Leto LXVIII Pogina plafnna t gotovini V Ljubljani, * nedeljo, dne 14. januarja 1940 itev. 10 a Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/ili SLOVENEC telefoni aredniKva 1« .prave: 4041. 4ode vreden, da se je bo znal posluževati v prid države in da bo prav politična zrelost hrvatskega kmetskega naroda najmočnejši in najpozitivnejši pogon za politično okrepitev in kulturni dvig vseh Jugoslovanov, vključivši bratski bolgarski narod, o katerem z vso upravičenostjo upamo, da bo tudi on i>ostal član skupne jugoslovanske države. Ako je tako božja volja, mogoče ne bo preteklo preveč časa, ko bomo Jugoslovani na Balkanu največja sila v prid vseh drugih prijateljskih bal-kanskilpnarodov, pa vseh naših velikih sosedov in Evrope sploh kot mogočen steber miru, blagostanja in krščanske civilizacije na jugovzhodu. Hrvati bodo mogli reči, da je njihova zasluga pri tem velikem poslanstvu in delu velika, saj vemo, kaj Zagreb pomeni za zarodek in razvoj tako pojmovanega jugoslovanstva, ki se je šele pozneje izpridilo v hegemonizem in centralizem, pa nam je prav najnovejša zgodovina pokazala, kam pridejo lahko narodi, ki niso znali sami urediti svojega skupnega doma v bratski vzajemnosti na podlagi pravice, enakopravnosti in pametne svobode vsakega dela. >Te Deum< v Markovi cerkvi je bil zahvalnica tudi zalo, da smo znali tako nesrečo od sebe pravočasno odvrniti, da je modrost kneza-nameslnika in njegovih svetovalcev imela prav, ko je Hrvatom in njihovemu voditelju brezpogojno zaupala in tako visoko državotvoren narod pritegnila k ustvarjajočemu delu za jugoslovansko skupnost. Naravno je, da se tega najbolj veselimo Slovenci, ki smo se vzporedno z brati Hrvati borili za priznanje svojega narodnega lika, politične enakopravnosti in kulturne vrednosti, tako da je njihova zmaga tudi naša. Ce pa so vse želje Hrvatov uresničene, naše še niso, pač pa je ustvarjena podlaga, na kateri more in mora temeljiti tudi sporazum s Srbi in Slovenci, kakor je to v Dr. Vladko Maček, voditelj Hrvatov načelu že priznano kot zakonito in neobhodno. Zato ne gre tega dela še dljo odlašati in temu predpostavljati druga vprašanja, saj si je težko zamisliti vsake nove volitve, dokler ni izveden sporazum tudi s Srbi iu s Slovenci. To je edini možni in neobhodni temelj za vsako drugo politično in gospodarsko uredbo ali naredijo ter glavne politične zakone državne relote: sporazum med vsemi tremi narodi države in temu ustrezajoča preuredim naše celote je steber-nosilec vse državne stavlie. ,V tem praven je treba usmeriti zdaj vsa prizadevanja v trenutku, ko Jugoslavija igra čedalje važnejšo in večjo vlogo na evropskem pozorisču. Današnji dan v Zagrebu pa bo velik pomnik v naši zgodovini, zahvala, da smo ga doživeli v tako pomembnem času za ves svet, pa gre v prvi vrsti knezu-namestniku, ki je dovršil delo >aere perenniust — uresničenje prave jugoslovanske ideje, ko smo postali ros enota v polni držav, ljanski zavesti in svobodni vzajemnosti ter smo tako postali tudi sposobni, da dosežemo tisti položaj na našem življenjskem prostoru in na naši celini sploh, ki ga od nas pričakuje ves omikani svet. Knežja dvoRca tri dni v Zagrebu Stotisoči Hrvatov, na čelu jim najvišji voditelji naroda in dostojanstveniki države, bodo sprejeli kneza namestnika in mu izrekli vdanost kraljevski družini in jugoslovanski državi Nj. kr. Vis kneginja Olga Radosten m zgodovinsko pomemben dan je danes. Knez-namestnik princ Pavel se je pripeljal v Zagreb, starodavno prestolnico hrvatskega naroda, kot namestnik mladega kralja iz doma Karadjordjevičev, ki so bili od ljudske volje pred ena in dvajsetimi leti postavljeni za naslednike bivših hrvatskih vladarjev. Zagreb ga je slovesno sprejel kot kraljevski grad, ki se čuti danes enakopravnega kot središče samostojnega naroda in njega kulture, povezanega po svobodni volji z Belgradom in Ljubljano kot prestolnicama srbskega in slovenskega naroda v nerazdruženo celoto jugoslovanske države. Kakor bivši hrvatski vladarji se odpelje knez namestnik s kolodvora, preden bo stopil v častitljive banske dvore, v cerkev svetega Marka, kfer ga čaka hrvatski metropolit nadškof Stepinac, in se bo zapel v zahvalo za doseženi sporazum med hrvatskim in srbskim narodom »Te Deumc. Tako je končana dolga pot, ki nas je končno pripeljala do pravega edinstva po zadovoljitvi vseh prirod-nih pravic Hrvatov, se je preteklost srečno združila s sedanjostjo in bodočnostjo, da se Hrvati čutijo po zgodovinskem prelomu kot v svoji hiši, in se je kronalo delo, ki nam vsem nuja trdno podlago, da bomo kot notranje močna država prestali enega najusodnejših vrtincev evropske zgodovine zdravi in celi, in bomo, ko se bo upostav-ljalo ravnotežje narodov, lahko položili na tehtnico svojo važno besedo. Kakor so Srbi, Hrvati in Slovenci pred ena in dvajsetimi leti ustvarili Jugoslavijo iz svobodnega nagiba enotne volje, tako je njihova skupna volja s prvinsko silo nepremagljive prirode, ki je pogazila vse ovire, postavljene ali od zgodovinske preteklosti ali od nespameti, kratkovidnosti in posamičnih ter strankarskih koristi dneva, ustvarila sporazum od 20. avgusta 1939, ki bo jamčil državi trden obstoj v vseh okoliščinah menjajoče se usode sodobnega nemirnega sveta. Tisti, ki so sporazum pospeševali in podpisali, so bili zgolj izvršilci brezpogojne zahteve jugoslovanskih narodov, ki so se najgloblje zavedli, kaj od njih terja sedanji zgodovinski trenutek, da se namreč mora vse in vsak podrediti brez vsakega pridržka potrebi, da je država, ki je nastala po naši pri-rodni skupnosti in povezanosti, res močna tudi po zavestni državljanski slogi in disciplini ter Belgrad, 14. jan. AA. Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle in kneginja Olga bosta odpotovala danes na službeni obisk v Zagreb, kjer bosta ostala malo časa. V spremstvu Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla in kneginje Olge bodo preds. vlade Dragiša Cvetkovič, minister dvora Milan Antič, dvorska dama Nj. Vis. kneginje Olge ga Lozanič, prvi adju-Vcl' kral'a bri£adni general Pavle Barjaktarevič, topniški polkovnik dr. Dragan Kiajič, ordonančni častnik Nj. Vel. kralja, konjeniški major Marko Ajdarič in inženirski kapitan 1. razr. Ante Kulundžič ter tajnika dvorske pisarne dr. Aleksander Milenovič in dr. Vojislav Milanovič. Zagreb, 13. januarja, b. Na predvečer prihoda Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla in kneginje Olge je Zagreb v svečanem razpoloženju. Na vseh zasebnih poslopjih visijo hrvatske zastave, na državnih in banovinskih poslopjih pa vihrajo državne in hrvatske trobojnice. Ulice, po katerih bo šel slovesni sprevod, dalje trg Stjepana Radiča ter Visoka ulica so okrašeni z zelenjem in žarnicami, ki so že nocoj razsvetljene in dajajo ulicam nadvse slovesen izgled V vseh slojih naroda vlada ogromno zanimanje za jutrišnjo svečanost in edini predmet razgovora je jutrišnji obisk kneza-namest-nika Pavla in kneginje Olge. Sprejem na kolodvoru Jutri ob 3 popoldne pride dvorni vlak z Nj. Vis. knezom-namestnikom Pavlom in kneginjo Olgo v Zagreb. Na postaji ju bo pričakoval in pozdravil podpredsednik vlade in predsednik HSS dr. Vladko Maček v spremstvu bana dr. Šu-bašiča, zagrebškega župana Starčeviča. S postaje bo šel slovesni sprevod po Zrinjevcu, Je-lačičevem trgu, Ilici, Mesnički ulici in na trg Stjepana Radiča. Zahvalna pesem v cerkvi Sv. Marka Pred cerkvijo sv. Marka bo čakal visoka gosta hrvaški metropolit in zagrebški nadškof g. dr. Alojzij Stepinac s klerom. Po pozdravu bo odpeljal Nj. Vis. v cerkev, kjer bo svečani T e D e u m. Po slavnostni službi božji bo na trgu Stjepana Radiča pevski zbor zapel dve pesmi. Tam bo kneza-namestnika Pavla in kneginjo Olgo pozdravil narodni poslanec Baburič, nakar bosta hrvaška meščanska in kmečka zaščita defilirali pred visokima gostoma. Iz banskega dvora bosta visoka gosta odšla v kraljevski dvorec, ki se nahaja v Visoki ulici. Kneza-namestnika Pavla in kneginjo Olgo bo svečano sprejela vsa banovina Hrvatska od trenutka, ko bo prekoračil mejo banovine in vsepovsod, kjer se bo ustavil vlak. Vse postaje bodo okrašene. Zlasti svečan sprejem pripravljajo visokima gostoma v Šidu, Vinkovcih, Vrhpolju in Brodu. Vlada pri sprejemu Od članov vlade prihaja sam predsednik kraljevske vlade Dragiša Cvetkovič z visokima gosto- ma, medtem ko je večina ostalih ministrov že v Zagrebu, tako minister Torbar, Andres, Mihaldžič in Budisavljevič. Dalje je prispel v Zagreb gradbeni minister dr. Miha Krek, danes popoldne pa so prispeli zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič, dr. Juraj Štutej, dr. Smoljan ter poljedelski minister dr. Čubrilovič. Obisk visokih gostov v Zagrebu bo trajal tri dni. Tridnevno bivanje V ponedeljek dopoldne bosta knez-namestnik Pavle in kneginja Olga obiskala nekaj kulturnih in socialnih ustanov. Ob 4 popoldne bo sprejem v banskih dvorih, zvečer pa bodo v gledališču predstave v njuno čast Dajali bodo Ogri-zovičevo dramatizacijo Pukovčevega dela »Slava njima« in pet slik iz Zajčeve opere »Nikola Šubic Zrinjski«. Slovesni predstavi bosta prisostvovala knez-namestnik in kneginja Olga. V torek dopoldne bosta knez-namestnik in kneginja Olga obiskala še nekatere kulturne in humane ustanove. Zvečer bo pod pokroviteljstvom kneginje Olge svečan ples v hotelu »Esplanade«, ki ga prireja odbor za zimsko pomoč banovine Hrvatske. V Zagrebu bo pri tej priliki prirejen tudi svečan mimohod, ki se ga bo udeležilo nad 20.000 članov Hrvatske kmečke zaščite in štirje eskadroni konjenice. V Zagreb je zaradi prihoda kneza-namestnika Pavla in kneginje Olge prišlo veliko število domačih in inozemskih časnikarjev. Inozemskih časnikarjev je prispelo zadnje dni okrog 30 in med njimi je tudi mnogo fotoreporterjev. Prav tako je prispelo iz Belgrada veliko število časnikarjev, dasiravno imajo vsa belgrajska uredništva v Zagrebu svoje stalne dopisnike. V Zagreb pride tudi novi šef Centralnega presbiroja g. Predrag Milo-jevič. Proglas mestnega župana Ob priliki prihoda kneza-namestnika Pavla in kneginje Olge v Zagreb je izdal župan S t ar če-v i č sledeči oklic: Someščani! Njuna kr. Vis. knez-namestnik Pavle in kneginja Olga bosta obiskala glavno mesto banovine Hrvatske, naš beli Zagreb, in bosta ostala nekaj dni v naši sredi. Ta radosten dogodek bo odjeknil v srcih vsega zagrebškega ljudstva in bo krepil našo ljubezen do njih. Pri tej priliki vas prosim, someščani, da ob času obiska naših milih gostov na svojih hišah razobesite narodne zastave, okna na svojih domovih, po ulicah, kjer bosta hodila knez-namestnik Pavle in kneginja Olga, pa okrasite s preprogami. Njuni kr. Vis. prideta v nedeljo 14. t. m. ob 15 na glavni kolodvor, kjer bosta šla čez trg Kralja Tomislava, trg bana Jelačiča, Ilice in Mesničke ulice v banski dvorec. Ostali del programa bo objavljen naknadno. Živel Nj. Vel. kralj Peter II.! Živeli Njuni kr. Vis.! Živio vzvišeni kraljevski dom Karadjordjevičev! Poverjenik za mesto Zagreb: Starčevič. Enako je tudi meščanska organizacija HSS pozvala svoje člane, naj se v nedeljo pri prihodu kneza-namestnika in kneginje Olge zberejo ob 2 s svojimi zastavami ob severni strani Ilice, Mesničke ulice proti Jelačičevemu trgu. Ob 2.30 zaradi tega ne bo mogel nihče več iti skozi Ilico. Organizacija HSS bo stala izza hrvatske meščanske zaščite in se ji bo priključila tudi HSS z vsemi 23 krajevnimi organizacijami z zastavami v mimohodu. Tudi ostali zagrebški tisk objavlja obširne članke o prihodu kneza-namestnika in kneginje Olge. „Popolna skladnost med Turčijo in Bolgarijo ff Sofija, 13. januarja. AA. Bolgarska telegrafska agencija poroča: Uradno poročajo: Sestanek ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Kjoseivanova ter generalnega tajnika turškega zunanjega ministrstva Menemendzogla je dal priliko, da se ponovno potrdi prisrčno prijateljstvo med Bolgarijo in Turčijo. Pri tej priliki se je potrdila tudi istovetnost naziranj, kar se tiče ohranitve miru na Balkanu in ohranitve nevtralnosti. Ta sestanek je dovolil razen tega poudarek, da so nedavni ukrepi bolgarske in turške vlade glede umika njihovih čet z meje nova manifestacija politike zaupanja, ki jo vodita obe državi. Ugotovljeno je bilo tudi, da so sklepi turške in bolgarske vlade, da spoštujeta striktno in popolno nevtralnost, povsem v skladu s politiko, ki jo vodita obe državi kakor tudi z njunimi dobrimi sosedskimi odnnšaii. Slovanstvo In komnnlzen Gorenjec prinaša uvodni članek pod naslovom »Slovanstvo — nova krinka komunizma«, kjer govori o resnični slovanski misli. Na koncu pa pravi: »Sedanje komunistično »slovanstvo« je nov poizkus lažne komunistične propagande, ki nam je nevarna in jo moramo povsod pobijati. Komunistični »panslavisti« te vrste delajo le proti slovanstvu in slovenstvu, njim je cilj le boljševiška židovska revolucija. Bog daj, da bi se uresničilo prerokovanje ruskega pisatelja Merežkovskega, ki se nahaja v emigraciji, da bo vstala tretja Rusija, ki ne bo boljševiška, niti absolutistična, ampak demokratična. Taka Rusija bo pa upravičeno smela biti voditeljica vseh slovanskih narodov. Uresničijo naj se tudi nedavno izrečene besede čeških in poljskih državnikov v emigraciji, da mora po sedanji vojni med severnimi kakor tudi drugimi Slovani zavladati ljubezen, prijateljstvo in sloga. Dovolj je bilo žrtev, dovolj nesloge in slabih izkušenj, naj tudi Slovanom enkrat zašije resnična, nemotena in traj-m svoboda.* 0 volitvah je še prezgodaj govoriti Belgrajska Politika od 13. t. m. prinaša poli-, tično poročilo o položaju, odkar je uveljavljen novi volivni zakon, ter pravi: »Ker je vlada 11. t. m. končno sprejela volivni zakon, so se v političnih krogih še bolj razživeli glasovi o bližnjih volitvah za narodno skupščino. Toda v dobro poučenih krogih trde, da je prezgodaj govoriti o volitvah, ker je že marsikaj, kar je v zvezi z volitvami, treba razjasniti. Politični krogi sodijo, da je treba poprej izvršiti nekaj potrebnih predpogojev političnega in tehničnega značaja. Tehnični predpogoj je sprejem novega volivnega zakona. Ta je zdaj končan. Treba pa je še razmisliti, kakšne uspehe bo prinesla volivna geometrija. Nato pa je treba uresničiti nekaj političnih predpogojev, da bi bilo vsaj v glavnih obrisih mogoče videti, kakšen bi bil izid volitev. Vsi politični krogi v državi so soglasno teh misli, da je državi potreben parlament, da pa je današnji čas preveč resen, da bi mogli iti na volitve kakor v rednih razmerah. Zato je pri govorjenju o volitvah treba biti previden, ker o tem v merodajnih krogih še niso govorili, kakor trde poučeni možje.«. »Obzor« In banovina Slovenija Zagrebški »Obzor« prinaša politični članek, kjer se zavzema za to, naj bi bile najprej volitve, nakar bi se država še naprej preuredila. Zlasti pravi, da je nemogoče zdaj urediti banovino Srbijo, ker Hrvati ne priznajo vsega ozemlja Srbom. Med drugim pravi list: >Ko bi se danes ustanovila srbska banovina iz vseh dežel, ki leže vzhodno od banovine Hrvatske, bi to pomenilo le potrditev predpravic, ki jih v teh banovinah Srbi že imajo. Srbska opozicija mora uvideti, da na kaj takega Hrvati ne morejo pristati. Srbski interesi niso nič oškodovani s tem, če še ni ustanovljena srbska banovina. Dane« pa je politični položaj tak, da vse sili na volitve v skupščino in v hrvatski sabor, ker ni mogoče doseči sporazuma med Srbi in Hrvati o končni ureditvi državne celote. Končno pa je treba naglasiti, da ustanovitev srbske banovine ni treba vezati na ustanovitev slovenske banovine. Slovenci so v drugačnem položaju kakor Srbi. Poleg tega razmejitev slovenske banovine ne dela nikakih težav ter bi se banovina Slovenija lahko takoj ustanovila. S tem bi bil storjen korak naprej v končni ureditvi države. Če je srbski opoziciji res za pravilno notranjo ureditev, ne pa za zavarovanje svojih predpravic, ne bo delala težav politiki sporazuma in ne bo zahtevala, naj se srbska banovina sestavi iz vseh dežel, ki leže vzhodno od banovine Hrvatske.« Za pet banovin v »Jugoslovanski zvezni državi« Črnogorski tednik »Zeta« je prinesel članek belgrajskega vseučiliškega profesorja dr. Živojina Periča pod naslovom »Jugoslovanska zvezna država«, kjer pravi: »Ni mogoče pravično in zadovoljivo napraviti zvezno državo na narodnostni podlagi v narodnostno različni deželi, kjer prostorne meje posameznih narodov niso potegnjene tako jasno kakor bi bilo treba. To pa je primer z našo državo.« Zato se dr. Penč poteguje, da bi pri preureditvi države ne bil merodajen le narodni, marveč tudi zgodovinski ozir Zato se mu zdi v redu, če k banovini Hrvatski pripade poleg nekdanje Hrvatske še Dalmacija, ker bi bila s tem popravljena krivica iz avstro-ogrske naredbe iz leta 1867. Potem se dr. Perič strinja s predlogom muslimanskega voditelja dr. Kulenoviča, naj bi Bosna in Hercegovina postali ena banovina. Poleg teh dveh naj bi bila še banovina Slovenija, Srbija in posebej še Črna gora Kar pa se tiče Vojvodine, predlaga dr. Perič, naj bi dobila v okviru srbske banovine posebno avtonomijo. Dr Perič se ne strinja s tistimi, ki hočejo, naj bi se iz dežel vzhodno od Hrvatske banovine naredila ena sama srbska banovina, češ da bi bil s tem uresničen načrt Vele-Srbov. Nato pa pravi: »Veliko-Srbi naj se ne boje za usodo srbskega naroda v federativni Jugoslaviji, niti ne v avtonomni Bosni. Enaki drugim narodom v Jugoslaviji bodo brez dvoma mogli ohraniti svojo narodno samobitnost, če bodo imeli dovolj sile in aotranje vrednosti. V narodnostno različni državi zahteva zase nadoblast le tisti narod, ki ne zaupa v svojo duhovno moč ter se ne čuti dovolj močnega, da bi se vzdržal brez sile.« Srbski list o JKS V Belgradu izhaja list »Napred«, ki ga ureja n vodi vseučiliški profesor dr. Mihajlo Ilič. Ta je e dni napisal na naslov JNS in njenega novega jlasila »Jugoslavenska otadžbina« tudi te-le resnice: »Stranka JNS, ki njene interese zastopa list ^Jugoslavenska otadžbina«, ter možje, ki so danes v njej, so bili glavni nosilci tiste dobe našega političnega življenja, ko je naša država bila vržena v tisto stanje, da nam posledice še danes delajo skrbi. S svojimi krutimi metodami, i svojim prevelikim zaupanjem v vsemogočnost državnega aparata ter s popolnim preziranjem vseh demokratskih metod so ta stranka in njeni ljudje močno korn-jromitirali idejo jugoslovanstva, ki so v njegovem menu nastopali. V kratki zgodovini svojega življenja je ta stranka bila že vse: bila je za ustavo in zoper ustavo, bila je za sporazum in zoper sporazum, bila je za diktaturo in zoper diktaturo, za parlamentarizem in zoper njega, In ta stranka danes drugim bere levite in jih uči, kaj j« demokracija.« Politični položaj v znamenju zbiranja sil Volitev še ne bo. Pričakujmo še tiskovnega zakona. Odpor pri Srbih Belgrad, 13. jan. Vsa politična javnost se Je po božičnih praznikih predvsem zanimala za novi volivni zakon, ki ga je sklenila vlada izdati čim prej, da ho lahko pričela z izdelavo važnega političnega zborovalnega in združevalnega zakona, kateremu bo še sledil tretji zakon, to je zakon o tisku, ki je b pojmom politične zakonodaje tesno združen in ki je z onima dvema ena celota, brez katere si sploh demokratizacije notranjepolitičnega življenja ni mogoče zamišljati. Sprejetje volivnega zakona je znova vrglo na površje vprašanje novih poslanskih volitev. Politična javnost se je pričela z vprašanjem poslanskih volitev spet globlje |>ečati. Kakor smo že jx>ročali, so nekateri zagovorniki čimprejšnjih poslanskih volitev v sedanjih razmerah na srbski strani v veliki manjšini. Ne samo v vladnih krogih, temveč tudi v opoziciji in spet ne samo v krogih, ki zagovarjajo sedanji sporazum s Hrvati, temveč tudi v političnih skupinah, ki eo proti sedanjemu sporazumu, zavzemajo opozicionalno stališče proti volitvam. Vsi ti krogi tudi poudarjajo, da ne bi bilo. niti pametno, še manj pa državniško iti na volitve brez programa, to je brez predhodne državne ureditve v celoti, ker bi lahko volivni borba ravno v krajih izven banovine Hrvatske zavzela tako nevarno obliko, da bi bila v škodo sami ideji sporazuma in bi lahko spravila v nevarnost tudi to, kax se je doslej po sporazumu že napravilo. Sprejetje novega volivnega reda pa dejansko tudi se ne pomeni, da se bodo poslanske volitve zares že lahko izvedle v najkrajšem času, ker bo zaradi teh volitev merodajna tudi zunanjepolitična situacija. Nov volivni z»kon stalno operira s pojmom političnih strank. Ker vlada še ni izdelala novega zborovalnega in združevalnega zakona in ki bo, kakor smo že poročali, določal, da se morajo vse politične organizacije priglasiti oblastem, zato tudi vsi roki — dnevno časopisje navaja, da bodo poslanske volitve 10. marca — zaenkrat še niso resnični. Notranjepolitično stanje, ki ga je ustvaril sporazum s Hrvati, je ostalo še vedno isto. Politične stranke, ki so zastopane v sedanji vladi, nadaljujejo politiko sjx>razuma, vse druge politične skupine pa še nadalje razvijajo svojo akcijo med ljudstvom, v kateri izražajo svoje pomisleke proti sporazumu. Torej še vedno dva tabora, ki se bosta na prihodnjih poslanskih volitvah borila za zaupanje in priznanje ljudstva. Med glavnimi strankami je JRZ zadnje čase razvijala akcijo med srbskim elementom na področju banovine Hrvatske. Ta akcija ni naletela na najboljše razumevanje med samostojnimi demokrati, ki bi hoteli zastopati Srbe in se naslanjati na njihovo pomoč. Objektivni opazovalci priznavajo, da ima JRZ v tej svoji akciji uspeh posebno po zadnjem shodu v Ogulinu, na katerem je govoril predsednik vlade g. Cvetkovič. Zaradi te akcije, ki jo je začela JRZ med Srbi v Liki, so samostojni demokrati imeli več zborovanj, na katerih niso odobravali te akcije. Svoje sklepe eo sporočili tudi podpredsedniku, vlade dr. Vladktf Mačku. Politični krogi pravijo, da proti akciji JRZ na področju banovine Hrvatske dela z vsemi silami tudi JNS. Glavni tajnik JNS,' dr. Kramer, je imel več razgovorov v tej zadevi i V. Vilderjem. Voditelju stranke P. Živkoviču je sporočil, da bo po Vilderju dosegel, da bodo samostojni demokrati nastopili proti delovanju JRZ med Srbi v banovini Hrvatski. V slučaju, če SD ne bi uspela v svojih zahtevah, bo zahtevala, naj se rajši dovoli delovanje med Srbi v Liki JNS kakor pa JRZ. SDS in JNS hočeta tako doseči, da se bo zmanjšal politični vpliv JRZ. Isti cilj zasleduje tudi druga akcija SDS, to je akcija po združitvi >vseh zdravih in konstruktivnih demokratskih sil«. V tem gogledu vedo politični krogi povedati, da se je ravno zaradi te naloge mudil v Beslgradu prvak SDS dr. Križman, ki je skušal predvsem srbske opozicionalne kroge pripraviti do tega, da bi omilili svoje odklonilno stališče napram sporazumu s Hrvati in si tako pripravili pot za vstop v vladno kombinacijo. V vladnih političnih skupinah drugih važnejših dogodkov ni bilo. Opozicionalne skupine prav tako niso imele važnejših zborovanj. Pomenljivo je bilo samo snočnje zborovanje pristašev demokratske stranke za prvi volivni okraj v Belgradu. Na sestanek ie prišel tudi prvak demokratske stranke Boža Vlajič ter je imel daljši govor, v katerem je zborovalcem pojasnil zadržanje demokratov nasproti Hrvatom od 6. januarja 1929 do sporazuma Cvetkovič-Maček. Nato je v daljšem govoru zagovarjal opravičeno združitev Srbov v enotno fronto. Dejal je, da je Hrvatska že leta in leta organizirala svoj hrvatski narodni pokret v hrvatsko nacionalno fronto. Na čelo je postavila hrvatsko narodno vodstvo, ki ni samo politična ustanova, temveč tudi nacionalna. Po sporazumu z dne 26. avgusta lani je postalo tudi uradno, ki ima v svojih rokah, kot je to pri totalitarnih sistemih navada, celokupno javno oblast in tudi socialno v Hrvatski in javno oblast v državni zajednici, v kolikor jo tu izvršuje Hrvatska. Tako svoje nacionalno organiziranje Hrvati poveličujejo kot največje delo v svoji zgodovini. Vlajič poudarja, da Srbi ne zavidajo Hrvatom tega uspeha in jim tudi nočejo delati ovir, toda brc« zavijanja pa morajo Srbi pokazati na vse posledico, ki iz tega logično in avtomatično izhajajo. Iz takšnega stanja stvari se je ponudila tudi misel o združevanju Srbov. Xa tem Vlajič obširno opravičuje združevanje Srbov v skupno fronto zaradi ustvaritve srbske solidarnosti, ki bi bila enakovreden partner hrvatskemu narodnemu gibanju. Končno Vlajič poudarja, da Srbi že vnaprej zavračajo vsak totalitarizmi, tako nacionalen, kakor vsak drugi. Iz tega vzroka tudi Srbi nočejo kakor Hrvati ustvarjati svojega srbskega narodneea vodstva. Pravi, da bodo Srbi našli za svojo združitev prožneJSo obliko. Solidarnost srbstva se bo po Izjavi Vlajiča organizirala prej kakor kdo misli. Demokrati so imeli danes sestanek svojega Izvršilnega odbora. Vodil ga je vodja demokratov Ljubamir Davidovič. Na seji »o člani tega odbora razpravljali o položaju, ki je nasrtal po sprejetju novega volivnega zakona. Sprejeli eo vse potrebne sklepe, tako glede organizacije volivn« borbe, kakor tudi glede postavitve kandidatur. Demokrati se bodo vrgli na delo takoj, ker nočejo, da bi jih morebitni razpis volitev prehitel. Odlikovanje dr. Korošca — »dokaz kraljevske naklonjenosti« Belgrad, 18. jan. m. Današnje »Službene no« vine« objavljajo ukaz kraljevih namestnikov o upokojitvi dr. Korošca, dr. Novakoviia, Stevana čiriča, Dimitrija Magaraševiča in Svetislava H o d ž e r e , dosedanjih ministrov na razpoloženju. Včerajšnje »Služb, no vine« ao objavila akti o odlikovanju dr. Korošca z najvišjim odlikova-jem Karadjordjeve zvezde I. stopnje. Kakor znano, je dr. Korošec sprejel to najvišje odlikovanje od Nj. kr. Via. kneza-namestnika Pavla v prvi avdienci potem, ko je pred letom dni prenehal biti v vladi dr. Milana Stojadinoviča minister za notranje zadeve. V ukazu etoji, da je »dr. Anton Korošec sprejel odlikovanje Karadjordjeve zvezda I. stopnje kot dokaz kraljevske naklonjenosti.« Tečaj za smučarske tekmovalce na Pokljuki Belgrad, 18. jan. AA. Zaradi pospeševanja smučarskega šjx>rta prireja ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva od 4. do 24. februarja t. 1. tečaj za snmčarke-tekmovalke za alpsko kombinacijo na Pokljuki. Na tečaj bo sprejetih 10 tekmovalk na predlog Jugoslovanske zimsko-športne zveze. Kan-didatinje morajo obvladati smučarsko tehniko, o čemer se bo vodstvo tečaja ob sprejemu prepričalo. Kandidatinje, ki ne bodo pokazale zadostnega znanja, se bodo morale na svoje stroške vrniti s tečaja. — V prvi vrsti se bodo sprejemale mlajše tekmovalke, one, ki še niso obiskovale takšnih tečajev. Prošnje, kolkovane z 10 din, je treba poslati ministrstvu po Jugoslovanski zimsko- športnl zvezi najpozneje do 1. februarja. Tečajnicam pripada stanovauje in hrana za ves čas tekmovanja in povrnitev potnih stroškov (polovica 3. razreda brzega vlaka od kraja stalnega bivanja do postaje Lesce-Bled in nazaj). Za potovanje se je treba poslužiti olajšave za turistične kraje na podlagi legitimacije obrazec 13, ki se kupi na odhod-ni postaji. S seboj je treba vzeti popolno smučarsko opremo in osebni pribor. V prošnji je navesti točen naslov (bivališče, okraj, banovina, ulica), da se bo sprejetim poziv mogel dostaviti neposredno. Sprejete kandidatinje se morajo javiti 4. februarja ob 11 na postaji Lesce-Bled starešini tečaja gd& Milici Sepi. t Ravnatelj Rafko Stoje Ljubljana, 13. januarja. Nocoj ob osmih ja na .vojem stanovanju na Resljevi cesti nenadno umrl pisarniški ravnatelj okrožnega sodišča v Ljubljani g. Rajko Stoje v najlepši moški dobi. Blagi rajnik je bil med prebivalstvom in med bojevniki splošno znana in spoštovana osebnost. Zadnja leta je mnogo javno deloval ter je bil nekaj časa tudi občinski svetnik ljubljanski. Bil je zaveden krščanski in slovenski mož, ki zapušča hudo prizadeto družino, gospo Angelo in dva sinova, ki ga bodo bridko pogrešali. Izrekamo jim svoje globoko .ožalje, rajni pa naj počiva v miru pri Bogu! Dan pogreba še ni do-ločea Osebne novice Belgrad, 13. ja«. m. Za veroučrtelja na učiteljišču t Ljubljani je postavljen v 7. skup. dr. Marjan Dokler iz Ljubljana Belgrajske novice Belgrad, 18. Jan. AA. Prometno ministrstvo le dovolilo polovično voznino na državnih železnicah udeležencem Jugoslovanske filatelistične zveze, ki bo v Belgradu 21. t m. Olajšava velja za odhod od 19. do 21., za vrnitev pa od 21. do 23. t m. ^Razkosati Nemčifo... Nemški list odgovarja na mirovne pogoje, objavljene v francoski reviji Berlin, 13. januarja. AA. DNB. »Beril ner B drsen Zeitung« komentira v današnjem uvodniku članek, ki ga je objavila pariška »R e -vue de deux Monde s«. Ta revija postavlja sledeče mirovne pogoje Nemčiji: Ni premirja pred zasedbo Berlina. Nobenih pogajanj predno ne izgine nacionalni socializem, in predno ne bodo iztrebljenj njegovi voditelji — živi ali mrtvi. Ni miru predno se ne ustanovi posebna pokrajina med Švico in Severnim morjem pod angleško-Irancosko upravo. Ni miru predno ne bo Nemčija razdeljena na posebne države, ki bi vsaka zase sklepala o miru. »Berliner B drsen Zeitung« pravi, da je pisanje te revije značilno za duhovno razpoloženje, ki ga J>odpirajo Angleži. Pariški politiki so v toku 18 minulih mesecih podlegli vplivom mednarodnega židovstva, ki je dovolilo, da pride Francija v položaj, v katerem se danes nahaja. Pri tem pozabijo, da vojna že precej dolgo traja in da Angleži in Francozi niso pokazali nobenih uspehov. Poljska je zasedena. Nemška vojska močno 6toji na zapadnih utrdbah, nemška vojna mornarica gospodari na Severnem morju, ki ga kontrolira nemško letalstvo. Nemško letalstvo kontrolira ves prostor med Rono in Shetlandskimi otoki. Krvava fantazija v Londonu in Parizu bi želela razdrobiti Nemčijo. Toda nemška armada je jamstvo nemške bodočnosti in nemška vojska je gospodar položaja. Varčevati bo treba, svetuje angleški minister London, 13. jan. t. Reuter V Glasgowu je govoril finančni minister sir John Simon o potrebi velike varčnosti, kako hoče Anglija vzdržati, da ji ne bo treba zmanjšati vrednost denaria, te. da bo imela denarja dovolj za vojno. Trije načini so, ki vodijo do cilja: Varčevanje, novi davki in zmanjšanje vporabe živil in drugega blaga. Naj gleški narod odloči, da sprejme te žrtv» se an- Goring svari industrijalce »Thyssenova usoda naj bo svarila za izdajalce« Berlin, 13. jan. t. »Neue Zflrcher Zeitung« Javlja, da se je danes sestal vrhovni gospodarski 6vet v Nemčiji pod predsedstvom maršala Goringa, ki je imel zelo udaren začetni govor, da je nemška vlada zaplenila premoženje bogataša Thyssena, ker je zbežal v inozemstvo in da naj si drugi bogataši to lepo zapišejo za ušesa. Naj Thvssenov primer služi kot strašilno svarilo, kako Nemčija postopa z izdajalci. Nemčija poziva voditelje nemške industrije, naj podvojijo svoje napore, da bodo v vsakem oziru ustregli zahtevam nemške vlade ki govori v imenu potreb nemškga naroda in nemške države. Nemška vlada se ne bo ustrašila nobenih, tudi najbolj strogih ukrepov, ako bi industrija ne ustregla vladnim željam. Mraz v Berlinu Amsterdam, 13. jan. i Reuter: Tukajšnji »Telegraaf« poroča iz Berlina o zanimivem do-godku, ki se je prip"etil na enem tamkajšnjih kolodvorov. Veliko število mož, žensk in otrok namreč je zasedlo zakurjene čakalnice na kolodvoru in prineslo s seboj madrace, odeje in tudi male pečice na špirit, na katerih so začeli kuhati mleko in čaj za otroke. Kolodvorske oblasti so jih hotele pregnati, toda ker se nikdo ni hotel umakniti iz zakurjenih prostorov v svoja ledeno mrzla stanovanja, so jih končno pustili prenočiti v čakalnicah. Nizozemski list pravi, da ta slika nazorno prikazuje, da v Nemčiji primanjkuje kuriva. Zasuti rudarji — Izgubljeni Bartlejr, 13. Jan. A A. Reuter: DozdaJ so iz premogovnika, v katerem se Je pripetila eksplozija, izvlekli 25 trupel. Izgubljeno je vsako upanje, da bi rešili ostalih 67 rudarjev, ki se nahajajo ie t rudniku. Bartley (zahodna VlrjrlnlJaf, 19. jan. Havas: Reševalno moštvo je izgubilo vsako upanje, da bi moglo rešiti 97 rudarjev, ki ao še vedno zasuti v premogovniškem oknu, kjer se je pripetila plinska eksplozija. Uprava rudnika se je izrazila v terri smislu ter pripomnila, da so rudarji prav gotovo že mrtvi, ker nimajo potrebnega zrak* Ameriške krlžarke v Evropi Lisbona, 13. jan. AA. DNB: Z Madeire poro-čajo, da Je v Funchal prispela ameriška križarka »Brenton« z dvema rušilcema. Te edinice ameriške vojne mornarice so prispele iz Barcelone ter ostanejo v Funchalu več dni. Poveljnik ameriške eskadre v evropskih vodah admiral Courtney je obiskal dopoldne predstavnike portugalskih oblasti v Funchalu. Lord Camrose, lastnik angleškega lista »Daily Telegraph« in še 30 drngih časnikov, Lord Burnham, angleški voditelj »Daily Tele-grapha«. Zcmunska Trem. napoved: Hud mraz po vsej državi. Delno oblačno vrein« povsod, razen v vzhodnih predelih, kjer bo povečini oblačno. Zagrebška Tremcnska napoved: Hladno ia oblačno. Stališče Balkana do nove politike Italije in Madžarske Zanimivi glasovi iz Turčije in Bolgarije o vsebini belgrajske balkanske konference Službeno glasilo rimske vlade pojasnjuje Rim, 13. jan. t. Reuter. Glasilo zunanjega ministrstva »Relazioni internazionali« objavlja članek, v katerem pravi, da Italija nima nobenih napadalnih namenov proti Sovjetski Rusiji, da pa je odločno pripravljena braniti Podonavje in Balkan proti vsakemu boljševiškemu poskusu prodreti na te prostore. Storila bo to z istim plemenitim namenom, kot je svoje dni branila Španijo pred boljševiki. Takšna politika pa zahteva na drugi strani, da naj bi se že dolgo trajajoči prepiri med podonavskimi in balkanskimi državami poravnali in da naj bi se izkoristila ugodna prilika, da se poravnajo v duhu pravičnosti. Zato si Italija prizadeva, da bi dosegla zbli-žanje med temi državami, ki naj bi najprej jasno spoznale vse težave, ki jih obdajajo, potem pa priznale tudi vse pogoje, ki so potrebni, da začenja na balkanskem prostoru novo življenje. O tem sta se italijanski in madžarski državnik raz govarjala v Benetkah. O čem bo govorila balkanska konferenca 0 Benetkah in pomoči Romuniji London, 13. jan. t. Reuter poroča iz Bukarešte, da ima balkanski posvet, ki je za dne 2. februarja sklican v Belgradu, na dnevnem redu predvsem dvoje vprašanj: 1. Pretres beneških sklepov med Italijo hi Madžarsko ter proučevanje nadaljnjih razvojev v odnošajih med Italijo in Madžar-skoz ozirom na Balkan. 2. Pretres možnosti vojaške in druge podpore Romuniji v primera da bi bila napadena na sovjetski meji. Reuterjev dopisnik zanika, da bi na balkansko Konferenco prišli posebni opazovalci Bolgarije. Madžarske in Italije. Te države bodo zasledovale razvoj konference po svojih stalnih diplomatičnih zastopnikih np. v n • nt v«. »iimesovo« poročilo iz Turčije: Turčija se mnogo trudi pri Bolgarih in Romunih da prehiti Italijo »Timesov« dopisnik v Istanbulu pošilja izčrpno poročilo o dnevnem redu Balkanske konference in ga imenuje »kritični sestanek«. Dopisnik polaga veliko važnost na obisk, ki ga je te dni napravil v Sofiji državni podtajnik turškega zunanjega ministra Menemendzoglu, ki bo ostal kar tri dni v bolgarski prestolnici kot gost bolgarske vlade. — Turški državnik nosi s seboj stvarne predloge — piše »Timesov« dopisnik — glede tega, kako bi se dala poravnati vsa ne-sporazuinljenja med Turčijo in Bolgarijo posebej, na splošno pa glede zboljšanja odnošajev med Bolgarijo in državami Balkanske zveze. Turški predlogi so bili že preje sporočeni v Bukarešto, Atene in Belgrad, tako da jih te države sedaj že proučujejo in bodo o njih lahko navzele stališče na belgrajski konferenci. Turški polslužbeni list »Jeni Sabah«, ki je nekako glasilo zunanjega ministrstva, posveča članek odnošajem z Bolgarijo in meni, da obstoja med dvema državama ozračje medsebojnega zaupanja. »So še nekateri oblaki, ki pa se dajo pregnati, in je upanje, da jih bodo razgovori med Menemendzoglom in Kjuseivano-vim tudi razpodili«, piše ta list, misleč s tem prijateljsko razpoloženje, ki vlada med bolgarskim ljudstvom do Sovjetske R usije, kakor tudi poskuse Sovjetije, da bi pritegnila Bolgarijo k sebi z raznimi prijateljskimi uslužnostmi in obljubami ter jo pognala proti Turčiji in njenima zaveznikoma Angliji in Franciji. »Timesov« dopisnik pravi, da Turčija nadaljuje svoj prijateljski pritisk na Romunijo, naj ugodi bolgarskim težnjam, tako da bo ta napetost izginila in z njo vred tudi nevarnost, da bi jo tuje velesile izkoriščale za svoje težnje po Balkanu. »Timesovo« poročilo nadalje navaja, da so v Turčiji zadovoljivo vzeli na znanje prizadevanja Italije, da med seboj spoprijatelji Madžarsko in Romunijo. V Turčiji so namreč mnenja, da mora biti Italija spričo zaskrbljenosti zaradi komunistične nevarnosti na Balkanu zadovoljna z vsakim uspehom, ki ga doseže na Balkanu Turčija ter da v Rimu delovanja Turčije ne smejo smatrati kot neke vrste tekmovanje za vpliv. Zanimiv je dodatek »Timesovega« dopisnika, da je Jugoslavija odsvetovala, da bi se moral sestanek vršiti v sedanjem trenutku. Konferenca bo namreč važna tudi zaradi tega, ker se mora r pravilih Balkanske zveze ista podaljšati do 1946, ako je nobena država ne odpove. Ali se bo to zgodilo? Madjari slave Jugoslavijo in Bolgarijo Budimpešta. 13. jan. t. Službeni list madžarske vlade »Pester Lloyd« je objavil uvodnik, ki je v vseh diplomatičnih krogih vzbudil veliko fiozornost. »Pester Lloyd« namreč naslavlja v njem zelo prisrčne besede na naslov Jugoslavije in Bolgarije. List pravi, da so bili belgrajski in bolgarski odmevi na sestanek Ciano-Csaky v Benetkah polni prijateljskega razumevanja in da je to izraz prisrčnega prijateljstva, ki vlada v teh dveh državah do Italije in Madžarske. To da je poroštvo za to, da bodo vse štiri države Madžarska, Italija, Jugoslavija in Bolgarija nadaljevale s tvornim de-om za skupne koristi v duhu prijateljstva. Na koncu list z laskavo pohvalo imenuje jugoslovanskega poslanika Rašiča in bolgarskega poslanika Stojlova, ki skupno s svojima ženama tako na političnem kakor na družabnem polju tako uspešno delujeta za utrditev prijateljstva med vsemi treini državami. Bolgari računafo na poprave mej Sofija, 13. jan. t. »Exchange Telegraph« meni, da so v bolgarskih političnih krogih prepričani, da je dal beneški sestanek med italijanskim in madžarskim zunanjim ministrom znamenje za »novo politiko na jugovzhodu Evrope«, za politiko, ki predvideva gotove spremembe meja, ki so za ohranitev miru neobhodno potrebne. Utro« je zapisal, da ni koristno za ai" V(adni list ........t........._........ mir, ako nekatere države neprestano ponavljajo, da so nasičene, da ne potrebujejo ničesar več, a da za to tudi ničesar nočejo drugim dati. Nova politika, ki začenja, priznava nujnost gotovih sprememb, vendar pa zahtevajo okoliščine, da se za izpolnitev teh nujnosti izberejo pravi trenutki, ko bodo spremembe v korist vsem. Naj se tiste države, ki so prizadete, med seboj posvetujejo glede najbolj ugodnega trenutka, ko bo mogoče pristopiti k temu tvornemu, za mir neobhodno potrebnemu delu. Nemški vojaki že v poljski Ukrajini Težave za politiko Italije Pariz, 13. jan. avas. Iz verodostojnih virov prihajajo poročila, o zelo tesnih odnošajih, ki so se začeli razvijati med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo na področju Ukrajine. Ko so namreč Nemci podrli poljsko armado, so sovjetske čete z hitrim napredovanjem zasedle vso nekdanjo poljsko romunsko mejo, da tako preprečijo, da bi mogle priti do romunske meje nemške meje. Nemčija si je namreč že davno želela neposredne zveze z Romunijo, da bi mogla od tamkaj dobavljati petrolej. Sovjetska zasedba Ukrajine pa je te načrte prekrižala. Sedaj pa se opaža, da se je položaj zaradi sovjetskih porazov na Finskem spremenil in ie Nemčiia začela izvaiafi naH Sovjetsko Rusijo močnejši pritisk. Tako govorijo, da se nemške čete že nahajajo na ozemlju nekdanje poljske Ukrajine, ki je zasedena od Sovjetov. Uradno trdijo, da imajo nemške čete nalog samo nadzirati promet po železnici, ki vodi v Romunijo in da to delajo v popolnem soglasju s sovjetskim generalnim itabom. V diplomatičnih krogih v Parizu menijo, da je prisotuost nemških čet v sovjetski Ukrajini že prvi znak nemško-sovjetskega vojaškega sodelovanja ter pristavljajo, da bo za Italijo zelo težko spraviti v sklad svojo politiko na Balkana in v Podonavju, ki je naperjena proti boljševizmu, z zavezništvom Nemčije, ki sodeluje že na vojaškem polju vprav s tistim boljševizmom, proti kateremu se hoče Italija boriti, in to prav na tisti madžarsko sovjetski meji, ki jo hoče Italija pred Sovjeti zaščititi. Nemško stališče »Na Balkanu in v Podonavju nič brc? nas« Sofija, 13. jan. b. Običajno zelo dobro poučen dopisnik lista >Utro< poroča iz Berlina, da je merodajni nemški državnik v nekem razgovoru t njim poudaril, da je Nemčija proti vsakršnim kombinacijam na Balkanu ali v srednji Evropi, če v njej no bo sodelovala. Pri tem je popolnoma vseeno, od koga bi prišla pobuda za ustvaritev kakšnih načrtov na Balkanu. To izjavo je treba smatrati kot odgovor na politične kombinacije, ki so krožile po razgovorih grofa Ciana t madžarskim zunanjim ministrom grofom Czakyjem. — V zvezi s poročili, da Madžarska pričakuje, da ji bo Italija prišla na pomoč, ako bi jx>stala žrtev napada, je dopisnik izjavil, da je tak sporazum neverjeten, ker bi mu Nemčija nasprotovala. Anglija in Francija bosta pokupili ves turški izvoz Carigrad, 13. januarja, t. Reuter. V Istanbulu je bil ustanovljen stalni angleško-francosko-turški gospodarski odbor, ki ima nalogo, pokupiti vse turško izvozno blago, ki je preje Slo v Nemčijo odnosno v druge balkanske države. Anglija in Francija bosta kupili vse in je Turčija dobila v ta namen že kredit 66 milijonov funtov (136 milijard dinarjev). Angleška in francoska vlada sta oddali 7 O Volilro n-iKoirlrn Hitler bi posredoval med Finsko in Sovjeti jo? Nemčija nevoljna, ker Sovjetska Rusija ne more izpolniti gospodarskih obljub Amsterdam, 13. jan. t Reuter: »Telegraaf« objavlja poročilo iz Nemčije, v katerem pravi, da bi nemški državni kancler Hitler rad videl, če bi se vojna na Finskem čim prej končala in bi se začela mirovna pogajanja. V Nemčiji se namreč boje, da se ne bi finska vojna razširila v splošno vojno na evropskem vzhodu, torej za hrbtom Nemčije. Nadalje občutijo v Berlinu, da finska pustolovščina resno ovira Sovjete, da bi izpolnili napram Nemčiji gospodarske obveznosti, ki so jih sprejeli. »Ko Inisehe Z e i t u n g« v tem smislu tudi že objavlja poročila iz Švedske, da se skandinavske države pripravljajo na mirovno posredovanje ter izraža upanje, da bi bilo posredovanje za mir sedaj morda najbolj ugodno. Pogajanja med Sovjetijo in Finsko bi se nadaljevala tam, kjer so se pred izbruhom vojne končala. Nizozemski list trdi, da bi ee morda Hitler sam osebno zavzel za mir kot posrednik med Sovjetijo in Finsko. Finske izgube London, 13. jan. AA. Štefani: Finsko poslaništvo v Londonu sporoča, da so finske izgube od začetka sovjetskega napada do 9. januarja t. 1. bile sledeče: 234 mrtvih, 269 težko ranjenih in 210 lahko ranjenih. Helsinki, 13. jan. t. Havas: Tekom včerajšnjega dne ni bilo na Finskem nobenih večjih dogodkov. Na vzhodni fronti pri Salla zbirajo Sovjeti še vedno sveže čete in napadajo v gostih trumah. Finci so vse napade odbili. Na severni fronti poskušajo Sovjeti svoje vojake vaditi v smučanju, toda uspehi so zelo skromni in jim Finci delajo neprestane težave. Na južni fronti v Kareliji je bilo običajno delovanje sovjetskega topništva. — Sovjetsko letalstvo je izkoristilo včerajšnji lepi dan za bombardiranje večjega števila manjših mest v notranjosti Finske. Nekaterim finskim smučarskim patrolam se je posrečilo za sovjetskimi bojnimi črtami odrezati pot nekaterim sovjetskim oddelkom. Zaradi tega, ker so finski oddelki odrezali poti in pokvarili nekaj mostov, Sovjeti preskrbujejo svoje čete s pomočjo letal. v Sovjeti pošiljajo vedno več čet ha Finsko Helsinki, 13. januarja, t. Radio Roma: Priha-|afo poročila, da je Sovjetija poslala na odsek vzhodne fronte pri Salli, kjer je obkoljena že tretja sovjetska divizija, dve sveži diviziji, da rešijo ob-koljence. Nadalje prihajajo poročila, da ima Sovjetija pred Mannerheimovo črto postavljenih 20 divizij, to je 350.000 mož, 2000 topov in odgovarjajoče število drugega orožja. Armada stoji med La-doSkim jezerom in Mannerheimovo črta Danes sta dve sovjetski vojni ladji bombardirali. mesto Koivisto, toda sta morali pobegniti pred finskimi obrežnimi topovi. Stalin sam nadzira sovjetske operacije London, 13. januarja. AA. Po vesteh, ki jih je dobil »Times« iz Stockholma, se Stalin vsak dan telefonično razgovarja z generali, ki so na bojišču ter v gotovi meri sam daje povelja za izvajanje operacij. V zadnjih dneh je bilo odpoklicanih veliko število častnikov in političnih komisarjev. Politični komisarji moskovske preletarske divizije so dobili povelje naj odpotujejo na bojišče. Moskva, 13. jan. t. Reuter: V komisariatu za letalstvo, ki ga je vodil znani Kaganovič — ki jo sedaj odstavljen, na njegovo mesto j>a postavljen llakšurin — se je začela strašna »čistka«. Odstavljena sta oba podkomisaria v letalski industrij Pakoljev in Voronov. Cela vrsta višjih uradnikov je bila zaprta. Tajna policija z veliko hitrostjo preiskuje in je spravila že celo vrsto krivcev za jx>raze na Finskem« v zapore Lubianke. Moskovsko časopisje je začelo napadati »sovražnike pro-letariata«, kar je vedno znamenje, da se bližajo krvavi dogodki v sovjetski hiši. Nerodno je samo to, da je prizadet sam komisar Kaganovič, ki so ga imeli za Stalinovega ljubljenca. Toda Stalin je . ze večkrat pokazal, da ne pozna čustev. Kagano-« vičeva usoda je zapečatena. Bitka pri Salli Stockbolm, 13. januarja. AA. Havas: Po zadnjih poročilih, ki prihajajo iz Finske, se je finskim četam posrečilo pri Salli po večdnevni bitki obkoliti nekatere dele sovjetske divizije. Zdi se, da je sovjetskim četam bilo do tega, da popravijo svoj neuspeh pri Suomisalmiju, in da so z namenom, da bi preprečili popolno obkolitev divizije, za katero gre, poslali nova ojačenja. V bojih, ki divjajo okoli Salle, sodeluje okoli 40.000 sovjetskih vojakov. Finske čete se poslužujejo v tej bitki iste taktike, kakor pri Suomisalmiju, oziroma pri Raati. Ta taktika obstoji v tem, da se sovjetske čete privabijo dalje v notranjost Finske ter da se na ta način oddalje od svojih oporišč, predvsem pa, da jih Finci odrežejo od njihovih kuhinj. Na zahodu bitke v zraku Francozi sestrelili tri nemške bombnike Angleški bombniki napadli Založba „Naša knjiga" obvešča cenjene naročnike, da je pravkar razposlala prvo knjigo letošnje knjižne zbirke Giovanni Papini: Pri te trpljenja Gospodovega Po veliki noči Izide druga knjiga Hichens Robert: Alahov vrt v prevodu prof. A Anžiča, ki bo obsegala 500 strani. Ker bomo prilagodili naklado drugI, kakor »udi nodaljnlm knjigam šlevllu naročnikov, opozarjamo vse interesente, ki se še niso priglasili, da pohile z naročilom. Letna naročnina za šHri okusno opremljene knjige znaša din 240— plačljivih v mesečnih obrokih po din 20"—. Naročniki .Naše knjige* uživajo Izredne ugodnosti pri nakupu knjig, ki Jih Je založila Jugoslovanska knjigarna. Zahtevajte prospekti Založba: „NAŠA KNJIGA" Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Pariz, 13. januarja. AA. Z nekega kraja na bojišču poročajo, da je bila snoči nad bojiščem velika zračna borba. Ko so Francozi opazili nemška ie-tala, so ee dvignili takoj francoski lovci. Dasi so francoski letalci opazili, da imajo opravka z »Messerschmitti 109«, ki so oboroženi s topovi, so navzlic temu sklenili izvršiti napad. Dve francoski letali sta napadli najprej prvo skupino 6 nemških letal. Borba se je vodila v višini 5000 do 7000 metrov. Borba je bila kratka. Po več zračnih akrobacijah se je francoskima letaloma posrečijo priti v ugoden položaj, ter je vsako sestrelilo po en nemški bombnik. Zadet pa je bil tudi bombnik, v katerem je bil poveljnik eskadrile. Na bombniku se je pojavil gost črni dim. Takoj nato je druga skupina francoskih letal napadla drugo skupino nemških letal, ki se je pojavila v višini 750 metrov. Borba se je končala v višini 800 m. Eno nemško letalo znamke Mes6er6chmitt je bilo sestreljeno. Nato je nemška eskadrila, ki je štela 12 letal in ki je v toku borbe izgubila četrtino aparatov, opustila nadaljno borbo. Vsa štiri francoska letala so 6e vrnila nepoškodovana r svoja oporišča. London, 13. ianuarja. t. Reirter. Letalsko ministrstvo poroča, da so štirje nemški lovci vrste »Messerechmitt« včeraj nad nemškim ozemljem v bližini Lukscnburga napadli angleškega izvidciiške-ga letala, ki pa so jim srečno ušla brez vsake škode Trditve nemškega vojnega poročila, da so bila neka angleška letala sestreljena, niso resnična. Angleška letala tudi nad bivšo Avstrijo... London, 13. januarja. AA. Reuter. Letalsko ministrstvo sporoča: Naša letala so izvedla upešne ogledniške polete nad Avstrijo, Češko in severozahodno Nemčijo. Vsa naša letala ao se vrnila nepoškodovana. London, 13. januarja. AA. Havas. Angleška letala so letela v četrtek zvečer nad Frankfurtom in Porurjem. Angleška letala so ob tej priliki zbrala zelo važne podatke. V toku i6te noči so varnostne potrole bile zelo aktivne ter letele nad Helgolandom. Letala so se znala spretno izogniti nemškemu protiletalskemu topništvu. Vsa angleška letala so se vrnila nepoškodovana v svoja oporišča. Angleška letala so opazila v zalivu Rantun svetlobne znake. Ker so angleški letalci smatrali, da so to signali za nemška letala, so vrgli na ta kraj šest bomb Nato je zavladala takoj popolna tema v zalivu Omenjeni zaliv je eno najvažnejših oporišč za nemška pomorska letala, ki «e udejetvu- ' (ejo na Severnem morju. ' I tri nemške rušilce London, 13. januarja, t. Reuter. Admiraliteta poroča, da so angleški bombniki včeraj napadli tri nemške rušilce v bližini nemškega otoka Helgo-land pri rtu Horn ter jih obmetavali z bombami Nekatere bombe so padle prav v bližino nemških rušilcev. Poročilo nemške admiralitete, da so nemška letala, ki so angleške bombnike napadla, nekaj teh sestrelila, niso resnična, kajti vsa angleška letalo so se nepoškodovana vrnila v svoja oporišča Nemško poročilo o letalskih borbah I Berlin, 13 januarja. A A. DNB. Poročilo vt-| hovnega poveljstva pravi: Na zahodu ni bilo posebnih dogodkov. Letalske sile so nadaljevale 22 januarja z ogledmškimi poleti tako nad vzhodno Francijo kakor tudi nad Severnim morjem. Pri tej priliki 60 bili doseženi pomembni uspehi. Tri letala so bila napadena od etrani sovražnih lovskih letal Napad se ni posrečil. Razen nekaj nočnih poletov, ki so delno kršili še enkrat holandsko nevtralnost, je bil le 12 januarja izveden pomembni polet britanskih letal nad Nemčijo. Po kratkem boju so Nemci zbili na tla letalo, ki je hotelo priti nekoliko dlje od meje. Sovražno letalo je treščilo na tla na francoskem ozemlju. V nemškem zalivu je oeem britanskih bombnikov poskušalo izveeti napad na nemške rušilce. Dvema napadalcema se je posrečilo vreči bombe, ki pa niso naredile nobene škode. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno, drugo pa poškodovano. Ostalih šest britanskih letal se je umaknilo, ko je nemška protiletalska artilerij:> vsula srdit ogenj nanje Izjave francoskega mornariškega ministra Pariz, 13. ian t. Havas. Mornariški minister Campinchi je sprejel časnikarje ter jim navedel nekaj številk o uspešnem poteku pomorske vojne (»Slovenec« je te številke objavil v včerajšnji izdaji). Minister je razodel, da so Francozi potopili 10 nemških podmornic, Angleži pa 20, da znašajo nemške izgube, ki «o uradno ugotovljeie, 30 podmornic. Minister je dodal, da je prišla francoska kolonialna armada vsa v Francijo brez najmanjše nezgode. Končno je poveaai, da grad' francoske ladjedelnice sedaj 126 raznih vojnih ladij, GjotpcnLaMtvjo „iUM Un*|«|| Kakor irojea« M film „Enachor", tako dane« vlada KINO MU I I*« veliko zanimanje tu polJaki film Ob 10'30,15., 17., 19. In Zl.OFl V vrtincu strasti Ganljiva drama velike ljubezni, katero pa Je oakrunll »človek-zver«. Witold Zacharevicz,Lidija \Visocka, U.Bamborskl 1 10 let Gozdarske šole v Mariboru Maribor, 12. januarja. Te dni je dočakala gozdarska šola v Mariboru 10 letnico svojega olistoja. 10 letnica pač ni noben omembe vreden jubilej za šolski zavod, ki dela in živi v normalnih okoliščinah. Za mariborsko gozdarsko šolo pa je desetletnica obstoja velika stvar; saj menda še noben šolski zavod v naši državi ni bil v svojem obstoju tolikokrat ogrožen ter se ni boril s takšnimi težavami. Še danes — po desetih letih — ni rešeno vprašanje, čegava last je ta šola, ali države ali banovine, še danes se eksperimentira z njenim obstojem ter se izpreminja njen ustroj in še danes nismo spoznali, kakšnega pomena je zavod za naše narodno gospodarstvo. Tudi v prihodnjih letih se pomena šole ne bomo prav zavedali, toda bodoče slovenske generacije nas bodo blagrovale za košček dobre volje, s katero smo ta zavod ohranili pri njegovem težkem življenju. Prav je, da se spomni skromnega jubileja mariborske gozdarske šole predvsem »Slovenec«, ki se je pred leti, ko je bila sola že tako rekoč obsojena na smrt ter se nihče ni več zanjo brigal, edini zavzel za zavod ter je vzbudil javno vest, da je bila že pripravljena ukinitev ter premestitev v Sarajevo v zadnjem trenutku preprečena. Kako je priSlo do ustanovitve Šole. Ustanovitev gozdarske šole so že takoj po prevratu zahtevali slovenski gospodarski činitelji. Leta 1919. je javno spregovorila »Podravska podružnica slovenskega gozdarskega društva« in ie s tem načela vprašanje ustanovitve gozdarske šole v Sloveniji. Od tedaj so se ponavljale zahteve vsako leto. Leta 1923. je prišlo na sejo »Jugoslovanskega šumarskega združenja« v Maribor odposlanstvo Pohorcev, Kobancev, Haložanov in Po-dravcev ter je zahtevalo, da se šola ustanovi. Ljubljanska podružnica »Jug. šumar. društva« je osnovala na občnem zboru 1924. leta »odsek za ustanovitev gozdarske šole«. Zahteve so se ponavljale vsako leto, ministrstvo za gozdove in rudnike je priznalo potrebo šole, za njo so se zavzemala razna društva, zahteve je podpirala javnost in časopisje, priporočale so jo krajevne oblasti ter jo je predlagal »odsek za ustanovitev gozdarske šole«. V proračunih ministrstva za leto 1020-21 in 192-1-25 sta bila celo predvidena manjša kredita, ki pa nista bila zadostna. Šele ko je bil 1. 1929-30 minister za gozdove in rudnike dr. Ant. Korošec je daljnovidno omogočil potrebne kreditne postavke v svojem proračunu ter je izdal banovini nalog za pripravljalna dela. Dne 15. januarja 1930 ie bila Sola formalno ustanovljena, pripravljalna dela pa so trajala do jeseni 1930, ko se je šola nastanila v »oblastnem dvorcu«, ki je last banovine. S poukom pa se je pričelo šele sredi januarja 1931. leta. Organizacijski načrt je bil odobren 30. januarja istega leta. Borbe za obstoj zavoda. 5 tem organizacijskim načrtom je bil formuliran ustroj šole v enoletno in dvoletno. V enoletno so bili sprejeti kandidati, ki so položili izpite najmanj na ljudski šoli, v dvoletno tisti, ki so imeli predizobrazbo, enakovredno najmanj dvema razredoma gimnazije ali trem razredom meščanske šole. 2e kmalu po ustanovitvi so se začeli za zavod težki časi, polni borbe in pre-tresljajev. Po dveh letih obstoja ie bil zavod prvič resno ogrožen. Do jeseni leta 1932. nihče ni vedel, kij bo s tretjim šolskim letom. Potem je prišel iz Belgrada ukaz, da se mora šola v Mariboru ukiniti. Ker so gojenci dveletne šole rabili še eno leto absolviranja, se je likvidacija za to dobo preložila, zato pa se je ukinila enoletna šola. V tej Ravnateljstvo Trgovskega učitišča Robida »poroča, da je še čas za vpis v šestmesečni tečaj za stenografijo in strojepisje. Pouk po priznani Robidovi metodi, ki prinaša najboljše uspehe. Pojasnila: Trnovska ul. 15. kritični dobi je priskočil* zavodu na pomoč banovina, ki je prevzela vse izdatke za vzdrževanje zavoda. Četrto šolsko leto se je začelo v negotovosti, kljub temu pa so gojenci napolnili spet enoletno šolo ter prvi letnik dveletne. Ta Damo-klejev meč ukinitve je potem visel nad šolo še celo vrsto let. Leta 1937. je bila končno ukinjena dveletna šola, pa tudi usoda enoletne šole je še vedno v nevarnosti. Zakaj je gozdarska šola potrebna. V času obstoja te edine naše gozdarske šole so se pojavljali predvsem na merodajnih mestih v Belgradu mnogi glasovi o nepotrebnosti šole in navajali vsi mogoči razlogi, ki bi naj opravičili mačehovsko ravnanje z njo Pri dokazovanju o potrebnosti šole ne bomo iskali vzgledov in dokazov v tujini, dasi bi bili prav vzgledi inozemstva zelo poučni. Videli bi, kako bogato so razni narodi in države oboroženi z nižjimi gozdarskimi šolami in da imajo te šole ogromen kulturni in gospodarski pomen. Dokazov o potrebi gozdarske šole v Sloveniji imamo dovolj doma. Večji del slovenskih gozdov je razdeljen na mala in manjša gozdna posestva. Ti gozdovi so večinoma preveč izkoriščani ter se slabo ali popolnoma nič ne gojijo. Ogromne površine se za-sajajo z vrstami gozdnega drevja, ki ni primerno za tla in za podnebje ter nam ne prinaša nobenega haska. Poglejmo samo na umetno širjenje smreke v nižinskih predelih, kjer je vrednost teh umetno ustvarjenih gozdov neprimerno manjša, kakor bi jo moral imeti pravilno zasajen in gojen gozd. Izkoriščanje malih gozdov je na razmeroma nizki stopnji. Lastniki iz gozda ne dobivajo tiste vrednosti, kakor bi jo imeli pri pravilnem izkoriščanju. Način spravljanja obdelanega lesa iz gozdov je zastarel. Pod vsako kritiko pa je še vedno predelava lesa na naših žagah. Večina kmečkih posestnikov tudi nima pojma o lesni trgovini ter so prepuščeni popolnoma raznim posrednikom, ki živijo od neznanja producentov. Potrebno je torej posvetiti več sil gozdarski prosveti in strokovni izobrazbi gozdnih posestnikov. Matica vsega prosvetnega dela na gozdarskem strokovnem polju more biti samo gozdarsko šolstvo, ki daje nujno potrebno predizobrazbo bodočim gozdnim posestnikom in drugemu gozdarskemu osebju. Prav tako pa je potrebna iz istih razlogov gozdarska šola za srednja gozdna posestva in prav posebno še zaradi Ie3ne industrije in trgovfhe. Lesna industrija nujno rabi pomožno osebje s primerno strokovno izobrazbo. Večji del predelave lesa na Slovenskem je še vedno tak, kakor pred 100 leti. Toda prav zadnja leta, ko smo se morali boriti za inozemske trge, so nam pokazala vso pomanjkljivost naše industrijske predelave lesa. Danes so potrebni novi in sodobni stroji, točnejša kalkulacija, novi načini dela ter boljša kvantitativna in kvalitativna izraba lesa. Samo na ta način bomo mogli tudi z blagom in ne samo • pridnostjo in delavnostjo postati zmožni konkurence. Premalo strokovno izobraženega gozdarskega osebja. Pri pomislekih, ki naj bi najbolj »tehtno« dokazovali nepotrebnost mariborske gozdarske šole, se je največkrat navajalo, da bo gozdarska šola ustvarjala nov proletariat, ki ne bo mogel dobiti nikjer zaposlitve. Dejstva pa govorijo o tem povsem drugače. Do sedaj so bili še vsi absolventi šole zaposleni — ali na domačih posestvih, ali pa po drugih gozdarskih službah. Res pa je, da bi bilo treba izpremeniti zakon o gozdih, ki pozna v javnih službah le gozdarje inženirje ter gozdne čuvaje, katerim pa po zakonu o gozdih zadostuje le — pismenost. Taki čuvaji brez strokovne izobrazbe pa ne morejo biti sposobni za pravilno gozdarsko delo v gozdu. To dejstvo je tudi menda prisililo ministra za gozdove in rudnike, da je. v proračunski debati moral ugotoviti, da režija v državnih gozdovih ne posluje zadovoljivo in da ni dosegla pričakovanih uspehov. Nele naše kmet-sko gozdarstvo in zasebna gozdarska podjetja, tudi pametno gozdarjenje v državnih gozdovih zahteva strokovno izobraženo gozdarsko osebje, ki ga vzgaja gozdarska šola v Mariboru. Zasebno gozdno gospodarstvo se že v jsolnem obsegu zaveda pomena strokovno izobrazenih moči pri svo- Vstani in bori se Danes ob 10 30, 15., Kino Sloga tei. 27-30 17., 19. in 21, uh jem poslu ter zaradi tega dobe absolventi mariborske šole prav lahko službe. Zaposleni so v najrazličnejših podjetjih in ustanovah širom vse države. Prav umestno je tudi, da je sedaj z odlokom prosvetnega ministra končno urejen čin nižje gozdarske šole v Mariboru. Glasom tega odloka ustreza enoletna nižja gozdarska šola izobrazbi dveh razredov srednje šole ter daje šolsko kvalifikacijo za službo zvaničnika po § 10. zakona o uradnikih, dokler ostanejo osebe s to kvalifikacijo v svoji stroki. Dveletna državna nižja gozdarska šola v Mariboru s predhodno izobrazbo dveh razredov gimnazije ali treh meščanske šole ustreza izobrazbi nepopolne srednje šole ter daje šolsko kvalifikacijo po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih, dokler ostanejo osebe s to kvalifikacijo v svoji stroki. Šolski gozd, gozdarski maže). Oozdarska šola nikakor ne bi hotela biti le tovarna za gozdarske absolvente, marveč bi ho^ tela biti še kaj več. Zato si prizadeva, da bi dobila tudi postajo za gozdne poizkuse, kar bi gotovo imelo ugodne posledice v našem gozdarstvu in bi se v naših gozdovih sadovi njenega dela gotovo poznali. Take postaje imajo drugod v inozemstvu, pri nas pa na Hrvaškem in v Srbiji, le Slovenija jih nima. Prav tako bi bil šoli nujno potreben šolski gozd, ki naj bi bil tako velik, da bi bil življenjsko sposobna gozdarska enota v upravi gozdarske šole. Razveseljivo pa je, da je vprašanje gozdarskega muzeja krenilo z mrtve točke. Tak muzej se bo ustanovil ter bo dobil na razpolago tri sobe v mariborskem gradu. Strokovno vodstvo muzeja bo imela gozdarska šola, upravo pa bo vodilo Muzejsko društvo. Muzej bo obsegal sistematično zbirko iz gozdarstva in lesne industrije. Pomenil bo propagando gozdarstva ter bo seznanjal javnost z gozdarskimi vprašanji. Kaj bo v bodočnosti z gozdarsko šolo? Les je veliko bogastvo Jugoslavije in le malo držav je v Evropi, ki bi bile z gozdom tako bogato obdarovane. Od cčlotne površine Jugoslavije v izmeri 24,754.200 ha odpade na gozdove 10,491.986 ha. Samo naša Slovenija ima 688.385 ha gozdov. Ti gozdovi niso samo last tistega, ki jih ima, temveč last vseh Jugoslovanov. Za izobrazbo gozdnih veščakov imamo v naši državi dve gozdarski fakulteti, v Zagrebu in Zemunu, za izobrazbo nižjega izvršilnega osebja pa državno logarsko šolo v Sarajevu in nižjo gozdarsko šolo v Mariboru. Bivša čehoslovaška republika, ki je imela po površini manj gozdov kakor Jugoslavija, pa je imela dve visoki, štiri srednje in tri nižje gozdarske šole. Zelo mala bivša Avstrija s samo 3 milijoni ha gozdov je imela poleg visoke in ene srednje gozdarske še dve nižji gozdarski šoli. Vse to nam dovolj nazorno pokaže, da je gozdarska šola v Mariboru važen faktor za naš gospodarski napredek. Enkrat za vselej mora prenehati nevarnost, ki se sedaj vsako leto ponavlja, da bi se pouk na gozdarski šoli ukinil z motivacijo, da Jugoslavija ne potrebuje strokovne državne gozdarske šole s stopnjo nepopolne srednje šole, ker niti zakon o gozdih niti zadevna uredba ne predvidevata v državni službi osebja s strokovno kvalifikacijo. Tak zakon ie nesodoben ter današnjim potrebam našega gozdnega gospodarstva ne odgovarja, pa ga je treba izpremeniti, ne pa zaradi mrtvih črk zakona ukiniti živo potrebno strokovno šolo. Stanje Harodne banke Povečanje promela ljubljanske borze Objavljene so številke o lanskoletnem prometu na ljubljanski borzi. Te številke kažejo, da se je predvsem razveseljivo povečal devizni promet. Skupni devizni promet je znašal 516.5 milijonov dinarjev, dočim je znašal leta 1938 samo 394.8 milij. din. Vkljub znatnemu povečanju promet še ni dosegel rekordne višine, ki je bila izkazana leta 1929 s 978.74 milij. din. Da se je l-il devizni promet tako povečal, je pripisovati predvsem povečanju prometa v klirinških čekih. Promet v Berlinu je narastel od 175.1 na 321.9 milij. dinarjev. Ker je pri nas večje povpraševanje za klirinške čeke na marke, so se naše borze posluževale tudi institucije, ki razpolaga z večjimi količinami nemških mark, katere dobe od svojega izvoza. Tako se zadnja leta poslužuje pri svojih deviznih transakcijah ljubljanske borze tudi Priv. izv. družba. Za Berlinom pride j>o višini prometa takoj na vrsto London, ki je izkazal lani 148.1 milij. din prometa (1938 135.9 in 1937 93.9 milijonov din). Nadalje je lani narastel promet v devizi Newyork od 24.2 na 32.3 milij. din, vendar promet v devizi Newyork še ni dosegel višine iz leta 1937, ko je znašal 33.6 milij din. Nazadovanje izkazuje promet v devizi Curih od 15.8 na 8.0, Solun od 1.6 na 1.1, Amslerdam od 5.4 na 0.6. Nekoliko se Je zvišal promet v Trstu: od 0.3 na 0.4 milij. din, v znatnejši meri pa promet v Pragi: od 0.3 na 3.5 milij. din, ker je bil uveden s Češko, oziroma pozneje s protektoratom zasebni kliring. Razen navedenih deviz je bilo nekaj prometa tudi v devizah: Pariz, Bruselj, Sofija, Stockholm, Montreal in Budimpešta. Najvišji je bil devizni promet meseca decembra lani, ko je znašal skoraj 68 milij. din, najmanjši pa septembra r. nad 28 milij. din. V valutah ni bilo od leta 1935 dalje nobenih zaključkov. , , . Promet v vrednostnih papirjih je narastel od 0.8 na 4.7 milij. din. Predvsem je bilo 2 milij. din prometa v 5% srednjeročnih obveznicah za javna dela, in 1.7 (0.5) milij. din v delnicah Trboveljske premogokopne družbe, nadalje se je povečal tudi promet v drugih državnih papirjih, zlasti v obveznicah vojne škodo. Tudi blagovni promet je narastel. Leta 19&8 ga je bilo 442.5 vagonov za 6.3 milij. din, lafai pa 676,5 vagonov za 8.97 milij. din. Promet v lesu in oglju je narastel od 370 na 473 vagonov, odnosno v vrednosti od 5.2 na 5.5 milij. din, še bolj pa promet v žitu in moki: od 72,5 na 203 vagone in v vrednosti od 1.08 na 3.6 milij. din. Skupno je dosegel promet na ljubljanski borzi 530.2 milij. din, dočim je znašal leta 1938 samo 401.9 milij. din. Najvišji promet je bil (računajoč od uvedbe deviznega jioslovanja) dosežen 1. 1929 s 1.004.2 milij. din, najmanjši pa je bil ugotovljen leta 1933 z 130.1 milij. din. Zelo se je lani razmahnilo poslovanje borznega razsodišča. Povečanje števila vloženih tožb je v zvezi z mednarodnimi dogodki, poleg tega pa se razsodišča ljubljanske borze poslužuje vedno več naših podjetij, ki so bila doslej — nekatera med njimi — nasprotnice vsakega razsodišča. Eks-peditivnost razsodišča je veliko prijx>mogla k ucledu razsodišča. Leta 1939 je bilo vloženih 1814 tožb, t. j. 661 več kot leta 1938. Vtoževani znesek je narastel od 3.94 milij. din v letu 1938 na 5.91 milij. din v lanskem letu. Najvišja vtoževana terjatev je znašala 121.000 (leta 1938 105.000) din. Na en razpravnf dan je bilo rešeno največ tožb v decembru, in sicer 96. Promet zagrebške borze Iz podatkov tajništva zagrebške borze posnemamo, da je lani skupni promet zagrebške borze celo nekoliko nazadoval v primeri z letom 1938. Skupni promet je namreč znašal 1.661.2 milij. din, dočim je leta 1938 znašal 1.752.4, leta 1937 pa celo 1.847.97 milij, din. Najbolj je nazadoval devizni promet. Promet v posameznih vrstah poslovanja je znašal: devize 1.563.3 (1938 1.661.55) milij. din, dinarske obveznice 47.6 (35.1), obveznice v tuji valuti 19.1 (19.34), zadolžnice in zastavni listi 0.05 (—), delnice denarnih zavodov 1.15 (0.5), dcinice industrijskih in drugih podjetij 6.6 (1.2), valute 4.84 (8.2) milij. din, skupno devize in vrednostni papirji 1.642.6 (1.725.86) milij. din. Blagovni promet se je zmanjšal od 26.5 na iS.55 milij. din. Globoka in vsebinsko močna filmska drama dveh pustolovcev, ki sta so v ogorčeni medsebojni borbi zaklela, da končata drug drugega, a sta prisiljena da vzaiemno rešita življenje. U el. vlogah najboljši ameriški filmski zvodniki: Watlsce Beenf. Robert Tavlor. Florence RK« Izkaz Narodne banke za 8. januaT kaže naslednjo sliko (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 31. decembra 1938): Aktiva: zlato v blagajnah 1.977.9 + 0.25), zlato v inozemstvu, skupna podlaga 1.988.7 (plus 0.25), devize izven podlage 739.34 + 8.3), kovan denar 316.25 (— 1-25), posojila: menična 2 014.4 (_ 70.85), lombardna 79.0 (— 59.1), skupno posojila 2.089.4 (— 129.9), vrednostni papirji 405.84 (— 2.5), eskont bonov državne obrambe 852.0 (+ 294.0), efekti rez. sklada 232.0 (— 1.1), razna aktiva 2.567.7 (— 15.6). Pasiva: bankovci v obtoku 9.679.6 (— 18.26), drž. terjatve 100.8 (+ 48.2), žirovni računi 986.14 (+ 87.07), razni računi 843.85 (+ 77.3), skupno obveznosti po vidu 1.930.8 (+ 212.6), obvenosti z rokom 100.0, razna pasiva 297.3 (— 42.6). Obtok bankovcev po vidu 11.610.4 (+ 194.54), zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 8.181.9 (+ 0.4), od tega samo zlata v blagajnah po stvarni vrednosti 3.164.645 (+ 0.4) milij. din, skupno kritje 27.40 (v prejšnjem izkazu 27.86+, od tega samo z zlatom v blagajnah 27.25 (27.71)%, Izkaz kaže znatno zmanjšanje posojil zasebnemu gospodarstvu, ki je v stanju zaradi izboljšanja položaja na denarnem trgu vračati kredite. Da je izboljšan položaj, se vidi tudi v znatnem povečanju stanja žirovnih računov, kar znaša skupno 217 milij. din. Tudi državne naložbe so se povečale kakor tudi računi. Na drugi strani pa so se j>ovečala posojila državi za 294 milij. din. Zaradi tega se obtok bankovcev ni mogel v znatni meri zmanjšati. Zaradi povečanja obveznosti po vidu se je odstotek kritja nekoliko zmanjšal. — Po pogosti nosečnosti morejo žene t dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne* nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizku« šena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. _Ogl rež S br. 30474/31 Kakšne podatke je navesti t prošnjah za uvoz surovin iz deviznih držav. Iz Belgrada poročajo, da bo Narodna banka izdajala odobritve za uvoz surovin v letu 1940 po količini (teži) na osnovi danih odobritev v letu 1939 od 1. januarja 1939 do 31 decembra 1939. Zato služi za podlago prijavljeni uvoz v 1. januarja 1939 do 14. februarja 1939 in izdana dovoljenja po Narodni banki v dobi od 15. februarja 1939 do 31. decembra 1939 (od ustanovitve kontrole uvoza). Ob predložitvi podatkov Narodni banki o uvozu od 1, januarja do 14. februarja 1939 je bil prijavljen samo skupni znesek vrednosti blaga, zato je potrebno, da vsako podjetje naknadno prijavi količino (težo) uvo- ženega blaga, da bi mogla Narodna banka Izdajati dovoljenja za uvoz v tek. letu po teži. V kolikor posmezna podjetja ob predložitvi podatkov o uvozu ali zahteve dovoljenja niso navedla točno teže (v tonah ali v kg), je v njihovem interesu, da to store sedaj naknadno. Dovoljenja se izdajajo po tromesečnih (ena četrtina določenih kontingentov za 1940). Pri mastnosti se jemlje skupno loj, ko-pram, kokosovo olje, živalska mast itd. Pri tem se pri kopri vzame razmerje: 100 kg kopre je 62 kg kokosovega olja. Povračilo carine pri I*yo*b naSih proizvodov t Francijo. Nova trgovinska pogodba z Francijo od 30. decembra lani določa, da se povrnejo francoske uvozne carine za naslednje jugoslovanske uvozne proizvode: 4.000 klavnih konj, 200 met. stotov suhih klobasic, 6.000 met. stotov jajc, 20.000 ton euhih češpelj in 65.000 ton lesa. Količina celulozne mase, ki se lahko uvozi v Francijo po minimalni tarifi, je bila zvišana od 8.000 na 13.000 ton. Te ugodnosti bodo prišle predvsem v dobro naši vladi. Trgovinski in plačilni sjx>razum je stopil v veljavo dne 1. januarja 1940 in se lahko odpove v oktobru za konec leta, drugače se tiho podaljša za tri mesece. Bolgarske dobave premoga. Iz Belgrada poročajo, da je sklenjen sporazum o večjih nabavah premoga za državne železnice iz bolgarskega rudnika Pernik. Gre za dobavo 110.000 ton črnega premoga. Tovarna verig, d. d. ▼ Lescah pri Bleda. Zaradi izprememb v večinski posesti sta bila Izbrisana upravna svetnika dr. Slokar Ivan in dr. Der-mastja Josip, vpisana pa člana upravnega sveta Verovšek Jurij in Zupan Miroslav. Poravnalno postopanje je uvedeno o Imovini Novaka Emila, trg. z meš. blagom v Ljubljani, Tržaška cesta 83, narok za sklepanje poravnave 6. februarja, oglasiti se je do 25. januarja 1940. Potrjena poravnava: Stiger Ida, trgovka v Slovenski Bistrici. Konee poravnave: Mizarska zadruga reg. zadr. z om. zavezp, Ljubljana, Hrenova ulica 8. Likvidacija: Ivan Zivic sin in drug, gradbeno podjetje, družba r omej. zavezo v Mariboru, Prodajno društvo proizvodov tvornice Zlatorog, d. s o. z. v Mariboru. Lcltaclje; Dne 20. januarja bo pri štab« za utrjevanje v Ljubljani licitacija za dobavo fižola, riža, svinjske masti, olja, kisa in testenin. Borze J Dne IS. januarja. Denar Cnrih. Beograd 10, Pariz London 17.65, Newyork 445.90, Bruselj 75.15, Milan 22.50, Amsterdam 238.37, Berlin 178.75, Stockholm 106.15, Oslo 101.32, Kopenhagen 86.075, Sofija 5.30, Budimpešta 7.9, Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.30, Buenos Airee 100.5. Cene iivlne In kmetijskih pridelkov Živinski sejem v Novem mestu, dne 8. januarja 1940. Dogon: 190 volov, 44 juncev, 50 junic, 85 krav in 730 prašičev. Kupčija je bila slaba, ker ni bilo tujih kupcev. Prodanih je bilo le 44 volov, 12 juncev, 50 junic, 25 krav in 135 prašičev. Cene živine: Voli I. vrste 5.50—6 din, II. vrste 4—5 din, III. vrste 3.50 din, telice I. vrste 5 din, II. vrste 3—4 din, krave I. vrste 4—4.50 din, II. vrste 3.50 do 4 din, III. vrste 2.50—3 din, teleta I. vrste 6 din, II. vrste 5 din, prašiči špeharji 8—9 din, prašiči pršutarji 6—7 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 12 din, II. vrste 10 din, III. vrste 10 din, teletina 14 din, svinjina 14 din, slanina 18 din, svinjska mast 20—22 din, čisti med 18 din, goveje surove kože-12 din, telečje surove kože 16 din, svinjske surove kože 10 din za 1 kg. — Cene kmetijskim pridelkom: Pšenica 175 din, ječmen 175—190 din, rž 180—200 din, oves 180 din, koruza 200 din, fižol 450—800 din, krompir 175 do 200 din, seno 130—150 din, slama 50 din, jabolka I. vrste 300—400 din, hruške I. vrste 400 din, II. vrste 300, pšenična moka 375 din, koruzna moka 250 din, ajdova moka 400 din za . 100 kg. Bukova drva 60—70 din za kub. meter, jajca 1.25 din za 1 kos, mleko 1.50—2 din za liter, surovo maslo 28—32 din za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3—4 din za liter, finejše sortirano vino 6 din za liter. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Murski Soboti, dne 7. januarja 1940. Biki I. vrste 6 din, II. vrste 4.50—5 din, III. vrste 4 din, telice I. vrste 6 din, II. vrste 4.50—5 din, krave I. vrste 3—3.50 din, II. vrste 2.50 din, III. vrste 2—2.25 din, teleta I. vrste 4.50 din, II. vrste 4 din, prašiči špeharji 10 din, prašiči pršutarji 8—8.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. rste 12 din, svinjina 14 do 15 din, slanina 16 din, svinjska mast 20 din, čisti med 14—15 din, goveje surove kože 10 din, telečje surove kože 12 din za 1 kg. — Pšenica 1.80 din, ječmen 1.60 din, rž 1.60 din, oves 1.50 din, koruza 1.45 din, fižol 4 din, krompir 1 din, seno 0.89 din» slama 0.40 din, pšenična moka 4 din, kotu zna moka 2—2.50 din, ajdova moka 3 din za 1 kg. — Drva 45—95 din za kub. meter, jajca 0.90 din za kos, mleko 2 din za liter, surovo maslo 25 din za 1 kg. Preddvor Odbor prsddvorske občine je izročil g. duh, svetniku in župniku Valentinu Sitarju diplomo članstva občine Preddvor. G. svetnik Sitar je v 6 letih, kar s tako srečno roko vodi preddvorsiko župnijo v prelepem gorenjskem kotu pod zastavnim Storžičem, storil občini sami in celo me6tu Kranju neprecenljivo dobroto s tem, da je kljub vsem težavam s svojim neumornim prizadevanjem uspel, da se je izpod plečate Zaplata speljal vodovod, ki bo oskrboval z zdravo in svežo vodo Preddvor in vasi na poti do Kranja. Kranj ne bo odslej več trpel pomanjkanja jode. Deležne je bodo tudi vasi med Kranjem in Škofjo Loko, do koder bo vodovod speljan, Za to in še za druge zasluge, ki jih ima gospod svetnik za preddvoreko občino, 60 ga hvaležni občani izvolili za častneda člana 6Voje občine. Ster. 10. Rast . Številke in dejstva govore slovenskega rodu je v nevarnosti n , Ljubljana, 13. januarja. I od naslovom >Naroda rast — zdravje družin« je snoči na prosvetnem večeru v frančiškanski dvorani predaval ravnatelj Higienskega zavoda v Ljubljani dr. Ivo Pire o slovenski družini in je s pomočjo številnih zdravstvenih statistik, grafikonov in razjiih fotografij razgrnil pred poslušalci dokaj mračno podobo sodobnega slovenskega ro-du, kar se tiče njegove rasti in zdravja. Predavanje je po svoji vsebini tako zanimivo in tehtno, da ga objavljamo v obširnejšem izvlečku: Slovenska vas s svojimi družinami je rezervoar ljudske moči in napredka. Ta rezervoar mora ostati zgrajen tako, da bo ostal neizčrpljiv vir za vse čase. Največja nesreča bi zadela slovensko ljudstvo, če bi ta rezervoar razpokal in se zrušil, če bi se omajali temelji slovenske družine. Kažejo se že znaki in napovedovalci te nevarnosti. Čas je, da jih vsa javnost vidi in spozna in da se s po^ močjo oblasti vse ukrene, zdaj, ko je še čas, da se zlo prepreči. Slovenska družina šteje povprečno le še 5 članov Iz popisa prebivalstva izvemo, da ima danes naša družina povprečno le še 5 članov. Če bi pri tem ostalo, bi še nekako šlo, kajti en otrok ostane za nadomestilo očeta, drugi za nadomestilo matere, tretji za rast naroda in države, vendar grozi racionaliziran družinski režim zaradi svoje večje privlačnosti omejiti število otrok le navzgor, pustiti pa odprta vrata za omejitev navzdol. Prislo-vična slovenska kmečka družina postaja že zelo redka in se morajo zanjo že razpisovati nagradni natečaji po časopisju. Čedalje več je družin, ki se branijo otrok in ki se omejijo na enega ali dva otroka. Iz Francije in iz bivše Nemčije (ne iz Hitlerjeve!) se je napotila bela kuga tudi na Slovensko. Rojstva padajo od leta do leta Vitalna statistika nam pokaže, da postaja padec rojstev v Sloveniji konstanten. Od 30 na 1000 v letu 1921 je padla rodnost skoraj na 20 na 1000 v letu 1938. Leta 1938 je bilo v Sloveniji 26.800 rojstev, to je za 4500 manj kakor pred petimi leti. Pri tem pa padec rojstev ni nič manjši v podeželskih okrajih kakor v mestih in se v padanju rojstev odlikujejo v isti meri industrijski in čisto kmečki okraji. Rast prebivalstva v Sloveniji je najmanjša v državi V desetletju 1921 do 1931 je bilo v Sloveniji 119.343 oseb več rojenih kakor jih je umrlo. Prebivalstvo Slovenije pa je zraslo le za 83.000 oseb, kajti 35.000 se jih je izselilo. V tem desetletju ge je v Sloveniji povečalo prebivalstvo le za 8%, v vseh drugih banovinah pa zj» več kakor 8%, v drin-ski celo za 25%. Razmnoževanje prebivalstva je v Sloveniji najmanjše. To dejstvo je za nas tudi politično važno, kajti ostala dva naroda v državi rasteta mnogo hitreje kakor pa mi Slovenci. V Jugoslaviji nas je bilo pred 20 leti ena dvajsetina, danes nas je ena petnajstina, če bo šlo to padanje rojstev še tako naprej, nas bo v 20 letih le še •na dvajsetina. Uničevanje nerojenih ... Akutno je tudi vprašanje preprečevanja spočetja in porodov. Tekom zadnjih petih let je padlo število rojstev za 4500 in ker se v tem času število porok in zakonskih parov ni zmanjšalo, lahko iz tega sklepamo, da se teh 4500 rojstev umetno prepreči. Ce vzamemo, da se je že pred 20 Jubilej dela, trpljenja in sreče Da je že 40 let, odkar sta stopila pred oltar sv. Jakoba v Ljubljani Ivan in Marija Tršek? Ko ju tako gledaš, kako sta še vsa mladostna in s kako vedrino spremljata dogodke v svetu, misliš, da se pripravljata še le na srebrno poroko. Pa je le res, da sta si že pred 40 leti podala žuljavi roki ter si obljubila zvesto pomoč za vse življenje. Da, žuljavi sta bili njuni roki, kakor sta bili žnljavi skozi vse življenje. Saj sta jubilanta tipič- na služabnika dela, izrazitega težaškega dela. Nista iskala stalnih in lagodnih služb, temveč sta kot božji dar sprejemala vsako delo in izkoristila vsako priliko za skromen zaslužek. Kot božji dar sta pa sprejemala »udi vrsto otrok, lepo vrsto, deveta jih je bilo. Z ljubeznijo sta jih negovala in i mirno vdanostjo sta se klanjala božji volji, ki jima je šest otrok v nežni mladosti presadila v boljše življenje. Danes, ko gospod Ivan korajžno nosi evojih 70, gospa Marija pa 65 let, ponosno zreta na svoje tri še živeče otroke, katerih najmlajšega imata pri sebi in ki jima lajša večer življenja. Jubilanta sta pravi posnetek božje družine ▼ Nazaretu. Delo in trpljenje, tupatam redko posejano z žarki tihe sreče, zvestoba drugega do drugega in neprestana skrb za duhovno in življenjsko srečo svojih otrok, nad vsem pa neomajno zaupanje v božjo dobroto in pravičnost, to so sestavni deli bogatega življenja jubilantov. Čeprav jima borba za vsakdanji kruh ni dopuščala, da bi stopila v ospredju slovenskega krščanskega gibanja, sta vendar z iskrenim veseljem spremljala rast in uspehe katoliških organizacij in politične organizacije katoliških Slovencev. V tem duhu sta vzgojila tudi svoje otroke. Naj dobrotni Rog jubilantoma na njih etara leta že tji na zemlji poplača njih vdanost z zdravjem, še dolgim življenjem in mnogotero srečo. Mi jima pa k štiridesetletni« poroke, ki jo prav na današnji dan praznujeta, iskreno čestitiama leti preprečilo na leto tudi toliko rojstev, bi torej (CrV1!" "10 Stfvil° Preprečenih rojstev najmanj r, / . nVla rt)rati zanesljivih podatkov, ko-Jko od tega števila odpade na splave. Ker pa ljudstvo na podeželju nima in ne pozna sigurnih sredstev in metod za preprečevanje spočetja, je verjetno, da bo večji del omenjenega števila odpadel na splave. Zagovarjanje splavov iz kakršnihkoli ozirov nima opravičila. Največkrat narekuje zakoncem seči po splavu egoizem, želja po udobnejšem življenju. Nevarnost pa leži v tem, da je vzelo ljudstvo regulacijo rojstev v svoje roke in je izgubilo spoštovanje onih postav, ki so varovale to narodno svetinjo. In zdaj, ko je v neki meri prepuščeno spočetje volji poedinca, ee je lavina utrgata in ne vemo povedati, kje se bo ustavila V nevarnosti smo, če ne bomo ničesar ukrenili, da bo z nami tako kakor s Francozi, ki si ne morejo več pomagati in izumirajo. Eno od sredstev, s katerimi se bo morala bo-doCa samoupravna Slovenija boriti proti temu zlu, je družinski davek in družinska podpora. Treba pa bo tudi z načrtnim gospodarstvom zaposliti nove inoft, ki prihajajo na delovni trg; slovenska zemlja še marsikje čaka pluga in motike, prave agrarne reforme, melioracij itd. Letni prirast 8000 ljudi je za našo bodočnost nezadosten in moramo brezpogojno najti pomoč, da našo življensko silo podvojimo. Vsak deveti slovenski otrok je nezakonski Resen socialen in zdravstveni problem je tudi dejstvo, da se v Sloveniji rodi vsako leto nad 2500 otrok izven zakona, kar predstavlja nad 11% vseh rojstev. Vsak deveti otrok se torej pri nas rodi brez tiste zaščite, ki mu jo daje družinsko življenje. Število nezakonskih otrok v Sloveniji presega vse druge kraje v državi, sklada pa se s številom, ki ga sicer vidimo v alpskih deželah. Največji odstotek nezakonskih otrok kaže okraj Maribor levi breg, in sicer 32, nato Dravograd 24, Slovenjgradee in Ljutomer s 16 itd. Ne zdi se dopustno sklepati iz tega pojava na padec vere ali morale, marveč ravno nasprotno, mogoče je dvoje: da v teh krajih sodi ljudstvo za manjše zlo nezakonskega otroka kakor pa preprečitev spočetja ali prekinitev nosečnosti s splavom, ali da je še neuko in primitivno in si še ne zna pomagati. Izločiti moramo tudi gospodarski moment, češ, da zaradi siromaštva ne pride do poroke, kajti število porok v imenovanih krajih ni nič manjše kakor drugod. Rak izseljenstvo rana O. predavatelj je nato govoril še o izšeljenstvu, ki močno vpliva na to, da je prirast prebivalstva v Sloveniji tako majhna. Iz Slovenije se je leta 1937 izselilo 7400 ljudi, iz vse Jugoslavije pa v istem letu 19.600. Slovenija je v 10 letih na izseljevanju izgubila nekaj nad 3 odst. prebivalstva. Največje je izseljevanje iz Prekmnrja, Bele Krajine, Kočevskega in ix Dolenjske, torej ix pasivnih krajev. Zvišana umrljivost v podeželja Na majhen prirast slovenskega ljudstva vpliva tudi zvišana umrljivost v podeželju. Umrljivost t Sloveniji sicer pada, vendar prepočasi in počasneje kakor pada število rojstev, tako da je preostanek odnosno prirastek vedno manjši. S skrbjo moramo gledati na našo severno mejo, kajti ravno v tistih okrajih je umrljivost največja. To so okraji Ptuj, Ljutomer, Dolnja Lendava, Murska Sobota in Maribor levi breg. V teh okrajih gre velika umrljivost predvsem na rovaš slabih higijenskih in socialnih razmer. V našem maloštevilnem narodu pomeni visoko postavko, ako izkopljemo vsako leto 4000 novih grobov samo za otroke do enega leta starosti in to večinoma v podeželju, kajti v vseh slovenskih mestih jih umre komaj 200 letno. Kraji, kjer se rodi na 1000 prebivalcev vsako leto 30 novorojencev, še lahko prenesejo tako visoko umrljivost dojenčkov, drugod pa je tako visoko umiranje dojenčkov drago razkošje. Vzrok visoke umrljivosti dojenčkov v podeželju je največ slaba in nepravilna prehrana ter higijemske razmere. Leip primer ninke umrljivosrti dojenčkov je mesto Ljubljana, kjer je umrljivost že zgledno nizka, ko v najkul-turnejših krajih in je še enkrat manjša kakor v podeželju. Proti umrljivosti dojenčkov v podeželju se je treba boriti z vpeljavo zaščite dojenčkov, s poukom mater, ustanavljanjem posvetovalnic za matere, s pregledovanjem dojenčkov, s potujočimi higijen-skimi razstavami in z delitvijo pripomočkov za nego otrok revnim kmečkim in delavskim materam. Lep primer r.a tako delo nudi »Društvo prijateljev Slovenskih goric«, ki je lansko leto na pobudo soproge podbana ge. Majenove organiziralo takšno higijensko razstavo po Slovenskih goricah in je ob tej priložnosti razdelilo med tamkajHnje matere mnogo pripomočkov za nego dojenčkov. V Sloveniji umre za jetiko vsak osmi človek 2000 večinoma mladih ljudi terja v Sloveniji v*«ko leto jetika, vsak osmi Slovenef umre za jetiko. Nizka higijenska kultura in slabe razvade pripomorejo svoje in ker je jetika zavratna bolezen in naš človek ne gre pravočasno k zdravniku ali pa nima sredstev za zdravljenje, se stanje le malo in jx>časi zboljšuje. Severna Štajerska in rekmurje kažeta največjo umrljivost za tuberkulozo, to je 2 na tisoč, dočlm kažejo nekateri kranjski okraji že tako nizko umrljivost za jetiko kakor i?w» nIa)naf,rednejših deželah (manj kakor 1 na 1000). Izkušnje od drugod pa nam kažejo pot, po kateri lahko dosežemo vidnejših uspehov in jetiko tako rekoč izbrišemo iz naše statistike smrtnih primerov. Začeli pa je treba s tem pri mladini in jo navajati k zdravemu življenju z bivanjem v prosti naravi, umivanjem, igrami, športom itd. Velikega pomena je preskrba zadostne hrane revnim učencem po šolskih kuhinjah, zdravljenje obolelih po šolskih poliklinikah in zdraviliščih. Roko Y..ro}\ 3 tem zaščitnim delom prot jetiki pa mora iti delo za zdravstveno vzgojo družin s pomočjo higijenskih razstav, predavanj, tečajev itd Število smrtnih primerov za jetiko se manjša. Kljub temu pa se to le malo pozna v splošnem S » 1 sasu« ces. AH so pimciK bolezni ozdravljive? fo nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo aa astmi, Katarja, na Matih, zastaratom kalifa caflHzeRjM, dolgotrajni hripavottl ln hript, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo a slikami, izpod peresa gospoda dr. med.Guttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2'-) s točnim naslovom na- PllHLraANN A Co., DERLIN 619, n&šg€lstra§se 25 25-0 'J?l«s ret>. od ministrstva deželja z zdravo pitno vodo, zidanje zdravstvenih domov in drugih zdravstvenih ustanov, ustanovitev javne babiške pomoči po občinah itd. Zaključil je svoje aktualno predavanje takole: »Skušal sem postaviti pred vas čim vernejšo sliko socialnega in zdravstvenega stanja naše družine, ne iz svojih občutkov ali vtisov in tudi ne iz kakršnihkoli teoretičnih razmišljanj, marveč le na podlagi dejstev in dejanskih številk. Številke so govorile in razodele težke razmere, v katerih živi slovenska družina in slovenska vas. Vendar pa pri vsem tem opozarjam, da ne smemo postati črnogledi, marveč moramo vedno in povsod delati na to„ da se naše ljudstvo dvigne gospodarsko, socialno in kulturno ter moralno, s čemer bomo slovenskemu rodu na njegovi zemlji oskrbeli najbolj varno in lepo bodočnost.« UŽIVAJTE V NAŠIH ZIMSKIH KRASOTAH Obiščite B LED v z i m I! Hotel Toplice T-n,d,n 1,3r' Hotel Toplice Pokljuka Šport - Hotel Peneion din 85 - do din 10» — ti« vkljnčeno Penslon Pokljuka - Lovec Ponsloti din 75 — do din 85 — vse vklJn«eno Hotel - Penaton Starki, Bled Najbotjia oskrba — n11 k« eeae Hotel Slavec, Kranjska pora Vie udobnosti ta športniki- in Iz.letnlke. Prl-7,nnne restavracij«. T,««tnik Zore r.eonnld Bohinj _ Krasno alpsko isimovIM«. Nallepfte priliki" 7.a zimski šport. Zamralo Jezero. Prvovrstni hoteli. Nlr.ke cene. Hotel Sv. Janes, Bohlnl Stalni smučarski ntitelj. Zmerne eene Dom na KofcaH 14410 m. Zl i. postara Trti«. Uflkrha »d din «t— nnprej. Idealni planinski smuflkl svet. Savinjske Alpe Logarska dolina - Ooltje — Smrekove«, — Peea 15TS m' T Idealni smnSkl tereni. Ko*a stalno oskrbovane. Prehrana din »trdnem«. Dohodi 17. erne. So»tsnJn, |n Llnbna ob Savinli. Inf.irmnciju: SPIl SoStnnl Pohorje m-is»m ObseJ.nl smnJkl evet, številni planinski hoteli ln domovi, nizke eene Rimski vrelec 540 m. Zel. postaje GnJtanJ. Idealni smučarski tereni. Stalni BinnCareki tefajl. 1'enslon tlin 55"— do din 70"- KoCa pod Kopo 1372 m. — Celotna oekrba din 40 - do din 50 -. Krnsna leira. Idealna smn- ka, Informacije: SPD SlovenjirrHdec. Pojasnila In prospekti: InJ.koprometna iveza ..POTNIK" Uobllan. - TnJ.koprometna »re,e Mož, ki je Slomška vozil, umrl Iz Sv. Križa pri Rogaški Slatini nam poročajo: Dne 8. januarja smo položili v grob našega najstarejšega župljana, 98 letnega blagega starčka Gregorja Hrepevnika. Čez 2 leti 4. marca bi bil dopolnil 100 let. Zanimiv je bil posebno zato, ker jt bil izredno bistrega spomina in 6e je dobro spominjal škofa Slomška. Njegovo sliko je objavil pre-lat Kovačič ▼ drugem delu Mohorjeve knjige o Slomšku. V mladih letih je služil za hlapca pri svetokriškem nadžupniku Janezu Kalinu. Ko je bila birma r rogaški dekaniiji, )e Skof najrajši stanoval v Rogaški Slatini in Hrepevnik ga je z j»kri-mi nadiupnikovimi konji vozil po župnijah in večkrat tudi v Poljčane na vlak. Večkrat je etiregel duhovnikom pri mizi. Pripovedoval je sledečo Zgodbico: Slomšek je v družbi duhovnikov predlagal: Kateri bo izgovoril kakšno nemško besedo, bo plačal »cvancgerco«. Nabralo se jih je neka? na krožniku. Pride do razgovora, kdo naj jih dobi Slomšek reši položaj in da krožnik z denarjem strežniku Hrapevniku. Spominjal se je tudi še škofove pridige ob blagoslovitvi temeljnega kamna za nad župnije k o cerkev pri Sv. Križu. Ljudje so bili ganjeni, da so jokali. Sam se je vedno razeolzil, kadar je pripovedoval o Slomšku. Naj blagi starček počiva v miru. Specialist /.a pljučne bo ezni dr. Savinšek Baldomir Gajeva u(ica 2a — Tele'on 41-51 _ssopetredno ordlnlra Vofaški m letalski almanah V sedanjem negotovem in burnem času so oči vseh državljanov, bolj kakor kdajkoli poprej, uprte v našo hrabro narodno vojsko, o kateri ni mnogo slišati, zato pa vsi na tihem dobro vemo. da se vneto in požrtvovalno pripravlja za eventu-alnost, če bi bilo treba braniti naše meje. Z namenom, da bi našo hrabro narodno vojsko čim bolj pupularizirala med najširšimi krogi, pripravlja vojaška uprava velik vojaški in letalski almanah kraljevine Jugoslavije. V njem bo bogato in zanimivo gradivo, ki bo vsakega državljana seznanilo z našo vojsko in to ne samo z vojaškega vidika, marveč tudi z vidika, da je vojska izredno važen činiteli v narodnem gospodarstvu, trgovini, obrti in industriji. Iz te reprezentativne publikacije bodo zato lahko črpali dragocene podatke tudi pridobitn krogi. Uprava almanaha zato vabi industrijcc trgovce, obrtnike in druge pridobitne kroge, da uvrste v almanah svoje objave, da bo tudi Slovenija v njem častno zastopana. Vsemu občinstvu pa toplo priporočamo, naj si Veliki vojaški in letalski almanah kraljevine Jugoslavije naroči v subskripciji. Anton Božič — 60 letnik Dne 9. januarju 1940 je praznoval \ krogu svoje družine \ Novi vasi pri Radovljici daleč naokrop znani in ugledni po sestnik in trgovec g Anton Božit šestdeset letnico svojega življe nja. Kdor je le en krat imel z našim slav ljencem kaj opraviti je moral priznati, da je malo tako dobrih in prijaznih ljudi, ka kor je on. Na zunaj vedno skromen in pa preprost skriva v gvoji notranjosti veliko dobroto in globoko razumevanje do vsakega. Gospodu Božiču, našemu zvestemu naročniku, želimo še mnogo srečnih in zdravih let, da bi vedno tako nasmejanega obraza kakor doslej, s svojo soprogo dočakal zlato poroko in 6e 4aleč če« Z)\oJhte vu>vi&& Koledar Nedelja, 14. januarja: ; Hil [arij, 2. nedelja po Razela-cerkveni učenik; re- ienju Gospodovem; liks (Srečko) Nol. Ponedeljek, 15. januarja: Maver, opat. Torek, 16. januarja: Marcel, papež; Berard in tovariši, mučenci. Pavel, puščavnik; Hovl grobovi •f- V Ljubljani je umrla gospodična O t i 1 i J a Janovskj, bivša blagajničarka tvrdke Krisper. Pogreb bo v ponedeljek, 15. januarja ob 4 popoldne iz hiše žalosti Kneza Koclja ulica št 60 na pokopališča k Sv. Križu f V Ljubljani je umrl g. Peter J. Slapar, nameščenec papirnice »Vevče«. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob četrt na 5 popoldne. — V splošni bolnišnici je za vedno zatisnila svoje oči ga. Ro-zalija Sulič roj. Kogoj, vdova jetniškega nadpaz-uika. Pogreb bo v ponedeljek ob 4 popoldne. + Na Brodu pri St. Vidu nad Ljubljano je umrl g. Alojzij Perše, bivši trgovec, veleposestnik in župan v Ročinju. Pogreb bo danes popoldne ob 3 iz hiše žalosti na Brodu pri St. Vidu. ■f V Ptuju je mirno v Gospodu zaspala ga. Jo-siplna B r u m e n, vdova po odvetniku. Pokopali jo bodo danes ob pol 4 popoldne na ptujskem mestnem pokopališču. + Pri Dev. Mar. v Polju je nmrla ga. Marija L e š n j a k , vdova uradnika in posestnica. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 4 popoldne. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebne novice — v cerkvi sv. Petra ▼ Ljubljani eia «e poročila g. Oskar Končan, cand. med., in gdč. Helenca Goričarjeva iz Ljubljane. Mladima novoporočencema mnogo 60nca na življenjski potil = Na drž. meščanski šoli v Vojniku s* je izvršila tah izprememba: Po prošnji je bil premeščen meščan« ko šolski učitelj g. Ivan Andoljšek iz Vojnika v Novo mesto. Na vojniško meščansko šolo pa je bil postavljen dosedanji ljudskošolski učitelj — diplomirani slušatelj višje pedagoške šole g. Janko Hrabalek. Kot učiteljica-pripravnica je na isto šolo dodeljena diplomirana filozofka gdč. Lucija Gerniek, J _ Razpisane župnije. Lavantinski knezoško- fiijski ordinarijat je razpisal naslednje župnije: Rogatec do 7. februarja, Buče, Cankova, Gornja Lendava do 9. februarja 1940. — Kupujoče občinstvo opoiarjamo, da so 8« v zadnjem času v Ljubljani naselili tuji elementi predvsem z juga, izrabljajoč sedanjo psihozo kupcev, ki prodajajo odnosno vsiljujejo različno blago za obleke pod pretvezo, da je angleško. Za blago dosežejo prav lepe in zelo pretirane cene 300 do 400 din, v resnici pa blago ni angleško, temveč nemšik ali domači fabrikat, ki ima vrednost 120 do nemški ali domači fabrikat, ki ima vrednost 120 do tično blago vtkan kraj »London« in slično, ali če je opremljeno z različnimi žigi, ker tovarna vsakemu kupcu vtke kraj kakoršnegakoli kdo želi proti plačilu, zato si ti nesolidni elementi žig preskrbijo kjerkoli, ker ravno na te znake naivni kupci najprej nasedajo. Solidno trgovstvo se takih trikov ne poslužuje, zato opozarjamo kupujoče občinstvo, da tem tujcem ne naseda, ker največkrat preplača kupljeno blago za 100% in več._ 29. Draiba kot divjadi na velesejmu 22. januarja 1940 Ljubljana „Di»]a hoža", Veleselem — Prav nizko stanje voda. Zaradi mraza bo dosegle vse vode v Sloveniji tako nizko stanje, kakor je bilo n. pr. v hudi zimi 1. 1929. Sava pri Tacnu je dosegla včeraj 35 cm pod normalo. Ljubljanica pri Fužinah pa —62 cm pod normalo. Nekateri pritoki Ljubljanice imajo izredno nizko stanje in so vsi zamrznjeni, da lahko ljudje hodijo na mnogih krajih na Barju čez Ižco. — Zveza katoliških kmečkih mladenk priredi za kmečka dekleta iz Gorenjske ta ljubljanske okolice duh. vaje in tečaj KA r Ljubljani, Lichten-thurnov zavod »Dam Device Mogočne« od 29. januarja do 3. februarja. Pričetek prvi dan ob 6 zvečer, 6klep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina znaša 115 dinarjev. Prijave 6e sprejema najkasneje do 20, januarja na naslov: Ljubljana, Zveza katoliških kmečkih mladenk, Miklošičeva c. 21. — Razpis mesta zaščitne teatre - bolničarke. Okrožni urad za, zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje v svojem ambulatoriju v Ljubljani mesto zaščitne sestre-bolničarke v svojetvu dnevničarke. Rok za vlaganje prošenj do 6. februarja 1940. krajev hi to v t tj hudi zimi zadnjih dni? To b neverjetno, laj s« vračajo k nam navadno šale v začetku februarja, v Belo Krajino pa včasih tudi že koncem januarja. Bolj verjetno pa je, da se jih nekaj lansko jesen sploh ni izselilo od na« in so čez zimo kar ostali pri nas, posebno, kw j« bila lanska jesen tako ugodna in brez snega, da ao torej lahko našli hrane. Tudi pred kakimi 4 leti jih je bilo nekaj ostalo čez zimo v naših krajih in sicer v stopiški župniji, kjer so jih po zimi večkrat videli, kakor mi je bil sporočil pokojni župnik Fr. Žitnik iz StopiS. Kako ugodno jesen smo imeli lani, nam priča to, da sem videl 16. novembra blizu skupaj 13 cvetočih jagod, cvetoči regrat, cvetoči plešec, cvetočo mačeho in cvetočo travniiko brado. Drugi dan, 17. novembra pa sem videl celo šc dva metulja. — I. S, po cl\ža/£ * Snelni zameti in hndi viharji še merom divjajo po viej državi Najbolj trpi pri tem železniški promet. V hrvatski banovini in Bosni imajo vsi vlaki ogromne zamude, na nekaterih manjših lokalnih progah pa so jih morali začasno ukiniti. Prav hudo pa je v Južni Srbiji, kjer je na progi 61ago pošljite na naslov: — Duhovno knjigo la modernega človeka bi lahko imenovali krasno knjigo j.Božji otroci«. Kdor želi poznati krščanstvo od njegovih najlepših in najglobljih strani in biti ob tem sam srečen, naj seže po tej knjigi. Naročite hitro, ker bo prva izdaja kmalu pošla. Dobite^ jo v pisarni Marijinih družb, Ljubljana, Streliška ulica 12, II. nadstr., in po knjigarnah. — Knjižno nagrado za 100 din morete dobiti z nakupom Družinske pratike, če pošljete do 15. marca rešitev nagradne uganke in boste izžrebani Nadaljnje nagrade po 50 in 25 din. Pohitite nakupom 1 — Pri »aprtjn. motnji v prebavi, vzemite !jutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Da se prepreči razkopavanje »Ida, tali »a- mrznjene vodovode z električnim aparatom Pič-m a n Lovro, instalacijsko in kleparsko podjetje, Ljubljana, Ilirska ul. 15, tel. 29-11. Dr. Branko Premrov naznanja, da je odprl svojo advokatsko pisarno v Kočevju v poslopju gostilne Harde Sreča vas čaka! Se vedno |e čas, da si pridobite eno od 500 lepih nagrad ki lih razpisale »BOGOLJUB« za dosedanja ln nove naročnike! Ker se je oglasilo mnogo zastopnikov in naročnikov s prošnjo, naj bi še preložili zakljnčni datnm nabiranja naročnikov, zato prošnjam ustrezamo ter podaljšujemo datum, do katerega si vsak lahko pridobi pravico do žrebanja s tem, da plača naročnino za »Bogoljub« za celo leto direktno ali pa pri poverjeniku nepreklicno do 30. lanuarja 1940 Do tega dne morajo biti poslani vsi izkazi in denar upravi »Bogoljuba« v Ljubljani. Žrebanje bo nepreklicno v sredo, dne 14. februarja 194«. ^— Zamrznjen vodovod vam odtall i elektrlR. nim aparatom Anton Krašnja, vodovodni inštalater, Ljubljana, Emomska cesta 2. — Železniška uprava je ie opozorila potujoča občinstvo na težkoče, ki jih povzroča hud mraz, ki zlasti močno ovira uspešno ogrevanje potniških vlakov. Toda izkušnje kažejo, dfi bi se dalo s tesnejšim sodelovanj em potnikov in železniškega osebja marsikje doseči mnogo uspeSnejše ogretje, alco bi potniki upoštevali opozoritve službujočih železniških činiteljev, zlasti na večjih postajah. Opaža se celo, da se marsikateri potnik na opomine sprevodnikov niti ne zmeni, temveč celo nalašč noče izvršiti tistega, kar mu je bilo v obliki prošnje povedano. Ni dovolj, če večina potnikov zapira in odpira okna in vrata le v skrajni potrebi, ko pa se najdejo posamezniki, ki menijo, da 6mejo neovirano puščati odprta vrata, 6e pogovarjati skozi odprta okna itd. Njihov postopanje je nepravilno, ker povzročajo 6 svojim ravnanjem močno ohlajenje vozov in s tem nevoljo aopotujočih. Železniška uprava ponovno naproša potujoče občinstvo, naj v lastno korist postopa po navodilih železniških uslužbencev, ako želi, da bodo vlaki uspešno pregreti v hudem mrazu. Sicer bo ostal vsak trud zastonj. Gotovo je, da bo vzajemno vplivanje in sodelovanje potnikov tudi pripomoglo k uspehu. Clonhalll hapsule in strihnin za lisic«, fosforjeva zmes za vrane in podgane, zastrupljena pšenica za miši vse zveže v drogrriji Greeorič. Ljubljana. Prešernova 5 — Mraz. Od severovzhodnih krajev je pridrvel mrzli val pred dnevi v Slovenijo. Že 5 dni traja mraz, ki je bil 2 dni spremljan s hudo burjo. Ta ie povzročila v javnem prometu večje ovire. Na Krasu so vozili vlaki z znatnimi zamudami. Po linogih krajih na Notranjskem so nastali veliki zaneti, visoki do 1 m, drugod pa so bile goličave prazne snega, ki ga je burja z veliko brzino odnašala v zatišja, kjer so bili nakopičeni kupi snega, posebno po nekaterih cestah. V dnevih burje so ljudje huje občutili mraz, ki je zaznamoval manjše temperature, kakor pa včeraj, ko je bil po nekaterih krajih Slovenije dosežen letos že rekorden minimum. Po Gorenjskem je bila včerajšnja jutranja temperatura od —13° do —17° C. Po Dolenjskem je bila najnižja jutranja temperatura včeraj v St. Janžu, Novem mestu in Kočevju —20" C. Na Štajerskem je mraz hujše pritisnil. V Dravogradu so imeli včeraj zjutraj —19" C, v Mariboru na glavnem kolodvoru —14°, v Ljutomeru -16°, v Brežicah pa — 21" C. Poročila, ki so prišla Iz Savinjske doline navajajo, da je tam včeraj zjutraj viadal silen mraz, ki ga že kmalu ne pomnijo. Tak mraz je bil v hudi zimi 1. 1929. Transformatorska postala v Savinjski dolini je javila, da je znašala jutranja temperatura včeraj kar —28« C. V ljubljanski okolici so kraji ob Savi imeli zjutraj -23° O — V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine od 13. t. m. je objavljena »Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na poslovni promet in zakona o skupnem davku na poslovni promet z vsemi njunimi poznejšimi spremembami in dopolnitvami«, dalje »Pravilnik o izdajanju priložnostnih poštnih znamk s pri-bitkom nad imensko vrednost« in »Razglas o ljudskem delu in odkupnini za samoupravne ceste v letu 1910-41«. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Podpornemu društvu na gluhonema mladino »o darovali: višji žel. insp. v p. g. Franc Blažon iz Ljubljane za svojo 90 letnico 200 din, ga. Vera dr. Papeževa k temu jubileju svojega strica 200 din, neimenovani dobrotnik iz Ljubljane 100 din, neimenovani dobrotnik iz Kaštela Starega pa v Sklad Vite Zupančičeve pri tem društvu 100 din. Vsem plemenitim darovalcem in prijateljem naših gluhonemih sirot prisrčna hvalal Javna zahvala. Čutim dolžnost, da se javno zahvalim kirurgu dri. bolnice g. dr. Iv. Perš/ču, ki je s svojo sposobnostjo in spretnostjo ter veliko požrtvovalnostjo rešil življenje moji ženi. Vet. Eržen Janez iivinotdravnik dri. irebiarne, Ponovile. BORIS JEREB DENTIST - TEH. J« prasnili v SLOV; KONJICE (Pri kolodvoru) — Škorci »o še pri nas. Iz St. Lovrenca na Dolenjskem, 12. jan.: Minuli torek, 9. t, m. je videl nekdo, ki je šel iz Trebnjega, blizu Trebnjega jato škorcev, ki jih je bilo okrog 15. Isti dan pa je videl neki šolar •tudi pri nas na Vel. Loki 3. Drugi dan, 10. t. m. so jih opazili na Korenitki okrog 20. Ali so se res že vrnili k nam iz južnih Uprava »Bogoljuba* Kosovska Mitrorica-Skoplj« obstal ▼ »nega osebni vlak s tri sto potniki. Vlak je tičal v snegu vso noč, proti jutru pa so poslali iz Mitrovice na pomoč dve lokomotivi, od katerih j« ena skočila s tira, druga pa je sredi poti tudi sama obtičala v snegu. Nato so poslali na pomoč vojake-smučarje, ki pa se zaradi grozne burje tudi niso mogli približati vlaku in so se morali vrniti. Sele železničarji in orožniki so se priborili skozi žamete in viharje do vlaka ter rešili najprej otroke, nato pa še ostale potnike. Vseh 300 potnikov so spravili v najbližjo vasico Obiličevo, kjer pa imajo sami prebivalci komaj kaj za jesti. Zato so poslali 6ani z živili, ki pa niso mogle prispeti do vasi. Podobna nezgoda je doletela potnike še dveh drugih vlakov v Južni Srbiji. Na nekaterih progah v tem predelu je železniški promet 6koraj povsem onemogočen. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? * Katastroia italijanske jadrnica. V četrtek popoldne se je pri rtiču Ražnjič na južni strani otoka Korčula doletela huda nezgoda italijansko jadrnico »Rosina F.«, ki je vozila iz Tržiča (Mon-falcone) v Valono 25 vagonov cementa. Jadrnica je že 1. januarja odplula iz Tržiča, vendar je imela vso pot neugodno vreme. Vozila je skozi hude viharje in se je morala večkrat skriti v kakšen zaliv, da 6e je rešila. Vihar je povzročil na ladji več poškodb. Zadnja poškodba je zadela jadrnico na otoku Korčule. Mornarji so popravljali škodo, toda medtem je ponovno zabesnel vihar, ki je onemogočil nadaljevanje popravil na ladji. V notranje prostore je pričela hitro udirati voda, ki je mornarji niso mogli več odstranjevati a črpalkami. Nevarnost, v kateri je bila ladja, pa so opazili na Korčuli in poslali na pomoč parnik »Kupari«, ki pa se ni mogel ladji približati. Sele parnik »Dedinje«, ki obratuje na progi Dubrovnik-Split, je mogel pomagati italijanski ladji. Z velikimi napori 6e jo posrečilo mornarjem z »Dedinja«, da so rešili vseli osem mož posadke italijanske jadrnice. Jadrnico pa so prepustili njeni usodi. Kmalu zatem se je s tovorom cementa potopila. * Drzen razbojniški napad v Dalmaciji V vasi Gjeverski pri Skradinu v Dalmaciji 6o trije oboroženi roparji vdrli v hlev posestnika Todora Crcka in mu odpeljali 22 glav razne živine in drobnice. Od ropota v hlevu se je prebudila posestnikova hči Milica, ki je 6tekla za roparji. Ti pa »o nanjo za> čeli streljati iz samokresov in jo smrtno ranili. Ne-srečnico 60 prepeljali v bolnišnico, kjer 6e bori s smrtjo V6e tri roparje 60 orožniki naslednjega dne prijeli. * Nenavadne stave. 32 letni nosa« v Som boru Peter Fehcrvary, ki mu pravijo znanci »Pera Zde-ra«, je šel stavit, da bo sam pojedel toliko sarme, kolikor bi jo zadostovalo za veliko družino. V ogromno skledo so mu dali 39 kosov sarme, ki je tehtala skupaj 4 kilograme. Nagrada je znašala 50 din, če bi pa izgubil stavo, bi moral plačati tudi še 6armo »Pera Ždera« se je spravil nad aarmo pred številnimi gledalci in jo pojedel v pol ure ter tako dobil 6tavo. — Neumno 6tavo, ki je »tala življenje, pa «i je privoščil kmet Stjepan Rožič iz NedeLjanca pri Varaždinu, V gostilni se je bahal, kako krepak želodec ima, da bi lahko jedel kamenje. Drugi so pričeli briti iz njega norce, nakar je šel stavit, da bo pojedel kozarec, iz katerega je pil vino. Razbil ga )e na drobne kosce ln jih pričel požirati. Požrl je vse, toda naslednji dan je v hudih mukah podlegel ranam, ki so mu jih povzročile črepmje v notranjem organizmu. * Obsojen oderuh. Pred okrožnim sodiščem i Kosovski Mitrovici se je zagovarjal Radenko Ma čič, čigar premoženje cenijo na več milijonov dinarjev. Mož je bil obsojen oderuštva. Kakor stoji v obtožnici, je potrebnim kmetom posojal denar in 6i zaračunal po 70, 80, 90. 100, da, celo po 120 odstotne obresti. Neizprosno je Izterjaval oderuške obresti ta mnogo kmetov je zaradi njega prišlo ob hišo in po6C»t. če je bila kakšna kmetija na dražbi, jo je on zdražil za »ramotno nizko ceno. proti njemu je bilo nič manj kakor štirideset ovadb. Brezvestni oderuh je bil obsojen na dve leti ječe in na denarno kazen 10000 din. * Svidenje morilca s svojo ženo. V Banjaluko je prišla iena bivšega šefa davčne uprave v Jajcu Gjorgia Radivojiša, ki je svojega naslednika Derviča ustrelil in je sedaj v banjaluških zaporih. Žena je v navzočnosti jetniškega paznika lahko govorila s svojim zaprtim možem. Svidenje je bilo dramatično Ko je žena zagledala svojega moža, je bridko zajokala. Tudi Radivojiši so prišle solze v oči. Skušal je pomiriti ženo. Prvo vprašanje je bilo, kako je z njegovimi štirimi otroci. O zločinu samem z ženo ni govoril. Dejal je samo: »Pač vem, kaj sem storil. Uničil sem dve družini.« * Velika tatvina dragocenosti Češkemu beguncu, ki stanuje v Masarykovem hotelu v Splitu, je bilo iz njegove sobe ukradenih za 160.000 dinarjev dragocenosti. Tatvine so osumili dva druga begunca iz Češke, ki sta po tatvini izginila. * Bivši gledališki igralec — vlomilec. Pred belgrajskim sodiščem je stal te dni neki bivSi gledališki igralec, ki je postal zločinec, ker si, vdan morfiju, ni mogel na drug način pridobiti denarja za nakup strupa. Mož je zagrešil okrog 30 vlomov, največ pri svojih prijateljih in znancih. Plen je vedno takoj prodal in si nato kupil morfij. Pred sodiščem je priznal vse svoje grehe. Bil je obsojen na tri leta ječe. Preiskovalni zapor je imel zanj blagodejne posledice. Česar veS zdravnikov ni zmoglo to je storil zapor: ozdravil ga je strasti po morfiju. In če bo po treh letih zapustil kaznilnico, se bo najbrž varoval, da ne bo spet zapadel strasti, čije hude posledice mora sedaj trpeti. * Trdovratni laranL Vasica Bašče blizu Briškega v Posavini, ki ma 21 hiš in 160 prebivalcev, e spadala svoi čas pod župnijo v Mlicah. Pred 10 leti pa jo je cerkvena oblast dodelila župniji Poljaki, ker je cerkev te župnije bližja. Toda vaščani so 6e temu odloku uprli. Spor se je tako poostril da je cerkev nazadnje izrekla »interdikt« in odrekla prebivalcem Bašč vse tolažbe, ki jih sicer avo-jim vernikom deli. Toda Baščani so silno trmoglavi in nočejo odnehati od svojega stališča. Na noben način nočejo priznati cerkvene odločitve, čeprav sami pravijo, da je bila odločitev primerna, vendar Ja toliko drže na tradicijo, da hočejo hoditi k cerkvenim opravilom tudi v bodoče v tisto cerkev, kamor 6o hodili njihovi predniki. Tako že deset let žive brez cerkve, nimajo krščenih otrok, ljud-e umirajo nepreviden! ta domači jih pokopavajo brez duhovnikov. Kljub temu pa ao pred leti odločno zavrnili pravoslavne menihe, ki eo jih prišli nagovarjat, naj prestopijo v pravoslavje. Odločno pravijo, da vere ne bodo zapustili, odnehali pa tudi ne bodo od svoje zahteve, da pripadajo v staro župnijo Mlice. * Smrt v vodnjaku. V vasi Hankoričf pri Bje-lovarju 6ta dva delavca Valent Sklebar ta Kario Gregurič čistila 24 metrov globok vodnjak. Pri tem se je udrla na njiju debela plast zemlje in ju pokopala pod seboj. Kljub napornemu kopanju ju doslej še niso mogli dobiti izpod plazu, zato ni nobenega upanja več, da bi bila še živa. 29. Draiba kož divjadi na velesejmu 22. januarja 1940 BS°n2:e Ljubljano Jivja boža".Velesalsin Anekdota Ko je nekoč poslanik Karla V. pri suManu Solimanu Velikem dobil dostop, ni našel v veliki avdienčni dvorani nobenega stola, da bi ne nanj vsedel. To ponižanje pa diplomata nikakor ni spravilo iz ravnotežja. Vzej je kratkomalo »voj lepi baržunasti plašč, ga razgrnil po tleh ta sedel nanj. Po končani avdienci je poslanik zopet vstal in hotel zapustiti avdienčno dvorano, ne da bi a tal pobral svoj plašč. Dvorjani smehljajočega ee sultana so hoteli poslanika spomniti na plašč, diplomat pa je omalovažujoče odmignil ta dejal z mirnim glasom: »Poslaniki nemškega cesarja nimajo navade, da bi nosili svoje stole s seboj.« Moj molitvensk Kaplani videmske dekanije so dali pobudo za natisk novega molitvenika, ki izide še v tem mesecu in bo imel naslov »Moj molitvenik« (ne: »Daritev Bogu«, kakor je bilo javljeno prvotno.) Molitvenik ima 80 strani — format salezijanskih knjižic, izvod velja 1 din, ovitek poltrd. Vsebina: 1. vse potrebne molitve (čes dan, jutranja in večerna, vzdihljaji itd. — po katekizmu!) 2. Resnice in zajjovedi (z navodili za versko življenje). 3. Razlaga cerkvenega leta in obširen liturgičen koledar stalnih prazniških dni (važno posebno za katehete in krščanski nauk). 4. Daljša razlaga sv. maše. 5. Kratke mašne molitve (z opozorili na glavne dele in pesmijo »Oče večni v visokosti«). 6. Skrajšan stalni del sv. maše (latinsko-slovenski z navodilom za zborno mašo) s sledečimi pesmimi: »Vi, oblaki«, »Sveta noč«, »Daj mi Jezus«, »Kraljevo znamenje«, (k darovanju za menjavo po cerkvenem letu) »Tebe ljubi moja duša«, »Presveto Srce, slavo« (k obhajilu), »Lepa si, lepa«, »Hvala večnemu Bogu«, »Povsod Boga« (za konec sv. maše), »V Zakramentu vse sladkosti« (k rimskemu blagoslovu), »Najsvetejši«, »Glasno zapoj-mo« (k blagoslovu po navadnem obredu) ter »Angel Gospodov«. 7. Najpotrebnejše molitve za večer-nice (litanije MB in SJ, rožni venec in pesmi k postajam križevega pota, posvetitev SJ). 8. Krajša razlaga o zakramentih in posebej o sv. krstu (krstna obljuba), sv. spovedi (izpraševanje vesti) in sv. obhajilu (molitve). H koncu je dodana še molitev v spravo za bogokletje. Zaradi nizke cene in bogate vsebine, vabimo vse gg. katehete in dušne pastirje, da naroče ta najcenejši, sodobni molitvenik, posebno primeren šolski mladini in tudi odraslim. Do konca meseca januarja bomo molitvenike, kakor upamo, lahko vsem naročnikom razposlali. Ker pa moramo plačati stroške tiskarni takoj, prosimo gospode, ki bodo molitvenik naročili, da plačajo račun vnaprej (poslali bomo položnice) ali pa sprejmejo pošiljko po povzetju. Po 21. januarju naročil ne bomo mogli več upoštevati, zato se čimprej odločite In pošljite naročila na naslov: Gregor Janez, kaplan, Rajhen-burg. p. UIIBD4N4 Začasna prodaja bencina in nafte Uprava policije je izdala naslednjo uredbo: Na osnovi čl. 66. in 67. zak. o notranji upravi predpisujem z ozirom na pomanjkanje tekočih goriv za področje uprave policije v Ljubljani do nadalj-sledeče omejitve v prodaji bencina in nafte: I rodaja bencina in nafte potrošnikom je dovoljena le na podlagi izkaznic, ki jih izdaja uprava policije v Ljubljani. Uprava policije izdaja začasno nakaznice za dobavo bencina ali nafte na pismeno prošnjo interesentov in po izkazani potrebi," upoštevajoč prvenstveno interesente, ki rabijo tekoča goriva za izvrševanje svoje obrti, če je ta obrt njihov edini in glavni zaslužek. Prekupčevanje s tekočimi gorivi med potrošniki je zabranjeno. Proti odločbam uprave policije je dovoljena v roku 3 dni pritožba na kr. bansko upravo v Ljubljani. — Kršitve te naredbe ee kaznujejo po čl. 69. zak. o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 300 din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku z zaporom 1. do 10 dni. Naredba stopi v veljavo dne 15. januarja 1940 in velja do nadaljnjega. Upravnik policije: dr. Haein 1. r. jpam Kino Kodeljevo te/. 41-64 ^^ Danes ob V«3., 4/j6 in V«9 uri pretresljiva češka drama: Pastorka Film po oderskemu delu Jenu f a z Lad. Bahačem in Marijo Glaserjevo. Ob 4., 7. in 9. uri dunajski šlager sladkih melodij Donavske melodije Maria Andergast, Tibor v. Halmay Od torka dalje: Drnga poročna no« 1 Maša zadušnica za pokojnim dr. Otonom Papežem bo v ponedeljek, 15. t. m. ob 9 dopoldne v cerkvi Marijinega Oznanjenja t Ljubljani. 1 Društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da bo sestanek članstva v ponedeljek, dne 22. januarja 1940 ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12. Na sestanku bo predavanje o pridobnini po novi uredbi. Ker je to predavanje izredno važno za vsakega obrtnika, zato društvo vabi vse člane in prijatelje društva, da se tega predavanja gotovo udeleže, in sicer točno ob 8 zvečer 22. januarja. 1 Navaden človek je naslov veseloigri, ki jo bodo danes popoldne ob petih igrali v Rokodelskem domu. Kdor se želi nekaj uric poštene zabave, naj pride ob petih popoldne v dvorano Rokodelskega doma. Prostori bodo toplo zakurjeni. 1 Pri natečaju za kopališče ▼ Koleziji, ki ga je razpisala mestna občina ljubljanska, je razsodišče včeraj priznalo naslednje nagrade: I. nagrado 7000 din inž. arh. Marijanu Tepini, II. nagrado 4000 dinarjev inž. arh. Edvardu Ravniharjo, dve III. nagradi po 2000 din, namreč prvo inž. arh. Otonu Ga-spriju in inž. arh. Tomažu Štruklju, drugo III. nagrado pa inž. arh. Gustavu Ogrinu, nadalje je pa sklenilo še dva odkupa po 1500 din za projekta z geslima »12.345« in »80.841«. Vseh idejnih osnutkov za veliko ljudsko kopališče v Koleziji je prišlo 11 ter bodo razstavljeni, a podatke o času in kraju razstave objavimo o pravem časa ti u RazstaTa sarajevske tkalnice preprog bo v I-jubljani od 10. do 15. januarja v restavraciji »Pri Sestici«. Prodaja na dolgoročno odplačevanje. 1 Za mestne reveže je darovala ga. Ivanka Vodnik s Kolodvorske ulice spet 100 din; g. Ignacij Vok, veletrgovec s šivalnimi stroji in motorji v Tavčarjevi ulici, je pa spet poslal 500 din. Špecerijska trgovina A- Svetina na Kongresnem trgu 3 je darovala za staro cukrarno 10 kg testenin in 5 kg suhih hrušk, a g. Lojze Smerkolj, prej Remžgar & Smerkolj, kleparstvo in vodovodne instalacije, je pa poslal za priboljšek 50 kranjskih klobas. Zdravnik g. dr. Edvard Jemec je daroval za božičnico mestnim revežem v cukrarni 300 din, ki jih je plačala ga. S. N. v izogib tožbe zaradi neosnovanih govoric, ki jih je proti njemu razširjala. G. prof. Janko Mlakar je daroval 500 din v počaščenje spomina svoje pokojne sestre Marije, a g. Evgen Tuječ, Smoletova ul. 3 je poslal 200 din mesto venca pok. g. dr. Papežu; mestna vrtnarija pa je v znamenje teh daril položila na obe krsti venca. Mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo dobrotnikom tudi v imenu podpiranih. Kvalitetno blago je trpcinejie - zato tudi cenejie I Z obleko pa imate veselje le. če Vam dobro pristoja! — Obiščite znano domačo tvrdko LJUBLJANA Aleksandrova c. 7 kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah. 1 Živilski trg je bil včeraj zaradi mraza sred-K'netice so morale pokrivati pridelke, tako krompir, repo, kolerabo in drugo zelenjavo. Najlepši domači radič je bil 16 din kg, goriški celo po 20 din, motovileč je po 2 din merica, zimska endivija po 10 din kg. Perutnine je bilo prav malo na trgu. Jajca eo se še podražila. Prodajalke so zahtevale za 6 do 7 jajc 10 din, še v sredo so bila jajca 7 do 8 jajc za kovača. Eno jajce je bilo 1.50 do 1.75 din. Prodajalke jabolk na Vodnikovem trgu so morale zaradi mraza vse zaboje pokrivati z odejami. Jabolka so sedaj od 3 do 6 din kg po kakovosti. Krompirja je bilo na trgu prav malo. Gospodinje raje krompir kupujejo pri trgovcih, kjer je splošno po 1.75 din kg, ker so trgovci nakupili večje množine krompirja še pred njega najvišjo ceno. Petkov ribji trg je bil zaradi mraza slab. Na trgu je bilo nekaj rib. 1 Danes v ob 11 bo po razstavi Karle Bulov. čeve v Jakopičevem paviljonu vodstvo. Vodil bo dramatik Ivan Mrak. Ker je kritika enodušno sprejela to razstavo, ki prikazuje najznačilnejša dela naše umetnice tekom desetih let, bo vsak po-eetniik brez dvoma nadvse prijetno presenečen. Razstava je odprta samo še nekaj dni, t. j. do 17. t. m. in v nikakem primeru ne bo podaljšana. Posebej še pripominjamo, da 60 razstavni j»roeiori dobro zakurjeni. 1 Pomanjkanje volne v Ljubljani. Pod tem naslovom smo prinesli dne 10. t. m. pritožbo gospodarja z dežele, češ da je obredel vse trgovine, ki prodajajo volno za pletenje rokavic in nogavic, a da je ni mogel dobiti niti za 10 gramov. Tvrdka oni Jager-Černe na Dvornem trgu, ki je našim čitateliem znana po svojih oglasih in po I Hrup Stiuuab I I..... " PT kvalitetni volni, nam piše, da ima dovolj najfinejše volne, pa da bi jo ta gospodar pri njej dobil, kolikor bi jo hotel. Tvrdka tudi ugovarja pripombi tega gospodarja, da bi trgovci poskrili volno, ker pač ne gre, da se vse na splošno krivi dejanj, ki jih pravi trgovec ne more zagovarjati. Če je do-tični gospodar imel sum, da se mu ni hotelo dati ▼ kaki trgovini tega, kar je zahteval, naj bi pač tudi imena povedal, da ne bodo vsi drugi trpeli, če res ni bilo kaj v redu. 1 Telefonske naročnike pošte Ljubljana 1 opozarjamo, da poteče dne 15. januarja rok za plačilo naročnine. Telefoni, za katere naročnina ni poravnana do tega roka, mora pošta po predpisih telefonskega pravilnika izključiti začasno iz prometa, za ponovno vključitev pa mora naročnik plačati pristojbino za ponovno vključitev 100 din. Vsi naročniki eo čekovne položnice pravočasno prejeli, v slučaju, da je kdo isto založil, reklamira lahko višino redne naročnine pri pošti Ljubljana 1, telefon 43-11. 1 Drsanje, sankanje in smučanje v tivolskem parku prepovedano. Upravnik policije v Ljubljani je izdal naslednjo naredbo: Sankanje, drsanje in smučanje je na javnih cestah in 6tezah v tivolskem parku in po cesti na Rožnik, mimo gostilne Čad, prepovedano. Tivolski park je ozemlje, ki ga omejujejo: Cesta na Rožnik, od železniškega prelaza do mestne meje, mestna meja proti severu do Vodnikove in Celovške ceste, po teij do železnice in železniška proga do Ceste na Rožnik. Kršitve te naredbe 6e kaznujejo po čl. 69 zak. o notranji upravi z denarno kaznijo 10 do 500 din, ob neplačilu globe v odrejenem roku pa z zaporom 1 do 10 dni. Naredba stopi v veljavo dne 15. jan. 1940. Upravnik policije: Dr. Hacin s. r. 1 Jože Hitejc podlegel poškodbam. Pred tremi dnevi smo poročali, da so prepeljali z Iga v ljubljansko bolnišnico posestnika Jožeta Hitejca. Hitejc je zjutraj navsezgodaj šel krmit konja, s katerim se je nameraval odpeljati v Ljubljano po opravkih. Konj pa ga je z vso silo butnil s kopitom v trebuh. Hitejc se je zgrudil nezavesten na tla. Domači so poklicali ljubljanske reševalce, ki so nezavestnega gospodarja prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so se zdravniki trudili, da bi mu ohranili življenje. Toda poškodbe mladega posestnika so bile prehude; imel je počen želodec in še druge notranje rane. V pretekli noči je bilo dopolnjeno njegovo življenje. — Pokojnik je bil star šele 38 let in zapušča ženo ter otroka. Prepeljali ga bodo v domačo vas, kjer bo pokopan. 1 Še zmerom kradejo kolesa. V zadnjih dneh so bili kolesarski tatovi spet agilni. — Ocepek Pavli je izpred mesarskih stojnic na Vodnikovem trgu nekdo odpeljal dobro ohranjeno žensko kolo znamke »Puch«, vredno 1000 din. — Lovšinu Viktorju pa je odpeljal nekdo kolo izpred gostilne Sunara na Cankarjevem nabrežju. Kolo je bilo znamke »Puch« in vredno 400 din. Frančiškanska prosveta. Danes se ponovi ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani komedija v 3. dejanjih »Postržek«. Lansko leto le omenjena komedija dvakrat odlično uspela, ter se je občinstvo prav od srca smejalo, zato vsi navljudneje vabljenji Predprodaja vstojmic pri dnevni blagajni. Prosvetno društvo v Zeleni jami vprizori drevi ob 8 v dvorani Zavetišča burko »Napoleonov samovar« ter ponovi burko »V civilu«. Vstopnin« nizka. Ljubljanska Filharmonija bo imela v petek 26. t. m. svoj redni simfonični koncert v unionskl dvorani z dirigentom g. Krešimirjem Baranovičem. Drevi ob osmih se ujjrizori v frančiškanski dvorani veseloigra »Gugalnica«, na katero ponovno opozarjamo. Člani igralske družine »Stolne pro-svete< jamčijo za najboljše razjoloženje občinstva. Vstopnice po 10, 8, 6 in 4 din v trafiki Šou-kal, zvečer pa pri blagajni. Tenorist Anton Dermota ima v svojem umet niškem življenju najlepše spomine, ki ga vežejo na delovanje pri slavnostnih igrah v Solnogradu. Tu je nastopil predvsem kot pevec Mozarta pod znamenitimi dirigenti: Toscanini, Krauss itd. ter v družbi najznamenitejših pevcev. Zato so tem bolj pomembne besede, ki jih je dobil za to sodelovanje. Eden izmed kritikov pravi: »Anton Dermota je bil kot Ottavio glasovno presenečenje ce^ lega večera. Svojo lirično kantanelo je odpel s takim občutkom, izrazom in glasovno tako dovršeno, da ga ne moremo dovoij prehvaliti. Z vso pravico je bil deležen največje jx>hvale. Dermotov koncert bo jutri, v ponedeljek, ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Občinstvo opozarjamo, da je to edini njegov javni koncert ob tej priliki, njegova gospa soproga bo nastopila danes v Radiu. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Sestanki Kenski odsek Salezijanske prosvete na Ko-deljevem ima svoj redni občni zbor v torek, dne 23. t. m. ob 8 zvečer v društveni sobi Mladinskega doma. Vse članice vljudno vabljene. — Odbor. Kino Zvočni kino Vič predvaja danes ob 4, 6 in 8 zvečer veseloigro »Humoreska«. — Za dodatek dva zvočna tednika. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Leustek, Resljeva 1; mr. Bahovec, Kongresni trg št. 12 in mr. Komotar, Vič, Tržaškla c.;' v ponedeljek: dr. Piccoli, Tyrševa 6, mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. He samo kot zdravilna voda £ vinom in sadnimi sokovi je Rogaška Tempel mi neralna voda odlična. Tudi tako pomešana pospe iuje ugodno delovanje prebavnih organov. Poizvedovanja Izgubil se je zelen križček, zlato obrobljen. Ker je drag spomin, se prosi najditelja, da ga proti nagradi odda na oglasnem oddelku Slovenca. Izgubil se je pes volčjak na ime »Mure«. Oddati ali sporočiti proti nagradi Francu Kuharju, Vižmarje, Št. Vid nad Ljubljano. Ce se holete prijetno zabavati, cd srca nasmejati, potem si oglejte — odlično komedijo veselega humorja in obilice smeha — Glej, da se ne zaljubiš Danes ob 10*30 flop., oh 15., 17., 19. In Zl. url «mo union Tei.ZZ-Zl V glavnih vlogah HANS MOSER in še: Carola Hohn, Wolt Albnch Retty, Kari Schonbock. Julio Scr-da, Fritz lmhot HESr^jOTil! Gledališče Drama. Nedelja 14. ob 15: »Kozarec vode«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Kupčija s smrtjo«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 15.: »številka 72«. Red A. Torek, 16.: Zaprto. Sreda, 17.: »Antigona«. Red Sreda. Opera. Nedelja, 14. ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Frasquita«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Ponedeljek, 15. Zaprto. Torek, 16.: Zaprto. Sreda, 17.: »Traviata«. Gostovanje Zlate Gjungjenac in Antona Dermote. Izven, Rokodelski oder Velezabavno veseloigro z naslovom »Navaden človek« bodo danes ob 5 popoldne igrali v Rokodelskem domu. Oskrbite si vstopnice v predpro-daji dopoldne od 10—12 in popoldne od 4—5. Konec igre bo ob 7 zvečer. Predprodaja vstopnic je v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12-1. — Vabimo k prav obilni udeležbi. Radio Ljubljana Nedelja, 14. jan.: 8 Jutranji pozdrav (plošče) — 8.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 8.45 Verski govor (dr. C. Potočnik) — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Citre in harmonika ga. Dragica in g. Košmerl) — 10 Nedeljski koncert Radij, orkestra — 11.30 Drobiž za drobiž (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Veseli zvoki: Veseli kvar- Ježica ije„ _______ vic (spremljava) in kvartet mandolin (vodi Antunovič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Jedila v narod, verovanju (Jel. Belo-vič, knjiž.) — 19.40 Objave — 20 Cerkv. pev. zbor z Ježice — 20.45 Sodobni plesni najievi (plošče) — 21.15 Pevski koncert Ant. Dermote, člana dun. drž. opere, pri klavirju njegova soproga Hilda Dermota — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Veseli zvoki (Radij, orkester). Ponedeljek, 15. jan.: 7 Jutranji pozdrav, — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Balalnjke, mandoline (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold. koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Zdravstveno predavanje: Spolna zrelost in zdržnost (dr. A. Bre-celj) — 18.20 Iz Kalinanovih operet (plošče) — 18.40 Mesečni slovstv. pregled (prof. Fr. Vodnik) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Sodelovanje srbske vlade s srbsko vojsko ob prevratu 1918 (Kosta Domazetovič, Zgb) — 19.40 Objave — 19.45 Več manire — brez zamere! (Fr. Govekar) — 20 Spominska ura ob 125 letnici rojstva M. J. Lermontova — 21 Koncert Radij, orkestra — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Citraški trio »Vesna«. Prireditve in zabave Kdor se hoče od srca nasmejati, naj pride drevi ob 8 v dvorano zavetišča v Zeleni jami, kjer vprizori Prosvetno društvo burki: »V civilu« in »Napoleonov samovar«. Predprodaja vstopnic isto-tam od 7 dalje. Šišensko prosvetno društvo priredi dane« 14. t. m. ob 20 v samostanski dvorani Zvanovo veseloigro v treh dejanjih »Kurentova nevesta«. Istotam bo t ponedeljek, 15. t. m. ob 20 predavanje dr. Go-sarja Andreja »Katoličani in socialno vprašanje v »oolj. Morda so to samo načrti, morda samo grožnje. Cas bo pokazal, kaj je resnice na njih. Toda kažejo pa le, da se pojavlja veliko gibanje za to, da bi se nekje drugje našla kakšna fronta, kjer bi se vojna resno začela, ko je na tahodni fronti okamenela med francosko Magino-.ovo in nemško Siegfriedovo črto. Politični pregled Na politično - diplomatičnem polhi sloji v ospredju nenadni sestanek italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana z madžarskim zunanjim ministrom grofom Csakjjem v Benetkah. Sestanek je povzročil veliko razgibanost po vseh evropskih državah. Najbrže tudi zaradi tega, ker še vedno ni jasno, o čem sta se državnika razgovarjala in kaj sta sklenila. Na splošno so dejali, da sta se menila o sovjetski nevarnosti in da je Italija Madžarom obljubila vojaško pomoč, pač pa je od njih želela dobiti obljubo, da se bodo z Romunijo mirno poravnali, češ, spričo sovjetske nevarnosti morajo na Balkanu izginiti vsi medsebojni prepiri. Ker je vsebina razgovorov in sklepov ostala tajna, je razumljivo, da je tem več različnega govoričenja okrog tega sestanka. Sodeč po odmevih inozemskih listov, ga ne presojajo povsod enako in z enakim navdušenjem. Francozi so ga bili zelo veseli. Angleži hladno trdijo, da so vmes čisto drugi politični načrti, ki imajo malo bpraviti z idejno borbo proti komunizmu. Nemški listi so zadevo le malo omenjali, kakor da bi bili že vse v naprej vedeli in se jih ne tiče. Po Balkanu samem pa je zavladala velika razgibanost med posameznimi prestolicami. Balkanske države se bodo zbrale v Belgradu dne 2. februarja na posebni balkanski konferenci in bodo položaj presojali z vseh strani. Kajti, Italija bi ne mogla Madžarom vojaško pomagati, dokler ni zmenjena tudi z Jugoslavijo, ki leži vmes med Madžarsko in Italijo. Da bi pa Nemčija dovolila Italijanom, da bi čez njeno ozemlje pošiljali vojaško pomoč Madžarom proti Sovjetom, v današnjih razmerah spričo sodelovanja Nemčije in Sovjctije ni verjetno. Nadalj-ni razvoji bodo zanimivi. Na Japonskem je nastopila vladna kriza, ki ima tri vzroke. Sedanja japonska vlada je zakrivila veliko napetost s Zedinjenimi državami v Severni Ameriki, nadalje na Kitajskem ne pride naprej, in končnq, odnošaji 6 Sovjetijo niso razčiščeni. Nova vlada bo verjetno zavzela bolj jasno stališče tudi do evropske vojne. Uradni podatki o potresn v Turčiji, so strašni. Do sedaj so našteli 30.000 porušenih hiš, so nabrali že 25.000 trupel, 8 tisoč smrtno ranjenih in okrog 50.000 lažje ranjenih. Potresni sunki pa trajajo še dalje, tudi neka Slovenka, svakinja časnikarja Borštnika, je s svojima dvema otrokoma žrtev potresa v Turčiji. vollič*. To pa zato, da se bodo mogli izreči, aH so zadovoljni s to ureditvijo aH ne. Zdaj pa„ pravi srbska opozicija, Srbi nimajo nobene svoje banovine, zato tudi ne morejo izrekati svojega mnenja drugače kakor tako, da rečejo, da so nezadovoljni. Hrvati pa na drugi strani nočejo o tem nič slišati ter vztrajno silijo v nove volitve. Zaradi teh notranjih nesporazumov pa tudi vprašanje slovenske banovine še ni rešeno, dasi eni in drugi priznavajo, da slovenska banovina ni nobena ovira glede ureditve, ker so narodnostne meje med Slovenijo in Hrvatsko že stoletja jasno začrtane, Dobe pa se zlohotni ljudje, ki bi celo ob takih resnih skupnih državnih vprašanjih radi Slovenijo in Slovence izigravali. Tako se je oni dan oglasil neki inženir Matič iz Novega Sada, ki je v nekem črnogorskem listu predlagal, naj bi se ustanovili le dve banovini: Srbija in Hrvatska, in sicer naj bi se ti dve deželi imenovali velika banovina, medtem ko bi sedanje banovine pod tem imenom bile deli velikih banovin. Velika banovina Hrvatska bi obsegala savsko in primorsko banovino ter dravsko banovino, to se pravi Slovenijo. In ta inženir tudi pove, zakaj tako. Mož namreč pravi, da bi tako Slovenci pomagali dalmatinskim Srbom krotiti Hrvate, da ne bi počeli kaj neumnega. Tako si je torej ta mož zamislil Slovence kot nekake srbske biriče, kar bi bilo dvakrat žaljivo, če ne bi bilo tako bedasto. V zvezi s preureditvijo države in t volitvami naj navedemo še, da je belgrajski vseučiliški profesor dr. Mihajlo Ilič v svojem listu »Napred« zopet odločno zahteval, naj bo poprej urejena država po novem, nakar naj bi se še razpisale nove vo-itve. V istem smislu se je oglasili tudi voditelj srbskih demokratov MIlan Grol, ki |e oetro zahteval poprej preureditev države, nato pa iel« volitve, ker »icer Srbi ne bodo priznali tedanje ureditve niti glede banovine Hrvatske. To je huda grožnja. Ce bi se kaj takega zgodilo, bi nastala iz tega velika nesreča. Zato je res bolj pametno, da bi se razmere poprej razčistile in uredile, nakar naj bi se razpisale volitve. Če govorimo o sporazumu, govorimo o sporazumu Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki naj se res že enkrat uredi, nakar bo ljudstvo dobijo priliko spregovoriti, aH je s tem zadovoljno ali ne. V kolikor bi ljudstvo ne bilo zadovoljno, se te stvari lahko še po potrebi spremene. Vendar mora biti ljudstvu pred volitvami že jasno, kako in kaj stoji vsa zadeva. Če pa z volitvami gremo na nejasno in v temo, ljudstvo ne bo moglo izreči pravilne sodbe. Sicer pa, kakor vsi naglašajo, za slovenska avtonomijo ni nobenega dvoma in nobene ovire. Čemu torej čakati. To je naša stara zahteval Sicer pa je pretekli teden bilo precej šuma zaradi dr. Koroščevega novoletnega voščila, kjer je dr. Korošec napadel prostozidarje, češ, da delujejo v škodo domovini ter da so zadnje čase spet začeli siliti v ospredje. Framazoni so poslali listom neko izjavo, ki pa je ni nihče podpisal, ker se ti ljudje ne upajo z imeni svojih vodij na dan. V tej izjavi se Iramazoni hvalijo, češ kako dobri patrijotje so. Poleg našega lista sta se zlasti dva hrvatska lista hudo lotila Iramazonov in njihove izjave. »Zagrebački list«, ki je glasilo Mačkovega poslanca dr. Žige Scholla, ter »Hrvatska Straža« sta v daljših člankih izjavljala, da je iramazonsko družbo, ki deluje na skrivaj ter se vriva na vsa važna mesta, treba razgnati. Iz teh odmevov je jasno, kako prav je imel dr. Korošec, ko je javnost opozoril na to skrivno družbo. In še to je zanimivo, da framazonov ni branil niti en list v državi, le ljubljansko »Jutro« je čutilo dolžnost braniti to druščino, kar je na vso moč zanimivo. Notranji pregled Pretekli teden je vlada sprejela nov volivni •ed, ki bo zdaj še podpisan in objavljen. Po no-em volivnem redu bo država razdeljena na 57 volivnih okrožij, katerih bo na Slovenskem šest. Ljubljana bo volila zase dva poslanca, Maribor pa enega. Vseh poslancev po okrajih bo izvoljenih na Slovenskem 24, vendar bo najbrž še nekaj slovenskih poslancev izvoljenih na državni listi. Politiki namreč napovedujejo nove volitve za konec meseca svečana ali sušca, vendar bo vlada poprej izdala še nov zakon glede strank in zborovanj. Šele potem bi bile razpisane volitve. Kljub temu, da se zdaj pripravlja gradivo za nove volitve, se zlasti v srbskih krogih širi zahteva, naj bi se pred volitvami Se preuredila vsa država, kakor je doslej urejena banovina Hrvatska. Srbska opozicija precej ostro zahteva, da mnr« hiti poprej rešeno vprašanje srbske banovine, preden "bodo Srbi dobili priliko stopiti na Nove ugodnosti Mestne hranilnice Maribor, 13. jan. Mestna hranilnica mariborska je bila na podlagi kratiilničnega regulativa od 26. sept. 1844 ustanovljena 14. dec. 1858. Takrat je mestni občinski svet prevzel jamstvo za ta zavod ter je hranilnica pričela poslovati. Po prevratu so zavod vodili razni gerenti. Leta 1928 je MH dobila nova pravila, na podlagi katerih se je lahko vršilo nemoteno poslovanje zavoda. V zadnjih letih pa se je pričel delokrog zavoda vedno bolj manjšati. Tako mu je bilo prepovedano prevzemanje depozitov, odvzet mu je bil pupilarni denar itd. Mestna hranilnica se je tako znašla v položaju navadne hranilnice, čeprav je jamstvo mestne občine še vedno obstojalo. V istein položaju so se nahajale tudi vse ostale mestne hranilnico v državi. Tako se je potem začela borba mestnih hranilnic za stare pravice. Ta borba je bila nujno potrebna. Ustanovila se je Zveza jugoslovanskih hranilnic, ki je zastavila vse sile za pravično pravno ureditev samoupravnih hranilnic. Zato je bilo treba napraviti nov zakon, oziroma uredbo o samoupravnih hranilnicah. Ta uredba je bila nujno potrebna zlasti zaradi tega, ker smo imeli v Sloveniji mnogo okrajnih hranilnic, za katero so jamčili okraji, ki pa so bili razpuščeni in nlS več vpostavij3ni. Enako niso imele tudi nekatere mestne hranilnice v ostalih delih države pravne podlage za obstoj. Dolgo je trajalo, preden je uspelo, da je uredba izšla, ali uspelo je vendar po trdem boju. Za uredbo so bili predloženi razni predlogi. Tudi Narodna banka in Hi« Sotekarna banka sta take predloge predložili, ončno je bila uredba sprejeta in 24. nov. 1938 je bilo izdano prvo besedilo. S to uredbo pa mestne hranilnice niso bile povsem zadovoljne ter so nadaljevale borbo za izpremembo. Dne 6. oktobra 1939 je potem izšla končna redakcija uredbe, ki je mestne hranilnice zadovoljila. S to uredbo so postale mestne hranilnice zopet samostalni, Javni, pupilarno varni denarni zavodi. Dovoljeno jim je zopet sprejemanje depozitov. Napram sodišču imajo iste pravice kakor Državna hipotekama banka. Sedaj je treba, da se vsak zavod prilagodi novi uredbi, ker je prišel stari hranilnični regu-lativ iz veljave. Mariborska mestna občina je za svojo hranilnico izvršila to snoči na seji mestnega sveta. Ta seja se je vršila v mestni posvetovalnici ob pol 19 ter je trajala jedva 10 minut. O novi uredbi je referiral finančni referent mestnega sveta, ravnatelj Hrastelj. Mestni svet je nato sprejel sledeči sklep: »Mestna občina v Mariboru prevzame skladno s sklepom mestnega občinskega odbora od 14. febr. 1858 neomejeno in nepreklicno jamstvo z vso svojo imovino, vsemi dohodki in s svojo davčno močjo za vse pravnoveljavne obveznosti Mestne hranilnice, najsi izvirajo te obveznosti iz kateregakoli pravnega naslova.« Ta sklep bo predložen v potrditev finančnemu ter trgovskemu ministrstvu. Na podlagi potrjenih pravil se bodo vršile čez 4 mesece nove volitve v upravni in nadzorni odbor MII. Novi odbor bo vodil poslovanje hranilnice po novi uredbi in po svojih pravilih. Mestni župan dr. Juvan je ob zaključku seje še pojasnil vse ugodnosti, ki jih bo imela MH na podlagi nove uredbe. V bodoče bo imela pri izterjevanju iste pravice kakor Državna hipotekar-na banka, t. j. brez pomoči sodišča, da ji ne bo treba plačevati davkov in taks, da bo zopet mogla sprejemati pupilarni denar in prevzemati depozite. Kauče ntomanc, naslonjače dobavlja najceneje »Obnova« F. NOVAK, Glavni trg 1 — in Jurčičeva ulica 6 m 80 letnico življenja praznuje v polnem zdravju in duševni čilosti gospa Ana Valand, vdova bivšega okrajnega domobranskega narednika in mati upokojenega orožniškega narednika Oskarja Valanda. Jubilantka opravlja še vsa hišna dela ter gre tudi vsak dan na trg. Želimo ji še veliko let v sreči in zadovoljstvu! m »Moja domovina«, slavna simfonična pesnitev največjega češkega glasbenika Smetane, ki je obenem eno največjih svetovnih glasbenih del, se bo prvič izvajala v Mariboru na simfoničnem koncertu Glasbene Matice dne 17. t. m. v veliki union-ski dvorani. Vstopnice se dobe v predprodaji za levi del sedežev v papirnici Koren (prej Novak) v Gosposki ulici, za desno stran pa pri Putniku. Priporočamo, da si interesenti vstopnice čim prej nabavijo, ker bo dvorana kmalu razprodana. m Prihodnji prosvetni večer bo v četrtek, dne 18. januarja ob 8 zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6. Predaval bo znani strokovnjak v izseljeniških vprašanjih p. Kazimir Zakrajšek iz Ljubljane o temi »Izseljenstvo in naš narodni obstoj«. Predavanje bodo spremljale lepe skioptične slike. m Občna zbora krajevne organizacije JRZ in kluba železničarjev JRZ v Studencih pri Mariboru bosta danes predpoldne ob 9 v prostorih gostilne Kristofič. Železničarji in člani stranke vabljeni. m Fantovski odsek Maribor II. ima jutri ob 8 v običajnih prostorih svoj redni sestanek. Predaval bo predsednik Prosv. zveze dr. Josip Hohnjec o temi »Razmerje med vzhodno in zapadno cerkvijo«. m Dvignite nameščenske legitimacije. Oni, ki so na popisovalnem oddelku mestnega poglavarstva na Slomškovem trgu 6 naročili nameščenske legitimacije (ne poslovne), se pozivajo, da jih najkasneje do 20. januarja dvignejo. m Odbor Društva sv. Vincencija pri sv. Magdaleni se v imenu obdarjenih revežev najlepše zahvaljuje vsem dobrotnikom, posebno še Nabavljal-ni zadrugi drž. uslužbencev ter odboru Pogrebnega društva železničarjev., m Tečaj za obrtno knjigovodstva in kalkulacijo. Predavanja se pričnejo v ponedeljek 15. t. m. ob pol 8 zvečer. Interesenti se zberejo v Trgovski akademiji, Zrinjskega trg 1. Prijave se še sprejemajo. m Delavci in nameščenci bodo imeli znižano vstopnino v gledališču. Delavska zbornica v Ljubljani je zaprosila upravo Narodnega gledališča v Mariboru, da omogoči revnim delavskim in na-meščenskim slojem obisk predstav v gledališču s tem, da jim zniža vstopnino za 50%. Uprava gledališča je pokazala veliko razumevanje za to vprašanje ter je prošnjo ugodno rešila na ta način, da je dala Delavski zbornici na razpolago posebne bloke, katerih cena ustreza 50% popustu. Bloki se dobe med uradnimi urami v knjižnici in v ekspozituri Delavske zbornice v Mariboru, Sodna ulica 9. Do teh blokov imajo pravico samo delavci in nameščenci, ki so člani strokovnih organizacij ter se izkažejo z legitimacjio ali so člani knjižnice Delavske zbornice. m Led povzroča omejitve v obratu mariborske industrije. Strahovit mraz, ki zadnje čase v Mariboru vlada, je spravil tudi mariborske industrije v neprijeten položaj. Falska elektrarna je morala omejiti dobavo električnega toka industriji, ker so se pred jezom na Fali nakopičili ogromni skladi letu, ki včasih čisto ustavijo dotok vode k turbinam. Zaradi tega je potem mestno električno podjetje v Mariboru včeraj v času, ko se porabi v mestu največ toka za razsvetljavo, to je od 6 do 8 zjutraj in od 5 do 9 zvečer ustavilo oddajo toka industrijskim podjetjem ter so vse tovarne v tem času stale. Danes se bo dobavljal tok normalno, jutri pa še velja za tovarne ista omejitev, kakor včeraj". Potem pa bo stopila v akcijo rezerva — parna elektrarna v Trbovljah, ki je zvezana s falskim omrežjem ter bo spet dovolj toka za neoviran obrat industrije. m Zaradi pomanjkanja bencina je bilo na policiji v Mariboru z novim letom odjavljenih 82 osebnih in 9 tovornih avtomobilov ter 42 motornih koles. m Gorelo je pri posestniku Mirku Sernecu v Smartnem na Pohorju. Požar je izbruhnil na gospodarskem poslopju, ki je pogorelo skupaj -dvema poljedelskima strojema. V gospodarski poslopju je imel gostilničar Martin Jerman shranjenega 2500 kg slame in 7000 kg sena. Tudi to je zgorelo. Skupna škoda znaša okoli 25.000 din. Požar je bržkone povzročil ogorek cigarete, katerega je kdo od gostov kritičnega večera vrgel na kako nevarno mesto v bližini ali v gospodar skem poslopju. m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim svojcem ima danes zdravnik dr. Ivan Turin, Linhartova ulica 12. m Prijava koles za 1. 1940. Lastniki biciklev in fijakerskih vozov v Mariboru se pozivajo, da za leto 1940 prijavijo svoja vozila v zakonitem roku do 25. febr. pri predstojništvu mestne policije. Poleg redne prijavne takse se plača davščina za drž. cestni sklad za kolesa din 10, za fijakerske vozove din 50. Tiskovine za prijavo se dobe na stražnici št. 1 ter se izpolnjene oddajo v sobi 4 m Prijet vlomilec. Policija je aretirala 36-let nega Raika Sviglja iz Ljubljane, ki se je udejstvo-val v Mariboru kot vlomilec ter ima precej teh pregreh na vesti. Izročili so ga sodišču. m Na dva meseca zapora je obsodil mali senat mariborskega okrožnega sodišča 62-letnega kmeta in moža posestnice Josipa Markofa iz Dobje vasi pri Prevafjah, ker je 10. sept. lanskega leta v neki gostilni na Prevaljah hotel ustvariti neraz-položenje zoper državo. Obsodili so ga po zakonu o zaščiti države. m Izgubilo se je včeraj dopoldne pri glavni blagajni Nabavljalne zadruge ali pri linici uprave »Večernikac 1100 din. Pošten najditelj se naproša, naj odda denar na uradu mestne policije proti nagradi. Prizadeti je reven upokojenec. Gledališke Nedelja, 14. januarja ob 15: »Zaroka na Jadranu«. Ob 20: Konto X«. " . 1 '■ ISttllfs 'šil Nedavno se Je Anglija odločila, da oboroži vso vzhodno obalo z ogromnim pasom samih min; razen tega pa bodo to obalo stražili tudi takšnile baloni. Celjske novice e Katoliško prosvetno drnltro priredi v torek, 16. januarja ob 8. zvečer v salonu hotela »Evrope« družinski večer z izbranim sporedom. Vse člane in prijatelje društva vabimo, da se tega družinskega večera zanesljivo udeleže. Na sestanek so vabljeni tudi člani FO in DK ter starešinske organi* zacije. c Poverjeništvo Železničarskega kluba JRZ ima danes ob 10. dopoldne v Domu v Samostanski ulici svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Na občnem zboru bosta poročala tudi delegata Kluba iz Ljubljane g. Mašič in g. Cim-perman. c Kongregacija celjskih gospa ima drevi ob 6 svoj sestanek pri šolskih sestrah, družbena sveta maša pa bo v torek ob 8 zjutraj. c Tvrdka Golob Karel, mizarsko podjetje v Gaberju pri Celju, je vsem pomočnikom povišala plače za 10%, obenem pa je za novo leto vsakemu pomočniku podarila 100 din. Te dni so pogajanja za 10% povišek plač tudi pri drugih mizarskih podjetjih. c Mestno poglavarstvo v Celja opozarja hišne posestnike in lastnike vozil, da so 1. januarja 1940 zapadli v plačilo: 5% najemninski vinar in 2% kanalska naklada za proračunsko razdobje od 1. januarja do 31. marca 1940; vodarina in števnina za proračunsko razdobje od 1. oktobra do 31. decembra 1939; obrok davščine na vozila. Zapadle obroke je plačati pri mestni blagajni zanesljivo do 10. februarja 1940. Po preteku tega roka se bodo zaračunale zakonite 6% zamudne obresti. Plačila, ki bodo zaostala po preteku 6 tednov od dneva dospelosti, se bodo izterjavala izvršilnim potom. c 43.859 kub. m lesa je šlo po Savinji v preteklem letu iz Gornje Savinjske doline. Gozdarski yestnik poroča, da so ta les, večinoma deske in nekaj okroglega lesa, spravili proti jugu s 4481 splavi. Največ splavov je bilo sestavljenih v Rečici in sicer 779, v Radmirju je bilo sestavljenih 643 splavov, v Kropi pri Bočni 606, v Ljubnem 583, v Šmartnem ob Dreti 544 in v Mozirju 476 splavov. V Belgradu je pristalo od teh 1206, v Zagrebu 696, v Pančevu 591, v Sremski Mitrovici 515, v Brodu 253 in v Smederevu 250 splavov. c Pogreb Jakoba Tomšiča iz Ostrožnega pri Celju bo danes ob 3. popoldne na okoliško pokopališče. c Revež brez vseh sredstev ln brez staršev, ki je bil odpuščen z orožnih vaj, kjer mu je zginila vsa obleka, lepo prosi dobra srca, da mu priskočijo na pomoč s staro obleko ali kakor koli. Even-tuelna darila naj se prineso v podružnico »Slovenca« v Celju na Aleksandrovem trgu. c Poroka. Danes se poročita v Varaždinu trgovski sotrudnik pri tvrdki Stermecki, g. Lah Ivan in gdč. Lampreht Ruža iz Varaždina. Br. Lahu, načelniku celjske podzveze ZFO in nevesti želimo v zakonu mnogo sreče in zadovoljstva! c Desno nogo si je pri igranju zlomil 3 letni sin posestnika Satler Jakob iz Št. Andraža pri Velenju. o V Lokrovcu pri Celju |e umrla 68 letna pre-vžitkarica Neža Krušič. Naj v miru počival c S t. februarjem prične dostavljati dnevno pošto frankolskemu poštnemu uradu avtobus mariborskega avtobusnega podjetja, ki vozi na progi Celje—Maribor—Celje. c Delavska knjižnica t Delavski zbornici je odprta vsak dan razen ob nedeljah in praznikih do preklica od 5 do 8 zvečer. Ljutomer Prosvetno društvo v Ljutomeru priredi danes popoldne po večernicah v Katol. domu zabavno igro v treh d;janjih »Stric Ihta«. Od blizu in daleč ste vljudno vabljeni, da se boste prav iz srca nasmejali. Zadružna zveza je priredila v sredo zadružni tečaj. Predavali so minister n. r. gg. Snoj Franc, dr. Lavrič ter Radanovič. Tečaja se je udeležilo okrog 80 udeležencev, Ker je bil tečaj za mladenka na Betnavi preložen, obveščamo vse odseke ljutomerskega okrožja, da je tudi zaradi tega tečaj za načelnice dekl, odsekov ter mladenk preložen ter ne bo v dneh 22. in 23 januarja, kakor je bilo že javljeno, marveč pozneje v Ljutomeru. Odseki bodo pravočasno obveščeni. Studenec pri Sevnici Dne 10. januarja t. 1. je bil v tukajšnji šoli kmetijski tečaj, ki ga je na pobudo Kmetske zveze priredila kr. banska uprava. Tečaj je bil nenavadno dobro obiskan, kar je za naše krajevne razmere jako razveseljivo dejstvo. G. okrajni kmetijski referent je v poljudnem govoru obrazložil pomen in način vzreje mlade živine, dočim nam je g. okrajni veterinarski nadsvetnik iz Krškega podal iz svojih bogatih izkušenj in svojega znanja izčrpna navodila o varovanju zdravja pri živini. Zaključno predavanje je imel g. odposlanec osrednjega odbora Kmetske zveze, in sicer o potrebi in namenu krajevnih organizacij kmetskih zvez. oli hi bilo, da bi se podobna predavanja v našem kraju večkrat ponovila. 1 IZ TEH DNI »Kaj bomo pa danes jedli?« To je bil jutranji pozdrav. Vame so se zagrizle ženine oči, izpod odej so se pa stegale drobne roke, proseče kruha. Pogledal sem v ženine oči. Bile so izmučene in vlažne; utrujenost je čepela tudi na trepalnicah. Njen glus je zadnje čase postal raskav in osoren, spominjajoč na glas kaznil-niških nadzornic. Prevzel me je občutek, da se je večno vprašanje: »Kaj bomo danes jedli?« tako zagrizlo vaujo, da v njenem srcu ni več ostalo prostora za kako drugo misel. .Nisem mogel zdržati njenega pogleda. Stopil sem k oknu; najlepše poletno jutro. Spodaj pod bregom se šopiri mesto. Ulice so še prazne, le ropot mesarskih voz jih drami iz nočnega pokoja. Okna hiš so že zastrta in le iz nekaterih dimnikov se plazi dim. V teh hišah prav rotovo kuhajo dober zajtrk! Ljubljanica leno eži v strugi, kostanji ob njej se pa zde kot fe našonirjeni srednjeveški bojevniki. Sonce je osvetlilo Tivoli, Sv. Katarina je pogledala izza zelenja, Šmarna gora je kar zagorela v jutranjem zlatu, zadaj pa se blešči Šmarjetna gora in Sv. Jošt... jo j... in tam na levo v senci jablan in sliv je naša hiša in tam je moja mati. Sedaj le je na vrtu, rožam priliva, s skrbno roko tehta stroke, se pogovarja s peso, vse pa prepleta njena molitev za nas vseh deset... Morda je njena molitev zame najiskrenejša, ker me je najbolj ljubila in ker sem jo izmed nas vseh najbolj razočaral... »Mama, ali boš skuhala kavo?« me je premotil otroški, plahi glas moje Vide. »Nimam cikorije!« je skoraj zarenčala žena, ki je bila že bolna od misli za zajtrk. »Skuhaj pa lipovca!« se je oglasila Marija. »Kje imam toliko sladkorja!« »Bomo pa grenkega pili,« je zaključil Janez. Tedaj je Vida švignila iz postelje, nalo-mila trsk, naložila in zakurila. »Mamica, bom kar jaz skuhala!« Žena je sedla na posteljo. Glava ji je bila težka, videl in čutil sem, da se ji dihanje spreminja v kratke sunke. Tako si duši jok, tako si kroti ploho očitkov in obtožb, ki se vsak dan kot vešče zaletavajo ob vprašanje: »Kaj bomo pa danes jedli?« »Zame ni treba nič!« mi je ušlo in sam nisem vedel, kako sem prišel do te misli. Morda je bilo skrito usmiljenje do otrok, da bi dobili oslajen čaj, morda je bil to samo uporniški napuh, češ jaz živim lahko tudi brez zajtrka. Otroci so me začudeno pogledali in žena je dvignila glavo. »Čudno govoriš! Saj ne gre zate, za otroke gre!« Tedaj pa me je zabolelo. Pomislil sem. Ko sem bil tak, kot so Vida, Marija in Janez, nam je mati vsak dan skuhala za zajtrk kaše in mleka. Ko sem hodil v šolo, je pozvonilo in smo po dva in dva romali v prostrano obed-nico. Samo seči je bilo treba v posodo in si napolniti skodelo in bil je zajtrk tu. Nikjer tistega strašnega vprašanja: »Kaj bomo pa danes jedli?« In bilo me je sram. Vsi spomini na leta, ko sem res stradal, ko po tri dni nisem zaužil niti drobtine, so splahneli spričo otrok, kaše, mleka in prostrane obednice. Dušo bi si raztrgal, da bi mogel zadušiti tisto vprašanje: »Kaj bomo danes jedli?« »Saj so tudi drugi brezposelni, pa če si ne morejo dobiti službe, si vsaj poskrbe kako podporo. Ti pa nič in nič Ali naj poginemo? Poglej,, otroci so vsi mršavi, jaz se komaj vlečem, tebe je pa tudi že sama kost in koža,« se je razvnela zena. Meni pa se je vsaka beseda zabodla v srce kot žareča igla, in . ne vem, kaj bi dal, da bi bila žena' zamolčala to strašno resnico. »Vsaj pisal bi, pa si še to opustil,« me je vščipnila. Zabolelo me je še bolj, kajti načrti so mi vreli po glavi in zdelo se mi je, da bi jih bilo vsaj nekaj dobrih. Toda kadar sem sedel k papirju, so se mi vse misli razbegnile, vsi lepi stavki so mi skopneli in pred očmi je trepetalo samo vprašanje: »Kaj bomo danes jedli?« In kamor sem pogledal, mi je zrlo nasproti to vprašanje. Na nebotičniku jc bilo napisano, na Krisperjevi hiši, na Dolinarjevi, celo s Šmarne gore in z Rožnika je gledalo. Odpravil sem se zdoma. »Kam pa spet?« je vprašala žena. toda že bolj umirjeno, skoraj ljubeznivo. »V mesto. Morda se mi le posreči najti kakšen zaslužek.« sem se muzal, ne da bi se v duši oglasilo upanje. »Za kosilo nimam ne krompirja, ne masti in ne moke,« je žena skoraj jecljala. Spet: »Kaj bomo danes jedli?« »Se bo že kaj dobilo, morda bc sem odgovoril. Jutri! Beseda upanja, beseda sonca in smeha! »Kaj bomo danes jedli?« Vprašanje, kaljeno v obupu, štirioglato bodalo, pošast, ki preži nate iz vseh kotov in ki gleda celo iz tvojih žepov. Na vijugasti poti sem srečaval ženske. S polnimi košarami so se vračale s trga in zanje je bilo vprašanje: »Kaj bomo danes jedli?« samo stvar okusa in izbire. Sonce je pripekalo, da so se poskrili kosi in sinice. Le vrabci, ti večno lačni potepuhi, so se lovili po prahu in brskali za drobtinami! V mestu sem srečal prijatelja, ki ima službo nekje na deželi. Dišal je po polju, po žitu, po stezah, smrekovih ograjah in samo zdravje ga je bilo. »No. kako po tebi?« me je ogovoril. »Že gre.« sem se mu nasmehnil in mu stisnil roko. Pa komaj sem jo umaknil, me je že zbodlo: »Kaj bomo danes jedli?« »Kaj pišeš?« »Pač! Sedaj pripravljam večje delo. Morda se mi posreči prikn/ati razvalino kmetske družine.« Nisem še dobro izgovoril, sem že občutil stud nad lažjo in nekaj mi je reklo. — bilo jc vprašanje.: »Kaj bomo d"nes jedli?« — niši o razvalinah lačne družine iz mesta! bo jutri bolje,« »To me pa zanima. Stopiva na vrček pive. Kar vroče mi je, čeprav sem vajen sonca,« me je povabil prijatelj. Zare/nla sva v senco kostanjev in srebala mrzlo tekočino. Na dolgo in široko sera moral razlagati prijatelju o družini s hribov. Vrček za vrčkom sva praznila. Prijatelj je bil dobre volje in kar srečen, da sva se našla. »Čisto malenkostne opravke imam v mestu in res bi se dolgočasil, da bi ne trčil nate,« mi je zatrjeval, mene pa je iz vseh kotov strašilo: »Kaj bomo danes jedli?« Ko sva se poslovila, sem imel že na jeziku prošnjo: »Prijatelj, doma bi moji radi jedli, pa nimam, da bi jim dal...« toda besede so se v grlu zadušile in molče sem segel prijatelju v roko in sva šla, on po široki cesti, kjer se je asfalt od vročine kar topil, jaz sem pa zavil v tesno ulico, da bi me kdo ne srečal, /delo se mi ie, da bi mogel že z mojega obraza brati: »Kaj bomo danes jedli?« Krenil sem v temačno hišo, kjer stanuje prijatelj, ki bi mi lahko in rad pomagal. Kot tat sem se splazil po starinskih, vijugastih stopnicah in zbiral misli, ki naj bi jih izoblikoval v geni ji vo prošnjo. Ko pa sem se ustavil pred vrati, mi je upadel pogum. Sam nisem vedel, kdaj in kako sem se znašel na ulici. Tisto opoldne nisem šel domov. Taval sem kot obstreljen ptič iz ulice v ulico brez cilja in misli, z menoj je hodilo samo vprašanje: »Kaj bomo danes jedli?« Pozno popoldne sem se vračal. Bil sem izmučen in prazen in s težavo sem lezel v hrib. Vijugasta pot se mi je zdela še daljša kot Dr. p. Roman Tominec, O. F. M.: prvič, ko sem moral po tem klancu v veliko starinsko hišo. Na vrhu sem se oddahnil. V kantini je nekdo brenkal na tainburico. Na klopeh pod kostanji so sedele ženice ter ol irale svoje sosede in svoje prijateljice, po pesku so se valjali umazani otroci, nad streho so pa krožili golobi. Dvorišče je bilo prazno, le raztrgano perilo je frfotalo na vrveh in razodevalo siromaštvo lastnikov. »Kje pa je viteška dvorana?« me je ogovorila mlada, lepa in bogato napravljena gospa. Z njo je bila tudi spremljevalka, prav tako mlada in lepa, in prav tabo bogato oblečena. Gospa me je ogovorila v srbohrvaščini, vendar taki, da sem spoznal, da je gospa že delj časa med Slovenci. -In sera ji moral razlagati zgodovino te velike hiše, o ljudeh in težavah teh ljudi. »Mnogo sem slišala o viteški dvorani. Ali me ne bi mogli spremiti tja? Ne bi šla rada sama in tudi jezika ne znam toliko, da bi se mogla z ljudmi pora/govoriti.« »Prosim, prosim,« sem se ji ponudil. Previdno ie stopala za menoj, kajti stopnice, ki se vlečejo v to dvorano, so temne. Sredi stopnic, kamor že udarja medla svetloba, se je ustavila. Od tam je namreč »najlepši razgled« na viteško dvorano, na sedem pregrad, kjer utripljejo življenja sedmih družin. Nad pregradami leži smrdljiv zrak, drobna, prav pod stropom vzidana okna so zamrežena. ; "Lepa gospa se je kar prestrašila. Toda vse sem ji moral pojasniti in končno sem jo moral peljati tudi v pregrade. Povsod sem potrkal kot se spodobi in vselej je iz vsake kajbicf pogledal začuden obraz izsušene ženice. Lepr ______ :_ i.................i .. . i t, • 1 ..... .i uma,, u3ii.,ciic /.rinil-. IjTjh gospo je kar mraz spreletaval. V njenih očeh sem videl skrito solzo. Vsa vprašanja sem moral tolmačiti, pruv tako odgovore. Pobledela je potem pa segla v denarnico in delila srebrne novce. Nič ni štela in nič se ni pomišljala. Tako sva šla od kajbice do kajbice in le še dvoje, troje srebrnih novcev je ostalo lepi gospe. Molče smo zapustili dvorano. Za nami so zrle presenečene ženice in stiskale v rokah srebrne novce. Na dvorišču je lepa gospa spet spregovorila »Sedaj pa verujem v bedo!« Glas ji ni bil nič tnko zveneč kot prej. Njena spremljevalka je molčala. »Kje pa ri stanujete?« »Zgoraj!« »lam pa imate zrak in sonce,« je zatrdila prepričevalno. »I)a!« In tedaj je spet stalo pred menoj vprašanje: »Kaj bomo danes jedli?« — »/rak in sonce, sonce in zrak,« je nekaj odgovarjalo. Lepa gospa se mi je zahvalila in mi ponudila čudežno lepo roko. Poklonil sein se kol omamljen in tedaj gospe že ni bilo več. V roki me je pa kar pekel dvajsetdinurski srebrnik. »Danes bomo jedli!« sem skoraj zakričal v stanovanje, vrgel srebrnik na inizo'. da je milo zapel in se zakotalil po tleh. Vsi, Vida, Marija in Janez so planili nunj in ženi so se /n spoznanje nasmehnile oči. In tisti dan in drugi, dnn smo jedli in je bil praznik med tesnimi stenami. Tretji dan so me pa ovadili, ker sem dobri gospe razkazoval bera.štvo. Jan Plestcnjak Srečanje v Milanu Bilo je v pravkar preteklem letu, ko sem s srcem polnim hrepenenja in žejen lepote odšel na razstavo velikih mojstrov Pavla Ve-ronese in Leonarda da Vinci. Kdo ne pozna Benetk, tega čudežnega mesta, pa bodisi, da ga je obiskal v resnici, bodisi le na krilili hrepenečega in nemirnega duha! Kdor pa spozna to kraljico mest ob morju, jo vzljubi in nikoli ne preneha njen čar, spremlja ga do smrti. Šel sem tja pol n načrtov za predavanja, da tudi drugim posredujem košček te lepote, drobec te čudovite pesmi sproščenih rok in še bolj sproščenega duha nedosežnih mojstrov. Pa kljub vsemu, da se je potem tuko docela drugače zasukalo, mi ostanejo tisti dnevi ne samo lep spomin, vse več, topla luč so, ki jo prižgem, kadar hočem in posveti v živi mrak vsakdanjosti in še drugim prinese malo tistega čara daljine in opojne lepote. V Milanu so me ljubo sprejeli v samostanu o. Angelo — Via Moscova 9 — tam, kjer je vedno polno tujcev, lepih limuzin — ne zavoljo samostana, ki je ves ubog in ga bodo prihodnje leto porušili, temveč zavoljo prekrasne docela obnovljene cerkve S. Angelo, kjer imajo advokati in notarji mesta Miiano svojo posebno kapelo in svoje sestanke pod predsedstvom rektorja milanske katoliške univerze dr. P. Aiiguština Gemellija. In še zavoljo prekrasne umetnine »VODNJAK SV. FRANČIŠKA«, dovršeno delo kiparja Castiglioni. Pozno v noč smo kramijuli in se razgovar-jah o vsem mogočem. P. Giovanni Chiodini, ki ima obraz znanega angleškega igralca, pa mu ne vem več imena, živahni P. Rufino Landra, ki je profesor, ljubeznivi stari P. Pio Pecchio, ki s svojim lombardskim narečjem človeka kar mimogrede udobrovolji, mladi P. Enrico Zucca, pa naše »buča« in so mu vedno po malem nagajali, in benediktinski pater, bibliotekar univerzitetne knjižnice prof. Silvio Vismarra. Po deseti uri pa je prišel običajno še, vedno zaposleni, za čuda delavni, neupogljivi Rector Magnificus P. dr. Agostino Gomelli. Mogočen po telesu, obraz razoran, oči se za očali svetlikajo, je kljub svojim šestdesetim letom in več, ves živahen, prožen, veder. Veselo pripoveduje, kako je nedavno z letalom obiskal Bolgarijo, kako je dober čas sain vodil letalo. Smer pogovora se obrne na našo politiko, P. Giovanni neposneniljivo skrbno izgovarja imena: Korošec, Cvetkovic, ki so za Italijane tako težka. Potem preidemo na razstavo Leonarda da Vin-cija, povem, da so prav tisti dan dopoldne Angleži vzeli 40 risb, ki so last gradu Windsor-skega in sicer kar nemudoma in nenapovedano. Prav toliko, da sem si jih mogel še ogledati. Osupli to novico poslušajo, nato pa pravi P. Pio: »Nekaj se kuha« — bilo je to dober mesec pred napovedjo vojne. Drugi dan sem bil namenjen v slavno znano kartuzijo, ki se običajno imenuje »Certosa di Pavia«. Je to svet zase, nepojemljiv za onega, ki ne živi iz vere. Tajinstven in navidez življenju ves odmaknjen, pa vendar tako globoko ukoreninjen, da 600 let viharjev, revolucij in najglobljih sprememb, tega sveta ni moglo ' izkoreniniti. G1AN GALEAZZO VISCONT1 je ' ■iv J; :;>'rt gognonejn, Morazzoneja, Nerija in drugih. Sredi udje pa tiho sanjata poslednji sen LODOVK O MORO in BEATRICE 1 VESTE. katere mladi obraz je ovenčal Leonardo du Vinci z nesmrtno slavo. Da ne pozabim — namesto antipendijev pri oltarjih so izdelane inturzije, ki se zde, d« niso delo človeških rok, družina Sacchi je v treh rodovih posvetila vse svoje sile tej bajni krasoti, ki se skoraj kosa z mavričnimi barvami — in tu je kamenček pri kamnu, ne mozaik, temveč vsak listič, vsak cvetni popek, vsaka vejica, slehrni rožni cvet do najmanjše potankosti izrezljan in s celoto spojen. — Glavni oltar s koroni za kartuzijane — je delalo dvanajst umetnikov — vsak v svoji stroki mojster Bron in murinor, kipi in reliefi, steklo in žlahtni lesovi z intarzijami, vse je eno samo si id i Verona: Dvorišče gradu Skaligerov. 27. avgusta 1396 položil temeljni kamen. Tn poslej služi umetnost v svojih najbolj žlahtnih imenih krasoti te hiše božje, tako. da je danes tu naravnost pravljično lep dom najgloblje po-božnosti. Pročelje je ena sama pesem iz izbranega marmorja ne vem koliko vrst in barv — delo dveh mojstrov: Guiniforte Solarija in Krištofa Mantegazza. Končano 1. 1498. V notranjosti pa ti zastane srce od radosti nad krasotami, ki se tako razkošno vrste druga za drugo. Okna — dela slovitih mojstrov, oltarne slike štirinaj-sterih kapel so biseri iz rok — Carloneju, Ber- Kartuzifa v PavijL soglasje. Iz te tihote, bilo nas jc vseh skupaj komu i desetero tujcev, nas iztrga vodnik, ki z mulci pridušenim glasom izjavi: sedaj pridemo \ KARTUZIJO. Del kartuzije je izven klavzure. da ga lahko obiščeje tudi tujci. Pred nami leži ogromen križni hodnik — na desno klavzura označena z ograjo _ na desno dve, tri celice prazne za ogled. Nek« dama zavzdihne (zdi se mi, da je Američanka) »Ali, kako je to čuden svet...« Komaj pa sto pimo iz celice, nam vodnik polglasno zakliče »Glejte...« in preko terase, s soncem odete je stopal velik, stasit kartuzijan z vrčem \ i' T S'lkil vrccln" mojstra. Vsi smo utihnili tako da se je slišalo še do nas šumenje težki halje. Sledi še ogled muzeja, kjer so dela Ama deja, Mantegazze, kipi in reliefi iz žgane glini mojstrov iz Cremone in mogočna slika Bartolo meja Montagna in nekaj drugih manj sloveči! imen. Zunaj pred portalom pa čakajo razkošnr limuzine, pa tudi skromni »trainvajček«, ki g, vleče potrpežljivo svetlorjav konjiček. Zamiš ljen sem — ves zatopljen v ta čudežni svet * V vlaku je živahno, zakaj Pavija je koma: slabo uro oddaljena od Milana. Ob oknu sedin in berem zgodovino Certose. Ko dvignem po gled, sedi nasproti dama z obrazom tako po sobnim, da me nehote zanima, celo več, moril je to tiha želja sočutja s tem očesom, ki ji otožno, z očmi, ki tnko trudno gledajo rižev* polja ob progi. Sedaj se zgane, vzame iz kovče ga knjigo in prične brati. In ni tega pet minut mar se motim, po licih neznanke drse sol/.i .Si o m a odtrgam oči od tujega lica. da bi nr bilo zadrege. Pričnem urejati svoje stvari, kei bli/a se Mil \N, že smo v predmestju. Sedaj vstane tudi ona. uravna si obleko — kako okus'- Nadaljevanje na 10. strani spodai. Kurenčhuva Nešha ma (ud beseda Nak, kej tacga pa še na pouuem, kar sem na svet. Veste, zadenč enkat, ke sem duma glih poden oiksala, pa prdeuja kur naenkat, koker de I) iz lufta padla, not k men ena že 1)1 prletna ženica, Tka se ji je pa medil, da s še čeulu ni pred v uratem ubrisala. l'a rA vv) T*) J putrkala tud ni nč s—^.jAKJji nH ,lrutai koker se spudob. En čas me je sum debel gledala, kur naenkat se je pa tku zadrla name, koker na kašenga tnluvaja: >A1 ste vi murde tista Kurehčkuva Neška, ke nas u »Sluvence« usaka druga nedela kej nafarba?« »Kua b pa rad ud Kurenčkuve Neške? Al ste ja pršli ti r jat, al kua?« sem ju jest prou začudena uprušala, ke jest nimam navade pu štaeunah dOugove delat. »Ta peru m puvejte, če ste vi Kurenčkuvn Neška, pol vam boin pa že puvedala, kar vam mam za puvedat. Ceii tnesec že išem ta inrci-na ukul pu lblan, pa ja na morem najdet. Še na pulci Sem prašala, če veja, ki je u kvar-teri. Use protokole sa prebrskal, pol sa pa rekel, de ja ne na puznaja. Ke tud na pulci nisem zvedla zajna, sem ja začela pa kar sama ukul pu hišah iskat. Ni hudimana, de b ja enkat na najdla. U ženila se mende ja ni udrla.Pa če se je prou. Jest na bom dala pred gmaha, (le ja bom dubila u roka.c >Kua vam je pa vender naredila, de ste tku jezen najna?« sem ja jest za usak slučaj rajš pred uprašala, preden sem se ji predstaula. Veste, de sem se bala, de b m u ksiht na skučila, če b ji puvedala, de sem jest tista, ke j a iše. »Kua m je naredila, me še prgšate? Ub tri krvau zaslužene dinarje me je prpraula s sojem jezikam. Ta nircina tku laže, ket pes teče. Ce ni nn bo prec vrnila ti=te tri dinarje, ke sem jih dala u >Rio< za kufe, pa sem dubila sam dva pupirčka namest kufeta, ji bom ves f ris staušala. liste dva pupirčka že po-čenga groša nista bla urtidna, pa bom dajala zajne kar tri dinarje. Sej nisem naumna. Gnar-ja pa tud na pubiram kar pu tleh. Če b m pršla tekat pred uči, ke sem mela še ptlpirčke u rok, b ja tku zdelala, de b še čllivek na bla več pudobna. No, zdej me je pa jeza že mal menila. Če b m vrnila gnar. 1) ji še use udpestila. Sam verjela ji pa na bom nekol več, če bo še tku kej hvalila.< »Mamica! Tu je mogla bit pa kašna pu-motn. Jest sem že večkat u »Rio« pila kufe, pa morem rečt, de je biu zmeri prou fajn. Dejte ni no puvedat, kliku je bla ta reč, de ste dubil sam dva pupirčka nuincst kufeta? Mene tu strašen interesom.« »Kuku pa če bit? Jest sem šla holt not n »Rio« pr listeh urateh ke je gor zapisan »Rini«. Noja, koker liodja drug Ide. Ke sem pršla ke du tiste kase, ke stuji na pmlelne, sem pulu-žila na en glažunflt tnlar tri dinarje, pa rekla tist gespe, ke je tam zraven stala, de noj m da ena ta volka šala kufeta. Gespa kar aj njoh jiiiliere moj gnar dol iz talarja, men pa ke pud nus pilmuli dva pupirčka. Vesle, de me je tu prec tku ujezel, rle b ji kar u ksiht skučila, če b na blu pudelna uraes. Tku m pa ni druzga kazal, koker de som pograbla tiste pupirčke, jih zmečkala, pa šla ven. Če b jest tulk na čednast na držala, b jih kar not u štacun ub tla vrgla. Ke sem pa že čednast navajena, sem pa raj uzuni začela tak košek iskat, ke sa jih zdej pu mest naredel, de Ide veja, ki morja udpadke zraven na tla metat. Dnug nisem mogla tam ukul nubenga tacga koška najdet. Kar naenkat pa zagledam glih tam pred pošta ena taka pleliasta škatla na zid. Hiter sem skuz tista šprajna, ke je bla na škatel, stlačla moja tku dragu plačana pupirčka not. Ke sem_ tla j it že naprej, pa zagledam nn škatel zapisan >A vijnnska pošta«. Klal pugrel me je, pa ni blu nč za pumagat. Kar je. lu je. Ven jih nisem mogla več uzet. Nazadne sera s pa mi; slela: »Kar pustila jih bom. Sej sa že precej našeh pupirčku preč zvuzil, pa nej še te dva.« Jest sem cen čas, ke m je ženica prpou-dvala ta soja vostorjo, kulker sera mngla, smeh nazaj držala. Ke je bla enkat fertik, sem se začela pa tku reglat, de je kar use pokal pu men. »Saj sem prec vedla, de je mogla bit pr te reč kasna pumota,« sem ji rekla, ke sem se mal uddehnila. »Kene, vi ste dal tiste tri dinarje tist gespe, ki nima krancelna na glau? Sevede, tista gespa ma holt sam kaša čez, zatu je uzela gnar, pa vam dala zatu dva pupirčka. Te dva pupirčka b mogel vi pol nest tist ge-spudičen, ki ma Vrancel na glau. No, in ta gespudična b vam dala pa pni zajne ena velika šala kufeta. Lepu vas prosem. mamica. Sej jest sem vender use tku u »Sluvence« prou natančen pupisala. Zakua me pa niste ubugal. Sej veste, (le kdur na ubuga, ga tepe nadluga.« »Kau? Vi ste tu 11 »Sluvence« pupisal? Al ste vi Kurenčkuva Neška?« m je kar naenkat skučila u beseda. »Zakua m pa niste tu preC puvedal, ke sem vas uprašnla?« »Sej nisem nnumna, de b m vi tlela pu nndoužnem ksiht staušal. Tlela mate tiste tri dinarje, ke ste jih dal sam pu soj nnuninnst za tiste dva pupirčka. pa pejte zdej kufe pu-kust, pa boste videl, de jest zmeri resnica gu-varim, pa pišem tud, ke vem de ma usaka Inž kratke nuge.« Tkula sem ji rekla in naštela u roka tri dinarje. Ke je mamica gnar zavila u šnajetihel, se je kar prec pusluvila pn šla. Jest sera pa naprej porlen biksrtla. Nisem bla pa še čist s podnom fertik, je pa že babenen spet prkretilala naznj. Jest sein že misleln. de je pršla še pu interese za en mesec ud tisteh treh dinarju. No. pa me je pršla sam prašat, če se tud jest kej zanimam za žensk pukret, ke se je zdej zaceu tle pr nas. »Sevede se. Sej tu je škandal, koker^ je zdej. Kene, ženske mama ja velik bi gibčne jezike, koker jih maja dedci, pa misleja, de borna kar tnoucale in se pustilo kumandirat, koker kasne lutke u Knsperl tojatre. Dedci se motja. Nej le ubračaja. koker se jim lušta. me " 1 * prou. Mojrati rtu Vožnja meti stenami iz snega: Najvišje ležeča železniška proga v Evropi je proga Bernina, kjer vlaki vozijo med Engadinom — čez pre laz Bernina v Veltlin, St. Moritz in Tirano. Zeleni Buda Bil je vroč, poletni dan v hribih. Vse jutro in dopoldne sem piidno prehodil in sem navzlic pripekajočemu soncu nupruvil lep kos poti čez drn in strn, ne da si bil mogel žejo po-pasiti s čem drugim ko s prgiščem suhih sliv. /.utorej sera bil opoldne pošteno utrujen. Kar srečen sem bil, ko sem slednjič v borni vasici iztaknil krčmo, kakršne dobiš le po teh hribih, krčmo, ki je malce zastarana in ve-gasta, pa vendar tako domača in senčnata ko kozarec hladnega mleka. Vstopil sem v temačno sobo, ki je imela lesen strop, bele mize in klopi in leseno omaro, ki so se izza njenih šip svetili kozarci in pisane steklenice z različnim žganjem. Kratko in malo: bilo mi je ko na pragu nebes. Utrujen sem se sesedel v kotu na klop in sem mirno ždel in počival, ne da bi še pomislil, da bi koga poklical, ali kaj zahteval ali sploh pokazal, da sem tukaj. Majhen bel psiček je sedel na pragu vrat za v kuhinjo, pa ni ne bevsknil ne revsknil in sem ga tudi jaz pustil v miru. Takile prvi trenutki blagodejne utrujenosti po kaki dolgo hoji so najdragocenejše plačilo za ves trud in vse težave. Slednjič je pa le prišla krčmarica, čedna in snažna žena dobrotljivih oči in v modro-progastem predpasniku. Ne da bi poslušal njena vprašanja, sem naročil pivo in juho in meso, pa mi je bilo še zmeraj, ko da se mi sanja. Žena je prinesla pivo, mi želela dober tek in spet odšla. Počasi sem odpihnil pene in užival lilad in močo pijače kot resničen dar božji. Tedaj sem se zbudil iz svojega čara in sem se polagoma oživljal. Ozrl sem se po zelon-kasten somraku sobe in pri tem sem opazil v kotu, prav nasproti sebe, človeško bitje, ki me je jako prestrašilo. ista Na koncertu »Poglej no, tale je pa kar zaspal!« »In zato si me morala zbuditi?« iwnBiinriwMnnmu bi h iiii iintnitrom Mojhno, nebogljeno človeče je bilo, ki mu je čez mizo skoraj le glava molela. A tako grde glave in tako ostudnega obraza pač doslej in odslej še nisem nikdar videl. Koža je bila rumena in uvela, kosti So povsod štrlele ven, nos je bil velik in robat in potlačen, in oči poševne, pa tako neizmerno žalostne, kakor da lii se bil ta človek vse življenje samo jokal in jokal. Ko še nisem prav vedel, kdo je to, je že vstal in prišel k meni. Bil je Kitajec, ki je s svojim kovčegom prišel k moji mizi in mi s komaj slišnim glasom žačel ponujati svoje zaklade: vaze in skodelice, krožnike in svilene nitice. Vsemu se je poznalo, tudi če se nisi kdovekaj spoznal na umetnost, da ni izviralo iz Kitajske, pač pa da so bili to manj vredni izdelki kake evropske tvornice. Kovčeg in njegova šara so bili tako grdi kot njihov lastnik. Tedajci je prišla tudi krčmarica in postavila kadečo se juho na mizo. In medtem, ko sem jedel juho, je Kitajec vso svojo pisano šaro razpostavil pred menoj, v-se tiste vaze in skledice in škatlice. Rumeni človek je venomer zrl vame in je šepetal s svojimi brezbarvnimi ustnicami zmeraj le eno in isto: »Ssina, Ssina,« česar nisem razumel takrat, kar pa zdaj vem, da je pomenilo Kina. Ko je bila že polovica mize polna in sem mislil, da je kovčeg že izpraznjen, je tujec dvignil lesen pokrov, in v koVčegu se je pokazala druga, doslej skrita plast, kjer je bila spet ista, pisana, cenena in pestra šara. Kos za kosom je jemal iz kovčega in jih deval na mizo. Polagoma se mi je dozdevalo, da je ta človek zmešan. Odkimal sem in zamahnil z roko, češ da nočem ničesar kupiti. Takrat sva se spogledala, in njegove vdrte oči so tako milo zaprosile in nie tako iz dna duše rotile, da sem ves zmeden povesil oči. Tedajci sera zapazil v drugem predelu kovčega majhen Budov kipec iz zelenega kamni, ki se je brez barve in okraskov, a vendar tako čudovito lepo odražal od vse tiste ropotije, da sem iztegnil roko irt ga prijel. Nikdar ne bom mogel pozabiti, kako me je Kitajec naglo zgrabil za roko in mi s svojimi mrzlimi, koščenimi prsti i2vil mali kipec ln roke. Na njegovem grdem obrazu se je pojavila pošastna groza. Na vso moč je stresel z glavo, zagrgral nekaj nerazumljivih besed, vstal, se pred menoj priklouil in si pritisnil Budov kipec na prsi. To mi ni šlo v glavo, Tedal je Kitajec pristopil k meni, tako da sem občutil njegovo vročo sapo, obrnil je kipec, ki je na spodnji ploskvi tičal zamašek v njem, odmašil ga je in je pustil, da je na njegovo dlan počasi curljala rumena prst. »Ssina,« je zašepetal in me pogledal, »Ssina!« Tedaj Sem razumel, da tega edinega kipca ne more prodati, da je v njem prst njegove, tako neskončno oddaljene domovine. Poklical sem krčmarico, naročil zanj ju-žino in pijače in mu odkupil pisan nalivnik s sliko zmaja od konice do debelega konca. Plačal sem mu in mu pomagal zlagati vse tiste predmete, pri čemer sera se silno čudi1, da ima toliko te šare prostora v takem majhnem koVčegu. Cez noč sem ostal v krčmi, saj sem bil preveč utrujen, da bi bil šel naprej in sem odložil odhod za drugo jutro. Sredi noči je potrkalo na moja vrata; krčmarica je stala zunaj in plaho dejala: »Brž pojdite z menoj, on umira, umira!« Odšel seln z njo v konjski hlev in odtod v kamrico, kjer je sicer spal hlapec. Tam je na škopnjeku slame ležal Kitajec in se je boril s smrtjo. Videti je bilo, da mu je lakota in beda in vse to romanje s težkim kovčegom in njegovo silno domotožje prizadejalo smrt. Ko je prišel vaški zdravnik, je bilo že po njem. »Nemara sušica,« je rekel zdravnik in je skomignil z rameni. Sklonivši se nad mrliča, sem opazil, kako je držal v voščeno bledi roki zelenega Budo s prstjo domače zemlje. * * * Tega tujega človeka ne bom svoj živ dan pozabil. Zdaj pišem njegovo zgodbo z istim nalivnim peresom, ki sem si ga takrat kupil od njega. Čez dva dni nato smo ga pokopali kraj pokopališčnega obzidja. Pogrebcev je bilo kaj malo: zdravnik, župan, orožnik, krčmarica in jaz ter nekaj radovednežev, ki so od daleč opa-' " idC " " ' zovali ta čudni pogreb. Zelenega Budo smo mu rastili; vsaj v smrti je imel še nekaj pri sebi ;ar je bilo iz njegove domovine. (K.. Flam.) $131 Eden najslavnejših demantovj V hotelu Carl-tonu v New Yorku je bila razstava demnntov, kjer je lepotica Breda Frazjer kazala najlepši i de- demant z imenom Jonker. Ta 124 karatni uiant je vreden 1 milijon dolarjev in ga je razstdvo posodil lastnik, Harry Winston. TEHNIKA borna pa pol ubrnile tku, de bo prou. Mo. može se kar hlače treseja ud straha, keder začnem vest izprašvat. Ta peru pugervntna vu-liuna pravica, pol borna šle po še naprej. Me se na borna tku mutuville ukul usacga uprava jna. koker mačka ukul vrele kaše. Me borna energičen nn patice stopile. Pttglejle ktilk je c3 O >4 »5 ■ 96 | 97 98 _B >9 ■ n 10J ji 101 m m |¥ 103 104 ■ M 185 106 ■ ■ 1(7 1(4 H "I 110 m m 111 ■ ■"M ■ HA1131 ■ ■ ■ ■■■ ■■■ B ■ Vodoravno: 1. Kontrolni odrezek pri vstopnici. 2. Cesta, steza, oddaljenost, tudi druga beseda za znoj. 9. Zapleteni kos vrvi, uganka. 14 Slovensko mesto. 16. Kraj v sevevzhodni Franciji, znan po bitki v nemško-francoski vojni 1870-71. 18. Ničvreden, brezpomemben. 20. Medmet, vzklik karanja ali nestrpnosti. 2t. Druga beseda za stroj, avijon, radio itd. 23. Dihljaj, vzdih, tudi trohnoba. 24. Zadetek izraz pri igrah z žogo. 26. Težko hoditi (po blatu, snegu). 27. Dva enaka samoglasniku, napisana kot številki, ne pomenita nič. 29. Pomanjkanje, revščina. 3t. Star veznik. 32. Gorovje na Češkem, znano po pravljicah o Repo-števu, 34. Nikalnica, tudi tanka stvar (množina). 35. Beseda za kos blaga, ostanek. 37. Veznik, pomeni če. 39. Srbsko moško krstno ime. 40. Ploskovna enota. 41. Tovarna preprog, zaves in čipk pri Ljubljani. 42. Pravi, reče, meni. 43. Del voza. 45. Pesniški izraz za razlega se, dani, razširja. 46. Sedež človeškega čuta. 48. Umije, očisti, osnaži (z vodo). 50. Svetopisemska oseba. 52. Predplačilo (množina). 53. Pl 55. Najmanjši delci snovi. 57. Naravna dolžin- lanet in bog vojne. ska mera. 59. Oznaka prevoznega sredstva. 60. Zemlja, ilovica. 61. Gorski kot pod Jalovcem pri Planici. 62. Druga beseda za uničenje, krah. 63. Žensko krstno ime, gora v Mali Aziji. 64. Dovoljeno mu je, lahko. 65. Žensko krstno ime. 66. Beseda pomeni zmes, raznolikost blaga in trgovanje v malem. 67. Angleško pristanišče v Rdečem morju. 68. Delvsake zidane stavbe. 71. Otok pri Benetkah, svetovnoznano letovišče. 72. Vrsta telesnega giban ja (3. oseba). 74. Glas. 75. Drug izraz za razdobje, dobo. 76. Star slovenski ljudski izraz za Žida. ohranjen zlasti v krajevnih imenih. 78. Osebni zaimek. 79. Kot pri 61. vodoravno. 81. Pritrdilnica. 82. Tuj pridevek, ki pomeni redovnika, duhovnika. 83. Član starega slovan. plemena. 85. Del telesa, ud. 88. Svetopisemska oseba. 90. Kraj v Španiji ob reki Tajo, znan po bitki iz zadnje državljan, vojne. 92. Vrsta bolezni, strešni okrajek. 94. Staro rimsko oblačilo. 96. Poljsko vrtno orodje. 99. števil ik. 100. Tuj izraz za smuči, smuko.»101. Žensko krstno ime, tudi drevo. 102. Ploskovna mera. 103. Svetnik, ki v ljudskem vremen, pregovoru >led razbija in če ga ni, ga pa naredi.< 105. Malo ali nič vcdoč, nima pojma. 107. Na hitro roko narisana slika ali. načrt. 109. Zemeljska celina. 111. Pesniški izraz za poljedelca. 112. Žensko ime kot pri 65. vodoravno. 113. Druga beseda za napad. Navpično: 1. Znak za kemično prvino. 2. Merilec in kazalec časa. 3. Priljubljen »instrument« za nekatere kadilce. 4. stevnik, ki ima v mislih vedno le dvojico. 5. Otroška nalezljiva bolezen. 6. Druga beseda za vojaštvo, čete. 7. Predlog z 2. sklonom. 8. Sloviti indi jski pesnik-filozof. 9. Drug izraz za privid, proroško gledanje. 10. Zrcalo duše. 11 Srbska reka, po njej se imenuje banovina in vrsta cigaret. 12. Prva ženska (3. sklon). 13. Besedica, ki pomeni privoljenje. 14. Sodobna »kral jica«, ima zveste po-danice.. 15. Telesna poškodba. 16. Prebivalec nemške pokrajine, znamka motorjev, tako zva-nih »brencljev«. 17. Vrsta obleke po narodnem običaju. 18. Veznik, prvi zlog je predlog, drugi a kazalni zaimek. 19. Je brez uma, blazni. 20. ikalnica. 22. Kazalni zaimek. 23 Označka za doktor. 25. Kratka vprašalnica. 26. Gi. 28. Kratica za muzikalno delo, skladbo. 29. Ruski revolucionar - panslavist (1848). 30. Veznik kot pri 37. vodoravno. 32. Trd kamen, leposlovna prikpodoba. 33. Neumen blazen. 34. Neokreten človek. 35. Dragocena tekočina. 36. Nežna eksotična rastlina. 38. Drug izraz z* naslanja, teži. 39. Tuja beseda za prijeten vonj. 40. Mencingerjeva povest. 42. Lepa vrtna cvetlica. 44. Mo-ralno-duhovna vrednota ali nauk. 45. Vrsta jedi, prikuha. 46. Števnik. 47. Strupena žuželka. 49. Skrajšano žensko krstno ime. 50. Druga beseda za očeta. 51. Zelo razširjena industrijska rastlina. 53. Glasbena lestvica. 54. Oblika pomožnega glagola biti. 56. Vrsta pesnitve. 57. Vzklik, ki izraža željo po tišini. 58. Vrsta časovne dobe v narečju. 66.a Ognjeniško žrelo. 66.b Vzklik. 68. Žensko ime. 69. Ablika glagola imeti. 70. Otroška nalezljiva bolezen. 72. Poljsko vrtno orodje. 73. Drug izraz za starinoslovje, določeno zgodovin, dobo. 75. Moško krstno ime. 77. Zelo trd les, tudi nakupičenje, preriranje. 79. Davek, predpisana pristojbina (2. sklon množine). 80. Uboga, siromašna. 82. Cerkveno okrožje. 84. Brivska krema, tudi svojilni zaimek v narečju. 86. Električna enota (pri uporu). 87. Slovenski šolnik v Blajvajsovi dobi. 89. Osebni zaimek. 90. Obrnjena kratica za »starejši«. 91. Egiptovsko božanstvo. 92. Kemična prvina. 93. Oblika vode, gonilno sredstvo. 95. Oblika oseb. zaimka. 97. Vrba žalujka. 98. Kal. reka, pritok Pada. 103. Druga beseda za lučaj. 104. Poleg, zraven. 106. Zadnji dve črki od 66. navpično 108. Veznik. 110. Vsebuje, poseduje (v narečju). Rešitev križanke z dne 6. t. m. Vodoravno: 3. Anal 6. Kasa 10. Remi 11. Jata 15. Obir 16. Otok 16. Aron 8. Tone 19. Nira 20 Lado 21. Oton 22. Nil 23. Ne 25. Obod 26. Ruda 27. On 29. Vera 30. Paleta 35. Ga 37. Oče 59. Copata 44. Vemo 45. Osat 52. Amanet 54. Ararat 55. Oni 56. As 58. Mlinar 59. Zorin 60. Ri 62. Kamen 63. Korito 68. Ak 70. Bel 72. Ma-rela 77. Putika 79. Ikar 81. Umreti 82. Amun 83. Katurina 86. Apel 87. Plakat 89. Bar 9«. Ko 91. Udarim 92. Oven 95. Ak 97. Stot 100. Bata 101. Lo 103. Olt 105. Ivka 106. Arij 107. Kope 109. Nart 110. Reve 111. Oran 112. Erar 113. Anam 114. Leto 115. Kasa 116. Ilir. Navpično: 1. Maroni 2. Olikan 4. Netilo 5. Amor 6. Kotor 7. Abota 8. Sinoda 9. Arena II. Jalov 12. Arabec 13. Todor 14. Anoda 22. Noga 24. Enej 28. Nora 31. Avar 32. I,eta 33. Emir 14 Toja 36. Amon 38. Čita 40 Oral 4t. Poni 42. Aden 43. Tota 45. Su 46. Asir 47. AA 50. Otrok 53. M... 55. Ona 57. S. K. L. 61. Ibar 64. opal 65. Ruma 66. Itak 67. Tina 69 Kita 71. Erik 73. Arad 74. Repa 75. Eter. 76. Lili 78. Ak 80. Kara 81. Ua 84. Abel 85. Noot 88. Tetiva 91. Utvara 92. Obara 93. Varen 94. Najem 96 Kopati 97. Sinek 98. Okras 99. Tatra 102. Okoliš 104. Lenora 108. OreL » - • - a 5 < kmlbfa'/ *v * >J i? s : fiih £ Številni francoski in angleški trgovski parniki čakajo v zalivu Dakar v franc. zah. Afriki na ladje za spremstvo po morju za nadaljno plovbo. Šahovski klubi zaključujejo v tem mesecu svoja poslovna leta z občnimi zbori. Letošnja bilanca slovenskega šahovskega življenja takoj na prvi pogled pokaže, da je smer šahovskega razvoja postala čisto centralistična, šahovsko življenje pri nas se vedno očitneje osredoto-čuje v našem šahovskem središču — Ljubljani, dočim drugod peša. V Ljubljani iinamo kake pol letu že dva zelo močna kluba: Ljubljanski in Centralni šahovski klub in poleg teh dveh še nekaj sicer slabših, toda žilavih klubov. Tekmovanje med klubi v Ljubljani je že na zdravi podlagi in obeta naraven napredek. Kakor pa Pokraiina s severnozahodne indijske meje s prelazom Khyber. lri«r nnvzročaio vpčn; .»miri Angležem precej preglavic je ta pridobitev razveseljiva, je propadanje šaha izven Ljubljane nevarna rana, ki vzbuja resne pomisleke, da naj bo prepuščena našemu šahovskemu razvoju taka pot kot jo gre zadnja leta. Popolnoma pravilno je, da je Ljubljana središče, napačno pa je, če to središče ne daje impulza navzven. Naša šahovska organizacija ima za dajanje takih impulzov zelo primeren aparat — Slovensko šahovsko zvezo. Ta zveza je pred dobrimi štirimi leti z velikim uspehom posegla v naše šahovsko življenje, v zadnjih letih pa ga tako rekoč pustila nu cedilu. Vzrok je v tem, da se našim šahistom ni posrečilo Utrujenim prvim upravljacem tega aparala najti enakovredne naslednike. Pojačnnje šahovskega življenja v Ljubljani ima zelo verjetno že rezervo ljudi, iz katerih bi bilo mogoče pritegniti v aktivno udejstvovanje primerne moči. Slovenska šahovska zveza mora po svojih pravilih v kratkem pričeli z novim poslovnim letom. Pričakovati je, da se bodo slovenski ša-histi zavedeli ob tej priliki potrebe po močni in delavni zvezi in da bodo storili vse, da bodo spravili ta aparat spet v pravi tek. • Match med dr. Einvejem in Koresom je po uvodnih remijih postal mnogo bolj napet. Ke-res je izgubil tretjo in četrto partijo ter prišel že v neroden položaj, iz katerega se je pa spet rešil clo o«me partiie, v kateri je stanje že izenačil. Potek mntclia torej kaže na izenačenost moči in je končni neodločeni rezultat že zelo verjeten. Kdo je sicer v premoči, še ni mogoče reči, ker niso znane partije. Danes prinašamo. Keresovo partijo s turnirja v Buenos Airesu, v kateri je kot črni kmalu prišel v prednost, katero je tehnično zelo precizno izkoristil. Palan — Keres t. d2—d4, Sg8—f6; 2. Sg1-f3, c7-c5; 3. e2—e3, d7—d5; 4. I>2—b3 (star sistem, ki pa za črnega pri pravilni obrambi ni nevaren), c5Xd4 (jemlje črnemu možnost, da ne bi pozneje z d4Xc5 odprl lovcu na b2 diagonalo); 5. c3Xd4, I.c8—g4 (tak miren razvoj črnega domskega lovca vedno dokazuje, da beli ni najboljše otvoril); 6. f.fl—e2, c7—e6: 7. 0—0. L(8—d6; 8. Sbl—d2, Sb8—c6; 9. Lll—b2, Ta8 »— ln njegovi učenci »o verovali oanj.i — Pastirji so videli angela — in so verovali. Modri so videli zvezdo — in so verovali. Ui enci Gospodovi so videli njegov prvi čude/. — in so verovali. Z ozirom na nas pa je rečeno: >lilagor tistim, ki niso videli — in so verovali.c Vera je sama ob sebi nekaj velikega in čudovitega. Vera je čudež v duši. Svet meni, da je vera le za neizobražene. Pravi, da je to znamenje omejenega in slabotnega duha, Nasprotno! Vera je življenjska moč velikih duš. Treba je močnih duš, da se izoblikuje močna vera. Naša vera temelji na večni resnici, zaradi božje resničnosti. Znamenje nedozorelosti in omejenosti je le tista lahkomiselna vera, po kateri kdo drugemu človeku verjame, čeprav ve, kako lahko utegne biti pri tem laž ali zmota. Večkrat tudi zloba. Volja in razum od človekove strani in milost božja od zgoraj ustvarja v duši — vero. Vera je torej človeško delo in obenem božji vdar, ki ga liog nikomur ne odreče. Prav zato je vera nekaj velikega in čudovitega. Kdor se po veri ravna, ni slab, ampak močan; ni omejen, ampak bistroumen. Verne duše so močne duše. Misleci tega sveta se opirajo na omahljivi trst naravnega razuma; kaj lahko se z njim vred omajajo, kamor že potegne veter slabe volje in strasti. Vera pa je trdna skala, ne vitko steblo. Naša vera pa ni samo nadnaravna moč, marveč tudi nadnaravna luč. Tudi luč? Pa zakaj se potem govori o temi naše vere? Pač zato, ker so verske resnice, čeprav so razo-dete, tako globoke in visoke, da si jih naš razum prejasniti ne more. Zato je vera mnogo bolj stvar dobre volje kakor sad bistrega razuma. Ne smemo torej misliti, da študij sam za vero zadostuje. Pač je dolžan raz-iskavati verske reči ta. ki ima za to čas in sposobnosti. Vendar tega kakor vse druge vernike poglablja in utrjuje v božjem spoznanju predvsem: molitev, premišljevanje in — spolnjevanje tega, kar verujejo. Vera je sicer noč, toda noč z nebeškim odsevom. Znanost in vera sta kakor večerna in jutranja zarja. Kjer se za človeško znanost začne noč, tam se za božjo vero začenja dan. Druščina Tone, ki obira v gostilni telečjo glavo, pokliče Petra: >No, Peter, pojdi sem in bodiva si spet dobra.< >Ne maram motiti vajine družbelc se je odrezal Peter. Tale oblika je iz 9 vžigalic. Če preložiš 3 vžigalice dobiš kvadrat in dva trikotnika. (Rešitev v pri' hodnji številki.) BANKA BARUCH 11, Rue Anber, Paril (9*) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje tn p« najboljšem denarnem ktirzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji ln Luksemburgu sprejemalo plačila na naše ček. račune; Belgija: št. 3004-04, Bruxelles' Francija: štev. 1117-94, Pariš; Ilolandija: številka 1458-6(5, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. -c8: 10. c2-c4, d5Xc4; 11. l,3Xc4 (po Sd2Xc< bi imel črni krasno polje (15 za konja), 0—0 12. I a I cl, Dd8—a5 (črni pripravlja pritisk ni bela kmeta c in d); 13. Ddl—b3, '|f8—d8- 14 d4—<15 (I)XI>7 zaradi I'b8 itd. seveda ne gre) e6Xd5; 15. Lb2Xf6, g6Xf6; 16. c+Xd5, Lg4Xf3> 17. Sd2Xf3, Sc6—e"; 18. TclXc8, I d8Xc8; 19 Db3Xl>7, Da5Xn2; 20. Db7-d7, Ld6-c5! (grozi DXe2 in DXd5 z osvojitvijo kmeta); 21. (15-(16, Da2Xe2! (grozi I.Xf2+ s hitrim matom); 22. h2—h3, De2-e6; 23. l)d7Xe7. De6Xe7; 24. d6Xe7, l.c5Xe? (črni ima sedaj močnega a kmeta več, tako da zmaga že ni več jiosebno težka); 25. 'lfl— cl, I.e7—c5; 26. Kgt—fl, 1x5 —1)6; 27. Tn1-a2, f(>—f5; 28. Kfl-e2. Kg8-g7; 29. Sf3-d2, Kg7—f6; 30. Sd2-fl, Kf6-e5; 31 Ke2—(13. Tc8-d8+; 32. Kd3—c3, Td8—gS; 33 g2-g3. f5-f4! 34. g3Xf4+, Ke3Xf4; 35 Tal-a4+, Kf4—e5; 36. Sfl—e3, f7—f5- 37. Tn4-h4. f5-f4; 38. Se3-c4+, Ke5-c4; 39. Sc4Xb6, a7 Xb6; 40. Kc3—(12. Ke4-f3; 41. Kd2—el, Tg8 + ; 42. Ket-d2, Tgl—g7; 45. Kd2-e1, f)6 —1.5; 44. lil4—h5, Tg7-gl + ; 45. Kel-d2. Kf3 Xf2: 46. Th5Xh6, f4XfV 4". h3 h4, Tgl— g2 in beli se je vdal, ker črni f kmet prodere. M£AT> I SCO VENE C Koktm: Pavliha v Afriki Potoval po Afriki je Pavliha v tistih časih, Ko je slon še pel kot ptič in je bob zorfel še v klasih. Hodil sem je, hodil tja, prav zares in ne za šalo — v eni roki puško je držal, v drugi pa bodalo. Iz gofičave prihrumel zdajci mu je lev nasproti; kdor zdaj misli: kaT ubil naš junak ga je — se moti. Proti reki se je v beg spustil hop! kot divja koza, tam pa velik krokodil mu zaprl je pot, o groza. Od strahfi Pavliha je padel vznak, a lev v naskoku kakor žoga odletčl čezenj je v širokem lolni. Krokodil pohrustal hi leva kakor tolsto gosko, a za takšen zalogaj grlo je imel preozko. Med zobmi ubogi lerr krokodilu je obtfčal, a Pavliha n* ves glas od veselja je zakričal: »Ej, lep<5, prijateljčka — zdaj oba sta moja, bravok Zgrabil leva je za rep, sekl odčesnil mu je glavo. Koži afriških zverin vzel s seboj je v domovino, tam iz njiju si sešil škornje je, obleko fino. Kdor Tomaž neveren je, češ: »Ta zgodba grdo laže!« naj le kar k Pavlihu gre — gumb od hlač mu še pokaže! Narobe svet... Kje sem jaz doma T Jaz sem doma pri Figoveu na Doviem. Naša hiSa je pribita na hišno številko 4. Stanujemo na podstrešju, v sobah pa imamo seno in v veži velik vrt. Kadar je seno lačno, mu prinesemo kravo. Kadar pa smo lačni mi, nam mama s črnim kruhom odreže velik kos noža. Pozimi se hladimo v potoku Mlinca, poleti pa se grejemo ob drveh, ki jih kurimo na peči. Naša koruza vsak dan po-zoblje petelina. Pri nas je bilo včeraj — Jutri, Jutri bo — včeraj, pojutrišnjem bo pa — danes. Vse lepo po vrsti, kakor so hiše v Trstu! Kristina Zima, učenka III. razr. na Dovjem. Kako je pri nas? Pri nas je letos vse narobe: v pisarnah meljemo otrobe, na ledu pečemo si preste, na nebu si gradimo ceste. V kovačnicah se žito melje, prodaja v šolah kislo zelje. Naš mlinar brije v mlinu norce, čevljar lovi pod zemljo škorce. Še vreme se iz nas norčuje: kar z jasnega neba dežuje. Profesorji v zatohli hiši učijo gospodične miši. Po morju lov na srne, zajce prirejajo si nočne erajce. Iz doline na Triglav smuča bor se gologlav, po valovih morskih pleza in veselo vriska — breza. Kar po strehi razoržni plešejo vsevprek gob&ni. Koš v zvoniku pritrkava, ladjica po pesku plava. Ded kar sam si koplje jamo, dete ziblje staro mamo. Putke šminkajo si kljune, žabe hrustajo kapune. Lase kodrajo si ptiči, nohte barvajo prašiči. Psi eo hlapci pri živini, mačke dekle so v graščini in kar je še takšne robe — vse narobe, vse narobe! Brata Alfoni in Marjan Tomaževlč, I. r. mešč. gole v Št. Vidu. (Dalje prih. nedeljo.) Po slovenski Koroški Zgodaj zjutraj sem se odpravil na pot proti Ziljski dolini. Posrečilo se mi ie dobiti od dobrega znanca kolo. Mimo vasi Peče sem po gladki asfaltni cesti hitro privozil v Podklošter, čedno urejen trg. Spotoma sem skorajda povsod slišal le nemško govorico in videl le nemške napise; samo imena so bila slovenska. Pognal sem dalje in se ustavil na mostu čez Žilico, ki se niž spodaj izteka v Žilo. Prav tam so si, po stari navadi, nagajali otroci gredoč v šolo. Ko sem Jih vprašal, zakaj govore med seboj nemško, ko so vendar Slovenci, so se mi nasmehnili. Odgovorili so mi, da niso Slovenci. A že pri naslednjih besedah sem Jih ujel na laži — in tedaj so mi priznali, da so njihovi starši Slovenci. Ves žalosten sem spoznal: nemška šola ubija naso mladino! Slovenski otroci se ne prištevajo več med Slovence... V Dolah sem zavil na desno in mimo prijaznih Drašč prišel v zavedno slovensko vas Za-homec, odmaknjeno nekoliko od glavne ceste. Je to izrazita ziljska vas s košato lipo na sredi. Tam imajo še vsako leto svoje znamenito »štehovanje«. Hiše eo prijetno domače, z oken te pozdravljajo •ziljski nageljni. V prijaznem domu mi je čas bliskovito hitro minil. Živo sem občutil iskreno gostoljubnost in domačnost dragih Ziljanov. Mno- go so mi povedali in vesel sem bil, da sem lahko slišal njihovo blagodoneče narečje. Poldan je zdavnaj odzvonilo, ko sem se ločil od njih. Cesta se je po ovinkih spustila v Ziljsko Bistrico. Tudi tam sem se kmalu seznanil z našimi ljudmi. Stare slovenske matere so mi pravil? že skoraj pozabljene koroške narodne pesmice, katere sem si vneto zapisoval. Ogledal sem si še druge lepote zemlje in vmes delal posnetke te drage Ziljske doline. Mrak Je že legal na trudna polja in na zapadu Je žarelo nebo v umirajoči luči sonca, ko sem hitel nazaj proti svojemu bivališču. • Drugo Jutro sem na vrhu planine z očmi, žejnimi lepote, zadnjič poljubil koroško zemljo pod seboj. Na dnu srca se je tiho oglasila pesem in mogočno jeknila po "vseh planinah in dolinah naokrog: Bodi zdrava, domovina, mili moj slovenski kraj, ti prekrasna, ti edina, nepozabljena vsekdar... I (Konec.) Vinko. MLADA NJIVA Moja prva tura na Šmarno goro »Jehejl Danes gremo na Šmarno goro!« sem vzkliknila polna radosti in se pognala kvišku. Prav malo je manjkalo, da moja imenitna glava ni pobožala trdi strop. Saj pravim, kakšna ne-roda sem! Brž sem odhitela t shrambo in se založila z jestvinami, kakor da bi odhajala na »rajžo« okoli sveta. Da ste me videli, kako sem tekala sem in tja! Vse mi je bilo napoti. No, nazadnje sva jo pa z očkom le mahnila proti Šmarni gori, obložena kot tovorni mulL >Kaj praviš, ali Silvenke ne bo?« sem potoma z nekolikanj kislim obrazom Vprašala »Ne bodi tako nestrpna, saj ne gori voda! Bo že prišla,« je nejevoljno zagodrnjal očka, ker sem ga neprestano motila v mislih. Bistro kot jastreb sem oprezovala naokoli, da bi kje zagledala prijateljico. »Aha! Jo že imam!« sem zdajci vzkliknila. »Koga?« me je začudeno pogledal očka. »I, koga neki! Silvenko. Glej, kako ponosno vihra robec na njeni hribovski palici! Saj pravim, to je premetena glavica, da si kaj takšnega izmisli!« , .... Čez nekaj minut je srečno prisopihala do naju. Nahrbtnik ji je odskakoval kot žoga na nogometni tekmi. Vendar že! Zbrana triperesna deteljica se je odzibala v lagodnem koraku cilju nasproti. Po nekaterih dogodivščinah smo srečno prikrevsali do vznožja gore. »Presneto je visoka!« sem vzkliknila, in si popravila čevelj, ki me je neusmiljeno žulil. »No, le pogum!« me je bodril očka z nasme- janim obrazom. Silvenka me je pogledala z zaskrbljenim obrazom, kakor da bi hotela reči: Bog ve, ali bomo kdaj prilezli na vrh? Korajža velja! Pogumno sem se zagnala z vso sapo po strmem pobočju, hoteč odnesti prvenstvo v teku. »Glej ga šmenta! To bi te!« sem kar na lepem razdraženo zarenčala in pobirala svojega rojstva kosti s trdih tal. Neroda, kakor sem, sem se bila spodtaknila ob korenino in neusmiljeno sedla na podaljšek hrbta. Zdaj pa imam! Moj obupani pogled je obvisel na očku in Sil-venki, ki sta se moji nesreči tako grohotala, da sem vsak čas pričakovala eksplozije njunih trebuhov. »Nesramnost! Saj pravim, da moram biti tako nesrečna,« sem zatulila na ves glas in si brisala kot lešnik debele solze s smrtno užaljenega lica. Sreča,'da ni bilo nikogar v bližini; ne vem, kakšen obraz bi bil napravil, če bi me videl kot kupček nesreče čepeti na korenini. A že me je prešinila iskra samozavesti. Ponosno sem se dvignila in zmagoslavno napela šobo. No, bomo videli, kdo bo prej na cilju! Z novimi močmi sem jo ubrala dalje. Sedla sem na klop in čakala počasneža, ki sta kolovratila Bog ve kje. In sem čakala tako dolgo, da sem zadremala. Iz prijetnega spanca me je predramil grmeč glas: »Ti zaspanka ti! Pokonci!« Kot strela sem švignila kvišku in si začudeno inčla oči. Pred menoj sta stala očka in Silvenka in se mi spet nesramno režala v obraz. Kmalu smo bili na vrhu. Kako božansko je v šmarnogorski gostilni, v6 le tisti, ki je že kdaj užival njene dobrote. A v gostilni se nismo dolgo mudili. Odšli smo v cerkev in se ▼ pobožni molitvi priporočili varstvu šmaruogorske Matere božje. Pokrepčani duševno in telesno smo jo mahnili po bregu navzdol. Še danes ne vem, kje smo imeli oči, da smo se kar na lepem znašli v eoščavi. Izgrešili smo pot. Kaj bi zdaj in kako? V moji »brihtni« glavi se ie porodila prebrisana misel, ki je bila z odobravanjem sprejeta od obeh: od očka in Silvčnke. Kot gamsi smo jo ucvrli v strmi breg, ki je bil ves poraščen z drevjem in gostim gr-mičjem. Moja obleka je bila na vso moč radovedna; v vsako reč je vtikala svoj nos (če ga sploh ima!) in se je nekajkrat junaško spoprijela z robido. No, pa to nas ni dosti motilo. Pogumno smo prodirali kvišku. »Juhej! Na vrhu Grmade smo!« sem vzkliknila. Uh, kako srečni smo bilil A če bi vedela, kakšna naporna pot nas še čaka, bi bila gotovo grd6 nakremžila obraz. Steza je postajala zmerom slabša in kamenitejša. »Moj Bog! Klini!« sem se prestrašila in iz-bulila oči kot žaba. Z mojo hribolazno spretnostjo ia zmožnostjo je bilo pri kraju. Obupano sem pogledala v neizmerno globočino in se oprijela skale. »Zbogom, mlado življenje, če se prekucnem v skalnato naročje,« sem vzdihnila s pojemajočim glasom. »Ne lezi kot polž!« sem zaslišala za §eboj očetov nestrpni glas. Pogumno sem vzravnala glavo in se pognala dalje. Mrak se je že spuščal na zemljo, ko smo srečno prikolovratili na ravna tla. Luna se je skrila za temne oblake, ki so se grozeče podili po nebu. Drevesa, ki jih je majal močan veter, so pošastno šelestela. Pripravljalo se je k nevihti. Ni nam bilo treba dolgo čakati; kmalu se je ulila strašna ploha. »Ojej, zdaj imamo pa tuš!« sem zastokala. Kot politi kužki smo pricapljali domov. Tam nas je že čakal topel, krepčilni čaj. Cvetka B 1 a ž i č, dij. IV. r. gimn. v Ljubljani. Mati, domovina, Bog Mati Ljubezen tvoja sladka, neizmerna je zame v črnem grobu zatonila, premagala jo je narave sila, poklicala jo zarja je večerna. Glasov se tvojih melodija mirna je v srcu mojem v nežno rožo zlila, bohotno se v mladostnem snu razvila — v njej skrila se je tvoja duša širna. Ko bela breza zdaj sred polja sanja o rožicah in ptičicah veselih, se k meni sto spominov ljubkih sklanja. Prinaša angel mi trpljenja kelih, iz njega, mati, tvoj spomin pozvanja: — Pogumen bodi, 6in, v teh težkih dnevih'« Domovina Po ozki gazi šel Je mlad v tujino. Pozdravljala ga njiva je, livada, raz lic sijala mu je svetla nada, ko sam zapuščal rodno je dolino. Po dolgih letih vrača spet se v domovino bolan, nadložen; dolga siva brada globoko mu po ozkih prsih pada, nogč počasi orjejo ledino. Veselje prikipf na lica vela, ko tam v dolini rojstni kraj zagleda in ajdo, ki se sklanja v vetru zrela. Na klop pred znamenjem ves truden sčda, nasproti mu prihaja žena bela, a njega sladka misel v sen zapreda. Bog Brez Tebe prazno naše je življenje, o sladki Jezus, naša rajska hrana, človeštvu vsak dan v odrešenje dana— vse više pnč se naša pot v vstajenje. Če v tebi bo vse naše hrepenenje, se ohladila bo nam vsaka rana, čeprav v srce bo z mečem nam zadana. prišl6 bo zanjo le osvobojenje. Naj vsi kristjani Tebi dajo duše, gorijo srca vsa naj zate sveto — obvaroval jih boš pekoče suše. O B o g nebeški, mi nevredni, vnelo dišečih vrtnic z božje ruše vsadimo si v sreč za novo leto! Anton Kržišnik, dijak III. r. klas. gimn. v Ljubljani. Iz torbe Kotičhovega slrička A. Kržišnik, dijak, Ljubljana. — Tvoje tri sonete »Mati, domovina, Bog« sem, kakor vidiš, objavil. Tu pa tam sem jih majčkeno opilil (sonete piliti — grozna stvar!), a še zdaj jim marsičesa manjka do popolnosti. Vse se mi tako zdi, da ne boš daleč prišel, če boš svojo pesniško karijero« začenjal s soneti, ki so celo za zrele pesnike trd oreh in se malokomu posrečijo. »Irko KunftSi Pravljice in pripovedke izpod Triglava Pastirček Gregec in zmaj (Nadaljevanje.) Grmada pred vhodom v podzemlje je rasla, kakor da bi možje kanili zanetiti stražni ogenj in oznaniti dolincem grozljivo vest: Turek jc v deželi! In še bi bila rasla, v širino in višino, pa jo je Palkov Grogara strokovnjaško premeril z očmi in se mu je zdela za potrebo kar pravšna. Ukresali so ogenj. Zasikalo jc. kakor da bi podrezal v gadje gnezdo. Droben plamen je kot razdražena kačica švignil po suhem drač-ju. Bliskovito se je odebelil in spremenil v veliko kačo. Ta kača je skotila sto in sto mladih kačic, ki so se hlastajoč pognale za njo. Grmada je zagorela v mogočnem siju. Birič s kljukastim nosoin je zamišljeno motril plapolajoče zublje in kar na lepem dal duška svoji zaskrbljenosti: »Kako bosta pa rokomavha skozi razbeljene stene ven prišla?« Palkov Gr6gara se je v zadregi počohal za ušesom. Ti hudik ti, na to pa res ni bil pomislil! Ves načrt je padel v vodo. In tako lepo ga je zasnoval! Pa mu prirojena trma ni dala, da bi priznal svoj poraz. Nevšečno je pljunil in zabevskal v brado- »Eh, kaj, počakala bosta pač, da se stene spet ohlade.« »In z njima bomo morali čakati mi. Čakati zaradi tvoje piškave pametil« se je razjezil poveljnik biričev. »Do noči, ali pa še delj!« se je čeljustil birič z rdečo brazgotino. »Naj vrag pobaše tebe in tvoj ogenj!« je zaklel krivonosec in nabodel Grogaro na svoj strupeni pogled kot ribo na trnek. Gr6gara je ves poparjen boljščal predse in s prsti razdraženo onegavil po košati bradi. Godrnjavcem in nezadovoljnežem se je pridružil še ovčar. »Kozla si ustrelil, Grfigara, pa še velikega, tisto pa res,« je neizprosno pribil. »Si pozabil, kali, kako smo frkolini včasih prav znotraj, v jami, kurili ogenj, pa nas dim še v oči ni kdo ve kaj ščemel? Zgoraj pod stropom je razpoka, skoznjo uhaja dim, ali ti je že vse iz spomina ušlo!?« »Prej bi bil zinil, beštja. kaj boš zdaj svojo modrost prodajal!« mu je Gr6gara renčavo zabrusil nazaj. Puščavniku Sabljici se je zdelo potrebno, da s prevdarno besedo poseže vmes in pomiri razburjene duhove, čeprav še zmerom ni videl, na kakšno pošast prav za prav pred jamo prežijo. Pokroviteljsko je začel: »Tako vam rečem, možje, pokonci glave! Kaj bi se zbadali in kisali, ko pa nemara še nič zamujenega ni. General Radecki je bil drugačen ti! Če mu je kdaj kaj izpodletelo, je pa še enkrat...« »Goflja preklemanska, ti pa tvoj Radecki!« mu je ovčar Rodar samogoltno odžrl besedo in si s palcem in kazalcem zaničljivo ožel smrkelj z nosu. Kaj več ni utegnil reči. Iz jame je skozi prasketajoče zublje zadonel porogljiv grohot: »Biriči, hoj, biričil Ali naju kanite kot kočka na ražnju speči?« »Še za norca nas imata, ha!« je zarobantil krivonosec in togotno sunil tleč ogorek izpod nog. Strmo pobočje nad grmado je bilo čez in čez poraščeno z gostim jelševjem in jeseno-vino; med kamenitimi odkrhki pa se je potuhnjeno skrivalo suho rušje. Iskre so v gostih rojih padale nanj. Neopaženo je začelo tleti. Po zagati je potegnila ostra sapa in razpihala gomazečo bliskavico. Novi ognjeni jeziki so švignili iz tal. Začeli so lizati korenine in se vzpenjati vse više po grmičevju. Zeleni listi so kot mast v ponvi žalostno zacvrčali. Strahotno zgrbančeni in očrneli so se sukljali navzdol in podrhtevali kot obstreljeni ptiči v smrtnem boju. »Breg se je užagl! Breg se je užgal!« je presunljivo kriknil ovčar Rodar in se pognal po pobočju navzgor. Kakor ponorel je začel teptati s coklami tleče rušje in klestiti z gorjačo goreče grmičje. Puščavnik Sabljica in Palkov Grogara sta se pri priči pognala za njim, da bi z združenimi močmi požar zajezili. Puščavnik je kar s sabljo sekal suhe veje, Grogara pa jih je metal vstran, da jih ne bi plamen zajel. Ovčar Rodar je koj sprevidel, da trije možje, z golo sabljo, coklami in gorjačo, ognja ne bodo udušili. »Napravimo škarpo!« je zakričal in uničujoče ošinil z očmi biriče, ki so še zmerom križem rok stali spodaj pod grmado. »Ali ste prirasli k tlom? Iztegnite se, iztegnite, mrhovine!« Biriči so se zganili iz svoje odrevenelosti, iz svojega brezdelja. V širokem loku so previdno obšli žarišče požara in nerodno odštork-ljali po kamenitih odkrhkih in krivenčastih okleščkih navzgor. Srečno so prisopihali na vrh in začeli kar na slepo posnemati ovčarja in njegova dva pomagača. Vrgli so se med debelo kamenje, ki je ležalo razmetano vsevprek, in ga nosili na kup. Spretne ovčarjeve roke so medtem že delale počez visoko škarpo. Tako visoko škarpo, da je ogenj pač ne bi mogel preskočiti, če ne bi tudi kot ptič po zraku frncati* znal... Frncati: leteti. (Konec prih. nedeljo.) J R U Z. I N A Otrok se pelje na sprehod Kadar peljemo svojega najmlajšega na sprehod, ali če zunaj že tudi sam skuša hoditi, so potrebna razna topla oblačila, da se mali zemljan ne prehladi. Za poldrugo- do enoletnega otroka je primerna čepica, dalje životek in hlačke. Jopico in čepico spleteš iz 120 g rožaste in 12 g bele volne s pletilkami št. 2'A. Čepico, ki je 16 cm visoka in 3? cm Široka, začneš s 35 pentljami. Tjagrede pleteš desno, nazaj pa levo 6 vrst roza, 5 vrst belo, tri vrste roza in 5 vrst belo. Po 8kratni ponovitvi skleneš progo v kolobar, poiščeš iz vrhnjega roba 128 pentelj (iz dveh obrobnih pentelj po dve pentlji, iz vsake 3. obrobne pentlje eno pentljo) in pleteš desno naokrog, v 2. vrsti spleteš vsako 15. in 16. pentljo skupaj. V vsaki drugi vrsti snemaš do konca nad istim mestom. Iz spodnjega roba kolobarja nabereš isto število pentelj in pleteš 35 desnih vrst naokro? in skončaš. Rob se zavihne navzgor. V zgornji sredini prišiješ volneno čopko. Jopico, ki najprej napraviš iz papirja kroj zanjo, in med delom primerjaš, začneš s spodnjim robom z 209 pentljami. Pleteš 6 p. d., 1 p. 1. — izmenoma —, nazajgrede pa obratno. Desno spletene dele spleteš ločeno in strneš robove pri odprtinah za rokava. Ovratniku, ki meri 6x2S cm in je po vzorcu čepice spleten, dodaš rob ovratnika in ga obkvačkaš zunaj 7 gostimi pentljami z volno roza barve. Rokava pleteš desno naokrog in vzameš 56 p. iz odprtin za rokav. Ko je rokav dolg 19cm, spleteš zap»st}e, ki je 5 cm visoko in roza in belo progasto. Gumbnice narediš iz zračnih pentelj; gumbi so beli. Odeja za voziček meri 52 x 75 cm in jo narediš h 260 g bele volne. Nasnuješ 156 p. na pletilke št. 3. Pleteš 30 vrst tja in nazaj desno, nato 30 vrst, kjer je 18 p. v začetku in na koncu, tja in nazaj, desnih, vse druge pa so nazajgrede leve. Nato sledi 10 vrst: 18 p. kot doslej, 20 p. na vrhu desnih, nato za kockasti vzorec 5krat izmenoma no 8 p. desno, 8 p. levo; nato 20 p. na vrhu desnih in 18 p. kot doslej. V naslednjih 10 vrstah se začne kockasti vzorec z 8 p. levo itd. Po 24 kockastih vrstah je skončana sredina odeje. Sledi še 60 vrst, kakor je opisano za začetek. Ogrevač z« steklenico je visok 22 cm. Narediš ga iz 20 g volne. Začneš s 6 p. na pletilkah št. 2%. V drugi vrsti naokrog spleteš iz vsake pentlje dve pentlji in dojemaš v vsaki drugi vrsti nad istim mestom. Nastane 6 kožic, ki sc po 14. vrsti po 8 p. široke. Brez dojemanja sledi vrhnji del v kockastem vzorcu (ki je že opisan). Po 5. kockastih vrstah naokrog pleteš desno dalje in poslednje 4 cm dolžine 2 p. levo. Nekaj vrst pred koncem spleteš za vrvic* 1 vrsto luknjic (obe levi pentlji spleteš zmeraj skupaj in nato 1 krat ovijeŠ). životek in hlačke so iz 90 g volne. Životek začneš na spodnjem robu, pleteš tja in nazaj desno; spleteš Zakonski mož ne pade z neba Lani spomladi (tako piše v nekem listu nemška književnica S. Riitzov) se je moja mlada znanka poročila. Pred nekaj tedni me je vprašala: »Kako se ti dozdevam kot zakonska žena?< Odvrnila sem: »Mislim, da si izvrstna psihologinja, saj se izmikaš vprav vsem tistim napakam, ki jih sicer zakrivijo mlade žene napram svojim možem.< In ker sem se bila že pečala e tem vprašanjem, sem dodala: »Kako pa da ravnaš tako pametno?« Moja znanka je dala prst na usta, da je to skrivnost. Nato je pogledala skozi steklena vrata na verando, kjer je njen mož zamišljeno bral časopis, potegnila je v shrambi izpod kupa papirja neko knjigo in je zašepetala: »Zaradi tele knjige, vidiš.. .< Vzela sem ji knjigo iz roke. Knjigo je spisala ženska, Clarita de Forceville. Naslov knjige je bil: Zakonski mož ne pade z neba. — »To je pa knjiga o moških«, sem rekla. »Prav za prav je res,« mi je znanka pritrdila. »Toda, ko govori o moških, daje ženskam navodila, kako naj ravnajo s svojimi možmi, da bo zakon srečen.« »Knjigo mi moraš posoditi,« eem dejala. »Pa ml jo kmalu vrni,« je zašepetala ona. »In pa — da je moj mož ne bo videli Saj še zaslutiti ne sme, da njega in sebe vzgajani v blagor najinega zakona!« Ko sem znanki prinesla knjigo nazaj, je rekla: »Veš, tole Clarito de Forceville bi pa jako rada osebno spoznala. Le kaj jo je napotilo, da je to knjigo spisala?« — »Da bi pa to zvedela, bi morala pa kar k njej — v New York!« sem ji smeje se odgovorila. * Cez štirinajst dni po tem razgovoru sem v družbi z inozemskimi prijatelji pila čaj v njih hotelu. »Za vas, ki ste žurnalistka, imamo pa veliko presenečenje,« so se mi hudomušno nasmehnili. »AhA, saj je že tule!« Po sobani se |e bližala jako lepa ženska španskega videza, ki je bila čudovito izbrano oblečena. »Ali vaju smemo seznaniti?« so dejali prijatelji. »To je grofica Clarita do Forceville, pisateljica in slavna kuhar«*« umetnica, ki biva za 48 ur v naši državL' In že sem sedela poleg ženske, ki sem o njej šele nedavno govorila! Kakšen čuden slučaj! »Neka moja novoporočena znanka ima vašo knjigo,« sem ji rekla. »Dosti jako koristnih nasvetov zajema iz nje in šele nedavno sva se izpraševali, kako da vam je prišlo na mar, da ste napisali to knjigo?« »O, to je pa čudna zgodba,« je ta lepa Španka smeje se odvrnila. »Njena pot ee je začela ob slabo pripravljeni solati v New Yorku. Toda — povedati vatn moram še zgodbo od prej, sicer ne boste vedeli, kako da sem prišla v New York! Jaz eem španskega rodu, otroška leta pa sem preživela v Parizu. Imela sem vzgojiteljico Švicarko, a da bi se še bolje naučila nemščine, 6o me starši poslali v Hamburg Ondi sem bila štiri leta. Ko sem ee vrnila v Pariz, smo izgubili svoje veliko premoženje. Hotela eem kaj zaslužiti, a ne v Parzu. Zakaj ondi, kjer so nas poznali samo v sijaju in razkošju, mi ne hi nihče verjel, da znam poprijeti za vsako delo. Tako sem odšla od staršev in iz domovine ln odpotovala v New York. Popolnoma sama. V največjem ameriškem modnem salonu sem dobila službo. Začela sem prav spodaj — in eem se z delom spravila kvišku. Zdaj sem voditeljica te velikanske modne tvrdke in sem prekosila mnogo moških. Jaz sem stvariteljica največjih modnih revij, kar jih je nemara sploh na svetu Stojim sredi nastajanja mode in sem j)osredovalec med bodočo modo in najbolj znamenitimi modnimi listi. V svojem delovanju kot voditeljica te velikanske tvrdke moram veliko potovati. Ker kot Ro-manka jako čislam dobro hrano in mi je že v krvi darovitost za kuho, so me zunaj jako vznejevoljile različne ameriške solate, ki 6o ena sama šara najrazličnejših dodatkov. Zatorej eem napisala članek o solatah In sem navedla recepte za solate iz različnih evropskih dežel. Uspeh je bil nepričakovano velik. Prejela sem 600 pisem 1 Vsi ljudje so zaželeli, da bi kaj več napisala o kuhi, in tako sem več let pisala o samih jedačah. Poleg svojega poklica v modni stroki, sem doma preizkušala okusna jedila vseh narodov, in moji Čitatelji so vsakokrat čakalf na nova kuharska navodila. Medtem sem se bila poročila z grofom de For- MvglUm Na iin ia Kij laU . u u u <2ofajubk je posebna prednost odvajalnega sredstva Dar mol. Vrhu tega delu|e milo in t brez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Darmol ^SSSa naramnice zase dalje in nanje pripleteš po polovico zadnjega dela. Stranske robove strneš, okrog vratu in okrog podpazduhe skvačkuš roze^ goste pentlje. Levi, zadešnji rob obkvačkaš s štirimi vrstami gostih pentelj; desni rob pa z 1 vrsto gostih pentelj in s 3 vrstami luknjic. Prišiješ 3 gumbe na spodnji rob in po 1 gum v sprednjo sredino in na oba stranska šiva. Hlačke začneš zgoraj. Imajo dva dela. Pleteš desno tja in nazaj. Sprednji del se konča v pikičasti črti, loputa zadešnjega dela dobi tri gumbnice. Izgotovljene dele združiš in obkvačknš spodnji rob z roza gostimi pentljami. Na zgornji rob pritrdiš dve progi, ki merita po 2Vi x 23 cm in sta tja in nazaj desno spleteni in imata tri gumbnice. (Povsod si oglej pričujoče risbe!) Nikotin »Pomislite, moj oče ima šestdeset let, pa vendar že od osemnajstega leta kadi cigarete!« »Vidite, če bi pa ne kadil, bi bil pa zdaj že sedemdeset let star!« Različne omake Kakšnega pomena so jedila, ki nam draži) živce za okus! To je znano sleherni gospodinj Najboljši pripomočki za to so predvsem pikantn omake, ki jih daš na mizo k telečji ali gove. pečenki. ANGLEŠKA OMAKA Tri žlice ribeznve mezge zmešaj v četrt liti-rdečega vina, dodaj sok polovice citrone in n drobno sesekljano citronovo lupino. Prideni š žličko gorčice, noževo konico paprike, ščepec so in žlico dušenih šalotk. ŠPANSKA OMAKA Napraviš prežganje iz 1—2 žlic olja in tolik moke, doliješ močne goveje juhe in prevreš. Dt daš v omako žlico paradižnikove mezge, žličk citronovega soka, ščepec soli in paprike in tlic narezane kisle kumarice. Jabolčni zvitek Vzameš: 1 kg moke, 2 jajci, pol žlice pres nega masla, ščepec soli, 4 žlice vode Za nadev 1 kg jabolk, 4 žlice sladkorja, malo cimeta, ma lo rozin in malo presnega masla. Iz moke, vode, jajc, soli, sladkorja in pres nega masla napraviš testo, ki se du dobro vleči Pustiš, da počiva pol ure. Pogrneš prt, ga po treseš z moko, razvoljaš na njem testo taki tenko, da je skoraj prozorno. Nato potreseš te sto z jabolčnimi rezinami, s sladkorjem, cime tom, z rozinami in s presnim maslom. Zvije? daš v pekač, pomažeš z rumenjakom in v vro či pečici pečeš 40 minut. Vroče daš na mizo. II I I Ali so otroci materini ali očetovi? Rešitev igre z vžigalicami 3 vodoravne, 3 navpične in 1 diagonalna vrsta po 4 vžigalice. II (Prejeli smo ta dopis iz nekega severnega mesta v Sloveniji. Ker se take pritožbe množijo, naj oblasti vsaj začno misliti, kako bi se te pereče zadeve izboljšale. To so obupni kriki!) Vem, d a si bo vsakdo mislil: otroci so od obeh! V spornem primeru pa le ni tako. Večkrat poslušam, kako s strahom pripovedujejo žene in matere, da je sodišče odvzelo otrpke, tej ali oni materi, ker jih pač hoče imeti oče..In to se dogaja pri nas, v naši kulturni domovini! Kot da ni pravice za matere, kot da je mati za otroke stvar, ki jo izlahka pogrešaš! Kakor da mati, ki jo po drugi strani opevajo pesniki, in rišejo umetniki kot nekaj višjega, ni danes v tem času, nič, in kakor da tudi svo-iim otrokom ne. bi Domenila niči Katera žena bi bila boljša za otroke, kot je njih lastna mati? Mati jih je vendar rodila, mati jih je povijala in prečula z njimi cele noči. Ali ni mati tista, ki je z dušo in s srcem navezana na otroke? Kdo bi mogel toliko žrtvovati za otroke, kot mati? Ali ni tu Dotrebno malo več vere in krščanstva? Kčen ter ga takoj surovega in nepre-sušenega postavimo na mesto. Znani 8ALVAT CAJ proti Jol«-nim kamenčkom ln boleftinam iolAnegn mehurje se dobiva pri glavnem zastopniku: Apoteka Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. -Prospekte n zdravljeni® poši-1 Uemo zastonj. O. r. 8. br. 27870-1934 Rn. 3487. Nas živinozdravnik Rja prašičkov. P. E. Lj. Imate tri prašičke, stare po 8 tednov. Od tretjega tedna imajo že rjo. Mažete jih že štiri tedne s kreolinom, kar pa ne pomaga dosti, ker se že dva ali tri dni po kopanju spet pojavijo isti znaki. Prašički zelo radi jedo ter so živahni. Želite vedeti, zakaj se pojavlja in kako bi jo odpravili? — Vzroki rje so mnogovrstni, kakor n. pr. kronična notranja obolenja, nehigijenske staje, ne-dovoljna nega, pomanjkljiva hrana, ki ne vse-hočete rjo za res odpraviti, postopajte takole: okopljite prašičke v slabi raztopini kreolina, ki naj bo po možnosti topla. Po kopeli prašička osušite in namažite s kreolinsko mastjo (eno žlico kreolina na pol kilograma svinjske masti dobro zmešajte, da nastane rjavkasta zmes). Hlev dobro očistite in razkužite z vrelim lu-gom. Prašičkom dajajte med hrano na vsak obrok po eno žlico Težakovega ali pa ribjega olja z dodatkom klajnega apna. Na ta način boste prašičke rešili r je in ustvarili predpogoj, da bodo dobro napredovali. Kašelj prašičkov. I. V. D. - Imate mlade prašičke, ki so nekaj časa zelo kašljali, sicer pa so lepo napredovali. Nekdo vam je svetoval, da daste prašičkom slezovega čaja in vode, v kateri se je kuhala koruza. Nekaj časa ste dajali omenjeno domače zdravilo, in zdi se vam, da je kašelj nekoliko popustil. Želite zvedeti, kaj povzroča kašelj prašičkov in koliko časa lahko še traja? — Kašelj prašičkov povzroča več bolezni, ki so ali kužnega značaja ali pa izvirajo iz nepravilnega hranjenja, prehlada, nehigijenske staje in sličnega. Poznan je tako zvani cementni kašelj prašičkov, katerega dobe živali, nastanjene v betonskih hlevih. Zdravljenje se seveda ravna po vzrokih bolezni. V kolikor vzrok ni kužnega značaja, boste v kratkem uspeli odpraviti kašelj s tem, da boste prašičke nastanili v topel in suh lesen hlev in jih dobro in pravilno krmili. Med hrano jim dajajte dvakrat dnevno po eno malo žličko na vsakega prašička mešanice enakih delov žve-plenega cveta in sode bikarbone. Slezov čaj je v gotovih primerih tudi koristen. V kolikor pa bi bil kašelj kužnega značaja, pa boste z zdravili kaj malo uspeli. Delna ohromelost zadnjih nog pri psu jazbečarju. 1. S. K. Vaš 7 let star pes ja/.bečar je začel zadnje čase nekako čudno vleči zadnje noge kot bi ne bile njegove. Počasi se že nekako premika, teči pa ne more prav nič. Če na mora slučajno po stopnicah, nerad gre in bolestno cvili. Iskali ste vzrokov šepavosti, a jih v nogah niste mogli odkriti. Ko ste pa slučajno psa pritisnili malo močneje v križu, je zacvilil in se izmikal. Ali je mogoče vzrok šepavosti v križu? Kako bi šepavost odpravili? — Najbrž bo pravi vzrok šepavosti tisti, ki ste ga slučajno odkrili v križu. Pri jazbečarju precej sodeluje in trpi pri hoji hrbtenica, zaradi česar tudi prej oboli. Zgoraj omenjena šepavost se precej pogosto pojavlja pri psih, ki veliko hodi jo po stopnicah. — Psu sami ne boste mogli dosti pomagati. Edino, kar mu morete storiti je to, da psa prisilite, da čim več miruje. Glavni del zdravljenja pa predstavljajo posebne injekcije, ki bi jih pes dobival skozi mesec dni. ftfrer. K). Laponci na Finskem Skoltski Laponci pri igri i vrvjo S»«njel je visoko zgoraj na koncu sveta, kjer stiska nedotaknjena in mogočna priroda človeka in žival v okovih. Kdor hoče dospeti v Suenjel, da bi spoznal najstarejše pleme Laponcev, se inora marsičemu odreči. Pozimi pridejo večkrat Laponci i* Skolta (ali skoltski Laponci) k dobro znani in jako prepotovani cesti Finske, ki vodi od severnega tečajnika do Ledenega morja. Urno naložijo na svoje sani različno blago in se potem vrnejo v svoj priljubljeni gozd. Po ure, časih po dneve dolgo se vleče karavana severnih jelenov proti vzhodu,^ skoraj do ruske meje. Prenočujejo v gozdu, ležeč v snegu. Ogenj iz mrtvih dreves mora Laponei se poslavljajo tako, da se dotikajo i nosom zadoščati, da je arktičen mraz znosen. Od hude vožnje do smrti utrujeni, se z zasneženimi sanmi slednjič pripeljejo v Suenjel. Kdor pa mora kdaj pozabiti, da je Evropejec in če se potrudi, da zaživi kakor najpreprostejši, ta skoraj ne bo več zmožen, da bi se vrnil nazaj v »civilizacijo«. Ves začuden vidi povsem drugačen, nov ali že zdavnaj pozabljen svet, kako se odpira krog njega. Daleč proč od hrupa in nemira se nauči, da zna spet videti m slišati. Prisluškuje vetru, ki valovi skozi pragozd; Laponci mu pripovedujejo, da je to pragovorica, ki je bila na svetu že od vsega začetka kot odinev iz večnosti. Človeška ušesa so preveč robata, da bi utegnila razumeti ta jezik, toda severni jeleni utihnejo in dvignejo glavo. Ce govoriš s skoltskim Laponcem o radiu, tedaj se nasmehne, rekoč: »Res, prijeten je; toda mi slišimo drugačno godbo, in bogokletno bi bilo, če bi jo motili.« Nemara da so to edini ljudje na zemlji, ki imajo korajžo, da prostovoljno živijo izven naše civilizacije, in sicer v svetu, ki jim ga nikdar nihče ne bo mogel vzeti. Vljudno, navidezno z zanimanjem, poslušajo, če jim pripoveduješ o moderni tehniki, nato smehljaje se zamahnejo z roko, češ: »Je že lepo, a za nas ne. Vse to je preveč glasno in kvari red sveta.« In tako nimamo ničesar, da bi jim nudili. Oni pa postanejo naši dobrohotni učeniki, in to, kar nam povedo, se dotakne tistega, kar je ne- mara najlepše in najmanj pokvarjeno v nas. Starejši ne znajo pisati; toda oni berejo kakor iz odprte knjige, kar je v mislih ali v srcu. Časih, kadar severni sij v dolgih žarkih mrgoli preko pragozda in jemlje svit luni in zvezdam, govorijo skoltski Laponci o plesu mrtvih, ki v večni noči razsvetljujejo žive. Vse je čudež v njih otroških očeh, in če si ob ognju velikega ognjišča pripovedujejo pradavne bajke, vidijo vse tiste postave, kako gredo žive mimo njih. To je njihov kino. Čudijo se vojni. Svet in nedotakljiv jim }e človeški obraz, k»r ga je Stvarnik ustvaril po svoji podobi. Prepovedano je priekati se ali imeti v duši hudobne misli, ker se potem obraz drugega človeka spači in tako izroči človek sebe in svojega bližnjega v roke nevarnih oblasti. Finci so spoznali, da smejo pustiti temu ljudstvu svobodo. In tako živijo Laponci, sledeč svojim lastnim postavam, le po postavah pragozda. Njihov kapital so severni jeleni, ki ravnajo z njimi kakor s prijatelji in ne kot s sužnji. Skoltski Laponci se zavedajo, da so te živali najstarejši prebivalci njih pokrajin in da so kraljevskega rodu. Še na mar jim ne pride, da bi udarili kakega severnega jelena. Zahvalijo se mu, če jim stori kako uslugo, če jim je prinesel drv iz gozda ali moke in sladkorja z oddaljene Ledenomorske ceste. — Poleti in jeseni dajo svojim živalim popolno prostost. Tedaj se razkropijo po neznansko velikih gozdovih in po tundrah, in šele, ko je sneg zadosti gost, jih po sledovih poiščejo in seženejo. Po znamenju na uhlju jih spoznajo, kateri družini pripadajo. V zahvalo za takšno širokogrudno ravnanje je severni jelen prav tako spoštljiv spričo človeka. Sam skrbi za svojo krmo in izbrska s Ropiti beli mah, ki raste j>od snežno odejo. Ce je zima jako huda, tedaj se prikaže lačni demon severnih |okrajin in opreza okrog severnih jelenov; takrat začne pragozd »peti«. Posebno |K»ioči, kadar luna obseva neskončno jokra-jino, se oglašajo iz dalje čudni klici in v srce segajoče tožbe. Severni jeleni vzdrhtijo, in skoltski Laponci jograbijo puško. Sovražnik je tako zvit in ga je tako težko prijeti, da je finska vlada določila visoko nagrado za slehernega ubitega volka. »En sam volk je vreden sedem generalov,« pravijo skoltski La|K>nci. Volkovi se |>ojavijo zmeraj v tolpah in obkrožajo severne jelene. Nikoli se ne upajo, da bi javno napadli čredo. Najprej se zvijejo kakor v kroglo in se mečejo kvišku; to je smrtni |>les, ki do dna pretresa severne jelene. Skoraj zmeraj izgubi nato eden od njih glavo in zbeži |>roč od črede. Takoj se razvijejo skakajoče krogle. Nato kratek, obupen boj — in nesrečni severni jelen je pokončan. Lansko zimo jo bila volčja nadloga tako huda, da je finska vlada poslala letala na Lajonsko, ki so metala bombo in so v prvih dneh ubila nekaj volkov Kmalu pa ni bil noben volk več ubit na ta način. Prekanjene živali so si izkopale predore jkkI snegom. Pač so našli njih sledove, vendar so ostali skriti, dokler niso morilski ptiči izginili iz arktičnih pokrajin. Rrez volkov, brez tega posebnega, temnega sovražnika, pa bi bil Suenjel skoraj j>aradiž na zemlji. Trije brhki skoltski Laponei Razdejana madridska ulica. Iznova pridobljeno prestolnico Drugačen Madrid Laponski fant s svojim severnim jelenom Iz Madrida, v januarju. Jasni januarski dnevi v Madridu 90 najlepši dnevi vsega leta. Prva deževna doba je mimo, nebo je spet sinje barve, ki ga jutranje meglice skrivnostno zastirajo; prav takšno je, kakršnega vidiš na slikah slavnega španskega slikarja Velas-queza. Sonce ni nič več tako močno, da bi ljudi nadlegovalo, kar je spoznati po mnogih sprehajalcih, ki se izmikajo 6encam. Časih zabrije krog vogalov rezka saj>a, potem se previdnejši sprehajalci malo tesneje zavijejo v pahovke ali gosposko ogrnjeno pelerino. V teh dneh utegneš izlahka videti iz mesta na novo zasnežene vrhove bližnjih gora, Sierre. Toda burja, ki zabrije s hribov, trga poslednje lističe 7. drevja, ki jih je videla drugačna uprava brsteti, in burja odnaša prah v ulice, ki ga pobira iz razvalin v madridskem predmestju. Ali je vojna pozabljena? Ce se giblješ v bližini središča mesta, tedaj boš komaj še opazil, da je bilo mesto še to pomlad . v oblasti hrumečih topov. Tisti težavni tedni ob i koncu vojne, ko so razpuščeni zbori miličnikov, I prisilno nastanjeni prebivalci in sestradani me-j ščani poudarjali zunanjost neznansko obubožanega | in zapuščenega mesta, ki je bilo za silo prikrito . z glasno veselostjo došlih osvoboditeljev — tisti I tedni so zdaj za zmeraj mimo. Meščani, ki so se med vojno komaj upali kdaj na cesto, spet prinašajo nekaj prejšnjega ritma v življenje. Drugi, Katerim se je posrečilo, da so pravočasno pobegnili, so se polagoma spet vrnili v svoja stanovanja, viada je z vsem svojim ustrojem uradnikov in na-stavljencev spet zasedla svoje urade. Inozemske misije so spet polnoštevilno zbrane; podeželje in prestolnica sla spet v stikih. Po vseh leh ljudeh, imajo deloma precejšnje premoženjske vire, za kaj, saj ni vsakdo obubožal med vojno, ampak je jostal bolj varčen, je [ostalo mesto spet živahno, ne sicer tako brezbrižno in elegantno kot prej, vendarle — velikomestno. Hoteli so polni gostov, ki imajo kak opravek v mestu, ki imajo naročila z dežele ali iz inozemstva, in drugih, ki iščejo ožjih stikov z vlado — ali pa so v hotelih ljudje le zato, ker ne morejo najti primernega stanovanja. Nič drugače ni z restavracijami, ki nujajo skoraj isto vrsto izbranih jedil ko časih. Maloštevilna zabavišča, kjer se zbira moderno oblečeno občinstvo, so ob določenih urah prav tako nabito polna kakor skromni bari in kavarne. V mestu je spet avtomobilski promet, ki ga stražniki le težko urejajo. Ljudje se gnetejo v kinematografe in gledališča, čeprav predvajajo že več let slare igre. Spet so tu svetlobne reklame; trgovine imajo polne izložbe, kakor da bi imeli trgovci jolne zaloge vsega kot prej Povsod ol>čii-tiš, da si ljudje želijo, da bi se spet udomačile stare življenjske navade in da bi bila ta tri leta vojne in pomanjkanja že zdavnaj jozabljena pre teklost. Da so pijače iz nadomestnih snovi, da je mnogo stvari izginilo iz trgovin in jih ni več dobiti, ker manjkajo devize za uvoz ali pa ker domača industrija še ni v |olneni razvoju — vse to so malenkosti, ki so se jih ljudje naučili |ogrešati kot |otrelino zlo. Sicer j>a jih tisti, ki imajo zadosti denarja, »ploh ne pogrešajo. Načrti Toda zamisel, da bi Madrid glede na »tav-barsko umetnost prezidali, da bi imelo spet lice normalnega mesta, ima pa že večje težave. Več let lo preteklo, preden lodo pozidana razrušena predmestja. Seveda so poskrbeli za to, da bi predvsem v središču mesta in v najvažnejših trgovskih okrajih zabrisali sledove vojne. Zatorej povsod kaj popravljajo, zidajo, mašijo luknje in pokrivajo strehe. Ker j>a mimo tega Iri leta ni bilo nič storjenega za mesto, je za zdaj več dela kot rokodelcev in materiala. Toda nihče, ki Madrid pozna, ne ojiazi takoj teh (opravil. To čudovilo mesto, ki se ni moglo nikdar odločiti, da bi jostalo veliko špansko naselišče ali evro|)ska prestolnica, so zmeraj kje k r pa 1 i in onegavili. Z vsako novo vlado so prišli novi načrti za ceste, mestne okraje in prezidave, ne da bi pri tem kaj več storili, ko da so samo začeli. Sedanja nova vlada, ki je ne ovirajo parla-menlarske komisije in odlori, se hoče lolj odločno spraviti na to preoblikovanje. A stavbeniki si zdaj brez dvoma mislijo, da je vojna divjala kar brez vseh načrtov. Namesto da bi bila porušila stare, nezdrave dele mesta, so postali jako dragoceni, novi stanovanjski okraji njena žrtev. Namesto da bi bila olajšala nove načrte za preureditev mesta, je otežkočila to nalogo in tudi stanovanjsko vpra-šanje. In vse to v času, ko vsega nedostaje: ni strokovnih delavcev, ker jih je mnogo od njih padlo ali so v ječah, in ni stavbnega materiala, ker gospodarstvo še ni urejeno ali ker so prevozna sredstva še jako omejena. Po vsem tem pazi vlada predvsem na to, da bi bilo opravljeno najnujnejše. Vse hiše, ki so jih bili že začeli zidati, morajo dodelati. Povsod pospravljajo ruševine, da lo mesto vsaj na zunaj očiščeno. Zidajo cenene stanovanjske kolonije za tiste družine, ki so pribežale iz podrtih okrajev. Tudi uradna poslopja pridno popravljajo, da bodo imeli vsaj svojo streho. Na vogalu lepe široke ceste Castellane, ki ima zdaj ime po generalu Francu, je blok ministrstev, ki je že od 1. 1931 v delu. Na kom •u lo cesta podaljšana in razširjena, da bodo tako pridobili več kilometrov dolg in veličasten vhod v mesto. Nekatere urade prezida-vajo in razširjajo. Ministrstvo za notranje zadeve, ki je bilo doslej na zmeraj nedostopni Puorti del Sol, pride zdaj na mirnejšo cesto. Na njegovo mesto pa se je zdaj naselilo policijsko ravnateljstvo. Rotovžu, ki stoji v enem od najlepših starih kotov mesta, so [ostale preozke njegove mere, ki so mu jih dali že pred dve sto leti. Treba je postaviti nove šole, da bodo mogli biti otroci deležni pouka. Za mnoge zadeve bo treba še precej časa počakati, preden lodo utegnile biti uresničene. Vendar delajo načrte, imenujejo milijonske vsote, da Madrid ne lo Ie jo starem prijeten, marveč bo imel tudi tako zunanje lice, ki bo vredno presto) niče te države. Drugačen Madr^cS Napak bi pa bilo, če bi vzeli živahnost in vi selje do življenja, ki ga vidiš v središču mesta, al pa željo uradov, da bi ostanki vojne čim pre izginili, že kot popolno podobo mesta. Semkaj bi morala priti še spremljevava širših ljudskih plasti. Ti ljudje pa še najhujše trpijo pod posledicami vojne, ker nimajo nobenih denarnih zalog. Večidei so vprav njih mestni okraji tisti, ki so najbolj trpeli. Gospodarsko udejstvovanje, ki se le po časi oživlja, more le polagoma zaposliti brezpo selne. Pomanjkanje cenenih živil in dviganje cen jih bolj duši kot druge meščane. Ker so med državljansko vojno izšli vprav iz njih najbolj ra dikalni elementi, je poseganje paragrafa pri nji ti tudi najlolj občutno. Zatorej bo treba še prece časa, dokler lo nastalo iz mesta, prebivalstva iii uprave tisto ravnovesje, ki ga vsebujejo druga ve lemesta. Do sedaj je madridsko telo tako rekoč le prenehalo krvaveti in blesti v vročici; do po polnega ozdravljenja pa je še dobršen kos poti Ko lo ta kriza slednjič prestana, bo Madrid drugačen Madrid. Prebivalstvo, ki je tri leta dolgi prisiljeno ali prostovoljno živelo v tem mestu, ki je prestajalo pomanjkanje in bilo ves čas ogrožen« po vojni, ima zdaj takšno pojmovanje o življenju ki ga ni mogoče smatrati le kot vplivanje rdeč< dobe in ki ga ni mogoče kar iztrebiti. Ti ljudj< so poslali lolj samozavestni, imajo socialne j>-'i hološke in kulturne potrebe, ki hočejo biti na.-i čene, ki pa hkrati dajejo spretnemu vodstvu mož nost, da te plasti vzgoji po novem mišljenju. Vojn; jih je tako do dno razdejala, in spričo te^a kar ji bilo, napravila tako kritične, da bi bil" goli po-vratek k staremu v tem primeru prav tako neroden kakor nevaren. Vprav v Madridu, ki je najvef trpel, in čigar prebivalstvo to državljansko vojne občuti najbolj kot novo poglavje, ima nova državn najširše polje, da uresniči svoja socialna in na rodnostna načela. V drevesu fe utonil. Iz Rima poročajo: Nenavadna, pač svojevrstna nesreča se ,e pripetila v neki majhni portugalsk1 vasi. Ondi je neki deček odšel v gozd, da bi raz drl sračje gnezdo. Ko ga do večera ni bilo domov «o ga šli iskat in so ga našli v votlem deblu drevesa, ki se je bil vanj prekopicnil. Votlo drevo jc bilo polno vode. Deček se ni mogel izkobacati ver in je utonil Pač čudna smrti Ob potresu v lurčiji biva prebivalstvo v zasilnih šotorih. S I> O R T Danes v Ljubljani s v Stoletni tek in smučarski skoki Kdor hoče imeti krasen 6prehod združen z lepim športnim užitkom, naj danes ne zamudi ugodne prilike ter si ogleda naše odlične skakalce, ▼el7k» in lepe smučarske prireditve te nam obetajo dane« v Ljubljani. Dopoldne bo smučarsko štafetno tekmovanje « startom ob 9 na strelišču pod Rožnikom, popoldne ob 15 pa bodo skakalna tek- , me ljubljanske zimske športne podzvize na ska- J ki jih sicer mogoče videti samo v Planici. Opozar-kalnici na Mostecu na Šišenskem hribu, nekaj mi- jamo občinstvo, da se prično tekme to&no ob na-nut za hotelom Bellevue, katerih 6e udeleži nad | povedanem čadu. skakalcev. Naši umetniki na ledu nastopijo danes na Jesenicah Za pravoslavne božične praznike je Belgrad 7. in 8. januarja prvič priredil ekshibicijo umetnega drsanja in na to povabil ljubljanske drsalce prvakinjo gdč. Silvo Palme, drž. prvaka Thumo in jun. prvaka Bibra. Prireditvi je prisostvovala tisočera množica, pred katero so drsalci pokazali tvoje zmožnosti. Naša drž. prvakinja Silva Palmetova iz Ljubljane, jim je zaplesala »Ero iz oniga sveta« in »Kresnico« in odnesla največiji U6peh. Maršal dvora, gospod Čolak Antič se ji je osebno zahvalil ter ji izročil krasno srebrno zapestnico. Ekshibicije pa se je udeležil tudi minister za socialno politiko in narodno zdravje, ter načelnik ministrstva za telesno vzgojo. Beigraijčani so to prvo ekshibicijo sprejeli z največjim navdušenjem in našim ljubljanskim gostom iz-kazali svojo gostoljubnost. Naša državna prvakinja Silva Palmetova nastopi danes na Jesenicah, kamor jo je povabila KID, ki priredi športni dan. Prihodnjo soboto in nedeljo, 21 m 22. januanja pa bo zaplesala Ljubljančanom in že dane« opozarjamo Ijubljapsko občinstvo na to prireditev. Nov rekord v plavanju Amsterdam, 13. januarja, t Danes je plavalka Alie Styl, Nizozemka, prekosila dosedanji svetovni rekord v prsnem plavanju na 100 yardov. Plavala je točno 1 minuto in 13 6ckund. Dosedanji rekord te vrste je imela Nizozemka Hesselaare, z 1 minuto 15 sekund. Smučarski tečaj za ljudskošolske učitelje Jugoslovanska zimsko športna zveza v Ljubljani bo priredila v sporazumu s kraljevsko bans:ko upravo na Gorjušah v čafiu od 2. februarja pa do vštevši 8. februarja smučarski tečaj za Ljudsko-šol-ske učitelje z namenom, da bi se tudi med učitelji ljudskih šol 6tvoril kader smučarskih učiteljev, ki bi v svojem službenem kraju lahko začeli 6 praktičnim poučavanjem šolske mladine v smučanj u. V ta tečaj bo sprejetih 10 učiteljev pod sledečimi pogoji: 1. Prosilec mora biti iz kraja, kjer mu bo mogoče praktično uporabljati pridobljeno znanje v tečajih za šolsko mladino. 2. Ne sme biti absolvent ie kakega podobnega smučarskega tečaja.. 3. Mora biti vsaj deloma vežč smuSke tehnike. 4. Prošnji za sprejem mora priložiti pismeno izjavo (obvezo), da bo vsako leto priredil kak tečaj za šolsko mladino in o tem redno obveščal Jugoslovansko zimsko športno zvezo. 5. Tečaj bo brezplačen. Tečajniki morajo imeti lastno dobro opremo in plačajo samo potne stroške iz službenega kTaja, tja do postaje Bohinjska Bela, nazaj pa iz Bohinjske Bistrice. 6. Prošnje za sprejem je poslati najpozneje do 20 januarja 1910 na Jugoslovansko zimsko športno zvezo v Ljubljani, Tyrševa cesta la, IV. nadstropje. 7. Kandidati, ki bodo sprejeti v tečaj, bodo pravočasno obveščeni glede odobrenega dopusta in ostalih podrobnosti. Za novoporocesice venčke šopke izdelujemo po naročiiu na,ceneje perje za postelja že od 8 dni naprej, izgotovliene blazine in pernice dobiš prj > LUNA«, naritoor, somo Platni lrq 24 Junaški čin finskega smučarja Niemija. Finski kralj smučarstva Pekka Niemi je izvedel izredno junaško delo. Niemi se bori v finski armadi že od pričeka vojne pri finskih smučarskih četah. Pred nedavnim je prejel povelje, da z nekaterimi ljudmi prodre sovražno linijo in skuša poškodovati murmansko železnico, edino železniško zvezo med Murmanskim in Ljeningradom. Niemi se je brez obotavljanja lotil dela pri takozvani »samomorilni kompaniji«, kjer je 50 smučarjev, ki imajo nalogo, stalno od zadaj vznemirjati Ruse v njihovih postojankah ter predvsem onemogočiM dovoz živil in municije. Ta naziv je dobila omenjena kompanija zato, ker je njena naloga tako težka, da je vedno vprašanje, če se bo sploh vrnila aH, če bo sploh ostala pri življenju. Od te čete je vzel Niemi deset najboljših smučarjev, katerim se je posrečilo prekoračiti rusko fronto. Toda tedaj se je šele pričelo pravo trpljenje. Omenjena desetorica je morala presmučati 80 km predno je dospela do omenjene železniške proge. Četudi je bila proga dobro zastražena, so jo vendar na dveh mestih močno poškodovali Vsa Niemijeva četa se je srečno vrnila domov, čeprav so jo Rusi močno obstreljevali in zasledovali. Kdo je prav za prav Niemi? Je to 29 letni finski športnik, eden največjih smučarjev, kar so jih Finci sploh imeli. Rojen je v krajih, kjer se sedaj vrše boji in pozna zato vsako stezo v gozdu. Na olimpijskih igrah leta 1936 v Ga-Pa je bil v teku na 18 km tretji, na 50 km pa osmi. Ilirija nastopi v Belgradu proti prvaku Romunije Belgrajski teniški klub je sklenil dogovor za gostovanje romunskega prvaka v hokeju na ledu »Rapida« iz Bukarešte, ki bo igral v Belgradu 20. in 21. t. m. proti ljubljanski Iliriji. Razgovori glede sodelovanja nemškega svetovnega prvaka v umetnem drsanju parov Herber-Baier, ki naj bi nastopil istočasno v Belgradu ter pokazal svoje umetnosti na ledu, pa še niso končnovcljavno zaključeni gtroik/ hot/iek SLON SAMBO (233) Sambo se je bil pravkar zbudil iz svoje popoldanske dre-mavice in se je baS kopal v reki. Sončil se je in je bil v mislih v živalskem vrtu, kjer so ga le kdaj pa kdaj obrizgali z vodo po gumijasti cevi. Vmes si je veselo trobil svoje popevke, in druge gozdne živali so dejale druga drugi: »Cuj-mo, čujmo, kako je slon danes ži-dane volje!« Hsamm '■■^■imf Gorjuše vabijo Za božične praznike je bik) izredno živahno na Gorjušah. Snežne prilike so na tem 1000 m visokem gorskem kraju zelo ugodne in podnebje je tako zdravo, da bo vsakdo, ki je bil samo enkrat v tem kraju, drugič vedno obiskal to krasno gorsko pokrajino Smučarskih terenov pa je v izobilju in to za začetnike kakor za izvežbane smučarje in to največ deset minut od Doma SK Planina, kjer dobite lepo urejene sobe z eno, dvema in tremi posteljami. Hrana je prav dobra. Celodnevni pen-sion stane v zakurjenih sobah 35 din. Pišite oskrbnici Mirni Zajec Zgornje Gorjuše št. 41, Dom SK Planine Dostop iz Gorjuše iz postaje Boh. Bela (2 uri), Nomenj (I in pol ure), Boh. Bistrica (3 ure). Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani! Prireditve tekožega tedna a) Tekme: 13. in 14. Medklubska tekma ▼ klasrent Kombinaciji na Jesenicah — SK Bratstvo. 13. in 14. II. Zimskošportne igre KID na Jesenicah in v Črnem vrhu. 14. Tekma v smuku na Zelenici — SK TržiS. 14. Medklubski tek na 18 km v Kranju — priredi SK Poljana, Kranj. 14. Medklubske skakalne tekme ▼ Kranju — priredi SK Poljana, Kranj. 14. Medklubske tekme v teku Im skokih ▼ Ljubljani — izvede LZSP. 14. Podzvezno prvenstvo v klasični kombinaciji — priredi MZSP. 14. Mladinski dan pri Celjski koči — izvede SPD - Celje. 13. in 14. Tekma v klasični kombinaciji za prvenstvo Zagrebške podzveze — priredi ZZSP na Sljemenu. 14. Tekma v klasični kombinaciji za prvenstvo Mariborske podzveze in otvoritev skak-^^ce na Pohorju, b) Tečaji* Tečaj MFVN v Bohinju v smuškem telrn. Skakalna šola ▼ Planici — priredi ZdruZenje 6inučarjev Planica. n * Vesti športnih zvez, klubov in društev Športni pozdrav iz »Amerike«. Spominjam se Tseh jugoslovanskih športnikov, kakor tudi vseh prijateljev prelepega kolesarskega športa, posebno pa »dirkačev«. Vsem 6kupaj želim obilo sreče in napredka na športnem polju v letu 1940. — Vai tovariš Bricelj Frank »Amerika«, član kolesarskega društva »Ljubljanica« v Dobrunjah. S. K. »Planina« — lahkoatletska sekcija. Od 16. januarja dalje se vrše redni lahkoatletski treningi vsak torek T telovadnici Vzajemne zavarovalnice s pričetkom ob 15.30 in vsak petek v telovadnici na Stadionu s pričetkom ob 18.30. , Ker bo vodja treninge posebni trener-strok Tribuna F.B.L. Ljubljana, Karlovška c.4 Podrainiea: MAHI BOH, Aleksandrova Bi Izžrebane številke Pri žrebanju efektne loterije društva Rejec malih živali Velike Lašče, dne 31. decembra 1939, so bile izžrebane sledeče številke: 31 91 131 580 648 682 735 755 792 867 870 921 966 968 981 1010 1051 1069 1259 1277 1355 1419 1455 1588 1626 1764 1808 1810 1860 1869 1872 1922 1935 1939 1962 2029 2131 2330 2337 2389 2408 2491 2516 2542 2557 2575 2584 2726 2757 2887 2939 2968 2976 2983 3082 3092 3102 3134 3248 3287 3462 3463 3475 3536 3587 3604 3614 3615 3624 3630 3640 3754 3764 8807 3839 3845 3891 3912 4078 4158 4190 4279 4287 4305 4307 4340 4397 4487 4494 4515 4580 4588 4668 4693 4725 4766 4811 4958 35S1 3906. Dobitki morajo biti dvignjeni najkasneje do . 31. januarja 1940. Po preteku tega roka, zapadejo | dobitki v korist društva. Odbor. Zahvala ▼sem, ki so počastili spomin osebnosti, življenja, dela, vrlin in kreposti našega nepozabnega brata, preč. gospoda ANTONA SKUBICA dekana v Ribnici na Dolenjskem ob njegovi prerani smrti. — Posebno se zahvaljujemo prevzv. g. škofu dr. Rožmanq za ganljiv govor v cerkvi in da je vodil pogreb in molil za pokojnikovo dušo, g. kanoniku Volcu in vsem mnogoštevilnim duhovnim sobratom. Posebej zahvala g. banu dr. M. Natlačenu, g. inšpektorju dr. Francetu Logarju, ljubljanskemu županu g. dr. Juretu Adlešiču, vseučiliškemu prof. dr. Fr. Ks. Lukmanu, poslancu dr. Riglerju, okraj, glavarju Brezingerju, g. polkovniku Paju in častnikom ribniške garnizije ter vsem odličnim zastopnikom, ribniškemu županu g. Oniču, načelnikom vseh ribniških uradov, javnim in zasebnim funkcionarjem trga in okraja. Nadalje vojaški godbi, gasilskim društvom, vsem nabožnim in prosvetnim organizacijam in društvom, godbi iz Nove Štifte, pevskemu zboru, učiteljskemu zboru, meščanski deški in dekliški šoli. Iskrena zalival«! gg. zdravnikoma dr. Orožnn in dr. Kožuhu, gg. govornikom ob odprtem grobu, zlasti zastopniku z daljnih Jesenic ter končno vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem drugim, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Sv. maša zadnšnica se bo darovala r ponedeljek, dne 15. jannarja ob 8 zjutraj v farni cerkvi v Ribnici. V Ribnici, dne 14. januarja 194«. žalujoče sestre V malih oglatih velja vtaka beseda 1 din; tenltovanjskl oglati 2 din. Debelo tiskane natlovne betede te računajo dvojna Najmanjil znesek za mali oglat 15 din. — Mali oglati te plačujejo takoj prt naročilu. — Pri oglatih reklamnega značaja te računa enokolontka, S mm vltoka petltna mtlca po 3 din. — Za pitmene odgovore glede malih oglatov treba priložiti znamko. Opekarski inventar Revolver preio, okvirje za opeko. Jer-nienje, tovarniško kovačnico, kupim. Pismene nonudbe na PUBLIUITAS d. d., Zagreb, llica 9, pod št. 55146. II Službe iičejo Absolventka trgovske šolo s prav do-brlm uspehom, išče primerno službo. - Leskovec Marija, Brezno, p. Laško. Služkinja »trogo poštena, začetnica, želi k manjši družini. Ponudbe v upravo »SI.« pod »V Ljubljani« 19111. Natakarica Išče službo v bližini Škofje Loke ali Kranja. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 131. Kuharica išče službo v restavraciji r LJubljani aH tudi Izven. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Samostojna« 485. Zeiezninar vojaščino prost, želi službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Marljiv« št. 641. (a) Absolventka trgov, akademije s prakso Išče zaposlitve. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Fakturistl-nja 124«. (a) 1000 din nagrade dam onemu, ki ml preskrbi službo sluge alt slično. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Kavcije zmožen« št. 487. Absolventka iflvorazredne trg. šole želi nastopiti mesto kot pisarniška moč ali kot bla-gajnlčarka. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna«. Mlada postrežnica Išče službo za dopoldanske ure trikrat tedensko ln trikrat popoldne. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 450. (a Trgovska pomočnica mešane stroke, z dežele, želi premenitl službo z marcem. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »V vsem zanesljiva« 388. (a Strogo pošten začetnik absolvent kmetijske šole, z nemško, češko in švicarsko prakso v vseh panogah, išče službo. - Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Absolvent« 449. (a Absolventka trgovskega tečaja, z od liko, z lastnim pisalnim strojem — Išče primerno službo v pisarni. Ponudbo v upravi »Slovenca« pod »13« št. 415. Trgovska pomočnica B večletno prakso v vseh strokah, vešča v aranži-ranju Izložb, deloma nemščine, želi mesto v boljši trgovini. Cenj. ponudbe v upravo »Slov.« pod »Poštena« št. 444. Uradnik - manufakturist vešč vseh pisarniških del In več tujih Jezikov, s prakso v manufakturi — išče primerno službo. Posredovalci dobe nagrado. Ponrudbe v upravo »Slovenca« pod »Sposoben« fit. 534. (a Korespondentka B perfektnlm znanjem srbohrvaškega, franco skega ln nemškega Jez! ka, strojepisja ln stenografije, s trgovsko akademijo - išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 499. Gospodična B dežele, s trg. tečajem, Išče službo v pisarni ali kot blagajnlčarka. — Po magala bi tudi pri gospo dlnjstvu In pri otrocih. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 247. Manufakturist mlajša moč, želi premenitl službo. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor pod št. 90. (a Natakarica solidna ln poštena želi službo v dobroldočl restavraciji, ozir. gostilni, najraje na račun. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Prijetne zunanjosti« št. 500. (a I Vajenci ii Vajenca za krojaško obrt, sprejmem takoj. Pavel Vrtač-nlk, Tyrševa cesta 47. Krojaškega vajenca sprejmem takoj. Po dogovoru. Jakob Smerajc, Borštnikov tre 1. LJubljana. (v Učenko za trgovino z meSanlm blagom, s predpisano šolsko Izobrazbo, poštenih kršč. staršev, sprejmem. Koželj nasl., Tržič. (v Učenko za večjo trgovino na deželi, katero rabim tudi v pomoč pri gospodinjstvu, sprejmem. — Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pridna in poštena« št. 394. i 33S m Oblastv. konceslonirana šoferska šola za poklicne šoferje ln amaterje I. Gaberšček bivši komisar za šoferske Izpite Kolodvorska ulica gt. 43 Telefon 28-28 Gospodinjska šola (železničarska). Gospodinjski ln šivalni tečaji Nabavljalne zadr. uslužbencev drž. žel. v LJubljani se prlčno, ln sicer: večerni z dne 17. Jan., ln dnevni tečaj pa dne 1. februarja 1940. - Vse potrebne Informacijo se dobe pri vodstvu šole v pisarni železničar, men-ze v Ljubljanskem dvoru, Pražakova ulica 19: Ilif-HiU Več mask odda salon »Kuclar« v ICnaflJevl ulici 4. Gumbnice, gumbe, plise, monograme, entel. ažur ^no m hitro izvrSi Matek & Mikeš Ljubljana, Frantllkanska mita Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela Foto-aparate in foto-potrebščlne Radio, gramofone, daljnoglede ln vse druge predmete kupujemo ln prodajamo pod najboljšimi pogoji. — Ugodno prodamo razen gornjih predmetov več Izložbenih omaric ln predmetov za brlvnice, igro »Matador«, zrcala, smučI, mali šivalni stroj-ček itd. — Foto-papirje, filme izdelamo najugodneje. Fototehnika Vošnjakova St. 4. Ilužbodobe Mlinarja poštenega ln pridnega, sprejme Markelj Ciril -Podbrezje, Podtabor 28. I Mlajšo postrežnico ki lepo pere ln lika — sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 571. Pomočnika takoj sprejme H. Bltenc, mizarstvo, Vlžmarje — St. Vid. (b Pastirja sprejmem blizu Ljubljane. Naslov v upravi »SI.« pod št. 433. Čevljarskega pomočnika ln vajenca takoj sprejmem za stalno. Nagllč, Klane 61, pri Kranju, (b Postrežnico sprejme tričlanska dolžina za ves dan (s hrano). Naslov v upravi »Slov.« pod St. 498. Mizarskega pomočnika vajenega vseh del, sprejmem. Traprotnlk Janez, mizarstvo, Ljubno na Gorenjskem. (b Prodajalko pridno in pošteno, sprejmem v pekarno in slaščičarno. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod št. 479. Kuharico vajeno vseh gospodinjskih del, takoj sprejmem v trgovsko hišo na Gorenjskem. Naslov v upr. »Slovenca« pod 461. (b Deklico močno, pridno, ljubiteljico otrok, sprejmem v pomoč gospodinji. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Kranju pod »Vestna« 466. Kontoristinjo ki Ima veselje do trgovine, zmožno vseh pisarniških del ln knjigovodstva, z znanjem nemščine — sprejmem. - Koželj nasl., Tržič. (b Gospodično za trgovino ln pisarniška dela, zgovorno ln zanesljivo, takoj sprejmem. Plača do 800 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 465. (b Služkinjo pridno ln pošteno, la dobre krščanske družine -sprejmem za vsa hišna ln vrtna dela. Plača dobra. Nastop službe 1. februarja. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 315. Kuharico pridno, pošteno, dobro gospodinjo, srednje sta rostl, zmožno samostoj nega gospodinjstva, takoj sprejmem. Koželj nasl., Tržič. (b Trgovski pomočnik starejši, samostojna moč, manufakturist, dobi stalno nameščenje s 1. ali 15. februarjem. Dopise s sliko poslati v upr. »SI.« pod šifro »Dober prodajalec la« št. 416. Pošteno dekle ki zna tudi nekaj kuhati, dobi službo pri dvočlanski družini s 5 mesečnim otrokom v bližini LJubljane. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zanesljiva« št. 438. Sprejmemo samostojnega kvalificiranega delavca ali mojstra za montažo vodovodnih armatur, v stalno službo v Zagrebu. — Ponudbe z opisom kvalifikacije ln dosedanje službe pod zn. »Monter« na Propaganda d. d., Zagreb, pošt. pret 472. (b Kuharica ki zna kuhati kmečko In tudi boljšo hrano, peči kruh ter da je poštena, pridna, snažna in zanes Ijiva, v starosti od 30 let naprej, so sprejme ns Večje posestvo pri LJubljani. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe v upr. »Slov m nnA snsčko sKu-harlca« st. 42« Služkinjo z dežele, sprejmem takoj. Naslov: Helena Kušar, trgovina, Rožna dolina, Cesta IX. št. 6, LJubljana Dva krojaška pomočnika za fine velike komade, po možnosti z znanjem uniform — takoj sprejmem. Služba stalna. Lapornik, Celje, Cankarjeva 4. (b) Agilne potnike za obisk posestnikov ln voznikov sprejmem proti proviziji za vso banovino. Dopise upravi »Slov.« Maribor pod »Prvovrstno blago« 104, (b Dva slikarja za slikanje ornamentlke po predlogah, izučena sobosllkarja ali pleskarja, za dobro plačo, za daljšo dobo takoj sprejmem. Jemc Franc, slikar, Bled. Hotelskega vratarja sposobnega, s večletno prakso, ki govori več Jezikov, ter slugo sprejmemo v stalno službo. Ponudbe pod šifro »Moderni hotel« štev. 581 upravi »Slovenca«. (b) Dekle snažno, pridno, pošteno, vajeno vseh gospodinjskih del, meščanske kuhinje, iščemo za Zagreb. Nastop takoj. Predstaviti se v nedeljo med 12. ln 16. uro. Ulica na Grad 11 Fanta za kuhotl žganje, sprejmem takoj. Naslov: Gostilna Clnkole, Kopitarjeva 4. Ljubljana. Kuharico srednjih let, ljubiteljico otrok — takoj sprejmem. Franc Oovlrk, Tovšetova št. 38, Ljubljana. (b) Krščansko žensko starejšo, ljubiteljico otrok — sprejmem, k otrokom kot vzgojiteljico. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vzgojiteljica« štev. 676. Sprejemalce za bukova drva, dobre poznavalce blaga, sprejmem takoj. — Ponudbe upravi »Selovenca« pod šifro »Dober sprejemalec« št. 517. (b) Za pohištvo zamenjam novo motorno kolo, 200 ccm ln doplačam. Ponudbe na upravo »Sloven.« pod »Pohištvo« št. 306. (š MODROCE otomane, kauče itd. dobite poceni in solidno pri IvanHabiču tapotnik Kopitarjeva ulica 1 n a•p ro t i „N1 i m an a" Vsakovrstna pohištvo dobavlja te vedno po ita-rlh cenah v moderni In solidni Izdelavi tvrdka tOPRAVA« Celovška cesta K. Sprejemajo ae naročila. Prodam več modernih spalnih, kuhinjskih ln Jedilnih oprem iz orehovlne. — O e r n e Avgust, Šiška, Vodnikova 83, LJubljana. Mreže za postelje Izdeluje In sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovle, Gregorčičeva ulica tt I (pri Gradišču), Spalnice in kuhinje moderne, po nizkih cenah nudi mizarstvo Vel-kavrh, Krakovska ul, 7. Sprejemam vsa naročila 1 Oglejte si zalogo krasnih spalnic ln kuhinj po nizkih cenah pri mizarstvu Milan Stigl, Trata, St. Vid nad LJubljano. Štelaže, pulti vse pravkar novo, prvovrstno delo, ceneno naprodaj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ugodno 445« St. 493. T A Kupujte pri naših inserentihl 1 Kiimiite steike, ki Vam bvito prinesle sutcl ZVEZA ABSOLVENTOV KMETIJSKIH SOI V LJUBLJANI priredi efektno LOTERIJO v korist socialnega sklada ZAKi Pripravili smo Vam 30 glavnih dobitkov, med njimi 8 motorje, 10 koles, radio aparal. šivalni stroj in na stotine manjših praktičnih dobitkov, ki Vas bodo razveselili Srečka stane s a m o 4 Din Žrebanje se vrši 25. febr. 1! 40 v Ljubljani. Srečke so v razprodali po vseh ljubljanskih trafikah, v Kranju, Mariboru ter pri vseh občinah v ?loveniji Kupujte naSe sreike! — Ne boste razotaranl! Denar Hranilne knjižice 3% obveznice tn druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolj« BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno po najvišjih cenah In proti takojšnjemu plačilu. Dober radio aparat zamenjam za trlvrstno harmoniko «11 ga prodam. S. Pogačnik, Hradeckega, LJubljana, Gledališka 12. cesta 14, LJubljana. Rudolf Zore Vložno knjižico Vzajemne posojilnice, v višini do 10.000 din, kupim. Ponudbe z višino vlogo In ceno upravi Slovenca pod »Takojšnje plačilo« št. 6S4. (d) Urilitev premoženju Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in irkasq terjatev, (tudi kmetskihlj nabavo posojil in družbe-] nikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knji-< govodstva, bilance, kal-l kulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh rsei trgovsko-obrlniškc zndevo poverite zaupno strokovni/ pisarni ZAJC LOJZB Ljubljana. CiledaliSka ul.7* Naročajte in širite »Slovenca« ! Pleničke je prala- toda kako sivkasta je blazina, ki ni bila oprana & Radionom! Zato Je sUeniTa: V fcocTo?e tortT £rala Vjfl Svoja perila t faaJtorToHT, ter IJutTirt Uesfefe telo, zdravo perilo t Pri kuhanju z Radionom se razvijajo milijoni kisikovib meliurčkov, kafer! itcupnO * milnico prodirajo skozi tkanino, ki jo temeljito operejo. Tako postane perilo bledele belo ?n se mtf že od daleč po?na, da je bito oorano s Radionom. Schichfov ADION varuie perilo §chichf RADION pere sam:' Prllolnoatne predaja. upravljanj« In nadzorovanja bil praviama .MOBILNA' BEOGRAD Knez Mlhallova 17 Telefon 26-167 in 28-260 Lepo stavbno parcelo s hišo v centru Novega mesta, prodam. Darovič Marija, Novo mesto, (p Hišo Se ne dozidano, prodam na Vrhovclh. - Vprašati pri g. Vrhovec št. 1. (p Hišo z vrtom kupim na deželi. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Hiša« St. 649. (p) Hiša z velikim vrtom primerna za upokojenca, ugodno naprodaj. Vprašati v trgovini Aškerčeva 14, Pobrežje, Maribor. Vinograd nova zidanica, mlade trte, sadovnjak, parcelo, gozd, na lepem kraju, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 473. Hišo v Ljubljani do 140.000 din kupim — brez posredovalca. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hiša t Ljubljani« št. 626. (P Parcel« ob Linhartovi ulici, prodam. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 640. itanotanja IŠČEJO: Manjše stanovanji v centru ali v Sempetr-skem okraju, ISčeta dve državni uradnici u. maj. Ponudbe v upravo »Si.« pod »Trimesečna odpoved« št. 138. Glasba umn»fr»poor v kman/o Travnik trnovskem predmestju naprodaj. Polzve »e v Dravljah, Vodnikova 211. Vrtna hiša dvostanovanjska, naprodaj. Vprašati: Zeljarslca št. 11, Mirje (Kolezlja). Novo hišo vlsokopritllčno, prodam za 89.000 din. Naslov v upr. Slov.« pod št. 440. Srednje savinj. posestvo se celo aH t posameznih delih proda. — Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Hmelj«. 686. Parcele poleg tramvaja ln nove gimnazije naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod S t. 660. (p) Hišico z vrtom okolici LJubljane, kupim. - Ponudbe v upravo Slov.« pod »Do 70.000« št. 432. Posestvo ob banovlnskl cesti, 18 johov, vinograd, njiva, 1500 hmelja, redi so šest glav živine, naprodaj za 150 000 din. Poizvedbe: Stahl Rudolf, Ločlca, Polzela, Savinjska dolina. Majhno posestvo zidana hiša, z električno razsvetljavo, pet minut od postaje, primerno za upokojenca, naprodaj za 39.000 din. Ponudbe upra vi »Slovenca« Maribor pod »Ugodno 11»«. (p) Posestvo x vsem Inventarjem tn živino ugodno naprodaj. 30 ha zemljišča z gozdo vi ln vinogradom. Dam skico ln posestni list na zahtevo na vpogled. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod 400. (p Hišo na novo preurejeno, ob banovlnskl cesti na Dolenjskem, prodam. Cena 20.000 din. Primerna za obrtnika ali upokojenca ali pa se odda v najem, Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 472. Pozor, ugoden nakup! Lepo posestvo bo napro daj na sodni dražbi dne 24. januarja t. 1. ob 10 dopoldne prt sodišču Radečah. Cenjeno je na 38.796 din, najmanjši po nudek znaša le 25.824.60 din. Vse potrebne infor maclje se dobe v odvet nlški pisarni dr. Juro Adlešlča v LJubljani, (p Na Mirni na Dolenjskem je prostovoljno naprodaj posestvo : hiša, gospodar Kka poslopja, travniki za vagon sena prve košnje, vse okrog hiše, lasten vodnjak, elektrika, poleg kolodvora. Kupci si lahko ogledajo pri lastniku Jo sipu Pleskovlču, Mirna št. 64. Dne 21. januarj ob 3 popoldne bo prosto voljna dražba na licu me sta. Proda se zaradi pre selitve. Stavbne parcele in hiše naprodaj. - Polzve se ^ Vlžmarjlh št. 46. (j II! Vnajem IŠČEJO: Iščemo lokal v sredini mesta. Ponud-1 be upravi »Slovenca« pod j št. 668. (m) Dvosobno stanovanje sončno, z vsemi prltikll-naml, po možnosti s centralno kurjavo, Iščem. — Predpogoj bližina sodnl-Je. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Takoj« St. 285. ODDAJO: Stanovanje dvvsh sob ln kuhinje se odda. Tycševa cesta 86. V najem vzamem obrt »avtotaksl po naročilu« za celo leto ali za prvih šest mesecev letos. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Taxi« 467. (m Trgovino z meš. blagom v večjem kraju Štajerske, prevzamem aH kupim s 1. marcem 1940. Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod šifro »Prometna točka« št. 402. Davka prosto hišo novo zgrajeno — proda Kregelj, pekarna, Rakek št. 193. Istotam oddam v najem lokal za slaščičarno. (p) Hišo z vrtom ob cesti, primerno ma obrtnika ali upokojenca, prodam za 16.000 dinarjev. Alojz Dovšek, Tržišče SI, Dolenjsko. (p) Trgovsko hišo kupim proti takojšnjemu plačilu, v poštev pride center mesta Maribora ali Celja. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Trgovska hiša 120« Dvostanovanjska hiša novo zgrajena, z elektrl ko ter z malim gospodarskim poslopjem, njivo, sadonosnlkom. 20 minut od Celja, ugodno napro daj. Naslov: Franjo Be lak, Celje, Za kresijo 2a. Štirisobno stanovanje lepo sončno, se takoj odda. Vprašati: Novi trg 6-1. Istotam soba z vso oskrbo gospodični (ali študentki). Stanovanje [ obstoječe lz petih velikih sob, kuhinje ln primernih prltlklln, oddam v centru LJubljane. Pismene ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stanovanje 16« 490. Lep gostilniški lokal na prometni točki v trgu vzamem v najem. Najraje na Gorenjskem. 'Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Točna plačnica« št. 690. (n) ODDAJO; Lokal za frizerja oddamo takoj v najem. I Informacije: » Slograd «, | Vrtača 9. Dvosobno stanovanje kabinetom ln z vsemi prltlkllnaml — lepo par-ketlrano — oddam — eno s februarjem, eno pa z marcem. Tovarniška 25, Moste. Vprašati t hiši št. »"V (č) Odda se majhen lokal v Vošnjakovl ullel. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 618. (n) Več prostorov za delavnico ali Btano-1 vanje na Trnovskem pri-1 stanu St. 16, oddam. Aceeto Rozl. (fi I (SČEJO: Gospodična - uradnica Išče sobo s hrano ali pa brez. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Oista«. ODDAJO; Dva gospoda sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 678. 68. (f Trgovino z meš. blagom | dobro vpeljano, v Zgornji Slškl, oddam takoj ali pozneje. Potrebna glavnica 20—25.000 din. Ponudbe v upravo »Slov.« | pod »Trgovina« št. 441. Oddam v najem eventuelno tudi prodam I hišo z gospodarskim poslopjem, pripravno za | vsako obrt. Vprašati pri: Tome M., Pozemelj, pošta | Gradac. (p) Enodružinsko vilo šestsobno, s centralno I kurjavo ln vsemi prltik-linami, komfortno, z le-1 plm sadnim vrtom, v Mur-1 nlkovl ulici, oddam v najem s 1. februarjem. —I Vprašati: Krekov trg 11-11 Zahvala Iz srca se zahvaljujemo znancem in prijateljem, posebno onim, ki so prišli iz Ljubljane ter spremili našo mamo, gospo Marijo PEeško na njeni poti k večnemu počitku pri Sv. Pavlu ter ji darovali lepo cvetje. Naj bi jo vsak, kdor je poznal njeno zlato srce, ohranil v najlepšem spominu. Na Vrhniki, dne 13. januarja l ZAHVALA. Ob smrti našega nepozabnega gospoda dr. Ivana Razhorška notarskega namestnika izrekamo gg. zdravnikom in čč. sestram bolnišnice v Slovenjem Gradcu, ki so se z vso vnemo trudili, da rešijo dragoceno življenje, čč. duhovščini in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, vsem onim, ki so mu poklonili krasno cvetje, g. Jakopiču, not. substitutu, in g. Grmovšku, predsedniku SPIJ za lepe in tolažilne besede, ter pevcem za v srce segajoče žalostinke — iskreno zahvalo. Slovenj Gradec, dne 10. januarja 1940. Žalnjoča soproga Mica s hčerkico Metko m rodbine: Razboršek, Keršič in šibenik ZAHVALA ZA VSA SOČUSTVOVANJA IN POČASTITVE OB NENADOMESTLJIVI IZGUBI NAŠE NEPOZABNE GOSPE AVRELI3E TOMŠIČ VSEM NAJISKRENEJŠA HVALA! RODBINA INŽ. DUŠAN TOMŠIČ IN OSTALI SORODNIKI. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene žene, mame, stare mame in tete, gospe Alojzije Trink se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin in jo spremljali na njeni poslednji poti Posebno pa smo dolžni zahvalo prečastiti duhovščini, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so nas tolažili in nam izrazili sožalje. Bog naj vsem stotero povrnel V Ljubljani, dne 13. januarja 1940. Žalujoče družine: Trlnk-Tutta in ostalo sorodstvo % Se je čas, da kupite vsakovrstno belo in drugo blago za dom po starih nizkih cenah če izkoriste noše 2>ele dnei>e V naslednjem nekaj een< Neveste in gospodinje naj jih nikar ne zamude! Kotenina in šifonl: Surova kotenina, primerne za plenice in slično , , Surova kotenina, boljša ,,,,,,,...... Beli kotenina . ...... a ....... « . Trpežna bela kotenina ....,..»,«••• Zelo dobra kotenina.............. Fini šifon širina 80 cm.............. Krasen šiton, prvovrstnega kakovosti širina 80 era Zelo fin šifon širina 90 cm i Kajboljša bela kotenina • a . , Din 375 575 575 775 875 975 1075 12 50 13— za rjuhe In Kotenina in Sifoni kapne: Surova kotenina, dobra širina 150 em . . . ... Din Zelo močna surova kotenina širina 150 cm . . . , „ Najboljša surova kotenina širina 150 cm..........„ Šifon za rjuhe šir. 150 cm............r Bela kotenina, zelo čvrsta kakovost širina 150 cm . „ Prvovrstna bela kotenina za rjuhe širina 150 cm . , Najboljše, specijalno blago za rjuhe širina 150 cm . „ Najfinejši šifon za rjuhe širina 150 em ..........„ Zelo trpežen in dober šifon za kapne širina 180 cm „ Platno, specijalna kvaliteta za kapne širina 180 cm „ Najboljši šifon za kapne širina 180 em ..... . „ Angleško platno, barvasto šir.250 em za rjuhe in kapne „ Brisače, prti in servijeti: Prvovrstne frotirke, težka in dobra kakovost. . . Din Beli damast za brisače............. „ Beli pike za brisače z borduro, zelo čvrsta kvaliteta „ Čisto platneno blago za brisače . , , , , , . , . „ Belo blago za prte, šir. 130 cm ,,.„,..., „ Bele blago za prte, šir. 140 cm . , , , . , . , , . 15-17 — ia-75 16 75 20-24 50 2975 33-25 26 — 31 25 35 — 40 — 24 — 1050 10 50 1250 19-75 25- Prvovrsten bel damast za prte, Sir. 140 cm Beli servijeti, beli ........, , . Najboljši damast servijeti ..■•■■•« Kuhinjske krpe, zelo močne Čisto platnene kuhinjske krpa .■■•■■ Din 49"-5-50 11 — 5-10- Prešite odeje: Prešite odeje, klotaste, ročno delo...... Prešite odeje, ročno delo. fina bela vata.........., Prešite odeje iz prvovrstnega klota in fino belo vato , Prešite odeje iz najboljšega brokat klota .... „ Prešite odeje iz svilenega brokata in prvovrstno belo vato......................................* Prešite odeje, svileni brokat in najboljša bela vata » Drugo belo blago: Atlas gradi, za blazine krasne kakovosti, šir. 80 cm Din Atlas gradi, za posteljnino (isti kakor gornji) širina 120 cm ........................................n Damast gradi, prvovrsten, za posteljnino, v raznih vzorcih, širina 120 cm...........t » • Gradi z« moške spodnje hlače, zelo dober , , , ■ „ Marinegradl za moške spodnje hlače..............b Din 95,— „ 135 — „ 150,— . 170"- 198- 250-- 17--T 24 — 25-— 12 — 15- Gradi za iimnice, inieti, blago za zavese: Prvovrsten črtasti gradi za žimnice Din 22-50 Damast gradi za žimnice '.....«■«>■•• * Zelo dober damast gradi za žimnice ..«■••■ « 27"75 Najboljši damast gradi za žimnice 9 t ( • • • ■ ■ » 34'— Platneni damast gradi Ia ••«.*«. Din Inlet za perje, širina 80 cm......... > ■ » Inlet za pernice, širina 120 em ......... * Inlet za pernice, prvovrstna kakovost, šir. 80 cm . „ Inlet za pernice, prvovrstna kakovost, šir. 120 cm . Blago za zavese, šir. 150 cm, v krasnih vzorcih od 19" 40-- 10-50 16-75 17 — 23-do 38-50 Dittgu /.H Laveoo, IOV i i ............ ...V,V.M ..........-— —— — - Blago za zavese, šir. 200 cm, v krasnih vzorcih od 19 50 do 45'— Blago za zavese, šir. 300 cm, mrežasto ,,,-,. * 56— Razno: Puplin za dam. perilo stalnih barv .«<>•••• Krasna svila za dam. perilo Broširana svila za dam. perilo . . , , ...... Puplin za moške srajce, trpežen . . , , . , „ , , Puplin za moške srajce, fini....... . « . . Klot, barvasti za preš. odeje, šir. 140 cm .... , Brokat klot, najboljši, šir. 160 cm, za preš. odeje . Brokat svila, najboljša, za preš. odeje, šir. 140 cm i. t. d. Din wn 12-75 17-75 1050 17— 19 50 35— 60— Opozarjamo Vas, da smo navedli samo boljše In trpel-neJSe vrste blaga, ker se mora zlasti v sedanji dobi raiunati s tem, da trpi belo blago in blago, ki se rabi za dom, flm dalj lasa. Pristavljamo, da bodo letos trajali beli dnevi z ozirom na manjio zalogo, samo kratek (asi Manufaktura K. D. Ljubljana, Mestni trg 17 flovo! PRISTNA LJUTOMERSKA VINA naročajte le pri VINARSKI ZADRUGI V LJUTOMERU Varovalke „EMAS0R" za motorje in industrijsko uporabo Odgovarjajo vsakovrstnemu toku ln roltažl od 110—500 V. Odgovarjajo sistema In sotitftvn starih varovalk na > in 2 fazi. Zdrii 1000 Kratkih stikov in prenapetosti toka. Zelo precizno funkcionirajo in varujejo motorie pred obrabo in no-Kvaro. Absolutno varnje motorie pred defekti. Ekonomija pri tro&enjn toka S2%. Cena din 40— za kos. — Butanjeva 14. p. Vrhnika — 10letno jamstvo Z vseh krajev sveta novosti in norosti poslušajte z našim RADIO APARATOM Tetinih Baiifal, LJubljana, MihlošlCeva 20 # ZA ZIMO... KLAVIRSKE HARMONIKE Dm480 ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATAlOSt MEINEL*HEROLD — »«.TV0DMret cusiii. MARIBOR t. 102 mm-^ Proti kamnom: žolča, ledvic, mehur; a vzemite zdravilni DUBRAVKA ČAJ in uspeh Vam je v kratkem zajamčen 1 škatla din 30"—. Dobi se v vseh lekarnah. Proizvaja: K. F. Labor. Mr. I. Andrijič, lekarnar, Mostar R.S.br.14.471 2VV 1938 Redni semeni v Vidmu-Dobrepoljah bo zopet dne 17. januarja 1940. Vsi dosedanji kupci in prodajalci ste vabljeni, da se tega sejma udeležite. Tudi drugi sejmi so zopet dovoljeni, ker ni bilo v tej kakor tudi v sosednih občinah nad 40 dni nobene kužne bolezni Inserirajte v ,.Slovencu"! Nafta ilma je higiensko očiščena In sterilizirana na pari 115* O, ne diil, je bm maSSobe In fermentov, ker je nafta tovarna opremljena v to svrho a najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte iimo ls prepovedanih ftuSmarnkih obratov, ker Je slabo in nehigiensko izdelana, ni dezlnfecirana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredilo moli in mrčes. Prepričajte se pred nakupom 1 Nafte eene so najsoltdnejle > Zato lahtevajte s a m u iimo z zaščitno znamko STERILIZIRAN O Lov z letalom 31 »Ali pa bo mogel vzeti smaragde s seboj, če pride tja?« »Zakaj pa ne? Gotovo ima v vasi zaveznike.« »Veš kaj, Tim? Če je tako, ga morava dohiteti, še preden dospe v Glynt! Kako daleč je do tja?« »Mislim, da kakih deset do dvanajst milj, a pot pelje ves čas po gorah.« »Jasper je pred nama tri milje. Morala se bova zelo požui^ti.« Res sta se požuriln in ko sta obšla jezero ter po visokem pobočju prišla na sedlo, kjer sta bila prvič pogledala Jasperja. sta ga zdaj zopet videla. Bil pa je samo kaki dve milji pred njima. »■Nič preveč se ne žene,« reče Tim. »Seveda, ne ve ne, da ga zasledujeva.« »Morala bova hoditi zelo oprezno, da naju ne zagleda. Kritja je zelo malo.« »Kaj pa, če bi skozi dolino na levi presekala pot? Pridobila bi celo miljo, katji Jasper gre po stezi. Pot pa bo kajpada napornejša,« predlaga Tim. Pot je bila res zelo naporna in to sta fanta kmalu čutila. Saj sta bila vso noč pokonci pa skoraj ves čas trdo delala. Tima so bolele noge, a Jack je bil kakor ustrojen, zato je laže hodil. Ko sta na drugi strani doline prišle zopet na vrh, sta se zleknila po tleh in nekaj časa počivala. jasperju se menda ni kar nič mudilo, zato je bil zdaj le še miljo daleč pred njima. Videla sta ga, kako je pravkar izginil za robom visokega priča, poraslega z vresjem »Spustil se bo v grapo reke Lowy,« napove Tim. »Ribiška steza drži od vrha noter do reke, a za naju bo najbolje, da se drživa grebena, ker bova nad Jasperjem in ga lahko opazovala. < Ko sta prišla do mesta, kjer jima je Jasper izginil izpred oči, sta pod seboj zagledala globoko in ozko grapo, ki si jo je tekom stoletij I^owy izkopala v goro. Potok se je kakih dvesto čevljev pod njima premetaval preko penečih se slapov in brzic, prekinjenih z dolgimi in ozkimi tolmuni. Voda je bila čista ko kristal. Jasperja najprej ni bilo na spregled, potem pa sta ga videla plezati po strmem žlebu vštric nekega slapu. Bil je komaj še pol milje preti njima. »Dohitiva ga zdaj lahko,« reče Tim, »a kaj potem? Naj mu presekava pot in ga iz zasede napadeva?« »Ne bo varno poskušati,« odvrne Jock. »Oba sva precej zdelana, Jasper pa tudi ni slabič.« »Ustaviti ga pa vendarle morava, preden dospe v Glynt,< pritiska Tiim. Tedaj pa mahoma obstane. »Neki možak je pred nami doli v dolini. Ga vidiš?« »Da, menda je vodni čuvaj.« »Zatlel si, vodni čuvaj Gwynne Willinms je. Joj, če bi mogla do njega, bi nama pomagal!« jock pa odkima. »Saj vidiš, da ni mogoče ali vsaj tako ne, da bi naju Jusper ne zapazil. Do Williamsa ne pridem, ker bo on prej srečal Jasperja. Morala bi celo miljo preteči v petih minutah, prav za prav preplezati do dna grape in tedaj bi naju Jasper moral zapledati. Takoj bi izginil kot kafra!« Nato utihne, potem pa se še na nekaj spomni. »Williams se utegne ustaviti, da se z Jasperjem malo pogovori. V tem času pa pa midva dohitiva in NVilliamsu zakličeva, naj Jasperja zgrabi.« »Potem pa le hitiva!« V svojem razburjenju sta pozabila na utrujenost. Prehitela sta že kake pol milje, tu pa se jasjier naenkrat ustavi. Pravkar je namreč zapazil vodnega čuvaja in krepki možak se mu je zazdel nevaren. Sklonil se je za eno izmed velikih skal. ki so ležale ob potokovi strugi. Tim pograbi Jocka za roke. »Glej! Nekaj skriva!« »Gotovo smaragde.« »Vtaknil jih je pod skalo. Boji se Wil-liamsa.t »Da, pustil jih bo pod skalo, dokler ne odide Williams naprej, potem pa pride zopet po-nje. Ha, pa jih ne bo več dobil!« »Mislim, da ne!« Počakala sta, da je odšel Jasper zopet naprej. Stopal je mirno proti čuvaju in šele ko se je ustavil in sta jela govoriti, sta fanta pot nadaljevala. »Pa nikar preveč ne hiti! Pazi na kritje in pa, da ne boš prožil kamenja!« je opozoril Jock, potem pa sta željno nastopila kratko pot do cilja. Naloga ni bila lahka. Pobočje je bilo strmo, sem pa tja sta morala zdrkniti kar preko gladke skale, vedno pa se skrivati; Jasper jima je res kazal hrbet, a Williams je gledal proti njima. Prilezla pa sta do hrastovega grmovja na bregu, ne da ni ju.bil kdo opazil. Težave pa še niso bile pri kraju, saj je bilo treba še čez potok. Voda jima je sepala do pasu, tok je bil močan, strupa polna trki ja jočih se kamnov. Tim je prebredel prvi. Vse je curljalo od njepa, a se za to še zmenil ni, ampak se takoj sklonil pod veliko skalo in segel v luknjo pod njo. »Imam jih!« je skoraj kriknil od veselja, ko je držal v rokah podolgasto ozko škatlo z dragulji. Duplja na gori. Jock pa je ohranil mirno kri in rekel: »Zdaj pa morava skriti sebe in smaragde, kajti Jasper ne pozna šale.« »Poplej nazaj! Tamle pori na tistemle ovinku, kjer breg ni preveč strm, sem spotoma videl nekakšno strupo. Ako splezava do nje in po nji navzpor, naju bo Jasper zastonj iskal.« Ne da bi Jasper mopel opaziti, sta priplezala do strupe, ki jo je omenil Tim. Izkopal si jo je bil hudournik v strmo pobočje. Bila je res dosti globoka, da sta se vanjo skrila, a vendar zelo strma in posuta z debelim gruščem. Zato je bil vzpon po nji zelo naporen. Še Jock je čutil veliko utrujenost, Timove moči so bile skoraj pri kraju. Ker je bil pa gibčen, je vkljub >ra,« ga Jock, ko plezata drug ob drugem. »Ijihko se P . temu plezal urno in zdržema i ple »Ko prideva na vrh, sva dobra,« ga hrabri bova ulegla in odpočila. Jasper pa ne bo nikoli izvedel, kod sva hodila.« Tim je samo prikimal. Bil je od izčrpanosti ves bled, ustavil se pa ni. Še več: tako varno je stopal, da niti enepa kamna ni sprožil. Jock je res občudoval njegovo vztrajnost in spretnost. Že sta bila skoraj pri vrhu, ko pred njima nekaj poskoči in divje zbeži. Bila je napol divja ovca. Jock se je z vsemi silami pognal za njo. da bi jo ujel, pa je bilo že prepozno; izda javka je drvela nekaj časa po strupi, potem pa skočila na strmo pobočje in drla navkreber kakor zajec. »Vražja smola!« se razjezi Jock. »Zdaj sr« izdana in ves trud je izgubljen!« »Morda še ne! Kar naprej!« Še nekaj potov sta se obupno pognala naprej in tako prišla na vrh struge, ki si je končala s kadun jo mlake. »Ulezi se!« veleva Jock. »Oddahni se, jaz pa popledam naokoli.« Tim se zlekne po tleh in globoko diha, Jock pa se splazi na rob strupe in previdno pokuka čezenj. Hitro pa se vrne k Timu in mu nove: »Jasper je nekaj zavohal, že kobaca po poDOČjn gor.« »Kaj naj storiva? Ali bi skale valila vanj?« »Tudi če to storiva, pa ne bova zadela. Vselej bo lahko skočil pravočasno v zavetje. Pokazati morava pete.« Tim pa odkima. »Ti že, jaz pa ne morem, sem dopnan. Po pravici ti povem, Jock: ne morem več teči.« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril Izdajatelj: inž. Jože Sodji Urednik: Viktor Cenili