49. številka. Ljubljana, v četrtek 1. marca 1900. XXXIII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvold frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. Upravništvu naj se blagovolijo [pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Državni zbor. (Desnica Se ni umrla. — Premogarski štrajk. — Domobranski odsek. — Prade kandidat.) Mislilo se je, da desnica več ne eksi-stira. Izvrševalni odbor desnice ni imel še nobene seje. Načelnik Jaworski je že napovedano sejo zopet odpovedal, ker so Čehi »začeli obstrukcijo", to se pravi, ker so in to samo jedenkrat predlagali glasovanje po imenih. Tudi ostre resolucije poljskega kluba proti Voaki obstrukciji so svedočile, da mej desničarskimi strankami ni več prave zveze. Čehi so premišljevali, kaj se zgodi, če razpade desnica, in prišli so na to, da bi kazalo, ubraniti se izoliranja s tem, da stopijo v ožjo zvezo s Slovenci in Hrvati ter s češkimi veleposestniki. Parlamentarne komisije teh treh klubov so imele že skupno posvetovanje. Uspeh tega je, da je Jaworski hitro sklical izvrševalni odbor desnice. Ta seja je bila včeraj, odbor se je posvetoval o volitvi prvega podpredsednika, a niti glede te zadeve se ni doseglo spo-razumljenje. Poljaki hočejo glasovati z nemškimi strankami za nacionalca Prade j a, dasi se jim je priporočalo, naj des-iiica kandidira poljskega poslanca M i -lewskega. To nam kaže, da je desnica postala nejedina, in če se čuje mnenje, da kmalu razpade, se temu pač nihče več ne čudi. Naravna zveza to itak nikdar ni bila. Pa tudi ožja zveza mej Čehi, veleposestniki in Jugoslovani ne obeta posebno mnogo, ako Čehi nočejo zopet zatajiti temeljnih svojih načel, kakor so jih zatajili v desnici. » * V včerajšnji seji poslanske zbornice se je naposled dognala razprava o predlogih glede premogarskega štrajka. Razprava je bila jako burna. Poslanec Demel je glede premogarskega štrajka zavzel stališče, kateremu so vse druge stranke odločno ugovarjale. Govorili so socialni demokrat Cingr, nemški nacionalec dr. Roschmann, nemška liberalca dr. Ro- ser in dr. Schiicker ter Mladočeh K a f t a n. Zbornica je priznala nujnost vseh devetih, na premogarski štrajk nanašajočih se predlogov in jih odkazala socialno političnemu odseku z naročilom, da o njih poroča do dne 12. marca. Zajedno je bilo sklenjeno, da naj bodo posvetovanja soci-alnopolitičnega odseka javna. Koncem seje je Kaiser vprašal predsednika, kdaj postavi na dnevni red volitev prvega podpredsednika. Predsednik je odgovoril, da je iz prva nameraval do ločiti to volitev za petek, da pa jo je na željo načelnika desnice odložil do ponedeljka. * * * Včeraj popoludne je imel domobranski odsek sejo. Ta dolgo časa ni bila sklepčna, ker se je češki člani niso udeležili Ko je naposled do šel posl. Pescha, se je začela razprava, ki pa se ni dognala, nego se bo danes nadaljevale. * * * Načelniki levičarskih klubov so imeli včeraj mej sejo poslanske zbornice posvetovanje, na katerem so se zjedinili, da bodo na mesto prvega podpredsednika kan-didovali poslanca Pradeja. Ta sklep so desničarskim klubom formelno naznanili. Kutnogorske epistole. (Po Havličku priredil za misleče Slovence J. F.) IX. (Dalje.) In vendar vidimo, da dela hijerarhija tu pa tam izjeme, da ne potrebujejo ravno vsi katoliki latinščine v svoje izveličanje, kakor na pr. Rusini in naši bratje na istrskih otokih in v Dalmaciji, kjer se je ohranila še slovenska božja služba. In zakaj pa ta izjema? Kako more cerkev sploh dovoliti kaj takega, če je latinščina tako bistvena v veri? Tu resno pozorujemo ono prekanjeno politiko, cerkvene hijerarhije, katera navidezno rada odjenja, če vidi, da ne gre drugače. Nič ne de, da so morda to i stvari, katere morajo veljati tam, kjer imajo oni moč in vpliv, za najvažnejše, bistvene točke vere. Znake te njene politike nosijo brez dvoma sedanja pogajanja z Rusi. Drastičen slučaj te politike se je prigodil lansko leto na Tirolskem, ko je skrbni škof prepovedal svojim ovčicam liberalni list „Scherer". Radi tega je nastalo razburjenje med občinstvom, na kar so pisale klerikalne „Neue Tiroler Stimmen" (škofov organ): „Želei i bi si, dase ne bi nikdo strašil modernih in tudi ne najmodernejših časopisov, in da bi se jimizkušal prilagoditi — a to seveda vedno na podlagi naukov in razlaganja sv. Očeta". Jegliču v Ljubljani seveda ni treba segati po takih „mitelcih"; smo pač še „nazaj" mi Slovenci. S kako okrutnostjo se je vvajal la tinski ritus, pozorujemo najlažje pri naših slovanskih apostolih sv. Cirilu in Metodu in staroslovenski službi božji. Prišla sta k našim očetom učit jih v materinem jeziku Kristovih naukov; to pa ni bilo po volji solnograški in bavarski duhovščini, katera se je bala, da ji prekrižata sv. brata lahko njene račune, da uvedeta lahko krščanstvo brez desetine. (Zgodovinski je namreč dokazano, da so se nemški škofje prepirali med seboj in pred papežem že naprej o dohodkih iz onih dežel, v katerih se je začela širiti Kristova vera, torej še predno so bile prav pokrist-janjene.) Toliko časa je ropotala in intrigovala proti sv. bratoma in njunim naslednikom, dokler ni prisilila kralja Svetopolka, da je leta 988. p. K. zapodil vse. slovanske duhovnike iz svojih dežel. Kako veliko se je pri pokristjanjenju gledalo na pravo vero, vidimo lahko na pr. pri baltiških pokrajinah Livoniji, Estlandu in Kurlandu, kjer so „krščanski" križarji v Kristovem imenu vzeli ljudstvu lastno zemljo. Pokrstili so se sicer ljudstvo, a potlačili so jo pri tem v tako grozno suženjstvo, kakršnega ne najdemo tako kmalo v zgodovini. Ko je nastopil Luther s svojo vero, prestopili so ti križarji v protestantsko vero, gospodstvo so si seveda obdržali; ravno tako so pre-stozili i njihovi podložniki k protestantizmu. Sedaj vladajo v onih pokrajinah Rusi in nič čudno ne bi bilo, če bi sedaj vsi prestopili v pravoslavno vero, kar so sicer mnogi že storili. Priprosto ljudstvo pa, katero je tako drago plačalo svoj krst, svojo svobodo in svojo srečo, je dandanes, izjemši nekatere cere« monije, ravno tako pogansko, kakor nekdaj v poganskih časih. A ta slučaj ni edini: kamorkoli se ozremo v srednjem veku, v času posvetnega despotizma in papeževe nadvlade, povsod vidimo religijo kot krinko samovoljnega gospodstva. Kakor je papež sam vodil vojske proti svojim nasprotnikom, dajal sežigati in mučiti svoje protivnike in razne .brezverce" možkega in ženskega spola in pobiral po celem svetu svoje takse, nazivaje se pri tem ^služabnika služabnikov božjih" (servus servorum dei), kar se je glasilo kot posmeh in bridka ironija proti Kristu, kateri je učil: „Če (lOČeš biti prvi, bodi vsem hlape"; ravno tako so se obnašali škofje, prelati itd., kakor posvetni mogočneži in vladarji, česar Še danes ne morejo Opustiti. (Dalje prih.) V LJubljani, 1. marca. Podpredsednik državnega zbora in desnica. Radi volitve prvega podpredsednika državnega zbora je nastala na desnici — kakor poročajo ,Nar Listy« — zopet nesloga. Čehi, konservativni veleposestniki in Jugoslovani bodo kandidirali dr. Začka Poljaki pa bi bili imeli radi Milewskega Ker ta nima dovolj glasov, se potezajo Poljaki za to, da dobi tudi opozicija svojega zastopnika v predsedstvu ter bodo dali svoje glasove Pradeju, ki uživa me J nemškimi radikalci posebno zaupanje. Ako LI STB K. „V osrčju Afrike". In Angleži so bili zopet korenito premagani in brez pardona pobiti do zadnjega moža; Buri so jim pobrali vse topove ter ujeli celo njihovega poveljnika, dasi je znal teči kakor zajec. Bila je to nova sijajna zmaga junakov Burov, ki je zbudila splošno zadovoljstvo. Narodi pa, ki so gledali tisto mesarsko klanje, so po zmagi Burom burno ploskali in navdušeno klicali: „Slava Burom! Živeli!" — poklane Angleže pa so naložili druzega vrhu druzega na voziček ter jih med neusmiljenim roganjem in glasnim posmehovanjem odpeljali iz — „Soko love" dvorane. Ta krvava bitka in ta preslavna zmaga Burov se je izvršila namreč na pustni torek o polnoči na najlepši in najelegantnejši ma-skaradi minolega predpusta. Da, da, princ Karneval naklanja svojo posebno milost še vedno ljubljanskemu ,So-kolu", saj obda vsako leto njegovo maska-rado z največjim sijajem ter mu privabi najfinejše in najboljše občinstvo. V minolem predpustu je bilo vladanje princa Karnevala prav izredno, razbrzdano razkošno; plesalo se ni v Ljubljani že več let toliko kakor letošnjo zimo, in društva so uprav tekmo vala med seboj, čegav arrangement bode ori-ginalnejši, elegantnejši in senzacionalnejši. In to tekmovanje nam je naklonilo troje maskarad, katerih vsaka zase je bila docela posrečena in imenitno vprizorjena. Vrhunec pa je dosegla vendarle zopet .Sokolova" maskarada, bodisi glede obiska, krasote mask ali glede prireditve. „Sokolova" maskarada si je izbrala najaktuval-nejši, zato pa hkratu najmodernejši in naj zanimivejši motiv: osrčje Afrike, kjer so pomandrala nedavno kopita angleških jezdecev zadnjo armado divjih Dervišev in kjer se bore junaški Buri kakor levi za svojo čast in svobodo. Neusmiljeni ljudski humor si je izbral torej v maskaradne svrhe dvoje najtragič-nejših torišč sočasne zgodovine ter s parodijo in travestijo spremenil grozoto krvave vojne v borenje ognjevitih plesalcev za dra-žestnokrasne plesalke ter v cirkuški špek-takel. O ta ljudski humor je brez pietete in ozirov, brez srca in sočutja! Toda obnese se vedno. In tudi .Sokolu" se je obnesel. To je bilo življenje in vrvenje v dvorani, spremenjeni v tropičen kraj, kjer rasto palme, kakti in sikomore, kjer se plazijo strašne kače, grozne kuščarice, opasne opice in krvoločne zveri 1 To je bila domovina Zala-kafrov. Egipčanov. Dervišev in Bi Tam spredaj se je vila skozi nepregledno puščavo veličastna reka Nil; njeni valovi so se lesketali v odsevu solnca kakor bi bili biserni In tam sredi puščave s svojimi peščenimi hribi in ponikvami je samevala ogromna Sfinga z odbitim nosom in ušesom, ki se še doslej nista zacelila od porednih Napoleonovih krogelj. V daljnem ozadju pa se je pekel dolgočasen egipčanski tempelj. In kamorkoli si pogledal, povsod same skale, pečine in pesek, le tu in tam usiha tanko-8tebelna palma, le tu in tam poganja svoje čudne cvetove iglati kakt, ki je sličen razjarjenemu ježu. A glej, tu spredaj, kjer dela Nil krasen slap, tu se je razvila narava tem bohotnejše in bujnejše. Kako diven prostorček je tu! Goste dobro vito vine, plezalke in krotovice tvorijo čaroben gajek, v katerem domuje kraljevski pav, beloperni ka-kaduji, pisane papige, kanarčki, divno šarene rajčice in dragu živo barvane tropične tiče, ki kriče, žvrgole in pojo, da je čuti cel koncert, nekatere pa tudi modrijansko molče" ter se drže mirno in trdo, da se človeku skoraj dozdeva, kakor bi ne bile žive, nego napažene. Na desni strani dvorane pa se je Sirila nepregledna Sahara — samo nebo in pesek — le v ospredju nekaj zanikernega grmičevja, par živobojnih cvetk in tam v kota s čudnimi lišaji, mahovi in plezalkami oviiaio strašne klopotače, klobučarke in druge kače velikanke, repulje in glistniki. Tam daleč na meglenem horicontu se vidijo nerazločne točke: žalostne koče Kafrov, menda so bili tisti kupci, nesnažni divjaški kraali.. . V ozadju dvorane na levi pa je bilo taborišče Burov; za dvemi trdnjavskimi vrati je bilo nagomiljeno orožje, dvoje topov in postavljeno dvoje šotorov. Na desni strani ozadja dvorane so imeli svoje pozicije in utrdbe Angleži, oboroženi prav tako kakor sovražniki. Levo stran dvorane, stebre pod galerijo so pokrivale razne eksotične, tropične cvetlice, rastline, razno drevje in grmičevje. Posebno krasna pa je bila sredina stropa, odkoder so visele med velikanskimi cvetovi in med bujnim zelenjem grozne kače z odprtimi žreli, v katerih so nadomeščale jezik električne žarnice. Vsa ta scenerija, obsevana z raznimi lučmi, je napravljala naj razkošnejši vtisk ter je vspričo svoje originalnosti ter izvrstnih Vebletovih dekorativnih slik zbujala pri-znalno občudovanje. In v tej krasni okolici so se vile in prepletale vrste naj mnogobrojnih mask, civilistov v frakih, častnikov v pisanih uniformah ter členov raznih društev v svojih karakterističnih opravah. Bila je to krasna dražba, ki je razveseljevala vsako oko, pa Udi mašatm °r™ se Poljaki ne premislijo, nastane pri vo-litvi razkol desnice. Že itak se deluje na to, da se Cehi, konservativni veleposestniki in Jugoslovani tesneje zvezejo, ter da se pusti Poljake in nemške klerikalce na strani. Ako bodo Poljaki stopili pri volitvi prvega podpredsednika na stran levice, je dosedanja večina razbita. Vojna v Južni Afriki. Celo nemškonacionalni listi obžalujejo, da je storil nemški cesar Viljem veliko breztaktnost, ker je čestital angleški kraljici in prestolonasledniku radi kapitulacije Cronjea. Splošno se naglasa, da ta zmaga Angležev nikakor ni prečastna, kajti vzlic svoji ogromni premoči so rabili Angleži štirinajst dni, predno so ugnali 3000 Buro v, ki se niso mogli nikamor ganiti. Ako pojde tako dalje, ne pride Roberts nikdar do Bloemfonteina, kajti sedaj se zbirajo Buri v čim največjem števila ter pričakujejo Angleže v najboljših utrdbah. Niti angleški listi ne verjamejo, da je kapitulacija Cronjea začetek konca, nego da se bode vojna še hujše nadaljevala. Sodi se tudi, da je Cronje svoje večje in najboljše topove zakopal. Značilno pa je za angleške časopise, da pišejo vsled tega edinega uspeha Robertsa sedaj nečuveno mogočno in ošabno. „Times" piše, da nimajo Buri nikake pravice staviti kake pogoje, nego da bodo Angleži Burom v Pretoriji narekovali kot pogoj miru: brezpogojno podanje in podvrženje. „Morning-post" pa piše: Predno ne izgineta Trans-vaal in Oranje z zemljevida, ni govora o miru. Angleži se čutijo torej že gospode, zmagovalce! Vederemo, ali se ne motijo. Ob Tugeli so bili Angleži zopet hudo tepeni. Brigada generala Harta je minoli petek zvečer zgrabila b ur s ko taborišče pri Pietershillu. Buri pa so streljali tako izvrstno, da je padel vsak mož, ki se je prikazal izza drevja. Tako so bili Inniskillingški fizilirji skoro docela uničeni. Izgubili so izmej 17 častnikov 14. Buri nameravajo obiti angleško krilo in v London se poroča iz Kolensa, da se je še bati hudih bojev. V soboto so sklenili Buri in Angleži premirje, da so pokopali mrtvece. Pri tej priliki so govorili Angleži z Buri o govorici, da nameravajo Buri obleganje Ladvsmitha opustiti. Bui pa so se na to smejali in izjavili, da na kaj takega ne mislijo. V Peter-burgu je zbudila kapitulacija Croneja splošno obžalovanje. Vsi listi napadajo Angleže in zahtevajo, da naj Evropa napravi surovemu zatiranju Burov konec. Trenotek, ko je posredovanje umestno, je prišel, in velesila, ki se bode prva lotila posredovanja, si pridobi slavo. Značimo za silni ponos Burov je žalostno dejstvo, da se je burski general Ferreiras sam usmrtil, ker se je med vsemi burskimi vodji prvi in edini moral umakniti Angležem. Ferreiras je moral odnehati pred Kimberlevem in se umakniti, zato pa je prišel Cronje v toliko stisko. Iz sramote in žalosti se je Ferreiras ustrelil. Dopisi. Iz Novega mesta, 26. februvarja. (Dopis spisan po mnenju g. Štam-burja v — Ljubljani.) Predpust je končan, prične se čas pokore in resnega življenja. Torej menim, da g. Štambur ne bode v tem za vse katoličane resnem času — ne izvzemši navidezne in resne klerikalce — tako šaljivih .Poslanih" v svet pošiljal, kakor je blagovolil to na debeli četrtek storiti. On je res pravi mož — pardon — nož — ki na obe strani reže. So slučajno klerikalci pri njem, se zna jako fino norčevati iz liberalcev in se za sveto klerikalno stvar zavzemati, da ga je res veselje gledati in poslušati — moraš mu priznati — to je naš mož — in zopetni prihodnji župan — velike občine. Seveda, ako so pa liberalci pri njem v gostilni, pa kar molči ali pa samo deloma pritrjuje in se dela mirnega, treznega liberalca ali pa kar une-tega — gostilničarja, ker ti ga ne morejo županom narediti. No, pa preidimo k stvari: V svojem .Poslanem" z dne 22. t. m. v .Slov. Narodu" trdi, da ni delal nikdar proti našemu vodovodu, ter je le storil, kar je moral — kot župan storiti. Dragi bralci — evo Vam celi dogodek in potem blagovolite soditi, ali je g. Štambur delal kot župan za ali proti vodovodu ali kot posestnik in gostilničar, kateri bi tudi zelo rabil dobre in zdrave vode: Bilo je 31. ja-nuvarja 1900 (sredo) dopoludne, ko so bili trije možje pri njem radi vodovoda ter ga vprašali za salamonski svet. G. Štambur mesto, da bi jih kot župan poučil, naj bodo mirni, ker jim ne bode nič škode po novem vodovodu, jim je pa svetoval, da, ako hočejo se pritožiti, naj ne gredo k nobenemu advokatu v .mesto" (Novo mesto), marveč v Ljubljano k dr. K., kajti .meški" advokat kaj tacega ne bode prevzel. Ali je s tem kaj proti vodovodu delal? — Gotovo ne! Rekel jim je dalje: .Ali Bog varuj, da bi kateri povedal, da sem jaz Vam to svetoval, ker drugače me bodo meščani napadli, da proti vodovodu delam." Dalje jim je svetoval, da se ne bi ti trije možje brezpotrebno v Ljubljano peljali, naj brzojavijo g. dr. K., ako bode v petek 2. februvarja dopoldne doma. Rečeno, storjeno in popoldne istega dne so že odgovor imeli, da bode omenjeni dan g. dr. K. doma. Dne 1. februvarja 1900 popoldne so ti trije možje zopet k g. Štamburju prišli, se tam posvetovali, jedli, pili in prenočevali ter drugo jutro 2. februvarja v Ljubljano odpeljali. Seveda so se tudi celo pot o tem važnem predmetu pogovarjali in na ta način g. župana izdali. — Ali se ne pravi to proti vodovodu delati? „Ti zlobni jeziki mene samo obre-kujejo in opravljajo, ko sem vendar tako dobra in odkritosrčna duša." Zamorca ne boš opral, ako ga tudi v klerikalno pe-rilnico pošlješ. Prihodnjič kaj več o mostu, semnjih, bolnišnici, podpori gasilnemu društvu in .girantu* 1600 gld. — Na svidenje! Iz šmartna pri Litiji, 28. februvarja. Pokopali smo ga, gospoda Pusta! Nismo sicer hodili v njegovih dneh z vami v Dantejev pekel, ne v jasne Benetke, ne v črno Afriko, a zabavali smo se njemu na čast vendar izborno. Poslednji dan ob njegovem slovesu nam pa ostane v veselem spominu! Morda vam je znano, da smo na .mali pust", to je bilo včeraj teden, imeli v Šmartnem živinski semenj, ki nam ga je popolnoma pokazil neobičajni blisk in ko-rajžni grom z viharnim dežjem. Majali smo z glavami ter premišljevali obilne izgube, ki nam jih je provzročilo nagnilo nebo. Pretehtujoč svojo izgubo smo 3- g. Pust bodi zahvaljen — prišli do pametne misli in po tej še do pametnejšega sklepa: napravimo novi semenj danes teden in sicer konjski! Rečeno, sklenjeno! Hvala rajnemu g. Pustu! Semenj je bil obiskan prav povoljno; spolnila se nam je celo najiskre-nejša želja: Sam gospod župan, oče Cofek, patentiran kupec čistokrvnih arabcev, so pregledovali blago, a žal, kupili ničesar! čista kri, ta je draga; zato je pa bilo gospodu grozdje prekislo. Kupčija je bila kljub županovim željam posebno živahna; vse, prav vse je šlo v denar, tako da se tisti, ki si niso upali, na semenj gnati ali pa ne povedali dostojnih cen svojim živalim, za ušesi praskajo, češ, škoda da nisem pokazal živali, škoda, da nisem napovedal še višje cene! Ta prešmentani Cofek in ta prebrisani Francelj! Drugič bo pa drugače! Naj bo, skušnja, ta dela mojstre. A ogromna večina se spominja z zadovoljstvom poslednjih predpustnih trenutkov, ob radostnem spominu na nje zbija šale ter bistri — glave. —ar. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. (Konec.) IX. Zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča o semnjih na Bledu. Občina Bled je dobila 1. 1872 dovoljenje za dva živinska semnja v Zagoricah. Ta semnja se pa že mnogo let nista vršila, in občina je pozabila na zgorajšnjo dovoljenje. Podružnica c. kr. kmetijske družbe na Bledu je opozorila občino, da naj prosi za dovolitev dveh živinskih semnjev, in ko se je c. kr. kmetijska družba v svojem poročilu na c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici izrekla, da ima ob čina Bled že dovoljenje, naznanilo je ob činsko predstojništvo, da se ne odreče imenovanemu dovoljenju, in da samo prosi, da naj se ta dva semnja preložita na dan 26. marca in 9. septembra vsakega leta. Ker interesovane občine tej prošnji niso ugovarjale, je odsek mnenja, da naj se isto priporoča, ker se v občini Bled in okolici živinoreja jako obširno goji, in ker bi živinski semnji ne pospeševali samo prometa z živino, ampak tudi živinorejo. Razun tega je tudi mogoče, da bodo tudi Bohinjci gonili svojo živino na bližnje semnje na Bled. Odsek nasvetuje: Zbornica naj v tem zraislu izreče svoje mnenje c. kr. deželni vladi. — Predlog se sprejme. X. Zbornični svetnik Filip S u panč i č poroča, da je ravnateljstvo c. kr. obrtnih šol v Ljubljani 24 prošenj učenk obrtne šole za umetno vezenje in čipkarstvo in 37 prošenj učencev obrtne šole za obdelovanje lesa za dovoljenje ustanov, oziroma za povišanje istih izročilo. Zbornica je vse prošnje deželnemu odboru predložila, ki je 15 ustanov podelil. Od 46 nadaljnih prosilcev se na 15 ni moglo ozirati, deloma ker niso mogli svoje ubožnosti dokazati, deloma ker niso na Kranjsko pristojni in deloma ker imajo že ustanove. Odsek je z ozirom na sredstva, s katerimi more zbornica razpolagoti, le 9 prošenj vpošteval, in ker dobiva 11 prosilcev iz drugih sredstev, ki so ravnateljstvu na razpolago, podporo, tedaj ostane le 11 prošenj neuslišanih. Poročevalec nasvetuje: Zbornica naj učencem Josip Borštner, Ivan Hočevar, Alojzij Peterka, Josip Rainer, Ivan Deu in Maks Koželj podeli ustanove po 50 gl! , Josipu Pe-triču ustanovo za 80 gld., učenki Ivani Opeka za 40 gld. in Valentini Kavčič 25 gld. — Predlog se sprejme. Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. marca. — Občinske volitve ljubljanske. .Slovenec" naznanja, da se katoliško-narodna stranka letos ne udeleži občinskih volitev. To naznanilo je bržčas samo pesek v oči. S tem bi nas klerikalna stranka rada zazibala v spanje, v tem ko je tisti slaboglasni „neodvisni meščanski volilni odbor" že na delu in se pripravlja na volilni boj. Torej pozor! — Končnik poklican na Dunaj. .Grazer Tagblatt" naznanja na odličnem mestu in s prestreljenim tiskom, da je celjski ravnatelj g. Peter Končnik bil brzojavno poklican na Dunaj k naučnemu ministru. List meni, da je to v zvezi z imenovanjem novega deželnega šolskega nadzornika. — Tržaška ,,Edinost" je sedaj pokazala, da stoji še na veliko nižjem stališču nego najumazanejši vseh listov. Še razupiti „Piccolo" ne polemizira tako, še ta se ne upa s takimi perfidnostmi na dan, kakor .Edinost". Posebno dobro se to vidi iz včerajšnje številke, v kateri se drzne .Edinost" ponavljati svoja pavšalna sumničenja, da smo mi škodovali celjski gimnazijski zadevi. Prvič je rekla, da ji je to neki poslanec povedal. Ko smo jo pozvali, naj pojasni kdaj in kako, je iz jednega poslanca naredila več poslancev. Sumničila je novic, dokaza pa ni navedla nobenega, da, niti najmanjše okolnosti ni vedela povedati, ki bi podprla njeno dol ž i te v. Ker je v prvi notici trdila, da je takrat, ko smo mi celjski gimnaziji škodovali, neki minister rekel, da smo Slovenci politični otroci, smo takoj ve« Maskovnih večjih skupin je bilo troje: potujoča angleška družba — ruske dijakinje ter Buri in Angleži. Nedvomno najoriginalnejša in jako umestna, hkratu pa fino humoristična je bila prvoimenovana skupina. To je bila cela družba klasičnih tipov iz angleškega high lifea: nervozen papa prisiljeno dolgočasnega obraza, brkata in brada vičasta guvernanta z „ženialno" po vratu padajočimi lasmi, naočniki in s celo butaro pledov, dve dra-žestni gojenki, Luci in Buci, rumenolasa slikarica, otovorjena z vsem slikarskim aparatom in z zelenimi očali, živahen kratkoviden profesor botanike in zoologije z mrežo za metulje, s škatljo za hrošče, s filistrskim slamnikom, na katerem tiče njegove na bucike nataknjene žrtve in s ste-kleničico, v kateri sta tičala dva ujeta „fra-karja", highlanderica in highlander v karakterističnih nacionalnih kostumih, lep lovec v orožju, časopisni reporter s potrebnimi rekviziti in čvetorica sports-menov v elegantnih belih kostumih. S to imenitno družbo pa je hodil nekaj časa tudi H. Ms. Major-General Sir Archibald Afterwards Esq., katerega pa je okoli polnoči premagala bojevitost, da se je podal na krvavo bojišče, kjer je našel žalostno smrt. Ta možakar je bil pravi prototip angleških generalov ter je zbujal seveda največjo senzacijo. Najelegantnejša in najfinejša je bila vsekakor skupina šestorice ruskih doktoric in študentic. To je bil cvet ruskih emancipirank in bridko smo obžalovali, da ni bilo na maskaradi naših ženskih vo diteljic: Danice, Ivanke in Zofke! Ah, te bi jih bile še bolj vesele kakor mi! V moderno-hlapnih, drapastih plaščih, z Bženialnimiu rudečimi (!) kravatami — menda so bile skrite anarhistovke! — z dolgimi, srebrno-okovanimi palicami in belimi, bujnoperr.a-timi klobuki ter secesionistovsko, „Slovencu" neljubo frizuro — tako opravljene in nali-čene so bile te Rusinje prava paša naših oči. Kot modernoomikane lady so imele seboj tudi najmodernejše posetnice krvavornde-čega podolgovatega papirja in zopet secesi-onistovskega tiska. Imenovale pa so se te krasotice: dr. phil. Sonja Kovalevska, dr. med. Dunja Onjeginova, dr. jur. Vanda Izmajlova, stud. phil. Katja Pavlovna Oroskojeva, stud. jur. Ada Christenin stud. med.Maud Suberceau. Tretja skupina so bili angleški in burski vojaki, ki do polnoči niso kalili miru. Takrat pa so nakrat prihrumeli Angleži izza svojih trdnjavskih utrdb ter so zaceli strahovito pokati na Bure. Ti so se držali reservirano in niti takrat niso posebno reagirali, ko je začel grmeti angleški top. Ko pa so naskočili Angleži barske izvrstne pozicije z bajonetom, so jih pognali Bori s krvavimi buticami nazaj, mnogo pa jih je obležalo na bojišču mrtvih. Toda An- gleži še niso odnehali. Vedi vrag, kako in kje so se polastili burskega slavnega .Dolgega Toma!" Tega so privlekli ter začeli obsipati Bure z granatami, koriandoli in papirnatimi raketami. Toda Buri so jim vzeli oba topa, pobili vse Angleže razen dveh strahopetnih oficirjev in major-generala Archibalda Aftenvardsa, katerega so ujeli smrtnoranjenega in kateri je kmalu potem umrl. . . To slavno zmago Burov so proslavili gledalci s tem, da so se udeležili polnočnega sprevoda. V sprevodu, kateremu je stopal na čelu in na koncu oddelek .Sokolov", smo videli dolge vrste prelepih mask. Obžalujem, da mi je odmerjen prekratek prostor in mi zato ni možno popisati vsake posebej. Konstatujem le, da so bile vse elegantne, veleokusne in mične ter so zbujale splošno zanimanje. Iz množice fantazijskih in karakterističnih, tipičnih mask sem si zabeležil tele: B a n d i t j e (gospodje in dame), bebeji (razni), lepa .Car m en', ciganka, dve idealnovzrasli Čehinji, črnooka Crnogorka, Dalmatinka, Dimnikarica, Domino (roža, rudeč, črn), dva zaljubljena Francoza (gospa in gospod), poreden „Gasparone", dva bela, nedolžno - plaha golobčka, tri črne finesarske gracije, harlekini, rudečesvilena Japonka, pikanten jokey, kraljica noči, čarobni krokarji, krotilec zveri, nežna kro-, tilka bikov, okusna kuharica, .Lola" libela, metuljčka, .Mefisto", netopirji, imeniten petelin, dražestni pier-roti (dame in gospodje), policinelle, poljski vitez, lepe Poljakinje, prekrasna princesinja pravljic, roža mesečna, neugnane s a t a n e 1 e, dve zgrbljeni starki, impozantna Spahinja, elegantna šahova dama, orjaški španski vitez, veleelegantna T u 1 i, T u r k i n j a, idealen trobentač iz Sekinga, vede-ževalka, vijolica in Ziljanka. Bilo je pa še drugih mask, katerim, žal, ne vem imena. Prav posebej pa naj omenim dva izredno elegantna in veleokusna .Kometa" — dve junonski raščeni dami v finih violi-často-rumenih toaletah s srebrnimi zvezdami in dolgimi vlečkami. In vsa ta ogromna družba se je rado • vala zadnjega predpustnega dne do zadnjega akorda poslednje hitre polke v nebrzdanem rajanju. Najboljša ljubljanska družba si je dala še končni rendez-vous na tej prelepi maskaradi, došlo pa je tudi mnogo dragih nam gostov od drugod. Iz Celja je dospela večja družba elegantnih in krasnih, stasitih dam in gospodov v maskah, takisto iz Novega mesta, Škofje Loke, Kamnika, Vrhnike, Logatca, Trsta in od drugod. Vsi so se zabavali izvrstno in vsi so se razšli z zavestjo, da je bilo letošnji predpust sicer povsod dobro, toda v osrčju Afrike še vendar-le najkrasnejše! Nemo. deli, kaj nam hoče „Edinost" podtakniti, saj se je zgodilo samo jedenkrat, da se je kak minister tako izrazil, kakor se je — do Končnika — samo jedenkrat zgodilo, da je kak slovenski list pokvaril kako akcijo. To je bilo tedaj, ko je „Slovenec" objavil dogovor glede celovškega učiteljišča. Drug tak slučaj se sploh ni primeril in se razen Bvlandta ni nikdar noben minister tako izrazil. A kaj je odgovorila „ Edinost" ? V včerajšnji številki piše: „Ponavljamo zopet, da je bilo tako, kakor smo poročali! Čitatelji vedo, da mi sami nismo trdili ničesar, in da smo povedali le, kar smo čuli iz ust poslancev. Pri tem ostajamo, ker smo konstatovali golo resnico in ker bi igrali žalostno figuro, ako bi iz strahu pred ljubljansko strahovlado preklicavali resnico". To je odgovor, ki nam kaže, kako premišljeno „Edin'ost" laže in obrekuje. Sumničila je pavšalno, dokazov ni hotela navesti, dasi smo jo pozvali, a ko se je natančno pojasnila njena perfidija pravi: Ponavljamo, da je bilo tako, kakor smo poročali, konstatovali smo golo resnico! Hvala lepa, prav res: hvala lepa! Zdaj jo vsaj popolnoma poznamo, to tržaško Iažnjivko. Radi bi pa vedeli, kaj bi se zgodilo „Edinosti", če bi jo dolžili, da srebrne žlice krade, a kadar bi zahtevala dokazov, bi jih ne dali nego rekli: Ponavljamo zopet, da je bilo tako, kakor smo poročali, konstatovali smo golo resnico. Radi bi vedeli, kaj bi rekla, če bi pisali, da smo iz ust poslancev slišali, da so nekateri njeni patroni glede po-jamske volitve igrali čudno vlogo in veliko škodovali narodni stvari, a na poziv, naj dokažemo svojo dolžitev, bi odgovarjali tako kakor „Edinost". Dokazov neče navesti, ker jih nima, tistega poslanca pa tudi neče imenovati, ki jej je baje rekel, da smo mi celjski gimnaziji škodovali. Pri tem se izgovarja, da tudi mi svojih zaupnikov ne imenujemo. Izvrstna primera! Klasičen izgovor! Imenovali smo sicer posl. Einspielerja po imenu, a to „Edinosti" ne zadošča. Ker je že tako radovedna, bodi jej povedano, da je tisti odlični rodoljub v Celovcu, ki nam je v zadevi celovškega učiteljišča pisal, prof. A p i h. Dopisnikov pa, ki druzega niso pisali, kakor da so izrekli svoje osebno mnenje o „Edinosti", kakor goriški in tržaški, se nam ne zdi potrebno imenovati, ker ti niso ničesar tacega pisali, kar bi se moralo dokazati. Če je goriški dopisnik dejal, da spada „Edinost" v staro mesto, je to njegovo osebno mnenje, s katerim pa se uredniškega osebja ni dotaknil. Vsak razsoden človek ve, da je s tem mislil osmešiti starikavost in staro-modnost „Edinosti". Kako so to „brezdušne in brezsrčne osebe" zasukale, to vender nas nič ne briga, toliko manj, ker smo prepričani, da tako pobožni ljudje, kakor so zbrani okrog „Edinosti", niti ne vedo, kaj se godi v tržaškem starem mestu. Vse drugače pa je z .Edinostjo". Ona je pozitivno trdila, da smo mi celjski zadevi škodovali, kar je povsem neresnično. Dokazov ni navedla, in zato smo upravičeni zahtevati, da imenuje tistega poslanca, ki jej je to baje povedal. Ker pa „Edinost" tega ne stori, pa svoje dolžitve tudi neče dokazati, ni dvoma, da si je svoje s umni-čenje kar na suhem izmislila, da je vedoma in hotoma lagala in obrekovala. — Občinski svet ljubljanski ima v soboto, 3. marca t. 1. ob šestih zvečer v mestni dvorani izredno javno sejo, na koje dnevnem redu je razprava o razpisu c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko z dne 21. februvarja t. L št. 755/pr., s katerim se sistuje izvršitev sklepa občinskega sveta ljubljanskega od 30. januvarja t. L, da se imajo v bodoče vsi javni napisi v Ljubljani napravljati samo v slovenskem jeziku. — Naši klerikalci in slovensko gledališče. 0 škandaloznem spletkarjenju „Slovenca" proti našemu gledališču in o stari sovražnosti, nebrižnosti naših klerikalcev proti temu najvažnejšemu javnemu kulturnemu zavodu, katerega ne podpirajo z ničemer, je povedal naš dunajski dopisnik g. dr. J. J. v ponedeljek v podlistku to, kar meni, misli in govori vsa slovenska narodna družba. Infamija klerikalcev pa se je pokazala v posebno jasni luči ob 1000. predstavi, ko je .Slovenec" oblil našo dramatiko in naše igralce z novim zasramo-vanjem in poniževanjem. Nas dopisnik je protestiral, da podaja .Slovenec" našim narodnim nasprotnikom snovi in priliko, da nas zasramujejo ter zmanjšujejo uspeh, katerega je dosegla naša drama vzlic hudim bojem in oviram klerikalcev. .Slovenec" se sedaj pred resnico skriva za nizke oseb nosti in za laž. Da intrigirata .Slovenec" in .Slovenski List" že dve leti neprestano in z najgršim orožjem proti gledališču sploh in proti Čehom, zlasti pa proti vele-zaslužnemu in vsestransko porabnemu, splošno priljubljenemu režiserju gospodu Inemannu, ve vsakdo. Ta dva lista pišeta o naši drami sploh samo takrat, kadar jo grdita, blatita in devata v nič, sicer pa jo ignorirata. Pa tudi o operi pišeta, če le moreta, slabo. Da niti izvirnih del naših požrtvovalnih komponistov, ki imajo za svoja dela le trud in — jezo, ne izvzemata, dokazuje postopanje .Slovenca" proti Par-movi operi „Stara pesem". „Slovenec" in .Dihur" škodujeta torej gledališču in našim avtorjem kadar in kakor le moreta. To ve ves slovenski svet in to je pribil g. dr. J. J. v našem listu v ponedeljek iznova. Proti kritikom, kakoršna sta gimnazijalček C. in zgaga Štefek, pa ne bomo polemizirali. Niv5 estetične izobrazbe šenklavških gospodov mora biti pač najnižji, ako se strinjajo z bevskanjem takih revčkov. Mi le želimo, da dobimo kmalu še kako tako privlačno izvirno igro, kakoršni so „Rokovnjači" že dve leti, in ako napiše kak klerikalec vsaj igro, ki bode imela tak moralen in gmoten uspeh kakor ga dosega po vsem svetu .Mlinar in njegova hči", mu zapojemo „Slava" in če bi bil ta avtor celo mladi Cankar ali Štefek. Sicer nas pa veseli, da .Slovenec" iznova tako odkrito izjavlja, da n ima klerikalna stranka za slovensko gledališče nobenega krajcarja. — Repertoir sloven. gledališča. Jutri v petek se bode igrala prvič v sezoni E. Ganglova rodbinska drama v šti-rih dejanjih „Sin8, katero je sprejela resna naša literarna kritika z največim priznanjem in katera se je igrala lani z najlepšim vspehom. „Lj. Zvon" in .Slov. Narod" sta pisala o .Sinu", da je dosedaj naša najboljša izvirna drama. — V nedeljo popoldne se uprizori zadnjič ljudska igra „0d stopnje od stopnje", zvečer pase bode pel zadnjikrat .Večni mornar". — Umrla je danes zjutraj ob 101/*-uri gospa Marija Delar, vdovanaduči-telja Leopolda Belarja. Blaga ranjka je bila občečislana in posebno revnim znana do-brotnica. Bila je simpatična dama in imela v narodnih krogih mnogo prijateljev. Pogreb bode v soboto, 3. t. m. ob 5. uri po-poludne iz stanovanja na Franc Jožefovi cesti št. 3 — Gornjegrajsko učiteljsko društvo zborovalo bo v nedeljo, dne 4. sušca t. 1. ob 1. uri popoludne v Št. Janžu pri Korenu. Razven običajnih točk je na dnevnem redu tudi meseca decembra 1899 zaostalo poročilo in govor g. Šijanca. — Porotno sodišče v Gorici. Pri hodnje zasedanje porotnega sodišča v Gorici se začne 7. marca. — Zavod sv. Nikolaja v Trstu je v teku poldrugega leta sprejel pod streho 567 slovenskih deklet, a podpore nima toliko, kolikor bi je zaslužil. Mej dekleti, ki iščejo zavetišča v tem zavodu, je največ Kranjic, in zato bi bilo pač umestno, da se vsaj občine spominjajo zavoda. Doslej so se ga spomnile Ljubljana, Vrhnika, Idrija, Novo mesto, Loški potok, Cerknica, Črnomelj, Rovte in Litija potem litijska posojilnica in rodoljubkinje v Kranja — O streli. .Planinski Vestnik" piše: Iz opazovanj, ki so se vršila skozi osem let na Štajerskem in Koroškem, povzemamo : Strela je ubila 142 ljudi in 655 domačih živali, vžgala pa 604krat Večkrat je strela udarila v isti predmet po dvakrat, v neki hrast blizu Podčetrtka na Spodnjem Štajerskem celo trikrat zaporedoma. Zažigala je najraje skednje, suha drva in mlaje. Živali je bilo pa največ ubitih po planinah. Najrajše trešči v topolo, hrast, vrbo, jesen, javor in brest; v bukev, oreh, lipo posebno pa v strožnjake le redkokdaj. Topola in hrast sta najbolj izpostavljena streli. V hruško trešči mnogo rajše nego v jablano. Vedriti pod košatim hrastom ali pod topolo je ob hudi uri najbolj nevarno, sploh se je pa ob hudi nevihti ogibati košatih dreves. — Poskusen samomor. Včeraj popoldan okoli polu 3. uri je skočil Josip Ga- spari 16 let stari trgovski vajenec pri Jebačinu na Krakovskem nasipu s tretjega nastropja v Cojzovi hiši na Bregu št. 20. Trgovski pomočnik zasačil ga je bil, da je denar, katerega mu je bila neka stranka vročila, skril v sol. Našlo se je pri njem 5 gld. 70 kr., dasi mu je bilo sploh strogo prepovedano imeti denar. Ko ga je trgovski pomočnik hotel poslati h gospodarju, mu je všel skozi okno in je tekel naravnost v Cojzovo hišo in skočil na dvorišče. Poškodoval se je na rokah in nogah in tudi v notranjem delu života tako, da je malo upanja, da okreva. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico. — Konji splašili. Mehletov hlapec je pustil včeraj popoludne v voz vprežene konje na Mesarski cesti brez nadzorstva in je šel v gostilno. Konji so se splašili in dirjali po Poljanski in Domobranski cesti na Dolenjsko cesto proti dolenjskemu kolodvoru, kjer so jih ustavili. Nesreča se ni nobena pripetila — Prihod delavcev. Razni zunanji delavci so deloma že došli v Ljubljano k tukajšnjim tvrdkam. — Pri justični palači se je pričelo po tukajšnjih prisiljencih kopanje tal; zgradba se bode pričela nadaljevati koncem marca t.l. — Dovažanje stavbnega materiala je povsodi v tiru. Vsled ugodnega vremena se stavbna sezona prične letos zgodaj. * Jubilej hrvatskega pisatelja To-miča. Dne 24. t. m. je praznoval odbor .Matice Hrvatske" 401etnico pisateljevanja svojega zasluženega podpredsednika, velepriljubljenega pisatelja kr. sekc. svetnika Josipa EvgenaTomiča. Ta si je pridobil v hrvatski literaturi s svojimi izvrstnimi novelami in romani neven) j i vin zaslug, istotako je jako imeniten lirik in dramatik. Pri slavnosti, katera se je vršila mej najožjimi prijatelji, je dobil Tomić svoj najnovejši roman .Melita" v krasni vezbi. Zatem je bil banket, pri katerem se je iskreno navdušeno napivalo jubilarju in njegovi g soprogi * Dve dunajski gledališči — banke-rotni. Gledališče na Wiedenu in Karlovo gledališče, ki sta gojili večinom le opereto in glumo, sta na robu propada. Te dve gledališči sta bila dolga desetletje gojišče specifično dunajskih operet in glum. * Prebudila se je v rakvi. V Szent Mihaljju, poleg Budimpešte, se je dogodil nenavaden slučaj. 9Ietna Erszi Nagy, hči kmeta, je hodila v šolo v Rokostalvi. Nekega dne ji je postalo slabo. Ko je prišel zdravnik, je bila že v nezavesti in zbuditi je ni mogel več. Dete so prenesli domov, kjer je drugega dne bljuvalo, tretjega pa se ni niti ganilo več. Oglednik mrtvecev jo je proglasil za mrtvo. Naslednjega dne popoldne so jo hoteli pokopati. Položili so jo v rakev in jo v sprevodu nesli na pokopališče. Med potom pa se je dete začelo premikati. Nosilci so postavili rakev na tla in ko so zaslišali iz nje jokanje, so — zbe žali, za njimi pa skoraj vsi ljudje v sprevodu. Samo najpogumnejši so ostali, ki so rakev odprli in odnesli živo deklico zopet domov. Dekle leži še vedno bolno. * Prvi na llimaniju. V južnoameriški državi Boliviji se vzdiguje orjaška gora Ili-mani, ki doslej še ni bila natančneje znana. Prvi je splezal na Ilimanijev vrh William Martin Conway z dvema švicarskima vodnikoma dne 9. septembra 1. 1898. po pet dnevni jako naporni hoji. Tri dni so hodili po strmi grapi navzgor, četrti dan pa so ubežali prtljago noseči Indijanci. Z vrmi so vlačili šator navzgor in počivali na snegu, potem pa pri mesečnem svitu hodili čez snežnik, pečine in dolg ledeni nasip do 6400 m višine. Tedaj pa so morali 150 m navzdol do velikega snežišča in od tam so splezali po snežnem grebenu na vrh. Zadnjo uro so zelo oslabeli, a se kmalu zopet ojačili. Razgled s tako velikanske višine je bil čudovito razsežen in čaroben. Po Conwaye vem merjenju je Ilimani 6771 m visok in za Akonkaguom najvišja ameriška gora; ima tri z večnim snegom pokrite vrhove. Književnost — „Ljubljanski Zvon*'. Vsebina mar-čevega zvezka je ta-le: 1. Oton Zupančič: Dan. (Pesem). 2. Aleksandrov: Ciganska romanca. (Pesem) 3. Fr. Govekar: Suzana. (Novela). 4. E. Gangl: Ob 1000. slovenski gledališki predstavi. (Prolog.) 5. A Aškerc: Socialni pregled. 6. Artifex: Slovenski slikarji v Monakovem. 7. Etbin Kristan: Igralec. (Pesem). 8. Ivan Šubi c: Iz pisem Jurja Šubica. 9. A. Aškerc: Ko pade zavesa. . . (Pesem.) 10. Sempronio A van ti: Giordano Bruno. 11. Književne novosti. S. R : A. Ćerny: V udoli Resie. — S. R : J. Ciperle, Kranjska dežela. — B.: Ročni kažipot 12. Slovensko gledališče. Z : Dramske predstave — oe: Operne predstave. 13. Glasba, oe: Gerbičeva .Glasbena Zora". 14. Upodabljajoča umetnost. I. Franke: Groharjevi sliki. — *: Razstava avstroogr-skih umetnikov v Peterburgu. 15. Listek. —š—: Gledališka akademija. — A.: Meškove .Slike in povesti" v maloruskem prevodu. — .Družba sv. Mohorja". — „Slovensko umetniško društvo" v Ljubljani. — Ivan Prijatelj: j Dimitrij Vasiljevič Grigorovič. — **: f John Ruskin. — Deželni jezik kranjski in Valvazor. — Med revijami — Kot priloga: 3 štev. L Schwentnerjeve „Slovenske knjigarne z bogato vse bino. — Planinski Vestnik. Štev. 2. tega glasila .Slovenskega planinskega društva" ima tole vsebino: Potovanje na Severni rtič (kap) Spisal Ivan Plantan. — Iz mojega nahrbtnika. Spisal J. M. — Spomini na Planjavo. Spisal F. K. — Društvene vesti. — Književnost. — Razne vesti. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 1. marca. V današnji seji poslanske zbornice se je začela razprava o vladni programatični izj avi.Grabmav er, ki jesam 2l/> leta zavzemal odlično stališče mej nemškimi obstrukcionisti, je tarnal, da gineva parlamentarizem. Mladočeh Plače k je dokazoval, da se z jezikovnimi naredbami Cehom ni dala nikaka nova pravica, nego da so se ž njimi izvedli obstoječi zakoni. Pergelt in Prade sta zahtevala uveljavljenje nemškega državnega jezika. Vassilko se je zavzemal za Malorase in vprašal, kaj bi se zgodilo z južnimi Slovani in z Mslorusi, če bi Čehi in Nemci živeli na Češkem kakor Adam in Eva. Dunaj 1. marca. Cesar se je danes vrnil iz Budimpešte. Zjutraj je sprejel ministra Rezeka, opoldne pa ministrskega predsednika Korberja. Dunaj 1. marca. „ Slovanska krščanska zveza" seje izrekla proti izvolitvi Pradeja prvim podpredsednikom. Volitev se bo vršila šele v sredo Ta teden bo poslanska zbornica imela vsak dan seje. Praga 1. marca. „Narodni Listy" javljajo, da se je v včerajšnji seji iz-vrševalnega odbora desnice zahtevalo, naj celo predsedstvo poslanske zbornice demisionira. Nemškim klerikalcem se je očitala nelojalnost, češ, da so se pač poslužili slovanskih glasov, da so spravili Fuchsa na mesto predsednika, zdaj pa hočejo s svojimi glasovi pomagati Pradeju na podpredsedniško mesto. Dipauli, ki je jedini zastopal klub nemških klerikalcev, je izjavil, da se ne more izreči, ker klub še ni ničesar sklepal o tej zadevi. Danes je prišel Kathrein sem. Zvečer ima klerikalni klub sejo. London 1. marca. Včeraj popoldne je došlo brzojavno poročilo generala Bullerja, da je Bartonova brigada zavzela Pietershill, general Warren pa da je naskočil glavno pozicijo Burov in te razgnal. Ta vest je obudila silno radost, ker je s tem uspehom L a d y s-mith osvobojen. London 1. marca. Vojno ministrstvo razglaša, da je general Dundonald na čelu konjice včeraj prišel vLadvsmith. London 1. marca General Cle-ment je zasedel Kolesberg. Buri se umikajo. Mnogo prebivalcev Kolesberga je bilo aretiranih, ker so podpirali Bure. Novi York 1. marca. Mnogo članov kongresa je generalu Cronju brzojavno čestitalo na njegovem heroičnem bojevanju proti Robertsovi armadi. Listnica upravništva. GoBp. Drnovšek, Gladbeck: Hvala na na roCnini, zadostuje 3 nem. marke na mesec. Po zdravljamo! Pri Ervino Rurd;oli-u, lekarju v SltofJI liokl se dobiva (321—6) Mseptlkom katero je sestavil zobozdravnik dr. Rado Frlan, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoščajoča za eno leto, stane « kroni, po pošti S*Oa kroni. Dež. gledališče v Ljubljani Stev. 69. Dr. pr. 1007. V petek, dne 2. marca 1900. Prvikrat v sezoni: Si I IV. Rodbinska drama v 4 dejanjih. Spisal Engelbert Gangl. Režiser g. Rudolf Inemann. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pen. polka Leopold II. it. 27 BUg*yiiic» se odpre ob 7. ori. — Zadetek ob '/«8. uri. — Konec po 10. ori Prihodnja predstava v nedeljo, dne 4. marca 1900 Popoldanska ljudska predstava ob znižanih cenah igra: „0d stopnje do stopnje". (Začetek ob llJL uri popoludne.) Zvečer ob V38. uri zadnjikrat v sezoni ob znižanih cenah opera „Večni mornar". Umrli so v Ljubljani: Dne 26. februvarja: Marija Indof, branjevka, 42 let, Krakovske ulice št. 27, jetika. — Marija Kadunc, delavčeva žena, 76 let, Hrenove ulice št. 5, vodenica. — Pavel Toni, mesarjev sin, 2Vi mes., sv. Petra cesta št. 74, vnetje sopil. Dne 27. februvarja: Neža Kerže, kuharica 35 let, Radeckega cesta št. 2 jetika. — Marija Hogan, delavka, 36 let Mestni trg št. 10, jetika V deželni bolnici: Dne 21. februvarja: Franca Vehar, tov. delavka, 20 let, srčna hiba. — Ivan Mojškerc, mizarjev sin, 1 leto, vnetje sopil. Dne 22. februvarja : Marija Zadnikar, strežnica, 51 let, jetika. Dne 24. februvarja: Anton Golmajer, dninar. 58 let, ostarelost. Dne 25. februvarja: Ivan Brenčič, dninar, 44 let, pljučnica. — Jakob Kovačič, dninar, 50 let, rak. Dne 27. februvarja: Meta Jager, gostija, 78 let, ostarelost. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306*2 m. Srednji zračni tlak 736*0 mm. Stanje čas opa-; baro- j •> zovanja i metra \ g g v mm. i £ 3 Vetrovi 28,19. zvečer 1. j 7. zjutraj n 2. popol. 728 9 6 7 sr.jzahod, jasno B 7254 j 24 si. 8Vzhodi oblačno If 726*2i 42 sr. vzhod oblačno K Srednja včerajšnja temperatura 7"8°, nor* male: 12°. jD\3.n-3.jslsa, borza dne 1. marca 1900. Skupni državni dolg v notah . . Skkpni državni dolg v srebru . . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4°/0 • • Ogrska zlata renta 4°y0. . . . Ogrska kronska renta 4°/0 . . . Avstro-ogreke bančne delnice . . Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini......... 99 K 35 h 99 n 25 B 98 n 80 n 99 n 20 » 98 n 35 n 93 65 126 70 n 236 n 25 n 242 45 118 23 23 9 64 n 19 JI 28 r> 89 a 95 n 11 » 38 » Profesor Anton Belar in okrajni šolski nadzornik Andrej Žumer javljata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, o smrti njune nepozabne matere, odnosno tašče, gospe Marije Belar vdove šolskega vodje ki je po dolgi, mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob V411. dopoldne blaženo v Gospodu zaspala. Truplo drage ranjce se bode v soboto, dne 3. marca, ob 5. uri popoludne v hiši žalosti na Franca Jožefa cesti št. 3 svečano blagoslovilo in potem na pokopališču pri Sv. Krištofu pokopalo v lastni rak vi. Svete maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. (424) V Ljubljani, dne 1. marca 1900. o/bvodom ovojecja odAoda i& J&j