C3LR5IL0 SlDVm^KKR
DrinV5TVf\-
Izhaja vsak :	petek.	:
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
$tD>?S^IDVšfDi$tDs?tD
Naročnina znaša: celoletna . . K 3 — poluletna . . „ 1*50 Četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 010
Štev. 25. “itDi V LJUBLJANI, dnč 21. maja 1909. SEi SEi SSi Leto IV.
Kaj sva po svetu videla .. .
Prijatelj, vzemiva v duhu potno torbo, pa se napotiva tako malo po svetu. Ogleda a si kova to in ono — takozvanih važnih reči ne: te prepustiva novičarjem, politikom in listo-žrcem! Prav majhne dogodke, ki jih nobeden ne Opazi, bova vzela na pi'ko in jih fotografija, in videl boš, da se v malih rečeh skrivajo vee'k rat prav velike in pomembne . . . Pojva llaiprej na
' Laško.
Pred par dnevi je bil v Rimu na obisku kardinal nadškof iz Mechelna v Belgiji; Mereier 11111 je ime in veliko slavo uživa po učenem svetu, ker e prav mnogo modrih knjig spisal, •a kardinal je bil s voj čas profesor na vseučilišču v Lovanju. Zdaj si je nabavil avtomobil, ren . ?e mnogo vozi na predavanja in konfe-čev-L\' •	80 “a S"0ci^In• demokratje napadali,
s, cla jc Kristus na osličku jahal, kardinal se Pa s * 1 eff-teffom« vozi, jim je odvrnil v listih, da, če bi bili v Kristusovem času avtomobil iznašii in bi ga bil kak bogatin Kristusu podaril, bi ga bil Gospod brez dvoma uporabljal, da bi bil hitreje reševal duše. Socialisti so si na to mislili: Ta pa zna!, in zdaj puste njegov avtomobil pri miru . . . Torej ta Mereier je 1 zadnjič v Rimu. Ko so ga vprašali, kakšne
vtiske jc odnesel odtod domov, je dejal, da zelo žalostne. »Vsako utro« — pravi —- »sem šel maševat k neki cerkvici v predmestju. Pri cerkvi je majhna prodajalna za liste. Skoro vsak delavcev, ki je prišel mimo, je kupil list za dva solda in ga slastno bral. Bili so pa vsi ti listi brezverski . . . Kako hočete torej, da bi vese e vtise prinesel s seboj?«
Zelo poučno. 1. Ta dogodbica kaže, kako visoki cerkveni dostojanstvenik ceni pomen dobrega časopisja. 2. Komu je pripisovati, če krščanska ideja ponekod ne prodira — namreč pomanjkanje dobrega časopisja. 3. Nas vzpodbuja, da naše časopisje podpiramo. 4. Nam razkriva vzroke, zakaj katoličani na Laškem tako počasi in slabo napredujejo . . .
Zdaj se pa popebiva na
Francosko.
Tam štrajkajo poštni uradniki. Nočejo oddajati brzojavov in trgajo brzojavne žice. Gospod Clemenceau, ministrski predsednik, je velik framason. Ko še ni bil minister, je bil žur-nalist in je pisal uvodne članke za radikalno »Auroro«. V tern listu je zagovarjal svobodno misel. Pisal je, da lahko vsak, naj bo delavec ali uradnik, misli, kakor hoče, da ima svobodo pisati in govoriti, kar hoče, kar in kakor se mu zljubi. Ko je postal minister, je, kakor njegovi predniki, delavcem obljubljal starostno zavarovale, uradnikom pa, da dobe pravičen službeni red. Kajti treba pomisliti, da najsvobodo-ljubnejša in najnaprednejša država na svetu, Francija, še danes nima službenega reda za uradnike, marveč vlada počenja z njimi, kar hoče. Clemenceau je sicer zaplenil cerkveno premoženje, ki ni njegovo, milijone pa je vtaknil v lastni žep in v žep svojih prijateljev, kakor je zapravil tudi milijone, ki jih je zbornica dovolila za lad e in kanone — delavskega zavarovanja pa ni izvedel, niti uradnikom dal njihovih pravic. Zdaj pa, ko so se slednji spun-tali, jim noče več priznati tiste svobode, za katero se je sam svoj čas zavzemal. Na Francoskem pa imajo tudi delavskega ministra, socialnega demokrata Vivianija. Pa o njem ni
prav nič slišati. »Ne vidi nič, ne sliši nič, kot 'bil bi mrtva stvar!« Podoben je svojemu predniku Millerandti, ki je tudi socialni demokrat, pa je, kadar so delavci štrajkali, poši jal nadnje dragonce. Posmehujoč piše o teh dveh možeh list »Gaulois«: »Kaj bi zamerili štrajkujo-čim uradnikom? Oni so gotovo brali članke gospode Clemenceau'a in pa svoj čas poslušali govore gospoda Vivianija in izvedeli, da jim je svobodno javno povedati svoje mnenje, obiskovati shode, kjer se lahko gospodarje brezobzirno napada in da smejo celo štrajkati, če se jim zljubi. To vse so verjeli in niso pomislili, da gospod minister Clemenceau ni to, kar je bil gospod žurnalist Clemenceau in da gospod Viviani od danes zatajuje gospoda Vivianija od včeraj«-------------------------------------
Zdaj pa se, prijatelj, podajva prav daleč, črez morje v
Avstralijo,
Avstralija je angleška last, pa ima tako veliko svobodo in samoupravo, da smemo reči, da je skoro čisto neodvisna. Vlada je tam socialistična, pa ne kakor naši 'socialni demokratje, ki samo črez farje zabavljajo in pretč, da bodo celo državo v zrak zagnali — kadar pa jih cesar povabi na bogato pojedino, rade volje pridejo, kakor zadnjič »sodrug« Perner-storfer. ki je v fraku in klaku pohitel na veliki dine, katerega je cesar priredil za svojega prijatelja, nemškega cesarja Viljema II., in se ondi pred mogočnim Viljemom prav globoko priklonil, dasi bi Viljem vse socialne demokrate najrajši v salati snedel . . . Torej ta socialistična avstralska vlada je izdelala zdaj sledeč program:
1.	O m e j e v a n j e u s e 1 j e v a n j a tujih delavce v, Japoncev in Kitajcev, ker so ti ljudje neorganizirani in zato belokožnirn delavcem v delavskem boju skrajno nevarni, ko delajo za siromašne plače. Kdor se hoče v Avstralijo useliti, mora znati pisati in brati angleščino. — To so pametni socialisti, ne pa naši anokrači, ki pridigujejo bratstvo in enakost vseli Tudi brez izjeme, dasi je to — kakor ka-
Spoštuj starše!
Izvirna povest.
(Dalje-)
Uliud™lvpnrašam“esSaeieeIifXlnik V r0k° Ba
poravnam''doligospod Kozak' 'da Poravnam dolg tu stoječega, jako poštenega
mladeniča.« Potem se obrne proti Rešeku rekoč: »Dragi France! Ze nad dvajset let je prepeklo, odkar se poznava; vedno le pri meni de ’as in nikdar se še nisva sporekla. Jaz in tvoj pokojni oče sva bila v mladih dneh prijatelja; j'1 je pošten možak, priden in dober delavec’. toimSicer nisem bogat, Bog mi je pa vendar 2 Podelil, da lahko in brez vse skrbi živim. ‘,n° ti je, da svojih otrok nimam, od danes ahe si radi tvojega blagega srca moj sin!«
niprr ^IeclnPč se obrne sodnik proti Hrenu in berit emu hudobnemu pomagaču, rekoč: »Posta n 8C ni‘ izpred oči! Plačilo za stanovanje surm,r0eje V *en radi vaiinega hudobnega in defir.u k ^bnasanja vaju pa še čaka! V pone-Svi oh deveti uri je obravnava, če je le Bog P-aviečn, se mora pokazati, kdo da je kriv G
Leopold samega veselja ni znal, kako bi svoja dobrotnika zahvalil, radost mu je besedo zapirala. Rešek prime veselega mladeniča za roko in ga vede domov. Tudi zidarski mojster Kozak odide. Rešek popelje nedolžnega Leopolda k njegovi bolni materi, koja je jako žalovala radi tolike sramote.
Ko mati sinu prostega ugleda, veselja vzklikne, rekoč: »Glej, ljubi otrok! da kjer je sila največja, je božja pomoč blizu; zatorej ne sme človek v nesreči nikoli obupati, marveč trdno zaupati v Boga, ki nam vse da!«
Velikodušni gospod Kozak je pa dal Leopoldu tudi nekaj denarja, da še druge dolge poplača in si potrebnega živeža zase in za bolno mater nakupi. In Leopold se odpravi od doma. pa kmalu radosten zopet domu prihiti z veselo novico, da se ne more denarja znebiti, kajti niti pek, niti mesar, niti kdo drugi, nočejo plačila sprejeti; zakaj, novica o tem dogodku se je v kratkem po celem mestu raznesla. Lepo vedenje poštenega Leopolda ie vsakomu jako ugajalo, torej se ni čuditi, da so bili vsi poznatelji etga dogodka veseli in so mu hoteli vsak po svoji moči pomagati. Sploh so pa grajali surovo obnašanje Hrenovo in njegovega oskrbnika Martina.
III.
Prihodnji dan po teh dogodkih gospod Frank nekoliko poprej vstane, kakor po navadi, se urno opravi in reče svojemu služabniku: »Miha, danes je že osmi dan, kar sva v najinem rojstnem kraju, pa ni nama bilo še mogoče, kaj o moji dragi sestri in njenem sinu izvedeti. Se tri dni mislim tu ostati in popraševati, ako ju ne na deni, bova zapustila mesto ter se zopet na tuje podala. — Danes grem od doma in me ne bo ves dan domov; neki gospodje mislijo napraviti malo veselico na deželi, po-ivabili so tudi mene.«
Kmalu potem se odpravi gospod Frank z doma. Na omenjenem kraju se je bilo že mnogo gospodov sešlo; med njimi je bil tudi oni sodnik, ki je poprejšnji dan nedolžno zatoženega Leopolda izpraševal. Ko dospejo na določeni kraj, radostno posedejo krog mize. Prične se sedaj jako živahen pogovor; eden drugemu dopovedujejo posebnosti iz svojega živ-'ljen a. Slednjič se oglasi tudi sodnik in jame pripovedovati o včerajšnjem žalostnem, potem pa tako veselem dogodku. Vsi ga prav radovedno poslušajo, najbolj pazljivo pa gospod Frank. Slednjič vpraša sodnika: »Kako se kli-
zahtevala tudi plačilo zaslužka, 'hrane in stanovanja za oni čas, ko je z nepostavnim spričevalom zastonj iskala službe. To zahtevo je pa magistrat odbil. Pritožba ki se je zoper to sodbo magistrata napravila na občinski svet, pa še danes leži nekje nerešena in opetovanemu poizvedovanju služkinje se ni posrečilo dognati, kje se je ta pritožba nahajala in zakaj ni nikake rešitve.
To je izmed stoterih en slučaj! Taka je pravica služkinje ki ima dvojno nesrečo: Prvič, da c ženska sploh, — drugič da je služkinja, — kar pomeni za gotove kroge »brezpravna«!
plet »Strokovnega društva« 'ljubljanske predilnice, sc je preteklo nedeljo dne 16. maja prav krasno izvršil. Ob najlepšem vremenu, kakršnega nam more nuditi le mesec majnik, smo med cvetjem in zelenjem prebujoče se narave, pohiteli proti Marijinemu svetišču na Šmarni gori, kjer 'e imel ob deseti uri dr. J. Hv. Krek cerkveni govor in sveto mašo s petimi litanijami. Zares krasno so pele pri sveti maši in litanijah gospodične Grilove in Ivanka ■Bratetova pod vodstvom organista gospoda Jovana, kterim izreka odbor najiskrenejšo zahvalo. Po končani službi božji smo sc šli nekoliko pokrepčati in napisati razglednice svojim znancem in prijate jem, potem pa smo še nekoliko pogledali z gore v nižavo in smo se nasrkali goskega zraka. Okrog poldneva pa smo se podali iz gore v nižavo proti prijaznemu Št. Vidu, kjer smo imeli skupni obed pri Jagru. Pohvaliti moramo točno postrežbo in nizke cene. Po obedu je predsednik Fr. Kos pozdravil članice in člane in vse druge goste, ki so se udeležili izleta in je izrekel vsem zahvalo v,a tako obilno udeležbo, predvsem se je zahvalil dr. Kreku za njegovo res požrtvovalno naklonjenost delavstvu ljubljanske predilnice, da je prihitel iz daljnega Dunaja, da e opravil službo božjo na Šmarni gori. Nadalje je omenjal da je gospod dr. Krek tudi pred 15. leti prvikrat pohitel s predilniškimi delavci na Šmarno goro in je pri_ tej priliki prvikrat zasnoval načrt za kršč soc. organizacijo na Slovenskem. Ko-nečno je tudi priporočal naj se ta izlet vrši vsako leto in naj se povabijo tudi druga društva, da se bodo udeležila tega delavskega praznika. Na to je g. dr. Krek odgovoril, da je res nekoliko truda, če on pride z Dunaja, a to on rad stori za nas predilniške delavce, ker smo veseli ljudje, če smo prav reveži. Potem se je spo-minah pred kratkim umrle delavke Marijane Bogataj, ki je vselej šla na Šmarno goro in je njemu nabrala šopek gorskih cvetlic, in k temu bodi omenjeno, da je društvo dalo za dve sveti maši na Šmarni gori v njeni dušni blagor. Ko-nečno je pa g. dr. Krek vsemu navzočemu delavstvu napil. Potem je še govoril podpredsednik Alojzij Lukner, ki je omenjal, kako je dr. Krek pred 15. leti na Brodu pri Žibertu vsejal seme krščanskega socijalizma, ki je sedaj že vzrastlo v mogočno drevo, ki že tudi sad rodi. Nazadnje nas je pa še slikal g. L udevit Klun. K on e č mo pa smo se počasi razšli vsak proti svojemu domu veselega srca v nadi, da se drugo leto zopet veselo snidemo na Šmarni gori.J
Idrija. V Spod. Idriji je pred kratkim umrlo^ neko mlado dekle, podpornica sokolov in požarne hrambe. Iz Idrije so šli na pogreb, oddelek sokolov, med njimi tudi učitelj pripravnice na mestni realki Crangl, kateri je pri odprtem grobu govoril pokojnici v slovo. Med drugim je zbranim položil sledeči protest. Tu zbrani protestujemo proti vsem onim silam, ki
jemljejo tako mladim bitjem njih dražestno živ-Ijen e. Tudi mi bi se strinjali z Ganglnom in protestirali z njim vred, ako bi on res imel namen protestirati proti oni sili pri kateri si je dekle sama nakopala bolezen, ali Gangl ni mislil na to silo, ampak vse drugačno, proti kateri sili pa ni moremo protestirati, ter tudi ako bi, bi bilo brezuspešno. •— Dne 8. t. m. se je ustrelil 37 let stari rudar in soc. dem. Iv. Brus, do tega koraka ga je pripeljalo najbrže njegovo brezversko življenje. Pri njegovem pogrebu ga pa ni bilo sodruga ali Ganglna, da bi vložil protest proti sili katera je vzela Brusu še ne-staro življenje. Prav pa bi bilo da bi b li vložili deravci protest proti silam, ki se imenujejo geruš, ponočevanje in slabi časniki, katere sile so vzele v kratkem že štirim delavcem njih brezversko življenje, ako bi delavci vse to opustili, bi se tudi take sile, katere jemljejo na tak način življenje — njih ne dotikale.
Goričane. Dne 12. t. m. je v oddelku ki se imenuje satinirzal, poškodovalo desno roko, in sicer dva prsta na desni roki Ivanu Krel, radi katerega smo bili v dotičnem oddelku jako prestrašeni, in 'komaj smo prišli iz strahu malo v red, na kar je zadela 15. t. m. zopet v dotičnem oddelku še večja nesreča Ivana Omejca, katerega je stroj prijel in mu zadal težko telesno poškodbo na desni roki, ki mu najbrž ne bo več služila za vsakovrstno delo. Pomislite, kakšen strah in vse v enem oddelku! Vsi delavci smo rekli, saj bi se že človek kmalu na šilit ne upal prhi. Ko odide nesrečni Omejc iz tovarne, kmalu še s.iši druga nesreča in ravno isti dan, in sicer v oddelku brusilnega lesa. Prijel je valjar delavca Andreja Bradeško, zopet za roko in mu en prust na roki zmečkal. In zdaj pa pomislite, kakšen strah v tovarni. Delavci skora' od strahu brezumi. In uradniki so pa takerekoč od veselja trapasti. Jako nedostojno se je obnašal neki Babnik, ki ma tako dobro srce, da sc je nesreči smejal!
Žensko soc. vprašanje. Misel za starostno zavarovanje je zdaj zahteva časa. Ni mi potreba o tem obširneje razpravljati, saj o tej stvari so že časniki mnogo pisali, dovolj je da pogledam« v našo vsakdanjo življenjsko knjigo in takoj bomo videli koristi te naprave. Skrb za starost, ki je ravno pri nižjih slo ih ženstva že tako stara in jih je že mnogo uničila duševno in gmotno. Marsikatera ki nima veselja niti poklica za zakonski stan, uda sc podlim strastem največ zaradi tega, ker misli da bo s tem prš'a do druge zakonske polovice, ki j-i bo v bolezni in starosti opora. Mnogokrat si s tem nakopljejo še večjo skrb za starost, včasih celo za dva bitja in še več. Zato je upati da bodo dekleta z veseljem spreje a to zavarovanje, le žal, ako se nam delavni čas kaj kmalu ne skrajša in sicer postavno, in poselski red ne izpremeni, bo malokatera potrebovala starostne podpore, saj jih večina prej obnemore in če tudi ne, kdo pa mara za staro služkinjo ako ni.že pore! več let v hiši. Usmiljenja vredna je vsaka služkinja, ki si v starosti 50tih let ali še več mora iskati nove službe. Izmed brezštevila slučajev ki store dekleta nesposobne za službo, hočem tu le nekatera navesti. Med gojenkami zavoda sv. Nikolaja v Trstu jih je sedaj pet ki so nezmožne za staho službo. Prva je neka 60 let stara Fajdiga, rodom’ z Notranjskega, ki vslcd starosti ni več za službo. V zavodu dobiva že skozi dve leti hrano in stanovanje brezplačno. Vodstvo zavoda se je obrnilo na dotično županstvo, naj bi ji na kakšen način pomagali, bodisi z de-
žejo razmere in zgled iz Avstralije — v mnogih slučajih čisto nemogoče in neizpeljivo.
2. V a r s t v o takih i n d u 'S t r i j c e v, ki dovolijo svojim del a vtem ugodne in pravične plačilne in delavske pogoje. Industrijci, ki svoje delavce podpirajo in dobro z njimi ravnajo, bodo osvobojeni gotove vrste davkov.— Dobro, da bi to posnemale evropske države!
3. Podržavljanje monopolov in stroga po-stavodaja zoper kartele, ki odirajo delavca in konsumenta. — Pri nas 'smo še presneto daleč do tega ...
4. Socialno zavarovanje.
5. S p I o ,š n a uvedba že n s k e v o -livne pravice.
6. Referendum; to se pravi, če se gre za važne postave, se ima poleg parlamenta sklicati celo ljudstvo, da glasuje.
9. Močna armada in brod.ovje! — Br! Naše mokrače bo pri tej točki kar izpre-letel mraz in začeli jim bodo »mravljinci« pq hrbtu teči. Ampak avstralski socialisti pravijo, da armada in brodovje potrebujejo, da dežele ne napadejo Japonci in da potem tujec ne podere, kar je domačin z velikim trudom tekom stoletij ustvaril dobrega. Države se ne gradi samo, ampak jo je treba tudi braniti . . .
Zdaj pa, ljubi tovariš, bi te popeljal nazaj v
Avstrijo,
ampak, kar sva tukaj videla, je boljše, da ne poveva . . . Tu imamo B u r i a n a , ki |e ustanovil v Bosni banko, da bo kmete drla, jih pognala od rodne grude in naselila Mažare, imamo nadalje bana R a u c h a , ki zatira na'Hrvaškem vso svobodo in vsakega zapre, ki odda na pošti vladi neljube brzojavke, imamo nadalje Košuta, ki je za svoje velike »zasluge« minister in druge take reči . . . Boljše je, da se razideva, če ne nas znajo še zapreti . . .
Med brati in sestrami.
Ljubljana. Žensko socialno vprašanje. — V zadnji številki »Naše Moči« navajalo se je pod tem poglavjem nekaj dejanskih slučalev, kako se postopa s posli, ki pričajo, da bi organizacija tudi pri teli ne bila brez haska. Tukaj zopet en nov slučaj. Pri nekem visokostoječem gospodu, služile sta kuharica in hišna. Gospej soprogi sta morala poljubovati roko vedno, če je šla od doma ali če se je vračala, ko je vstala in ko je šla spat. Pri pičli plači, ki sto ja imeli, je bila še bolj pičla hrana. Tako sta bile služkinje končno primorane službo odpovedati. Ko :sta vslde tega po vzroku povprašane izjavile, da sta lačni, in da jima kava za večerjo ne more zadostovati, bi .'u bil gospod birokrat še •kmalu tepel. Da bi se znesel nad njima, jima je v knjižico k spričevalu zapisal »Nabereš miind-lich«, to se pravi, več povem ustmeno.
S tem spričevalom ubogi služkinji nista mogli dobiti nikjer službe, kajti vsak si je mislil, da mora biti nekaj posebnega in če je šel v resnici tudi poprašati prejšnjega gospodarja, ju je ta seveda tako očrnil, da se je vsaki zbal vzeti taki služkinji.
Ko se je služkinja radi tega pri magistratu pritožila je bila kratko odslovljena in šele intervencij advokata se je posrečilo izposlovati, da se je spričevalo uradno popravilo. Seveda tudi tista packa v spričevalu in 'pripomba: i»Uradno prečrtano«, ni preveč priporoč jiva.
Služkinja pa je poleg porave spričevala
četa zatoženi mladenič in njegova nesrečna mati?«
»Mati se zove Marjeta Kramar in njen sin Leopold,« odvrne uljudno sodnik. Pri teh besedah sodnikov'h Franku nekako čudno prihaja, rdečica ga obliva, ime vdove in njenega sina se mu znano dozdeva.	'
Po obedu zaprosi sodnika, naj bi mu natančno sporočil, kar mu je o tej družini znanega. Pove mu tudi v kratkem svoje dogodke; kako je pred kakimi petnajstimi leti v ravno tem mestu drago sestro z malim sinkom zapustil. Sestra in n eni sin se ravno tako kličeta, kakor omenjena družina. Poprosi ga, ako bi mu bilo mogoče še kaj bolj natančnega zvedeti o teh osebah in mu to takoj sporočiti.
Sodnik mu odvrne, rekoč: »Ker sem prepričan, da vas ne radovednost, marveč b'agi namen, revnim Iudem pomagati, sili. kaj več o tej družini poizvedeti, sem pripravljen vas po svoji moči podpirati. Pridite torej jutri ob deseti uri v sodnijo, izpraševal bom zatoženca o njegovem poprejšnjem življenju, lahko se boste prepričali, je li isti, kejega iščete ali ne. Zagotavljam vas pa. da 'bo govoril golo resn'co, zakaj poštenost in blagodušnost se mu bereta z obličja.«
Koma' pričakuje gospod Frank prihodnjega dne, veselje in žalost mu polnita srce; kmalu se mu bo srčna želja spolnila ali pa morebiti radost v žalost premenila.
Ob deseti uri prihodnjega ^dne hiti gospod 'Frank urnih nog v sodnijo. Željno pričakuje videti mladeniča, ki mu je morda tako blizo v rodu.
Duri se odpro in v dvorano vstopi mladenič lepe in visoke rasti pa medlega, bledega obraza. Obleka mu je slaba in obnošena, pa vendar čedna in snažna. Prijazno pozdravi navzoče in sramežljivo obstoji pri durih. Sodnik ga prijazno ogovori in mu ponudi stok Potem mu veli. naj mu natančno razloži vse, kar mu je o njegovem poprejšnjem življenju še znanega.
Leopold se vsede in jame pripovedovati: »Moj oče so bi i cesarski uradnik v Kamniku. •Ko e leta 1815 ošabnega Napoleona, francoskega carja, božja kazen zadela, zgrabili so prebivalci lepe avstrijske dežele z veseljem za 'orožje, da preženo z dežele sovražnika cesarja in domovine. Tudi moj pokojni oče niso mirovali, deli so puško na ramo, se poslovili od mater in mene, bil sem takrat še mal deček, in
šli so v vojsko. Kmalu potem brali smo v časnikih, da je Bogu v njegovi vsemogočnosti do-padlo našega ljubega očetu k sebi v boljše življenje poklicati. Padli so v krvavi bitki pri Hbcrsbergti. Umirajoč v naročju nekega prijatelja snamejo ta-lc prstan s prsta in ga prosijo, na ga moji materi v večni spomin izroči. Zadnje besede umirajočega očeta so bile: »Ljubi prijatelj, siporoči moji Ženi, naj moli za me in naj najinega Leopolda v božjem strahu vzgoji, da bo enkrat dober kristjan in pošten državljan.« Moja mati so sprejeli prstan in sporočilo pokojnega očeta z žalostnim srcem, učili so tudi mene moliti za umrlega blago dušo in izročili mi v vedni spomin omenjeni prstan. Moja mati so bi i hči premožnih starišev in so po njih podedovali nekoliko tisoč goldinarjev, imeli so tudi brata, ki je bil žitni 'kupec. Po smrti mo ega očeta prosil je mater, bi li ne hoteli pri njem v Ljubljani stanovati, ker mu je jako težko brez gospodinje biti. Mati mu kaj radi dovolijo, zakaj z bratom ^ta se prisrčno ljubila. Posodili so mu tudi podedovani denar, zakaj mislili so, kupčija z žitom je dobra, z mojim denarjem si 'bo druzega pridobil, in vsi bo-imo lahko in srečno živeli. Pa človek obrača, iBog^ pa obrne. Nenadoma je zadela strijca strašna nesreča. Tri s pšenico napolnjene ladje
narjem ali kako drugače. »Dobrosrčno« županstvo je odgovorilo: »Čudimo se da jo tako dolgo notri imate, kadar ne bodete več zan o marali jo pa na cesto vrzite.« Neka druga 45 let stara ženska, zelo pridna in delavna, imela je tudi nekaj denarja prihranjenega. Pred sedem leti je popolnoma oglušila in od istega časa ne more več službe dobiti. V teku časa porabi a je ves svoj prihranek. Letošnjo zimo, ko ji je denarja zmanjkalo, a službe ni imela, prišla je v obup in sklenila je, si življenje končati v valovih morja. Pred tem korakom rešila jo je neka ■Marijina družabnica in 'o je pri sebi obdržala za nekaj tednov, potem jo je pr i pel ja a v zavod, kjer se še sedaj nahaja. Zopet tretja oseba v istem zavodu, ki je poprej celo vrsto let služila v zadovoljnost svoj h gospodarjev je pri- zadnjem gospodarju služi a osem let. Enkrat pa je bilo gospodarju nekaj pokradenega, poleg drugih bila je tudi ona tatvine obdolžena, radi katere je morala tri tedne v preiskovalne zaporu sedeti, to je pa tako močno vplivalo na njen razami, da se ji um omračil in tako je za službo nezmožna. So še druge dve komaj čez dvajset let stare, ki jima um večkrat le trenotno potemni. vendar jih v nobeni službi dolgo ne ob-drže, ker se boje sitnosti. Koliko je še drugih slučajev, a za danes bodr dovolj.
Gradec. Slov. katol. akad. tehn. društvo »Zar a« si je izvolilo na svojem I. občnem zboru dne 14. t. m. za letni tečaj 1909, sledeči odbor: Predsednik: jur. Anton Ogrizek; podpredsednik: med. Andrej Arnšck; tajnik: iur. Joško lic; blagjnik: teli. Franjo Rueh; knjižničar: med. Ljud. Kramberger. Gospodar: med. \Stjep. Deanovič; odb. namestnik: med. Ljud. liorvatin.
Umrljivost vsled alkohola. V medicinski akademiji v Parizu je 19. novembra 1907 govoril dr. Fernet o terni predmetu. Za podlago njegovih izvajanj so mu služili podatki, katere .'e nabral v nekaterih pariških bolnicah in blaznicah. Izvajal je sledeče: v tretjini slučajev je alkohol vzrok smrti, in sicer kot glavni vzrok pri eni desetini, kot postranski vzrok pri dveh desetinah umrlih. Pri umobolnih uniči polovico bitij. Alkoholizem je v resnici velika socialna nevarnost. Komur je blagor ljudstva pri srcu, naj dela po svoji možnosti in je tudi njegova dolžnost, da sc alkoholu napove boj na celi črti. — V seji medicinske akademije v Parizu poroča dne 3. decembra 1907 dr. Reynier o alkoholizmu in tuberkulozi. Izvaja sledeče: Alkoholizem ni le vzrok in ne pospešuje samo izbruha pljučne jetike, ampak je tudi vzrok tuberkuloze. ki napade človeka tudi na drugih dehh telesa. Ne zgodi se to samo v mladostnih letih, tudi v pozneših. Pri na kostni jetiki obolelih ljudeh ki so nad 40 let stari je alkohol 'Vzrok da od teh 9 Oodstotkov oboli za to boiez-hijo. Pijanec ne gleda niti na svoje zdravje, v nernar pušča s pitjem tudi svoje otroke in vnuke — ako tudi sam ne zboli, obole lahko njegovi potomci. Mnogo slučajev tuberkuloze nn otrokih in pri ljudeh v mladostnih letih pov-' je je na rovaš starišev. Kogres prosi toplo o.olastva in jih svari, da rešijo, kar se še da rešiti, da ohranijo domovini sinove, ktera prej uli slej nima zadostnega števila vojakov, ako se ne odpravi pijanstva.
’ Prometna zveza.
Za mesec itiajnik je plačati mrtvaščino za H Rudolf Klar, Hiitteldorf. — 2. Marija Semer-
nik, Spodnji Dravograd. — 3. Herman Frits.ch-,mer, Dunaj. — 4. Jožef Domeuscig, St. Hipolit. -— 5. Adolf Bernatek, Dunaj. — 6. Marija Baumanu, Hochtilzen. — 7. Ivan Maccani, Trjent. •— 8. Ana Naksera, Bosanski brod. — 9. Frančiška Zimmermann, Feldkirch. — K). Cecilija Reiter, Steyer. — II. Vid Reitcr, Stcyer. Plačati je torej za 11 smrtnih slučajev po 5 v, skupaj 55, v, ki se plačajo pričenši z mesecem junijem.
Socralni demokratje kot delodajalci. Kako .malo resno jemljejo sodrugi svoje lastne nauke v socialni pravičnosti, kadar ima o sami gospodarske vajeti v rokah, kažeta ta dva slučaja. Soc. demokraška uprava ljudskega doma je odpustila nedavno večje število kurjačev - so-drugov. Nato je izdala zveza strojnikov in kurjačev letak, v katerem napade svoje lastne rdeče voditelje in pravi, da so bili oni kurjači odpuščeni radi tega, ker 'si niso pustili vsega dopusti in so zahtevali ureditev delavnega časa! Kurjači so morali delati 70 ur na teden; nedeljskega počitka sploh ni bilo. le enkrat na teden je bil en popoldan prost. Razvcn kurjačev ,so rdeči krvosesi odpustili tudi one strojnike, ki niso hoteli takoj nadomestiti odpuščene kurjače. Za odpuščene se je zavzela strokovna organizacija — a zaman. Mastno plačani vodi-tcl i pač nimajo srca za bedne sodruge, če so sami na krmilu. Delavci, odprite vendar svoje oči. — Kako skrbni so za revne uslužbence, so pokazali rdeči magnati tudi v Langenbergu na •Saškem, kjer je večina občinskega sveta v njihovih rokah. Ta rdeča večina je namreč odbila prošnjo občinskih nastavljencev za draginjsko doklado z utemeljitvijo, da ni nikake draginje. Drugod pa se povsod usiljujejo revnim stanovom 'za zastopnike njihovih koristi! Hinavci!
Od nekod. Kdo farba. V soc. demokratičnem časopisu »Eisenbahner« se je že meseča listopada bralo, da dobijo vsi železnični čuvaji od meseca vinotoka naprej po 100 kron več letne plače. Tisti ki so dobili 1. julija leta 1908 •800 K dobio 900 K, tisti pi so dobili L julija 900 K dobijo 1000 K in tisti ki. so dobili 1. julija 1000 K, dobijo 1100 K. »Eisenbahner« št. 33, ;z dne 20. listopada 1908, ej pa že prinesel razpredelnico. ki je ravno tako lepa za železniške •čuvaje, kakor je zgoraj imenovano. Ravno do-tična številka tega lista že sama hvali takole. Vidite, železniški čuvaji, to so vam vse soc. demokratje priborili. Torej agitirajte prav pridno, da se bo naše društvo pomnožilo od 50 tisoč na 100 tisoč udov. Od tistega časa je pa že preteklo pol leta, pa še sedaj ni noben železniški čuvaj tega dobil, kar je že lani soc. demokratični list obetal. Černilni mazač rdečih apostol-nov je 13.421 čuvajev in še vse pomožne čuvaje pošteno nafarbal. Pa se še dobijo med čuvaji, posebno med mlajšimi taki, ki vse verjamejo; če je še bolj debelo zlagano, kar soc. demokratični listi namažejo: Resnica je na le ta. Vsi dotični čuvaji, ki so prvega prosinca 1909 ,že imeli 17 let definitivne službe, imajo še vsi danes samo 900 K letne plače. Vsi dotični čuvaji, ki so pri soc. demokratičnem društvu vpisani, pa tako radi rdečim apostolnom verjamejo, kar njih časopisi namažejo so že lani vse .zgorej omenjene kronce v žepu imeli. Ker pa lanijii bilo nič, jih je pa za letos njihov časopis že ti ostal, da do 31. majnika bo pa gotovo Pa 1. manik je zopet ničlo prinesel. Pa kaj je soc. demokratom na tem, ako ostanejo lažnjiv-v agitacijske namene lažejo. Pa so ti železniških čuvajev, ki so pri soc.
ci, ki le reveži od
.0' Se potopile, premoženje je zapadlo dolžni-
>9 in reveži smo postali v nekoliko dnevih.
v V c 11 i mogel sramoto prenašati; pobegnil je
zvestim služabnikom, nihče ni vedel kam.
'oja mati. poprej dobrega vajeni,'so jako tež-
'(> revščino trpeli; z delom svojih rok so si
oliko prislužili, da sva sc pošteno preživela.
'1e- iko odrastel, jel sem hoditi v
mi dnvnliinVIiv°i! nonria,ki prositi} mater, naj
hi i rad i d r?vnHl'f Vat' gimnaziio. Mati bi mi bih radi dovolili, pa manjkalo je deinm /n
vsakdanje potrebe, tedaj n,i „„ š„lo‘še mislili m bilo. Ccz nekaj časa si poiščem službe Bil sem tako srečen, da dobim službo pisarja v pisarni gospoda Anžona, mestnega odvetnika" gospod Anžon me je rad imel, kakor lastnega ||:r°ka; vse težave, ki so mi srce težile, sem J®*11 potožil in pomagal mi je, ako je le tno-M • a nenadoma ga :e Bog k sebi poklical.
°Ja mati so med tem nevarno oboleli, jelo h n r,aiTla J'e .strašno hudo goditi. Cel dan sem du okrog in iskal dela, da bi bil sebe in bolno ^preživel. pa ni ga bilo človeka, ki bi se . bil usmilil. Zdravnik, revežem drugi oče, Pomagal kolikor je mogel, še celo zdravila
enS°Va’ ,Za. bolno mater- Bližal se je čas na-Jtmščino plačati, pa nisva imela z materjo pri
hiši okroglega. Grem tedaj k gospodarju in ga iponižno prosim, naj bi nekoliko Časa počakal, pa ložje bi bil kamen omečil, nego njega. Zaman je bilo moje tarnanje, zaman meje nadlegovanje, zaman moje prosu e, zaničljivo se je od mene obrnil in mi chtri pokazal. Drugi dan pošlje hudobnega oskrbnika s poveljem, ako ne plačamo dolga, naj nam naše imetje proda in naju s hiše požene. Moja bolna mati so ga pohlevno prosili odloga, vsaj za malo časa, pa vse zaman, hudobnež je jel bolno mater zmerjati in zaničevati, mene obide sveta jeza, zgrabim hudobneža in ga pahnem skozi duri.
Na hodniku se zopet spoprimeva, pa jaz radi glada in mnogih skrbi oslabljen, sem kmalu obnemogel, in hudobni Martin bi me bil gotovo še hujše mučil ko bi mu ne bil pošteni Rešek ubranil. To je natančni popis mojega dosedanjega življenja, govoril sem golo resnico. Dobro .spoznam da sem se slabo obnašal in kazen zaslužil, vendar ponižno prosim odpuščanja, zakaj vsak otrok, kateri stariše ljubi in spoštu e, bo raje vse, celo smrt pretrpel, nego dovodi, da bi se z očetom ali materjo grdo ravnalo.«
(Konec prihodnjič.)
demokratičnem'društvu, .še tako zarukani, da ne izpreglcdajo, kako da jih rdeči voditelji far-bajo. Tako se sedaj zopet lahko pol leta naprej troštajo in prav pridno nosijo svoje težko pri-s.'užene krajcarje v soc. demokratično blagajno. Pa ta blagajna skorej gotovo nima dna, ker morajo tako visoko mesečno članarino plačevati. Ali so pa sami trotje notri, da vse sproti po edo, kar njih pridne čebelice prinesejo. Nekaj sem slišal, pa ne vem ali je res ali ne, da so doli nekje na Ogrskem nekje tako velike čebele, da kar vsaka kar s košom nosi. To bi bilo dobro, da bi tudi v soc. demokratično blagajno njihove pridne čebelice pričele s košom noter nositi. Morebiti da bi se potem toliko zamašila, da bi kaj notri ostalo. Potem bi se tudi mesečna č'anarina vsaj za nekaj zmanjšala.
Priporočamo našim rodbinam
KOLINSKO
O Q O E!) O 0 ttJ O !t3l O E3J O ES tt3) O O O E2)
01
s
01
01
01
01
01
01
0]
01
01
01
0!
01
01
Dofcroznsr.a deželna lekarna pri
„Mariji pomagaj
Ljubljana, Resljeva cesta št. 1
poleg jubilejnega mostu
Mr. Ph, Milan Leusteka
priporoča:
Antiseptična Meiousine-ustna in zobna
voda.................................—'50
Tannochinin-tinktura za lase . .	.	.	-	-50
Železnato China-vino, velika steklenica 1-20 Želodec krepčujoče vino, velika stekle-
19 0 0 0 0 0 '0 |0
g 0
0
0
0
0
0
0061000000000000000
nica
Planinski zeliščni sok, steklenica . Odvajalne krogljice, škatljica . . Želodčna esenca, steklenica	.	.
Melousine-mazilo in milo za lica
— 80 . — 50 . —21 . -‘10 a —’35
K°‘>
L*
a
o*?
Ljubljana
Pred škofijo 19.
A. Žibert
Ljubljana, Prešernove ulice
priporoča
domačega izdelka.
auaauamaaaaaaaaaaaaaarinrarinnannr
aoaaac
SL. OBČINSTVU SE VLJUDNO PRIPOROCH
SPECERHSKATRflOVlHA
mn tonich
TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4.
aaauaaaaaoaajaaaaaaai
Angleško skladišče oblek
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja In najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke.
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek
v lekarni Trnkoczy zraven
rotovža, lepo tiskano deset
zapovedi za zdravje.
Tudi po pošti se brezplačno
razpošiljajo,
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg ii. 10
priporoča svojo
trsouino s Klobuki in čevlji
Velika zaloga.
Solidno blago.	Zmerne	cene
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645-15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter ]ih obrestuje po
4 VI o
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago
n. Velika zaloga. Nizke cene!
Radi velike zaloge znatno znižane cene!!!
Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih Čjpk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Velika izbira drobnega in modnega hloga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove In druge prilike.
Priporoča se velespoštovanem
/ F. Meršol, Ljubljana. Mestni trg štev
Velika zaloga. Nizke cene!
Fotografski umetni zavod
Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
•:	interierjev	itd.	.:
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v s:	največji množini.	::
zb:
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
AMERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopniki
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani: Kaiserin Auguste Viktoria nosi 25 000 ton Amerika ...	.	„	24.000	„
President Lincoln .	„	20.000	„
President Grant ...	,	20.0C0	,
Vožnja I.Jubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, biez vsake menjave, okroglo samo 1'/2 dneva ter ima potnik prav co porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje Eger, naprej.
V I
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulite 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in =
novosti v
konfekciji za dame
Ustanovljeno leta 186 Z.
Milko ICrapeš urar
Podruinlca	J •	11-	•	Podružnica
Kesljeva cesta št. alf Ll 11 fj 11 fl[Jl Resljeva cesta št. 2 prej g- J»s. Černe.	J J	prei	g. Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih
ur. verižic, stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov
Kupuje In zamenjava -itnro zlato In srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitu**. —	— Glavno za-
stopstvo za Kranjsko z:>log« strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in Igre.
Pozor, slovensko delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ::	trgovhu:	:.
3eml{© Ce^niic
(pri Česniku)
Stritarjeve u leo LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena ln zanesljiva. Cene najnižje.
|ooo| |ooo| |ooo| [ooo| joooj |ooo| |ooo| [ooojj |ooo|j |ooo|
II
MresnilriStJ reg. zadruga z om. por. MresnitrM sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/4»/0, to je: daje za 200 kron 9 kron =====	50	vinarjev	na	leto.	■	—	==
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje - prekinilo.
Rentni davek plača hranilnica sama. Najsiournejta prilika za Sledenje.
Kanonik A. Kalan 1. r.,
predsednik.
Kanonik A. Sušnik
podpredsednik.
|ooo| [ooo| |ooo) |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| }ooo|
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana, Prešernove ulice 7, Ljubljana
 ..... priporoča
izvrstno marino pivo stoklonioah.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene ivece
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, Izborni med-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, škntljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. — Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči.
Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 7. Perlosova Mij.
Prva slovenska
modna trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št. 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
t
t,
t
J
+
4*
4*
t
t
♦f
Na drobno!
Glavna trgovina: Zalo&ka oesta I
A. Šarabon
Ljubljana
Na debelo!
Filijalka:
Mart nova cesta 24
Velika zaloga Špecerijskega blaga, žganja, moke In deželnih pridelkov.
Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom. Vsak dan sveže žgana kava.
ir Glavna zaloga rudninske vode.
Izdajatelj ln odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.