286. številka.	Trst, v ponedeljek 17. decembra 1900.	Tečaj XXV
„Edinost ,,
Iz iajs enkrat na dan. razun	nedelj in p-aznikov, ob 6, uri zvečer.
Naročnina, znaša:
za celo leto........24 kron
za pol leta.........12 „
za četrt leta................6 ..
«a en mesec................2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložen? naročnine se imrava ne ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne Številke po 6 stotink (3 nvČJ: Izvpn Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.)
Telefon 3tv. H70.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za \ eč» sratno naročilo s primernim popustom Posiana. osmrtnice in javne zahvale <io-mc.či oeiasi itd. <*e računajo po poeode
Vsi dooisi naj se pošiljajo uredništvu, Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
\ edinosti je moč!
Naročnino, reklamacije in oglase snre-jema upravniStvo. Naročnino in oirlase
je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se uahajat* v □ lici Carintia $tv. 12. U pravniStvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molili piccolo Siv. li, ! I. nmi.-«tr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnih.
Lastnik konaorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost** v Trstu
Naši volilni shodi.
Politično društvo «Edinost» je priredilo v soboto oziroma včeraj tri shode: pri sv. Jakobu, v Rojanu in pri sv. Ivanu. Vsi ti trije shodi so v dokaz, kako lepo se med našimi nižjimi sloji razvija zanimanje za javne stvari, dokaz, da dozorevamo poli tiski. Podrobnega poročila o teh treh shodih ne moremo podati, ker nam za to nedostaje prostora. Omejiti se nam je torej na nekoliko glavnih potez.
Sliod pri sv. Jakobu.
Ta shod se je vršil v soboto zvečer v prostorih gostilne konsumnega društva. Že pred določeno uro so bile velika sobana, kjer se je vršilo zborovanje, in obe stranski sobi tako natlačeni, da ne bi mogel, kakor se pravi, niti šivanke spustiti na tla. In vedno so prihajale nove trume zborovalcev, ki pa so se vse morale vračati.
Predsednik prof. Mandič je v lepih besedah pozdravil zbrane delavce. Tudi jaz sem delavec, vsi smo delavci, vsakdo po svoje, ves narod naš je delavec ! Že to nas veže vseh, ali veže nas tudi sorodnost jezika, krvi in čutstvovanja. Po noči smo prišli danes k vam baš zato, ker si po dnevu morate služiti svoj kruh, ali prišli smo s poštenim namenom in odprtim licem, da vas poučimo in pripravimo za predstoječe dogodke.
Potem je govornik v živih barvah slikal paralelo med štirimi kandidati, ki so jih stranke postavile za V. kurijo. Z neoporečnimi dejstvi in argumenti je dokazoval, da pošten Slovenec, bodi gospod ali pa delavec, ne more glasovati ni za Dompierija, ni za Hortisa, ni za Ucekarja ! Naš kandidat pa ima vse potrebne lastnosti za pravega zastopnika naroda. (Ob teh besedah je zaorilo po dvorani, da seje kar vse treslo: Živio dr. Rvbaf! Ves govor Mandičev so zborovalci spremljali živim pritrjevanjem in raznimi vskliki, ki so pričali, kako mislijo in čutijo niži sloji našega naroda.)
Zborovalec g. Ivan Kuščar je svaril delavce, naj se ne dajo zavajati od onih, ki se love za nekimi utopijami, in delajo obljube, ki so neizvedljive. Delavec naj skrbi za zboljšanje svoje materijalne blaginje, ali čuva tudi našo last, našo dedšeino, naš mili jezik. Orožje iraamo v rokah, borimo se žnjim in ne da-jajmo je iz rok. Naši glasovi so naše orožje — oddajmo jih za našega diČnega kandidata dra. Rvbaf a !
Zborovalec Bela n i č je govoril v imenu navzočih Hrvatov. Te volitve so za nas velikanske važnosti, ker nam dajejo priliko, da podamo moralen dokaz, da smo tu — doma-
P O D L I S T E K.
Čez petindvajset let.
Zofka Kveder.
Bila je vroče strastne duše. Hrepenela je po ljubezni, kakor more hrepeneti le ženska. — Ne po onem navadnem praznem ljubkovanju, ki je le neko prijetno žgackanje živcev, ne, želela si je vroče globoke ljubezni na resni podlagi z resnim smotrom. Ona ni videla v ljubimkanju ideal in cilj ljubezni, njej je bila ljubezen vec. Vtopiti, vžiti se v dušo ljubljenega bitja, živeti v njem in zanj, misliti vzajemno in čutiti vzajemno, o tem je sanjarila, odkar se je zavedala svojega žen-stva. Ta tajna harmonija duš zdela se jej je vredna življenja : žrtvovati vse svoje žitje za tak krasen sen. V domišljiji Be je napajala s to rajsko mislijo, z njo je vstajala, -z njo hodila spat.
Bila je mlada, lepa, bogata. Starisi sojo ljubili. Dobro je igrala na klavir in francoščina jej je gladko tekla iz ust.
čini in ne tujci. Ako bi se združila z nami vsa naša vojska — tudi nezavedni, in vse izdajice naše — bi bila zmaga gotova. Na združenje vseh seveda ni misliti. Tem odločneje naj nastopijo oni, ki so si ohranili zvestobo in poštenje, in naj verujejo v našo bodočnost. Kakor hrabri narod Biyov veruje v zmago božje pravice, tako se tudi mi ne smemo odreči nadi, da nam na ruševinah sedanjih obupnih bojev vsklije — življenje!
Mej gromenjem pritrjevanja je vstopil v dvorano — dr. Rvbar. Prizora, ki je sledil, ni možno opisati. To so bile ovacije ! To je bil pozdrav! Zuljave so bile roke, ki so se dvigale, ali govorilo je zlato srce našega poštenega delavca.
Čim se je vihar nokoliko polegel, se je oglasil za besedo dr. Rybaf. Govoril je poljudno. a ravno zato tako poučno, vspodbudno in prepričevalno, da je pritrjevanje naraščalo od stavka do stavka in je navdušenje prekipevalo tako, da je govornik moral vsako toliko čakati, da se je vihar polegel.
Zahvaljeval seje na prisrčnem pozdravu, a ne v svojem, ampak v imenu — ideje! Uverjen je, da ti pozdravi veljajo le pred-stavitelju enake pravice in socijalnega napredka. Ako bi šlo le zanj, ne bi bil prišel na ta shod, ali tu gre za stvar! Na to je govornik kaj lepo obrazložil, zakaj se moramo ravno v V. kuriji vreči v boj z vso vnemo. Mi smo tu najbolj tlačeni, celo ■ bolj, nego socijalisti in tlači nas vne, ne izvzemši vladnih organov. Izborno je zavračal očitanje, da smo mi narodni šovinisti. Ne, mi nismo šovinisti, ampak šovinisti so oni, ki imajo že vse. a bi hoteli imeti še več. Kaj imamo mi ? Niti ene borne šole nimamo ! Za tisoče naših otročičev nimamo ni jedne šole. Reči mora, da kaj takega je v sramoto državi, ki se ponaša s iy. 19 zakonov o jednaki pravici za vseh! (Urnebesno vsklikanje.) Potem je govornik v živih barvah slikal porotne razprave — s pomočjo tolmačev. Kaj tacega bi človek ne pričakoval niti v Turčiji. Preidši na poslovanje na magistratu je vskliknil : niti davkov nočejo od nas, ako jih prinašamo v svojem jeziku ! In na c. kr. namestništvu ? No, tu nas poslušajo, to je res. Vse naše litanije poslušajo z velikim zanimanjem, ali — odgovora ne dobivamo, in če smo ga dobili, je vsikdar tak, da ga ne moremo biti veseli. Na to je govornik na drastičen način slikal naš položaj v Istri, navedši mnogo kričečih konkretnih slučajev iz sedanje volilne borbe. Potem pa je vskliknil : In ko se nam tako godi in ker protestiramo proti takim nezaslišanim razmeram, pravijo, da smo narodni šovinisti !! To je istotako kakor če bi kdo lačnemu, ki
i
.- —■ ■ — ■■ i ^
Mlada, lepa, bogata, naobražena. — Kaj čuda, da jej ni manjkalo častilcev! Imela je | tudi dobro-, blago srce, a tega ni videti, pa tudi jo ni nikdo vprašal po njem, — če so le polne mošnje, kdo se še briga potem za ! take malenkosti ? !
Imela je torej častilcev in dvorili so jej.
Ta je hvali) njene bujne lase, polna ru-deča ustna in mile modre oči. Drugemu je ugajal nje fini okus, ugajale so mu njene elegantne toalete, nje fini »chic«, kakor seje oblačila. Tretji je občudoval nje spretnost v godbi, njeno izobraženost in taktnost. Se četrti jo je blagroval na tem, da ima tako dobre stariše, da s takim prirodnim dostojanstvom hodi po gladkem parketu in se sprehaja po molčečih stezah velicega domačega parka.
Obožavali so jo, dvorili jej a, ugajal jej ni nihče. — Da pač — eden !
Bil je to mlad, ubožen, a nadarjen mož. Ni imel slabega srca, a pri vsem in pred vsem — bil je praktičen. Njemu, na primer, zdela se je največja bedastoča, ako se je kdo
prosi kruha, očital, da je predrzneš. In mi smo lačni kruha, a ne le tistega, ki siti želodec, ampak tudi duševnega kruha, kruha pravice, da bomo mogli živeti življenje, dostojno Človeka !
On ne prosi morda glasov — a-se ! Slovenski poslanec mora biti zastopnik *— zatiranih. Zatirani pa so pri nas vsi stanovi in vsi sloji brez izjeme. V ime tega zatiranega J naroda prosi, naj vsaki Slovenec na dan vo- i litve odda svoj glas tako, kakor zahteva to J naše tužno položenje in narodna čast. (Ko je I govornik zaključil, ni bilo "pritrjevanju ni i konca ni kraja. Dolgo je trebalo čakati, da j je mogel spregovoriti naslednji govornik) :
zborovalec Ivan Tavčar, ki je povdar-jal, da je poslanstvo, zlasti za mladega odvetnika, le velika žrtev. Mi se moramo le radovati, da smo našli kandidata, ki takorekoč izginja v ljubezni do svojega naroda, zlasti pa do nižih slojev. Kakor je Izveličar rekel: Na to skalo bom zidal svojo cerkev — tako je vskliknil govornik: Na to skalo oprimo našo pošteno stvar ! Oo je vaš; danes ste mu dali svoja srca, dajte mu tudi svoje glasove !
Na to sta govorila zborovalca K r a v o s in Hrib istotako navdušeno. Izvajanja poslednjega so bila žalostna pesem o tem, koliko Slovan daje državi in koliko —dobiva!
Predsednik M a n d i 6 je opominjal morebitne optimiste, naj za božjo voljo ne pričakujejo ničesar od italijanskih socijalistov. Pripovedoval je, kako smo se pred 3 leti mi ponižali in smo povabili Gerina in Ucekarja, da bi sklenili kompromis za slučaj ožje volitve. Mi smo bili pripravljeni jim eventu-velno dati svoje glasove, četudi smo vedeli, da jih bomo imeli vsaj dvakrat toliko, oni pa so odgovorili: .Če hočete, glasujte za nas, mi ne damo n i č !» (Senzacija.) Ne zana-
žila velikansko važnost tega čina zlasti za narodne manjšine. Razvila se je dolga razprava, v katero so posegli zborovalci Primožič, Kravos, Andrejčič, Merku, Dresčik, Hva-stja in Belonič. Na vse eventuvelnosti se je opozarjalo, na vse nevarnosti in pasti, kijih bodo nastavljali nasprotniki neukemu ljudstvu. Predsednik Mandič pa je prosil navzoče, naj te nauke širijo dalje med znanci svojimi. Le če bomo vsi dobro poučeni in skrajno previdni, preprečimo, da se ne bodo godile take gorostasne stvari, kakor so se godile zadnjič.
Potem se je v tonu najiskreneje hvaležnosti zahvaljeval zborovalcem toliko na velikanski udeležbi, kolikor na uzornem vedenju. S takimi zborovalci bi se mogli ponašati na vsakem shodu ! S ponovnim pozivom, naj na dan volitve vsakdo stori svojo dolžnost, je predsednik zaključil zborovanje.
Dvorana pa je še dolgo ostala napolnjena in ljudje so dalje razpravljali med seboj o pomenu sedanjih volitev.	(Pride se.)
šajmo se torej na nikogar, ampak vršimo svojo dolžnost.
Na to so še govorili — ali da priporočijo kandidaturo Rvbtffevo, ali prosijo kakega pojasnila, ali da odgovore na stavljena vprašanja : zborovalci Merku, Hvastja, Mandič.
Ganljiv prizor je bil, ko je predsednik Mandič dal na glasovanje kandidaturo dra. Rybara. Tu je plamtelo z vsemi žarki narodno poštenje naših delavcev : zopet prisrčne ovacije, vsklikanje, in na stotine delavnih rok se je dvigalo v impozantno manifestacijo, da je dr. Rvbtfr pravi kandidat po volji naroda.
Prišlo je še drugo vprašanje na vrsto : ljudsko štetje. O tem predmetu sta zanimivo predavala gg. Miloš K a m u š č i č in dr. Edvard S 1 a v i k in sta kaj plastično razlo-
zaljubil v kako revno, ubožno dekle, brez premoženja in brez upliva; in ako se je morda celo poročil s takim ničnostim stvorom, to se mu jo zdelo naravnost norost.
Kakor rečeno, ni imel slabega srca. Ona mu je ugajala. Njene čista nedotaknjena lepota napravila je bila utis nanj. Kakor profesor si je želel naobražene soproge in ona je popolnoma zadostovala njegovim zahtevam. Polni žepi njenega očeta so podelili vsej si-tuvaciji potrebno gloriolo in on je bil srečen, da je našel v njej vsem njegovim željam tako ustrezajoči ideal.
Poznal je prilično svet in ženske in uvi-del je takoj, da je pri njej treba drugačnega nastopanja nego obično in da bi navadne uljudne fraze in obrabljeni komplimenti ostali tu brez vspeha.
Po tem je tudi vravnal svoj manever. Držal se je bolj reservirano, govoril večinoma le resne stvari in skušal imponirati jej ne samo z naučenimi vedami, ampak tudi z bogastvom svojih mislij in svojega duševnega čuvstvovanja.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 17. decembra 1900. Volilno gibanje. Istra. »Naša Sloga« je izvedela od zaupne strani, da se je neki italijanski veljak hvalil, da se je Italijanom obljubilo na odličnem in odločilnem mestu, da to pot dobe oni 4 poslance, Hrvatje in Slovenei pa samo enega. To sporočilo se zdi puljskemu listu neverjetno, ali pristavlja vendar, da bi se ne čudil niti temu, ako se ta vest pokaže resnično. Saj verno — pravi — da se že celo vrsto let pri nas dogajajo stvari, kakoršnje ne bi se mogle dogoditi nikjer drugje na svetu. Bodimo torej pripravljeni na vse, a nikar ne kloniti duhom. Imejmo vedno pred očmi nikdar ovrženo resnico, da mogočneži in vlade prihajajo in odhajajo, narodi pa ostajajo, ako imajo v sebi življenske moči, ako je temelj njihovemu življenju čvrst, a njihovo delovanje pošteno, pravično in plemenito. Nikoli ne smemo pustiti iz uma, da v ognju se čisti zlato in da se ni nikoli kako podjetje dogotovilo v jed-nem dnevu. Držimo se torej vsikdar zlatega reka : ko je dobro, se ne povišuj, ko je slabo, se ne ponižuj !
Kako so delali nasprotniki, priča dejstvo, da so — po njih lastnem pripoznanju — samo v va»i Kanfanar po gostilnah plačali 800 gld. računa, a slavni gospod s parolo »osar tuttoc, Bartoli, je priznal, da so jih samo v Sanvincenti v Kafanaru volitve stale 2000 gld.!! In še jim je šlo tako neznansko trdo. V Pomeni, n. pr., kjer so do sedaj vedno zmagovali, so zmagali letos za V. ku-
Imponirauje je najgotovejša stopinja do ljubezni. Kogar ženska spoštuje, temu ne bo težko pridobiti si njeno ljubezen. Mogoče, da ljubezen mnogokrat vspeva tudi brez spoštovanja, ali ženska finejših čuvate v ni možna ljubiti moža, katerega ne spoštuje.
On je dobro poznal to stran ženske du.se,. zato je s pametnim čakanjem netil njena čuvstva.
Sprehajala sta se po parku in menila se o knjigah in umetnosti. Opozarjal jo je na to ali ono mesto, na ta ali oni prizor. In ona je vživala v tem, da so se njegove misli vedno skladale z njenimi, da je njemu bila všeč ta aH ona scena, ki je ugajala ravno njej. Počasi, pa gotovo je raslo v njej zanimaje zanj in zanimanja izcimila se je ljubezen. Spočetka sama ni vedela 2a to. To nepotrpežljivo čakanje njegovega prihoda, to verno poslušanje njegovih besed smatrala je za prijateljske simpatije.
(Pride še.)
rij o s 114 proti 111 naših, torej za tri bore glas*. Kdor pozna, recimo tako, spretnost volilnih komisij po Istri, si že misli, kako je nastala ta večina 3 glasov. Saj znajo — delati še vse drugačne večine! !
Iz deželnih zborov. V včerajšnji seji deželnega zbora dalmatinskega so priredili izjavo sožalja povodom smrti deželnega odbornika Ivana Vrankoviča. Predsednik dr. Ivčevič se je spominjal v ganljivih besedah zaslug pokojnikovih kakor dež. odbornika za deželo. Deželni odbor kakor tudi predsednik sam sta izgubila najboljo oporo. Predlagal je, naj se pogreb vrši na deželne stroške in da se rodbini izreče sožalje. Te besede so poslanci poslušali stojć, istotako doposlano sožalnico cesarskega namestnika. Potem so se spominjali pokojnika dr. Cingria v imenu narodne stranke, Kulišič v imenu Srbov, dr. Trumbić v imenu pravašev in Salvi v imenu Italijanov. Predlogi predsednika so bili soglasno vsprejeti, na kar je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri v torek.
O javnem shodu v Splita, ki so ga priredile vse stranke v protest proti dogovoru mej obema vladama, ob vprašanju gradnje bosanskih železnic, prinašajo dalmatinski listi poročila, iz katerih je razvidno, kako splošno in kako intenzivno je bilo ogorčenje na tem shodu. Izvzemši župana Milica, ki igra ulogo nekakega besclnvichtigungs-hofratha, so vsi govorniki prekašali eden druzega v ostrosti obsojanja. O Milicu si Čitatelj lahko vstvari sodbo, ako mu povemo, da je porabil to, v tak namen povsem neumestno priliko, da se je zaganjal — proti Cehom in proti obstrukciji, da je smešil misel vzajemnosti med avstrijskimi Slovani in da je tako pritekel na pomoč isti vladi, proti kateri je bil namenjen shod. Zanimivo bi bilo vedeti, da-li so kranjski uzorci pokvarili splitske odnošaje, ali pa se je dogodilo narobe? Ali to vemo, da je mož v Splitu drugače naletel, nego se običajno dogaja na Kranjskem — stebrom »države«!! Vihar, ki je navstal proti izvajanjem Miliće-vim, je bil velikanski in celo vskliko\ : »Skozi oknu žnjim!« je bilo.
Drugim govornikom pa je občinstvo prirejalo prave ovacije — zlasti pa Mangerju in Biankiniju ! Posebno oster je bil poslednji, ki je izjavil, da hoče, kakor državni poslanec, delati na to, da se ministerstvo stavi pod obtožbo. Izvajal je, kako da so Madjari dosegli, kar so hoteli. Tudi o vprašanju bosanskih železnic niso v prvi vrsti odločali strategiški interesi, ampak madjarski. Kaj bi neki veljali strategiški interesi, ako ljudstvo v Dalmaciji in Bosni ostane ogorčeno?! Od prirode bogata — je vskliknil govornik — nam je zemlja, krasna in ča-robua, v divnem položaju, slavno zgodovino ima — a za vse to imaino le morje nedo-lovanja, kakor da Be je vse zarotilo proti nam. Naši sinovi tudi danes prelivajo kri v Kitaj u : za to kri in za ono, prelito pod Visom in Helgolandom, bi se morala vlada odzvati. Nastopite, bratje, za svoje pravo, ali ne pozabite, da človek ne živi samo od kruha ! Hoče se mu tudi slobode! S tem, da pritrdite resoluciji, odgovorite, da je čaša brit-kosti prepolna.
Resolneija je bila vsprejeta soglasno iu ob viharnem pritrjanju.
V znamenju moralnega in inte--lektuvelnega ubožfva. Zadnji >Agramer Tagblatt« se na uvodnem mestu bavi z volitvami v Trstu in riše paralelo med delovanjem naših mož in onih na laški strani. Ome-nivši, s kakimi nadaini so šli tržaški Italijani pred tremi leti v volilni boj, piše rečeni list :
Nobena skupina v državnem zboru ni igrala tako borne, smešne in siromašne uloge, i kakor skupina tržaških zastopnikov. Nijeden : govorov njihovih ni vzbudil ni najmanje pokornosti, nobeden teh zastopnikov ni stavil nijednega predloga ali interpelacije, ki bi bila imela le količkaj važnosti, od nobenega njih ni prišla ni najmanja inicijativa v povspeše-vanje gospodarskih interesov Trsta. Kadar je tu in tam ob vprašanju Primorja prišlo do kakega konflikta, sta se Spinčić in I^aginja pokazala prava velikana nasproti tržaškim zastopnikom. Tržaški zastopniki so bili srečni, če se jim je tu pa tam kak minister malo posmehljal in šli so konečno tako daleč, da so glasovali proti odpravi § 14. Časopisi niso imeli nikoli prilike, da bi omenjali tržaških zastopnikov. Le enkrat je dr. Angeli obrnil na-se pozornost nekega referenta, ker je imel na sebi gigrlsko obleko in ker tudi v državnem zboru ni nikdar slekel svojih, vsikdar novih — rokavic.
Potem slika čhmkar veliko razočaranje, ki se je polastilo tržaškega ljudstva, sosebno pa po Angelijevi aferi, in povdarja velike sposobnosti našega kandidata dra. Ryb£ifa. Po znanju in po svojem značaju da visoko nad kri lj uje ta gospod vso irredentovsko inteligenco tržaško. V strahu pred to kandidaturo so se združili progressovci in demokrati. Ali vse je pričakovalo, da bodo iskali vsaj novih mož. Tega je bilo pričakovati po naj-primitivnejih pojmih o dostojanstvu. Držav-riozborske kandidature na vse zadnje vendar niso kako blago, katero se kupuje na somnju, a Italijani niso imeli nobene pnpravne osebe, katero bi mogli postaviti kandidatom za V. kurijo. Tako so se povrnili k Hortisu. Zgodovinar Hortis je postal žrtev irredentovcev. Irredentovcem na ljubo se mora izpostavljati smešnosti in pomilovanju. Ta kandidatura je naravnost škandal. S to kandidaturo so irre-dentovci pokazali svojo moralno in intelektu-velno ubožtvo, ali — niso mogli drugače. Konfuzija v menenjih je naravnost neopisna.
No, irredentovci se zanašajo na oblast, ki jo imajo v rokah in na — pomoč vlade. Gotovo ne puste nobenega sredstva neporabljenega, vendar pa jim zmaga ni zagotovljena. Moralno so že pred volitvami doživeli poraz, tako, da jih tudi eventu-velna zmaga ne more več rehabilitirati.
žilo imenik 28 oseb. Na predlog dr.a Spadonija so ta dopis izročili delegaciji, da prouči vprašanje, ali ima ona imenovati zaupnike, ali pa mestni svet.
Zdravstveni odsek je predlagal, da je dati društvu »Igea* 2000 kron podpor«. Svetovalec Bratos je za to, da to društvo omeji svoje delovanje na staro mesto, a v ostalih delih mesta naj deluje rešilna postaja; predlagal je tudi, da se podpora »Igei« zviša na 4000 kron. Sprejeto.
Vodovodni odsek je predlagal, da je vodovodni načrt »Bistrica - Reka« z vsemi pravicami odkupiti od inženirja Ducatija za 12000 kron. Podpredsednik Rascovich je predlagal, da se odškodnino zviša na 2000 kron. Sprejeto.
Ravnateljem javnih dobrotvornih zavodov so zopet imenovali dr. Karola Levija.
Odobrili so račune za delavnice zapu-
»Slovanskc čitalnice«, ulica S. Franceeeo št. 2. Program in ura se objavita pravočasno. Slava Prešernu !
Ljudsko štetje. Ljudsko .štetje je v naši državi velikanske važnosti za politične pravice narodov. Od števila narodnosti, ki se določa po ljudskem štetju, je odvisna pravica dotične narodnosti do jednakopravnosti v javnem življenju v cerkvi, v šoli iii v uradili — in v posebni meri velja to za tržaške Slovence, katere hočejo gospodujoči nasprotniki povsem zatajiti.
Slovenci! navedite za občevalni jezik vsi svoj materini slovenski jezik, da se izkaže, da nas je tukaj lepo število. Pazite pa posebno na naslednje :
1. Vprašal ne pole izpolnite sami, a če ne morete tega, obrnite se na zanesljivo osebo. Odbor političnega društva »Edinost« Vam je vedno na razpolago. (Naslov: Via del Mo-
ščene mladine in ubožnico za leto 1899 ter liuo pjCC0l0 št. 1, 1. nadstropje v prostorih sprejeli predlog delegacije, daje uslužbencem j »Delalskega podpornega društva«). A nikar delavnic podeliti iste penzijske pravice, kakor Qe p u g g a j t e> d a t, j v a m p o 1 e i z p i-jih imajo uslužbenci ubožnice.	sov al i hišni gospodarji in a d m i n i-
Odboru pedagogiškega društva so doyo« s t r a t o r j i. lili 1400 kron podpore za izdajo novih beril i 2. Ako sami ne morete vdobiti v roke za ljudske šole; predlog istega društva, naj vprašalnih pol, skrbite, da bode za Vaš ob-bi se učiteljicam znižali prispevki za penzij- j Sevalni jezik zapisan slovenski jezik, in če bi ski zaklad, je padel; sklenilo se je pa, da se se kedo temu ustavljal, pritožite se takoj na učiteljicam v slučaju omožitve povrnejo svote, tukajšnje namestuištvo, ali na odbor polit. Iz angleškega parlamenta. V so- ki so jih uplačale v penzijski doklad.	društva »Edinost«,
boto so v anglnžkem parlamentu prečitali	O prošnji rojanskih učiteljic za poviša-	•»• \ okolici, kjer vršijo ljudsko štetje
prestolni govor, s katerim se kraljica zahva- nje doklade za stanovanje se je prešlo na magistratovi uradniki, pazite, da Vasdotičnik ljuje za dovoljenje kreditov v pokritje stro- dnevni red.	vpiše za Slovence, zahtevajte izrecno, da *e
škov, ki so jih provzročile vojne operacije na	O tej priliki seje svetovalec D o 1 1 e u z v rubriko občeval naga jezika zapiše: sloven-
Kitaj«kem in južni Afriki.	toplo potegoval za zboljšanje plač vseh oko- ski jezik.
Vojna V južni Afriki. Mej tem, ko ličanskih učiteljskih moči.	4. Ko pride pozneje k Vam komisar za
v Londonu kar disponirajo z južnoafri-	Šolskemu odseku so naložili, da prouči verifikacijo navedb, obseženih v vprašalnih
škima republikama, v Berolinu — radi to vprašanje.	polah, prepričajte se še enkrat, je-li ste za-
»druzih dispozicij« — ne morejo vsprejeti	Tudi preko prošnje občinskih srednje- pisani za Slovence, a če niste, zahtevajte po-
moža, ki je prišel na dolgo pot v Evropo šolskih učiteljev, da se jim zviša plača, so pravek.
iskat usmiljenja in pravice, Pavla Krugerja, prešli na dnevni red.	s O- Ne tlaJte se zavesti P° nagovarjanju
mej tem, ko meni evropska diplomacija, da	Za fizikalični kabinet dekliškega liceja so Italijanov, ter ne zatajite svojega materinega
je prav lepo od Burov, da se tako hrabro dovolili za prihodnja tri leta dotacijo 400 jezika, kateri je edini Vaš občevalni jezik v bore za svojo slobodo, a da je vendar bolje, kron.	smislu zakona.
stati na strani nasilneža, ki ubija slobodo, pa	Sejo so zaključiti ob 9. uri zvečer.	Za vsako željeno pojasnilo obrnite se na
prihajajo z bojišča vesti, ki so v znamenje,	Proslava Prešernove stoletnice T j odbor političnega društva »Edinost«!
da se angleške vojske oprijemlje demoraliza- Trstu. Po vsem slovanskem svetu so se le-	7- Vsako nepravilnost in krivico nazna-____:_ ____::__ . . i- __x___nite takoj odboru polit, društva »Edinost«,
cija, da pouehuje disciplina in se je oprijem- tos spominjali odlični možje stoletnice našega
da stori potrebne korake.
8. Priporočajte te nasvete tudi svojim sorojakom !
Vrla Slovenka! Neki naši ženi se je
lje malodušje. Ni se čuditi temu. Burski	nesmrtnika Franceta Prešerna. Prešernove vodje imajo izborno taktiko za »malo vojno«,	slavnosti so se vršile v večem ali manjšem a v južni Afriki jim prihaja posebno v pri-	obsegu v Petrogradu, Pragi, Zagrebu, Sa-log, da angleška vojska tudi številno ne za-	rajevu, Oseku ter tudi na Dunaju in v došča za toli ogromno ozemlje. Angleške po-	Gradcu. Tudi po vseh več i h krajih naše slo-	te dni predstavil hišni gospodar in menil, ker sadke morejo torej čuvati le posamične točke,	venske zemlje so se prirejale Prešernove	ista nosi laški priimek, da se gotovo zapiše kjer imajo svoje zaloge, dočim imajo burski	slavnosti, ali se imajo še vršiti v bodoče n.	za Lahinjo. Nasa vrla Slovenka je pa o<l-mali oddelki popolno slobodo v gibanju in se,	pr. v Mariboru, kjer dela tamkajšnja čital-	ločno odgovorila, da tega ne stori — nikakor domačini, lahko preživljajo povsodi.	niča velike priprave v to svrho. Pred vsem	koli !
Tako je Burom možno, da neprestano	se je o slavljenju Prešernove stoletnice iz-	j Raje grem v morje, je rekla, nego da bi
nadlegujejo Angleže zdaj tu zdaj tam, po	kazala — seveda — bela Ljubljana. Saj je	zatajila svoj materini jezik ! Tak je bil od-
dnevu in po noči, in jih zvabljajo za seboj na	genijalni naš pesnik živel mnogo let v Ljub-	govor naše priproste žene in tako naj odgo-
utrudljive marše in jim izginjajo zopet. T	ljani, ondi je pisal svoje nesmrtne poezije	valjajo vsi !
naporni marši ubijajo angleško vojaštvo, da	ter se v istih tudi često spomnil stolice slo-i Prijavljanje nezgod na delu. ker se
zgublja odporno silo in srčnost, ter se radi	venske. Kaj pa mi tržaški Slovenci in Slo-	je zadnji čas pripetilo večkrat, da dogodivšo
udajo ali bežijo. O tem pričajo razni porazi	Vani ? Ali naj ravno mi zaostanemo za vsemi	se nei.gode na delu niso bile prijavljene, opo-
Angležev ravno iz zadnjih dni, zlasti v taboru	drugimi slovenskimi pokrajinami, ali naj	zarja mestni magistrat na določbe ij l".> za-
generala Clemensa, ki je v eni sami praski,	ravno mi prezremo prespomenit in znamenit	kona od dne 28. decembra 1887, glasom ka-
pri Comandoneku, zgubil 5 častnikov in 9	dan stoletnice najvećega slovenskega genija,	terega imajo podjetniki tekom petih dni v treh
mož mrtvih, 18 častnikov in 555 mož pogre-	božanstvenega pesnika Prešerna? NUakor	izvodih prijaviti vsako nezgodo na delu, ki je
saj o, a štiri kompanije so se kar udale Bu-	ne! Ker nismo tako srečni, da bi imeli na	provzročila smrt delavca ali pa nezmožnost
I s
rom. — Ali ni to ironija: v Londonu kroje	razpolago prostor, ki bi dovoljeval prireditev
južni republiki, v južni Afriki pa angleško	Prešernove slavnosti v velikem obsegu, ome-
vojsko razjeda demoralizacija, ki je najnevar-	jiti se nam je na skromnejšo prireditev v neji sovražnik vsaki vojski.
istega za delo za dobo treh ali več dni.
Porotno sodišče. V soboto se je vršila končna razprava proti 24-letnemu Vlačica-»Slovanski čitalnici«, ulica S. Francesco št. Perčiču iz Vlanova, obtoženemu zaradi tat-12. Program te slavnosti ni tako obširen, ka- vine. Isti je bil na podlagi verdikta porotni-; kor bi bil lahko n. pr., če bi bili dobili kov oproščen obtožbe ter so ga takoj izpustili. > _ v , _	, j	kako gledališče na razpolago, a zato je iz-, Objava e. kr. poštnega lil brzojar-
I rZaSKc VGSLl-	i brano lep, umetniški. Na pripravah za pri- nega ravnateljstva v Trstu. Ozirom na
Naročnikom. Bliža se konec leta in reditev se izredno požrtvovalno deluje in množeči se vožno-poštni promet o božični še je nekaj cenjenih naročnikov, ki niso po- upati smemo za trdno, da nam prinese Pre- dobi, opozarja se slavno občinstvo posebno na ravnali naročnine za tekoče leto. Ker imamo šernova slavnost najlepšega umetniškega in sledeče: — (Zrvšetek.)
V teh resnih Časih obilne stroške, prosi pod- rodoljubnega užitka. Tudi v Trstu, tej važni	Ker se čestokrat dogaja, da odpadajo
pisana, da dotični naročniki, ki sprejmejo te točki slovenske zemlje na obali jadranskega! naslovi raz pošiijatev vsled prelaganja, oso-dni V listu priložene barvane lističe, porav- morja, se ima torej proslaviti stoletni spomin bito pri izvanredno pomnoženem vožnem pro-najo zaostalo naročnino.	največega Slovenije sina ! Tudi tu sh ima s metu, in ker se morajo take pošiljatve brez
Uprava »Ediuosti«. svetim navdušenjem in spoštovanjem glasiti naslova na postajah komisijonelno odpirati,
slava njegovemu imenu. Kakor vedno, tako priporoča se pošiljatvam samim Še jeden našo se tudi za to slavnost našli vzorni rodo- ! slov pridevati.
Jlestni svet tržaški. Minoli četrtek večer je bila XXIV. javna seja mestnega sveta tržaškega. Predsepoval je župan dr. Sandri-nelli ; vlado je zastopal namestništveni svetnik Viljelm vitez Jettmar, navzočih je bilo 37 svetovalcev.
Ko so prečitali in odobrili zapisnik zadnje seie, se je oglasil za besedo svet. Ka vasi ni ter je opozoril na namero neke družbe, ki hoče blizu občinske plinarne postaviti predilnico za juto, iz česar lahko nastane nevarnost za plinarno. Prosil je župana, naj ukrene potrebno, da se ta nevarnost prepreči.
Na dnevnem redu je bilo čitanje dopisa društva »Lega sociale - democratica«, ki zah-hteva, naj se to stranko upošteva o sestavljanju
ljubi in rodoljubke, ki so požrtvovalno prevzeli nalogo, da izvrše slavnostni program. Ostali Slovenci in Slovani jim svoje priznanje izkažemo s tem, da se slavnosti udeležimo v tolikem številu, da bo dvorana »Slovanske čitalnice« napolnjena do zadnjega kotička ter tako pokažemo pred vsem, da vemo, kaj pomen j a Prešeren za slovenski narod, da pokažemo, da gorimo za božanstveno pesem njegovo, da smo mu hvaležni v dno naših <lus, da nas je obdaril z neprecenljivimi zakladi svojega valikega duha, svojega plemenitega mehkočutečega srca. Na svidenje torej na Prešernovi slavnosti, ki se bo vršila pri-
volilnih komisij. V to svrho je društvo predlo- hodnjo nedeljo, dne 23. t. m. v dvorani
Pri nezavitih pošiljatvah, n. pr. divjačini, kaže še jeden naslov zunaj na drugem mestu pritrditi, na pr. na prednjih nogah. Pri pošiljatvah, ki morajo biti zapečatene, ima se v takih slučajih vrvica pripečatiti.
Posebno previdno morajo biti one pošiljatve zaprte, koje so črez morje namenjene (v Dalmacijo, Hercegovino itd.), ker se s takimi pošiljatvami mej vožnjo ne more tako skrbno postopati, kakor onimi, ki se prevažajo le po suhej zemlji.
Na pošiljatve, kojih vsebina je podvržena vžitninskemu davku, opozarja se še posebno.
Pri takih pošiljatvah, ki so namenjene v mesta, kjer je vžitninski davek upeljun, n.
■pr. Ljubljano, Gradec, na Dunaj, v Prago itd., priporoča se radi hitrejšega zadačenja, da se na naslovu zavitka kakor tudi na spremnici vsebina in količina (kilo, liter, komad) naznačujeti, na podlagi kojih se vžitnina na-računava.
Končno se še omenja, da v božičnem času poštni uslužbenci ne utegnejo sem in tja
hovna, ker je v njeni navzočnosti sramotil Špansko, je bila obsojena na smrt ter je imela biti ustreljena. Posrečilo pa se jej je, da je ušla; po dolgem silno težkem in nevarnem potovanju je prišla zopet v svojo domovino Sedaj hočejo tej junaški ženi, ki je brez vseh eksistenčnih sredstev in katere telo je pokrito z obrunki, izposlovati izredno državno pen-
izraženi želji strank, da se jim pošiljatve j zijo. Infantinja donna Izabela, kakor tudi vojni zavijo, ustrezati, radi česar se mora vsaka na minister, kažeta za udovo Briceno najživah-pošto prinesena, ne po predpisih zavita poši- J neje sočutje in nedvomno je, da jej »cortes«
ljatev brezpogojno zavrniti.
Vožno-poštni oddelki c. kr. pošt. urada Trst bodo poslovali v nedeljo dne 2o. t. m. -ob istih uradnih urah kakor ob delavnikih, i 30. novembra praznoval
C. k.
dovole penzijo.
Najstarejši ruski admiral. Glasom pe-terburških listov je grof Loggin Havden dne
nenavaden jubilej
dvorni svetnik :	80-1 etne službe v ruski mornarici. Grof
Felicetti.	Havden je pod carjem Aleksandrom I. 1.
Povožen. Predvčeraj ob 8. uri rpopo-	1820. vstopil v rusko mornarico, kateri pri-
ludneje prišel oti-letni Josip Čehovin na	pada še danes. V vojni pri Na vari n u 1.1827.
stari mitnici pod voz, ki ga je poškodoval na	se je grof Havden kakor poveljnik vojne la-
desni nogi. Moža so spravili na rešilno po-	<lije »Konstantin« izkazal na odličen način, ■stajo in odtod v bolnišnico. carjem Nikolajem I. je bil jubilar šef
Kolesar je povozil včeraj popoludne	v°jne pisarne carjeve, pod Aleksandrom II. 34-letnega Karola Sonderja iz ulice Sale št. Aleksandrom III. je zavzemal grof Hnv
den v ruski mornarici odlična mesta. Grof Havden je sedaj v 9H. letu svoje dobe.
Loterijske	številke, izžrebane dne 15. m. :
Trst	19, 68, 48, 67.
Line	34, 56, 51, 63, 13.
t.
2 ter ga poškodoval na rokah. Na rešilni postaji so mu podelili potrebno pomoč.
Ogenj je nastal sinoči v vojašnici tukajšnje polkovne godbe, in sicer so se v dimniku vnele saje. Še predno so prišli gasilci, je bil ogenj pogašen.
V bolnišnico so spravili včeraj 62-letno Marijo A. od sv. Jakoba. Starki se je
zmešala pamet.	Književnost in umetnost.
Neko drugo, Marijo A., iz Pirana so isto-.	........ ,	.	Slovenska revija »Jnff«. S l.januvar-
tako spravili v bolnišnico, ker se je na par- ; ^	.
., n .	.	jem 1901 prične izhajati na Dunaju revija
ni ku »Porto rose«, namenjenem v liran, Ji	1	^ „ .	i^i
čudno vedla. Obe so sprejeli v opazovalnico
aa umobolne.
Na delu je ponesrečil v soboto 36-letni dninar Aleksander Zoffoli. Padel mu je na nogo težek predmet ter mu isto poškodoval. Na rešilni postaji so mu podelili potrebno pomoč.
Dražbe premičnin. V toiek, dne 18 decembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Punto franco molo št. 2, knjige; v Kjadinu 73, pohištvo; ulica S. Michele 1, pohištvo; ulica dell lstria 204, kamenje in kolo; na V rdeli 769, pohištvo; na trgu S. Giovanni 6 pohištvo; ulica Poste vecchie 10, dragocenosti.
pod tem imenom. Naročnina za vse leto bo j znaša samo 5 K, četrt leta 1 K 25 vinarjev. »Jug« se bo tiskal v največi dunajski ti- j sknrni : Friderik Jasper. Vse pošiljatve (naročnina in spisi) naj se pošiljajo na : »Redaction »Jug«, \Vien, XVTH, Marti nsstrasse 19,! II. 31.«
Brzojavna poročila.
Nesreča lia morju.
MADRID 16. (K. B.) Nemška vežbe-niška ladija »Gneisenau« se je v zunanji luki | otoka Malaga zdrobila in potopila. Ladija je bila od 1. novembra pred otokom Malaga. O včerajsni smotri je ukazal poveljnik, da z
,	ozirom na vihar, ki je razsajal, zakurijo kotle
Vremenski vestmk.	Včeraj: toplomer , , ... .
.	r kakor hitro mogoče. Verige pri sidru
7. uri zjutraj 7.9, ob	2. uri popoludne , . . . ... . , , ., , , ,
' *	1 1 nrpiTd o in a/ina cn i a v<li>nliilo a)> nh
'"	" ', ~ "* ."".* r t * ! utrgale in ladija se je zdrobila
12 0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 773.5. 1 s	J J
— Danes plima ob 6.30 predp. in ob 7.53
pop.; oseka ob 0.30 predpoludne in ob 1.16
popoludne.
so se ob ' uhodu v
luko. Moštvo je skočilo v vodo ; večina se ga je potopila. Ladija je do polovice jamborov pod vodo. Poveljnik Krestmann je utonil na krovu. Rešilni čoln s 15 osebami se je prevrnil in je 12 ljudi utonilo. Uslužbenci luke so rešili mnogo mornarjev ; veČina jih je ranjena ter ao jih spravili v bolnišnico in X Razpis natečaja. Razpisuje se v zasebne hiše. Mrtvecev je okolo 100. s tem natečaj za štipendij v letnem znesku	Vojna v južni Afriki.
570 kron ustanove kanonika Frana Ucmana,	LONDON 16. (K. B.) Lord Kitchener
Vesti iz ostale Primorske.
kateri bo podeliti s prvim poluletjem šolskega leta 1900/01. Do užitka tega štipendija so
javlja : O napadu na Vrvheid so imeli Buri i 100 mrtvecev in ranjencev. Angleži so zgu- i poklicani: 1) potomci sorodnikov ustanovi- bili: 6 mrtvih, 19 ranjenih, 30 pogrešanih J telja in sicer tako moških kakor ženskih Metbuen potrjuje smrt burskega generala kolen : 2) dijaki iz občine Tomaj ; 3) dijaki Lemmerja.
iz občine Lanišče (Buzet) in 4) iz okolice .	Ustaja na Kitajskem,
tržaške. Uživanje štipendija traja za čas LONDON 17. (K. B.) Reuter javlja iz naukov na kakšni srednji in taisti enaki dru- Pekinga: Angleška kolona pod polkovnikom gačni šoli, kakor tudi na kakem višem učnem Tullochom je včeraj naletela na bokserje, zavodu.	utrjene v Kaolvingu. Tulloch je dobil po-
Natečajne prošnje se morajo predložiti j moči ter napadel dne 11. t. m. imenovani ... ....	. . ,
e. kr.namestništvudojanuvarja 1901. Taistim kraj in ga vzel. 40 bokserjev je ostalo mrt- j °,J® olJkino: B,l° Je lahnega prometa; je dodati: 1) rojstni list, 2) dokaz sorodstva I vih. Po vsej deželi vlada anarhija, zaradi! z ustanoviteljem, eventuvalno 3) dokaz ob- česar so potrebne pogoste ekspedicije. Grof
i m vlastem i trd ili.
Trgovina in promet.
Tedensko tržno poročilo.
V Trstu, dne 15. decembra 190(3 (Cene vseh predmetov veljajo brez carine.)
Kolonijalno blago: Kava: Položaj je bil v začetku tedna prečoj trden. Ker pa so došla potrdila o ugodnih izgledih glede prihodnjega pridelka v Brazilu, je na me-rodajnih trgih padla cena za kakih 5°/0. O ponudbah v poskušnjo so zahtevali po 2 shillinga manj.
Naš trg je bil medel z neznatnim prometom. Cene so padle za 1 do 2 kroni nasproti prošlemu tednu. 8 trga je bilo vzetih: 400 vreč kave Santos od navadne do fine po 40 do 60 K za 50 kg. — Na skladiščih se nahaja 19.354 q kave. Dovoz je znašal od 7. do 13* decembra : iz Port-Saida 100 vreč kave in razne proizvodnje 839 vreč kave.
Poper : Cene so nekaj časa kolebale ; sedaj zahtevajo izvirni trgi višje cene. Tendenca je še vedno dobra ter ni pričakovati, da bi se cene spremenile. Tukajšnja zaloga singaporskega popra je še vedno majhna ter je povpraševanje po njem znatno. Cene :
poper Singapore K. 76.— „ Tellicherrv ,, 74.50 ,, Batavia „ 70.— Penang C „ 69.— Penang D „ 68.—
Piment: Položaj precej trden, ker ni bilo ponudeb z izvirnih trgov. Cena 36 K.
Klinčki: Položaj še vedno trden; ponudbe po 52 K.
Cassia iignea: Povpraševanje vedno ugodno. Na našem trgu je mogoče kupiti pod ugodnejšimi pogoji, kakor na izvirnih tigih, ki vedno višajo svoje zahteve. Izbrano blago 56 K, novi »Standard« K 51.
Sladkor : Naš trg je bil prošli teden miren ; prometa malo; cene skoro nespremenjene. Zaključili smo mirno o naslednjih cenah : Za gotovo prevozno blago, vožnine prosto v Trstu, s škontom 2°/0 : Centrifugalni pilč ... 27 '/g—275/s K
Melis-pile...... 27 3/8—275/« „
Concassč....... 27 3/4—28 % „
V soleh po 1.80 do 2 kg. 29 30— „ Kocke v zabojih po 25
in 50 kg...... 291/,.—30—
Za naročbe december-marcij :
Centrifugalni pilč . . . 27 --271/3 K
Melis.......27 l/3—27 3/4 K
Iz notranjosti je došlo od 7. dec. do 13. decembra po železnici 54.700 4 (proti 64.0 00 v isti dobi lani).
Zaloga je znašala dne 12. dec. 101.700 q, od katerih je bilo 98.767 q na javnih skladiščih. (Proti 87.200 in 84.230 <A v isti dobi lani.)
Žito: Uprav nobenega prometa ; trg miren, cene stalne. Zaloga je znašala. 300 q pšenice, 1344 q turščice (1044 4 na skladiščih) in 300 q ovsa.
Bombaž: Trg nespremenjen, brez prometa.
Moka: Trg še vedno miren; sila malo pro- i meta.
Sadje: levantinsko: Živahen promet glede kalamatskih smokev; glede ostalih predmetov samo promet na drobno o slabih cenah.
Les: Sklenilo se je več prodaj koroških in štajarskih desek o trdnih cenah.
S. Domingo............111, —.
Jamaica..............—. —
Malabar Plant...........—
Java W. J. B............1*1.—
Moka...............lao.—
Poper : Singapore.............<>J>.—
Penang............ . . ili.—
Tellicherv.............iis.—
beli . . '..............141.—
Piment:.................<;o.—
Sladka skorja : (cimet)..........s7.—
„ electa..........i)l. —
Ri2: italijanski.....•.....lt>. - -
Indijski............10.25 15.50
Japonski ...........15.50 17.75
.T 11 ž u o sadje:
Rožiči : (novi)............U.—1J.—
Datelji:...............—--.—
Smokve: (Calamata) v vencih novi . . . lil.50 15.50
proste .....12.50 20.50
poljsko (Puglia).........— ---.—
amirnake (v škatljicah)......2*5.50 51.50
Mandeljni: sladki I. Bari novi. . . . 129-—131).—
Lešniki: siciljski.........• .40.--.—
istrski.............50.---.—
levantinski olupljeni.......74.--.—
Suho g-rozdje (eibtbe): Elernć.....12.— »>:»- —
Sultanine...........58.— 81.—
iz Perzije ......55.— 5»i.—
črne Cisnie..........38.--.—
„ ,, Morea..........--.—
„	Liparii ..........74.--.—
Pomeranee (zaboj)..........3.— 7.—
Pnglia [zaboji........—.--.—
Limone	; . .........4.— rt.—
Olje oljkino italijansko I. Bari.....75.— 78.—
„ albansko.........3»>.— 37.—
„ dalmatinsko........3i>.— 41.—
bombaževo amerikansko . . . . • . 3<>.5() 37.50
bombaževa angležko........—.--.—
sesamo vo .............53.--.—
Družbi s r. Cirila in Metoda so od 1.
do 28. novembra poslali prispevkov p. n. gospoda in društva : CJpravništvo »Slovenskega Naroda« 118 Iv 54 st., inž. Sbricaj in dr. Jan v Gorjali 4 K, podružnica v Žalcu t><) K, ženska podružnica v Kamniku 110 K, K. tx. Hočevar na Dunaju zbirko 3 lv, podružnica Med gorje (Kor.) 3»> K, Št. Pavlič v Zagorju ob Savi zbirko K, moška podružnica v Škofji Loki 83 K 30 st., tvrd krt Iv. Perdan od vžigalic 400 K, ženska podružnica v St. Jurju ob juž. železniei 50 K. moška podružnica v Mariboru 354 Iv t>4 st. Jul. Južna od Sv. Jurja ob Taboru iz nabiralnika 5 lv, iz Fr. Peklajjevega nabiralnika v Dolu 4 K, župnik Avg. Skoči r v Gradcu 60 K, Iv. Gričar v Ljubljani hranilno knjižico v vrednosti 10 Iv, Gerta Gomiišak v Gradcu 4 K, upravništvo »Soče« v Gorici 22 Iv, Val. Repinec v Premu 2 K, župnik Jan. Kunce pri Sv. Jurju ob Sčavnici zbirko 17 K 27 st., Ferdo Poljšak v Zagorju ob Savi zbirko 10 K, Iv. Sakser ob Slomškovi stoletnici 4 K, Jos. Bunc v Bovcu zbirko 2 K 40 st., vesela dražba na gostiji pri Sv. Antonu v Slov. Goricah (i K, Jos. Attenedcr na Polzeli zbirko 15 K, žup. A. Vraz in kaplan Iv. Jodelj pri Sv. Antonu v Slov. Goricah 4 K.
B 1 a g a j n i š t v o družbe sv. Cirila in Metoda.
XXXXKXKXXKKKHKHK
* M slo?, zalosa plitva *
^ iz odlikovanih in svetovnoznanih to- X varn v Solkanu in Gorici J
Antona Černigoj-a n
se nahaja	^^ ^ v Trstu, Via Piazza vecchia S
J	Rosario) št. 1.	S
(na desni strani cerkve sv. Petra).
^ Konkurenca nemogoča, ker je blago y	Iz prve roke.	^
HHHHHttHKHHHKHHHH
--------------j-------------------------------------* "" ucsai au 1 Hi LIC 1/LIC jjugusLt;
činske pristojnosti, 4) spričevalo o cepljenju Waldersee naj bi odkazal posamičnim koz, 5) ubožni list in konečno 6) spričevala posebne delokroge, čemur bi vsi prit
zadnjih dveh šolskih poluletij.
Opaža se, tla pravica podelenja štipendija pristoja sedaj najstaršemu sinov Antona Oefuta-Ucmana ranjk. Jožefa v Tomaju, da je pa podelitev štipendija odvisna od odobrenja c. k. namestništva.
Razne vesti.
BEROLIN 16. (B. B.) Opoludne je prispel vlak z moštvom, vračajočim se iz Kitaja. Na vsem potu so jih pozdravljali tisoči občinstva z gromečimi »hocli«-klici. Ob braniborskih vratih so zastopniki mesta pozdravljali vračajoče se vojake. Pred orožar-nico so jih pričakovali členi cesarske hiše, državni kancelar in generali. Cesar je pred vsem nagovoril ranjene in odlikovane vojake Junaška Španjolka. Iz Madrida poro- j posebej, potem pa je izustil govor na vse čajo, da vlada ondi gorko, obče zanimanje in skupaj.
sočutje za osodo neke žene, ki je o zadnjih	BEROLIN 17. (K. B.) Wolft* javlja IZ
španskih bojih na Filipinih kazala veliko Pekinga : Železnica Šanhaikvan-Tongktl je junaštvo. Ta žena je udova po poročniku dovršena razven dveh mostov od Sutaja proti Briceno Ansotegui, ki se je s svojo malo četo jugu; ta mosta dovršijo v štirih tednih, več dni držal nasproti številno mnogo močnej-	PEKING 15. (K. B.) Angleška kolona
šemu sovražniku, a je konečno našel junaško se je polastila neke vasi, 18 milj od Pekinga, smrt. Njegova mlada žena jc bila ves čas na nje- Bokserji so imeli znatne zgube. 10.000 govi strani ter je bila mnogokrat ranjena iz puške in z mečem. Pozneje je našla zavetje pri nekem usmiljenem Filipincu ; a ko je nekoč v obraz udarila nekega tagalskega du-
albanski prodajalci so morali popustiti na cenah. Trg medel.
Prodalo se je 50 <j italijanskega poln- j in superfinega namiznega v sodih po 122 do 136 K, 30 q s Krfa v sodih po 80 K, 850 grškega in levantinskega v ba-relih, deloma gotovega blaga, deloma proti pošiljatvi tekom decembra in januvarja, po K 68 do 70 in 600 4 albanskega v sodih po 66 do 68 K za q.
RiŽ: Trg nespremenjen; promet brez pomena. Lastniki izvažajo pridno indijske vrste v inozemstvo.
moz
kitajske vojske prodira proti Pekingu. Obrnili so se do Lihungčanga, da bi preprečil nadaljno prodiranje, ker so že pričeli pogajanje zaradi miru.
Tržne cene.
Cene se razumejo na debelo s carino vred.
Kolonijalno blago.-
za 50 kg. v kronah.
Kava: Santos 1..............98-—
II..............88.— j
Rio
I. II.
Santos in Rio lavć
I.
II.
99.— 92 — 120.—
Laguaira lavć 1...........13(>"—
Laguaira lavć II..........106.—
Maracaibo............. 109.—
Guatemala.............165.—
S. Salvador............108.—
Costaricca.............140.—
Portoricco.............150.—
W pohištva vsake vrste
Alessanflro Levi Minzi y Trati.
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopja).
Iioffst izbor t tapetnrijfth. zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo «e na brod aH ioln-znico brez da bi se za to kaj zaratnmaa.
OBUVALA!
PEPI KBAŠEVEC •
pri certrl St. Petri (Ptaiza Rosario pod ljidsko tslo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Po£tne naroČbe se izvrše ▼ tistem dneva. Odpošiljatev je poStnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in droba« ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo ia točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojna naročbe se priporoča
Josip Stantič
favlj. mojster
4%.
Dunajska filjalka
Hranilne vloge na knjižice 0
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in razvinkuliranje obligacij.
ZivnostenskA banka
na Dunaju, L, Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Rezervni zaklad nad 7,000.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardublcah, Taboru, Benešavi, Iglavi. Moravski Ostravi.
JABOLKA
najfinejše vrste, 3 kg1 franko po poštnem povzetju gfl. 1.2 O, naprej gl. I.IO pošlje
J. Razboršek
Šmartno pri Litiji (Kranjsko)
Pekarna
„Pri domači pekci z Grete"
se nahaja v Trst. -- ulici Riborgo št. 15 — Trst.
Priporoča svojim rojakom v mestu in sosebno svojim starim odjemnikom trikrat na dan svež kruh in razno drugo fino pecivo.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 10 - GORICA - Vrtna ulica 10.
pri poroča
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, bliskih, dalmatinskih in isterskili vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Xa zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Slovenke
Slovenci!
v korist družbi sv. Cirila in Metoda v
Voščilo (Biks)
Ljubljani je najboljši na celem svetu. Ta biks da brez truda in hitro najlepši
blišč ter vzdrži usnje mehko.
o
oo
o
oo
o
o o
Zahtevajte to voščilo v vseh prodajalnicah! Glavno zalogo ima
Ivan 2)rufovka, zaloga usnja in tovarna nadplatov v Gorici.
Na drobno ga prodajajo v Trstu sledeči gg. trgovci. M. Milonig, ulica Ghega 4; Zgur & Fopatnik ul. Poste nuove 5; Hanibal Škerl ul. Pilone 4; Al. Plesničar ul. Giulia 25; Jak. Ham bič ul. Giulia 7; Josip Kraujc ul. Media 13; Andrej Urdich ul. Stadion 5; Ant. Godnig nI. Nuova; Jos. Kocfančič ul. Barriera 19; I. Prelog ul Bosco 2, I. Kramer Rojan pri cerkvi 1; Iv. Tomažič ul. Molln a vento 3.
I I
i
F I L I J A L K A
c. ti Miv. avstr. kreditnega zavofla
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila.
V vrednostnih papirjih na
izkaz 2'/.,%
4-dnevni 30- „
33 4°
V napoleonih na
30-dnevni odkaz 2°/'„•/« 3-meseČni
Ul
6-
21
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/n na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice na Dunaj, Prago, PeŠto, Brno, Lvov, Tropave Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku l°/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi.
JamČevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto.
Vložki v pobrano.
Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, aH pa po dnevnem kursu.
sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati al' Seberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi
Zaloga pohištva in ogledal
RAFAELA ITALIA
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohifitva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
■I
Dr. Rosa Balsam --.#

Praško domače zdravilo
Marne B. Fraper-ja v Pragi
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
[varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-
je staro, najprej v Pragi rabljeno domaČe zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S:
loženo varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zalajratelja „pri črnem orlu'
■I
Praga, Malastran, ogel Spornerjeve uiiee. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah : O. lueiani, E. Leitenburjr.
P. Prendiiii, S. Serravallo, A. Suttina. C. Zauetti, A. Praxmarer.	K
Osmico
je odprl Matija Lah v Iiocohi Toči svoj lastni pridelek.
Št. 115.
Važno ZcL vsakega!
Razprodaja!
Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo
2 gl. 95 nč.
krasna garnitura obstoječa iz
14 krasnih dragocenih predmetov
in sicer :
1 ura od niklja, Anker remont, (na željo tudi posrebr.) z lepo razrezljanim pokrovom, točno urejena s 3 letnim jamstvom in škatljico. 1 krasna goldin ali nikljasta okropna verižica
s privesom. Parižki sistem. 1 goldin-igla, za kravate z iniitir. briljanti. 1 par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike.
par uhanov iz pristnega srebra, uradno puncir.
goldin prstan s krasnim kamenou. žepno ogledalo v etviju.
Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont, vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
Krakovo - Stradom 17. - Krakovo
Neodgovirjajode sprejmem v 8 dneh nazaj in i povrnem denar, vsled cesar nima knpec nikakega rizika. !
Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih drago- j cenosti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasen žepni album slo razglednicami mesta Krakovo.
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insereijo se plaća po 1 nvč. za besedo; za večkratno insereijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Inženjer Živic
se priporoča svojim rojakom želeč, da ne bi našim nasprotnikom, kateri nas ho-
nosili dobičkov čejo uničiti.
Prosi torej obrniti se za nakup strojev in tehničnih predmetov do njegove, stare, poštene, slovenske tvrdke.
Schivitz e Comp *, Trst ulica Zon ta št. 5. pri novem sv. Antonu.
Krojač,
krojač v ulici Torrente štev 31. I n, se priporoča slavnemu slovenskemu občinstvo, posebno pa častitljivi duhovščini.
Anton Jerič,
Zsilosra likerjev v sodri h in buteljkah.
Perhauc Jakob
ulica Acquedotto &■ Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Kreme.
Potočnik Fran
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
Obuvala.
DpLof* Pptor ulica Riborgo 5t. 2b. Velika nt/H al rolo I zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
H. Stibiel
Pekarne in sladeiearne.
Piazzetta S. Giacomo Št. 3 [Corso filijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort. krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo.
1^)1/ Pprhaiir Ulica stadion št. -20, pe-
Jdl\. I OI llaUU karna ju sladeičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema. tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
NAJLEPŠE PRAZNIČNO DRRILOI
U NOPENI 5L01/EN5KI 51 NE 01 5MEL& POGREVATI ooooooooooo
Nepresorlj i ve 111 rež i ee.
D v Trstu, Piazza Negozianti št 1, ■ priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine) ..Meteor" in vse-druge priprave za plinovo luč ,,Auer."
Vitez
Kavarne.
Anton Šorli
DOKTORJA rRflNCETA PRErSErRNA -s^S-
UREDIL SKRIPT. L, PINTflR
ILUSTRIRANA IZDAJA, SEDITA 5 K, U PLATNU UtZANA 6'40 K, U USNJU UeZANA 9 K. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. pl. KLEINHAYR & PED. BAnPERG VI LJUBLJANI
® ° D0DIUAJ0 5P PO U5Pn KNJ1G0TRŽNICAH ° °
priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Oirlje i n drva.
v ulici del Torro Štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Muha Josip
Prva slovenska
Pohištvo.
izdelovalnica in zaloga zaznovrstuega pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 (zadej c. kr. deželne sodnije.)
Slovenec
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiSi.
--
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica* S. Daniele št. 2.
V Gorici. Civilni in vojaški krojač.
vsakemu to) mumiji?
C. It. pri?iiiiiraai kroji
Hranilne vloge sprejemajo se o<l vsaeejra, če tudi ni član društva in se obrestujejo ]»<» 41/ž°/o» l,e	se °dt»ijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 0 °/0 in na vknjižbe po -V/^/o-
U raduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od do 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov.
Stanje Iran. M leta 1899. otroglo K. 1,400.000. Poštno-lrau. račun šiv. 337.315.
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 221. n. ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, | dežnikov in sobnih plaščev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Voščene sveče.
svečar v Gorici ulica 5šv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelnega voska. Za pristnost jamči s 2<MM) k. Za obilne naročbe se priporoča prefastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu.
J. Kopač
Velika, zaloga okvirjev, ogledali
Novoporočenci pozor!
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočih del. Anton Itreščak, Goriea, Gosposke ulice štv. 14 Prodaja p/oti primerni varščini tudi na obroke.
„Ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani Spit&lske ulice it. 2. H
Nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih, papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd. po najkulantnejšlh pogojih.
r
Posojila
na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na girokonto s 4-llt°l0 obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila.