58. Ma.
U LJubljani, v soboto IZ. marca IHZ1.
[IV. leto
lxhaja vsak dan popoldne tsvsemil aeielte ta pratatks.
tnse atl s Prostor 1 m/m X     m/m za m*le o?f*te <J> 27 ai/n vi\mt t K, od 30 m/m višine dalje kupčl|ski In ura lil oglasi 1 m'm t\ 2*—, notice, poslano, preklici, Izjave In reklame 1  min K 3*—. Porodi, zaroke 8J K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri ve*jl!i naroćllin popusL
Vprašanjem glede Inseratov na   se ariloii znamka za odgovor.
C?r*vniitvo »Slov. Naroda1' tn  ,tf*r?lai   fiinru" Knatlova alica *t. 5, orltltčno. — Tetetoa it. 314.
„1'0 ■•••-i ni   Nar ji' valja v Ju j > s I «v. j i :
celoletno na^ie, pla£aa  .   K 3*(r
polletno .......   „   15 J
3 meie^no.   ......    75-—
l      „ .......2V-
Prl morebltnern povllaa
Novi Na *»<n
V   L. *r> » i i   in  po poitl I V ftuozsmslvo i
celoletno......K 4?J*—
poti c i no . *.......,210'—
3 mesečno ......   „ 1 >V—
.......35 -
Pri morebltnern povišanj J se ima daljša naročnina doola<-*atl naročniki nai kumcu. v prvič naročnino  vedno   ^aajar pu nakjznicL nis-tient »isroMh tve? notUUe denarii *e ne morem • ozirali.
Uredništvo „Slov. zarodi" KnaTIora nliea it  9.  L nadatropio,
Telefon itov. 34.
Dopise  Bpra;eraa   \t  podpisano  In  zadostno  franko v ane. ajaajr   RoUopliou ne vrača. ""ilD^jJ
Posarnerna številka velja v29 k
PcJtnni plačana v gotovini.
Dr. Ig. Rutar:
lisiaua in držauna sinih
Država kot taka je abstrakten subjekt. Sama po sebi se ne more udejstvovati. ne more izvrševati svoje državne oblasti in izražati svoje volje. Zato so ji potrebni posebni organi, ki jih država nastavi za izvrševanje teh poslov. Ustava naj obsega temeljna določila In načela državnega ustroja In državne organizacije. Omenjeni državni organi so gotovo bistven del državnega organizma. Potemtakem ne more biti dvoma, da spadajo temeljna načela in določila slede državne službe in državnih uslužbencev prav tako v ustavo, kakor vsa druga bistvena temeljna načela in določila glede državnega ustroja v obče.
Odgovoriti bi bilo na vprašanje, katera načela in določila glede državne službe je smatrati za bistvena in temeljna. Po našem mnenju mora ustava vsebovati tozadevna določila vsaj v dveh smereh. V ustavi mora biti predvsem izrečeno, kdo more In srn'.* biti državni uslužbenec, drugič pa mora ustava vsebovati rudi vsaj temeljne in bistvene točke glede državnega službenega razmerja, tako da je mogoče na njih podlagi zgraditi posebne zakone glede državne službe, bodisi giede organizacije teh služb, bodisi glede medsebojnih službenih pravic in dolžnosti.
V ustavi mora biti predvsem določeno, kdo sme in more postati državni uslužbenec. 2e zgoraj le Izrečeno, da se država kot abstrakten subjekt ne more sama po sebi udel-stvovati. Država mora izvrševanje svojih funkcij, zlasti tudi svoje državne oblasti poveriti gotovim organom. Ako država takorekoč samo sebe izroči v roke tem svojim organom, bo pač umljivo. da si mora osebe, ki jih postavi svojim organom, dobro ogledati. Posli, katere prevzamejo ti organi od države, so tako važni in zaupni, da nikakor ne gre. da bi se kar brez izbere poverili poljubnim individuom, ki bi se za to oglasili. Država se mora moči zanesti na svoje organe, in edino pravilno je. da izbira svoje organe samo izmed oseb, ki so ji popolnoma udane in zveste in katerih zanesljivost je je zanjo vzvišena nad vsak dvom. Svoje organe mora torej država izbirati samo izmed svoflh zanesljivih državljanov, ker Ji bodo samo ti verno vdani in zvesti služabniki. Le pritegnitev tako ograničenega kroga oseb v državno službo bi stvarno odgovarjala prvemu cilju vsake države, to Je ohranitvi sarr? sebe. Oziri zunanjepolitičnega značaja pa nalagajo državi včasih gotove orne-
Hamlet.
Hrvatska Matica Je kot izvanredno izdanje za tekoče leto izdala velezani-mivo knjigo. Naslov ji ]e: The tragicall Htstorie of Hamlet, Prince of Den-marke by William Shakespeare. Prema poljskom tek6tu Jožefa Paszkow-fkoga nanovo pročitana in promišljena od Stanislava Wyspianskoga. Preveo p poljskoga Julije Benesid.
Knjiga je posvečena >igra1cem, ljudem ki delujejo na odru s činom po 1-oti skozi labirint, ki se zove gled lisce in ki mu je naloga kakor nekdaj, tako tudi sedaj služiti kot zrcalo prirode, kazati kreposti njene Črte, zlobi živo nj^no sliko, a svetu in duhu veka njihov lik in žige.
Igralcem, režiserjem, kritikom ln publiki, ki se želi poglobiti v Shakespearova dela, njngovo dobo in v n!e-govo gledališče, je namenjena ta knjiga, odkrivajoč marsikaj novega. Prinaša pa tudi znane stvari iz drugih itudij.
>Kako je Sekspir pisal Hamleta?«
fickspir ie Blal>o napisane igre. ki no jih v njegov i dobi vprizarj li — takrat je bilo v Londonu sest gletialibC
jitve pri uzakonjeniu tega stvarno ko bo tudi v naši ustavi najbrž ostalo merodajno glede dostopa državnih služb samo načelo državljanstva, dočim zanesljivosti državnih uslužbencev v obrazloženi meri v ustavi sami ne bo mogoče ustanoviti in se bo morala država na drugi način zasigurati. da bo nastavljala za svoje uradne organe le svoje zanesljive državljane.
Ustava mora dalje določati temeljna načela glede službenega razmerja državnih uslužbencev samega. To službeno razmerje se ne da kratkomalo označiti niti kot zaseb-nopravna službena pogodba, niti k^t kaka javnopravna dolžnost, kakor na primer vojaška službena dolžnost ali porotniška dolžnost. Novejša teorija označa to službeno razmerje kot javnopravno službeno pogodbo. Država izroči svojemu uslužbencu ob nastanitvi gotov del svojih državnih poslov, navadno tudi del državne oblasti, da jo izvršuje. Država zahteva od uradnika, da vrši te posle povsem objektivno in nepristransko, to se pravi enakomerno za vse državljane brez ozira, ki tudi sami strogo zahtevajo in čuvajo, da je država napram vsakomur objektivna in nepristranska. Ta objektivnost in nepristranost države napram mim identificirajo državljani s subjektivno objektivnostjo in nepristranostjo državnega organa samega, ker ne razlikujejo med državo In njenim organom, ki samo izvršuje državno oblast. Vsled teca zahteva država nd svojega organa, da varuje tudi svojo subjektivno nepristranost, da se vzdrži vsakega dejanja, ki bi moglo kaliti ali zasenčiti njegovo objektivnost kot državni organ. Posledica tega ie, da državni organ predvsem ne more in ne sme Imeti kokeea drugega postranskega pridobitnega poklica, ki bi le vzbujal sum. da bi mu mogla poverjena državna oblast rri tem na kak način služiti v nr*rov prid. Državni uslužbenec mora torej vso svojo delavsko moč In celo svojo živlfcnisko usodo z vstopom v državno službo izročiti Donoln^ma v roke državi. Njena moralna dolžnost je torei. da zasigura svoiemu uslužbencu življenjski obstoj, in M-cer ne le za dobo službovanja, ampak tudi za starost in da mu nrioo-more preskrbeti morebitno družno. Država se mora obvezati, da brez vzroka svojega uslužbenca ne postavi na cesto. Dalie zahteva država od svoiega uslužbenca, da povso.1 fn ob vsaki priliki varuje nien ogled, da živi in se vede primerno svojemu
stanu kot državni nastavljenec Končno mora vsak dr/avni uslužbence še pred vstopom v službo si pridobiti na lastne stroške potrebito kvalifikacijo za državno službo. Tudi te momente mora država vpoŠte-vati pri določanju plače svojim na-stavljencem, ako hoče imeti dobro kvaliiikovano in strokovno izvež-bano uradništvo. Vsaj glavna in temeljna načela glede tega službenega razmerja spada;o tudi \ ustavo.
Dotakniti se Je še nekega vprašanja, namreč odgovornosti državnega uslužbenca za niegove uradne čine. Komu naj bo državni uslužbenec odgovoren za svoje poslovanje? Da mora državni uslužbence nosili odgovornost za svoje čine napram državi, izhaja že iz službenega razmerja kot takega. Odgovoriti je torej le na vprašanje, če naj državni uslužbenec bo odgovoren tudi direktno zasebni stranki. Razločevati nam je dva nrimera.
Država nastopa kot zasebno-pravna oseba, sklepa kupčije, najema posojila, delavce itd. V takih slučajih prevzema država zasebno-pravne obveze in pravice, kakor vsaka druga zasebnopravna oseba. Država teh zasebnopravnih opravil kot abstrakten subjekt ne more sklepati sama po sebi, ampak le po svojih organih. Da ti organi v takih slu-čaiih. kjer nastopajo le kot namestniki ali pooblaščer , države, za spore, ki nastanejo iz teh pravnih opravil, ne morejo osebno odgovarjati tretjim pogodbenim strankam, je gotovo izven vsake diskusije. Ako oa so slabo varovali pri tem državne koristi, so seveda zato odrgovorni Iržavi. ki uveljavi to odgovornost po višjih organih.
V drugem primeru nastopa država kot državna oblast. Tudi svojo državno oblast izvršuje država le po svojih organih. Ali naj država za iblastvene čine jamči zasebnim strankam in zakai. o tem le veda i/ konstruirala ra?lične teorije. Nas zanima vprašanje, če naj državni uslužbence osebno odgovarja za take oblastene čine in komu. Za sodnike postoii takozvani sindikatu! zakon, po katerem ie sodnik odgovoren za morebitno Škodo, ki bi jo po-vzročila njegova razsodba. Toda no drugi strani je za sodnika ustavno zajamčena njegova nezavisnost \r samostojnost pri izvrševanju sodne oblasti. On ie vezan samo na velhv-samo ob sebi umevnega načela. Tane zakone. Ako ie torej zakonito uvedena zam sfndikatna odgovornost za pogreške proti veljavnim zakonom, ie s tem samo povečana garancija, da bo sodnik pri svofj samostojnosti in neodvisnosti tem pazlji-veie čuval nad veljavnimi zakoni.
Drugače je z upravnim uradnikom. Po dosedanjih ustavah vseh držav vrši upravo poglavar drža^ • po svojih odgovornih ministrih, katerih vsak ima za svoj resort cel §t ib upravnih uradnikov. Ti uradniki so njemu podrejeni in njemu odgo\ Vsak minister ima ustavno pravi i izdajati naredbe. Da naredbe niso vedno v polnem skladiu z zakoni, da jili mnogokrat interpretirajo na poseben način, da omejujejo niih posamezna določila ali jih razširjajo, ali spravlja io v sklad ie z obstoječin dejanskimi razmerami, je znana stvar. Statuirati sindikatno rdi v r-nost upravnega uradnika bi pomenilo, da je upravni uradnik doIi nistru odgovoren tudi zasebni stranki. To bi imelo za uradnika eventualno nevzdržljive posledice. Ako s uradnik drži samo zakona, ga k,:; na odgovor mimster. ker ni upo§*e-val naredbe. Ako se drž! naredbe, ga toži stranka pred sodnikom, ker ni odločal po zakonu. Ker je sodnik vezan le na zakon, bo upravni uradnik pred niim podlegel, ker se ne bo mogel sklicevati na  naredbo. Fn3
izmed teh dveh odgovornosti mora biti torej upravni uradnik vseka« kor oproščen, in sicer ali sindikat-ne napram stranki ali pa odgovorni sti napram ministru. Odgovornost] : pram ministru bi se ga moglo opr Stlti le na ta način, da se mu tavno zajamči neodvisnost in samostojnost kakor sodniku. V tem :i u pa bi bilo treba ustavo pre-- d i t i v tem smislu, da upravna a-ti ne vrši več kralj in odgo-ni ministri, ampak da jo vrše neodvisni in samostojni uradniki. Vladarjeve pravice bi se s tem morala torei bistveno omejiti, institucija ministrov pa bi postala odveč, ker bi zanje ne bilo pes'a. Ta razmotriva-nja nas dovedejo do zaključka, da bi bilo v ustavi določiti napram stran-I am rrimerno odgovornost državo kot take za pogreške uredništva v izvrševanju državne * b'asti. za uradni s: vo pa statuirati sekundarno odgovoru st napram državi, ako redno ali disciplinarno sodišče snozna uradnika krivim dotičnoga službenega pogreška.
z=z Protc-tnl *liod privatnih nameščencev proći p ki ča riu i. Na podla ji ^taresra avstrijskega, za Slovenijo in Dalmacijo veljavnega zakona o plača-i ini je bila v butlsjet za leto 1020 21 stavljena med dohodke tudi postavka >plačaxina<, ki bi se naj polurnla od zasebnih uradnikov v Sloveniji in Dalmaciji, do'"im so tecra davka izvzete vse • ■stale pokrajine. Popolnoma upravičeno je torej gibanje za-s^hnena uradi« t-va proti »plačarini«, ki '»i znašala okoli <>0% njihovih prejemkov. Društvo zasebnih uradnikov v Ljubljani je včeraj ob 8. zvečer sklica 'o v Mestni dom protestni shod. katerega se j« udeležilo nad 300 oseb. mod njimi znatno Število delodajalcev in zastopnikov trgovskih in obrtnih korporaeij. Pr^dsodnik Orehek je otvoril shod, krntko po-\ da rja jo«" važnost pro*es.*a in kriv;<*-nost davka. Poročevalec Mihove in ravnatelj P e h a n i sta kratko omenila Mstvenost davka in nfecra nedo^lelne posledice za gospodarstvo. K predlagani resoluciji se ie vnela iivahna de-'•ata Poslanec R e i s n e r je v stvarnem in lapidarnom trovoru pojasnil vzroke, kako je došlo do tega davka in navafal bistvo teua davka v bivfel monarhiji ki ie ta davek nobirnla tudi o<l javnih nameščencev, katerih plača je urese jala letnih 0100 K. Po^lanoe dr. K o r u n ie v bictvu pritrdil Izvajanjem prodgovornika, san^o kritiziral je vlado, ki je ta davek uvedla potom naredbe. Poslanec Bern o t ie govoril v strankarskem zmi-'u Poverjenik za socialno skrbstvo R i h n i k a r ie zagotovil zborovale©, da podpre njihove zahteve pri ministru njegovega resorta. Poslanec Brandtner se io v imenu
NSS izjavil proti davku. Sprejeta Je lila na to soglasno zadevna, zelo obsežna resolucija, ki zahteva ukinjenje plačarine.
= Ministrska sela. Beograd, 10. marca. Včeraj sc je vršila ministrska seia. na kateri se je razpravljalo o do-erajanjili z muslimani. Pogajanja se bodo danes prekinila ter se nadaljevala jutri.
= Tz naravnega odbora. Na danaft-
mi seji ustavnega odseka je bil sprejet <rl -n 6., kl crovorl o znčasni suspenziji državljanskih pravic in o svobodi ti* ska za vojno. 4 mohpizariio in u^tajo. sprejet je bil ludi čl^n 87. Oddelek VIII., ki govori o sodnijaki oblasti, je Ml soirla-no sprejet. V oddelku VII. pa je bil odklonjen prvi stavek člona 57., drugi stavki pa so odgođeni. Člen 58. je bil odklonjen člen 50, in T>0. pa sta bila RoroKta. Seji je bila končana ob 1«12. Prihodnja seja bo v so!>oto ob 10. dopoldne. Po s^?i ustavnega odseka so je vršila seja o£fega odbora, na kateri so jo razpravljalo o 'Manili ustavnega načrta, ki doslej še ni-o rešeni,
=r Klerikalci in z.VcdniČarji. JugO-slovenski in narodni klub losU v ustavnem odseku skupno nastopila za avtonomno ureditev n1^^ države. Namesto dr. Pavičiča pride v ustavni odbor dr. Surmin.
= Narodni klub In Radlćevcf. Beograd. 10. marca. Prcdvčeraišniim Io prišel v Beograd dr. £urmin. ki Jc prinesel Radijev memorandum in načrt ustave seliačke rcnublike. Ta zveza rred n.Todn'm klubom in Radićevci je povzročila nc :godno presenečenje v vladnih političnih krogih.
—, in komade, ki je bila v niih krasna legenda, popravljal in pisal in izpre-minjal tako, da 60 bili končno taki, kakršni so morali ostati v bodo-"e.
Popravljal Jih jo, omogočal njihovo rprizoritev. Leta in leta ie delal tako. popravljal vedno iraziteje in temeljiteje, vedno bolje in samostalneje a ob neprestani gledališki praksi je imel na odru neprenehoma kontrolo in priložnost, da igro prenareia in da izvršuje nove popravke in poboljšanja dan na dan.
Gledališki rokopis, po katerem se Je igralo, sprva majhen in neznaten, ker Je obsegal le golo fabulo. Je nara-fečal s prirafcčanjem epizodsklh prizorov, povečava! so Je za figure po sposobnostih igralcev, poveča val bo glede obsega po tem. kadar le Sekppir iztak-nil odličen igralski talent, ki bi mogel ono ali to sceno dobro zaigrati.,.
Seksplr Jo bil sam zase kratek. In v Igralcu je moral biti pravi razlog, v igralčevem Izrednem daru. ako je Šck-epir knksni svoji osebi dovolil na pozornici mnogo govoriti.
Gotovo so bile vse takozvane fcek-splreko drame vpriznrjane *e pr^d fieJtspirom. In bile so slabo, bedne kr-
pa rije. A mogoče, da ni bilo v njih vse slabo in bedno.
Predvsem ie bila njih vsebina lepa in tragična, in Bcksnlr je vse po vrsti popravljal, prenarejal. Dopolnjeval, a tudi pisal, ta?:o da je postajalo delo končno nekako povsem novo...
Tako ie bito « Himl^tom. A treba se je zavedati, da jc bil Seksplr. ko je začel to umetniško delo. drugačen, nego takrat, ko ga je dovrševal... Nikdar ee ni zgodil slučaj, da bi bil £ek-spir začel pisati dramo, ki bi ie ne poznal po lecondi sli no noveli ali naj-česče z odra, torei dramo, ki bi ji legendo moral izmisliti sam . . .<
>RazSir|eno Je mifcllenje. da se Sck-spirovo gledališče niti najmanje nt zanimalo za defcoraci|«\ da ni maralo dekoracij in da je Stalo iznad teh krp in cunf... Morda ie imel na svoji pozornici, v uvoiem teatru skromno, rolo skromne dekoraci> ... ker o vredno-ati dekoracij ne odločajo troski zanje, nego koncepcija, misel.«
In knjiga razlaga pogreške in nedoslednosti v Seksplrovih delih, vedno znovs popravljanih. a v Mctvii prevzetih. N. nr. po?av« d"bn v TTamVtu: Srkppfr je i»mn»rnl po:nro drha ki ga ie prevsol iz gledališke tradicije, za
lepoto a veroval ni v duhove. Zato je dal Hamletu do\o!j inteligence, pre'ri-sanosti in poguma, da brc/, pomoči duha razkrije zločinre. Vendnr jo osmi duh v >IIamletu< aktiven vsaj deloma. Gotovo pa je oil duh v prvotni redakciji — glavni činitrlj. med tem ko je v zadnji odločilen na-stop igralcev, ki zaigrajo pred kraljem umorstvo Gon-zage. In T.aertes, O "o'i a, Fortimbras in še druge osebe so ali temeljito ali le deloma prednica cene fiirure iz neznane prvotne igre. KosMmi so povcem indiferentni. Hamleta icrraio v romanskem stilu, v skandinavsko arhaičnem v baroknom, rokoko, renesančnem etilu ter v maniri italiianeki. francoski, nemški ln vsakršni. Pa poskušalo »Hamleta« prika70vati tudi fantastično. Toda >ITamletac no ne more prikazati v nl-kakem kostimu nili s kakršnlmlko?! dekoracijami ker Hnmleta ie možno predstavlja ti le s — čustvom. Na An-crlofkom pn io rtri^no prepričanje da fce nnVn Igralec ni i?rral povsem dobro »ITamlrt?*. Nihče pač ne obsega vsega Rnmleti.
Razen legende ie bila v Beksplrovi r!ob| znana dr^^a Thom-'sa K vda >Osvetn kn^Tn TTamWa< ali »rV»dna blazno«! kraljevi*« Bafo!rtnc, Irrp^in tragedija,    obogatena s prizori z du- I
bom. zaljubljeno fl'elro, nenavadno šaljivim Koramblsom« itd., in mogoče je, da je Bekspir leta 1587. celo igral v te| igii; a leti 1504. se je igrala zopet K vdova tragedija, toda že s Seks p i ro-vimi prvimi ponrevami. I.efi 1">93. pa igra:o v isfcm gledališču »Hamleta« žo s podpisom šekspirovim! Toda žo nadalje je Izpremlnjal avtor te de'o vodno znova: leta 1G03. izide drama celo prvič v tisku zopet nonolnjenft, leta IC01 že v drugem natisku zopet znatno preVlana, dokler ni dobila današnje obliko.
Kakšnega si je nr^d-tivljal ITnm-leta ft^k^pir? Debclnfn^ra in astmatičnega! Vendar se je ns'.rna je<lva opažala. To napako omenla v igri le Ham-l^tf>va mafi. ? ksi ir je dal junaku to potezo bnie zi to. ker je bil Bur-bage, soravnatelj gledališča, tudi astmatičen ter jo predstavljal Hamleta.
Tako prinaša ta knjiga 5e cel nia zanimivih opazovjinj o psiholoških in
rnnanili karakterističnih notezah Hamleta in ostalih oso!) ter obširne komentarje mopoloiov In Prizorov.Knfi?a strani 125 z ilustracijami stane le 30 K.
A. R.
2 stran
.SLOVENSKI NAROD*, dne \2. marca I92i.
:3 ftcv.
= Arnavtl za Jugoslavijo. V Beograd je došla delegacija arnavtskih plemen, ki bo prosila našo državo, naj bi delovala na to, da se Albanija priključi naši državi. Te dni bo prosila z« avdl-jenco pri ministrskem predsedniku Palicu. ,
= Jugoslovenski pedstavnik pri boljševikih. Iz Moskve Javljajo: Jugo-alovenski predstavitclj pri vladi sov-Jetov Ilija Miklic je padel v nemilost zaradi nerednosti v denarnem poslovanju. Na njegovo mesto je bil imenovan neki hrvatski trgovski pomočnik iz Zagreba.
= Zakaj le zaprta romunsko-mad-iarska meja? Beograd. 10. marca. Tukajšnji romunski poslanik izjavlja, da je meja med Romunijo in Madžarsko zaprta vsled pogreške romunskih obmejnih straž. Poslanik je zahteval v Bukarešti strogo kazen za krivce.
= Mednarodna železniška konferenca. Beograd, 10. marca. Koncem tega meseca se bo vršila v Rimu mednarodna železniška konferenca, katere se bo udeležila tudi naša država.
= Prehranjevalna katastrofa v ftusiji. Petrograiska »Pravda* poroča.
da je prehrajnevalna komisija izročila sovjetski vladi poročilo o prehranjevalnih razmerah, ki so naravnost katastrofalne. Dovoz žita je popolnoma izključen, ker nimajo železnice nobenega premoga. Vlaki stojijo na odprtih progah. Delovni in obrambni sovjet je imenoval posebno komisijo, kateri načelu-ie Ljenin, ki mora storiti vse. da ne pride do končne katastrofe.
= Boljševik! zahtevajo odhod japonskih čet. Iz Tokiia poročajo, da ie sovjetska vlada v Moskvi poslala japonskemu zastopniku v Sibiriji noto. v kateri zahteva takojšen odhod japonskih čet. Japonska vlada je to zahtevo zavrnila z motivacijo, da morajo japonske čete čuvati mir ob me i. Bol;še\i-ške čete so nameravale prekoračiti reko Mufliio. Će se to zgodi, bodo boljševik! naleteli na japonske čete.
ss Inozemcl v sovjetski Rusiji. Sovjetska vlada je izdala naredbo, po kateri dobijo 7ivež samo oni inozemci, ki so v si izbi sovjetske vlade, ali pa so oriši« z dovoljenjem sov'etske vlade v Rusijo, da si služijo kruh s samostoj-n m de'om.
Telefonska In brzolaona poročilu.
IZ USTAVNEGA ODSEKA.
—d Beograd, 10. marca. Na snočnji seii odbora za tretji oddelek ustave (Člani: dr. Marinko vič. De-metroviČ, Ninčič, Avramovič in Di-vac) se je rešilo socijnlnogospodar-sko vprašanje, ki obsega: svobodo dela, zaščito delavske moči, ženo-delavko, državno skrb za posebno »ščito mater in malo deco, varstvo zdravja vseh državljanov, zaščito zakona, državno materijalno pripo-moč narodnemu zadružništvu itd. Poseben člen govori o privatni lastnini, ki je zajamčena, ki se pa v primerih javnega interesa sme ekspro-priirati proti pravični odškodnini. Končno se ustanovi za bodoča reševanja takih vprašanj veliki gospodarski svet
SPORAZUM MED STRANKAMI GLEDE SOCIJALNO-GOSPODAR-SKIH ODREDB.
—d Beograd, 10. marca. Snoči se je med radikalci, demokrati, soef-cijalisti in zemljoradniki dosegel sporazum, da se socilalnogospndar-ske uredbe sprejmejo v ustavo. Vlada je te odredbe sprejela in s tem omogočila še močnejše sodelovanje socijalistov in zemljeradnikov pri sklepanju ustave.
POPIS PREBIVALSTVA V EVAKUIRANIH KRAJIH
d Beograd, 10. marca. Oddelek za državno statistiko pripravlja ves materiial za popis prebivalstva
V krajih, ki so jih izpraznili Italijani. Ako se bo evakuacija definitivno izvedla do 1. maja. se bo popis izvršil najbrže izvršil okoli 15. maja.
JUGOSLOVENSKA POLITICNO-TOGOVSKO - VOJAŠKA ZVEZA S FRANCIJO?
— Trst, 10. marca. Italijanski Usti poročajo iz Pariza, da ee mudi tam dr. Vesnić z nalogo, da se doseže politično - trgovsko - vojaška zveza med Jugoslavijo in Francijo. Politični krogi trde, da je odvisna ta zveza od razpoloženja Jugoslavije napram Romunski in Poljski glede na boljševižko nevarnost Jugoslavija pa ne kaže nobene volje za zveze z Romunsko in Poljsko
V stiku proti Rusiji.
MADŽARSKI MINISTER O PE-ČUHU IN BARANJI
—d Budimpešta, 10. marca. Pri razpravi v narodni skupščini o varstvu državnega in družabnega reda je poslanec grof Albert Apponvi govoril za predlog. Razprava se le nato prekinila. Zunanji minister dr. Gratz je v odgovoru na interpelacijo glede razmer v Baranji, ki je zasedena po Jugoslove-nih. Izjavil da se tamkaj položaj od 4. februarja, ko je minister govoril o tem vprašanju, ni znatno Izpremenil. Normalna uprava mesta Pečuha je ukinjena. Nekaj dvomljivih eksistenc se smatra za vod e. In s*cer s podnoro organov jugosloverske drŽave. Minister ne more verjeti, da srbska vlada, ako bi ie hotela, ne bi mogla napraviti konec tem razmeram. Minister prosi, naj bi se ne nasedlo govoricam, ki hočeio vedeti o aneksiji baraniskega ozemlia. Minister konča, da so ne toliko svetovna vojna, temveč sedanie nevzdržliive razmere vzrok, da se mirni odnošajl med Madžarsko fn Jugoslavllo ne mo-relo razvifati. kak^r bi se želelo. Tnter-pelant in zbornica so vzeli odgovor ministra na znanje.
KREDIT ZA VOT*C;TVO NA ČEŠKEM.
—d Praga, 10. marca. Brnske »Lldove Novine« poročajo, da bo vlada z ozirom na mednarodni nolo-žai še ta teden zahtevala kredit približno pol milijarde kron za opremo
moštva.
AVSTRIJA IN ČEŠKOSLOVAŠKA.
—d Dunaj, 10. marca. V zveznem ministrstvu za zunanje zadeve se je danes izvršila izmenjava ratifikacijskih listin pogodbe mod Avstrijo in Češkoslovaško glede državljanstva in varstva manjšin, ki je bila sklenjena dne 7. Junija 1920.
REPRESALIJE ZA NEMClIO,
—d London, 9. marca. Voditelji zavezniških delegacij so se danes popoldne sestali in so ureJili različne posameznosti uporabe sankcij za Nemčijo po nasvetu veščikt^'. sklenili so, da bodo sankale veljavne do tedaj, ko bo po zavezaJkin povolino rešeno vprašanje reoaracii. razorožitve in vojnih zločinu*. Konferenca je naročila višjemu komisarju zaveznikov v Porenju, naj nova bi zastopnika Italije, da se udeleži razprav glede gospodarskih vprašanj, ki izvirajo iz sankcij.
—d London, °. marca. Orof Sforza le svojo vlado brzojavno naprosil, da se porenski komisiji pridell tudi italijanski zastopnik.
POLOŽAJ V NEMČIJI. —d Berolin. 10. marca. V potsdamu so včeraj pričakovali prihod nemške delegacije iz Ixmdona. Bila je sprejeta z navdušenjem in množica več tisoč oseb je zapela >Deutsohland iiber Alle8<. Nemška vlada izda o posvetovanjih na londonski konferenci belo knjigo. Iz okupiranih krajev dobiva vlada neprestano brzojavke, ki pričajo, da je ves nemški narod na nogah za svojo stvar. Politični krogi razglašajo, da se udeleži Nemčija novih poca-janj eamo, ako bo povabljena. Pogajanj jo pričakovati v kratkem, ker sodi, da se zavozniki kmalu oreoričajo o neuspešnosti svojih sedanjih odrodb. >Vorwarts< pravi, da so te odredbe udarec v vodo. V Dtlsseldorfu so sprejeli čete povsem indiferentno, v Duis-burgu so se držali jezno, ali nobenega incidenta ni bilo. Dela se v ob^h krajih. Poslanci vseh strank iz okupiranih krajev- izvzemši komuniste, so izdali cklic na prebivalstvo, v katerem po-vdarjajo. da je namen zaveznikov, uničiti Nemčijo. aH tega ne bodo dosegli, ker je nemški narod zdrav in hode živeti. Francosko časopisje je deloma zadovoljno z odredbami, deloma ne. Nv cijonalisti se boje celo nove nemške ofenzive.
DR. SIMONSOVO POROČILO.
— d Berlin, 10. marca. Danes dopoldne Je bila pod predsedstvom državnega predsednika seja kabineta, na kateri je minister za zuname posle podal poročilo o londonskih pogajanjih. Na temeUu tega •poročila In podrobnih razlag je kabinet soglasno odobril delovanj ministra, in izjavil, da se z njegovim postona-nem v Londonu popolnoma strlnla. Državni predsednik mu je Izrazil zahvalo za požrtvovalno delo ministra in delegacije.
ZA NEMČIJO. P—d Berolin, 10. marca. »Achrohr Abendblattc poroča iz Bazla: Vodi'ni trgovinski krogi v Švici. Holandiji, Švedski in Norveški nameravajo prositi evofe vlade, da bi pri zvezi narodov posredovale, da bi zavezniki omilili gospodarske represalije za Nemčijo.
AVSTRIJSKE SIMPATIJE ZA NEMČIJO.
— d Dunaj, 10. marca. (Narodni svet) Začetkom seje Je predsednik dr. Weiskirchner podal izjavo, katedro so poslanci stoje poslušali. Olede na neuspeh londonske konference smatra za neizmerno nesrečo ne samo za Nemčllo, marveč za ves svet, da v Londonu niso nripoznali dobre volje nemškega naroda in da niso Še premagani predsodki In nezaupanje. Ententne čete so zasedle le več nemških tal; nemška mesta, ki so kot žarišča snujočega dela za vso Srednjo Evropo največje važnosti, morajo Jamčiti za nasilno politiko, ki na najglobljo žalost pravih prijateljev miru odpostavlja praznik velike sprave narodov zopet v nedosledno dallavo. Naš zvezni kancelar in naša ministra za finance In prehrano so sedaj na potu v London. Sledili so povabilu angleške vlade, kf Jim hoče dati priložnost, da obrazlože ustno naš položaj in da se posvetujejo z njimi glede olafSanfa naš> be^e. M! no bi bili vredni simpatij bivših so*
vražnikov in njih spoštovanja, ako bi zahvalo za nam namenjeno pomoč Udarniško molčali. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Z bratskim sočutjem za naie nesrečne brate spajamo nado, da se bo vendar našla* pot za sporazum med Nemčjio in entento, Avstrija, ki ie v vojni največ trpela, je prirodni zagovornik miru. ki bo varna last narodov šele tedaj, ki bo pravica veljala več kakor sila. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Navezani na prijateljstvo vseh narodov, gojimo iskreno željo, da jim kmalu zabije solnce tega dne. (Živahno in splošno odobravanje in ploskanje.)
AVSTRIJSKI KANCELAR ODPOTOVAL V LONDON. —d Dunaj, 10. marca. Davi ob 7.30 so odpotovali zvezni kancelar dr. Mavr in zvezna n mistra dr. Grimrn in Grunberger v London.
PRISKA VLADNA kltlZA. —d Berolin, 10. marca Prusko državno mini-trsL\o je podalo demisijo Obenem se je izrazil da bo tekoee j o-sle ln sta tu demissionif vodil toliko časa, dokler se ne sestavi novo ministrstvo.
PRLD KONCEM BOLJ>EVlSKEGA
GOSPODSTVA?
— d Lo» Jon, 10. marcu. Iz Re-vala se jav . da so tri četrtine Pe-trograda v rokah revo!'iclronarcev. Kakor poročajo iz Melsingforsa, Ima Trockij svoj glavni stan v petro-pavlovskl trdnjavi. Napad na to trdnjavo po upornikih fe bil odbit.
— d Moskva, 10. marca. Ljenin je imel dne 8. marca govor o notranjem p >! >\ j;i Rusije in je dejal med dragim tflede revolucije v Kron-stadtu, da bo od Francife s pomočjo socialnih revoluclonarcev povzročena revolucija zatrta prihodnje dni.
d— Berolin 10. mrrca. >Achtuhr Abendblattf javlja iz Baz'*: >Times< prinašalo brezžično brzojavko iz Kron-stadta, po kateri se je baje ruska mor-narica v Vzhodnem nwju stavila na rszpobgo noro^estavljeni socialistični vladi.
ANARHIJA V RUSIJI. —d Stoci holnu 9. marca. Po no-sffdnjih poročilih o položafu na Ruskem so bi'i upori v Moskvi zatrti po izredno strogih odredbah rdečih. Vlada v Moskvi se smatra za dovolj močno, da odpošlje del svoj;h čet v Potrograd. V Petrogradu se bale širijo stavke. Zor>er povelje sovjetov koraka množica po ulicah in zahteva, naj se izpust-* aretirani oporniki. Kronstadt je odbti napad boljšsvišklh čet.
POGAJANJA V RIGI.
—d Berlin, 10. marca. Pogajanja v RItI so se bistveno poostrila, ker hoče sovjetska vlada, da se gn-bernije Vitebsk, Smolensk in Mohl-lev prisodijo sovjetski Rusiji, ne pa Beli Rusiji. To pa bi nasprotovalo preliminarnemu miru. Vi vsebuje določbo, da morajo med Poljsko in sovjetsko Rusijo biti neposred^ meje.
ARETACIJE ZARADI ATENTATA.
— d Madrid, 10. marca. Kakor poročajo listi, so zaradi napada na ministrskega predsednika Data aretirali nad 50 ljudi, med njimi več sin-dikalistlčnih socialistov. Aristokratski klub je za zasledbo povzročitelja napada določil nagrado 500.000 pezet
TURŠK! NACIJONALISTI ZASEDLI BATUM. —d Pariz, 9. marca. Po poročilih iz Carigrada so turški   nacij malisti v ponedeljek zasedli Bacum.
Hcodrešena domovina.
— Na učiteljišču v Tolminu se je vrSila matura, h kateri se je bilo priglasilo, krog .30 kandidatov in kandida-tinj. Sedem jih je padlo, sedem lih ima ponavijalni izpit, drugi so prestali izpite.
— Pevsko hi glasbeno društvo v Goric! priredi 18. t. m. koncert, pri katerem nastopita tudi Srečko Kumar in Avrelija Srmcinova z izbranim vspore-dom. Dne 6. aprila bo drujji koncert.
— V Postojno prilia aio razne Špe-dlcljske tvrdke, prispelo je mnogo železničarjev kakor tudi novera vojaštva. 27. pr. m. so bili nnstonili fašisti, skozi mesto se je pomikal cel sprevod, pometali so par slovenskih napisov In obljubili, da pomečeio tako tudi drusre, ako se takoi ne nadomeste z italijanskimi. FaSistovskl ukaz se ni izvršil, marveč so bili odstranjeni napisi postavljeni zopet na svoje mesto in Po-stojnčani hočejo, da ilh fašisti puste na miru. V Postoj ni nimrvio nič opravitL Tu so slovenska in ne Itnlilanska tla.
— Vojaške sodnlle nehajo poslovati. Italijanski ministrski svet je sklenil, da se ustavi poslovanje voiasTdh sodnij v novih provincah in se vse ie nereSene zadeve od^toofjo civilni aod-niii. Jujfoalovenl so hudo trneli pod voiaSkJmi sodniiami. ki niso Imeli za nflhove pravične hrambe nhVakesra cut-stva. marveč le bil n^men samo leden: v kolikor mogoče obilni meri dati Ju-*n«!nvenom ohčnHtl ffafTansko vrda-5ko moč. V večno samoto ffaHfanaM fti«t?ei le crrnrnn« ve*'"1"' obsnHrh. izrečenih * »trani vojaških sodnij nad Jufosloveni. •
t Dr. luan Oražeu.
Banalno je, a edino resnično: kakor strela z jasnega, nas je zadela vest, da je danes ponoči izdihnil dr. Ivan O r a ž e n. Snoči okoli 11, se je vrnil z uradne poti v Maribor domov, šel leC. a danes zjutraj so ga našli mrtvega. Zadela gd je kap.
Z njim smo iz^i bili enesra Izmed najsimpatičnejših rojakov, moža najširša popularnosti, plemenitega, srčno blagega in uprav žensko nežnega clovoka, odličnega, splošno velepri-Uubijenega zdravnika in ene^a naj-navdušenejših Jugoslovenov. Teles-* no krasna pojava s kipno, slikovito glavo ic bil videti orjaškega zdr. Ln sile. Toda odkar je izgubil svojo oboževano soprogo, je bil kakor pod« žagan hrast. V neumornem delu za svoj narod in Sokolstvo je Iskal utehe z nervozno strastnostjo, a utehe ni našel. Kadar je bil zvečer sam, so se začele njegove brezkončne uro obupa, in navidezno trdi mož je jokal kakor otrok. Od rojstva je bil nesrečen in nesreča tra je preganjala prav cio smrti. Zgodaj mu je umrla mati, potem je skrbela zanj z idealno ljubeznijo njegova teta; ko je urnria se ta, se je oklepal svoje žene ter je ostal končno sam na svetu, brez sorodnika. »Sam! Sam!« je tožil vedno in piav to čustvo osamljenosti ga je morilo do neznosnosti. Rojen je bil v Kostanjevici 8. februarja 1869. dovršil gimnazijske študije v Novem mestu, se posvetil medicini, ki jo je študiral na Dunaju ter je promoviral za doktorja medicine na praškem vseučilišču. 2e na Dunaju je bil v letih \&M in nadalje energičen in goreč siritel j jutfoslovenske vzajemnosti; že v akademski dobi je vzdrževal prisrčno prijateljske stike s srbskim akad. drr.Štvom »Zoro« ter je vstraj-no posečal vse akad. srbske prireditve. Pokojnik je bil prvi slovenski akademik, ki je vedno z živo besedo naglasa! edinstvo Juposlovenov ter je to svoje prepričanje širil med tovariši. Imel je zato med Srbi prijateljev, ki so mu ostali zvesti do smrtl. Tudi v praktičnem življenju je ostai dejanski priiatelj. zagovornik in če-stilec Srbstva. Tekom prvih balkanskih vojn je prvi pohitel v Srbijo, da stavi bratski srbski vojski brezplačno na razpolago svojo zdravniško pomoč. Tako je v Beogradu. Nišu in po drugih srbskih mestih sklenil celo vrsto novih prijateljstev z najodlič-nejšimi srbskimi častniki, zdravniki in politiki, ki so ga posečall v Ljubljani. Ti poseti so bili za pokojnika najsrečnejši dnevi. Med svet. vojno
je bil med »p. v.c ter moral dol^o služiti brez uniforme in v podrejeni službi, vedno zasledovan in zaničevan. Toda vojaštvo jja je ljubilo in spoštovalo zaradi nje^ove^a nad vse skrbnega, objektivnega in ljubeznivega postopanja ter zaradi njegove nad vse spretne zdravniške metode. Kot demokrat po čustvu in misli si je znal pridobiti vsa srca ln najširše zaupanje. Sele nekaj let pozneje jo postal šei oddelka vojaške bolnice, ki je bila v vsakem oziru najvzor-nejša.
Ko pa je doživel triumf Srbstva
in končno ujedinjeno Jugoslavijo, je bil pr\ič globoko srečen: izpolnil se mu je njegov mladeniški ideal. Takoj Je ponudil vse svoje sile ln vse svoje znanje mladi državi, ln vlada ga je znala ceniti. Imenovan je bil za zdravstvenega referenta pri d ž. vladi, postal je po zdrav, svetniku dr. Zupancu načelnik zdravstvenega oddelka ln končno šef zdravstvenega odseka. Premagati je Imel mnogo velikih težkoč, a premagoval jih je z neumornostjo in vztrajnostjo, ki ostane vzglcdna vsem njegovim naslednikom.
Odlikovan že med balkansko vojno, je prejel pred kratkim novo visoko odlikovanje kralja Petra.
Kaj je bi pokojni Sokolstvu kot »Zvezni« starosta ln v zadnji dobi kot starosta »Saveza Jugoslovanskega Sokolsrva«, vedo ceniti bratje Sokoli in sestre Sokoliće, ln prepuščamo besedo v tem oziru poklicanemu peresu. Konstatiramo le, da je bil najčastnejši dan bratu Sokolu Ivanu Oražnu pač tisti, ko je lani 2A Junija poleg regenta Aleksandra stoječ na telovadišču motril naSo slovensko armado, ko je defilirala mimo našega vladarja. To so bili zapj hipi najvišje sreče in najlepšega ponosa!
Kot zaupnik vsega slovenskega zdravništva je užival ugled ln simpatije, kakršnih nI bil deležen še nihče. Težko mu bo najti naslednika. Težko pa najde tudi Sokolski »Savez« moža, dr. Orainove vseobčo popularnosti.
Za ljubljansko občino Je deloval kot občinski svetovalec v letih 1906 do 1910 ter Je na magistratu ostavil spomin moža načel jeklenih ln značaja neomajnega.
»Umrl Je mož, kje tak Je Se med nami?« — vzdihajo danes zdravniki in Sokoli. In mi vzdihamo ž njimi I
Dneune uesfi.
V Lftibi/ani,
— Odločno protestiramo! Danes razglašajo, da se hočejo poostriti potovalni predpisi za inozemstvo. Mi sami smo ponovno zahtevali, da se pazi v vse drugačni meri na sumljive ljudi, ki potujejo Iz naše države In nazaj, kakor se je godilo. Ali to, kar se nam sedaj obeta, je proti zdravi pameti. Za vsak vizum bi se bilo obrniti v Beograd na ministrstvo za zunanje stvari. Ljudje božji, ali veste, kaj to pomeni. Promet je velikanski ln kje bi moglo ministrstvo pri svoji uredbi zmagati velikansko delo. ki bi naraslo s pasaži iz cele države. Kdor ima opravka z ministrstvi, pa si ne more, kakor veriž-niki, najemati nepopisno dragih »in-tervenifentov«, kakor znano čaka in gleda, kdaj dobi odgovor. Mi Preča-nl bomo potem sploh obsojeni, da smo prikovani na svojo zemljo kakor kmet pod fevdalizmom. V poštev pride čas, denar in zmagljivost ogromnega dela. Sedaj si pa mislite, da treba nujno potovati zaradi bolezni, smrti, kupčije. Ali naj celo naše gospodarsko Življenje zastane zaradi nepremišljenega in neizvedljivega ukrepa. Nadzorstvo Je potrebno. aH urediti je to tako, da ne bomo hermetlično blokirani od celega sveta. So še vendar tudi pošteni ljudje, ki moralo Iz države. AH smo ml rnor^a v AlbanMI? Zahtevamo v Imenu našega prometa, trgovine In zdrave nameti, da se vlada ln vsi poklicani faktorji takoj postavijo prof! nesprejemljivemu fermanu. ki se pripravlja. Est modus In rebus.
— Iz višjega Šolskega sveta. VISli šolski nadzornik dr. PoHanec Je dobil Iz zdravstvenih ozlrov večmesečni dopust. V njegovem uradu ga nadome-stufe prof. liuhijanske reMke prof. Tavčar, kateremu ie prlde'ien prof. Vacaz Iz Maribora. Nadzom'ške po«dc bo opravilni v ča«u dr. Poliančeve odsotnosti predsednik vlš. šolskega sveta dr. Stank^ Pevk.
— »Obzor« In Slnv^H. KaW
smo 7e onetovano zabeležil! j© zagrebški »Obzor« že delj r**sa skrajno nerazooložen pro+f SlovTir^m^ Uporablja vsako priliko, da dobi v
11. marca 1921.
roke Iglico in da ž njo piči Slovence. Tudi Stritarjevo 85 letnico Je porabil v to. da bi takole od strani švrknil po Slovencih. Pravi, da Slovenci za Stritarja ničesar ne store z edino Izjemo g. Senekoviča, ki je nabral zanj par tisočakov, o katerem pa previdno zamolči, da kot direktor prehrane redno pošilja sivolasemu pesniku živila, ter piše na to dobesedno: »Sicer tekmujejo Slovenci, kdor bi se bolj postavil s svojim Jugosloven-stvom, kadar pa je treba reSitl življenje enemu izmed največjih slovenskih torej tudi Jugoslovenskih sinov, ki je za to idejo delal tako, kakor njegovi prvi sorojaki, — pa morejo zanj nabrati samo nekaj tisoč kron. Zato bi bilo dobro, da se tudi ml v Hrvatski potrudimo zato, da se pomaga sivolasemu pesniku ln da se za vsako ceno omogoči, da se vrne na svojo grudo in da na tej svobodni grudi brez skrbi v miru ln v časti preživi poslednje trenutke svojega življenja.« — EJ, ta bratska skrb in ljubezen, srce se nam kar širi. ko zremo v duhu, kako polagajo na žrtvenik za trpečega pesnika-Slovenca težke tisočake »Obzorovi« »horvac-ki domorodci«. Toda hvala za njol Imamo rajši svojo slovensko siromaštvo, ki bo od svoje revščine še ipak še lahko kakšno drobtinico žrtvovalo za trpečega pesnika, kaKor pa kupe zlata, ki bi ga s prezirom nam vrgli pod noge —ne hrvatski rodoljubi, ki so z nami vred siromaki —, marveč tisti najnovejši »horvack! domorodci«, čijih zibelka ie tekla v Palestini ali kje dnigodi.
— Nova naredba za potovan!e v Inozemstva Iz Beograda poročajo, da je notranje ministrstvo izdalo naredbo, da mora imeti od sedaj naprej potni list za inozemstvo tudi vizum konzularnega oddelka pri ministrstvu za zunanje zadeve. Ta oddelek bo vodil splošni register in kontrolo vseh izdanih potnih listov za inozemstvo.
— Revlzlla mariborskega mestnega knjigovodstva. Na predlog novega vladnega komisarja je deželna vlada odposlala računskega svetnika
Llndtnerja v Maribor, da revidira iosedanje mestno knjigovodstvo.
— K napadu na dekana Lhnpla.
Prejeli smo in priobčujemo to-Ie pi-enio: »Slovenec« je dne 23. m. m. pisal: »Dekan Limpl v Kapli ob Dravi na Koroškem tudi po ponesrečenem plebiscitu ni hotel pustiti svojih vernikov ter hotel požrtvovalno ostati pri obupanih Slovencih. Nem-čurji so se trudili na vse načine, da bi mu onemogočili in pristudili bivanje v župniji — a zaman.« Temu nasproti smo izvedeli od zanesljive strani, da je dekan Limpal. ki ie pač predobro poznal satansko zagrizenost nemčurjev v svoji župniji in veliko nevarnost, v kateri se je nahajal med njimi, pribežal takoj po plebiscitu na Kranjsko ter je prosil v Ljubljani, da bi mu dali stanovanje v kakšni prazni kaplaniji kjerkoli v ljubljanski škofiii, pa ni bilo na razpolago za katoliškega duhovnika-begunca nobenega stanovanja v nobeni cerkveni hiši obširne IjubHan-ske Škofije. Nato se ie dekan Limpl napotil v Maribor h knezoškofu dr. Napotniku z isto prošnjo. A rudi tu je zaman iskal usmilienja in pomoči. Užalien se je nato vrnil nazaj v svojo Župnijo na Koroško ter sklenil ondl ostati do skrajnosti. Očivid-no je torej mož slutil, kaj ga čaka na Koroškem, zato je iskal strehe v Sloveniji, a je ni našel...«
— Iz Kresnic nam pišefo: Z ozi-Tom na uvodni članek v »Slov. Narodu« štev. 47 prosimo, da blagovolite vzeti na znanje, da ob priliki, ki i o imenuje g. dr. Ivan Tavčar v gori imenovanem članku. nI odhajali kresniški fantje k vojakom, pač ua fantje iz kamniškega okraja, onkraj Save, saj se kolodvora v Kresnicah poslužujeta tudi Moravska in Peška dolina. Kresniških fantov je šlo k vojakom samo pet, in ti so šil v Celje, ne v Ljubljano. Sli so dne 12. febr. t. 1. z vlakom ob 12.28 v smeri proti Celju popolnoma mirno In tiho. Resnici na ljubo bodi povedano, da naši fantje niso klerikalni podrepniki, pač pa vrli naprednjak!. Dokaz temu Je, da naš Župnik z vso svojo nestrpno In nravno-versko vzeojo ne more spraviti skupaj v vsi občini 10 Orlov, dasi se za to trudi že 16 let. Prosimo, da izvolite popraviti to v Vašom listu, da ne bodo fantle Iz Kresnic veljali za nazadnjake, kar v resnici niso. V obče pa ima g. dr. Tavčar popolnoma prav v svojem članku, lepše nI mogel oslikati te vrste ljudi, kakor je to storil, to ve danes vsak še tako zabit kmetic v naši občini.
— Avstrijski znaki na mariborski sodniji se odstranijo takoj, ko bo konča zasedanje porote. Pruska slika v porotni dvorani se nadome ti s pristno jugoslovensko. Mesto avstrijskega orla pa pride beli orel ujedinjene naše kraljevine.
— Pozor, rezervni Častniki 1 Ministrstvo za vojno in mornarico Je odredilo: 1. Vsi rezervni častniki, ki do sedaj še niso predložili podatkov o svojih osebnih in službenih odno-šajih na podlagi prejšnjih naredb, morajo takoj ali najdalje do konca aprila izročiti zgoraj zahtevane osebne in službene podatke svoji pukovni okrožni komandi, pod katero spadajo po svojem rojstnem kraju. 2. Ako rezervni častniki Izpremene kraj svojega stanovanja, morajo o tem takoj obvestiti okrožno komando, ki bo o tem obvestila komando, pod katero dotičnik spada. Ako tega ne bodo storili, bodo pozvani na odgovor.
— Za potnike v Poljsko. Tukalš-
nje poljsko poslaništvo je sporočilo, da je prejelo od svojega ministrstva za zunanje stvari naredbo, da si mora vsak državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovei ev, ki potuje na Poljsko, predhodno preskrbeti poljski vizum pri poljskem poslaništvu v Beogradu ali pri poljskem generalnem konzulatu v Zagrebu. V nasprotnem slučaju Jim vstop v poljsko republiko ne bo dovoljen.
— Promocija. Dne 3. marca 1.1. je bil naš vrli rojak Ivan Kalčić iz Malega Brguda pri Kastvu na češki univerzi v Pragi promoviran za doktorja medicine. Doktor Kalčtč je ab-solviral gimnazijo v Pazinu. V vojni je deloval kot medicinec dobrovo-Ijec v narodni vojski in se odlikoval posebno pri umiku skozi Albanijo, kier je kljub nadčloveškemu trpljenju nepretrgoma opravljal sanitetsko službo med junaškimi brati Srbi. Pred enim letom se je vrnil v Prago, da dokonča študije.
— Prfhodnla seja mariborskega mestnega sosveta se vrši v torek dne 15. t. m. Na sejo pride tudi poročilo o mestnem proračunu, za katerega je treba 4 milijone novih dohodkov.
— Rovte nad   Logatcem In Trije
Kralji. Zdaj, ko so jo morali Itali ani odkuriti urnih krač iz Logatca in okolice, je postala za naš> iz'etnike-turiste prosta tura Logatec-Rovte-Vrh (Trije Kralj); pnt je markirana *ori z dveh strani. Razgled z Vrha ie na vse strani nad vse krasen in vabljiv. Za U ubijao- *
ske izletnike je naj prikladne jša pot: I z
Ljubljane do Vrhnike t vlakom, potem pa peš na Podlipo in od tam na Vrh.
— Vojaški ubežniki. Bauman Rudolf, redov 69. pešpolka iz Zabu-
kovja. Radič Jožef, redov iz Sevnice je bil aretiran, a je zopet iz voj. zaporov v Celju pobegnil. Požun Janez, v Zabukovje pristojen, voj. obveznik in Vodene Franc iz Blanc.
— L bežni kaznjenec.. Iz mo.'ke kaznilnice v Mariboru je pobegnil na štiri leta zaradi tatvine obsojeni kaznjenee Friderik Godec, rodom iz ljutomerske okolice.
— Promocija na naši univerzi. V
soboto, dne 12. marca 1921 ob 12. bo nromoviral za doktorja prava Ciril Kraševec, odvetniški kandidat v Mariboru.
— Konec klerikalnega pnspodar-tva v mariborski Mestni hranilnici. V
četrtek 10. t. m. po zapustili klerikalci Mestno hranilnico v Mariboru. Gerent-stvo je prevzel zopet dr. Irgolie. Pri predaji je bil navzoč tudi okrajni glavar dr. LainSič.
— (Vvoritev brrojavne«ra p~omrta z Krko. Otvoril se je do dal ine naredbe brzojavni promet z Reko (Fiume) via Italia. pristojbina kakor ra Italijo, t j. 18 cent od besedo.
— Za železniško zvezo l ju tom er-Murska Sobota. Železniškemu ministrstvu so došle številne prošnje prekmurskih občin, da bi se č"im najpre. e pričelo z zgradbo železniške proge Ljuto-mer-Mur^ka Sobota.
— Prepovedan Ust. Ministrstvo za notranje stvari ie odredilo, da se prepove v naši državi razširianle lista »Jugoslavenski Svet«, ki izhaja v Nevv Yorku, ker prinaša neresnične vesti o naši državi.
— Preureditev selske službe v Selci nad Škof jo Loko. S L marcem 1921 se preuredi pri poštnem uradu Selca nad ?kofjo Loko dostavljanje poštnih pošiljk po selškem pismonoši tako, da bosta prejemala krala Bukovica in Sevlje pošto vsak dan ra-zun nedelje.
— Farmacevtom olajšano vojaško službovanje. Ministrstvo za vojno in mornarico je odredilo, da imajo dijaki farmacevti, ki služijo v raznih vrstah orožja, pravico do skrajšane vojaške službe 12 mesecev, ako polože izpit za rezervnega podporuč-nika. Ako služijo pri bolniških četah v kadru, morajo služiti 14 mesecev, po odsluženem roku pa napredujejo v čin rezervnih lekarniških podpo-ručnikov.
— Pomladansko de'o na polju se ie ta teden pričelo v ljubljanski okolici in po Dolenjskem, kjer kmetje že orjejo. Delo po vinogradih se je pričelo že pretekli mesec.
— Koze v Ljubljani. Doslej je bilo v Ljubljani, posebno ▼ Zeleni jami, ugotovljenih šest slučajev navadnih koz. Prvi slučaj se je pojavil dne 22. februarja t L pri ielezničartu Antonu Kuko viču.
— »Crna roka« v Skofji Loki. Pred dnevi okoli polnoči je priSel na dom trgovca Antona Savnika v skofji Loki bled, visok človek in je služkinji izročil pismo: >Če hočete VI ln Vaša iena učakat dne, izročite po tej osebi 2000 dinarjev.« Ker Je bil trgovec Šavnik odsoten, so ga o pismu takoj obvestili. Orožnikom ie bila stvar naznanjena, toda mož >črne roke< jo je pravočasno popihal...
— Drž. posredovalnica za delo. Delo iščejo: pisarn, moči, kovinarji, tapetniki, sedlarji, peki. mlinarji, mesarji, mizarji, kolarji, natakarji, natakarice, hotel, sobarice, zidarji, sTikarii, pleskarji, trgov, sotntdniki, sotrndnice, služkinje, kuharice. šhnTe, vaiencl. va-lenke Itd. — V delo se sprejmeta: ope-karil. ključavnica ril, mizarii. vlnfčarff, sedlarji, kroiači, Uvflio, zidani, hlapel, dekle za polie in živino, usnjarji, mo-dtstfofe, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Pnffnrff.
Repertoir Narodnera gledališča Lfnbllani.
Drama; freda 9. marca: Bajka o volku. Tted B. Četrtek. 10. marca, Golgata, izven, po
znižanih eenah. Petek  11. marca, Razvalina živlfenja,
red D.
Sobota, 12. marca. Baika e volku, r^d C. Nedelja 13. marca, Razvalina iivjjenja, izven.
Ponedeljek. 14. marca. Bajka o volku, rod E.
Opera:
Sreda. 9. marca: Mlgnon. Red D. Četrtek. 10. marca: Od bajke do bajka,
red A.
Petek, 11. marca: Mlgnon, red B. Sobota, 12. marca: Thais. red E. Nedelja, 13. marca: Mignon, rod A. Ponedeljek. 14. marca* zaprto.
— Javno predavanje. O Bacha hi
niegovem pasijonu predava g. unlv. prof. dr. Josip M a n t u a n i jutri, v soboto, 12. t. m. oh pol 7. zvečer v dvorani Mestnega doma. Vstop vsakemu dovoljen; vstopnine nI.
— J. S. Bachov pa s! joti. Ker veliko občinstva k izvajanju Bachovega pasl-jona ni dobilo vstopnic, ie priredi v ponedeljek, dne 14. t. m. Javna glavna skušnja v Frančiškanski cerkvi točno ob 7. zvečer proti vstopnini 12 K za osebo.
— Nova češka opera. Rud. Zamr-zla je komponira! po besedah r. Zavrela novo cnodtianako opero »S in>
8on«, ki se je uprizorila prvič 5. t. m. na odru pražkega Narodnega divadla z velikim in popolnim uspehom. Da'ilo je pela Hrvatica, bivša mezzosopranisti-nja ljubljanske opere ga. ilorvatova. Simsona g. Senu t z. Občinstvu je nova opera moderne glasbene smeri izredno ugajala. Nito so peli istega skladatelja že od i. 1913. znano enodejansko opero »Svatbena noč« Č'sto česko-ru-rodnega značaja po vzoru Smetane in Dvofaka. Tudi ta opera j? dosegla popoln uspeh. Opozarjamo na cbe operi ker naš repertoar potrebuje enode ank ter se le dojej zatekal vedno le k Italijanom.
SOKOLSTVU!
Danes ponoči je nenadoma preminul — zadet od srčne kani — na' Savezni starosta br. tir. I\ an Ora žen- Poživljamo vse Sokolstvo, da se v kar največjem števili} udeleži pogreba, ki se vrsi v [Jrrl>fjani dne 13. t. m. ob 3. popoldne. Zbiramo se ob pol 2. pred Me tnim domom* Zdravo!
Starešinstvo Jngoslovenskega Sokolskega Saveza.
— Člani jezdnega odseka v Ljubljani se poživljajo, da se v kolikor možno velikem številu udeleže pogreba prezasluženega brata staroste »JgsL Sok. Sav..« dr. Ivan Oražna. Prigfase snreiema br. Franke v Gosposki ulici (tvrdka Globočnik in dr.), kjer rc izve vse natančneje.
— Sokolsko društvo v Š-*sk! vabi na predavanje o našem neodrešenem Primorju, ki se vrSi v soboto, dne 12. t. m. <->b 30. v 1. razr. deške ljudske šole v Šiški.
W\mi testi in prlreiitfe.
— »Vera in znanost«. Društvo sTuš. fil. fak. priredi na univerzi v zbornici javno predavanje v nedc'jo dne 13. marca ob 10. dopoldne. Pre-
dava gosp. vsenč. doc. dr. Fr. \Ve-bur: »Vera in znanost« v 3 delili.
— S. u. Preporod ima v sob tn
12. t. m. ob 17. v *Maii dvorani »Narodnega doma« izredni občni v\ i r. Povabljeni so tudi gg. profesorji, >Ja člane je udeležba obsežna'
— Občni zl>or gremija trgovcev v Ljubljani so vi£i v nedeljo l->. t m ob 9. dopoUhit* v veliki dvorani Mestne o doma. Ce ti kdo izme-t (Mai.ov n»> u • :1 radi preselitve ali drugega vzroka vabila, naj ?e vseeno zglaai, ker j«* občni z\K)T za v-o o-j/; ni/, iio velikega pomena. — Načelnik, k
— Klub »Soča« naznanja svojim rojakom in drugemu občinstvu, da predava v'soboto, dne 12. t. m, ob osmih in poI zvečer v restavraciji »Zlatorog« gosp. h ško Kevc o tjrni: »Koroši i nek 'al in sedaj«. — Kor le koroško vpraS; ,: ravno sedal zelo aktualno, |a Žchti Ci se te a zanimive a predavanja kdor Ij more udeleži!
— Dr tši j fug " venskih novinar! v v I       "      *:"»• zarja v e sv ■
l ic ponovno <K-ni zi r, I i co vi " v nedelio, 13« t. m i d Hn h 'Mr v vrtni verandi gasti ..e »K k« v Ko-pitar <--vi uiici.
Klub ko'cs?.rj3V in rrrtocr III— stov Ilirih. Dirkači imn:o svoj rr.; redni sestanek v petek 11. t. m. v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet«. Sestanek je za vse dirkače in za vse one člane, ki nameravajo letov d Tkati obvezen.
S. K. »Primorje« vabi vse čbne
na važ^n sestanek.
v r : v ne-
deljo dne 13. t. m. ob 11. dopoldne v igralni sobi kavarne »Zvezda«. Dolžnost vsakega -Mana ie, da se udeleži sestanka. — Tajnik.
»Športna zveza« in Olimpijski pododbor Ljubljana« Imata svojo glavno skupščino v petek IS. t. m. zvečer in v soboto 19. t. m. dopoldne. Kraj se objavi pozneje.
MEJA MED CEHOS! OVASKO iN AVSTRIJO.
—d Praga, 10. marca. V imenu avstrijske ln čehoslovaške vlade so pooblaščeni zastopniki podpisali dogovor glede še ncrcšcne.ea vprašanja določbe avstriisko-čehoslovaške rneje In glede vprašanj, ki so s tem v zvezi. Ta dogovor se bo predložil obema zakonodajnima skupščinama v odobritev. Še preden stopi pogodba v veljavo, se bodo v interesu prebivalstva ukrenile odredbe glede prometa ob meji.
LSTANOVITEV MEDNARODNEGA RAZSODIŠČA.
— d Ženeva, 10. marca. Tajništvo zveze narodov je po sklepu sveta zveze narodov izdalo nujen poziv vsem članom zveze narodov, naj urede vse potrebno za podpis in ratifikacijo protokola glede ustanovitve mednarodnega razsodišča.
GRŠKA SE POTEGUJE ZA NEMČIJO.
— d Eerlln, 10. marca. »Lokal-anzelger« javlja iz Altone, da je trgovska zbornica po sklepu hambur- | ščeni.
ških uvoznih in izvoznih tvrdk sklenila soglasno, priporočiti vsemu prebivalstvu okraja, naj ne prejema in kupuje nobenega angles-ega, francoskega in belgijskega b!a<.ra. dokler streme vlade teh držav po tem, da bi uničile gospodarsko življenje nemške države.
POGREB ŠPANSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. —d Madrid, 10. marca. Pogreb ministrskega predsednika Data se ic vršil ob jako mnogobrojni udeležbi prebivalstva. Za krsto so šli kralj s svojo obi tel jo, ministri in načelniki oblastev.
OBSOJENI KOMUNISTI. —d Bem, 10. marca. V procesu radi komunističnih nemirov se le razglasila razsodbi. Padi zločina upora, vstale, javne nasilnosti in prisilnega pristopa na tuja z^rrd išfa sta bili razglašeni dve razsodbi, vsaka na 10 let težke j^če. Tri dru^re razsodbe so se glasile na 8 let, dve na 6 let težke Ječe. Več obsojencev ie bilo kaznovanih s težko ječo do 8 mesecev. Nekateri obtoženci so bili opro-
Roman treh Ljubljančank.
Tri mlado, skokonojre Ljuhliančanke. v brhki starosti 16 let so >e naveličale zatohlih sob ln delavnic, Sol In va'. imele so skupne sestanke: v nižavah življenja že iz-kirSent. tvlta Vida. sentimentalna Mnlči In baletnojrlbčna ivka. Po njih glavicah so ro-J!'e visoke misli o »lepih službah« v tujini pri r;leda!l«ču v Trstu, na Dunaju ali mogoče v Zagrebu. Vidica Hm Je govorila: »Naveličana sem zatohle sobe. Pojdimo v svet!« . . . Malči je sentlmenta'no pristavljala: »Mene oče od doma podi Pojdimo. A kis je denar?« Ivka: »£fba baletne *V!e jt fifzno^na. TI Vid« si zvita.« 1311 I© so-g'asen sklep: »TI. Vida, si zvita. Preskrbi nam denar! In potem 5rremo . . »Vida, le glej, da nam boS veliko svoto preskrbela, da nam denarii ne zmanjka!« . . .
Vida ie takoj z?čeli uresničevati soglasni sklep. Pri neki gospe] trgovki si |e znala Izposoditi v imenu starlšev 1200 K za »premog«. Drugi« flnl kovčeg, drugje v neki prodajalni fine svile za 1100 K in doma Je sestri pobrala Se veliko množino razna obleke, peri a fn dragocenosti.
Za potovanje je bilo vse toraj pripravljeno Nekega dne so se te mlade OraciJe pojavile na glavnem kolodvoru. Veselje le žarelo na njih obrazih, upanie, zadovoljitve na bajno tuilno. Sklep je bil: pot cei Pragersko v Čakovec In od tam dalje, dalja ,. . Vozne listke le kupila odvažna ln premetena Vida. 8 prtliago, to je edinim Vidinim kovčekom, dobro napolnjenim raznovrstnih kril Itd. «o se vsedle v kupe III. razreda ob oknu. Divile m občudovale so panoramo ob Savi. vinorodne Sta'e^ke grička ln slednjič dospele v znameniti Čakovec, kjer ao lih orledovall Imenitni »Vofrt«.
V Čakovcu se le Pričelo drugo dejanje romana Vida. Malčl to Ivka so odhitele v peki b'ifnll hotel. Dobile so skupno sobo Zaklenile so se In začele pregledovati obHno tefkl Vidin kovčeg. Motiti sta Mh začela priliznjena, mlada »Vogra dva«. Za-Uubljancanke ao ln hrabro in odloč-
no zapodile. Prišel ra je na vrata trkat mad »policijski komisar*. Odprle so mu. In »komisar«, ki je bil popreje vneto poslušal njih razposajeno slovensko petie, je našim Ljubljančankom takoj obljubil nebeško lepo življenje v Čakovcu. Dvema — Malčl In Ivki — je komisar takoj drugo Jutro »preskrbel dobri službi«, odpe'jal iu je na ko'odvor. kjer pa jih je pustil na cedilu. Uliogi du<lcl, revni, lačni in b:ez denarja ste se nekaj časa klatile po mestu In slednjič, ko ilm je Vida pomogla, prišle aročno zopet nazaj v I jubljano.
Tragična, g'oboko presenetUiva pa Je bila nadallna avanturn mlade Vide. Skoro senzaclona'en film za kino Hotel, nočna orgfja, nasilnež. Javna hi^a, bolnica — ječa. V*e to je doživela Vida.
Ko ie »komhar« odpeljal njeni prijateljic! v »s'užbo«, Jo Vida ostala sama v hotelu. Spala Je v sobi. Ponoči pa je k njej prilomastll "pohciiski komisar« v rokah raznffi jestvln in buteljke penečega vina. V vinskem razpoloženju Je k^mi^ar postal pohoten in ie z brutalnim nasiljem posili1 neizkušeno, Slbko Vido. Po aktu Je »komisar« ir-inil; Vida pa Je začutila grozne bolečine.
Blodeč po mestu v strašnem obupu ie Vida spoznala črnooko madžarsko dekle Antičko, kl II Je obljubila lepo s'užbo v Varaždinu. Odpeljale ste se proti Varaždinu. AnuSka Jo io v neki tajni, razkošno oprem-llenl hlHI, kjer Je vladal nenavaden omam-Hlv vonj, predstavPa debeli, postarani »ma-daml«. Ta JI je začela s'ikatl udobnost In razkošnost »službe«, imotreč Jo požellvo kot novinko, mlado In neizkušeno. Dekle le ▼ obumj poslušalo mamljivi tok madamlnlh besedi In v veliki zadregi JI ie razodclo svojo nesrečo v čafcovskem hotelu Mada-ma jo le milostno poVala v bolnico.
Vida ja v bolnici. Zdravniki Jo zdrave, prihajajo sodniki In Jo !zpra*uJelo o dogodku. Nekega dne *a Je prišlo obvestilo, da moralo mlado Vido takoj odnePatl v i MU ano — v zapor. Po teh nesrečnih do» živila lih — J*ča. Tako končuje roman treh UubUancankJ
— kr Ustanovitev velll e litrov« si c družhc v Beogradu. Y Beograda se je osnovalo »Evropsko trgovsko in Industrijsko delniško društvo z glavnico 12 milijonov kron. Bavilo se bo z uvozno in izvozno trgovfn*5\ dobavami, agentumimi in k<m:»«•.;'<>-n; Inimi posli, transu »rtom in S0e4|ti cijo, zgradbo lastnih tovaren itd.
— 2 NaS uvoz in izvoz. Statistični oddelek ministrstva trgovino le dovršil poročilo o našem iz- ozn v n inub m letu. Iz naše države sc izvozilo v minulem letu za 1300 mili-ionov dinarjev raznega blaga. Statistika o nvr zu v istem času se ni knn-Čana, vendar le že sedni gotovo, da ic bil uvoz trikrat večji od izvoza.
— e Padanje cen slcrfkorhfc Co-i a sladkoru v tvomfei Cukarici je pa ' a r.a 4« kron 1 i' Krrarrt, V Za-grel n se dobiva sladkor v trgovini že no M K ks v krčkah, a F2 K kri-»talni sT;'-'''^r. Priče' itj? se še nadal-nje pađanf(5 cen sladkorja«
— v Ccs' I s!adf or 71 KmaaVMk 'z Prage poročajo, ^ia cc le v zadnjih dnevih prodalo iz Ceh oslova Ska v Ameriko rad 5000 metrskih sto tov Češ a etra sladkorja,
— e Padanie cc;i v Amorf-i, \T:.'sn trgovinska asrencl.fa v New« vorkn lavlja, da se nizke cene na ta* mošnjih tržiščih vzdržujejo. Cene masti, olja in volne še nadalje padalo, medtem ko so se cen^ pšenici malti dvignile. Sennt fe odobril kredit lnnj miltionov dolarjev kot pomoč poljedelcem.
— g Prdanfc cen ž^ezrte rtide.
?elezna nu'a se v zaJtvem časj nudi v velikih mnofinah 5d vseh pro-duktivnih dežel. Osobito Živahna so ponudbe švedske, španske In marokanske železne rude. Vsled veli' ih zrlo^r so cene železni nidi znatno padle.
— c Prolzvafanje nctro'cb ra Romunskem. Romunska produkcija surovega petroleja ]c znašala v letu 1920. 1.034.123 ton. napram 920 nrli-joni 437 tisoč tonami v letu 1019. I e-tos se proizvaja dnevno 300 do ?20 vagonov petroleja.
BOI7ZE.
—rl Za/grob. 10. mirra. Povire. Fifi»
ro!in 231—232.50, Budimpešta -V* do :is.25. Italija 549—546* London 575 do 780. Novi Jork 117.50—MS, Paril 10 8 do 1062, Praga 100—191."0 Švici 24j0 do 2500. Dunaj IW0—Vnluo. Ameriški dolarji 145—146-50, a vatri j« *ko krone 20.50—21, bolgarski levi 162—0, (eškoslovaika krono 0, Francoski fr.inki 1030j—10T>0, napolon-dori 4f>2— lf> 1. nom-ko marke 228—230, romunski leji 195—0, italijanske lira 533—5;»5.
—d Cnrih, 10. m^rca. Devize. rolin 9.40, Holandija 204^0, Novi J<t1b 593, London 23.17H, Pariz 42.30, Milna 21.85. Bm*olj 41.25. Kodanj 10G, Stork* holm 133.25, Kriptijanija 98, Madrid 82.50, Puenoa Airea 210, Pra?a 7 70, Varšava 0.G\^. Znsrrob 4.10. Budimpo^ta 140 T^ikaro^ta 8.10, Dunaj L17H, avstrijske krone 0.S*».
—d Praira, 10. rn-^rra, PevJze: Attv «tordarn 2728.50, Beograd 20&50, Bero lin 119.75. Curih 1288.50, Milan 2SI, Pariz 546.50 l>on^on 209. Novi Jork 76. Bukarešta 105.37. Sofi'a 93 50, Puna! 9.G3. Varfava 8.37. Zafrreb 51 75, Budimpešta 17.90. Valute: holand.-kl poldinarii 26^50, nemške n;nrko 119 75, švicarski franki 12S 50, it^li-Jan^ke lire 27S. francoski rranki 543.50\ fin.GrlrJki funti 297, ameriški dolarji 74» jujro^lovenski dinr>rii  199." '   r D '-1
ioij 105 37, bolgarski levi tri]*
ske krono 9.C8, poljake marke 7 57,
■ •»
Izpred mariborske parole.
— Viničar ubTl svojega gospodarja. Maribor. 10. marca. Danes je sedel pred porotniki Jakob Lepcj iz Jel-vca pri Makolah, ki ie 10. januarja ubil s kolom svo ejra gospodarja Lovrenciia Mesarija. Te^a dne so namreč delali v vinogradu, kamnr je prinesla srospo-darjeva žena večerjo, po kateri je nastal prepir med gospodarjem in vini* carjem. Mesaric Je vsled tesra odpovedal vinič:?riu kočo, nakar sta se oba spriiela. Viničar je udaril gospodarja s kolom po glav! tako. da se gospodaf zgrudil na tla s prebito lobanio. Vinl-čar in hlapec Steinberir sta po umoril še Pila v vinogradu. Mesaričeva žena je komaj drugo Jutro izvedla za smrt svoiejra moža. Pred poroto ie izpovedala, da Je bil rden mož velik a'kohohk in zelo na.sTlen človek, ki Io ie večkrat nretenal. Obtožencev zagovornik dr, Koderman Je pledira! na težko telesno poškodbo s smrtnim Izidom. Porotniki so to vprašanje zavrnili, potrdili pa so z 8 glasovi vprnSanie na uhoi, nakar le sodni dvor obhodil vlničarja Lepeja na 3 leta težke Ječe.
— Pelerina. V nedeljo, dne 27. pf. m. se Je na kolodvoru Dri odhodu večernega vlaka v Lluhlhno našla moSka pelerina. Lastnik Jo dobi nazaj v trgovini LJubljana, Stari trg 5.
Glavni nrecfnlk: Pasto Pustoslernsek. OdcovomI urednik:
Božidar V odcU
4. »Iran.
.SLUVCNSM NAKOD*. dne 12 marca 1921.
58. štev.
Bratje!
Sestre!
Zapustil nas je nenadoma in se preselil v večnost naš najboljši
dr.
starosta Jugoslovenskega Sokolskega Saveza, šef zdravstvenega odseka itd.
Danes ponoči je zatisnil svoje blage oči.
Na zadnji poti ga spremi Sokolstvo v nedeljo, dno 13. marca 1921, ob treh popoldne izpred Narodnega doma.
Večen spomin zaslužnemu jugoslovenskemu Sokolu, našemu prvemu starosti! V LJUBLJANI, dne 11. marca 1921.
Hnsiuo JugoslouensKeSffi SoholsKega lwm.
V. :*£ -t-: 33nlB«
Zahtevajte povsod samo pristno
99
ZLAT
Zlatorog
Olavao  t«*1«p«tvo um Kranjsko:
R. Bune In <?rns, l!«f*lfana, Gospasuatska cesta ?•
Jtletorog
Htm utirano sok Posodile M „Hlkdar đama/1810"* a ipm.
Slov. Naroda.
1810
Wi ometi in ofreikl ralM
SE PiliUSila. al 12, sed lt H 13. ire * 1801
Proda g 21N m! M
v Linhartovi alici, koncem Ravnikar jevegi posestva. Parcela je r?Mr- rav-a za kako več;o industrijske podjetje ar za razkosanje. Pismene ponudbe a nt* vedbo cene na AL Acccte. Trnovski pristan 14. Ljubljana. 1791
"J*
Umrla je najina nad vse ljubljeni mamica
Franja Gult
zasebalea
po dolgi, mukapolni bolezni.
Pogreb nepozabne se vrši v soboto popoldne ob 4. uri iz mrtvaSnice v deželni bolnici.
Počivaj mirno, zlata mamica.
V LJUBLJANI, dne 11. marca 1911.
Lojza. Nevenfca.
A VIIMO« 19-20
1798
Prostovoljno dražbo nepremičnin.
Na predlog lastnikov nekdaj Ivan Habič it Št. Vida St. 42 lastnega posestva v Studenčicah št. 15 in 10 §e proda tamkaj le-ž>če in skupno na 26.360 K 90 v cenjeno posestvo pod vi. št. 14 d. o. StudenČnice po posameznih parcelah ozir. v celoti zt izklicne cene, ki so razvidne iz tus. zapisnika z dne 4 avgusta 1919 A VIII 406/19-5 in iz dražbenih pogojev.
Dražba se vrši dne
23. marca 1921 ob 9. url dopolint ▼ StndentUah
in Če potreba naslednjega dne ravnotam.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo.
Zastavne pravice na zemljišče zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene.
Za potrditev prodaje Imajo prodaiald 14 dni pomisleka. Izkupilo prodaje se plača v 3 dneh po sprejetju ponudbe pri sodišču.
Ostali pogoji prodaje se smejo vpoglediti pri podpisanem sodišču soba št. 33.
Okra so sodišče v LJcblianl, odd. Vin.,
dne 2. marca 1921.
Kdor b pressli Iz LHIjiei i Mari-
lahko  zamenja   »rh: raito s<>bo
Ponudbe   pod   .Preselitev ISU"
na spravo Slov. Narodi. ltil
damske* ko!**
's<»morek) se prod' aa TflOO K f. Šial Glieee It. f v tev TsfsevK * Cif. 178
Sprejemajo se stare  feezne žlice za pocinjenj» nanovo.   Alojzij Vr»bec Hraailnteaa cest? t. 1797
Natakarica, S*?:*
rsda f>b ned .dah in prazn ki h kje pomakla. Vs* v Roln! u t. 13, II. nadstr
»705
Pouka  k! aviriu
*ell gospodična. Reflektira *e nmo na dobro moč. Ponudbe rod .Umetnost 1807' rs upravo Slov. Naroda. 1807
Proda se
dne lt. mnren v-.';« mnn'ina 5e telo dorro ohranienega strc5neg*» tesovja i': ploščnstih stropnikov n* S?. Petra nasln* St. 23 v r,-s:V»-rzs:. 1806
Protia se 10 mt desk
po 25 in SO mm. Ponudbe s ceno pod .Deske 1805* ne uprava Slovenske^ m aro da. !i05
Deklico za vsa dela,
katera zna kahaM. se »prejme takoj Plača 200 K. Dr. Bianrtrlta, Trbovlje
1816
Stanovanje s hrano
za mirno In prijazno gospod čno. licem samo pri bolj« rodbini. D.užine, kjer bi imela parkrat mesečno spremstvo v gleda' Sče In par or tedensk" klavir, Imajo prednost. Ponudbe pod .Hm na 196/1821'  na   upravo  Slov. Narod*
1821
Kočila
povsem nova, z napelpokrito uanjsto streho, s seemajočim sedečem za ko čijaža, ne'ak sna In n tapecirana, st Dioda za kron I0L00G.— Og e a ?e pr< kovaču Medenu. LJubljana, Karlovi' -cesta na Jeranticevem dvoiiiču. 1767
Iščem v na;em podstrešje
:t*tero se da preurediti la stanovanje z eno sobe ie kuhinjo. Na?iov pm»r uprava Slov, Naroda. 1827
H oaiem se odda ali pa
7trtf»fS* «ir4 NasI-v nove upravni PrOUd Vil.     Stvo Sovenskega
'-'iroda.
1825
3Ičem službe! Kni!Q073Elia 1SS
(. daljno praks», perfektrn v sovenski. nenrtki, srbf»hrvatski in la§k' korespondenci, Menog af in stro:e;>hec Nastopim t srrilom ali preje. Ponudb« ro«l .April 'S<3" na upravnlštvo Slovn-akegi Naroda. 1683
Za Inoallds
neredite lriliusl Treba |e kaoftala d K 300. 00.— Na^ ov nod .Invalid 18 3" na uprav. Slov. Naioda. 1813
Mesečno sobo,
veliko, lero meblov«nn, 5 s >u 'orabo kopalnice, iiče za 'akoi aH noznejf proti dobremu plačilu rr.lad rod-etn<k - Ljubljančan. Strogo separhan vhod pocoi «>nudbr pod .Dom 17^3* na uprav« Slov. Naroda. 1713
Kl^&^S**      dobio ohranjen, se lđW3a    radi p^manikanja p;o--tora prav ug>*ćt\ry proda   Ogleda se I hko vsak d*n od 2.-5. ure popoldne. TrKaiKa cesta it. 4S. I. nađstr. 1759
Trgovino vzamem v na-
• m aH t© kupim na kakem riro-}P5JI metnem krau na deželi. Eventualno kupm tndi hišo s trgovskimi p ostori blizu železnice. Ponudbe pod Trgovina 8000/1782* na opravo Slov Naroda. 1782
C«eXe%7a«atl# A Hardtmuth In
evladnlka, kreda navadna in v lesu za kavarne, peresa, radirke, crnilo tekočI garat  pečatni voaek, klo-e-tot papir itd. aa debelo ta drobno na - f  Tfo t^rU   L ubllana ccneiepH aitR, 2Jdsv>ka ni 4.
Kupim rabljene jugoslovanske znamke.
Papir
piaezaakl v mapah m škatlah,
velika i hi a. kaacetiiak! bel gladek, črtan ln koc» kast, trgovski papir, gladek in karirast, priporoča 'na efebelo in drobno
lagovlna s papi« :em
L PEVALEit LinHUaBa. Ldov^a bL 4
Zamenjam pleiilni stroj
$t. 8 s lt. 12, eventuano tudi prodan. Naslov pove upramiitvo Slovenskega Na rodit______1773
Trsovsftl pomotnlK
s*» takoj sprejme za trgovino z mešanim blagom pri Joelp Lnagereeku, M-reaberf. 1770
Isće   se   lues^itv     fc po.ten
h  konjem; plača po dogovora, m;tor» ta-koj. Vpraša se pri Jo<.  Bergmtad v Ljubljani. Pol anska cesta «7.* ^00
Triiooshl potns-
laHl 9%,      (thižbo, veftč i^ mešane stroke. Nasio.' pove uprava Slovenskega Narod* 17-3
perfektno ttroleijhka ws!e-
nflftrafinJn srrcime odvetniška Pi-
Salovica v Liabltani,  Rsledvorska t' R
Začetnice fzključene. 174!
Kuverte
trgovske, kance-lljske ttd. vitlt'-<e radona itd. tudi 9 tiskom tvrd-ce. oslceneje pri It. Pavalek, Itobllana.
Svilen papir
v raznih barvah
M«* L. PEVALEK
na debelo In drobno
najcene;e pri
ovojni za zvezke
trgov, s papirjem,
Risarski pspir L,.bIIWWt
raznovrstni        Židovska nf. 4.
Stare
kovine
baker, medenino, cink itd) kupu;e trgovina z žfleznino Breznik Jk Frltach, L.r.bljana, Cankarjeve nabreije fit. i. 827
HH kalifate?
»*
Edino sredstvo je
Peklo
kateio pr prehlajenju proti kalju
! f p&KUBga!!
O »vna za1o?n med. drotjcrlfa Ad !I * 2*inbi.< na. ftalenburga^a a le 9. Cena a^a'.iicl 4 tf.
Trgovskega pom^rnika
železalaske slote. dohra ml
sprejme ielezninsk* tvrd s v Liubliani. Ponudbe pod .Žilezn.nar/181 j» 04 uprav. Slov  Naroda. 1819
14 let star, blteHgenten, prMrtne za« nanos'!, zmožen ^lorrnskepa in nemškega iezika, feli službe flu'be sluge v kakšnem uradu ali d uge ^l''ne za-poalrnosTt. Ker ima le^o pisavo lahko coma^a evrnt. tudi r pisarn-. Ponudba rfrn^im pod .Le-t pisava/1786* na uprav. Slov. Naroda. 17-6
RAZGLEDNICE
bt'bljanske. umetniSUe i'd.
vellkonoine in blnkoftrsa
slovenske (tudi nemške) na debelo ln drobno prt
U rcVcilcKi Židovska   ui. 4.
v velik osti 47X65 cm priporoča Cena K 24- —
4 — 5 vagonov lepih zdravib jabolk se proda po nerodni ceni,
3v. U| pri M«r;'3ora !789
17