Po poiti prejeman:
ta
celo leto naprej 26 K — h
pol leta ietrt , mesec
6,50, 2,20,
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta
ietrt _ «iesec
1 .70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SL0VENE
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate HDrejetna upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovar.a pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzerusi nedelje m praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 155.
V Ljubljani, v torek 10. julija 1900.
Letnik XXVIII.
Na vse plati!
»Narodov« pijanski delirij je vedno hujši. Z res patologiško strastjo je napadel včeraj našega škofa, češ da ob svojih cerkvenih višjepastirskih potih prireja brez policijskega dovoljenja ljudske shode ; poleg tega je zbesnel iznova proti Marijinim družbam, češ da so protizakonite in da bi jih morala vlada prepovedati. Delovanje teh družb in posredno tudi delovanje našega škofa imennje državi nevarno.
Pravnih neumnosti, ki jih je natvezil v tem članku celo torbo svojim bravcem, ne bomo danes popisovali. Prihranjamo si to za drugič, ker je manjega pomena. Pač pa se danes dotikamo neke dokaj važnejše stvari.
Slov. - krščansko narod, zveza v državnem zboru ima v prvi točki svojega programa ta-le stavek : »b 1 o -vansko-krščansko narodna zveza sebopotezala za to, da se javno življenje v verskem, kulturnem, socialnem in gospodarskem oziru razvije na pozitivno krščanskem temelju; potegala se bo za brezpogojno ravnopravnost vseh narodov, —--kakor tudi za popolno
svobodo cerkve z vso odločnostjo«.
Ta program so podpisali s svojimi imeni tudi p o u 1 a n c i dr. F e r j a n č i č, K u š a r in Š u k 1 j e. Prepričani smo, da nimajo ti možje z »Narodovimi« napadi nobene neposredne zveze, toda »Narod« velja v celi javnosti za glasilo stranke, kateri pripadajo. »Narodovi« članki in klici po policiji proti školovemu višje-pastirskemu delovanju in proti strogo not-ranje-cerkvenim Marijinim družbam so boj celo proti tisti svobodi, ki jo priznavajo državni temeljni zakoni. V najhujšem nepremostljivem na-sprotstvu pa so z omenjenim programom kršč.-slov. narodne zveze.
S svojimi napadi napada in posredno devlje na laž »Narod« moško zavezo svojih državnih poslancev. Mi nimamo naloge učiti imenovanih treh mož, kaj jim je storiti, da si varujejo v javnosti resnost svoje moške besede. Pač pa konštatiramo, da tako podlih protislovij, kakor se zrcalijo v teh pojavih, ne more sklepati v sebi nobena stranka. To vedenje je ironija vsakih načel, ironija vsakega namena, satira na moštvo in značaj, umljivo samo med norci ali pijanci!
Shod v Zagorju.
Minolo nedeljo popoludne je bil v Zagorju na Notranjskem shod, na katerem je poročal državni posl. dr. Ig. Žitnik. Navzlic slabemu vremenu se je zbralo lepo število volivcev. Govornik je v dveurnem poročilu poljudno opisoval dogodke v drž. zboru od 27. sušca 1897 do 8. junija 1900 pojasnjeval razmerje strank, postanek in program ter razpad avtonomistiške večine, pomen Badenijevih jezikovnih naredeb, grofa Thuna »vstrajno potrpežljivost«, grofa Cla-ryja krivo pot in dr. pl. Korberja resno voljo, da napravi spravo mej Čehi in Nemci. Razpravljal je razne vladne predloge, tako glede državnega davka od sladkorja, piva, žganja in petroleja, glede ogerske nagodbe, kmetijskih zadrug in novih železnic.
Glede obstrukcije jo naglašal, da je najnevarnejše sredstvo, s katerim si hoče katerakoli stranka priboriti svojo zahteve ali zabraniti preteče resnične in dozdevne
krivice. Obstrukcija pa je naravnost parlamentarna revolucija, ako manjšina skuša s surovo silo ustaviti parlamentarno delo iz same nagajivosti, iz užaljene ošab nosti, iz predsodkov, iz praznih in namišljenih razlogov, s katerimi prikriva strankarske, sebične svoje namene.
In taka je bila nemška obstrukcija za Badenija in Thuna. Mogoče, da je bil Ba-denijev korak iz odrvenelega nemškega centralizma na polje ustave na prvi pogled drzen in osupljiv, toda bil je v smislu in duhu one ustave, katero so skovali Nemci sami. a je ne izvršili v javnem življenju. Ako se češkega jezika uče celo cesarski princi, zakaj bi se ga ne naučili državni služabniki, ki siužijo v deželi ?
Država ne more nikogar siliti, da se u<M druzega deželnega jezika, ako ni v njeni službi, pač pa more in mora zahtevati od svojih uradnikov vse potrebne sposobnosti. In ena teh sposobnosti je gotovo tudi znanje deželnih jezikov. Sic^r pa je baron Gautsch omilil in opilil jezikovni naredbi v prilog Nemcem, a navzlic temu se niso pomirili nemške obstrukciie valovi, ker Nemci v toku pangermanizma niso hoteli popustiti niti pičice od svoje hegemonije. To hočejo vzdržati s i omočjo krivičnega, nenaravnega in nemoralnega zistema, ki ga še vedno goje avstrijske vlade. Slepi in gluhi so, ki še vedno sanjajo o nemški Avstriji, dasi že čez tri leta praznujemo stoletnico avstrijskega cesarstva in je država že drago plačevala nojevo politiko svojih kratkovidnih državnikov. In kratkovidnost je tudi bila, ki je 17. oktobra minolega leta slovesno odobrila obstrukcijo ter državno avtoriteto žrtvovala brezozirni manjšini. S tem je parlamentarna revolucija dobila sankci|o, plačilo za svoje rovarsko delo. Kaj čuda, če so češki poslanci, skrajno užaljeni in bridko prevarani, zgrabili za orožje, katero so bili ravnokar Nemci odložili. Pokazati so hoteli in morali, da je danes nemogoča vsaka avstrijska vlada, ki prezira češki narod in Slovane pritiska ob steno.
Slovensko hrvatski poslanci so jako obžalovali češko obstrukcijo, ker je bila začetek razpadu bivše večine, vrhunec zmešnjave. Obsojali pa so tudi pri vsaki priliki one kroge, ki so češke poslance prisilili do skrajnega koraka. Kdor torej nepristransko presoja razmere, nikakor ne more češke obstrukcije vsporejati z nemško. Nemci so iz trte izvili svoje razloge, Čehe so razmere prisilile, da so vladi pokazali svojo moč. In dosegli so moralen vspeh.
A s tem pa je nastala tudi za državo jako nevarna kriza. Vlada je v največjih linančnih stiskah, vsepovsod nazadujejo trgovina, poljedelstvo in obrt, javno življenje jo otrovano, boj mej narodi presega že vse meje. Miru potiebuje država, žele si ga razni narodi, izvzemši one nemške kričače, katerim je politika navadno rokodelstvo.
Skrajni čas je pač, da se poležejo viharji, pomirijo strasti in napravi vsaj premirje. Vlade dolžnost pa je in vseh pravih avstrijskih rodoljubov, da gladijo pot do sprave, da ublažujejo nasprotja in zbližujejo nasprotnike. Razni politiki dajejo vladi tudi razne nasvete. Priporočajo jej od mnogih strani, naj oktrouje jezikovni zakon in nov, strog poslovni red za poslansko zbornico. A to bi bila napačna pot, s tem vlada ne doseže miru, kar je nujna in prva potreba za državo. Vlada bi dregnila prav v sršenovo gnezdo in vzbudila upor od leve in desne.
Edina^ pot do sprave so nova pogajanja mej Cehi in Nemci.
Vlada se ne sme udati pesimizmu. Razmere so ugodnejše, nego v svečanu. A če hoče vlada imeti vspeh, naj ne posluša onih intrigantov, ki vedno nete prepir in nočejo sprave.
Češki vplivni poslanci so izjavili, da se ne protivijo novim poskusom, nadaljnim pogajanjem.
Seveda je pri tem prvi pogoj, da Nemci odnehajo od svojih pretiranih zahtev. V prvi vrsti je n e m š k i državni jezik, kar je isto, kakor posredovalni jezik. Ta zahteva je naravnost izzivanje vseh nenemških narodov, ki se ne bodo nikdar udali temu imperativu.
Avstrijska ustava, delo nemških politikov, ne pozna nobenega državnega ne posredovalnega jezika. Nasprotno pa člen XIX. drž. tem. zak. priznava izrečno ravnopravnost vsem narodom in ne pozna narodov prve, druge in tretje vrste. Kdor torej zahteva zakonito uveljavljenje državnega jezika, ta ruši ustavo, ta zahteva prednost manjšine pred večino.
Zakonita določba državnega jezika pa tudi ni potrebna. Danes je na dnevnem redu vprašanje, katere garancije naj da država narodom in katere koncesije njihovim jezikom, du st za bodočnost zagotove svoj obstanek, svojo individualnost v okviru avstrijskega organizma. Prva državna potreba je, da se izvede člen XIX. avstrijske ustave. Le tem potom je mogoča sprava, je Avstriji in njenim narodom zajamčen zdrav razvoj, zagotovljena bodočnost. Državi, kar je državnega, a narodom, kar je njihovega!
Govornik je konečno razpravljal še nekatera vprašanja glede organizacije kmečkega stanu in naglašal nujno potrebo, da se uravna Pivka, ki leto za letom dela mnogo škode ondotnemu prebivalstvu.
Konečno so zbrani volivci izrekli zaupnico poslancu in sklenili nastopno resolucijo : »Volivci, zbrani dne 8. julija na shodu v Zagorju na Notranjskem, povsem odobru-jejo dosedanje postopanje jugoslovanskih državnih poslancev, žele pa in pričakujejo, da se prej ko mogoče doseže sprava mej avstrijskimi narodi, urede parlamentarne razmere in prične redno delo v državnem zboru«.
Shod se je vršil v najlepšem redil.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. julija.
Poljaki in katoliška ljudska stranka. Mej tema dvema strankama se je po razdoru desnice oživilo zopet prav intimno prijateljstvo, kar se razvidi iz občevanja mej poljskim oficijelnim glasilom in posl. dr. Ebenhochom. Te dni so se vršili razgovori glede uveljavljenja jezikovnega zakona in poslovnega reda s pomočjo § 14. Poljaki so vprašali posl. dr. Ebenhocha, kako on sodi o tej zadevi in ali mu je ljubši § 14 ali pa cesarska naredba. Ta je odgovoril v posebnem pismu, da se dobe razlogi proti obema načinoma, vendar so pa pri cesarskih naredbah krono preveč stavi v ospredje. In tega se vidi, da je dr. Eben-hoch bolj vnet za § 14, akoravno svetuje, naj se s tem počaka še kaka dva meseca, ker so mogoče razmere še znatno spremene. Končuje pa dr. Ebenhoch dotično pismo s temi-le besedami: Pri tej priliki moram na-glašati, da se mi zdi potrebno, da poljski
klub v vseh okolnostih solidarno postopa 8 katoliško ljudsko stranko. — Ali je mogoče to že prva podlaga novi zmerni večini, ki skuša že sedaj vladati, ko ni zbran parlament ?
Srečna Spodnje Štajerska ! Pri Sv. Barbari blizu Maribora je ime) posl. Robič, kakor smo pred nedavnim poročali, volivski shod, na katerem je 8 številkami dokazoval, kako mačehinski postopajo v Gradcu s slovenskim delom Štajerske, akoravno ta del plačuje neprimerno večji del državnih in deželnih davkov, kakor pa nemški Štajer. Ta Robičeva izjava je neizmerno vznemirila graške nemško - nacijonalne kroge okolu »Gr. Tagblatta « in v današnjem uvodniku dokazujejo na podlagi statističnih podatkov dež. zbora, da je Robičeva trditev jedno-stavno velikanska — laž! Mogoče je sicer res, da so številke, ki jih navaja imenovano glasilo, res take, kakor se nahajajo v de-želnozborskih tabelah pri dohodkih in stroških, toda njegova delitev Štajerske v gorenji, srednji in spodnji del je naravnost nečuvena. Po računu »Gr. Tagbl.« plačuje spodnji Štajer le 20'7 odstotkov vseh davkov. Kaj neki šteje prusaška gospoda pod srednji Štajer? Ali tvori morda celo Savinja mejo mej srednjim in spodnjim Štajerjem ? Drugače sploh skoro ni mogla priti do 20 7%. Seveda so po tem računu izdatki za slovenski del Štajerja neprimerno večji, kakor dohodki in v nekaterih postavkah presegajo celo za 50% davčno svoto. Tu je veljala kajpada za razdelitev zopet druga mera in nekatere svote so popolno vračunjene na slovenski del dežele, akoravno je dokazano, da je imel srednji ali morda celo gorenji del jednako ali celo večjo korist od tega denarja.
S Čehi nikakih konferenc. Pred nekaj dnevi so poročali razni češki in tudi dunajski listi, da se je ministerski predsednik v zadnjem času razgovarjal tudi z zastopniki češkega naroda o rešitvi jezikovnega vprašanja ter o asanaciji parlamentarnega vprašanja sploh. Sedaj pa pride praska »Bohemia« in trdi z vso odločnostjo, da na tej vesti ni niti trohice resnice. Mogoče je sicer, pravi ta list, da je prišel sem ter tje kak češki poslanec h Koerberju v zadevah svojega volivnega okraja ter bil tudi primerno vsprejet, a v jezikovnih in drugih večjih čeških zadevah ni bilo rnej Koerber-jem in njimi prav nikakega razgovora. Konečno so po zatrdilu tega lista izmišljene tudi vse vesti o izrednem delovanju ministra Režeka. — Bodisi v tem oziru kakorkoli, čudno je pa vsekako, da je »Bohemia« o vsem tem bolje poučena, nego praški češki listi, ki so v neposredni dotiki s svojimi poslanci. Morda je postala »Bohemia« prvi vladni list.
Nemški protestni shod v Brnu. Prihodnjo nedeljo 15. t. m. opoldne se vrši v Brnu protestni shod nemških liberalcev na Moravskem, na katerem bodo rohneli proti Koerberjevemu jezikovnemu načrtu ter proti tetnu, da spomenica nemških naprednjakov in nemške ljudske stranke glede tega načrta ni zagledala belega dne. Tako se je sklenilo pri seji levičarskega izvršilnega odbora za Moravsko, pri kateri se je tudi odločno zahtevalo, da se mora spomenica objaviti na vsak način, da narod izve, kaj so storili njega zastopniki v odvrnitev največje »nesreče«, ki preti Nemcem z uveljavijo-njem vladnih jezikovnih načrtov. Ob jednem se je sklenilo, da se tekom teh parla-
mentarnih počitnic prirejajo protestni shodi po vseh krajih Moravske. Posebno ogromne udeležbe prijeditelii ne morejo pričakovati, posebno ne po deieli, kjer je zavedneje ljudstvo že do grla sito veliko-pruske gonje.
O izgonu pruskega agitatorja Brdunlicha, protestantovskega prvobori-telja za »los von Koma gibanje, katerega so 3. t. m. v Brnu radi njegovih hujskarij najprej priprli in potem pognali čez mejo, piše »Koln. Volkszeitg.« v polemiki s »Tiigl. Rundschau« mej drugim tole: V izgonu vidimo samo dokaz, da v Avstriji ne dopu ščajo, kar bi v Prusiji ne dopustili niti katoliškemu duhovniku iz Avstrije. Kar se je pripetilo Bhiunhchu na tujih tleh, to so že skusili za kulturnega boja katoličani na Pruskem ne kot gostje, marveč kot domačini. — Pometajo naj torej pruski kulturonosci najprej pred svojim pragom, potem naj pridejo šele v Avstrijo.
O južno afriški vojski je došlo v minulem tednu precej presenetljivih poročil, mej temi tudi vest o ujetju generala Bullerja. Seveda v Londonu tej vesti ne pripisujejo nikake verjetnosti. Sploh je pa generalissi-mus Roberts zopet pričel z običajnim molkom. V sedanjem zimskem času se more mož kaj malo gibati. Tudi pokradeni burski konji mu ne morejo pomagati. Vso svojo akcijo so razpredli sedaj po južnem Trans-valu, kjer jim dela velike preglavice burski general Botha. Transvalci so zopet enkrat postali siti vojske, kakor že po navadi, ter so svetovali Kriigerju, naj se uda. Bc.tha je bil neki prvi, ki mu je stavil ta predlog. Sedaj računajo Angleži, da bodo v treh do šestih mesecih gotovi z vsem ter postali gospodje celega Transvala Angleški upravni aparat je že v polnem tiru. Mej drugim so odslovili 1400 transvalskih železniških uradnikov ter jih odvedli k morju, ker niso hoteli sodelovati pri angleških transportih.
Dnevne novice.
V Lj u b lj a n i, 9. julija.
Osebne vesti. Dež. predsednik eksc. baron Ilein se je danes s svojim tajnikom odpeljal v Postojno k zborovanju kranjsko-primorskega gozdarskega društva. — G. Fr. Jesenko iz Školje Loke, je bil včeraj na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem modroslovja. — V. S c h \v e g e 1 je vstopil kot konceptni praktikant pri politični upravi na Kranjskem.
Katoliški shod. Zoper članek v »Edinosti«, ki ga je baje spisal neki »štajerski duhovnik«, o katerem se pa sploh sodi. da ne nosi kolarja, se je oglasil dunajski »Ya -t e r 1 a n d «. Njegov tržaški dopisnik pravi: »Mogoče je seveda, da kakemu duhovniku ni znano, kako vplivajo katoliški shodi, in da se mu zdi, da niso umestni. Da bi pa mogel želeti preprečenje katoliškega shoda samo iz nagiba, ki je nižji, nego vera, to se nam zdi skoro nemogoče. In vendar se je neki štajerski duhovnik iz takega vzroka izrekel v »Edinosti« zoper katoliški shod, ki se bo septembra meseca sešel v Ljubljani, skrbi za jedinost slovenskega naroda, če pride do katoliške prireditve, in od te jedi-nosti je baje odvisen obstoj slovenskega naroda. Ker torej »Slovenski Narod« ne mara katol. shoda, naj ta shod, od katerega se splošno pričakuje, da bo utrdil katoliško zavest in osvežil katoliško življenje, kar na mah izostane! Ali ne bi bilo bolje, da se obrne dopisnik proti »Slov. Narodu« in ga pozove, naj narodne j e d i -nosti, ako je še kaj je, nikar ne moti zaradi katoliškega shoda! Na Češkem in Moravskem imajo neki listi navado, da kakega resničnega ali fingira-nega (zlaganega) duhovnika pošljejo v boj, kadar hočejo posebno udariti po katoličanih. Morda hočejo tudi pri Slovencih uvesti sedaj tako navado.« Tako »Vaterland«. Pripomnimo samo to, da je pripravljalni odbor iz Štajerske dobil jako ugodne izjave.
.Policijski zistem" je »Narodu« na potu, ker je bil v soboto zaplenjen zaradi svoje besnosti. Ravno tisti »policijski zistem« pa kliče na boj zoper Marijine družbe in dr. Susteršiča. Tako dosledni znajo biti naši »inteligentni!"
Ali bo policija ubogala Narod? Ne vemo. To pa vemo, da je laž, kdor trdi,
da ima »Narod« kak važen del slovenskega naroda za seboj; da je laž, kdor pravi, da je »Narodova« pisava izraz kakega javnega mnenja, in da vsak, kdor to trdi, že s tem priznava, da je zloben nasprotnik bodočnosti našega naroda, če noče biti res kramarsko nerazsoden.
Nemila smrt je pobrala včeraj zjutraj medicinca g. Vladimira Škerlja, sina c. kr. sod. svetnika v Novem mestu, v starosti 23 let. Blagi pokojnik je bil med vsemi tovariši in znanci obče priljubljen po svoji prijaznosti, mirnosti, odkritosti in po-8trežljivosti. Ravno ko je završeval svoje študije, ki jih je gojil z vso vnemo, zrahljalo se mu je zdravje. Naj v miru počiva!
Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali mesto venca na grob dragemu tova rišu Vladimiru Skerlju grafiki medicinci: P. Pertot 6 K, E. Dereani 4 K, A. Brecelj 3 K, Ž. Lapajr.e 2 K, E. Mayer 2 K. G. Ni-kolov 2 K, I. Hudelist 2 K, I. Kartin 1 K, P. Kane 2 K, R. Jug 1 K, skupaj 25 K. — To vsoto so darovatelji danes poslali družbi-nemu vodstvu.
K Slomškovi slavnosti v Ponikve velja vožnja v III. razredu tja in nazaj iz Ljubljane 6 K 23 h. II. razred pa 9 K M h in I. razred 12 K 60 h. Bankek pri g. Podgoršku bode veljal 2 K 40 h. Najprimernejše se bode voziti iz Ljubljane z jutranjim poštnim vlakom. Želeti je, da 5. avgusta pohiti mnogo kranjskih Slovencev mej zavedne štajerske brate! Na slavnost pridejo tudi zjedinjeni R u s i n i, ki bodo imeli svojo službo božjo v cerkvi sv. Ožbalta pri Ponikvah. Celjani in Savinjčani se pripeljejo s posebnim vlakom. Obč. svet v Ponikvi je sklenil v nedeljo, da se na šoli odkrije Slomšku spominska plošča na obč. stroške. Ploščo izdeluje ljubljanski kamnosek Vinko Camernik in relief kipar Zaje. Na šoli se nahaja že spominska plošča slavnega kartografa Kocena, ki je bil tudi sorojak slavnega Slomška. Prijave na banket naj se naznanijo pripravljalnemu odboru do konca t. m.
Na Velehrad! Kakor zadnja leta, bode i letos dne 30. in 31. julija na Velehradu na Moravskem, ob grobu sv. Metoda slovanski evharistiški shod in slovesno zborovanje apostolata sv. Cirila in Metoda. Dne 31. julija in 1. avgusta se ondi vrši tudi slavnostna akademija. K tem slavnostim so povabljeni vsi častilci slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda ter dobe primerna prenočišča. Zadnja železniška postaja je Ogersko Gradišče. Natančnejša pojasnila daje župnijski urad na Velehradu ah pa državni poslanec dr. Anton Stojan v Dražovicah, p. N. Rousinov na Moravskem.
S sv. Višarij se nam poroča : V soboto 7. julija je do štirih popoldne neprenehoma deževalo. Ob eni popoldne pa je začel med dežjem naletavati sneg, ki je nehal še-le po treh. Ker so bila tla mokra, zapustil je le tu pa tam majhen sled za seboj. Ko se je megla razpršila, videli smo, da ga je palo po sosednih skalnatih gorah precejšna množina. Bilo je zvečer pa tudi v nedeljo zjutraj prav mrzlo. Kljub slabemu vremenu je prišlo čez dvesto romarjev na božjo pot. Izvzemši kakih 30 Nemcev bili so sami Slovenci. Ob osmih zvečer je bila pridiga — prazniku primerna — o slovanskih blago-vestnikih sv. Cirilu in Metodiju. — Na predvečer ss. Cirila in Metodija je gorel na svetih Višarjih mogočen kres in so grmeli topiči. Celo na dve sto metrov višjem Lovcu (2079 m) dali so napraviti tukajšni duhovniki velik kres; bil je to prvi kres, ki je gorel slovanskima blagovestnikoma na tej gori; le žal, da ga je gosta megla prekmalu zakrila daljavi. Sploh se je videlo od tu kakih štir-najst kresov, druge pa je megla zakrila v svoj sivi plašč. Kako zmešnjavo je napravila premestitev naših dveh svetnikov od 5. na 7. julij, kaže to, da je gorelo nekaj kresov že 5. julija zvečer. Gotovo pa to niso bili edini.
Iz Blagovice se nam piše: Z veseljem smo pričakovali večera, da zopet letos proslavimo sveta brata (Jirila in Metoda. Zbralo se nas je več, ter smo šli kljub slabemu vremenu poldrugo uro daleč na vrh hriba Spilk. Akoravno je deževalo, smo vse-jedno nanosili drv in napravili lep, veličasten kres. Toda vse hribe in doline je pokrivala gosta megla tako, da nismo opazili nobenega kresa in drugi menda tudi našega ne. Lan-
sko leto smo jih našteli na ta večer 27 s tega hriba.
Volitev župana v Podgradu. Županom v Podgradu je soglasno izvoljen g Slavoj Jenko. Tudi volitev starašinstva se je vršila soglasno.
Na tržaški nemški o. kr. gimnaziji je šolski vspeh bil tudi vse kaj druzega, nego povoljen. Od 471 dijakov jih je padlo 128. Slovenci, katerih je na zavodu 155, so se držali dobro, sosebno mnogo je letos odličnjakov. Hrvatov je bilo na zavodu 30, Lahov 147 in Memcev 129.
Is kroga katol. rokodelskih pomočnikov. Na občnem zboru v nedeljo je bil izvoljen za starosto tukajšnjega »Katol. društva rokodelskih pomočnikov« g. L u ž a r.
Društvo tiskarjev za Kranjsko proslavi 500!etnico rojstva Gutenberga s tem, da priredi prihodnjo nedeljo, dne 15. julija t. 1. izlet v prijazni trg Vrhniko. Odhod z jutranjim vlakom. O prihodu si izletniki ogledajo Vrhniko, potem prijazno okolico in izvirke Ljubljanice. Skupni obed bode v gostilni gosp. Jurce na Vrhniki. Po obedu je skupna zabava s petjem in raznimi drugimi zabavami. Prijatelji tiskarske umetnosti dobro došli!
Iz Konjic na Štajerskem. Velikanski kres s krasnim petjem, bengaličnim ognjem, streljanjem topičev in zažiganjem raket so priredili konjiški Slovenci na predvečer sv. Cirila in Metoda. Ob jednem pa so tudi s tem pokazali konjiškim nemčurjem, da se svoje slovenske narodnosti vrlo zavedajo.
—	Kmetijsko društvo v Konjicah jako dobro vspeva. Konkurz napovedal je zagrizeni nemški trgovec Stepischnegg. Govori se, da mu bode še nekaj njemu enacih bratcev sledilo, n. pr. Zottl, Kupnigg, Detitschegg.
—	Pri tukajšni okrajni hranilnici se je pri reviziji pokazal primanjkljaj za nič manj kakor 30.000 kron. Kam je ta denar? Vodstvo hranilnice imajo nemškutarji v rokah. Primanjkljaj bode baje lahko (?) pokril hra nilnični tajnik, na katerega je vodstvo vso krivdo zvrnilo. Kje bo neki on toliko svoto vzel?? Kaj pa k temu pravi gosp. komisar Z<.ft?
Umrl je včeraj v Skof|i Loki nenadoma sodni kanclist Jean Deisir. ger. Pogreb bode danes ob 6. uri.
Na dunajsko dvorno opero je an-
gaževan Slovenec tenorist k- Fran Bučar. Na dunajski dvorni operi bodeta torej sedaj delovala dva Slovenca. Tenorist g. Pogačnik (Naval) si z vsakim nastopom pridobiva širši krog prijateljev.
Godba Bošnjakov svira! Ta klic je v nedeljo pretresel graške nemške radikalce. Vojaška godba graška je svirala v gostilni g. Mlekuža v Gostingu pri Gradcu ob ogromni udeležbi graškega prebivalstva. Točko »O du mein Oesterreich« je godba morala trikrat ponoviti. Ljubljančan G o 1 t s c h, ki je hotel Gradčane učiti nemškega radikalizma, postaja z vsakim dnem bolj osamljen.
„Sudsteierische Post" pride zopet na zatožno klop. Nekateri nemški Ptujčani se jeze, ker je njihovo inseriranje v »Sta-jarcu« krepko osvetlila.
Nemški in nemškutarski ognje-gasci so imeli v nedeljo v Gradcu svoje 29. zborovanje štajerskih gasilnih društev. Nemški listi modro zamolče, kateri »slovenski« ognjegasci so se udeležili te slavnosti nemškega »Gut Schlaucha«.
Ptujska gimnazija je imela koncem preteklega šolskega leta 144 dijakov. Nemcev je bilo 82 (?), Slovencev G0.
Ormoška posojilnica je imela koncem minolega upravnega leta 715 zadružnikov z 2137 deleži, ki znašajo 21.370 kron. Vlog je bilo 291 v znesku 266.19G kron, posojil 888 v znesku 317.897 kron. Čistega dobička je imela posojilnica 4320 kron 42 vinarjev, od te svote je odbor določil 1000 kron za 25 letnico posojilnice, dijaški kuhinji ptujski 30, mariborski 30, celjski 30, društvu Triglav 40, Sloveniji 40, družbi sv. Cirila in Metoda 40, slovenski gimnaziji v Celju 20, ormoškemu vinorejskemu društvu 200 kron. — Rezervni zaklad je znašal 66.004 krone 76 vin.
Iz Beljaka se je odpeljalo več nemških strelcev na vsenemško strelsko slavnost v Draždane.
Brivski pomočniki stavkajo na Su-šaku pri Reki.
O kričečih razmerah na goriški gimnaziji piše »Gorica«: »Končni vspeh bil je nekoliko povoljnejši v primeri z vspehom drugih let, padlo je namreč le 17 odstotkov, a vendar so nekateri razredi precej prizadeti, in sicer posebno drugi, tretji, četrti m peti razred. Najnesrečnejši v tem pogledu je posebno drugi slovenski razred. Izmed 70 učencev, ki so v prvi razred vstopili, jih je letos dovršilo drugi razred le 27! Število odličnjakov je v primeri s številom vseh gimnazijalcev premajhno. Med 430 učenci je le 36 odličnjakov. Kar se tiče posameznih predmetov, slišimo tudi letos bridke pritožbe posebno o strogosti v nemščini. O pretiranih zahtevah posebno prof. Streinza se je že večkrat pisalo v javnih listih, seje govorilo letos tudi v znani interpelaciji v deželnem zboru. Pomagalo ni nič! Pomagala bo le slovenska gimnazija za Slovence, italijanska za Italijane. Nemška gimnazija za 38 Nemcev in Talminemcev je itak anomalija, kakoršne ne najdemo nikjer!
Avstrijski orožniki in Žumberk. Te dni je pokazala razprava pred zagrebškim sodiščem, da je že skrajno potrebno, da se stalno uredi prepir glede Žumberka. Pri nekem prepiru se je streljalo s kranjske in hrvatske strani, in malo je manjkalo, da ni bil ustreljen kranjski orožnik. Oblasti so odločile, da naj na kranjskem teritoriju ujemo one Zumberčane, na katere leti sumnja, ter da naj jih sodi kranjska sodnijska oblast. To je nasprotstvo še bolj poostrilo. Pretekli mesec zaloti kranjski orožnik Košak poštenega Hrvata Gavra J urica na kranjskem ozemlju ; zamenjal ga je z neko sumljivo osebo. Kljub vsemu ugovarjanju ga je orožnik odpeljal. Ko sta korakala skozi gozd, se je orožnik spozabil in jel zabavljati proti Hrvatom in hrv. oblastvom ter opomnil, da bi aretovanca kar ustrelil, če bi vedel, da je on tedaj streljal. Ob jednem je baje pomeril proti Juriču. Vnel se je boj. Jurič je vzel orožniku vse orožje ter mu odgriznil kos ušesa, orožnik pa je razgrizel Hrvatu prst na roki. — Dne 4. t. m. se je vršila razprava proti Juriču. Zagovarjal ga je dr. De-renčin. Obtoženec je bil obsojen na tri mesece težke ječe in na odškodnino 300 kron.
—	Ta slučaj gotovo ni zadnji, ako se ne uravnajo razmere na kranjsko-hrvatski meji.
Ljubljanske novice. Stepla sta se na Franc Jožetovi cesti danes po noči pekovska pomočnika Alojzij Marinšek in Leopold Štrukelj. Konec tepežu je naredila policija. — Na Radeckega cesti čulo se je včeraj strašno smrčanje. Na cestnem hodniku je ležal Tomaž Trtnik, ki se je tako napil žganja, da je dobil slabost v nogah in ni mogel naprej. Hotel je pijanost prespati na cesti, a zmotil ga je stražnik, ki ga je naložil na voziček in pripeljal na magistrat.
—	Z prižganimi lampijoni so danes po noči nagajali policiji neki dijaki. —Ljubezen do žganja je napravila Karola Lampiča za tatu. Ukradel je več steklenic žganja, vrednih 11 K 60 h v škodo Franc Štepicu. — Slabo godilo se je včeraj gimnazijskemu dijaku Franc Szantnerju, ko je po strani pogledal psa hranilničnega uradnika Pavla Ebnerja. Pes ga je baje precej ugriznil. — Pretep v Šiški. Včeraj je tudi uradni list poročal, da se je v gostilni pri Kankertu zgodil poboj. Pojasnilo se nam je pa danes, da vojak Kain ni bil zaboden v gostilni Ognjevita Kozjeka, ampak v gostilni pri Favaju. Udeleženci pri pretepu, Horvat, Škrajner in pa Markič, so že pod ključem. Pri Škrajnerju našel se je krvav nož in pa krvava manšeta. — Nesreča. Včeraj zvečer je stroj odtrgal mizarskemu pomočniku Franu Jenku pri Mathianu dvoje prstov. Jenko je še le včeraj stopil v delo. Prej je delal v Loki. — K Grčarju v Cerkvenih ulicah je prišel Anžič Franc ter je zahteval »liter ta najbulšga«. Ko ga je izpil, ni hotel plačati in je obsipal natakarico namestu s plačilom z raznimi pridevki. Policaj je prišel ter mu preskrbel po cenenem vinu še cenen rjčet — Nevarnega tata Josipa Ku-keca iz Ribjega, kamniškega okraja, je prijela ljubljanska policija. Zasledovan je bil od orožništva, ker je Frančiški Avšič v Zalogu št. 9 pri Cerkljah ukral več denarja in uro iz zaprte sobe.
V Št Petru pri Gorici so aretovali „naturpredigerja" 1. Guttzeita, ki se je s svojo rodovino preselil tja. Vzrok aretovanju
je neko njegovo predavanje v Vratislavi, radi katerega mora presedeti tri mesece jefie. Njegov časopis ,.Der neue Mensch" ne bode nehal izhajati.
Ne ulivajte petroleja v ogenj! V Gorici se je prigodila strašna nesreča. Dvajsetletna Ana Prinčič iz Kobarida je bila v službi pri g. Jos. Paviji. Da bi hitreje zanetila ogenj, je polila drva s petrolejem. Nastal je velik plamen, katerega je hotela udu-šiti z vodo. Pri tem so goreče kaplje odletele na njeno obleko. V hipu je bilo dekle vse v ognju. Ljudje so prihiteli na pomoč, pogasili plamen, a revica je bila tako opečena, da je skoro na to izdihnila svojo dušo.
Letina v Dalmaciji. Iz Štbeniške okolice poročajo, da vsled deževja vinogradi tne kažejo posebne letine. Enaka poročila prihajajo z južnodalmatinskih otokov.
Ribarstvo na Jadranskem morju. L. 1899 je bilo ribarskih ladij v Trstu 190 in ribičev 586, na Goriškem ladij 195 in ribičev 556, v Istri ladij 1012 in ribičev 3287, v Dalmaciji ladij 2925 in ribičev 10.595.
Sprejem za petje. 14. septembra ob 10. uri zjutraj se bodo sprejemali dečki od 10—13 leta stari v frančiškanskem samostanu v Ljubljani za petje. Za petje sposobni dečki dobijo zato brezplačno, dobro hrano opoldne in zvečer. Zahteva se čisti posluh, znanje not, taktov in nekaj intervalov. To se da zavoljo tega na znanje, da ne bi nekateri starši z otroci dolge in težavne poti brez vspeha delali.
P. Angelik Hribar.
Petak — petača — petka. O tem predmetu smo dobili sledeče vrstice : Jaz iz srca rad postrežem, če le morem. Neki gospod je v »Slovenec« bil poslal predlog, naj bi se denar za pet kron imenoval »petača«. Vsled tega je tudi moja malenkost postregla z naznanilom, da bi za omenjeno množino denarja »lahko« ostal izraz, ki ga v podobi besede .petka' rabi okoli Ljutomera ljudstvo za dosedanjih pet goldinarjev. Na to moje naznanilo je zgoraj označeni gospod v „Slo-venec" št. 151 odposlal nove vrstice, s katerimi bi se naj zagovarjal naziv „petača", in med ostalim piše : „. . ., je-li sploh verjetno, da se govori okrog Ljutomera tako za nas petak stare veljave ? . . . Čemu je ženskega spola ?" Pač 1 Imamo tudi besedo spola „možkega" v obliki „petnjak". In poleg tega je tam »petka" domača. Razločka ni nobenega, prednosti nobene. Eden in tisti človek rabi oba izraza, kakor pač komur pride na jezik. Toliko znam vsaj jaz. Ako je morebiti kdo opazil kakšen razloček v pomenu med jednim in drugim nazivom, blagovoli zani-malcem in prijateljem nazivoslovja naznaniti, da ne bode nihče imel priložnosti, da bi se zopet dvomilo nad resničnostjo mojega poročila, oziroma nad resnicoljubnoštjo poro čevalca, ki je »doma" v daljavi za sedemnajst minot hoje od kolodvora z napisom „Ljutomer". Sicer pa: Za »pet kron11 sploh ni treba iskati besede ; ako si dozdaj za pet goldinarjev rabil bodi „petak" bodi „petka" ali ,,petnjak", ostani pri teh starih nazivih tudi v času „pttokron" ali „peterokron" in — mirna Bosna!	M. Karba.
Petica. Res je, kakor pravi dopisnik Petan v sobotni številki: »Wozu in die Ferne schvveifen, das Gute liegt so nah'«. Vendar pa se Petan sam ne ravna po tem izreku iščoč izraza za petkronski srebrnjak, če se sploh njegova opazka more imenovati resna. Cemu vleči na dan staro besedo »petica« ? Držimo se izraza »krona«, katerega smo že vsi vajeni ! Dajmo petkron-skemu srebrnjaku ime »kronača«. To bi pomenilo veliko krono in bi vsekako najbolj odgovarjalo resnici. — Drugi dopisnik nam piše : Že zadnjič sem izpregovoril nekaj besedi glede petice, ko sem prerešetaval petko tako, da moram le to ponoviti, da mi ne moremo rabiti te besede v tem pomenu, ker jo imamo za groš (v književnosti), kateremu smo priložili zazdaj še f; napoti sta nam tudi desetica in dvajsetica. No, Če jo sprejmemo, se gotovo le prenaglimo v počasnosti. — A druge »predlaganke« ? V izbiro imamo res mnogokaj ! V potnici ne tiči pet, ampak le pota, ker je n vrinjen ! To se vidi še odločneje v petniku, ki nas »živo« spominja golopctnikov ! Petak bi imel sicer rajši za bankovec; a ko dobomo ves novi denar »v roke« in starega izgubimo, se pač
že še privadimo ! V petaču čutimo zopet le peto (da, celo osebo !) Petavs bi bil le za-ničljiv petač. Dobro, da se nam ni predlagalo celo: petuh, petun, peton, petika — petar (!!), petnjak, petik, petaš. Petika-hudika, ta mi je 'delala kar preglavice! S!3di sem »dognal«, da imamo končnico ika v nekaterih rastlinah in v — motiki. Kaj podob nega naj pomeni tore še petika ! Petika ( 6 ali -e?) je putika, ki je menda n<3 mislil predlagavec!
Novih hiš v Ljubljani se je po potresu zgradilo 196. V delu je še 12 hiš.
Zbor -Kola« v Trstu vodi sedaj g. pevovodja F. Pertot.
Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 30. junija do 6. julija je dela iskalo 16 moških delavcev in 44 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno 14 moškim delavcem in 42 ženskim delavkam, 102 delavcema je bilo 72 odprtih mest nakazanih in v 45 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 12 moških in 33 ženskih delavkah. Od 4. januvarija do 6. julija je došlo 1780 prošenj za delo in 1542 deloponudeb, 2709 delavcem je bilo 1720 odprtih mest nakazanih in v 1013 slučajih se je delo vzprejelo. Delo ali službe dobe takoj 1 krojač, 2 trgovska hlapca, 1 hišni hlapec, 15 konjskih hlapcev, 1 gostilna v najem, 3 gostilniške kuharice, 3 kuharice k orožnikom, 6 navadnih kuharic, 9 deklic za vsako delo, 10 deklic k otrokom, 3 kuhinjske deklice, 5 dekel za kmetska dela, 1 postrežkinja. Vajenci za trgovine in obrte.
V Ameriki sta zopet ponesrečila dva Slovenca. Blizo Bivvabika v Minesotti je pri razstreljevanju rude ubilo pet delavcev; mej temi sta bila Peter Šterk iz Poljan na Dolenjskem in Jernej Mrak in Novega mesta. — Pavel Primožič iz Podgore nad Loko je v mestu La Salle padel po stopnjicah in se ubil. Zapustil je doma ženo in šestero otrok.
Podražen premog. Kljub poletni vročini se bode cena premoga zvišala za 6 gld. od 100 klgr.! Rudeči prijatelji ljudstva o tem molče.
Za najdebelejde laži o antisemitih daje izraelitska alijanca v?ak teden velike nagrade. Sedaj pač vemo, zakaj nekateri časnikarji s toliko silo spravljajo v svet najrazličnejše laži o krščanskih strankah in njih politikih.
*
Dolg nos — razžaljenje veličanstva. Žurnalist Songow, s^trudnik nekega v Zofiji izhajajočega lista, je priobčil v kratkem humorističen podlistek, v katerem duhovito razpravlja, kako bi se dalo sklepati na značaj človeka po njegovem nosu. O moralični vrednosti tistih ljudij, ki imajo dolge nosove, pisatelj sploh noče izgubljati besedij. Višji državni pravdnik v Zofiji je iznašel v tem izvajanju pisateljevem — razžaljenje veličanstva in javno tožil drznega fizijognoma. Knez Ferdinand ima namreč nos, ki po svoji izvanredni dolgosti presega nosove navadnih smrtnikov.
Dunajski antisemiti v Pariz. Dunajski kršč. soc. prirede že drugi izlet na pariško razstavo. Z Dunaja odidejo dne 2. avgusta. Izleta se udeleži več poslancev in obč. svetnikov.
Ptujega konja mora hraniti po konečni razsodbi državnega sodišča konjski trgovec Vondraček v Pragi, a ga ne sme prodati in ne pobiti. Sin nekega hotelirja iz Karlovih varov mu je pred dalj časom dal svojega konja na rejo. Ko se je konj pri Vondračku že precej zadolžil, je ta opomnil lastnika na povrnitev stroškov. Ker pa je opetovani opomin ostal brezvspešen in lastnik tudi ni hotel konja vzeti nazaj, je Vondraček pri gosposki storil potrebne korake, da bi smel konja prodati na dražbi in na ta način priti do plačila. Na njegovo največjo jezo so pa razsodile vse instance in sedaj tudi najvišja, da konja ne sme prodati, ker ni njegov, marveč ga mora dalje rediti, dokler — menda starosti ne pogine.
Mažarska poštenost. Nekdanji poslanec v ogerskem državnem zboru Koloman Szeczody je bil član komisijo za pismene državne znamke. Ta stari poštenjak je podkupil dva uslužbenca, da sta mu izročila marke, ki bi se morale uničiti. Szecsody je z nekaterimi tovariši potem prodajal kmečkim trgovcem marke po znižani ceni. Zato
so ga obsodili na tri leta težke ječe, njegove sokrivce pa na 2 leti do 6 mesecev.
Fonografski arhiv. Dunajska akademija znanosti in umetnosti je sklenila ustanoviti fonografski arhiv. V tem arhivu se bodo hranili s pomočjo fonografa vsi jeziki evropski. Dalje se bodo hranili glasovi in govori slavnih govornikov, opernih pevcev, dramatskih umetnikov, ljudskih pevcev itd.
Madjari znajo ! Na Ogerskem, v Hod-mezo-Vasarhelyju je ves mestni zastop v disciplinarni preiskavi zaradi poneverjenja. Mestni blagajnik je poneveril 1500 kron, mestni upravitelj 1400 kron, mestni načelnik pa 1000 kron.
Ruščina v Ameriki. Iz Chikage se poroča, da bodo v teku jednega leta razni ruski učenjaki pričeli svoja predavanja na chikaškem vseučilišču in da se bo istotam v petih letih ustanovila stolica za ruščino.
Biciklje iz papirja namerava napraviti neka amerikanska tvrdka. Taki bi-ciklji bodo seve sila lahki, in kakor zagotavlja zastopnik tvrdke J. Fischer na Dunaju, bodo biciklisti na takih bicikljih tudi varnejši. kadar bodo trčili skupaj.
Morilec svojih otrok Fran Jelinek jo stal te dni pred porotniki. Star je še-le 31 let; bil je rudar in le z največjo težavo preživljal po smrti svoje žene štiri nedorasle otroke Naposled so ga spodili z otroki vred iz stanovanja, ker ni mogel plačevati. Tri dni so prebili otroci in oče v gozdu pod milim nebom brez hrane. V svojem obupu je sklenil oče končati sebe in otroke. Oskrbel si je revolver in dne 11. maja je izvršil svoj sklep. S prvim strelom je zadel 91etnega Franca v senci, z drugim 8 letnega Josipa tudi v glavo; ta je grozno zakričal, a tisti trenotek obležal. Tretji strel je zadel malo Josipino, ki je po glasnem vzkliku izdihnila. Ranjeni Franc in mala Lojzika sta med tem utekla; oče je tekel za njima, a ju ni dohitel. Nato je pomeril oče na sebe, a se ni smrtno ranil. Ves okrvavljen je prišel še do ležečih otrok in izprožil zadnji strel v še ne mrtvo Josipino. — Oče je ozdravel. Včeraj je stal pred porotniki, ves čas je jokal in priznal vse. Porotniki so ga — oprostili.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 10. julija. Štajarski drž. poslanec Lorber je odložil svoj mandat.
Praga, 10. julija. V Pardubicak se je vršil številno obiskani shod kmetov. Govorili so poslanci Janda, Ada-mek iti Svozil za slogo Čehov v sedanjem boju.
y Olomuo, 10. julija. Tu se bode vršil 22. t. m. strankarski shod nemške ljudske stranke na Moravskem.
Berolin, 10. julija. Iz petrograjskih listov prihaja vest, da sta jeseni Nemčija in Rusija sklenili dogovor glede azijskega vprašanja.
Vojska na Kitajskem.
Poročilom iz Shanghaija, da so bila 4. t. m. poslaniška poslopja v Pekinu še nepoškodovana in da se tujcem do tedaj ni pripetilo nič žalega, evropski politiki, ako-prav bi radi, ne morejo verjeti, ker se je v zadnjih dneh opetovano pokazalo, da pride iz tega kraja mnogo neresničnih poročil. Istotako dosedaj nihče ne verjame poročilu o zmagoslavnem boju Nemcev v zvezi z lojalnimi Kitajci pred vrati Pekina, čegar posledica bi bila osvobojenje vseh pekinških tujcev.
Kaj pa še le kopa neresničnih vestij o kitajski cesarici! Umorjena, zastrupljena, zaprta je že bila istodobno, tudi zapodili so jo že iz mesta, in vendar pravi današnje poročilo, da je zopet zasedla prestol. Iz takih poročil si pač nihče ne more ustvariti resnične slike.
Dunaj, 10. julija. Ministerstvo za-nikuje vest, da se bodeta poslala dva bataljona vojakov v Kino.
Dunaj, 10. julija. Z avstrijsko ladije „Zenta" brzojavljajo, da se je dosedaj izkrcalo 20.000 mož, ki zadoščajo za Tientsin in Taku. — Cesarica je os ta vil a Pek in.
Dunaj, 10. julija. (0. B.) Iz Schan-ghaya je došla danes sledeča brzojavka: Kitajski viri poročajo, da je 8 0. m. m. cesarica-vdova zopet zasedla vladarski prestol (?).
Dunaj, 10. julija. (C. B.) Iz Tien-tsina poročajo 1. t. m.: 1200 mož mej-narodnih čet se je podalo danes zjutraj v smeri proti delu mesta, v katerem prebivajo domačini. Zadeli so pri tem na odpor ter provzročili sovražniku velike izgube. J 8.000 bokserjev se nahaja pred zahodnimi vrati. Mejnarodne čete dobivajo vsak dan pomoč. Položaj je precej resen. Danes je došlo 340 francoskih infanteristov s šestimi topovi. Pravijo da se bliža neki kitajski general Tientsinu z 10.000 možmi.
Rim, 10. julija. Za odhod v Kino je določenih 1882 mož. Dan odhoda še ni določen.
Berolin, 10. julija. Ugodne vesti iz Kitajske vzbujajo tudi nezaupanje, ker izhajajo iz lažnjivih kineških virov. Večje zaupanje vzbuja obnašanje podkraljev v južnem delu Kitaja ter prevladuje mnenje, da bi razdeljenje dežele mej le te podkralje ne imelo za Kitajce slabe posledice. Položaj kristijanov v Pekinu, ako so še pri življenju, bode obupen, ako bodo evropske čete res zapustile Tien Tsin, kjer se komaj vzdržujejo.
Berolin, 10. julija. Pred odhodom vojne ladije ..Friderik Viljem" je cesar imel zopet dolg govor, v katerem je obljuboval, da ne bode prej miroval, predno ne bo poražena Kitajska in maščevana prelita nemška kri. Iz Kiela je nemško brodovje včeraj odplulo proti Kini.
Berolin, 10. julija. „Miinchner All-gem. Zeitung" prinaša o umoru nemškega poslanika vest. da so poslanika pred usmrčenjem zagrebli do glave, mu iztaknili oči in odrezali jezik.
Berolin, 10. julija. Nemški konzul v Ci-Fu javlja 9. t. m., da je razdejana katoliška misijonska postaja v Čin-Čufu.
Bruselj, 10. julija. Iz Schanghaja včeraj došla brzojavka javlja: Glasom poročila v nekem kitajskem listu je došel princ Čing (Čang) v Pekin, da preskrbi Evropejce s živežem in jih varuje pred uporniki.
London, 10. julija. Japonska je dobila garancije za stroške ekspedicije proti Kitajski.
London, 10. julija. Večerni listi poročajo iz Tientsina 6. t. nt.: Kitajci so zjutraj obnovili silen napad. Zunanje čete so s tremi topovi po sedemurnem boju prisilile, da so se Kitajci umaknili. Največ izgub imajo Kitajci, a tudi mej Rusi je mnogo ranjenih.
London, 10. julija. Položaj v Tientsinu je postal nevarnejši. Kitajci so včeraj zjutraj napadli mesto z 12 topovi. Kitajci so se morali umakniti.
London, 10. julija. Iz Pekina je prišla v Shangai na kineške uradnike brzojavka: „Cesar mrtev, cesarica ube-gla, Tuan usurpator". Bokserji se raz-krinkavajo kot navadna roparska dru-lial. Umorili so tudi skrajnega sovražnika tujcev Shuntunga, cesarskega je-roba, in vse njegovo 800 glav broječe sorodstvo in služabništvo. Bokserji ropajo in more sedaj tudi v kineškem delu.
London, 10. julija. „Daily MaiP poroča iz Shanghaija 8. t. m., da so Nemci, ko se je pričel napad na tujce v Pekinu, zasedli jedna vrata, mejtem ko je bokserjem sovražni princ Čang zasedel ostalih troje vrat. Vnel se je živahen boj, v katerem je padlo 2000 Kitajcev in 5000 bokserjev. Nemci so se izredno odlikovali, ker so s svojima topovoma izpraznili vse bližnje ceste.
Yokohama, 10. julija. Reuterjev urad poroča: Vlada je sklenila odpo-slati v Kino 23.000 mož in »000 konj in objednem poskrbela, da svet ne izve o japonskih pripravah na morju in na suhem.
Cena žitu na dunajski	borzi
dne 9. julija 1900.
Za nO kilogramov.
Pšenica za jesen . K 8 06 do	K	8 07
Rž za jesen ...» 7 19 »	»	720
Turšica za jul.-avgust » 5-91 »	»	5 92
» » sept.-okt. » 6 05 »	»	6 06
Oves za jesen . . » 5'55 »	»	5 56
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0 mm
I
Ča« opa-	Stanje	Tempe-		
	baro-		Vetrovi	
zoT&nja	metra	po		Nebo
	f mm.	Olrijc		
S t ► »»
f*!
80
9| t.v»č | 'Hiy j 1q6 gl. sever sk. oblač 1a 7. ijuti 7JK-7 8 3 si. zahszh. mega "!2. popol. I 72o-7 | 20 1 i sr. jzah. | del. obla&.| Srednja včerajšnja temperatura 12 3°, normale: 19 6 .
Poslano.
Gospodu
Fr. Moravu«. izdelovatel u cerkvenih ur Vaše blagorodje!	v Brnu.
Ura, katero ste nam poslali 1. 1898. gre ves čas izredno dobro, kar najbolj priporoča Vaše izdelke. Tudi jaz jih rad in dobre \esti priporočim slehernemu.
Župni urad Krenovec.
Blagorodni gospod ! Prav prijetno mi je, da sc Vam morem pr srčno zahvaliti za cerkveno uro, katero sle nam poslali, kajti fino delo je in izvrstno gre. Ura je pravi umotvor, izdelana natančno in trdno, cena zelo nizka. Iz srca želim, da bi se do Vas obrnili vsi, ki potrebujejo precizne javne ure. To bi pomoglo tudi naši domači industriji.	župni urad Šebetejn.
Gospod Fr. Koravus, tovarnar za turnske ure v Brnu, je za našo farno cerkev izdelal jako solidno nro, s katero smo popolnoma zadovoljni. Priporočamo torej omenjeno tvrdko.
621 3 1 Župni in občinski urad Triebendorf.
Yožnje karte
in
j tovorni listi
AHEKIKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade 11	Pojasnila daje :
Dunaj, IV., Wiedenergurtel 20.
ali pa	17 25—25
ANTON REBEK y Ljubljani, Kolodvorske ulice 34.
628 1-1
Globoko užaljeni javljamo, da je po Božjem sklepu daues 9. julija 1900 ob 61/, uri zjutiaj uinrl gospod
Vladimir Škerlj
cand. med.
23 let star , previden s svetimi zakramenti.
Pogreb bo dne 10. julija 1900 ob 61/, uri popoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo čitale v obeh tukajšnjih cerkvah.
Novo mesto, dne 9. julija 1900.
Ivan Škerlj, c. kr sodn. svetnik, oče — Ana ŠKtrlj roj. Trdina mati. - Dr. Milan Škerlj, c kr. avskultant; Ljubivoi Škerlj, cand. phil., Ana Škerlj. I»an Škerlj, Stanko Škerlj,
bratje in sestra.
Prosimo tihega so^alja !
JgSf*.

iincBv sirup
lekarnarja Piccoli-ja
'"'aDui^

B
I
■v Ljubljani
se prireja kar najskrb-neje iz d'šečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para in je torej najbolj čist izdelek nepre-sežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malinovim sokom, ki je v prodaji in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi iu baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 1-30. Razpošilja se tudi v pletenih steklen'cah po 10, 20 in 40 klgr. ter se 1 kilo zaračuni s K MO, 100 kilocr. = 100 kron.
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju s K 5 30. 589 2
Katoliška Tiskarna
priporoča raznovrstne
vizitnlce
po nizki ceni.
se mora smatrati po scglasni sodbi veščakov in avtoritet brezpogojno za najboljše sredstvo za usta in zobe, ker je prva in jedina ustna in zobna voda, ki s svojo dosedaj nedosežno desinfikujočo močio odstranjuje vzroke votlih zob in slabega vonja iz ust, provzročujoča osvežujoč dobri okus. Vsled te lastnosti je ,K'osmi n" bil odlikovan na vseh udeleženih razstavah z zlato svetinjo ter ga rabi vsak dan najvišja gospoda. — Steklenica i gld., dolgo trajajoča, se dobiva v lekarnah, boljših drogerijah in parfumerijah.
Glavna zaloga: Anton Krisper v Ljubljani.
A. 2.
Na prodaj je
hiša štev. 8
v Linhartovih ulicah
blizo artilerijske vojašnice ob Dunajski cesti, in zraven
več parcel za stavbišča.
Hiša, pripravna za kaki obrt, je oddati za jako ugodno ceno.
Več je izvedeti v hiši št 6, Linhartove ulice.	626 3-1
Za Učenje kositernih pred-
VTIfitmi bronzovo Imltaoljo, bronzlranje kipov lzmavca, bronziranje ograj pri stopnioah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočala se BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 26 11 — 2
Na prodaj so
3 križevi poti
po 95 cm. visoki, po gld. 65'—
pri	501 12-10
I" R. T o M AN-u,
podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1.
Gimnazijski konvikt
čč.oo. benediktincev v Šent-Pavlo na Koroškem.
Plačilo za semester 280 kron. Javna višja gimnazija.
Natančneje pove predstojništvo konvikta.
Dnevi za vsprejemni izpit: 15. julij in 17. september. 116 6-3
«KKKKKXHXXKHHKHK
Nikaka skrivnost si ni *
napraviti si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najlineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov,ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermut, ruski pelinovoc, češxi liker kimel po 80 kr.; slivovec, rum, čes-njevec alaš, alpski liker po 85 kr in kenjak, benediktinec, chartreuse, plznski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več b'aga, mnogo ceneje.
Anton Rukavina,
Trsit,
ei2 ; 0—i Via Belvedere št. 23
»oooooooaoootfi
<W Odlikovan s c. Ur. državno medaljo zit uro. Prva moravska tovarna za ure
Pr. Moravus, Brno, Veliki trg 8,
izdeluje in razpošilja	367 25 - 24
ure za cerkve, graščine, šole, mestne hiše
dovršeno izdelane, proti dolgemu jamstvu. - C*niki brezplačno.
i M©?® snfiftfiriifflra	t
m
Otvopjena 1. Julija 1900.
Sv. Jakoba tt»g št. 6.
M	Slavno občinstvo si dovoljujem uljudno opozoriti na svojo veliko zalogo ^
% špecerijskega blaga, kakor raznovrstne kave, riža, olivnega in finega ^ namiznega olja, kakao, čokolade i. t. d.	S
£ Nadalje priporočam za nakup fine stare slivovke, najfinejšega konjaka, jgj kakor tudi pristnega Jamaica-ruma in čaja po najnižjih cenah, zago-tavljajoč točno in reelno postrežbo.	609 3—3



V
A
K?
A
Zobozdravnik
ji dr. Anton Schwenk |
naselil se je	618 J-1 Ji
E
v Zagorieah (na Bledu) V
i
M
K
V
v hiši gosp. Ivana Rusa
M
V
in izdeluje lEJiict nn ko 9>ovjaa a ji«. plwiit|l»(v
H
^	Ruvanje zob bpez bolečin.
it	Ordinuje od 8. ure zjutraj do G. ure zvečer.
LW '"'TT*warT"marwm 'W mw M	fp m
A
v
A
Dunajska f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n* vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 83 razvinkuliranje obligacij.
v
Zivnostenska banka
na Dnirajii, I.. Herrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicafr, Taboru, Benošavi. Iglavi, Moravski Ostravi.
ž*-
I> n is a j s k a borz
a.
Ene 10, Julija.
8kupci državni dolg v notah.....97-55
Skupni državni dolg v srebru......97-10
Avstrijska zlata renta 4"/c.......115 60
Avstrijska kronska renta 4u/„, 200 kron . .	97- —
Ogerska ziata renta 4°/0........115-55
Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..........909 0
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1710 —
Kreditne delnice, 160 gld................684 25
London vista ......... .	242-27
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drž. veli	118-57
20 mark ...........23-69
20 frankov (napoleondor) ... . .	1929
Italijanski bankovci.........90 80
C. kr. cekini........................1133
Dnč 9. julija.
3-2% državne srečke 1. 185-1. 250 gld.. . .	168 —
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . .	1 f J1 - —
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ...	194- —
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kro& .-	96-25
Tišine srečke 4"/„, 100 gld.......13850
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . . ,	251"—
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma ay. osr.zem.-kred. banke 4°/„ Prijoritetne obveznice državue železnice »	» južne železnice 3°/0
»	» južne železni ;e 6°/„
>	» dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 Rid. ... . . 4°/,, srečke dunav. parobr. družbe, 100 gl t. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gid OgerBkega » n » 5 » Hudimpelit. bazilika-srečke, 5 gid. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. . . .
106-50 94-20 405 — 320 •— 119-25 99 50 385 -
42-40 20--1250 63-50
Salraove srečke, 40 gld........175-25
St. Geriois srečke, 40 gld........183-—
Waldsteinove srečke, 20 gld.......178 —
Ljubljanske srečke . .................47 50
Akcije anglo-avstrijske banice. 200 gld. . . 277 25
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl- st. v. .	6120- —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. ". ..	756- —
Akcije južne železnice, 200 gid. sr.....112-50
Splošna avstrijska stavbiuska družba . . .	147-—
Montanska družba avstr. plan............458 —
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	426 —
Papirnih rubljev 100 ..................256-60
Nakup ln prodaja ItS^
»sakovrstnih drl.avnlh papirjev, sročk. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pn izžrebanju naimanjšega dobitka. — Promoie za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.

Menjarnicna delniška družba 17^ ss^f jn as r

f., Wollzeile 10 In 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Pojasnila TESt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obreBtovanja pri popolni varnosti ,.Cv«r naloženih glavni«. "Jj^S