija   svoje dni
LISTEK.
Selski župnik.
(Roman.  Spisal Lud o vik Halevj; posloTonil Vinko.) Tretje poglavje.
(Dalje.)
„In Vi ste ves tak, gospod župnik. Bolje nesva mogli naleteti. Samo prosim Vas, oprostite, da tako govorim. Parižanke se znajo seveda bolje izražati, jaz pa, to vem, da bi francoski mogla govoriti le težko umljivo, ako bi ne govorila prosto in odkrito, kakor mislim. Oh, saj sem vendar tako srečna in zadovoljna, in nadejam se, da boste tudi Vi gospod župnik zadovoljni z novima župljanoma svojima."
„Z mojima župljanoma?" vsklikne abbć, iz nova zadobivši besedo in zavest, ki sta ga bili za nekaj minut popolnem zapustili. »Z mojimi žup-Ijani V Oprostite, milostiva gospa, oprostite, gospodična, jaz sem tako vznemirjen. Vidve ste torej vender-le katoličanki?"
»Seveda sva katoličanki.-
»Katoličanki,  katoličanki,"  ponavlja župnik.
»Katoličanki, katoličanki sta," vzklikne stara Pavlina, vsa zmešana roke dvigaje, prikazavši se mej kuhinjskimi vratmi.
Gospa Scottova pogleda najprej župnika, potem pa Pavlino in se zelo čudi, da je z jedno samo besedo naredila tak učinek. Da je bila slika popolna, prikaže se zdaj tudi Ivan z vrečicama v roki. Župnik in Pavlinka pozdravita ga z istimi besedami :
„Katoličanki, katoličanki sta !"
„Zdaj še le umejem," pravi gospa Scottova smeje se, „najino ime in najin rod sta Vas premotila. Imeli ste naju za pr^testantki. A to nikakor nesva. Moja mati bila je iz francoske katoliške rodovine v Kanadi, zato sestra in jaz francoski govoriva z lahnim naglasom in z nekolikimi ameri-kanskimi zavijanji, a vcnder tako gladko, da naju je lahko umeti. Moj mož je protestant, a pušča mi popolno prostost. Moja dva otroka vzgojena sta katoliški. Uprav zavoljo tega sva Vas hoteli takoj prvi dan spoznati, gospod župnik."
„Zavoljo tega,' pristavi Betina, „in še zavoljo nekaj druzega. K temu pa potrebujeva svoji vrečici."
n Tukaj sta, gospodična," veli Ivan.
zasela Bosno in Hercegovino. V jednakem zmislu pisan je telegram, ki so ga „Daily Newsa v 4. dan t. m. iz Peterburga dobila in ki slove: Ako knez Aleksander v svojem uporu Evropi nasproti ne od-jenja, bode Rusija prisiljena, zasesti Bolgarijo in Vzhodno Rumelijo. Ta načrt izvršil bi se v prihodnjih tednih, morebiti celo, dokler še biva car v južni Rusiji. Za okupacijo odločena sta 11. in 12. voj, ki spadata v Kijevski vojaški okraj. Vsak hip se sme pričakovati, da se mobilizujeta.
Gotovo ni, da bi bil telegram v „DailyNewsM pristen in ua faktih osnovan, a Madjari se že pečajo z omenjeno eventuvalnostjo. Ker sedaj pri nas Madjari na prve gosli godejo, neso njih izjave brez vsega pomena. Tako piše „P. Lloyda v nedeljskej številki: Ni ga ministra v Avstro-Ogerskej, da bi okupacije Vzhodne Rumelije po ruski vojski ne zmatral za na-povedbo vojne in kdorkoli je v Downing-Streetu na krmilu, ne bode mogel drugače nego postaviti se na stran Avstro-Ogerske "
Seveda ima tudi v teh stavkih glavno besedo madjarski šovinizem in Arpadovih potomcev slepa strast proti Rusom, a tajiti se ne da, da je konstelacija ozbiljna in da neznaten dogodek utegne sprožiti velike dogodke, ki bi pretresali vso Evropo.
Govor poslanca g. prof. Šukljeja
v državnozborski seji dne 30. marca.
Visoka zbornica! Oglasil sem se Že bil za besedo pri naslovu „centralno vodstvo" in to zategadelj, ker moja razlaganja, ki se tičejo deloma splošnih naučnih vprašanj, deloma pa specijalnih teženj slovenskega naroda zastran odgoje mladine, obse-zajo obširen predel naučne uprave. Mislim pa, da ustrezam zapovedi ekonomije, če to, kar imam povedati, hkratu sporočim visoki zbornici in visoki vladi v oceno, namesto da bi brez notranje zveze, v posamezne dele razkosano in nekako avtonoinizo-vano razkladal visokej zbornici.
Ljudsko šolo in njene razmere k učnej upravi pustim na strani in baviti se hočem pred vsem z onima dvema glavnima vprašanjema gimnazijskega pouka, o katerih sta ravnokar govorila oba goBpoda predgovornika.
„Ta je moja . . .K „Ta pa moja."
Častnik odda vrečici gospe Scottovi in Betini, in župnik ga predstavi Američankama. Pri tem pa je bil še zmirom tako razburjen, da se predstavljanje nikakor ni zvršilo po vseh pravilih. Župnik je namreč pozabil samo malenkost, ki je pa pri predstavljanji vender le jako važna: rodbinsko ime Ivanovo.
„To je Ivan, moj krščevanec," dejal je, „po-ročnik v topničarskem polku, ki leži v Souvignvji. On je domač."
Ivan naredi dva globoka poklona, Američanki dva majhna. Potem pa odpreta svoji vrečici ter iz vsake potegneta zvitek tisoč frankov, ki so bili lično spravljeni v zelenih, z zlatom tiskanih tokih od kačje kože.
wTo sem prinesla s sabo za Vaše reveže, gospod župnik,u pravi gospa Scottova.
„To le pa jaz," veli Betina.
O teh besedah spustita svoji darili v desno in levo roko starega župnika, ki je pogledal zdaj na svojo levo, zdaj na desno roko ter dejal:
„Kaj pa je to? Tu notri mora biti zlato . . . Koliko pa, koliko?" vDalje prih.);
Glavni vprašanji, za kateri tu gre, sta: klasicizem na jodnoj in preobloženje srednješolskih učencev na drugej strani. Nu, kar se tiče prvega vprašanja, sprožil je je velečastiti gospod poslanec baron Pirquet letos z nova in celo precizne predloge stavil je naučnej upravi. Jako me je zadovoljilo, da je načelnik naučne uprave s tako gorečnostjo zagovarjal potrebo klasičnega pouka. No, gospoda moja, ne varajmo se o tem; stvar je vendar taka, da teoremi, kakeršne je predlagal baron Pirquet, naj jim tudi pritrdi jeden ali drugi mož evropske veljave kakor Dubois-Ravmond ali Esmarch, vendar v obče neso pravi. In za kaj gre pri učenji klasičnih jezikov?
Gospoda moja! Namen gimnazij ni — in jaz moram že naprej povedati, da nesem po poklici filolog — da bi učenci, dovršivši gimnazije, znali govoriti Ciceronovo latinščino ali Deraostenovo grščino. Glavni uzrok, da se uče klasiški jeziki, je formalno vežbanje duha in v tem oziru sem še jaz vedno na stališči, da so klasiški jeziki neizogibni in nenadomestljivi za formalno izobraženje duha. Nadomestiti se ne morejo s kakim modernim jezikom, n. pr. z angleščino z njeno razrušeno graraa-tikalno sestavo. Upliv, kateri imajo na izobraženje mladine se najbolje vidi v primeri z izobraženostjo, ki se doseže na realkah. Gospoda moja, poučeval sem na šolah obeh kategorij in moram reči: da gimnazijci se duševno dosti bolj izobrazijo kakor realci, čeprav se na realki uče moderni jeziki in mnogo bolj goje realistični predmeti, kakor na gimnaziji. Profesorji tehniških velikih šol, uradniških in vojaških akademij so se že večkrat prepričali, da dijaki, ki so prišli iz gimnazij, ložje vspevajo v njih predmetih kakor bivši realci.
Še neko drugo stvar moram mimogrede omeniti. Ne smemo nikdar pozabiti, v kakej tesnej zvezi je naše duševno življenje s kulturo starega veka. Če je gospod poslanec baron Pirquet trdil, da bi se z dobrimi prevodi isto doseglo, moram mu odločno oporekati, kajti prevod je v stejrazmeri k izvirniku, kakor odtisek v mavci k starinskemu marmor ovemu kipu.
Pa tudi še neko tretjo stvar mi je omeniti. To je ozir na duh časa. Gospoda moja! Neka mučna materijalistična sapa vleče današnji čas in jedno-stranstvo je velika nevarnost za omiko tega stoletja. V gojenji klasiških jezikov vidim obrambo, pravi ostrog onega idejalizma, kateri je po mojem mnenji potreben našej mladini, zategadelj sem se srčno radoval, ko se je načelnik naučne uprave tako gorko potegnil za klasiško podlago naših srednjih učilišč. Seveda metodo — in v tem oziru jaz nikakor nečem proslavljati sedanjih odnošajev — bode treba gotovo premeni ti.
Gospoda moja I Jaz mislim, da se na zgornjej gimnaziji preveč gleda na gramatiko, premalo pa na pravo vsebino, pravo snov pouka. Ko bi na zgornjej gimnaziji bilo manj pismenih del, zlasti manj prevajanja iz poučnega v stare jezike, mestu tega bi pa imeli srečnejše izbrano in bolj zanimivo berilo, ko bi se pri prevajanji gledalo sicer na kolikor je mogoče jezikovnopravilne in poleg tega po notranjem zmislu prikladne prevode, odpravila bi se marsikaka nevarna težava, mladina bi zopet dobila veselje in ljubezen do klasičnega učenja, minule bi one pritožbe, ki prihajajo iz kroga stiska-nih in prestrašenih starišev celo v te prostore. Jaz mislim, da moram priporočati naučni upravi, da posebno gleda na zboljšanje metode klasičnega pouka.
Zdaj prehajam k druzemu glavnemu vprašanju, ki sedaj obrača nase pozornost, namreč preobloženje učencev na srednjih šolah. To vprašanje se je bilo sprožilo v budgetnem odseku in tam so bila mnenja različna. Od jedne strani se je nagla-šalo preobloženje, od druge pa odločno oporekalo. Spominjam se, da je dr. Menger odločno ugovarjal, da bi bili srednješolski dijaki z učenjem preobloženi.
Njegovih besed ne morem navesti, a zmisel njih je bil, da sedanji čas zahteva več od mladine, in se tedaj te zahteve ne smejo prezirati. Morajo se, tako mislim, da je rekel, „komolci osvoboditi našej mladini." (Veselost.)
No, gospoda moja, jaz moram proti dr. Men-gerju iz mojih praktičnih skušenj konstatovati, da je preobloženje učencev na naših gimnazijah faktum, ki se ne da tajiti in oporekati. Nekateri faktorji so osobnega, drugi pa stvarnega značaja. Če hoče na primer sem ter tja kak učitelj, zlasti mlajši, ki so ravnokar prišli z velikih šol, predavati, ne pa poučevati, to ni pomanjkljivost sisteme, ampak tiči
le v dotičnej osobi, ter je naloga šolskega vodstva in nadzorstva jo popraviti. (Prav res je! na desni.) Drugi faktor, ki pomnožuje učenje, kateri je danes omenjal naučni minister, izhaja iz naravnega napredka Človeških znanstev.
Zlasti poslednji čas so nekateri znanstveni predmeti jako napredovali, na primer zemljepis. Razvil se je poslednjih štirideset let v tako lepo in obširno znanstvo, da nihče ne bode zahteval, da bi se v naših gimnazijah gojil le v oni meri, kakor to določuje organizacijski načrt iz leta 1849, namreč samo v prvpm gimnazijskem razredu po nekaj ur. Toda treba bode tudi bistveno ločiti od nebistvenega.
Drugi faktor, ki zlasti srednješolskim učiteljem otežuje delo, je pomankljivo pripravljanje učencev v ljudskih šolah. Nikakih prenaglih zaključkov nečem izvajati iz te opazke. Iskren prijatelj sem ljudske šole in visoko čislam njene učitelje. Toda ne da se tajiti resnica, da pogostem, od kar se je spremenilo naše šolsko zakonodajstvo, prihajajo učenci, v gimnazije, ki ne zadostujejo zahtevam, katere sme staviti srednja šola.
One realijo, na katere se često toliko ozira v ljudski šoli, pokažejo se v največ slučajih, kot ne-rabljive in pogostem mora učitelj delati na to, da se to pozabi, kar se je prineslo iz ljudske šole in šele potem se more začeti s pravim učenjem. Na elementarno znanje in na formalno vežbanje duha, zlasti gramatik alni pouk materinega jezika se pa premalo ozira, ravno tako se v novi šoli premalo gleda na aritmetiko, zlasti na računstvo na pamet, za odgojo tako važno — jaz imam namreč tudi kakor oče razne skušnje. (Dalje pri h.)
Pisma iz Rusije.
i.
(Dalje.)
Aleksander II. okrožil se je s sovetniki, ki so mu sočuvstvovali in govoril je celo sam govore v sobranjih dvorjan; svoj namen je pokazoval čedalje jasneje in rekel je v svojem govoru v moskovskem dvorjanskem sobranji dvorjanom resnobne besede: „Gospoda! nam je treba samim začeti na vrhu, da ne začno drugi v nizu". S tem je hotel reči, da, ako se ne začno reforme, bode „bunt" rabov neizbežen.
Glavni njegovi sovetniki so bili minister „vnu-tranjih del" Lanskoj, potem Rostovcev in Miljutin, brat poznejšega vojnega ministra Miljutina. Ustanovili so se po volji praviteljstva gubernski komi- ; teti, sestoječi iz dvorjan; ti komiteti imeli so za-dačo, izdelati programo, kako bi se dalo poboljšati položenje rabov. Mnogo pomeščikov je zahtevalo, da se odpravi „krepostnoje pravo", a veliko več hotelo je, naj ostane vse, kakor je bilo; ti komiteti so po ukazu praviteljstva poslali svoje deputate v glavni komitet v Petrograd, tako da se je zbralo nekaj na podobje parlamenta, samo brez glasnosti. Tam je deputatom praviteljstvo predložilo svoj projekt, zahtevajo naravnost osvobojenje rabov. Večina de-putatov bila je proti temu; no praviteljstvo predložilo jim je, podpisati protokol, in ko se je večina branila,   govord,   da   jim   je  Rostovcev posove-toval   pogledati   na  ulico: tam   so stali topovi, katerih dulo je bilo obrneno k poslopju,  kjer je bilo zasedanje, pomeščiki so tu podpisali protokol, boje se, da bi jih artilerija ne razstreljala v puh i prah. Ali je to poslednje res ali ne, zato ne jamčim, ker čital nesem nikjer, ampak slišal.   Ako je res, svedoči samo, kako trdno je sklenilo praviteljstvo osvoboditi rabe; ako pa ni res, in je to le izmisel dvorjanov, da so jih primorali podpisati protokol in da ga neso podpisali dobrovoljno, je to tem bolj karakteristično za-nje.
Manifest carski o „osvobojenji krestjan," bil je podpisan 19. februvarja 1861 1. In skoraj potem poklicani so bili mužiki v cerkve, kjer so jim popi čitali carjevo voljo, tako da je čez nekaj dni uznala o njej vsa Rusija. Pripovedujejo mi, kako šumno je bilo takrat; veselje mužikov je bilo neopisano in kazalo se je v vseh možnih formah. Ravno narobe bilo je s pomeščiki; 19. februvarja pela se je jih gospodstvu „večuaja pamjatj!"
Glavne zahteve manifesta, ki pa je bil sicer zapisan tako, kakor da so se pomeščiki sami so-glasili, dati svobodo, bile so sledeče: Mužik je svoboden in pomeščik nema več pravice nadnjego-j vim telesom. Zemlja, ki so jo obdelavall mužiki za-so, ostane jih lastnina; oni plačajo pomeščiku zanjo „vykupa — odškodovanje; dvornja je ravno
tako svobodna od telesnih nakazanij, no mora dve leti ostati na dvoru pomeščika; ako pa kdo odide, plačati mu mora za-se po 20 rubljev na leto, da si pomeščik more najeti druzega. V vsakej guber-niji odločen je bil minimalni in maksimalni „ nadel zemlji;" čim mnogoljudneji in plodorodneji je kaka gubernija, tem manjši je bil nadel. Manj zemlje, nego je ukaz zahteval, pomeščik ni smel razdeliti; več dati pa ga ni mogel nihče siliti. Na vsako ,dušo" prišlo je torej n. pr. 2 desetini (= 4 orale), tako da je mužik, ki je imel tri sine, dobil za nje 6 desetin, za-se 2, vsega torej 8 desetin. Ako je bilo naseljenje bolj redko, ali zemlja bolj slaba, dobil je več. Mužiki jednega pomeščika sestavljali so „obščestvo"; „obščestvo" bilo je zvezano „krugovoj porukoj", t. j. poročal se (jamčil) je jeden za vse in vsi za jednega; tako je še zdaj; ako mužik jednega obščestva prodaja zemljo, prodati jo more svojemu obščestvu. „Odškodovanje" plačevalo je tudi celo obščestvo; posamezen mužik pomeščiku ni bil mari. Pomeščiki, ki so imeli samo 21 dušo ali manj, dobili so odškodovanje takoj iz erara, erar pa ga je dobival potlej od mužikov.
Pomeščiki so upotrebljali razne zvijače, da bi še zanaprej mužik kolikor toliko ostal v njihovih rokah; ugovorili so n. pr. tu ali tam mužike, ne vzeti nadela, ampak vzeti zemljo v obrok, t. j. v najem; češ, da jim „vykupau ne bo treba plačevati, mužiki so tako mogli vzeti več ali manj; no ker pred slabo letino ni nihče zavarovan, zadolževali so se pomeščiku bolj in bolj in bili so zato od njega zavisni; sedanji car zakazal je „objazateljnij vykup" tako da zdaj obročnih ni več.
Drugi pomeščiki vzeli so vse mužike vj.dvornjo", češ, tako vsa zemlja ostane nam; no ovi so bo zmotili: morali so dati zemljo vsem mužikom, ki so prej bili na zemlji.
Še drugi pomeščiki darili so muzikom zemljo; češ, doboste sicer manj, zato pa nam „vykupa" ne bo treba plačati. Nasledek je bil spet ta, da od teh koščekov zemlje mužiki neso mogli živeti in delali so dolgove pomeščiku. (Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 6. aprila.
DrŽavnozborska desnica se še ni sporazumela, kaj storiti z jezikovnim predlogom. Jeden del desnice je teh mislij, da naj bi se sklenil jezikoven zakon, ki bi dajal neke prednosti nemščini, drugi pa mislijo, da sedanji parlament ni zmožen te stvari povoljno rešiti. Vsa desnica je pa teh mislij, da prej ne kaže ničesar ukrepati, dokler vlada ne pove svojega mnenja.
VnanJe države.
Novo srbsko ministerstvo je tako le sestavljeno: Garašanin predsedstvo in notranje zadeve; dosedanji vojni minister polkovnik Franasović, vna-nje zadeve; general Horvatovič, vojsko, h kratu bode pa obdržal vrhovno poveljništvo aktivne vojske; Mijatovič, finance in provizorično narodno gospodarstvo; Kujundžić, bivši poslanik v Rimu, bogočastje in pouk; polkovnik Topalovič, javne zgradbe.
Kakor nekateri ruski listi javljajo, pripravlja se nov preobrat v Bolgariji. Knez Aleksander se nekda misli proglasiti za kralja, ker se Turčija strogo ne drži sporazumljenja, katero je sklenila z Bolgarijo. Ruski listi menijo, da bodo velevlasti potem najbrž odstranile Battenberžana, ko bi se samovoljno proglasil kraljem. Ko bi pa knez ne ho* tel proglasiti se kraljem, bode pa bolgarski narod sam proglasil nezavisnost Bolgarije in Vzhodne llu-melije in pognal kneza Aleksandra. Rusija bode pa potem skrbela, da bodo Bolgari dobili samostojnost in ostali zjedinjeni. — Po druzih poročilih se bode pa knez udal, ko bode jedenkrat konferenca sklenila, da se imenuje generalnim guvernerjem na pet let, in narod mu bode odpustil videč, da se ne kaže ustavljati željam vse Evrope. —  Konferenca se je danes sešla. —   Včeraj je bil rojstni dan bolgarskega kneza.   V Sofiji bila je slovesna zahvalna služba božja, katere so se udeležili vsi diplome tiski zastopniki razen ruskega.   Vse hiše so bile okrašene z zastavami razen hiše ruskega diplomatskega agenta.
Razmere mej Turčijo in Orško so vedno bolj napete. Turške čete se bližajo grškej meji. Po nekem poročilu iz Aten so Turki že zaseli neko pozicijo na grškej zemlji in tam delajo utrdbe. Grška zbornica je jako vojevita. Opozicija napada vlado, da je pokazala premalo odločnosti.
Več zemstev južne Rutice se je obrnilo do vlade s prošnjo, da bi Nemcem prepovedala naseljevati se v Rusiji, ker nemške naselbine spodkopavajo ruske kmete. — Po veliki noči pride na Ru-sko-Poljsko vladna komisija iz Peterburga, da bode na lici mesta pregledala kmetske razmere.
Belgijski general Van der Smissen je za-ukazal vsem poveljnikom njemu podrejenih čet, da naj strogo pazijo, da se mej vojaki ne bodo raz-Širjevale anarhistične tiskovine, ter naj je točno poučujejo o dolžnostih, ki jih imajo nasproti izgredom.
Poljski listi se pritožujejo, da na Pruskem poljske otroke pri upisavanji v šole upisujejo za Nemce, ako je njih ime nemško ali pa, če stariši le nekoliko nemščine razumejo. Vsi poljski listi zahtevajo, da bi se stariši zaradi teh nerednostij pritožili na višje instance.
Franconka vlada je ukazala urednika ,In-transigeanta" Ducquercy in Roche zapreti, ker sta šuntala delavce v Decazeville. 10 žandarjev in 25 dragoncev ja je odpeljalo uklenena iz Decazuvilla To je pa narod jako razdražilo, vsi Pariški listi izimši „Fjgaro", grajajo tako postopanje vlade. Rochefott trdi, da vlada zategadelj postopa tako strogo, da ustreže Sayu in Rothschildu, ker sicer bi vlada ne dobila posojila, katero bode morala iskati. Francoske delavce je posebno razdražilo, ker hoče neka družba najeti 600 Lahov, ker domačini ne hote delati. Ko bi res prišli laški delavci, bodo domačini začeli razsajati. »Rajši umrjemo v boji, kakor za gladom," pravijo.
O volitvah za cortes na ilpanjskem še ni točnih poročil. V Madridu je voljenih 5 vladnih pristašev, 1 republikanec in 1 konservativec.
V severnoameriški h zjedinjenih državah so delavci pri raznih železnicah napravili štrajk. V Fort-VVorthu so napali uradnike, ki so hoteli odpraviti dalje tovorni vlak. 7 osob je bilo mrtvih in več ranjenih. Na stotine oboroženih meščanov straži po ulicah, da zabranjuje izgrede. Vse proda-jalnice so zaprte.
Mehi kanskl predsednik je v ogovoru pri otvorjenji kongresa objavil, da se finančne razmere dežele vidno boljšajo. Stroge naredbe proti tiho tapstvu so precej povekšale državne dohodke. Dekret o izmenjavi državnega dolga je povišal narodni kredit. Obresti se bodo 1. julija točno izplačale.
Dopisi.
V Gradci 4. aprila. [Izv. dopis] Graška »Tagespost" poroča, da bodo baje ravnatelji in profesorji Mariborskih, Ptujskih in Celjskih srednjih Sol svojemu pokrovitelju in za razvoj spodnješta-jerskih šol neki jako zaslužnemu deželnemu šolskemu nadzorniku dr. Zindlerju zaupnico votirali. Celjani so to že storili in kakor „Tagespost" naznanja jednoglasno. Od drugod še ni glasu.
Da ima mnogo teh gospodov res uzrok, se Zindlerju poklanjati, to je znano.
Ko se je Zindlerju, ki je navaden matematik in fizik, v vsem drugem pa, kakor je dovolj znano izza časa njegovega službovanja v Ljubljani in Gorici, gola ničla, izročilo nadzorovanje vseh predmetov, tudi humanističnih, za katere nema nikake sposobnosti, začeli so Švabje laziti od vseh stranij na slovenske naše šole in izpodrinili so brez vse konkurence na tihem po milosti, nasvetih in pokroviteljstvu ravno tega gospoda Zindlerju, katerega proslavljajo Celjski zaupniki, slovenski živelj skoro že povsod.
To je teklo kar gladko: službe se neso raz-pisavale, temveč kar tako oddavale, posebno v takih slučajih, ko se je bilo neprijetne konkurence bati. Slovenec našel je milost, če je pokazal, da je zanesljiv kimovec in da nema svojega moškega prepričanja. Kajti taki ljudje se dajo rabiti in ako je treba votirati zaupnico jednoglasno, votirajo jo tudi s veseljem.
Naj le Celjsko učiteljstvo zaupnico votira svojemu velezasluženemu dobrotniku, samo pazi naj, da ne bode njemu slovenski narod nezaupnice vo-tiral, kakeršno že davno zasluži in da se ne bode povprašalo : Kaj pa ste vi napravili iz Celjske, svoje dni slavne gimnazije? Ali mislite, da je dostojno, da se po Wacbtarči in Gr. klepetulji trgate in prepirate, so li vaši čini pedagogični in pametni, ali ne; da se kregate in kavsate zavoljo slovenskega petja na šolah, ki stoji na slovenskih tleh, na šolah, obiskovanih večjidelj od slovenskih učencev in plačanih od slovenskih davkoplačevalcev? Kar se samo po sebi razumeva, o tem se ne govori in ne klepeče. Da tukaj takta in pa one avtoritete pri-mankuje, ki izvira iz možkih značajev in prave temeljite učenosti, to prepevajo že dlje časa vrabci z vseh streh.
Iz Celja 4. aprila. [Izv. dop.] Na našej gimnaziji še ni konca preiskavam: štiri mesece se že druga za drugo vrsti in imamo jih že lep venec. Najnovejša preiskava je pokazala, mej katerimi dijaki „eine grosse Vervvilderung einreisst," iz nje se lahko vsakdo osvedoči, kake pohlevne in mirne ovčice so nemški dijaki.
Bilo je pozno po noči, ko je nekaj nauduše« nih nemških dijakov, vračajočih se od svoje knajpe domov, v mestu pred kolodvorom po naključbi naletelo na kolovoznico. Jeden jo takoj začne sem-tertja vozariti, ter napravi tak ropot, da je privabil celo biriča. Ta se usmili nemškega dijaka ter ga za to noč odvede na magistrat, da se mu ondu poleže furor teutonicus."
Dotičnik se je seveda samo spodtaknil nad kolovoznico, druzega nič, no vendar mu je bila „kamen spodtike," ker je pouzročila njegovo izključbo. Vprašati moramo, ali ne priča ponočno rogoviljenje in kričanje pijanih nemških dijakov, katero celo redarstvo prisili postopati proti takemu kaljenju nočnega miru, mnogo bolj „von allgemeiner Vervvilderung," nego slovensko pevanje cesarske pesmi, dasi proti ukazu?
Pri tej priliki omenimo tudi, da ona afera o menzuri dveh nemških dijakov, pri kateri je bil jeden tako hudo na roki ranjen, da je skoro tri tedne iz šole izostajati moral, še vedno spava ,,den Schtaf des Gerechten.1' Ne znamo, kaj je temu uzrok, Morda imajo nekateri gospodje za take stvari slab spomin — kdo bi se pač spominjal takih malenkosti v času, ko se izključi slovenski dijak radi prestopa „horae le galis" — ali so pa morda drako-nične kazni samo za nekatere, po naključbi Slovence, ali se pa morda o stvari noče nič slišati, ker so nekatere precej visoke osobe upletene v njo. Bodi temu, kakor hoče; nam se dozdeva, da ni v spodnjej Štajerski latinska prislovica „manus manu m lavat" samo na papirji — kakor naša jedna-kopravnost — nego, da se hoče tudi praktično izvajati.
Iz Bohinjske Bistrice 2. aprila. [Izv. dop.] Pravila za „narodno čitalnico" nam je c. kr. deželna vlada potrdila. Upisovanje udov se je pričelo in gre prav dobro naprej. Velikonočni ponedeljek se bode Čitalnica slovesno odprla, o katerej otvoritvi bodemo program pozneje naznanili. Nadejamo se častitih gospodov tudi od drugod zlasti iz Ljubljane, da slavnnst otvorenja toliko bolj povzdignete in našim krepkim Bohinjcem pokažete, kaj je slovanski živelj, kajti pri nas se malokdaj pripeti, da bi nas kak izboren Slovenec v govoru bistril.
Potrebno je zelo potrebno, da se v Bohinj i otvori narodna Čitalnica, ker se je nemčursk duh prijel že marsikaterega Bohinjca, ako je kje na tujem ujel par nemških besed. Vsaj tudi ni čuda, časnikov ne bere in, če mu kak privandran klati-vitez kaj novega pove, drži se trdno, bodi še tako izmišljeno in neosnovano. V dokaz, kako se nemščina pri nas usiljuje, Vam pošljem v izvirniku „meldzettel," da se prepričate, kako se pri nas nemškutari. Ko otvorimo Čitalnico, bode morda tudi pri nas se na bolje obrnilo.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je požarni brambi v Črni 80 gld., požarni brambi v Tinjah na Dolenjem Štajerskem 60 gld.
— (K današnji dopolnilni volitvi) II. razreda v mestni zbor Ljubljanski prišlo je 115 volilcev. Izvoljeni so: Toma Zupan s 109, dr. Henrik Dolenec s 106, dr. Josip Vošnjak s 105, Fran Povše s 102, Josip Benedikt s 101 glasom.
— (Vabilo) k društveni besedi, katero priredi narodna čitalnica Ljubljanska v nedeljo dne 11. aprila 1886. Vspored: 1. Soedermann: „Kmetska svatba"; mešan zbor (nov). 2. a) J. Brahms: „Oger-ski plesi" št. 7. b) A. Dvofak: „Slovanski plesi" št. 8. igrala na glasoviru gospica M. Kobilčeva in gospod Josip Maier. 3. a) A. Rubinstein: „Asra", b) Iv. pl. Zaje: „Lastavicam", tenor-solo s sprem-Ijevanjem ua glasoviru; poje g. Anton Razinger, spremlja gospica M. Kobilčeva. 4. C. Kreutzer: Trospev in zbori iz opere „Prenočišče v Granadi"; solisti gospa A. Svetkova, gg. Iv. Pribil in Štam-car. Na glasoviru spremlja g. pl. Ohm-Janušowsky. 5. Domači prepir. Kratkočasna igra v 1. aktu. — (Po nemškem prosto poslovenil Jakob Zabukovec.) Osobe: Mož — Žena — Sosed. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Pristop k besedi je dovoljen izključljivo le čč. p. n. društvenikom. Odbor.
— (Stavbena delavnost v Ljubljani.) Sedaj je skoro že gotovo, da se vojašnica še letos zidati začne. Delo oddalo se bode kranjski stavbeni družbi, ki je stavila najugodnišo ponudbo. — Na Vrtači bode stavbena družba sezidala dve hiši, v
katerih bode 28 popolnem ločenih stanovanj. — V Rimskih ulicah bode g. dr. Munda popravil in obnovil svojo (poprej Zwajerjevo) hišo, poleg stare hiše pa sezidal novo hišo v dve nadstropji. — Na sv. Petra nabrežji na vrtu bivše gostilne „Zu den drei Fahnen" bode g. Goljaš postavil novo lično hišo. — Pri sv. Krištofu zidalo bode mesto bolnišnico za silo, v tabačni tovarni pa se bode postavila nova delavnica, proračunjena na 31.000 gld.
— (Grofinja Chambordova) imela je dosmrtni užitek vse ostaline svojega soproga. Po njenej smrti pripade premoženje dedičema: vojvoda Parmeški dobi dve tretjini, grof Bardi tretjino. Grof imel je graščine: Chambord na Francoskem, St. Hubert v Banatu, Brunsee na Štajerskem in obligacij za 8 milijonov. Grofinja Chambordova pa je imela graščino FrohBdorf in precejšnje premoženje v gotovini, katerim upravlja Rothschid. Premoženje grofinje podedujeta don Alfonzo in starejši sin don Carlosa.
— (Nova knjiga) izšla je pod naslovom: Delavski prijatelj. ,.Nauki, ki so delavcem v Beda-nji dobi posebno potrebni. Spisal France Podgor-nik. Cena 20 krajcarjev. Novomesto. Tiskal in založil J. Krajec. 1886. 52 str." — Knjižica, katero je pisatelj posvetil slovenskim delavskim društvom, ima za delavce jako umestno vsebino V I. oddelku: „Nauki, ki so delavcem v sedanji dobi posebno potrebni", omenjajo se na kratko teorije Adama Smitha, Malthusa, Frederika Lista, Ricarda, Careya, St. Simona, Proudhona, Louisa Blanca, La-salle-a in Marxa, v II. oddelku pa se prav popularno razpravlja vprašanje: „Po čem je delavcem hrepeneti v sedanjem Času?" Knjižica je po vsebini in po obliki priporočila vredna in bode posebno delavskim krogom dobro došla.
— ( Ptuj ska posojilnica) imela je marca meseca 18.431 gld. 12 kr. dohodkov, 17.865 gold, 53 kr. pa izdatkov, torej 36.296 gold. 65 kr. prometa. —
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Carigrad 6. aprila. Konferenca trajala 45 minut brez kakega posebnega dogodka. Po običajnem nagovoru predsednika Said paše podpisali so vsi pooblaščenci zapisnik, v katerem se ponavlja turško-bolgarski dogovor in je gu-vernerstvo Vzhodnje Rumelije določeno na pet let.
Charleroi 6. aprila. Sodišče obsodilo vodje štrajkujočih delavcev na trimesečno do petletno ječo. Mesto mirno, do 10.000 ljudij brez dela. Danes se bode delo večinoma zopet pričelo.
Rim 6. aprila. „Rassegna" zagotavlja, da vesti o ministerski krizi nemaj o nikakega resnega značaja.
Sevastopol 5. aprila. Car in carica odpotovala včeraj opoludne v Jalto, od koder se z vozom popeljeta v Livadijo.
Razne vesti.
#(Strašen prizor lynchj ustice.) Far mer IIospv blizu Caroltov/na ob Mississipiji si je nakopal sovraštvo zamorcev s tem, da je nagova--jal bele ljudi, da naj ne vzamejo v službo nikake6a zamorca ter ne trpe v obližji nikake zamorske naselbine. Zamorci so v bližini hoteli osnovati novo selo, ter jo imenovati ,.Lincoln." Ko so zamorci že postavili nekai koč, jih pa jim uniči požar. Dolžili so Hospy-ja, da je zažgal. Obstopili so njegovo hišo in ga na grozen način umorili. Hospy se je dolgo branil z revolverjem proti napadalcem, a nazadnje je le omagal. Ker so ljudje v bližini slišali streljanje, prihiteli so in ujeli nekaj črnih morilcev. Po izpovedih ujetib morilcev izvedeli so tudi za druge. 17. marca m. 1. so morilci stali pred sodiščem v Caroltovvnu. Tajili neso zločinstva. Glavni prouzročitelj umora je zaklical: „Dobro vemo, da nas hočete uničiti, a to nas ne straši. Da je le Hospy, ta pes, crknil, izvršili smo to dejanje ne zase, ampak za svoje otroke. „Drugi zločinci so z veselimi klici pozdravili besede svojega voditelja." Pri tej priči ustopi v dvorano petdeset našemljenih mož z revolverji. Zasliši se streljanje. Trinajst zamorcev se je zgrudilo mrtvih na tla, trije so bili težko ranjeni, drugi so se pa rešili s tem, da so hitro poskakali skozi okna iz sodnje dvorane. N«v-šemljenci so se priklonili porotnikom in sodnikom ter odšli. Zanimivo je, da so sodniki in porotniki popolnem mirno sedeli, ko se je vršil napad. Ko so našemljeni napadovalci odšli, objavil je mirno predsednik porotnikom: ,,Ker ni zatožencev, sklenem sejo." Kakor se domneva so sodniki in porotniki ze poprej dobro vedeli, kaj se bode zgodilo, ter so bili sporazumljeni z napadovalci.
Meteorolo£ično poročilo.
Poslano.
(3—12)
1	Chs opazovanja	Stanje barometra	Tempo i atura	Ve-tn. v i	Neb.,	1 Mo-krina v i
Q		v mm.				m m. j
5. aprila.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	738-98 mm. 737 98 mm. 73868 umi.	9 0" C 20-2'C 12 ti 0	si. zah. si. szh si. szh.	obl. jas. jas.	0-00 mm \
	Srednja	temperatura 13 9", za o4J* nad normalora.				
ilo)
ID~u.33.aosl^a, borza
dne G. aprila t. i (Izvirno telegrafie.no poroči
Papirna renta..........
Srebrna renta....... . .
Zlata renta ..... ......
5°;,, marčna renta.........
Akcije narodne banke........
Kreditne akcije .........
London ......
Napol. ........
C. kr. cekini . .
Nemške marke ... 4°/0 državne srečke is 1. 1854    250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld.
Ogrska zlata renta 4°/0
,    papirna renta 5°/0 ... 6*/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/„   .   .     100 gld. Zomlj. obč. avstr. z'ati za8t« Biti
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke . , . . . 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v
85 gld. 15 kr		
85		■a
113		80
101	It	70
H79		
295	n	08
12."»		85
10	n	i
5		94
61		70
129	fi	25
170	n	i
102	ti	90 ,
94		95
106	n	
11B		60
126	■	75
124		20
98	n	10
179		— L
17		50
117		76
205		70
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja, za poklonjene krasne vence povodom smrti presrčuo ljubljenega gospoda
IVANA PRIBOŠIĆA,
kakor tudi za mnogobrojno udeležitev pri pogrebnem sprevodu izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo.
Žalujoči sorodniki.
Ljubljana, 6. aprila 1886. (235)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije fužne
KISELINE
poznate kas nah:uije okrepljujuće piće,
I kat izkušan Utk prsti trajnom kašiju pluoevina I želudca bolesti grkljana I proti mehi.rnlm kataru,
niIVKE 1HATT0HTIJA Karlovi vari i Widn.
Dobra travnika
v Mestnem  logu IJiil»IJ«n.**keiii proda-
nIh n« iz proste roke.
Kupci naj se oglasijo pri posestnici Marijani IiOh-kar v LJubljani, Križanskl trg It. 5. (236—1)
„Kako sem se jaz likal."
Povest slovenskega trpina v poduk in zabavo. Sestavil in spisal J. AleŠovee. 35 pol v osmerki. Dobiva se za znižano ceno 1 gld. izvod, po posti 10 kr. več, aamo pri _A_».t©zvu. Obrezi, ključarske ulice št. 3, III. nadstr.
„Ne v Ameriko!"
Povest Slovencem v podnk, od istega pisatelja, za znižano ceno 60 kr., po posti 5 kr. več. (231 — 1)
, _ Kri čistilne Jcrooljice
^ so se vselej sijajno osvedočile pri /.ntotmunjI {•!<»-4\ veAkega   teleita,   Klavobolu,   navalu krvi« ^ otrpneiilh   udih,   »kaieneiu   aelotlol, pu-J manj kanjo slasti do Jed»|, jetrnih in obi-Minili  bolesnih,  in presegajo v  svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ktr to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna škatlja samo 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatlami 1 gld. o kri — Manj kot jeden zavoj se s pošto ne razpošilja. — Prodaja (650—23)
»LEKARNA TRNKOCZT
i
4 i <
4
4
^ ■
9mT~ zraven rotovža v LJubljani.
Razpošilja  se vsak dan po poŠti.
i
Tulci-
5. aprila. Pri mi: Pfefferkorn z Dunaja. — Fedra, Dan-drem iz Trsta. — Brauno iz Kočevja. — Rack z Dunaja — Sosteršič iz P ulj a.
— Frenkeš iz Gorice. — Klein z Dunaja. — Dr. Sobe-gula iz Postojine.
Pri !fl»116l: Blaschkc z Dunaja. — Harmens iz Gradca. — Kobler iz Reke.
— Gerstel z Dunaja. — Friedrich iz Budimpešte. — Anton iz Gradca.
Pri avstrijskem «e-narji: IndulT iz Trsta. — Pichler iz Kočevja. —■ Po-lak z Dunaja. — Papa iz Loke. — btrnkelj iz Zagreba.
Varst. znamka.
zdravilno sladno pivo,
analizovano po gosp. docentu dr. Kratschmer-ji.
Najslavnejše in najprve avtoritete medicinske znanosti, kakor gospodje dvorni sovetuik profesor pl. Bamberger, dvorni sovetnik profesor Brunu pl. Fernwald, dvorni sovetnik profesor đr. Tli. Billroth, profesor Albert, vladni sovetnik profesor Schnitzler, profesor Hofmokl so jednoglasno pismeno izjavili, da je zdravilno slađno pivo izvrstno redilo in zdravilo pri boleznih popolnega nedostatka krvi, pri osobali, ki so vsleri dolgih boleznij oslabele in shujšale, pri boleznih sapnika in prsij itd. itd. Posebno izvrstno in Čudovito naglo pa upliva ..zdravilno pivo" pri ženskih boleznih, ščipanji po trebuhu pri otrocih in pomaga, da se preboleli po težkih boleznih hitro okrepčajo.
Priznal na pisma si vsakdo lahko ogleda v mojej pisarni.
Ceua steklenici z Dunaja z navodilom, kako rabiti, z zavijanjem in franko
Eošiljatvijo po železnici aH ladiji 50 kr. Cena zabojčku za poskusnjo a 5 ste-lenic gld. 2.80.
Glavna zaloga za razpošiljanj« in kleti:
Ober-Dobling, Nussdorferstrasse 29
v lastnej hiši. ^V20 1)
Dobiva se pri: Ubald. pl. Tmkoczv, lokar; Jos. Svoboda, lekar; G-. Piccoll, I'kar.
Deželna
Rogaška
slatina. Tempeljski in Styria-vrelec.
Uspešni lek za želodčne bolezni. Z vinom mešana prijetna hladilna pijaca. (,49_S)
Dobiva se pri g. Mih. Knttner-fi, kakor tudi pri gg.: Josipu Fabian-u, C. G. Uolzer-ji, Peter Lassnik-u, J. Ijuckmann-u, Jan. Perdan-u, Jos. Schla/fer-ji, Schuss-nigg-u & Weber-ji, Josipu Terdini v M^juitljani.
rebanje Že 24. tega Hleseca.
inesem
Glavni dobitek v gotovini ^
i '
10.000•5000»'-V«- 20°|. I)4788
denarnih dobitkov.
iixiceezaa.-ere<53Ee dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey - kluba: Biullmpefita, WultziiergaH*e B. (142—24)
se takoj vsprejme v nekej večjej trgovini z mešanim blagom na Dolenjskem. — Pisma na upravništvo „Slovenskoga Naroda". (215—3)
Velika partija u^s-uo)
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po gld. S.75
• Storcli r Brnu.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati.
11 MS
izumljeno iu napravljeno od Frana Pichler-ja, e. t. fn. nadidrarnika t aist.-oger. vojski, se je za dobro pokazalo pri vseh vnanjih poškodovanjih
konj In goved.
Večkrat odlikovano s čaatilnimi spričevali, zahvalnimi in priznalnimi pismi živinozdravnikov, kmetijskih društev in zavodov ter mnogobrojnih posestnikov. — V Ljubljani prodajajo: Mihael kastner, Viljem Mayr, Jusi p Schlafer. (136—t*j
DUNAJSKA SPECIJALITETA!
«TTO FRANZ-a, Dunaj, VII., Mariahilferstrasse 38.
„PUH1TAS" ni nikaka barva za lase, ampak mleku podobna tekočina, katera ima skoro čudovito lastnost, da bele lase pomlajuje, t. j. polagoma in sicer najdalje v štirinajstih dneh jim da zopet barvo, katero so poprej imeli.
,.1'UHITAS" nema v sebi nikakoga barvila. Lasje se lahko izpirajo z vodo, kolikor ae hoče, se lahko spi na belo preoblečenih vajšnicah in nobenega sledu barve se ne zapazi, ker
—" „PURITAS" -*m
no barva, ampak pomlajuje.
IES a, "b a
jo najbolj priprosta na svetu. Ulije se mleka na roko, tako dolgo maže ž njim lase, da bo vsi zadosti vlažni, in ponavlja se to slednji dan po jedenkrat. To je vse. Ko so lasje dobili prvotuo barvo, kar se navadno zgodi čez deset ali dvanajst dnij, potem je za njih daljšo ohranenje zadosti dvakratna raba mleka na teden in na ta način se tudi pomlade zalisci in brada, kakor tudi najdaljši in najbujnejši ženski lasje.
Steklenica „PURITAS" velja 2 gld (pri razpošiljanji 20 kr. za stroške) in se lahko naroči proti poštnemu povzetju.
OTTO FRANZ, Dunaj, VII., Mariahilferstrasse 38. Zaloga v Ljubljani pri Ed. Mahr-U, parftimerji.
V t'elovci prodaja- P. Birnbach, lokar „pri obelisku"; v Beljaku J. Detoni, coiffeur, poleg hotela „pri
pošti" ; v Mariboru W. K Oni g, lokar. (221—1)
Isdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".