marutottm. Poštnina plačana v gotovini Cena 1 Din Leto I. (VIII.), štev. 43 Maribor, četrtek, 23. junija 1927 » JUTRA« Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Ursdn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta M.1 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ■MearlC4f' Rnanžisl minister odredil iz pSaiiSo dolžnih diferenc Država misli vendar enkrat izpolniti svojo dolžnost 6 e o g r a d, 23. junija- Finančni minister je izdal odlok glede izplačila dolžnih diferenc državnim nameščencem in upokojencem. Izdatki se bodo krili iz delavskega posojila Finančna, delegacija v Ljubljani dobi za izplačilo diferenc 84.880.74, v Zagrebu 290.992.86, v Sarajevu 253.531.50, v Splitu 451.046 in v Dubrovniku 9.335 Din. Skupno je stavljena v ta namen na razpolago vsota 19,451.995 Din. Za izplačilo zaostalih pokojnin pa je dovolila vlada znesek 38,785.510 dinarjev, od katerega odpade na Slove nijo 7,950.489 dinarjev. Končni prelom paiičev z vlado in radialnim centrumom Pašičevci napoveduje; BEOGRAD, 23. junija. Vsa znamenja kažejo, da je prelom med pašičevci na eni in radikalnim centrumom ter Vuki-čevičevo skupino na drudi strani definitiven. Niti Vukičevič niti centrumašl so no udeležujejo več sej glavnega odbora radikalne stranke, v katerem so si zagotovili pašičevci oblastno večino. o najostrejši boj vladi Ministrski predsednik Vukičevič so je danes zjutraj vrnil iz Sarajeva v Beo grad, vendar se kliub Pozivu ni hotel u-deležiti seje glavnega odbora, kateri sc prisostvovali ekoro sami Pašičevci. — Splošno se domneva, da je glavni odbor radikalne stranke napovedal tako centrumašem kakor tudi vladi naj-oštrejši boj. Zadnji iz glasovlte tolpe Jovana Caruge Ob ogromnem zanimanju prebivalstva so pripeljali v Zagreb i,gorske ptiče“ Čaruginega naslednika Prpiča „Malega“ Za Prpičem »Malim«, ki je postal vreden naslednik glasovitega razboj-niškega poglavarja Jovana Čaruge, so padli teNdm v roke pravice tudi že skoro vsi njegovi pajdaši —— nazvani »gorski ptiči_». Kar^ sedem so jih pripeljali včeraj v težkih verigah v Zagreb. Ko so jih vodili skozi mesto, ie Šla za njimi masa ljudi in tudi v’ orožniško vojašnico je vse drlo, da vidi razbojnike, od katerih ima vsak na vesti nekoliko človeških življenj. Orožniški kapetan, ki vodi preiskavo, je označil od razbojnikov Marijana Krmpotiča kot najdrznejšega. Za najbolj krvoločnega pa velja mali Pavel Pipi«. Pravijo, da je ustrelil vsako žrtev ob najmanjšem odporu ob eni sami kretnji. Krut razbojnik je tudi Mijo iVrbanec, ki so ga prijeli v Beogradu. Evo primera, kako so sc razbojniki ^dajali in kako se polnijo najvarnejše zagrebške ječe: Razbojnik Krmpottf Ic najhujše črtil žandarja Martina Čudaka. Vedno je čakal, da mu pride pod L°x' 7° na sc ni zgodila, kajti Budak j °d orožništva med železniške rib 7.’Ye’ oc* tod pa radi novih in sta-chov med razbojnike. Danes je Železniški prQmet proti jugu v rlnem iT Pohiti v kako lefovišč© alfi1 °d Kakor druga leta. hit! 1 PTa a “TO letos zlasti Cehi i„ Nemci" ■so polnili pred vsem Ualijanska i!* /.a ;Šča, fašietovske Bubezpivosti, MuSi' ntjeve imperijalistične tirade kiirz lire Pa so povsod znatno bhio^iii havdušenie do Italije. Še lo zd-; K Srednji Evropi odkrili tudi naše m,,,;! 'naš Kvarner in Dalmacijo bi v sv0je začudenje spoznali, da lahko.v vsakem 0ziru uspešno tekmujeta z Italijo. In *Pesto v Italijo potujejo ljudje zdaj k ?‘?rn- DoČitn so HnHinnska kopališča o- 2e ',1a. silno s,nbo’ so jadranska sedaj skorai polna. To so pozila tuli bivši žandar s Krmpoti<5em, svojim naj hujšim sovražnikom priklenjen na isto verigo, kadar vodijo celo tolpo skozi Zagreb- Krmpotfč se je toliko zanimal za svojega sovražnika, da je, čim je doznal za njegovo pred leti izvršeno razbojstvo, takoj vse ovadil, ko so Budaka prijeli. Budak drugače nima nima ničesar skupnega z razbojniki nasledniki Čeruge. Kar je storil, je storil sam brez pomočnikov in baje iz bede. Na bedo se tudi drugi razbojniki mnogo izgovarjajo in tudi sam Prpič. °saP:ezni razbojniki zatrjujejo, da so Pboali le v skrajnem slučaju, razne Pri.ce pa Pripovedujejo, da je zlasti raz Pojiuk Brdarič vedno prigovarjal svojim tovarišem, naj žrtve pemorijo, da ne Po sledov hi prič storjenih zločinov. uomneva je, da uživata od glasovite tolpe svobodo le Sc razbojnika Sertič m Došen. In tako sc pričakuje skorajšnji konec razbojškega divjanja po hrvatskih krajih. Razbojnike je od orozmstva prevzela sedaj zagrebška policija in pridejo' pred zagrebško poroto. na potniškem prometu preko Maribora. Vlaki na Sušak in Split so natrpani, na Trst in Reko Pa prazni. Nekatere dni pride za It d' jo preko meje komaj tucat potnikov, dočun jih jo za Dalmacijo sko raj vedno preko sto. Zračna zveza Amsterdam-SIngnpore. Holandska kraljevska zračno-pro-metna družba namerava vzpostaviti redno zračno zvezo med Holandsko in Indijo. Boizkusni polet s© ^ vršil te dni na progi: Amsterdam, Budimpešta, O-1igrah, Alcppo^ Bngdad, Bender-Abas, Karachi, Delhi, AHahabad, Kalkuta, R^ngoon, Bangok, Singora, SIngaPore. i*roga je dolga 15.000 km. Prometni zrakoplov pa jo bo preletel v desetih dneh. V znamenju volilnega boja V mariborski oblasti tudi za volitve v narodno skupščino klerikalno-radikalsko-nemška zveza na vidiku — Vpitje klerikalcev in njihovih zaveznikov proti naprednemu bloku Maribor, 23. Junija. Že pri zadnjih oblastnih volitvah se •ie pojavila zveza SLS z Nemci in NRS. Pri občinskih volitvah v Celju se je stvar ponovila. Koalicija ostane w per-manenci tudi za volitve v narodno skupščino. To se s strani članov NRS po Mariboru in Celju že precej javno govori. Klerikalci so dali vodstvu radikalne stranke v Beogradu obljubo, da bodo dali slovenskim radikalom na svojih listah v mariborski in ljubljanski oblasti Po eno kandidaturo na sigurnem mesta. Tako se bo — morda!? — voditelju NRS v mariborski oblasti končno izpolnila topla želja, da pride v Beograd kot na. rodni poslanec. Cesar ne more nikdar doseči z glasovi svoje stranke, ki se stalno gibljejo krog enega tisoča glasov celem mariborsko-celjskem volilnem okrožju in tvorijo komaj sedmi del količnika, to bo dosegel bivši narodni in napredni borec s pomočjo klerikalnih in nemških glasov. Čujemo, da bo istotako na Kranjskem radikalski prvak izvoljen na klerikalni listi. V Ljubljani pa nameravajo stranke že omenjene koalicije kandidirati re več c!v Korošca, ki je prepričan, da propade ampak radikala dr. Ravniharja. Protiusluga klerikalcem s strani radikalne stranke odnosno vlade obstoja v tem, da ostaneta v Sloveniji oba klerikalna velika župana na svojih mestih do končanih volitev. Koalicija klerikalcev, radikalov in Nemcev ima seveda samo ta namen, da uničijo v Sloveniji našo SDS. Volitve bodo pokazale, kako se varajo. Minole volitve v oblastno skupščino dokazujejo, da so dobili v območju mari borsko-celjskega volilnega okrožja za narodno skupščino klerikalci, radikali 12.445, Radičevci 10.418 in 'socialisti in Nemci skupno 50965 glasov, SDS 10.162 glasov. Ako bi se pokazale tudi pri bodočih volitvah v narodno skupščino približno iste številke, bi dobila klerikalna lista 10 mandatov, od katerih bi eden kot radikalski za SLS odpadel, tako da bi SLS v bodoče imela v narodni skupščini od dozdajnih 11 samo 9 poslancev iz našega volilnega okrožja. Če >i SDS, SKS in socialisti postavili enotno listo, bi izgubili klerikalci še en mandat in bi jih imeli od 15 samo 8. 2o iz tega je jasno, zakaj se klerikalno časopisje tako boji napredne fronte. Zdi se, da napredni element v Sloveniji res še n! dobil dovolj izkušenj in da smo tudi tokrat zaman dokazovali potrebo napredno fronte. Socialisti operirajo s principom, da ne morejo iti skupaj z »buržuji«, dasi bi tudi njihove mase bilo za skupnost. Pa vsaj sami med seboj naj bi si bili edini, in če ob-držc vsaj ono število glasov, katero so dobili pri oblastnih volitvah, lahko imajo dva mandata. SKS? Masa nekdanjih samostojnih cmctijcev je zn skupnost; zdi se pa, da o 4>odo preprečile Politično ambicije ra znih novopečenih voditeljev iz nekmečkih vrst,. Borno videli, «|j i)0 prevladala uvidevnost priproslogn naroda ali sle-oota in sovraštvo !*’•' " •.■)'!, voditeljev, še je čas, da r ur' svoje vrste in udarimo klero-radikalsfko-nenw ško koalicijo. Svarimo naprednjake pred klerikalnim varanjem javnosti, da želi SDS napredno fronto radi svojega strankarskega interesa. SDS je imela pri oblastnih" volitvah, Ka* kor zgooraj navedeno, 12.445 glasovi in lahko mirno računa pri bodočih volitvah vsaj na isto število ter h tem na najmanj 2 mandata v našem volilnem okrožju. Od napredne front© ne more SDS nl-: česar pridobiti, pač pa lahko pridobe druge napredne skupine. Zato smatramo za umestno, 3a v: dnjem momentu .ponovno kličemo vso naprednjake na skupno obrambo in skupen napad! V Predsedniki glavnih volilnih odborov za Slovenijo B e o g r a d, 23. junija. Državni od-; bor je na svoji današnji seji določil' med drugim tudi predsednike volllnihi komisij oziroma glavnih volilnih odborov za Slovenijo: za volilno okrožje! Maribor—Celje je imenovan Jositf Manzoni, sodnik kasacijskega sodišča v Zagrebu, za mesto Ljubljano dr. Gre gori«, član kasacijskega sodišča v No* vem Sadu in za volilno okrožje Ljubljana—Novomesto dr. Fran Rušo, pred sednik apelacijskega sodišča v Sko-tf pliu’ _ ,.J. Krvav spopad na ftalijailh skem parniku Italijani ubili enega našeg* izseljenca. Naši izseljenci, ki so se vrnili preko Trsta z italijanskim parnikom »Cano* va« iz Južne Amerike v Split, pripovedujejo, da je prišlo med vožnjo med na-i širni in italijanskimi izseljenci do vavega spopada, ki je končal s nim izidom. Naši izseljenci soj narodne pesmi, Italijani pa so odgovarjali z italijanskimi, nakar se je mod o* bema skupinama kmalu razvil krvav pretep. Italijani so nekega našega izseljenca ubili in vrgli potom njegovo truplo v morje, drugi pa je bil težko ranjen na očeh. Splitska policija je odredila o dogodltu naistrožio preiskavo. * Vozne ugodnosti za ljubljanski vel©, sejm. Posebne vozne ugodnosti za obiskovalce letošnjega velesejma od 2.—11. julija: Ministrstvo železnice je naknadno dovolilo, da velja polovična vožnja na osebnih in brzovlakih za obiskovalce velesejma pri dopotovanju že 28. Junija in do li. julija, pri odpotovanju iz Ljubljane pa od 2. do 15. julija. Ker jo razstavni prostoir v paviljon-skili zgradbah popolnoma zaseden, naproša ravnateljstvo velesejma vse inte-roscnte-razstavljalce, da ne pošiljajo več novih prijavnic za udeležbo na velesejmu. Na rnpolagoo je samo še razstavni Prostor na prostem, nepokrit. Zamudniki pa se za,morejo že sedaj prijaviti za udeležbo na jesenski Pokrajinski razstavi. Jugoslovan, ki namerava poleteti preko Atlantskega morja Avijatik Ignacij Bulimbašič iz Splita se pripravlja na polet iz Pariza v Newyork Mar ib os ki in dnevni drobiž SPLIT, 23. junija. Letalec Ignacij Bulimbašič, znan že iz vojne dobe po svojih smrtnonevarnih Poletih, se je odločil, da poleti čez Atlantsko morje. — Dvigniti se hoče v Parizu in pristati v Newyorku. Sedaj dela na tem, da zasigura financiranje svoje akcije. Že te dni odpotuje v ta namen v. Beograd, da izposluje odškodnino za svoje letalo, katero je prevzela naša država od bivše Avstro-Ogrske kot vojni Plen. Bulimbašič je popolnoma prepričan, da se mn težavni polet posreči. Del sredstev za financiranje podjetja si je že zagotovil. Akone naleti v Beogradu na kake težkoče, poleti čez ocean že avgusta meseca. Cim si Bulimbašič zasigura vsa potrebna sredstva, odpotuje v Nemčijo in Pariz*, da si ogleda tamkajšnje aero-planske tvornice. Naročil bo poseben tip aeroplana, pripraven za dolge polete. — Ako se mu polet Pariz-Newyork posreči, potem se Bulimbašič vrne z istim letalom v Evropo. Po povratku v Pariz bi odletel naravnost v Beotrrad in končno v svoj rojstni kraj Split. Bulimbašič je glede uspeha svojega poleta velik optimist in se popolnoma' zanaša na svoje Predvojne letalske izkušnje. Star je sedaj 39 let. Akademski pevski zbor ljubljanske univerze stopi pred mariborsko občinstvo v pon-deljek dne 4. julija vi Unionski (prej Gotzovi) dvorani. Slovenska akademi-čna mladina se s tem koncertom pridružuje tradicijam srbskega »Obilica« in hrvatske »Mladosti«. V slovenskem kulturnem življenju je to še prav posebno svetel pojav, ki kaže, da se naša akade-mična mladina kTepko giblje in zbira k pozitivnemu delu. Slovenska pesem pa dobiva z akademiškim pevskim zborom novega, morda naj merodajne jšega interpreta. Društvu predseduje univ. prof. g. dr. Jesenko, artistično vodstvo pa je v rokah znanega skladatelja in dirigenta g. ing. Franca Marolta. V Maribor pride 56 izbranih pevcev. Vspo-red bo obsegal izključno slovensko umetno in narodno pesem. Vlom. Sinoči so neznani storilci vlomili v tobakamo v Strmi ulici. Iztrgali so o-kenski okvir z mrežo vred in ga vrgli v Dravo, oknice pa prislonili k bližnjemu plotu. Iz trafike so odnesli večjo množino cigaret in okrog trideset Din gotovine. Celokupna škoda znaša 1390 Din. Uvedena je preiskava. V Adamovem kostumu v Dravi. Včeraj popoldne je stražnik zalotil ob brodu 32-letnega delavca Rudolfa H., ki se je kopal nag v Dravi na prepovedanem kraju. Ko ga je radi zgražanja pasantov pozval k bregu, je možakar izjavil, da ni vedel, da je kopanje na poljubnem mestu prepovedano, v izgovor glede svoje nagoote pa je kratko pripomnil, da nima kopalnih hlačk. Nevihta splašila konja. Krog šeste ure popoldne se je dvignil včeraj nad mestom močan vihar, ki je povzročil oblake prahu in prinesel s seboj tudi malo dežja, a se kmalu nato popolnoma polegel. V mestu sta se Tavno takrat nudila z enovprežnim vozom Marija Pijavec in njen sin, doma iz SV. Jurija v Slov. goricah. Nevihta je splaši la konja, ki je v besnem dira drvel po Aleksandrovi cesti proti kolodvoru. — Pred trgovino Pinter & Lenard se je voz prevrnil, konj pa se je odtrgal, vendar so ga pasanti zadržali že pred trgovino Poš. Ponesrečenca se imata zahvaliti le naključju, da sta odnesla zdravo kožo. Škrlatinka v mariborskem okolišu. Od 15. do 21. junija so bili prijavljeni mariborskemu mestnemu fizikatu 3 slučaji obolenja za škrlatinko, ki Pa »o vsi lažjega značaja. Orlu naši! Povodom odkritja spomenika padlim junakom na Koroškem na Vidov dan dne 28. t. m. se zberemo točno ob 10. dop. pred Narodnim domom v Kopališki ulici. Udeležba v kroju, kdor tega nima, v civilu z znakom. Oblastni čelnik. Policijska kronika. Od srede na četrtek so bile aretirane 3 osebe, dočim je bilo radi najrazličnejših prestopkov vloženih 15 Prijav, večinoma radi restopkov cestnopolicijske-ga reda. Tujci v Mariboru. Sinoči .ie prenočevalo v Maribom 68 tujcev: v hotelu »Meran« 15, Pri »Zamorcu« 13, pri »Črnem orlu« 12, pri »Grozdu« 6, pri Halbwidlu 5, Pii Da-bringerju * itd. Od teh je bilo 22 ino-zemcev. Park kavarna. Danes in dnevno svira pri vsakem vremenu prvovrstni Pianist g. Lah od 16.30 do 19. in od 21. — 24. ure. Glas. Matica. Radi Jaronine v petek večer vaja za moški zbor. Novost! Schichtovo terpentinovo milo ni le najboljše, temveč ga tudi dobite v zavitkih, okrašenih s pestrimi slikami iz pravljic. Gledališki repertoar Četrtek, 23. »Pri belem konjičku« C. Kuponi. Zadnjikrat. Petek, 24. »Kar hočete« ab. A in C. Pre* mijera. Sobota, 25. »Kar hočete« ab. B in C. Ku» poni. Zadnjikrat. Iz gledališke pisarne. Zadnje^ gledališke predstave v letošnji Sezoni. Radi letos vladajoče izredne vročine zaključi mariborsko gledališče svojo letošnjo sezono že v soboto 25. t. m. KinoApolo Četrtek: Moderna Dubarry Petek: resnično do sedaj največji film Grbavec od Notre Dame z največjim filmskim umetnikom sveta LON CHANEY-em Nova kopija ! 10 činov, oba dela skupaj! 4 Navadne canai Sokolstvo Za zlet v Ljubljani se vršijo za člane zadnjič skušnje v prostih vajah v petek 24. t. m. kakor običajno v rednih telovadnih nrah. Tu se bodo dala telovadcem tudi potrebna navodila za Poset zleta. Telovadci, ki se te poskušnje ne udeležijo, ne dobe legitimacije za četr-tinsko vožnjo. Članstvu mariborske sokolske župe. f Skupni odhod članstva mariborske sokolske župe na pokrajinski zlet v Ljubljano, je v torek 28. tm. ob 13.33. Mari- j borčani se zbero v Narodnem domu točno ob 13. uri ter odkorakajo skuPno na kolodvor. Ostala društva počakajo na kolodvoru. Vežbači imajo četrtinsko, ostalo članstvo pa polovično vožnjo. , Legitimacije izdaja društveni tajnik br. Sila v društveni pisarni v nedeljo dopoldne. Skupno prenočišče stane Din 5 za večer, 5 Din se plača posebej za I posredovalni.no. Prehrane ni skupne. Ker je Pokrajinski zlet velike važnosti > v narodnem in sokolskem oziru, se poživlja vse članstvo, da se ga udeleži v čim večjem številu. Zdravo! Starešinstvo M. S. Ž. Znižana vožnja za zlet v LJubljanT. Dovoljen je: 1. 50% popust vsem poset-nikom, ki se bodo izkazali s potrdilom uprave izleta da so se prireditve udeležili; 2. 75% popust članom sokolskih društev, ki se bodo izkazali s sokolski*, mi legitimacijami in potrdilom uprave izleta o udeležbi. Popust velja od 21 VI. do 5. VII. za vse vlake in razrede. Udeleženci ad L kupijo pri odhodu cele kam te, udeleženci ad 2. Pa polovične kaTte, f ki veljajo z navedenimi potrdili in legitimacijami tudi za povratek. Za udeležence iz Maribora se dobivajo vozne karte s temi povlasticami v biljetarni Tujsko-prometne zveze »Putnik«. Nezgoda Sfezakovega sina Tudi v mrzlih severnih rekah se že dogajajo večje nesreče s človeškimi žr- ! tvami. V pondeljek popoldne sta se ponesrečila na reki Havel blizu Berlina filmski igralec Walter Slezak, sin svetovno znanega dunajskega tenorista Slezaka, in pa vodja filmskega Podjetja Erih Schtittger. Kupila sta sj nov čolnič in ga preizkušala na reki kljub viharnemu vremenu in razburkani reki. Teda po kratki vožnji se jima je čolnič res prevrnil. Kot dobra plavalca sta skuša*; la s plavanjem doseči obrežje. Schtittger je pa radi srčne napake kmalu omagal' in ga De Slezak lo z največjo težavo ap^a vil zopet v čolnič. Na svoje največje presenečenje in žalost pa je potem oPa* zil, je njegov tovariš mrtev. Zadela ga je srčna kap. Vsi poskusi z umetnim dihanjem so ostali brezuspešni. V 8 minutah okoli sveta« _ V Kolumbiji, v državi Missouri, se Jo vršil pred kratkim banket ameriškega časopisja, katerega se je udeležilo 800 urednikov. Pri tej priliki je bila posla-kablu brzojavka okoli sveta. S u Londona, Moskve, ter Prišla T Samomor mladega ieSezniikega urad* nika v Mariboru Zadnje pismo obupanca — Prihod iz Pragerskega in smrt Maribor, 23. junija. Snoči ob 22. se je v mestnem parku nsilrelil 22letni železniški uradnik Stanke Bergant, ki je bil uslužben na kolodvoru v Pragerskem. Kaj ga je gnalo v smrt, še ni ugotovlje no. vendar je iz pisma, ki ga je pisal Klancem pred svojim obupnim korakom, razvidno, da je imel neVnj na vesti, česar ni nikomur zaupal. Sicer je že večkrat omenil, da si vzame življenje, (vendar pa ni nihče verjel, da se bavi s to mislijo resno. Zadnjih 14 dni je bil nenavadno otožen. V Maribor je prihajal redno, kadar ni imel službe. Tudi včeraj dopoldne je obiskal svoje znance. Bil je jako redkobeseden ter je opoldne odšel, ne da bi povedal k»m. Rodbini, katero je stalno posečal v Mariboru, je poslal pismo, v katerem opravičuje svoj obupni čin med drugim Medeče: »Ce se moram ubiti, se pač ubijem. UZato re« ni potreba pretakati solz. In Scode tudi ne bo nobene. Zdi se mi, da Bije solnce malo preveč prijazno. Kot bi ime izrivalo. Kak meglen in oblačen dan M se m! zdel res bolj prijazen in primeren. za prestop v večnost. Kaj hočemo?« Ob »ključku pisma pa pravi: »Vseeno ne grem čisto lahko odtod. bil povsod priljubljen. iflffastna ženska realna gimnazija v Ljubljani Vpisovanje gojenk, ki želijo na novo (»stopiti v 2. do 8. razred gimnazije, bo četrtek, 30. junija ob 9. v pisarni ravnateljstva. Sprejemni izpiti za te gojenke bodo v petek, 1. julija od 9. zjutraj naprej. Vpisovanje gojenk za sprejem v gospodinjsko šolo »Mladika«, ki prične s L oktobrom, bo v petek, 1. julija od 10. do 12. v Pisarni ravnateljstva ženske realne gimnazije na Bleiweisovi cesti v Ljubljani. štajerska In zveza z morjem I*. Konjic nam Pišejo: Pohvalili ste zadnjič direkcijo državnih železnic v Ljubljani, da skrbi za dober Predmet in dobro zvezo z morjem. Za nas, ki štanu-i>emo v prejšnji Štajerski je pa zveza Medeča: 2 vlakom 525 ob 17.20 iz Maribora, Id pride ob 6.30 na SuŠak. Za ta vlak jlbi bilo treba en vagon II. Tazreda priklopiti, ali žo v Mariboru, ali vsaj na ,vlak 623, ki odide ob 20. i2 z idanega > mosta in bi se ta vagon priklopil od 23. k vlaku 314 v Zagrebu, tako da nam ne 'bi bilo treba prestopati in prtljago prenašati iz enega vlakrt v drugega vlačiti. To naj bi veljalo od 1. julija do 30 septembra. Dober odgovor. »Zdi se mi, da sem že nekje moral videti vaj obraz...« »Ni izključeno, saj ga že precej časa 4 seboj nosiin...! Pa ne preostane mi ničesar drugega. — Rajše smrt, kakor sramoto.« O vsebini pisma je bila takoj obveščena policija, ki je ukrenila sicer takoj vse potrebno, da bi mladega obupanca izsledila in preprečila njegovo namero, toda zaman. Tudi enaka akcija njegovih prijateljev je ostala brez uspeha. Po kosilu Berganta ni nihče več videl; ob 22. uri si je na klopi med kavarno »Park« in glavno alejo pognal kroglo v glavo. Projektil mu je predrl glavo za desnim ušesom in našel izhod na levi strani. Kavarniški gostje in zakasneli obiskovalci parka so takoj priskočili k samomorilcu, toda bilo je Prepozno. Poklicani zdravnik je ugotovil smrt. Pri nesrečnežu so našli železniško legitimacijo in orožni list, iz katerega je razvidno, da si je šele v sredo kupil samokres, očividno s trdnim sklepom, da si konča življenje. Pred polnočjo je pogrebni zavod prepeljal truplo na pokopališče v, Pobrežje. Pokojni Staniko Bergant je bil nezakonski sin in brez doma. Večkrat je tožil in se u dajal melanholiji, kar pa se je pripisovalo le njegovi mirni naravi. Na slehernega ki je imel ž njim opraviti, je sicer napravil najboljši utis in je Odebelost soproge ni nikak razlog za ločitev zakona ^ Kantonsko sodišče v St. Gallenu v Švici je pred kratkim razpravljalo o ločitvi zakona, ki jo je zahteval zakon ski mož. Utemeljeval je svoj korak tako, da je povzročila njegova soproga radi svoje prekomerne odebelelosti v njem nepremagljivo mržnjo do žene. Žena, ki je bila pred poroko lepe stasite rasti, se je par let po poroki tako razlezla, da jo je kot tako poznala vsa pokrajina. Sodišče je zavrnilo tožbo soproga iz naslednjih razlogov : Zvezni in državljanski zakon ne smatrata odebelelosti kot zadosten po vod za ločitev zakona. Zakon se ima smatrati v prvi vrsti kot duhovna skupnost. Res je verjetno, da je povzročila prekomerna odebelelost žene prvo nenaklonjenost moža do nje. Toda tega pojava ni zakrivila ona, ki ne odgovarja za svojo maščobo, marveč je iskati pravega razloga za nenaklonjenost pri možu, ki mu je manjkala moč, da bi premagal ta udarec usode .. . Zločin pijanega tasta. Životije Jovičevič je 20 let živel skupaj s svojim tastom Obradovičem iz Le-pojeviča blizu Čuprije in nikdar se ni potožil, da bi se slabo razumela. Te dni sta se pa začela nekaj prerekati radi nekega kuPčijskega pota. Ko ie izglodalo, da je »por že poravnan, je pa po večerji tast Obradovič nenadoma potegnil revolver in dvakrat ustrelil na zeta. Jovižlča so težko ranjenega odpeljali v bolnico, njenega ta«ta, ki je streljal v pijanosti, pa ,yt za^JO^ Prispevajte za spomenik - £k0 NowyMta Kralju Petru v Mariboru: :f ESj S«*««* Oženjeni in samski letalci Italijanska vlada je izdelala zakonski načrt o letalcih. Načrt določa med drugim, da se ne sme noben član italijanske zrakoplovne službe poročiti, dokler ni star 30 let- Zračno ministrstvo utemeljuje to določbo s tem, da ljubezen in skrb za rodbino motita le-talčevo duševno ravnovesje in vplivata neugodno na njegove uspehe. l'o mnenje je v popolnem nasprotju z dosedanjimi izkušnjami in z nazira-nji v državah z visoko razvito avija-tilco. Da so tudi oženjeni letalci sposobni za velika, junaška dela. sta najbolje dokazala Chamberlin in Levine, ki imata oba mlade žene, a sta se kljub temu podala na smrtnonevarni polet preko Atlantskega oceana. Oženjeni letalec bo pač morda še bolj previden kakor njesrov samski tovariš in bo manj eksperimentiral. To pa je le v korist zrakoplovstva in je radi tega umevno, da zračno prometne družbe «elo raje nastavljajo oženjene letalce, kakor neoženjene. 5chk^ terpentinov© milo Četrta odlika. Zavitek tega mila sestoji iz lepih slik za otroke, katere se izrežejo in sestavljajo. Ko p ere te se otroci zabavajo. 1.) Terpentin v milu. 2.) Velik in priročen kos. 3.) Prijeten duh. 4.) Slike iz pravljic za izrezati. 5.) Milo je v zavitku. 6.) Svetla barva. 7.) Razkuženje perila. Mig! 1111111 Ig Sgglgff racali Dramatični doživljaji lovca v Groenlandifl Bo) med mrožem in severnim medvedom in njegov tragičen izid Znani raziskovalec Severnega tečaja, Knud Rasmusen opisuje v nekem kopenhagenškem dnevniku lovske do življaje nekega starega lovca v Groen landiji. tem največjem otoku na svetu in potrjuje iz lastne izkušnje predvsem precej malo verjetne posameznosti tega boja med severnim medvedom in mrožem. »Pozimi«, tako pripoveduje groen-Iandski lovec, »je nastopil mraz tako naglo, da je morje v najkrajšem času zamrznilo. Ljudje niso vedeli, odkod naj bi dobivali lovski plen. Celi dan sem potoval proti jugu in zadel končno na mrože. Bilo pa jih je toliko, da nisem imel poguma, da bi jih napadel. Malo proč od čete sem zapazil mladega mroža, ki bi ga sicer lahko ustrelil. ne da bi vzbudil pozornost ostalih živali nase. Ležal sem z obrazom v jnegru, ko sem nenadoma zaslišal hre-sčanje. Bil je star severni medved, ki se je neslišno približeval svojemu plenu. Par korakov pred spečim mrožem je obstal in se skril za ledeno goro. Kar sem videl sedaj, me je silno osupnilo. Cul sem govorico, da se duše ve- likih lovcev po smrti izpremene v severne medvede- Ta beli medved bi mogel biti kak bivši lovec. Zgrabil je s šapami veliko ledeno skalo, se približeval na zadnjih nogah neslišno nič hudega slutečemu rnrožu, dvignil skalo in jo vrgel potem z velikansko silo proti glavi mroža. V istem trenutku se je medved že zakadil na omamljeni plen. Boi ni trajal dolgo. Mrož je bil mlad; zavaljal se je parkrat v snegu in krvavel iz nosa in gobca. Boj pa ni ostal neopažen. Ostale živali so se zbudile iz polsna in je v hipu ves otok odmeval od rjovenja razkačene čete, ki se je kmalu pognala v ledenomrzlo morje. Le stara mroževa samica je ostala^na mestu. Očividno je bila mati mladiča. Vrgla se je divje na medveda in mu s svojimi velikimi iz ust štrlečimi zobmi raztrgala trebuh. Medved ni dal več glasu od sebe. Zvrnil se je in v nekaj trenutkih poginil. Jaz pa sem molil k velikemu duhu morja, ki mi je na tako čudežen način podaril mladega mroža in krasnega severnega medveda.« Samomor iz verske blaznosti Berlinski listi poročajo o izrednem dogodku, kakoršnih je v samomorni kroniki malo. Katoliški učitelj, 28 let stari Viljem EiBmann je živel s svojo mlado ženo v najlepši slogi; največ je bival na posestvu svojega tasta v Karlshastu pri Berlinu. Rodbinsko har inonijo je motila le pretirana pobožnost učitelja, ki je vedno bolj izgubljal smisel za življenje in se potapljal v megleno mistiko. Z veliko zamaknje nostjo je vedno znova prebiral evangelije in pri tem večkrat izrekel željo, da bi bilo dano tudi njemu umreti tako, kakor je umrl Kristus. Ta želja je postala njegova fiksna 'deja, ki ga ni več zapustila, dokler ga JJ' Pritirala do blaznosti. Pred par so ea na^> nirtvega na posestvu m n(^eg'a tasta. Slečen se je obesil nrn^rf^vno desko: roke je imel raz-izgledaln n£R,e frdno Prevezane, da je Z obraza ™,k?r da Pribit na križ' vsa okoliesTn 5 * °,dseval izraz sreče, mi Podobicami ObdukSf?^ SVef,‘ dT se ie FiRmL ,