Uredništvo in uprnvniStvo v Ljubljani. Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje,
-=r— ■ —.^= Učiteljska tiskarna. =====
Reklamacije za .list so p o š 1 n i n e p; oste
lnseruti: Enostopna pet it vrstica 30 v; pobojem prostor 50 v; razglasi in posl, no vrstica po 60 v; , večkratni objavi po do-======== govoru primeren popust.	■—
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak —...... —	■	■	dan opoldne. ----------------
Naročnina po pošti % dostavljanjem na dom za celo leto K 36’—, za pol leta K 18-—, za četrt leta K 9'—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in =====32 Ameriko K 48. ==========
Glasilo jugoslov. socialno demokratične stranke.
Posamezna Številka 14 vin.
Št. 63.
V Ljubljani, sobota dne 16. marca 1918.
Leto II.
Javen ženski shod
se bo vršil v nedeljo dne 17. t. m. ob 3. popoldne v restavraciji
»Narodnega doma“ v Ljubljani
z naslednjim dnevnim redom:
2= Mir. — Volilna pravica in žene. ~
Poroča sodrug Kopač.
Obletnica revolucije 1848.
Leto 1848. pomeni v Avstriji začetek ustavnega življenja. Absolutizem se je z vso močjo držal. Hudi so ^ili boji, ki so ga pregnali. Tri stopnje razvoja zaznamuje zgodovina, in sicer so te: koncesije dane v marcu, v aprilu in v maju.
Dne 13. marca se je centraliziralo vse javno gibanje na Dunaju. Glavna zahteva je bila, da se skliče kongres, na kterem bodo zastopane vse dežele, vsi narodi in vsi razredi. Posledica dogodkov dne 13. marca 1848 je bila ta, da jc knez Metternicli odstopil, da so odpravili tiskovno cenzuro in da se je ustanovila narodna garda. Dne 14. marca pa je izšla cesarska pro-klamacija, ki je obljubljala, da bodo najdalje do 3. julija Poklicani na Dunaj stanovi nemških, slovanskih in italijanskih dežela, da bodo tvorili svetovalni zbor v zakonodajnih in upravnih vprašanjih.
Dne 8. aprila je izšel zopet kabinetni list, ki je razširil dosedanji zbor stanov na izvoljene poslance mest. Dne 25. aprila pa je bil razglašen oktroa, s katerim se Se uvedel državni zbor z dvema zbornicama, in sicer z zbornico poslancev in z zbornico »gospodov«. Poslanci naj se indirektno volijo.
Ljudstvo je izjavilo, da s tem ni zadovoljno. Ni mu bila po volji ne indirektna volitev in ne ustanovitev gosposke zbornice.
Dne 15. maja so na Dunaju zopet revoltirafi. Frankfurtski parlament se je namreč konstituiral kot ustavodajna skupščina z eno zbornico, ki so jo tvorili poslanci, izvoljeni potom splošnega glasovanja. To jc na Dunajčane revolucionarno vplivalo in — uspeh jc bil tu. Takoj 15. maja je bil izdan razglas, da dobi tudi Avstrija parlament z eno samo zbornico na temelju splošnega glasovanja izvoljenih poslancev. Dne 26. maja je vlada vsled daljših nemirov priznala »varnostni« odbor občanov, narodno gardo in akademiško legijo.
Dne 22. julija 1848 se jc na Dunaju sešel prvi državni zbor, katerega trajni zakonodajni čin je bil: cd-Prav« tlake.
Spominjamo se danes teh dni. Minilo je od tedaj '0 )et. Čudne misli nas obdajajo... Zdi se nam, da smo premalo učili in naučili iz zgodovine...
Nedotakljivost dežel. mej.
Ministrski predsednik pl. Seidler je v svojem govoru naKiaSaI> da jc v]ac]a pripravljena spremeniti ustavo, tac .i noti pogojem, da se ohranijo deželne meje taft kakor so. ociftlni demokrati so že večkrat zahte-Jh odpravo deželnih mei. Da je to potreb d()k
>bno seda) nujna reš.tev nacionalnega vprašanja K vprašanju je povzela tudi »Arbeiter-ZeitunK« sta-in presoja Seidlerjev govor v jako krepkih bese-tah tako-le:
Prestoli se rušijo, države padajo, nove države se Ustavljajo, evropski zmljevid se v temeljih izpremi-nja; san*. en0 stojj neomajno, tega se ne sme dotikati, to jc ustanovi)^ z;l vejnoS(: kronovinske meje v Av-^r'li! R.'-/ <osati	j^usjjo; kakšna malenkost!
0(ta, da bi se morda na^vojvodina Avstrija pod Anižo
•Južila z nadv0iv0d.no AystHio	Anižo;	Rakšna	^
J reč! Samoodločba narodov: kakSna drznost Mor(Ja s^oodločba Karlovih vari ali PardUbic, toda pravica ^oodločbe nemškega naroda v Avstriji ali češkega arpda: kam se izgubljamo! Gospod pl. Seidler je to ^stno mu otročjostjo neprekosljivo izrazil tako-ie: ada je »2c pred dalj časom postavila načelo« po-
mislimo le, ona je postavila načelo! — in »se trdno drži svojih ponovno naznanjenih načel« — pomislimo: trdno se drži! — »glede pravice narodov Avstrije do samouprave, ki ne presega deželnih meja, v naselitvenih ozemljih.« Torej samoupravo v naselitvenih ozemljih v kronovinskili mejah, to naj smatrajo narodi za uresničitev svojih idealov. Svet se trga v sklepih, v vseh narodih viharno vre, vsak narod hoče postati enota in celota, vsak stremi za združenjem vseh svojih delov v enotnost in samostojnost; gospod pl. Seidler pa, podoben orožniku, ki straži carinsko' mejo, stoji pred njimi in kriči: Pozor na deželne meje! Samouprava, samostojnost, vse to je čisto lepo, toda pred deželnimi mejami se morajo ta visoka načela seveda ustaviti. Socialno vprašanje, tako je menil enkrat neki osel, ki je bil avstrijski minister, se neha pri Podmoklih. Samoodločba narodov se neha že pred vsako deželno mejo: sedemnajst pregraj ji brani izpolnitev.
»Načela« vlade Seidler nas potrjujejo v prepričanju, da manjka vladajočim — tistim namreč, ki imajo oblast, postavljati načela — vsaka jasnost o avstrijskih potrebah. Nedvomno so »kronovine« zgodovinske tvorbe, ki so se mnogostransko uveljavile, in kot upravna ozetnlia
— čeravno se tudi tu zopet pokaže nesmisel, da imamo upravna ozemlja s par stotisoč, in kaka z mnogimi milijoni ljudi — utegnejo imeti svoje dobre strani, kakor jih tisto, kar je, vselej ‘ima. Toda kako abotno je vendar, od prednikov prejeto uredbo tako visoko ceniti in najmočnejše nagone narodov tako prezirati! Zakaj morajo Nemci v Avstriji živeti razdeljeni v enaist »kronovin«, zakaj naj ne bi bilo mogoče teh raztresenih delov, ki so ponekod v stiski se nahajajoča večina, drugod manjšina brez moči, zvezati v enoto in preskrbeti nemškemu narodu samostojnost narodne celote? Zakaj naj Cehi treh sudetskih dežela ne bi smeli izvršiti svoje narodne skupnosti? Zakaj naj bi tisto,
kar se je postaralo, kar ni sposobno za življenje   kajti
kako nesposobni za življenje so ti deželni zbori in te deželne uprave, nam pokaže pogled na dejstva — zmagalo nad živim, ki teži po izpolnitvi? Ministrski predsednik je bil lako blagohoten, da je priznal obstoj jugoslovanskega vprašanja. Toda v čem pa obstoja to jugoslovansko vprašanje? V tem, da so trije narodi, ki so si tako sorodni, da tvorijo en narod. Slovenci, Hrvati in Srbi, razbiti v štiri državnosti in da tudi v teh štirh državah — Avstriji, Ogrski, Hrvatski in Bosni
— ne morejo priti do strnjenosti; v tem, da se da celokupnemu Jugoslovanstvu tisto nadomestilo za neodvisnost, ki jo daje združitev v narodno celoto. Kako si misli gospod pl. Seidler, ki je prišel, kakor znano, že do načel, rešitev? Gre za to, da se najde »tista« rešitev, »ki aksijomu dinastične in pa državne zvestobe Popolnoma in docela odgovarja.« Mi razpisujemo nagrado za tistega, ki jc zmožen, da si ob tem stavku sploh kaj misli. »Dinastična zvestoba« je vsekakor mišljenje: vprašanje pa vendar ni, kakšno mišljenje naj goje Jugoslovani, marveč kako naj se uredi njihov narodni obstanek. Najtežji problemi stoje pred Avstrijo; toda njene vladajoče moči menijo, da ideje cesarske pesmi popolnoma zadostujejo za rešitev vseh problemov.
Politični pregled.
-	Jugoslovanski klub zahteva odpust vseh nad 47 let starih črnovojnikov. Na plenarni seji Jugoslovanskega kluba je presednik dr. Korošec v četrtek poročal o pogajanjih z vlado glede odpusta vseh nad 42 let starih črnovojnikov. Izjavil jc nasproti brambnemu ministru, da je med vojaško upravo in Jugoslovani preveč neporavnanih zadev iz prvega vojnega leta, da bi se le-ti mogli ž njo spuščati v kaka pogajanja. Ponudba brambnega ministra, da sc odpuste letniki 1867, 1868 in 1869 in leta 1919 polagoma tudi letnika 1870 in 1871, ne ustreza dalj segajočim klubovim zahtevam. Klub je vzel poročilo odobrujoč na znanje ter sklenil, da vztraja na zahtevi; da se odpuste vsi nad 47 let stari črno-vojniki.
—	S scie klubovlh načelnikov. Predvčerajšnjem so se sestali klubovi načelniki vseh strank poslanske zbornice na sejo, na kateri se je razpravljalo vprašanje odpusta najstarejših črnovojniških letnikov. Brambni minister pl. Czapp je opozarjal, da ni opravičeno mnenje, da se vsled razbremenitve vzhodne fronte lahko v da-lekosežni meri odpuste starejši črnovojniški letniki. Nemogoče je, potegniti vse na vzhodni fronti stoječe for-
macije z vzhodnega pozorišča, ker razmere na vzhodu tega šc ne dopuščajo. Z druge strani pa nasprotnik na južnozapadni fronti še ni pokazal volje za mirovna pogajanja, pač pa se pripravlja na veliko ofenzivo, proti kateri moramo vse potrebno ukreniti. Minister je obvestil zborovalce o cesarskem ukazu glede odpusta črnovojniških letnikov 1867, 1868 in 1869 ter pripomnil, da se bo moštvo letnikov 1870 in 1871 potegnilo s fronte sorazmerno s številom vrnivših se vojnih ujetnikov, ki so še sposobni za služ,bo na fronti. Ministrski predsednik vitez Seidler je poudarjal, da se je s cesarskim ukazom ugodilo najnujnešim željam in da se je s tem dosegla tudi gotova razbremenitev za parlament. Stranke prosi, naj to primerno upoštevajo. Poslanec Seitz jc opozarjal, da se vprašanje črnovojniške službene dolžnosti samoobsebi umevno mora potom zakona urediti. V istem zmislu se je izjavil tudi poslanec Das-zynski.
Proti kršenju deželne avtonomije. Deželni maršali in deželni glavarji avstrijskih provinc so se zbrali predvčerajšnjem na Dunaju ter sklenili izjavo, v kateri odločno protestirajo proti že nekaj časa se pojavljajoči tendenci vlade, da skrči in krši zakonito določene pravice dežel. Zborovalci so sklenili potem še drugo izjavo, ki se obrača proti vladni predlogi o uporabi električne sile, s katero se posega v področje deželnih zastopstev ter hoče ustvariti državni monopol. Razvoj uporabe električne sile na ta način ne bo odgovarjal niti javnim, niti privatnim gospodarskim interesom.
“= Nagla sodba v Dalmaciji. Minister za notranje zadeve je sporazumno s pravosodnim ministrom razglasil naglo sodbo za dalmatinske sodne okraje Budva, Ercegnovi, Kotor in Perast in za davčne občine Str-mica, Plavno, Radiljevac in Podjene sodnega okraja Knin.
= Na Ogrskem se pripravlja boj med delavstvom in oligarhijo, ki je v tej vojni obogatela in posurovela, da je groza. 60.000 delavcev, je že zaprtih. Naduta gospoda pa še izziva . . .
—» Dr. Franjo Potočnjak je bil svojedobno markantna oseba v javnem življenju Hrvatske in je igral znamenito vlogo v političnem življenju hrvatskega naroda. Dr. F. Potočnjak je bil pravaš in je stal na levem krilu stranke. Povodom razkola v stranki leta 1895. se je ločil od svojih ožjih somišljenikov, nezadovoljen z njihovo oportunistiško taktiko, in se približal socialni demokraciji. Radikalno jc zastopal idejo demokracije javnega življenja. Najbolj aktiven pa je bil 1. 1903. povodom velikih nemirov proti Khuenoveniu režimu, ki ga je osvetlil s svojo interesantno brošuro: »Iz dežele brezpravja in demoralizacije«. Kasneje se je popolnoma umaknil v zatišje privatnega življenja. Ko je izbruhnila sedanja svetovna vojna, je pobegnil v inozemstvo, kjer je igral važno vlogo v »Jugoslovanskem odboru«. Kot nacionalen in socialen revolucionarec se je vrgel v vrtinec velike revolucije. Toda usoda je hotela, da ga je zadela smrt pri nekem spopadu v peter-burških ulicah pred usodnim zavodom Smolni, kakor smo kratko že poročali. Hrvaški listi javljajo, da se vest o njegovi smrti potrjuje.
—Nemški diplomat proti Nemčiji in Avstriji. Dunajska »Zeit« prinaša sledeče poročilo iz Stockholma z dne 13. marca: Iz popolnoma zanesljivega vira vam more sporočati vaš dopisnik, da je spravil bivši nemški poslanik v Londonu knez Lichnovsky nemško vlado v težko zadrego. Knez je bil spisal spomenico, ki je eksistirala več mesecev le v rokopisu. V posebnem varstvu pa knez ni imel spomenico kljub temu, da je njena vsebina tako izredna, kajti na doslej še nepojasnjen način so razmnožili originalni manuskript. Nekaj prepisov kroži sedaj v stockholmskih ententnih krogih. Ti bodo v najkrajšem času dali spomenico natisniti v vseh jezikih, ker so diplomatična in politična stremljenja Lichnovskega voda na mlin entente. Lichnovsky poizkuša dokazati, da je Nemčija zakrivila svetovno vojno in da je Anglija nedolžna. To trditev, izvirajoča iz peresa nemškega diplomata, bo nemška vlada gotovo temeljito zavrnila. O tem so stockholmski nemški in Nemčiji prijazni krogi trdno prepričani. Tudi Avstro-Ogrski ne prizanaša knez v svojej spomenici. Izjavlja, da je dedno obremenjen s sovraštvom proti Avstriji. Njegov oče, znani pruski general, se ni mogel nikdar dovelj najesti sovraštva proti Avstriji.
~ Za sporazum mod Nemčijo in Poljsko. Glasilo poljske socialno demokratične stranke »Naprzod« po-
roča iz Varšave, da so se vrnili tjekaj zastopniki poljskega centruma, grof Ronikier, knez Radztwill in pisatelj Studnicki. Ti trije so razpravljali v Berlinu z zastopniki nemškega glavnega odbora, s poslanci Krzber-gerjem, Davidom in Neumannom. Kot uspeh svojega potovanja so prinesli iz Berlina v Varšavo načrt deklaracije, ki sc predloži poljskim strankam, da sklepajo o njej. Med drugim se izjavlja v deklaraciji, da so zastopniki aktivističnih strank trdno prepričani, da ni smatrati zadnjih dogodkov na noben način kot izraz sovražnosti nemškega ljudstva napram poljskemu narodu. Na podlagi tega prepričanja so aktivistične stranke pripravljene, da poiščejo sporazuinljenje z nemškim ljudstvom in njegovimi zavezniki. Kot podlaga za tak sporazum naj se ustvari politično in gospodarsko zvezo poljske države s centralnimi državami, kri naj se naslanja na priznanje medsebojnih življenjskih interesov v vojni in miru. Poljska pričakuje garancijo svojih državnih mej in dovoljenje, da sestavi narodno armado in da primerno izgradi poljsko upravo. Aktivistične stranke žele, da bi se lehko razširila bodoča poljska državna tvorba proti vzhodu. Hkratu izjavljajo, da smatrajo za rieii/oRCČe, da bi se katerikoli del poljskega ozemlia odcepil od poljskega kraljestva. S svojimi rojaki po drugih državah žele ostati Poljaki kakor doslej v kulturni zvezi, a v notranje razmere sosednih držav sc nočejj vmešavati. Poljski delegatje so izjavili, da sprejme to deklaracijo nemški glavni odbor kakor hitro jo podpišejo poljske stranke. Vlada bo predložila rajhstagu primeren predlog o tej zadevi. Delegatje pričakujejo, da podpišejo stranke 19. t. rti. deklaracijo.
— Avstrija mora biti preurejena v zvezo uaroduost-nlh držav. Soc. dem. list »Volksrecht« piše o znani izjavi min. predsednika Seidlerjai »Ako naj nastanejo v Avstriji urejene razmere, potem mora biti napravljena popolna narodnostna avtonomija na temelju popolne demokracije z odpravo kronovinskih mej. Vse narodnosti se morajo konstituirati in osamosvojiti. Avstrija mora biti preurejena v zvezo narodnostnih držav. Vsaka druga reform a bi bila brez pomena, ker bi ne mogla zadovoljiti nobene narodnosti in bi tudi nič ne izpre-menila že nevzdržnih razmer. To se mora vladi jasno in precizno povedati.«
— Nemški kapital v Ameriki. V ameriški reprezen-tantni zbornici bodo razpravljali v kratkem o zakonu, da se zasežejo vse tuje kapitalije v Ameriki. Nemškega kapitala je v Ameriki okolo 200 miljonov funtov šterlingov. V teoriji se lahko vrne po vojni denar nemškim lastnikom. Toda senator Martin je izjavil, da dobe Nemci le tedaj odškodnino za njihovo lastnino, ki jo prevzame sedaj ameriška vlada, če bo povrnila Nemčija ameriškim državljanom na miljone cenjene vrednote, ki jih je uničila v uasprotstvu z načeli mednarodnega prava.
—Kuronskl deželni svet jo ponudil nemškemu cesarju volvodsko kroao. »Eerlincr Tageblatt« poroča, da je sklenil kuronski deželni svet 8. marca sledeče:	1.
Prosi Njegovo Veličanstvo cesarja in kralja, da sprejme vojvodsko krono Kuronije. 2. Izraža željo, da s>e kolikor mogoče tesno združijo z nemško državo sklepi konvencil glede vojaških, carinskih, prometnih, Železniš-kih, denarnih in sodnih zadev in drugh pogodb Kuron- ! ske. 3. Izraža upanje, da se združi ves Baltikum kot j državna enota in se priklopi nemški državi. K temu j poročilu pristavlja »Berliner Tageblatt«: »Vsem nam je j še v spominu, da je bil ponovno izjavil državni tajnik ,
prosi, naj ostanejo švedske čete na otoku, da zavarujejo resnično nevtralnost.
“ Izmenjava vojnih ujetnikov z Ukrajino. Uraden razglas objavlja besedilo dogovora, sklenjenega med Avstro-Ogrsko in Ukrajino glede dosege pravnih odno-šajev med obema državama. Člen VI. tega dogovora ureja izmenjavo vojnih ujetnikov. V zmistu dogovora se ima izmenjava za vojno službo sposobnih vojnih ujetnikov kolikor mogoče pospešiti; izmenjava ostalih ujetnikov pa se naj tudi čim prej izvrši.
■*'* Pred pomladansko ofenzivo. Nevtralni listi poročajo, da se v najkrajšem času prično odločilne operacije na vseh frontah. Zatrjuje se zlasti v angleških krogih, da bo ententa z ozirom na dejstvo, da imajo centralne države na kopnem premoč vsled izločitve vzhodne ironte, poskusila to pot glavni napad na morju. Obenem se bodo vršili najsilneiši boji tudi v zraku. Domneva se, da se bodo operacije pričele najprej na francosko-angleški fronti in v Palestini, potem še le na italijanski fronti in v Makedoniji.
— Kolonialni vojni cilji Nemčije. Državni tajnik nemškega državnega kolonialnega urada je na nekem zborovanju glede kolonialnih vojnih ciljev Nemčije izjavil: Trajen mir bo mogoč le tedaj, če sc bo kolonialnim potrebščinam Nemčije bolje kakor doslej ugodilo. Nemčija se je morala zadovoljiti s posestjo majhnih kolonij, dočim so druge manjše države imele veliko kolonialno posest. Zaradi tega naugodnega razmerja, da je morala nastati gospodarska napetost, ki je motila mirne odnošaje narodov.
— Gompers in moskovski kongres. Voditelj ameriške delavske strokovne zveze Gompers je brzojavil kon-greu sovjetov v Moskvo, naj mu sporoče sredstva, s katerimi bi lehko najboljše pomagale Zedinjene države Rusiji.
— Rusija se pripravlja za novo boje. Petrograški dopisnik »Daily News« poroča, da je bil izjavil Trocki) v nekem razgovoru, da je on pravzaprav za nadaljevanje vojne, da pa se je vdal mirovni stranki le zaradi enotnosti stranke. Na vsak način obstoja meja, preko katere ni več mogoče popuščati. Ce bi Rusija popuščala še dlje, preneha njena življenska možnost. »Izvestja« pišejo, da je demobilizacija potreben predhodnik bodočega boja, zato je treba brestovsko mirovno pogodbo potrditi. Ljenin je govoril na boljševiškem kongresu. Priznal je, da bi bilo brezuspešno, če bi se hotela Rusija ustavljati Nemčiji. Rusija ne more sestaviti takoj nove armade. Zato mora podpisati Rusija vsako pogodbo, ki jej daje možnost, da pripravi nov boj. Začasni mir olajša izpraznitev Petrograda in reši vojni material, ki je neobhodno potreben za bodoči boj.
— Položaj na Irskem. »Da!ly Ne\vs« poročajo z Irske, da je cela grofija Clarc po vojaštvu zaprta. Samo osebe, ki imajo vojaške izkaznice, smejo čez zaporno črto. Cenzura ostro nadzoruje ves brzojavni, telefonski j in pisemski promet in zlasti lokalno časopisje. Dne 3. marca so bile vse važnejše točke v grofiji po vojaštvu zasedene.
— Air.orika posojuje. Reuter poroča iz NVashingto-na: Vlada Zedinjenih držav je dovolila kubanski vladi 15 miljonov dolarjev kredita, da podpira Kubo pri njenih vojnih pripravah. Angliji je pa dovolila novo posojilo 200 miljonov dolarjev.
— Ailirunci pritiskalo na Holandsko. Iz Amsterdama poročajo: Angleški poslanik v Haagu je v imenu aliiranih vlad in v imenu Združenih držav Amerike zahteval od Holandske, naj ves svoj ladijski prostor proti
Kuhlmann v Litovskem Brestu pri vprašanju »prav.ee	^	voznini	in odškodnini za torpedirane ladje da
samoodločbe«, da je treba izgraditi m razširi i	j	na razp0lag0 za vožnje tudi v zapornem okrožju. Za
racije v ozemljih, odcepljenih od Rusije, m	,	odgovor se je dovoli, Holandski termin 8 dni. Ce se
potem odloči o usodi teh ozemelj. Odkar je	zahtcvi aliiranih vlad ne ustreže, se bodo holandske
ta izjava, se niso korporacije prav nič preustiojne.
-	-	,	„	dežel-	ladje v Združenih državah rekvirirale, na odprtem morju
Zadnjikrat se je izvršila izprememDa t, ^ ^ ^ ^ se nahajaiočc holandske ladje pa zasegle. Tudi bi ali-
irane države v tem slučaju Holandski ne dajale nič
več krušnega žita.
•— Potovanja ententnih socialistov v Ameriko. Pariški »Matin« izve, da imajo ententni socialisti, ki v kratkem odpotujejo v Ameriko, dve nalogi: Prvič hočejo pridobiti z osebnimi razpravami NVilsona za to, da se izreče za londonsko spomenico ententnih socialistov; drugič hočejo ameriško strokovno zvezo, ki je pod Gompersovim vodstvom, da se udeleži mednarodne socialistične konference. Za potovanje v Ameriko so imenovale doslej svoje zastopnike Anglija, Belgija in Francija. Angleška delegata sta bivši minister Wender-son in tajnik železničarske organizacije Thomas, belgijska de Man in Camille Huysmans, francoska delegata pa strokovni tajnik Jouhaut in poslanec Marcel Cachin.
— VVilson o mirovnem vprašanju. »Central Newš« poročajo iz Newyorka: Ameriški senat je naprosil predsednika NVilsona, naj še enkrat prouči vprašanje, če je v Evropi mir mogoč. VVilson je odgovoril, da ga je v istem smislu zaprosila tudi Anglija in pristavila, da mu
nega sveta v septembru 1917. leta na ta način bilo prideljeno deželnemu svetu, v katerem so bili do ; takrat edino le zastopniki kuronskega plemstva in osta- j lih nemških manjšin, enako število zastopnikov letske j večine. Nočemo sedaj razpravljati o tem, če je bila podana pri izberi teh letskih zastopnikov garancija za to, da izražajo res voljo Letov. Na noben način pa ni priporočljivo, da sklepa o tako važnem vprašanju bodočnosti korporacija, o kateri se bo lehko delalo v dalj-njem teku razvoja, da ni izražala pravega mnenja prebivalstva. Predvsem se pa bo moral pečati tudi nemški rajhstag s ponudbo kuronskega deželnega sveta. Rajh-Stag je bil doslej napram vzhodnim problemom zelo zdržen, a se ne sme varati glede tega, da prevzema ljudski zastop prav tako odgovornost nase, če je zdržen ali če zavzema jasno stališče. N.kakor ne gre, cla bi ostal sprejem vojvodske časti Kuronske po nemškem cesarju dinastična zadeva in dinastičnih zadev sploh ne sme biti pri novi ure ’itvi no vojni. Že leta 1911. je dejal Bebel ob priliki maroške pogodbe: »Narodi ne vedo, kaj da se godi ž nj mi in ve idar stoji nj hova blaginja na kocki. Tega ni mo?o '2 trajno prenašati.«
_	Alan:‘fl;i” f Hicv. Prebivalstvo Aland-
skili otokov (skupina otolov med Finsko in fcvedsko) je zaprosilo finski senat, f.ve Iškega kralja in nemškega cesarja, naj se ozirajo pr' prihodnji mirovn. konferenci na želje prebivalst ' Mmdskih otokov. Prebivalstvo
cev obeh zbornic. Glavni namen zveze je, da pošilja vladi predloge, ki privedejo lehko do skorajšnjega miru.
Da se olajša angleški vladi stališče napram Franciji, je-pooblastila nova zveza vplivne osebe na Francoskem* naj skrbe za to, da bi preinotrivala francoska vlada z večjim razumevanjem novo angleško politiko. Prvi pogoj je, da odstopi Clemenceau. V tem zmislu se je pričel na Francoskem že politični boj. Vzporedno s tem gibanjem delujejo angleški socialisti na Francoskem na to, da se zedinijo delavske stranke, ki naj delujejo kert bojne črte proti vladi.
= Stališče Srbije. Srbski poslanik v Švici, dr. (jiruič, se je zlasti z ozirom na vesti o posebnem miru z oerednjiiirJi državama raztovarjal z dopisnikom »Noue Ziiiriohetr Zei--111111«« taiko-de:	Bogodikli ina vzhodu naj bodai
svarilo za Srbijo. Tuidi, ko bi ile cin Srb mislil na mir, til bil že potek dogiodlkov na vzhodu uscdepoln za Srbije. Tak raznovrsten pretliimi-naren im?r bi iie vplival -na maše 'staSlišče. Od začutka svetovne vojne smo izrabili skciro milijon ljudi. Toda -kljub temu ne mislimo prenehati z bojem za našo pravično stvar, dclklleir ne zmagamo. Kot dokaz, .kako .malo mi im naši pripadniki mislijo na 'kapitulacij©, maj služi, da se je še pred kraitkiin vzpostavila nova divizija srbfefoih čet, .ki stoje sedati v boju na solunski {010,11.111. Morem tudi izjaviti, da je večji del v Rusiji .se nahajajočih srtelkih čet, ki s« se zlasti v hcijiii v -obrambo pmnunsike Diobrnd-že odlikovale, po doljsri, silno -nevarni votzmši — prišli »o deloma čez Vladivostok — dospel v Londonu, -odkoder jih pošljejo- v Solun in na Krf. — Sedanja kabm&tna kriza je popolnoma notranja stvar. Politična smer «a zum-ati lostan© ista. Do splošnega miru — pravi — -je še precej daleč.
Dnevne beležke.
— Danes v soboto, ob 7. zvečer se bo vršil v društvenih prostorih, Šedenbursjova ulica 6, II. nadstr. drugi diskucijski večer z važnim dnevnim redom.
— Opozarjamo na laven ženski shod, ki se bo vršil -jutri potpoil-dine ob 3. v resta-v-racim 'Narodne,k a Doma v Ljubljani. Taiidii ljubljanske žene se morajo izjaviti za mir Im za svojo enakopravnost. Poročal bo sodni« Kopač.
— Knjižnica »Svobode« se je preselila iz Šiške v Ljubljano, ŠelenibnrKova ulica 6, II. nadstr. Otvoili se na novo 19. t. m. -ob 10. uri dopoldne, -ter bede odprta do 12. ure. V knjižnico imajo dostop člani »Svobode«, »iKjcinsuim-neRia društva za Ljubljano in icikidioc^. il# člani vseh stakovmih organizacij: železničar-
jev, »kovinarjev, tob&oniih -dctevc-cv 1‘td.
se iz posedu jejo: Vsako nedel jo dopoldne od 10.
do 12. «re.
— Člani Vojne Zvez.o v ljub!jansikli okolici dobe od pondoljka dalje v filialah locnz. društva za Ljubljano in Okolico ,po 2 k.e: ikicruizno molke in % k« testenim a 2 K 24 vin na osebo. — Dalje: 2 leg inxtoo ,na -osebo dioibe potzneje, ker so je ma železnici 5 vroč ^gubifo« in moramo čafoaitii, da se najde. — Isti dobe tudi _ po 10 dok na osebo slanine ali masti -po 24 K ‘kiilo-Kram. Krompir pnide v ikra tkem, kakior poroča Vojni žitnii zavod.
— Narodni svet in Vseslovenska ijisdska stranka. Državni poslanec dr. Kio-ro-šec vabi člane centralnega odbora in 'izvršilnega odbora Slovenske ljudslke stranske v Ljubljani na dam 25. marca -t. 1. k posvetovanju o «ano-d-rtcu» sv^ctu
—" Krpansko delavstvo pred pritožbeno komisijo.
Dne 14. t. m. se je vršila pred pritožbeno komisijo v Ljubljani razprava o pritožbi rudarjev v Krpanu-Alboua v Istri. Pritožba je obsegala 20 točk glede regulacije temeljnih plač, preskrbe s hrano in še nekaj drugih zahtev. V kompetenco pritožbene komisije je bilo sprejetih 8 točk, 12 pa jih je komisija takoj sama zavrnila. Glede na povišanje plače so dosegli delavci 20% poviška na podlagi prejšnjih temeljnih plač. Daljnih 10% je komisija pripoznala, če se produkcija dvigne zopet na 8000 ton, in še nadaljnih 15%. se Produkcija dvigne na 10.000 ton. Za profesioniste, kvalificirane delavce pa od 10 do 50 vin. pri temeljni plači. S tem se zviša zaslužek albonskih delavcev nad zaslužkom v normalnih časih okroglo za 130 do 140%. Da pritožba ni imela povoljnega uspeha, je v glavno vzrok, kei je produkcija padla v primeri z normalno za več kot polovico, baje zaradi pasivne reslstence delavstva Za-radi nazadovanja produkcije je vzela komisi a vo ia..
prepusti" popolno svobodo. Wilson je poslal v Evropo pravna podlaga § 1. ces. naredbe z d^ . arca •
0v« senatorja, «. mm vl.fc in mm* Polkoven	oblasti.	i»ai	pa	le
Housa, da sc pouče o položaju.	pati,	to	spada	v	del	g	rudniški	aprovi-
- Angleška nrlrovna zveza. Pred Približno dveml	ugodila zahtevi, ^ da dob.^de^	_
tedni so ustanovili na Angleškem veliko mirovno zvezo, sestoječo iz prejšnjih članov vlade in parlamentar-
'/acni^enega zastopnika, ki ga samo izvoli, ki pa moj biti plačati od podjetja. Druge koncesije, lu so se
dovolile, so manj pomembne. Član pritožbene komisije ie bil sodr. Štraus iz Idrije. Kot zastopniki rudarjev so biti sodr. Josip Kumičiči F. Verhovnik, J. (Jriparič, D. Bičič, M. Verbanac in J. Negri.
Novi odbor »Slov. Majice« v Ljubljani. Dne 1*1. t. m. se je sešel novo izvoljeni odbor »Slov. Matice«. Za predsednika ie bil izvoljen s 24 glasovi ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, ki je kratko omenjal dogodke, Iti so zadeli društvo in njega predsednika profesorja Ilešiča med vojno. Nato se ie vršila volitev ostalih društvenih funkcionarjev. Podpresednikoma sta bila izvoljena dr. Pavel Grošelj in dr. Janko Šlebinger, bla-sajnikoiti prof. Fran Jeran. Za ključarja sta bila izvoljena vladna svetnika Detela in Senekovič. Odbor se ie končno sestavil tako-le: 1. Knjižni odsek za leposlovje: načelnik Oton Zupančič, člani Detela, Debevc, Jakopič, Govekar, Finžgar, Kraigiier, Pugelj, Tavčar in Zorman. 2. Knjižni odsek za znanstvo: .a) pododsek za zgodovino in zemljepisje: načelnik Žmavc, člani: Jos. Breznik, Melik, Pestotnik, Pleteršnik, Seidl; b) pododsek za narodopis: načelnik Mantuani, člani: Debevc, Grafenauer, Ilešič, Jakopič, Melik, Šlebinger, Zupančič; e) pododsek za literarno zgodovino in jezikoslovje: načelnik Šlebinger, člani: A. Breznik, Debevec, Grafenauer, Ilešič, Pleteršnik. 3. Gospodarski odsek: načelnik Senekovič, člani:	Jos.	Breznik, Detela, Dimnik, Govekar,
Jeran, Šubic, 2un. 4. Odsek za spremembo pravil: etapi:	Jos. Breznik, Detela, Kraigher, Kramer, Melik,
Ravnihar, Tavčar, Zun ter načelniki ostalih odsekov.
— Istrsko slCTt^nsko-hrvatsko-ltalHansko učiteljstvo ima 17. marca ob 10. predpoldne v Bujan sestanek, pri katerem se skileaiejo zadnji in odlc-čilmi 'koraki za dosego času i,ii razmeram primerne dr^ln&lke doklade! Zastopstvo "•sirskih ■učitoljsikih društev se 'je že neštetokrat ‘obrajlo do merodajnih oblasti v spomenicah in cleptitacijah, m končni uspeh je bil. da so se učiteljske zahteve in njejra zasluge odobravate, a ostalo je le vedno pri — obljubah!! Bedi pa to zadnji apel, da učitelj ne more živeti ed sairr.iili obljub ‘ter zahteva, da se to življenjsko vprašanje stradajočega učiteljstva vendar enkrat ireši! Slovensko učiteljstvo vabim, da sc seistanika udeleži polnoštevilno. F. Venturini. predsednik.
~ Izgubila se jfe dne 2. svečana t. 1. med
vožnjo Ceije v Zidanjmicst čnna pelerina, v
dragih st vari j in katero je po
rte ž?,lraničar shranil. Tisti se po-
nl i t ? o	Vi? ,po	pcivzetiii	20	K
na naslov J. F.,	M ozire,	h.	št.	22
— Zahvala. Podpisana rodbina se vljudno zahva-Uuje vsem, ki so pripomogli, da se je pogreb našega sina Jakoba tako lepo vršil. Posebno se zahvaljujemo rudarjem Adamčič Ignaciju. Hrašan Franjetu ter Pogačnik tmestl! za	njih trud. —	v	Hrastniku.	13.	marca
1916. Žalujoča rodbina Fajdiga.
—	Promet s poštnimi zavitki za Turčijo je ustavljen za dalje časa. Najbrže za kaka dva meseca.
— Količina sladkorja se zopet zmanjša, Z Dunaja se brzojavno poroča, da se bo meseca Mnifja ali julija količina sladkorja <zopot zmanjkala. Vzrok je batfe nedostaten piMoteik slad-fconne pese. Za teiilko se zmanjša racija, še ni znano.
Vojna.
Dunaj, 15. marca. (Kor. ur.) Urad/no se 1'az-siaša: Nič novega. — Šef generalnega ^aba.
Berlin, 15. marca. Wcilffov urad poroča h plavmesra stana:	Armadna	skupina kralje-
viča Ruprechta. Po dnevu slabotno artajenijsko deiovamie je preti večeru v pcsamezinih odsekih znatno naraisilo. Živaibnp izviidno delovanje naših <Ln sovražnih čet. Armadna skupana. marnja oosarjeviiča. Francoska reflektorska poraba na katedrali v Reimsu znova deluje. Po-Po.<»!ne močan rušilni ogenj na ,naše pozicije se-sn jvrf0131**' Močni francoski oddollki, ki
7,- .	v	široki fr ca ti sunili proti mašim po-
zicijam, so so zaimogli le zapadno od ceste
l	nuHy-Naiinoiy ustaliti v naših sprednjih jar-®|n. v lOiSitailih detlih smo jih v biHžiinskem boju y V^ili. Ob Miozi živahno le ta tok o delovanje, vzhod. Sovražne tolpe, tol so se v U:krami zoHaa-e eb žclezniei, ki vcdJ od Gomela in K.1-•^va proti Bahmaču, smo v boju razkropili. Z bojišč nič novega. — Ludetndorff.
°ržavni zbor.
Dunaj, 15. marca.
Ministrstvo za
""^o zdravstvo.
Poročevalec dr. Schach r, dofiazi)]e> da Je »o zdravstveno skrbstvo zast?rRno. obžalovanja j “ 'ao je, da fma ministrstvo v prav mnogih zadevah c Pravico sodelovati in da se nimajo v veterinarne za-
| deve skoro prav nič vmešavati. Kijub temu se bo pridržala ministrstvu vrsta zadev . največjega pomena. Prva najvažnejša naloga novega ministrstva bo, da napravi veliko omrežje zdravstvenih in socialnih skrbstvenih mest po vsej državi. Ustanove naj se higijeniške zveze v ta namen, ki jih bo nadziralo državno delo-valno nadzorstvo.
Minister dr. H a r b a c z e \v s ki izvaja, da so temeljna načela novega ministrstva: Združitev vsega delovanja v prid ljudskega zdravstva v eno osrednje mesto ob izključitvi dosedanje tako škodljive razcepljenosti po posameznih resortih:	samostojnost tega
centralnega mesta pod vodstvom samostojnega strokovnjaka s popolno strokovno pravico razsojevati in odločati, kakor tudi neposredno odgovornostjo pred javnostjo; ureditev centralnega mesta, kakor tudi podrejenih uradnih mest s potrebnim osobjem, s potrebnimi stvarmi, predvsem tudi z zadostnimi denarnimi pomoč -ki, da bodo mogla izpolnjevati dolžnosti glede na javno zdravstvo v popolni meri in času primerno.
Poslanec dr. Red lic h pravi, da bi bilo bolje, čc bi se ustanovil državni zdravstveni urad, ki bi se mu dodelilo ministrstvo za socialno skrb. Iz finančnih vzrokov se ne strinja s predlogo, ker so stroski zdravstvene uprave že danes jako znatni.
Posl. dr. M i c h 1 pozdravlja predlogo, ki ustreza že desetletni želji vsega zdravništva.
Posl. dr. Macks W i n t e ? zahteva, da začne ministrstvo boj proti trem sovražnikom ljudstva: spolni, pljučni kugi in pijanstvu.	,	,
Po zaključni besedi poročevalca se zakon sprejme v drugem in tretjem branju. Resolucije, ki jih je predlagal odsek, se sprejmejo.
*
Zbornica obravnava dalje predloge o ustavitvi rekvizicije in evakuacij ter o nedovoljenem izvažanju konsumnih predmetov iz Galicije ter o predujmih na vojne dajatve in vojno škodo v Bukovini.
Dežclnobr. minister fini. v. C z a p govori podrobno o vprašanju evakuacije in rekvizicij v Galiciji ter o vprašanju vojne škode v Bukovini. Za vse zlorabe pri rekvizicijah so bile zagrožene najstrožje kazni. Dne 14. septembra 1917 je vojno poveljstvo Siid odredilo ustavitev vseh rekvizicij. Vsem vojaškim poveljstvom je bilo zapovedano najobzirneje ravnanje z evakuiranci in lastnino. Poročilo vojnogospodarskega odbora se predloži v celoto vrhovnemu vojnemu poveljstvu.
Resolucije, ki jih predlaga odbor se s spremembo poslanca dra Bugatto, da naj se zahtevane odredbe raztezajo nele na vzhodno Galicijo, marveč na vsa obmejna ozemlja, se sprejmejo.
Zbornica razpravlja potem o poročilu proračunskega odseka glede predloga z ozirom na draginjske dokla-letu 1913 aktivnim in upokojenim učnim osebam na javnih ljudskih in meščanskih šolah, kakor tudi vdovam in sirotam.
Poročevalec Toufcl se sklicuje na žalostni gospodarski položaj avstrijskega učiteljstvu in pove, da bi
znašale draginjske doklade, ki se naj dovolijo, okolo 180 do 200 milijonov kron. Predloga stoji na načelu, da se draginjska doklada uredi po vsej Avstriji enotno. Deželam sc nalaga, da sprejmejo enotni načrt, če hočejo biti deležne ugodnosti, da prispeva država 50 odstotkov.
Finančni minister v. W i m m e r opozarja, da spravlja sklep odbora dežele v toliko v prisilen položaj, ki je načelno skoro enak posezanju v avtonomijo dežel, ker postavlja dežele Pred alternativo, da ali sprejmejo goli načrt, ali pa, če mislijo, da ne morejo nositi niti polovico stroškov, se f>opolnoma odreko državnemu prispevku ter draginjske doklade sploh ne dajo ali jih pa v celoti nosijo satr.e v višini, ki jim je mogoča. Vlada misli, da bi se utegnilo najti zadovoljiv izhod, če bi se tistim deželam, ki jim je obremenitev le pretežka, dalo ugoditi z zmernejšim načrtom. Dalo bi se ta prispevek tako znižati, da bi večja obremenitev iz nakazil za leto 1918 ne znašala nad 30 odstotkov. Dež. odbori menijo, da se nekatere dežele ne bodo mogle udeležiti akcije. Da ne bo nobene nejasnosti, poudarja minister z vsem povdarkom, da je 50 odstotkov smatrati kot absolutno najvišji državni prispevek, in da ni zahtevo posameznih dežel država ne more više honorirati draginj-skih doklad za učiteljstvo.
Poslanec Jarc predlaga, naj sc spremeni § 1„ s čimer sc pooblašča vlada, dati dež. zastopstvom na razpolago 70% za učiteljske draginjske doklade.
Poslanec St 51 zel predlaga resolucijo in poživlja vlado naj se ozira pri pogajanjih z deželnimi zastopstvi tudi na one učiteljske moči, ki delujejo na ljudskih in meščanskih šolah, ki jih podpirajo deželna zastopstva, in ki imajo pravico do javnega pouka.
Poslanec Stark se zavzema za novi državni učiteljski zakon, po katerem naj bi postali učitelji ljudskih ien meščanskih strank z ozirom na dohodke enake državnim uradnikom. Ugovarja tudi odtegnitvi pravkar izplačanih draginjskih doklad.
Poslanec Ravnihar govori o učiteljskih razmerah na Kranjskem; kranjsko učiteljstvo je najslabše pla-čevano in treba je nujnega zboljšanja učiteljskega položaja na Kranjskem. Govornik graja tudi to, da se iz-
ročajo državna izplačila kranjskemu deželnozborskemu odboru, ki se je z ozirom na zlorabo avtonomije že večkrat prav posebno izkazal.
Posl. W e d r a obžaluje, da so bile izplačane draginjske učiteljske doklade, dovoljene že meseca septembra, šele meseca januarja, in da ostanek še vedno ni izplačan.
Posl. H e i 1 i n g e r zahteva v svoji resoluciji, da se izenačijo pokojnine učiteljev z onimi drugih penzio-nistov.
Poročevalec T c u i c 1 priporoča, naj se odkloni Jarčev predlog, ker ga je spoznala vlada za nesprejemljivega.
Glasovanje o Jarčevem predlogu je podalo 121 glasov za predlog in 55 glasov proti njemu. (Ugovor.)
Predsednik konštatira, da so se vrinile med glasovanje pomote in priredi ponovno glasovanje. Pri glasovanju, ki ga je predlagal posl. Seitz, je bil sprejet. Jarčev prediog s 113 proti 79 glasovi. Predloga se sprejme, Starkbv predlog odkloni.
Prihodnja seja bo pozvana pismenim potom.
Predsednik dr. Gros zaključi sejo in izrazi željo, naj nas približajo velikonočni prazniki miru.
Zadnje vesti.
Volilna reforma na Ogrskem.
Budapešta, 15. .marca. Od merodajno strani se ugotavlja, da jc cesar, kii 'je v avdi-jenci sprejel nekoliko ogrskih državnikov, glede na volilno reformo izrazil željo, da' se skuša doseči sporazum imed strankami. Za slučaj pa, da se sporazumi ne doseže, je vlada dobila •pooblastilo, da razpusti zbornico in razpiše nove volitve.
Stavkovno gibanje v BudapešU.
Budapešta, 15. imarca. Diference med delodajalci lin delavci v kovinski industriji so poravnane. Danes se (ie z delom povsod zopet pričelo. Med delodajalci in delavci se je sklenila 'kolektivna pogodba, ki obsega vise sporne točke.
Italijani ?n Jugoslovani.
Lug a 110, 15. marca. »Secdo« poroča, da so se v nekem švicarskem imestu sestali jugoslovanski 'in italijanski politiki, 'ter ustanovili dva odbora za propagando. Naloga teli odborov je, doseči sporazum tmed obema narodoma. V odboru je 50 Srbov in ravno toliko Italijanov.
Mirovna pogajanja z Romunijo.
Dunaj, 15. marca. Prvi zastopnik romunske mirovne delegacije sc je iz Jaša vrnil v Bukarešt. Pogajanja so se včeraj popoldne zopet pričela.
Berlin, 15. marca. (NVoIffov urad.) Razprave v mirovnih komisijah so -imele povoljen uspeh. Razprave v plenarnih sejah so se zopet pričele.
*.
Runumija.
B uk ar e st, 15. marca. Vodja konservativne stranke, Marghtloman, ki se je včeraj iz Jaša vrnil v Bulkarest, je bil za časa svojega mailodnevnega bivanja v Jašu, od kralja dvakrat sprelet v avdienci.
Rudeča garda nsf Finskem.
Berlin, 15. imarca. Wolffo!v urad poroča: Rudeča garda na Finskem dobiva dnevno ojačanja iz Rusije ter raznega vojnega materiala. Neprenehoma dohajajo čete, orožje in muniicrja za rndečo gardo.
Položaj angleške mornarice.
Bern, 15. imarca. Znani strokovnjak Ar-hibald Hurd piše o 'položaju angilcške plovbe: če računamo velike ladje s povprečno 5000 tomami, male ladje s povprečno 1000 'tonami, smo Izgubili lansko leto 4M> milj ona 'ton. Z nakupom in gradnjo smo nadomestili IV2 miljona ton, izgubili smo torej 20 odstotkov naše skupne tonaže. V januarju 1« februarju letos uspeh gradnje novih ladij ni bil boljši kakor lani. Nevtralni i>Iovbeni trg ie skorai Izčrpan. Od In« tarniranah sovražnih ladij ni več dosti pričakovati. Združene države Ln ostale dežeile nam ne morejo hitro pomagati, z druge strani pa se racije naših živil ne daijo več zmanjšati, ker bi sicer bila ogrožena imiorala j,n odporna sila našega naroda. Kurd naglaša, da vsaka sedaj izgubljena ladja pomeni izgubo od komaj še zadostujoče tonaže, da je torej ta izguba mnogo bolj občutna, kakor je bila poprej.
Kri s t i a n i j a, 15. marca. Tukajšnjim 'listom se pereča Londona:	Strah	zaradi
plovbene krize narašča. Splošaost spoznava, da — če tudi je bilo potopljemih lepo število podmorskih čolnov — sc je v bližnji bodočnosti bati resnega poloma v angleški pilovbi.
N A P R E J.
Stev. m.
*. Vlomilci na strehah. Trije tički so dne 12. t. m.
Vabilo
ponoči obiskali skladišča za živila na državnem kolodvoru na Wiednu-Dunaju. Pa so jih prepodili. Eden je pobegnil na Favoritski trg, ne da bi ga bili prijeli. Druga dva vlomilca pa sta splezala po podstrešnih stopnicah na streho in sta po strehah več hiš naposled prišla zopet na plan. Na zasledujočega ju stražnika sta streljala, pa ga nista zadela. -
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.
Splošno Milne društvo v Ljubljani
r. z. z o. z. sprejme dobroizvežbanega
uradnika ozir. uradnico.
Plača po dogovora. — Opremljene prošnje je vložiti do 25. marca na upravni svet.
Za trajno delo iščemo
Gersheimova tov. marmorja,
Gummern (Koroško).
na redni
občni zbor
Splošnega kreditnega drnštva
reg. zadr. z omejenim poroštvom v Ljubljani ki bo
v zadružnih prostorih, Franca Jožefa c št. 5, 24 marca 1918 ob pol 11. dop.
DNEVNI RED:
1. Poročilo upravnega sveta.
2. Predložitev letnega zaključka in bilance za 1. 1817.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Razdelitev prebitka za 1. 1917 in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
5. Volitev uprav, sveta v zmislu pravil § 14. b. Volitev nadzorstva v zmislu pravil g 30.
7. Ci tanje revizijskega poročila.
8. Predlogi in nasveti.
Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan najmanj' ' deseti del kapitala vplačanega v zadružnih deležih in sicer J z nadpolovično večino glasov ; pri enakosti glasov odloči predsednik.
ojakoiB na tronti in v zaledja
NajveČji in najboljši zgolovinski film vseh časov, katerega zzz= krasote naj bi si ogledala vsa Ljubljana! ==zz
Cajus Julius Caesar.
mm- 1tisoče sodelujočih 7 -mm
Stran 4.
Holandska in ententa.
N e w y o r k, 15. marca. »Associetcd Press« poroča'iz Washingtona: Združene države in Anglija so Holandski naznanile, da bodo zasegla holahuske ladje, če Holandska ne sprejme brez odloga zahtevo entente glede prepustitve svojih ladij.
Aprovizacija.
Prodajalci kavinih surogatov se opozarjajo. da imajo pravico iz.delovati in razpečavati kavi ne surc/gate sledeče tvrdke: l.Admlf Cdaser & Go., Praga, Ptlastergaisse; 2. Imi>e-rialfeigei:ikaffeefa brik Karl Kiihkimiainin, Dunaj X., Ailxingergasise 64; 3. Rraddf Schvvarz, Dunaj XIV., PctichisapfeJgasse 27; 4. Gh. Kraus, Dunaj VI., Stumpergasse 27; 5. J-osef Krojčar' DohnascMcai: 6. Th. Giimter, KJattau; 7 FeJix Wimimer, Dumaii X., SeumefeMgasse 48; 8. D. F. Zatika, Praga; 9. Igmitz lio&lander, Preran;
10. Wenzel Siaup, Wischowitz; 11. Mehur. Ad. Dietrich, Dunaj. — Trgovci, ki refletetuijeijo na to blago, naj samii vprašajo te tvrdke, kollikio jim morejo oddati kaviniLh surogatov. Celina sw-■rogatav znaša od 2 do 3 K 80 vin.
Dodatni sladkor za c. kr. gozdne nadzorstvene organe politične uprave. Gori navedeni organi imajo v zmislu razpisa c. ikr. deželne vlade v Ljubljani z dne 26. februarja 1918, št. 6616 pravico do dodatne sladkorne izkaznice za % kg sladkorja. Tozadevne zahteve mali se stavijo pri krušnih kcimisipaili, v Ljubljani -pa v mestni posvetovalnici.
Meso na rumene izkaznice C št. 601 do 1400 prejmejo stranke po tem redu: V .ponedeljek od 7. do pol 8. št. 601 do 800, oid pod 8. do 8. št. 801 do 1000, od 8. do pol 9. št. 1001 do 1200, od pod 9. do 9. št. 1201 do 1400. 1 oseba dobil četrt kg, 2 osebi ppl 'kg, 3 lin 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pod kg. — Kilogram stane
2	kroni.
Kislo zelje za II. in III. okraj prejmejo
stranke na izkaznice za krompir pri Jakopiču na Mirju. Dotočen je ta-le red: III. okraj. V ponedeljek, dne 18. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 150, od 9. do 10. št. 151 do 300, od 10. do
11. št. 301 do. 450, popoldne od 2. do 3. št. 451 do 600, od 3. do 4. št. 601 do 750, od 4. do. 5. št. 751 do 900. V sredo, dne 20. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 901 do 1050, od 9. da 10. št. 1051 do 1200, od 10. do 11 št. 1201 do konča. II. okraj: V sredo., dne 20. t. on. popoldne od 2. do 3. št. 1 do 160, od 3. do 4. št. 161 do 320, od 4. do 5. št. 321 do 480. V četrtek, dne 21. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 481 do 640, od 9. d:> 10. št. 641 do 800, od 10. do 11. št. 801 do- 960, popoldne ad
2.	do 3. št. 961 do 1120, od 3. do 4. št. 1120 do 1280, pd 4. do 5. št. 1281 do konca. — Vsaka •oseba debi 2 kg. — Kilogram stane 1 K 50 vin.
Razno.
* Sodišče oprostilo visokošolca. Dne 10. decembra 1. 1. je priredilo dunajsko visokošolsko dijaštvo mirovno manifestacijo. Pri demonstraciji je aretirala policija dvejsetletnega dijaka Griinberga, ki je baje vzkliknil: »Živela revolucija!« Dijak se je moral zato zagovarjati pred kazenskim sodiščem zaradi motenja javnega miru. Obtoženec je tajil, da bi bil izrekel besede, lri mu jih pripisujejo. Sodni dvor se ni mogel prepričati, je-li obtoženec kriv, in ga je oprostil.
* Prve mestne prašiče v lastni izreji je postavila dunajska mestna občina na trg. Ima jih 500 glav. Teža se menja od 100 do 135 kg.
Čar in čudeže režije in nepregledno množino gigantskih dogodkov prinaša ta llim. S plastično krasoto in pravljično opremo učinkuje kot majestetična priča znamenitih zgodovinskih dogodkov iz veledrainatičnega življenja najslavnejšega Rimljana CAJA JULIJA CE-ZAR-JA.
Število sodelujočih oseb gre v tisoče, režija prekaša tudi najboljše stvari, ki sta jih ustvarila kino in gledišče, naravnost prenasičena je od izrazitih senzacij in napetosti in kljub temu vsebuje vso plemenito kulturo vzvišenega umotvora.
Silen in nepozaben je vtis, ki ga je napravil predhodnik Juiija Cezarja v filmu »Quo vadiš« in »Kleopatra«. —- Tretji film v vrsti »Quo vadiš« tipa je po soglasni sodbi internacijonalnega časopisja še mnogo
več vreden, kakor oba prejšnja. »Julij Cezar« je nedosegljiv.
Z urncbcsnini. sijajnim pompom starorimske krasote se razvija film pred nami. Vidimo rast narodov, kako zmagujejo, padajo in so bore, čutimo vroči dih zgodovine in vidimo dela klasične dobe. V glavni ulogi nastopa iz »Quo vadisa« znani mojster
Hamlet Novell!
ki odpre vse registre svojega visokega znanja, da nam predočuje čutenje, mišljenje, ljubezen in sovraštvo božanskega Cezarja z nepopisno silo in mojstrstvom.
Stroški, da se more ta litin predstavljati v Ljubljani, znašajo 10.000 kron.
Predstave nepreklicno samo sedem dni od petka 15. do srede 21. marca v
KINO CENTRAL v deželnem gledališču v Liulii.
Začetek predstav: v delavnikih ob pol 3, 4, pol 6, 7 in pol 9, v nedeljo in praznikih ob pol 11
dopoldne, ob 3, pol 5, 6, pol 8 in 9 zvečer.
 —	predstave	vsak	dan tudi za mladico.
DsaBEsaiiac^aa
JADRANSKA
BANKA
PODRUŽNICA LJUBLJANA.
Delniška glavnica Rezerve nad .	.
CENTRALA
.	.	K	12,000.000.
. . K 1,000.000.
TRST. =
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Metkovic, Opatija, Spljet, Šibenik, Zader.
SPREJEMA: Vloge no hnjižice in jih obrestu e po čistih 4 /o. Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanim Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega.
KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vredn. papirje, itd. in srečke c. kr. razr. loterije.
ESKONTlRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
IZDAJA: čoke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščili.
PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
" Brzojavni naslov: JADRANSKA. Telefon št. ^<>7.