68. številka Ljubljana, v sobota 26. marca. XX. leto, 1887. Izhaja v&ak dan »večer, izinofii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-o gersk e dežele za vse leto 15 «ld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez, pošiljanju na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec, po HO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravnišvo je v Rudolfa KirbiSa hiši, ..Gledališka stolna". U p ra v n i S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za L j ubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 ., 30 ,, „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. - S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. n pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ S^F" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h krutu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravnlštvo ,.$lov. Naroila*** Ifcvlleš&sirnje I Z ozirom na določila volilnega reda za de želno glavno mesto Ljubljano vršile se bodo koncem tega meseca, marca, volitve v mestni odbor. Zopet je tedaj meščanom poslužiti se jedne najvažnejih pravic in v mestni odbor zbrati si svoje zastopnike, katerim se z izvolitvijo nalagajo veliko dolžnosti in velika odgovornost, od katerih se terja, da po vsej svojej moči v korist svojih someščanov delajo in za to skrbe, da se mestne pravice varu jejo, da deželno glavno mesto tudi vedno zasluži to ime in da je vzgled drugim mestom naše ožje domovine, da konečno napreduje v vsacem oziru in da siiić vsak Ljubljanski meščan ponosen biti z nje' govo upravo. Teh načel Be je vedno držal naš narodni mestni odbor; on je varoval strogo pravice in spol-noval dolžnosti, katere mu daje mestni Statut. Po vsej svojej moči skrbel je za povzdigo mestu. Utr-jevaje to, opozoril je volilni odbor Gesti te meščane le na važneja dela zadnjega času, mej katera štejo: Zgradbo kasarne, bolnice za silo in jed-nega dela Francovega nabrežja, olepšavo parka pod Tnrnoni, zgradbo raznih kanalov, razšh'-javo plinove razsvitljave, zakup užitninskega davka, sklep za zgradbo novega šolskega poslopja, potegovanje za ustanovitev lesne obrtne in strokovne šole za čipke (špice) in nmetno vezenje, prizadevanje za sklopljenje podturiiske graščine z mestno občino in pridobitev dovo ljenja za ustanovo hranilnice. Volilni odbor je trdno prepričan, da so načela mestnega odbora prava, mestnemu razvoju in po-vzdigi koristna, da bode s temi načeli upravljano deželno glavno mesto* vedno bolj in bolj napredo valo in ostalo ponos naše dežele. Teh načel se bode po mislih volilnega odbora držati tudi novo-izbranim mestnim odbornikom, katerih z ostalimi Čaka mnogo za mesto važnih, novih in izvršitev že začetih del. Opozarjamo le: ua vodovod, na zgradbo ljudske šole, na pripravo potrebnih prostorov za omenjeni dve obrtni Šoli, na" uredbo kanalizacije, na ustanovitev hranilnice itd. Častiti volilci so si po zrelem preudarjenji iz birali deloma može za kandidate, kateri so že dobro znani, izskušeni zastopniki bili, deloma pa obče znane, za napredek mesta vnete može, od katerih je volilni odbor preverjen, da nimajo le za tako mesto potrebnih lastnosti, ampak da si bodo tudi v čast šteli, posvetiti svoje moči blagru deželnega glavnega mesta. Prepričan, da bodo vsi zavedni, za povzdigo in blagor mesta vneti meščanje svoje pravice se po služili in narodno dolžnost spolnili, priporoča v o lilni odbor toplo svojim čestitim someščanom v volilnih shodih izbrane kandidate z željo, da bi se častiti volilci v obilnem števila udeležili volitev in jednoglasno izbrali tc-le gospode: v III. volilnem razredu «lne 2H. m uro a: 4) rosi a va Dolenca, svečarja in hišnega posestnika ; Srcfk« Sfollija, kleparskega mojstra; Ivana Tomšiča, učitelja na c. kr. vadnici in urednika; Ignacija Valeiatfiiičiča, zastopnika zavarovalnega društva in hišnega posestnika; Ivana Železu ikarjii, urednika. V II. volilnem razredu dne 2©. marca: •FoHipu Benedikta, trgovca in hišnega posestnika ; Ivana (žogalo, c kr. notarja; Vladimir ja II riisU «'«;«*. deželnega inženirja; «lra. Ivana Tavčarja, advokata; JI u I i jo terorju, viteza di Časa Cavalcbina, c. kr. stotnika v p. V I. volilnem razredu •Ino lil. marca: «lra. Karola HleiwciMa, viteza Tersteniškega, primanja deželue bolnice in hišnega posestnika; Vuno Pctričiču, trgovca in hišnega posestnika. V Ljubljani, 24. dan marca 1887 Narodni volilni odbor. Zakoni pa znani ukaz c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega. (Replika.) —o.— Uradno glasilo deželne vlade kranjske; „Laibacher Zeitung" pobija v št. Gl naš članek, v katerem smo trdili in dokazali, da je zadnji ukaz c. kr. deželnega šolskega sveta popisujoč obligatnost nemščine na Kranjskem, v groznem nasprotji s po* stoječimi zakoni. Ko smo zaslutili, da uvodni članek uradnega lista razorožiti namerava naš upor proti temu ukazu z isto postavo, s katero mi svoje stališče branimo, rasti a je naša radovednost od besede do besede. Saj smo tudi lahko bili radovedni, s katerim avstrij- LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spisala Marija S. C'.unmins, poslovenit J. P—ski.) Tretje poglavje. (Dalje.) Ko sta bili Mabel in gospica Sabija sami ostali, vrnili sta se v prijetno močno razsvetljeno čitalnico. Mabel se je usedla na nizek stoliček tik tete, kar jo je ta prosila, naj bi jej povedala nekaj o svojem potovanji, čegar jej Še ni bila podrobno poročala Gospici Sabiji je močno ugajalo, da je Mabel toli rada in toli pazljivo poslušala povest o malostnih dogodkih in nevarnostih prejšnjega dne; zato jih je silno podrobno pripovedovala, Mabel pa je bila vanje kar zamaknena. V krajšem času, nego ga je gospica Sabija trebala, da je svoje potovanje popisala, čemo pre gledati zgodovino nje življenja. Življenje stare device! Prazen, nepopisan list za nemisleče ljudij, a zvedenemu očesu, ki minulost, sedanjost «n bodočnost vestno in verno preiskuje, je to življenje svet močnih občutkov, nasprotujočih si dolžnostij, bolestnih skrbij iu nujnih spominov, ki so le v človeškem srci zapisani. Sabija Vaughan je bila najmlajši izmej treh otrok ter je razen brata imela še sestro, ki je bila le malo let starejša od nje. Nje oče je v malem mestu živel v blagostanji ter je bil čislan trgovec in zadnja leta svojega življenja predsednik mestni banki. Nje mati je bila izvrstna gospodinja, le ue-koliko oblastnega zapovedujočegu bitja in čestihlep-uegarznačaja. Ta čestihlepnost je dospela do vrhunca s srečo njenih otrok. Močno se jej je laskala, ko je nje sin postal imovit kupec in ko se je nje starejša hči omožila z imovitim možem v sosednem mestu. Sabija je bila še mlada ter je lehko že nekaj časa čakala ali kot je nje mati sosedovim navadno rc-kala: „ Odkar se Ivanu toli dobro godi in je Mar-gerita prav po moji volji preskrbljena, ne delam si zarad svoje rodovine najmanjše skrbi. Prav nič mi ni mari, ali se Sabija omoži ali ne, ali če se omoži, ima še dovolj časa izbrati si toli dobrega moža, kot si ga je nje sestra izbrala.u Na nesrečo se Sabija ni mogla več toli dobro omoži ti, kakor je nje mati mislila. Ona leta, ko se je gospa Vaughanova le s srečo drugih otrok pečala, zaljubila se je bila Sabija v mladeniču, kute remu so le revščino očitati mogli, lles je bil njegov oče le razmer no ni al posestnik, a ker je sam bil kaj prid- n dijak, nameraval je resnobno, da hode jedenkrat učil se bogoslovja. In ko se je Sabija na- dejala, da bodo postala žena duhovnikova, prihajalo jej še v misel ni, da bi to ne skladalo se z dostojnostjo svoje rodovine. Ko je to priprosta devojka zaupala materi, čudila se je ta močno ter se hudo užalila, tako da jej je to oporekala ter jo hudo karala. Opominjala jo je na bogatstvo brata, na imenitno stanje sestre ter jo praševala, ali hoče toli osramotiti očino hišo, da se z berači meni. Nehote morala je priznati, da bode minulo še mnoyo let, preden bi se nje ljubček in ona zares lehko pošteno vzela; nazadnje so jej stariši kar naravnost zapovedali, da naj precej razdere zavezo, v katero ne bi nikdar privolili. Sabija je bila blaga devojka. Že v otročjih letih se je bila privadila natančno slušati zapovedi in prepovedi svojih starišev. Drznila se ni poslušati skrivnega šepetanja na uho, ki je v tem slučaji starišitio samovoljo poudarjalo. Še nekaj mesecev, kot je skupni glas nje rodovine rekal, držala se je stanovitno svoje neumnosti, potem pa se je, če prav nerada, udala njih volji. Da pa nje srce ni bilo nezvesto, o tem so pričale mnogoletne bolečine. Po takem poniževalnem poslovil je nje ljubimec zapustil rojstveni kraj, izučil se je za duhovnika ter nazadnje vzel drugo za ženo. Sablja pa je ostal1 v očetovi hiši, zvesto je izpolnovala dolžnosti pokorne hčere ter se je vse svojo življenje kesala. skim zakonom se nam bode prišlo do živega, će mi stojimo na ćlenu XIX. temeljnega zakona o splošnih državljanskih pravicah, tedaj na jednem izmej tistih zakonov, kateri ne le da veljajo še dandanes do zadnje pičice, ki temveč imajo take sile v sebi, da se po njih »ploh morajo ravnati bodoči — zakoni ! Uraden (Jolijat, smo si nvslili, se proti nam pomika in on gotovo ima v svojih pesteh trdnjave, ki jih bo na nas zmetal in zrušil nam našo trdnjavo, v katerej smo čutili na varnem pravici* svoje slovenske posebnosti! S kratka, uradni ugovor uam je iz začetka bil jako mikaven, ker smo videl , da se hoče gibati na polji, kjer odločuje 11 potiti v no pravo in logika in pa, da se to godi tik pod c. kr. orlom, kar obeta posebuo slovesno objektivnost in temeljitost No, žalibog, smo kmalu uverili se, da imamo v uradnem članku opraviti z golo, preprosto zvijačo. Pravimo žalibog, to ne zategadelj, ker bi se radovali, če bi se nam dokazalo, da avstrijska postava ne brani svobode v jezikovnem oziru. Veseli moramo biti, da se ta dokaz oficijozu ni posrečil, ker kjer je nagon, da bi se kaj dokazalo, tam je tudi nagon, da bi se dokazano v življenji tudi uporabilo. Naš žalibog velja okoluosti, da se v uradnem časniku zakoni — zavijajo. Tako kakor V tem slučaji naši zakoni stokajo pod uradno torturo, tako ne trpijo kmalu niti v rokah zasobnih pravdarjev. Kadar je lahko vsakdo logičen in objektiven, takrat bi lahko bil tudi uraden list, da, takrat mora uraden list biti logičen in objektiven, ker drugače je blamaža in javno pohujšanje. Ali kar je vsakemu slepcu očitna nepostavnost, to hoče »Laibacher Zeitung" kazati nam kot postavnost in natveza nam v ta namen videz dokaza na podlagi postave, notabene tako debel videz, da vzbudi krohot na prvi pogled! Težavna je res resna polemika o tako ponesrečenem članku v uradnem glasilu, a poskusiti jo hočemo vender! Trdili smo mi in še trdimo, da ukaz c. kr. deželnega šolskega sveta od f>. februvarja t. 1, je pro tizakonit. Uradno glasilo pa nasprotno trdi, da je postaven. Rekli smo že, da je ukaz zategadelj protizakonit, ker propisuje obligaten, tedaj posilen pouk nemščine kot druzega »deželnega* jezika, a nasproti temu člen XIX. o splošnih pravicah državljanskih določuje, da se nihče ne sme siliti v uk druzega jezika. Naredba mora zvrševati zakon ali vsaj gibati se v okviru zakona, ukaz c. kr. deželnega sveta kranjskega pa ne zvršuje nobenega zakona, marveč je v prekoslovnem protivji z odstavkom 3. člena XIX.! Kdor nam tedaj hoče orožje iztrgati iz rok, mora nam dokazati, da rečeni odstavek člena XIX. nič več ne velja za državljane v kranjski kronovini, ali pa mora dokazati, da se v reče-nej naredbi ne nahaja „uporaba sile" v zmislu člena XIX. Uradni članek neče trditi, da bi člen XIX ne veljal tudi za Kranjce, namen pa mu je dokazati, da ukaz ne greši proči členu XIX. z „uporabo sile". V to svrho „Laibacher Zeitung" navaja §. 6. ljudskošolske postave iz 1869. leta, kateri slove: K ljubu hudim izkušnjam se tekom mnogih let nikakor ni zmanjšala otroška pokorščina in otroško spoštovanje, ki sta jej bili toliko žrtve naložili. Kolikor časa je živel oče, Žrtvovala se je njemu prav izgledno, tako izgledno, da jej je to zadnje mesece hude njegove bolezni pred smrtjo bilo v najhujšo iskušnjo, kajti Sabijino lice je obledelo in nje postava je vsied velikih skrbij in neprestanega čuvanja po noči močno medlela. V tem času je tudi njegovo imenje prišlo v nered; in po njegovi smrti 'primanjkovalo je vdovi in nje hčeri celo potrebne hrane, kajti vsa nje vlast obsegala je le hišo in nekaj malo njiv nerodovitne zemlje. „Šlo jima bode vender prav dobro," rekali so sosedje. „Ivan bode svojo mater podpiral in Margerita je tudi bogata." Ko je tekom let Sabiji zdravje oslabelo ter so ae nje lasje pobelili in so sosedje opazovali, da se je nje otožnost naglo množila, rekali so si: »Kaj pa ima Sabija Vaughan, da jo toliko tare, vkljubu lepi hiši in prijetnemu življenju? Ko bi imela malo zadovoljnega moža, bolehne in poredne otroke ali pa toli obširno gospodinjstvo, kot je moje, potem si bi lahko mislili, zakaj je sedaj pa sedaj toli občutljiva in čmerna; tako jo pa zares nič ne opravičuje, kajti ničesar ni na svetu, kar bi jej skrbi delalo". (Italjc prlb.) „0 učnem jeziku in o pouku v drugem deželnem jeziku določuje, v mejah postojećih zakouov, deželno šolsko oblastvo, ko je bi'o čulo mnenje tistih, ki šolo vzdržavajo. Iz tega določila hoče oficijozus sklepati, da se za pouk nemščine ne bode »uporabljala sila", hoče nas prepričati, da po tem takem obligatna nemščina bode — le čujte! — neobligaten učn" predmet. Uradni članek namreč tako-le umuje: Če povemo, da je c kr deželno šolsko oblastvo po §, 6. navedene postave v tej stvari poprej povprašalo faktorje, ki šolo vzdržavajo in če je zvedelo, da se ti faktorji obligatnosti nemščine ne protivijo, potem ni »uporabljalo sileu in ukaz ni nasproten odstavku 3. člena XIX. Res nas potem oficijozus spomina, daje kranjski deželni odbor 1884. leta predlagal c. kr. deželnemu šolskemu svetu, „naj se pouk nemščine po tro- in čveterorazreduicah wa dež-li tako uredi, kakor je ž njim na mestnih osnovnih šolah v Ljubljani, da tedaj (!) bodi obligaten od tretjega šolskega leta(!) naprej". (Razsoden čitatelj, ki pozna uravnavo osnovnih šol Ljubljanskih, uvidi sam divno logično zvezo v tej perij odi!) Nadalje uradni list trdi, da je deželni šolski svet povprašal tudi zakonite zastope šolskih občin, pa da s j ti zastopi pristali na predlog deželnega odbora. Iz vsega tega je zaključilo uradno glasilo: Deželno šolsko oblastvo je na podlagi §. C. uredilo poučevanje druzega deželnega jezika v sporazumu z me-rodajnimi faktorji, in sicer ureddo v mejah postavnih, katere natančneje določuje člen XIX., da se za uk druzega deželnega jezika ne Bine uporabljati sila. Da bi se to načelo bilo prezrlo, da bi se uporabljala sila, se ne more trditi, ker so to odobrili udeleženi faktorji, namreč tisti, ki šolo vzdržavajo. Mi replikujemo: Po vsem tem, kar je nam uradni list lepega v tolažbo povedal, ostaue wnder le nemščina — obligaten učni predmet. To se pravi: Ukaz veli, da je slovenska mladina prisiljena ostajati pri nemškm urah, da jo zadene šolska kazen, če se ne uči drugega »deželnega" jezika. Z obligatnostjo je zvezana sila, brez sile obligatnosti ni. Uradni list je le dokazati skušal, da deželno šolsko oblastvo ni imenovanih „tnerodajnih faktorjev" prisililo v izjave, katere so baje storili na slavo nemščine. Če pa so ti faktorji baje rado-voljno izrekli, da nemščina bodi obligatna, so s tem zakrivili protipostavno izjavo, so s tem tudi odločevali o tujih pravicah Ni ga, dokler imamo se-dauje ustavne zakone, političnega zastopa, ki bi mi mogel z uspehom narekovati, da si moram dati hišo preiskovati, lastnino odvzeti itd. pod drugimi pogoji nego-li jih zakon ustanovlja in ni ga tudi javnega zastopa, ki bi namestu mene govo ril, ali naj se učim druzega deželnega jezika ali ne. Pravo jezikovne svobode, ustanovljene v členu XIX., pravo je osobe, neodvzetno pravo vsake posamezne osobe. Nihče, to je nobena osoba se ne more siliti v uk druzega deželnega jezika, to je jasno načelo člena XIX. tjKako se hoče posluževati te jezikovne svobode, to vsak sam odločuje ali pa njega samega postavni zastopnik. Za šolskega otroka tedaj ima pravilno odločevati oče ali varuh njegov, a nihče drugi, ne krajno, ne okrajno in ne deželno zastopstvo. Če so »merodajni faktorji" kaj izrekli, to njihove izjave v tem oziru nemajo postavne veljave, ker tičejo se pravic, ka tere deliti ali zvrševati ne spada v njihovo področje! To bi bil c. kr. deželni šolski svet moral znati in ni imel provokovati protizakonitih izjav! V ukazu se »uporablja sila". Ako uradni list dokazuje, da se ne uporablja proti deželnemu odboru in proti zastopoin dotičnih občin, je to dokazovanje čisto nepotrebno, je za golo zmoto. Saj ne hodi deželni odbor v ljudsko šolo in krajni šolski svet menda tudi ne, da bi odločeval, ali se on sam hoče učiti nemščine kot obligatnoga predmeta ali ne! Oficijozus bi marveč moral bil dokazati, da se ne ..uporablja sila" proti našej ljudskošolskej mladini, našemu naraščaju ! Dokazati bi bil moral, to še jedenkrat ponavljamo, da nemščina ni obligatna. Tudi otroci so osobe in tudi njih se ne sme siliti v uk druzega deželnega jezika po odstavku s čl. XIX.! (Je se to zgodi, mora biti za to dovoljenje očata ali varuha otrokovega. Vse drugo ni v mejah postoječih zakonov, nego je usurpacija! llesumujemo: Uradni list pravi, da ukaz ne greši prot členu XIX., ker je na vstal, ne da bi se bila uporabila si!a proti odločujočim faktorjem. Mi pa pravimo, da nas čisto nič nema brigati, kako je ukaz na vstal. Nespodobna zvijača je, če uradni list postanek identitikuje z učinkom, samo da bi občinstvo slepil. Ukaz, kakoršen je, narekuje p os i 1 no nemščino brez ozira na pravico, katero vsaka osoba ima na podlagi člena XIX. T e pravice, jezikovne svobode ne more osobi vzeti nihče. Če pa jo ukaz jemlje, je uprav zato protizakonit. Toliko s pozitivno -pravnega stališča. Z druzega stališča ne bomo polemizovali z uradnim listom. Če uradnemu glasilu neso zakoni sveti, potem mu sploh ne d os ta j a o bj e k t i v n ost i. Proti ukazu pa, to vidimo, treba bode poklicati na pomoč druge instancije. Pot je odprta do na-učuega ministerstva in od tii do državnega sodišča. Že prvi slučaj postavne pritožbe bode dokazal ukaza protizakonitost! Le žal, da se taka naredba uniči le za tistega, kateri se pritoži in da je nemamo še prave poti, po katerej bi se rečeni ukaz absolutno uničil! Narodna gospoda, ki je dala glas za obli-gatnost nemščine, usilila je nam boj za jezikovno svobodo našega naraščaja, našega naroda. Ali ni pomislila, da je to storila z jednim samim činom, da pa je za našo obrambo treba toliko činov, kolikor je osob, ki se protizakonito vežejo na nemški jarem? Postavo imamo na svojej strani, imamo tudi pot pritožbe odprto: ali pa more vsak oče utrpeti stroške in čas, da brani pravico svojih otrok? Tako je vaše narodno politikovanje: narodu naložite jarem, pa naj se izpod njega sam izkoplje! Da, skrajni čas je res, da se postavimo na premo pot in da se jamemo ozirati kvišku k načelom, ki so nam prejšnja leta sijala! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 26. marca. V budgetnem odseku državnega zbora je opozoril dr. vitez Tonkli naučnega ministra, da je poslopje za žensko učiteljišče v Gorici jako slabo in da je skrajni čas, da bi se šolstvo v Trstu zakonito uredilo. Naučni minister mu je odgovoril, da je grajenje, novega poslopja za žensko učiteljišče v Gorici načelno že skleneno. Kar se pa tiče šolstva v Trstu, samo naučno ministerstvo želi, da bi se v kratkem zakonito uredilo, toda to ovirajo razne težkoče, ki so dovolj znane. Sturm je izrekel željo, da bi se v vsa učiteljišča vsprejemali učence in učenke vsako leto, ne pa na dve leti, kar jako škoduje pouku. Naučni minister ga je pa zavrnil, da so nekatera učiteljišča tako slabo obiskana, da ne kaže vsako leto vsprejemati učencev. Dr. Beer pa misli, da ni umestno, da se na učiteljiščih nastavljajo suplenti. Minister Gautsch mu je pa pojasnil, da 8e to le redkokdaj zgodi, ker naučno ministerstvo samo spozna, da suplenti neso na učiteljiščih na pravem mestu. Dr. Lorenzoni je priporočal, da bi se opustile nekatere nepotrebne nemške ljudske šole na južnem Tirolskem, katerim je namen, širiti germanizacijo. Njegov predlog je pa odsek zavrgel, ko se je naučni minister kaj toplo potegnil za omenjene šole. Hrvatski sabor je vsprejel zakon, da se mu volilna doba podaljša na pet let, potem je začel posvetovanje o zakonu, s katerim se bode določile pravice Srbov, kateri bivajo na Hrvatskem. Medakovič je predlagal, da bi se Srbom dovolile še večje koncesije, zlasti konfesijonalno šolo. Njegov predlog je podpiral centrum, ki se nadeja na ta način dobiti srbski klub na svojo stran. Vnaiije države. Poročila, da se bode v Berolinu sklical evropski kongres, ki se bode posvetoval o splošnem razoroževauji, so izmišljena, kakor se poroča iz Pariza. Nam so se takoj vse dotične vesti jako ne-verojetne zdele. Bolgarska vlada se še ni odločila, kdaj bode sklicala sebranje. Nekatere velevlasti jej svetujejo, da naj še počaka, ker čas sedaj še ni ugoden. V Solijo je prišel zastopnik Londonske bančne hiše Baring Brolhers, da se bode pogajal z bolgar-garsko vlado o posojilu od 800.000 do 1,000.000 funtov. Ko je bila bolgarska deputacija v Londonu, se je bila namreč obrnila do omenjene firme za posojilo, ki je bila takoj pripravljena, se o tej stvari pogajati. — V Ruščuku vlada velika nezadovoljnost in mejsobojno sovraštvo mej prebivalstvom, kar je lahko umljivo, če se pomisli, da je pri poslednjem uporu bilo nad 40 civilnih osob mrtvih in nad 20 ranjenih. Kako hud je bil boj, kaže to, da so celo sorodniki streljali drug na druzega, na pr. dva brata Matejeva, katerih je jeden častnik, drugi pa nadzornik železnice Ruščuk-Varna. Misija Rizi-beja je popolnem brez uspeha, ker se opozicija neče več pogajati ž njim. V več krajih so se poslednje dni pri- ifaSfF" Dalje v prilogi. '^9H Prilog* ^Slovenskemu Narodu" Št. 68. 26. marca 1881 pravljali upori, toda vlada je povsod hitro vojaščino pomnožila. Kakor pa vse kaže, se vsej energiji re-gentstvu ne bode posrečilo, dolgo obdržati reda. Tureiju je pomnožila vojake v Makedoniji, ker je zvedela, da razni agitatorji skušajo spuntati narod Od kod prihajajo te agitacije, ni dobi o znano. Bolgari trdijo, da rujejo v Makedoniji Grki m to na migljaj Rusije. Grki pa temu oporekajo, in dolže Bolgare, da hočejo spuntati Makedonijo, ter tako pozornost velevlastij odvrniti od Bolgarije. Naj bode kakor koli, nir se najbrž ne bode dosti motil, ker Turčija bode že vsak poskus v kalu zadušda. Sploh pa neso nevarne ustaje, ki se že naprej napovedujejo. JtiiNltu vlada je bila zaukuzala, da se vsi inozemski listi, katere dobivajo uredništva časopisov, izvemši „Pravitel|8tveuij Vjestnik" morajo izročiti poprej cenzuri, da je pregleda ; čez 24 ur se je dotični ukaz zopet preklical. Sedaj se zopet govori, da so bombe bile doposlane iz Amerike. Da so bili vodje zarote res v inozemstvu, spricuje to, da je na jednega zaprtih tisti več r, ko se je po dnevi nameraval atentat, doštl iz Hamburga telegr»m, ki vpraša če se je nameravano podjetje posrečilo. Hrl»Nki finančni minister je prepovedal uvoz smodnika in razstrelil. Srbi bodo sedaj smodnik in razstrelila mogli dobivati le iz državnih zalog — Pri Prokupljah se je prikazala četa hajdukov, ka tero vodita bolgarska beguna G uzov in Mina. — Vojno nnnisterstvo je ukrenilo, da se bodo nakupili domači konji za konjico, ker sta Avstrija in Turčija prepovedali izvažanje konj. Odsek fruiie©*k.e zbornice je jednoglasno zavrgel načrt zakona o prihodninskem davku, katerega je bil predložil finančni minister. Ta odsekov sklep je gotovo jako neljubo dirnil vlado in znova pokazal, da sedanja vlada ne stoji posebno trdno. — Uradnika Herolda pri topniškem ravnateljstvu v vojnem ministerstvu so odstavili, ker je tujim oso-bam izdal nekatere tajnosti o francoskem vojnem materijalu. Pruska gospodska zbornica je vsprejela cerkveno predlogo z dvema dostavkoina, katera je predlagal škof Kopp. Poslednji jo predlagal, da bode vlada le tedaj imela pravico ugovarjati, kadar se bode kak župnik stalno nastavljal za kako župnijo. Proti začasnemu nameščenju pa vlada ne bode smela ugovarjati. Vladna predloga je zahte ala, da se sme kak verski red naseliti v Nemčiji le t-daj, če dovoli ministerstvo, škof Kopp je pa predlagal, da tega dovoljenja ni treba. Proti Koppovima predlogoma je govoril naučni minister Gossler, vender sta zanja glasovala knez Bismarck in minister Fiiedberg. Dopisi Iz Trsta 24. marca. [lzv. dop ] V 23. št »Edinosti" toži nek „delalen mož", da se je spravil dopisnik Ljubljanskega dnevnika na Tržaške prvake, katerih pa da ni nikjer. Dopisniku neso bili prvaki glavna stvar, ampak prošnja za slovenske osnovne šole v Trstu, zato ga prav veseli, du je zopet kaj slišal o njej. Sedaj vsaj vemo, da je politično naše društvo že dvakrat urgovalo rešitev omenjene prošnje — a žalibog zastonj t Tu nam nehote pride na misel, da ni prav, da politično društvo tako na tihem dela. Tu bi bilo po našem mnenji potrebno malo hrupa. Če se objavljajo druge jako malovažue stvari po listih, zakaj bi ne izpre govorili včasih tudi besedice o usodi te prošnje; to bi izvestno vsacega zanimalo. Ko je politično dru štvo videlo, da mirnim potom ne doseže svoje svrbe, da je vse naganjanje brezuspešno, bilo bi pač umestno, da se v svojnin glasilu krepko potegne za svoje podjetje ter stvar čim hitreje do-žene. Imelo bi bilo priliko, da izpregovori malo o poslovanji pri namestništvu, kajti če je res, da leže tam rekurzi po dve in več let in se gospodom še vedno ne mudi jih rešiti, imeli bi vso pravico javno grajati tako zanikarnost ter tako dolgo zbadati „krivca", da bi se naposled vender zbudil iz sladkega spanja na aktih. Poglejmo, kako delajo naši nasprotniki v jednacih slučajih; ti vzdignejo hrup in vrišč, da „krivcu" koj spanec preide. Zakaj bi jih mi ne posnemali? Tu moramo biti vstrajni in se ne smemo dati upokojiti z besedami in praznimi obljubami. Da je politično društvo „Edinost" pre pohlevno, smelo bi se sklepati tudi iz naslednjega slučaja. Že poldrugo leto tiska se z mastnimi črkami v vsakej številki „Naše Sloge" ta le vest : „Obćin-sko vide može biti razpuščeno ..." Najdalje šest tedanab poslije razpusta mora se naložiti novi izbor (§. 96. pokr. zak. članak XVI. drž. zak. od 1. marca 1882.) Občinsko zastupstvo u Buzetu bilo je razpuščeno dne 5. augusta 1885. Novi izbori nisu niti danas objavljeni. — Živio zakon !!!" Ni li to v neboupijoča krivica, ki se godi našemu carodu?! Ne zaslužijo li oni, ki bi morali gledati na to, da se zakon vrši, ki pa vender trpe take nezakonitosti, najostrejšo graje?! In če beseda ne pomaga, bilo bi vredno, da se ta in mnogo drugih nepostavnostij, ki se gode pri nas in v lsrri zberejo v spomenico, katero naj bi potem izročili jedneinu naših državnih poslancev, da jo prečita v državnem zboru in ministra interjieluje, knj misli ukreniti, da bode jedenkrat konec takemu gospodarstvu ! Da to nalogo izvrši, poklicano je v prvi vrsti politično društvo „Edinost". Poslanec sam ne more vsega, treba ga podpirati — vzajemno delo moralo bo imeti uspeha! Da delovanje političnega našega društva ni tako, kakor bi moralo biti, kriva je po našem ume ■iju njega organ zacija. Kakor v mnogih društvih, izvoli se »udi tukaj cela vi sta odbornikov, delo pa na lo ži j o j e d n e m u al i dvema na ramena, ki pa sama ne moreta vsega storiti. Poleg tega je pri nas že davno lopa navada, da volijo jedno in isto osobo v odbor dveh in več društev. Politično društvo moralo bi biti bolj previdno. Volilo naj bi si odbornik«?, ki morejo in utegnejo delovati, in kateri bi si razdelili delo mej seboj tako, da bi vsak delal! Potem še le bilo bi mogoče uspešno delovati in boriti se za naše pravice. Kar se naposled opzke tiče, da naj se dopisnik upiše v politično društvo, da mu izroči občni zbor mandat, da pribori on, česar odbor ni mogel, treba pripomniti, da je v opreki z „d e-lalnimi možmi," katere gosp. dopisnik „Edi nosti" navaja v odgovoru. Iz rešenega bi človek sklepal hitreje na komoditete n go na delavnost. Netakneno vračamo mu tudi „kvašenje", „natolcevanje" in „omrdranje". Zadnjega izraza, od kr to bodi povedano, niti ne razumemo. "A IVotraii j bitega 24. marca. [Izv. dop.] Vse pritožbe — in teh je mnogo — izvirajoče iz tega, ker je bil Trst, glavno avstrijsko trgovišče več dnij popolnem odločen od ostalega sveta, so popolnem opravičene in čuditi se ni obči nejevolji, ki je radi tega silno narastla, ne samo po Trstu, nego i drugod po ostalih mestih in krouovinah avstrijskih. Promet bil je popolnem ustavljen, dovaževati ter odvn zevati blaga se ni dalo, železnica bila je oso bam zaprta, da, niti poštne niti brzojavne zvezo ni bilo, odločen ali zaprt je bil Trst popolnem od vsega sveta. Tržaški listi se radi tega silno pritožujejo ter kažejo na silne posledice, koje so vsled tega nastale, dasi tudi ni mogoče preračun i ti vse mnogobrojne ter velike škode in izgube, ki jo je ta za-prtija prouzročila. R s, da je glavni prouzročitelj tega zla vremenska sila, a jeden najslavnejših uzro-kov je pa tudi ta, da je Trst z ostalim suhim svetom samo z jedno jedino železnično progo zvezan, iu ta je južna železnica. Torej v jednakih slučajih kakor tudi pred in potem je ves glavni promet z Avstrijo, oziroma s sredino Evrope zavisen le od južne železuice, kar je silno žalostno, — a žal resnično. No, silni vremenski moči se ni lahko upirati ali dobra volja in denar tudi tu nesta brezuspešna Seveda delničarjem „južne železnice" ni v prvem do tega, da imajo nekateri trgovci hitro ter ceno iz-važevanje ter dovaževanje blaga, njim je v prvi vrsti za svoj žep, kar najbolje svedočijo vozni tarifi te železnice, kateri bo, da ne rabim druzega izraza, silno čudni ter neprimerni. Tudi pri tej priliki, dasi je močno z burjo snežilo, bilo je mogoče promet pospešit' ali zveze kolikor toliko vzdržati, a manjkalo je dobre volje — škoda bilo je za denar. Kaj pa naj bi tudi ju/.no železnico k temu sililo, da bi s požrtvovalnostjo se borila proti vremenskim silam? Vsaj je sama, nema tekmeca, torej ji namenjeni zaslužek itak ne odide. Zato se pa ona ne briga, ali je prav za dotične trgovce, ako gre blago pred ali pozneje na svoje mesto, glavni smoter je ta, da imajo nje delničarji velik dobiček. Gospodje deželni poslanci ne mirujte, nego delajte z vsemi močmi, da dobi Trst še jedno z< lez-nico, koja bode vezala sredino Evrope ž njim in ta naj bi bila: T rs t-H r pel je-Di vač a-Razdrt o-Loka. Domače stvari. — (Imenovanje.) Finančne prokurature koncipijeat g. dr. Ivan Mrak imenovan je začasnim finančnim koncipistom, davkarski praktikant gosp. Eduard S oklic davkarskiui pristavom. — (Konfiskovanih) je bilo včeraj vseh v Ljubljano po pošti iz Gradca dospevših ttOO izvodov „Laibacher VVochenblatta - zaradi članka o pri- hodnjih dopolnilnih volitvah za mestni zbor Ljubljanski. — (Slovensko gledališče.) Kakor smo ž - omenili j e j u t r i 2 7. t. m. slovenska gledališka predstava na korist režiserju in vodji dramatične šole, g. Borštniku, v dvorani čitalnice Ljubljanske. — Sedeži dobivali se bodo v čitalničnem poslopji (v trafiki) od 10. do 12. ure dopoludne. — („Glas bena Matica") pridooila si je v kratkem času svojega obstanka splošne simpatije in je dandanes brez dvojbe najvažnejši muzikalni zavod. To pokazala je tudi včerajšnja javna skušnja v redutni dvorani, pri kateri je bilo toliko občinstva, da se je vse trlo. Spored, obsezajoč 15 točk, kazal nam je uspehe sistematičnega pouka in lepo muzikalno izobrazbo našega naraščaja. Obširnejo oceno te lepe predstave moramo odložiti za prihodnjo številko. — („Rogača") izšla je 6. letošnja številka, ki ima mnogo podob in šaljivega berila. — (Za Erjavčev spomenik in ustanovo) nabranih je po zadnjem izkazu v „Soči" 2139 gld. 141/.. kr. — (Iz Celja) se nam piše: Če se bo minister Gautsch v Celjskej skupini kandidoval, sto-iili bodo to le nemški nacijonalci, katerim germanizatorno postopanje tega ministra dopada, in ki se boje, da ne bi dr. Foreggerja mogli v državni zbor potisniti. — Narodna stranka seveda ne misli, niti ne moro na Gautscha misliti, nego ostane pri svojej g. dr. Gelingsheimu danej obljubi. Narodnih volilcev in narodne stranke kandidat je in bo: g. dr. G e 1 i n gs h e i m ! — (V Stritarjevo „Slovansko pesem",) ki smo jo zadnjič priobčili, urinila se je neljuba pomota. Četrta strofa slove pravilno tako: Kjer so zbirajo Slovani, I na tujem bo doma, ' Ko donijo glasi znani Od srca jim do srca. — Doni, posem. brate druži, Domovini vsak nuj služi, Kogar tvoja moč budi, Oj slovanska posem ti! — (Vabilo) k rednemu občnemu zboru domoljubnega deželnega pomočnega društva za Kranjsko v Ljubljani, kateri bode dne 30. marca 1887. ob G. uri zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Naznanila prvosedstva. 2. Gospodarstveuo poročilo in račun za leto 188b\ 3. Volitev 15 društvenih odbornikov. 4. Volitev 3 preglednikov računov in 2 namestnikov. — (Lepo kamnoseško delo,) novo ograjo pred velikim altarjem v Frančiškanski cerkvi dodelal je to dni g. Feliks Toman, kamnosek v Ljubljani. Podstava in mizna plošča je od koroškega, stebriči pa od kararskega marmorja, vse jako skrbno in čisto izdelano Drlo dela mojstru čast. — (Mrtvega) našli so danes zjutraj v cestnem jarku na Viči blizu g. Tribuča prodajalnice ključarskega pomočnika iz Ljubljane. Napil se je brezmerno žganja in poginil. — (Gosp. Viljem Putick), c. kr. gozdni asistent, ki je lani toli uspešno preiskaval podzemeljske otline mej Vrhniko in Planino, se je letos zopet povrnil, da po nalogu poljedelskega ministra, grofa Falkenhaviia, nadaljuje svoja raziskavama. Gosp. Putick je v Centralblatt fiir das gesainmte Forstvvesen" št. 3. na kratko, a prav ukovito opisal oni del Notranjske, od koder se Ljubljanica z vodo zalaga in svojemu spisu doti al 10 prav ličnih podob. Omenjeni spis izšel je kot poseben odtis. Gospode, ki se za stvar zauimajo, opozarjamo nanj, gosp. Puticku pa želimo za letošnjo sezono mnogo uspeha. -- (Postaj ica Sv. Još t.) Dne 1. aprila 1887 se bode mej železničninia postajama Podnart-Kropa in Kranj odprla postajica Sv. Jošt. Na tej bodo ostajali vlaki za ljudi št. 1711, 1712, 1713, 1714, 1715 in 1710 in se bodo ondu tudi dobivale vozovnice. _ Telegrami „Slovenskemu Narodu'-: Berolin 25. marca. „Norddeutsehe Allge-meine" je posnela članek iz Pariške „France", ki grdi Nemčijo in cesarja Viljema in dostavlja: Ako nesramnost lista francoskih patrijolov nižje obesimo, ne storimo tega, da bi ga kri-tikovali, marveč da ga pridenenio obširnim aktom, ki bodo v svoj čas pričali, s koliko mirnostjo in potrpežljivostjo je Nemčija leta in leta prenašala najpredrzneja francoska zabavljanja iu izzivanja. Pariz 25. marca. „Figaro" za gotovo javlja, da se bode Nemčija razstave udeležila. „Mntin" .je poizvedel, da hoče Belgija z utrdbami ob reki Maas svojo nevtralnost isto tako varovati proti Nemčiji, kakor proti Francoski in da se bode zastran tega s Holandsko dogovorila. Po si a ti o Lepa prildžnost ponuja se p. n. občinstva kupiti si razno bl»$?o jako po ceni. Treba se je obrniti samo mi E. Store h a na Dunaji, Adler^HSse ftt 42. Posebno je za kupovalo- ugodno, da se ni bati. d;t bi bil kdo oslep irj»-n, ker se denar takoj povrne, ko bi blatro ne ugajalo. Sicer pa opo2orujenio na inserat v danafi ji številki. Zahvala. Slavni odbor „Matice Sovenske" v Ljubljani podaril je delavskemu bralnemu društvu v Idriji štirinajst raznovrstnih knjig. Za ta krasni dar se slavnemu odboru „Matice Slo* venske" najprisreneje zahvaljuje odbor delavskega bralnega društva. Idrija dne 2:"). sušca 1887. (190) Meteorologično poročilo. 5 o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Mo-krina v ram. B a -r T-l 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 731 37 mm. 733 31 mm. 733 67 mm. _ 5 2 C 102 U 5-6 C si. jz. si. jasi, /.ah. obl. d. jas. obl. 0< Omro rž t-i m a 7. k j utrni 2. pop. 9. zvečer 728 58 um. 72 74'tim. 731 75 mm. — 3-0° C 60 C — 16 C Sl. 8VZ. sl. v/.h. sl. svz. obl. de/,, jas. 16 50inm. dežja. pod normalorn. ID-cinaJslca, "borza, dne 26. marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld. 81' — Srebrna renta.....„ 8'J'05 Zlata renta......„ 113 50 — „ ft°/0 marčna renta .... „ 9770 — „ Akcije narodne banke . . „ *"HP— — „ Kreditne akcije.....„2 6'— — „ London........„ 12775 — „ Srebro........„ —— — * Napol......... „ 1012«/, - , C kr. cekini......„ 6'— — n Nemške marko ..... „ 62*70 — „ 4°/.. državne srećke tz l. 1854 25 gld. 12« gld Državne srećke iz 1. 1864 100 „ 165 „ Ogerska zlat»* renta 4°/0...... 102 „ Ogerska papirna renta ftJ/j..... 89 , 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig:. . 105 „ Dunava reg. srečke 5°/0 • • lOu gld. 115 „ Zemlj. obč. avstr. 47,7a zlati zast. listi . 127 „ Prior, oblig. Elizabetine zapHd. železnice — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „ Kreditne srečke.....10o gld. 176 „ danes - gld. HO 70 - n 81-75 - „ 11345 - ■ "7-10 - „ 884— - „ 284- 0 - „ 127-80 10-18»/i 602 62 70 75 kr. is 85 50 75 40 Zalogo kož za podplate, iloltrih in trpežnih, priporoča po nizk j < eni Btrojsrij* (168-4) Ivana Tomšiča na Vrhniki. Dober postransk zaslužek. AKrnte M zavurovanje za življenje in proti «i!_-nju zh mestu, trjji in večje župnijske kraje* vsprefme «l#»»»r i in JMk < priljubljena m «.n- J »I* m dru liro«. Pri primemo nspeinem delovanji stalne plača. — Pismena vpra* Sanja pod N. 1H»7** poslati temu listu. v70—16 >i ii bol fie bi a ^ro 1 V-1 1 Velika zaloga (194-1) klobukov za gospo&e od 2 golili. 20 kr. više, za cloi-j^o od 1 gold. 50 Kr. više. Zaloga srajc in spodnjih hlač za gospode, ovratnikov, kravat i. t. d. J. SOKLlC, v Ljubljani, Gledališke ulice h. št. <>. Vnanja naročila so hitro in v ceno izvrše. IN j b • ■ l| w e p_i_i*jr Na zahtevanje tretji ciklus. Pariza Meljse izložba steklenih fotografij Ljubljani, Schelenburgove ulice št. 4 v novi hiši tik kazine. V soboto 2«. iii v nedeljo 27. manu: Pele-mele, Amerika, Kalifornija itd. V ponedeljek 2S. In v torek 29. marca l>OMle«lii)lkrnt: Švica in hoja na Ifonte-Blanc. Odprto vsak dan od 2. ure popoludne do 8. zvečer. Ilatopnina za onoIio UO kr. — I stopiiiun zn < 3) Gospod GABRIJEL PICCOLI v Izubijani. Moj sin bolehal je dve leti vsled bolečin v želodci, • in etabeOI prebavljenji, vetrovih in zelo mučnem kn'i. Zaradi neprestane nerednosti v prebavi in reji shujšal je neznano in postni ves zbegan. Ni Vas treba zagotavljati, da sem f-sa sredstva, ki nam jih medicinska naša veda zadaje, poskusil, in da tudi raznovrstnih rudninskih voda nese m pozabil; ali zal, da učinek vseh posku^enj niti olajšujoč ni bil. Naposled pride mi na misel Vaša toliko Čislana /e-lo«lvev» esenca in pribezini Se v njeno zavetje, nadejajo ne le še od nje nšitve. — In nesem se varal! — Izšle jo tako nepričakovano dobru, daje moj sin, dasi je komaj'6 Balite te esenca použil, čutil ->e takoj vsejra spremenjenega in popustilo či zvezdi na službeni kapi in vsprejemlje moje potnike. Ce se hoče kdo o potnih zadevah z menoj osobno posvetovati, naj pride v Lipsijo. Pot je kratka in po cent. _ Dobri agenti ae tičejo. (174—2) THEODOR REINER, Dober postranski zaslužek! Gld. I H2o 1 -14 i 9 H9 ln8H dec.!81 gld. ,kr, Za konto vložnikov lz> plačane hnmiliiHvloge n610ft 78 Za konto dolžnikov dana posojila...... "iSTi? i'o Za konto ob/esti a) vi ifnlkotn plaćane .r>10 56 b) deležnikom , 293 60 c) deležnikom \nieiic vsled predpl ifio . . 10 »)."» Za konto u|iravnin pla čane ur d ie stroške 886 84 Za konto inventara . . — „ „ dividende deležnikom plaćano . . 227 i")ti Za konto denarnih za-vodov.........! 23088 Za kr nt) r&znill in prehodnih......... 253 10 Za konto bilance kot saldo koncem leta . . 4158 26 Debet. Konto zgube in dobička. 1 \ 99! Credit. Na konto inventara za odpis zmanjšane vrednosti . . . . Na konto upravnih stroškov primaukljaj.......... Na konto bilance za saldo kot čisti dobiček......... Kld. kr 91 84 641 75 | 1679 21 J 2415 b' 1 1 Za konto obresti kot dobiček pri obrestih ......... Za konto raznih in prehodnih 1 Vrednost inventar.. . . . 2 Posojila na mnnjicti in dolžna plenili 484 stran kam....... 3 Hrani no vloge pri denar- nih zavodih..... 4 Zastane obresti od 69 dolž- nikov ....... & Zaostali tožbeni stroški 6 Gotov'na dne 31. do-emb a 1886....... kr gld kr. 27 5 51 i 80 društvenih deležev a """1 1 100 gld....... 8000 <> Rezervni zaklad ko icoin j 99025 62 ! 4324 48 3 Hranilne vloge od 455 vlož 15830 j 81 nikov....... 101094 56 ■ 4 Obresti kapit-ilizovano . . 3363 86 653 Sil • Obresti deležnikom do /.no 292 601 138 5 Obresti za 'eto 1887 naprej 1328 07 4158 2»; B Čisti dobiček konec leta 1 1679 21 12O0M2 o*. i 20082 H. 1 Od čistega dobička se pripiše rezervnemu zakladu 1451 gld. 71 kr., kateri znaš,t tedaj 5771) gld. 19 kr. Na Vrhniki dne 4. marcija 1887. Frmic Kotnik m. p., ravnatelj. Gabrijel Jelovšek m. p., dcnnrničar. Josip Lenarčič m. p., preglednik. (189) Miha Tomisic m. p., Ivan Gruden m. p., odbornika. Z glavnimi in pomočnimi knjigami primerili in v redu našli. Sa nadzoratvo : Ivan Majaron m. p. Kari Kotnik m. p. _^ Semena - velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja najboljšo vrate prodaja sveža (141—4) PETER LASSNIK v LJUBLJANI. Spedicijski burcau za ces. kr. avstrijske državne železnice N-proti JOSIP STRASSER k o 1 o d v o r a. v Inipruku M Tirolskem, kolodvora. Potovalna posredovanja v vse kraje. Natančnejši izvestja za vse obhode. Kombinovani in mejnarodni obratni obhodi. Specijalne uredbe za planinske obhode. Vozni bileti za Severno in Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo itd. itd. (104—8) Jiotterdama | vozijo vsako nedeljo I/. in J prekrasni parniki od ces. kr. Amsterdama J avstrijske vlade koDcesijonovane nizozemsko-ameriške pirate flružbe v Novi Tort. Iz Inšpruka via Arlberg je najkrajša in najcenejša pot. iffiier'* C0N1FEBEN - SPRTE Najboljše sredstvo za čistenje zraka za bolniške in otroške sobe; nenttdmnestljivo mzkužcvaluo uredstvo pri boleznih sapnika in živčne sisteme; odlično obvarovalno sredstvo kot ustna voda proti boleznim vratu in žrela. (823—5) Hittner-Jev coniferni sprit se dobiva samo pri JUL. BITTNER-ji, lekarji v Heichenau, So. A. in v spodaj navedonej zalogi. Cena steklenici conifernega sprita 80 kr., 6 steklenic velja 4 gld. Patentovani razpršilni aparat 1 gld. 80 kr. M**, Pric + on oomn z varstveno znamko! Pa WL^W rilolCIl oaillU tentovani razpršilni apa rat ' iMh ii.nioi „Blttner, Heichenau, N.-Oe.' Zaloga za Kranjsko pri IT. pl. Trnkoozy-Ji, lekarji. 11 Oves „Triumf s trijerjem popolnem ocišjen dobi se pri (137-10) Gabrijelu Jelovšku na Vrhniki &LW~ lOO Kilo |io IO ulit. ^| "S"] Najfinejše SOJ Najfinejša .Naznanilo krčmarjem | tovarnarjem K in trgovcem. § žira >.<£aiije iz n^J povzet em franku n« yze poštno postaje v Av- \Z< tyj srrii'. ne da l)i prejemnik le kaj stroškov "nI Najfinejši vnJNkl Kum iz Jamajke gld Najfinejši Knoa-rum...... , .s.™. j^J Naj fin. pristna Sinuijsku NlivovUa n 3.60. L£L. "^J Najfinejša štajerska višnjevim . „ 3.80. frj" jOi Najfinejša hrlnjevkn ...... „ 2SM. PJ Najfinejši "l£l Najfinejši >*i finar). hktl. ia dd. 18 26 38 38 28 irastovih poštnim Av imel 1.80 brin ji Itlmel jnovec klošterskl liker ; Iteneilik- .40. Kseneii za želodec 1% »■ur- •Skili SKellH??, Izvrstna zdravilna in okusna pijača proti boleznim v želodci, kataru in krču v želodci. 1 steklenica z navodom, kako se rabi Razpošilja v obloženoj kakovsti grašeinNlta žganj u rij a in tovarna Benedikta Hertl-a, (sso-idj v Konucah na Spodnje Štajerskem. ;jBgr~ Dobro droženko vedno kupim in Bede za 4 "itre v dobrom stanju za 70 kr. nazaj vzamem. Fran Baitz, urar v LjnUjam, na Rimskej cesti št. 3, se priporoča za popravo vsakovrstnih novih in starih ur na stojalih, UjrajoiHb na piske ali na kak drug na it . ■'opravlja vse KiMlbene instrumente in ariatoue. izdeluje phlsharmouike in ima jedno narejeno za proda, z dvojnimi privitimi jezički iz m-Mleninske ImesingastS pločevine, jako lepo donečo in izdeluje pliisharmoiitke z večjimi spremeni, od 3 do 16, s sedmimi spremeni dn najnovejši ameriški način narejena stane 170 $*ld. in sic r s sledečimi spremeni: • baurdon, • torte, S--cor- anglais, # e\prcssion, # - flote, • torte, # rinete, ki zadostuje za majhne eerkve — Izdeluje lanr-lnonihe, ki imajo od 3 do 8 vrst, jedno na 3 vrste jma narejeno, jako dnečo in jedno »romati« s .'i premeni, 4 dvojno poj o; jeden basviolourt-i J o h 1 strunami in ma-šinami, ki ima jako prijeten glas in jedno prav dobro vi-jollno Ima tudi lajno (Werkel), ki se lahko nosi, s spremenom cilcist-kopel a Haute. Itfra tri prav lepe norni". polke, ma/.urk.: in eardaš. (160—3 2 S Marijaceljske kapljice za zeloc3.ee, ml MARIA ZELLER TROPFEft S NUR ECHT BEI APOTHEK.ER TRNKOCZV LAIBACK t STUCK zo. katerim se ima na tisočo ljudij zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten uspeh pri vseh bob zrnih v želodcu i u so neprekosijivo sredstvo zoper: pomanjkanje slasti pri jedi. slab želodec, urak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanj«', glavobol, krč v želodci, bitje srea, zabasa-nje. gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlu to žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tu-eat 2 gld., S Ki OH tov samo 8 gld. jJ*8T~ SvuriUi I "W Opozarjamo, da se te istinite Marijaeeljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkocz) zraven rotovža na Velikem trgu v Ljubljani. (G8f)— 25) S m «* m ■ s HO- 4» Prodaja LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovža v Ljnbljaui. Razpošilja se vsak dan po pošti. ~W T Vsa In «3 j naroobi ip r* i «1 c5 n o ceni li. Adlergasse št, 42, =(284—25) pošilja proti |M»šiiiriiiii povKctJu, dokler se ne i*prazno zaloga, sledeče Hlap;o niiio^o eeneje, kakor slane izdelovanje. Velika množina suknenih ostankov! 31/* metra dolgih, po najlepših uzorcih, za celo moško obleko. 1 oataiiek »1*1. 3.75. $jmW Vsuk neugajajoči ostanek vzame se nazaj. ~W Popotne plahto iz težkega, črnega ali raja* Vega pliša, jako velike, (poprej po gld. 8) aedaj tmino gld. 4. Kravate za gospode, elegantno narejene, •1 kom. 1. Slamjače (popolnem sešite, jute-platno, pasaste v vseh barvah), kompletne velikosti, 1 kom. 90 kr. ! ostanek posobne preproge 10—12 metrov dolg, vseh barv, jako trajen, gld. S.50. Prt iz jute, najnovejši uzorec, kompletne velikosti, okolu in okolu z resami. 1 komad 90 kr. Domače platno 1 vatel široko, 1 cel kos 29 vatlov, gld. 4.20. Ženske srajce iz dobre kotenine, s čipkastimi ustavki, « kom. Riil. ».2S. Konjske žeforake, temne ln siva, z barvastimi krajci, liio cm. dolge in 130 cm. široke. 1 kom. Kld. 1.50. Prti v vseh barvah, 3 kom. l'U veliki gld. I, 3 . w/4 „ gld. 2. Kuhinjske iz sivega platna, kompletno dolge, tt komadov 7o kr. Prtički beli, platneni, *L v kvadratih, « kom. gld. l.^O. Kavini prtički platneni, v vseh barvah. O kom. 3S kr. srajce iz dobrega oksforda, kom -pletno dolge. » komadi gld. 2. Gospodinjski iz močnega modrega platna, tiskani po najnov. uzorcih. O kom. Kld. 1.00. Žepni robci obrobljeni, z barvasto tkanimi krajci, elegantno narejeni. 1 dvan. za gospodo gld. 1 l n n gospo kr. HO 1 _ _ otroke kr. OO Zastori s čipkami, 1 mater ilroki, v veličastnih uzorcih 1 meter 25 kr. Garniture iz ripsa v najkraanejših barvah, 2 »oHtelJui odeji in namizni prt, okolu in okolu z vrvico in cofi. «» n ni i turu gld. 4.SO. Platnene otirače, Toele, z rudečimi lcrcxjci. O kom. gld. 1.20. Nedreci izvrstne baze, z zliča-stimi blanšeti. 1 komad 70 kr. Garnitura iz jute, 1 pri ln IS posteljni odeji, lepo narejena, kompletne vo-likoati, gld. a.SO. Zastor iz j ute, 2 dela, po 8?/« metra dolga, z draperijo in resami, lepo narejen, gld. 2.30. Predposteljne preproge iz jute, 1' .j metra dolge, okolu in okolu z resami, po najnovejših uzorcih. 1 par Kld. l.ao. Posteljne odeje iz rudećega kretona, elegantno prešite, kompletne velikosti. 1 kom. gld. 8. Polplatueni žepni roki za inoiške in žontike, veličastno narejeni. 1 dvauaJHt. gld. l.SO. popotni plaidi, iz čiste volne, 3-f> m. dolgi, 1*60 m. široki. 1 kom. gld. 4.50. Jermen za popotni plaid 75 kr. Frottier- f jako elegantne, z jako ru-defiimi krajci in resami. O kom. gld. 1.50. Sternbergsko blago ia posteljno obleko, 1 vatel široko, v vseh barvah pasasto, gar. pristno barve. 1 koa (30 vatlov) gld. O. Oxford, 30 vatlov, pristrie Tosur-^re. gld. 4. Damast-Brai! za posteljne prevleke, 1 vatel širok, izvrstna baza. 1 koH (30 vatlov gld. 5.50. Prašni robci iz; sivega platna, z rudcčiini krajci. 6 kom. OO kr. Robci za čisteuje stekla iz belega platna, z rudeeimi krajci. O kom. gld. 1. Sifon, jako dobre baze, izvrsten za moško, žensko in otročje perilo. 00 ctm. širok. 1 U«».s (30 vatlov) gld. 5. Neugajajoče blago vzame se nazaj in se denar povrne. Namizje, I pri in 4» priieev iz platnenega damasta. (jinriiitura g3tl 2 :tO. Platnena pa Cb>r«Sz: šivaj, 2 m. dolga, i V/a m. široka, iz najboljšega platna 1 kos gld. I -lO. Narejene moške hlačf. 12 dobrega ciieviota, jaku pripravno narejene. I par uld 1.85. KI" Korespondenca v vseh avstrijskih jezikih EW v večjih in manjših količinah ie kupujejo pri ..Bavarskem dvoru1' v Ljubljani. (182—4) Klavir (StutžflUge!) popolnem nov, sloveče tvrdke, z izvrstnim polnim glasom, se ceno produ, tudi na jako ugodna obročna plačila. — Tii' i se proda za 3f> gld. ali pa posodi drag star kratek klavir. (178—2) A. RUIVIPEL, Emonska cesta št. 6. pritlično. Tovarna za šivalne stroje, ki je na najboljšem glasu, išče 2 iz* isin.i po i li i Iv a in 55 agenta proti stalni plači in visoki proviziji. Tudi je pripravljena zanes-Ijhim trgovcem dati svoje stroje v razprodajo. — Ponudbe pod šifro Gr. AL na mejnarodni časniški bureau in anončno ekspedicijo v Zagrebu. (i83—2) V zalogi klobukov ANTON KEBJĆI, \sne m trgu, na vogla Gledaliških ulic, se i i oho najfinejši in najnovejši na Kongresnem za gospode in dedka, kakor tudi civilne in vojaške kape v bogati izberi in po nizkih cenah. 199—56) hoče kupiti kuhinjsko posodo, ženit-niiisko opravo, posod je za gostilnice in kavarne, porcelan in steklo, blago iz kitajskega srebra, zahteva naj ravnokar izšli veliki katalog blaga z *JOO podobami, ki se zastonj pošlje. J. NEFF, Praga, Zobozdravnik SCHWEIGER ordinira od sobote dne 20. t. m. naprej »pn od 9.—12. ure zjutraj in (i87-2> od 2.— 5. ure popoludne. 1M- *=y^ ----^ .gr---rn [ OČEVA ESENCA % lekarjaPicCOlija ^ ^ v. Li u olj a ni. narejena in sestavljena po mojem navodu, ima ne-dvomljiv vspeh iu zdravilno lastnosti v vseli slučajih /.ulodčeve obolelosti, kakor tudi pri slati žili. Dr. B. pl. vite« Ntockl, c. kr. vladni svetovalec in deželno-sanitetni poročevalec za Kranjsko. Izdeiovatelj pofiilja jo v znbojčkih po 12 stekle-Tiic za 1 gl". 36 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki. V steklenicah k 10 kr. v Ljubljani samo v lekarni Fioooli, „pri angelji". Dunajska oesta. V steklenicah a 16 kr. v Novem Mestu v lekarni Rizzloli in v mnogih lekarnah na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem, v Trstu, Istri in Dalmaciji. tf» —12) Da omogočim vsakemu omisliti si, kar je v vsakej sobi naj-praktičneje in najlepše, nastavil sem svojim divanom za malo časa nizko oeno 25 gld. Moji divani preoblečeni so z ir.oderniin, trpežnim hhigoia, ki ne izgubi barvo. Za dobro delo se Jamči Divani imajo pod sedežem predalo, a na zahtevanje izdelujem jih tudi brez istega. Resnim kupcem na deželi po šljem, če želijo, uzorce blaga franko. Gornja nizka cena velja le za malo časa, torej proftns, se pravočasno odlašati z naročili, za katerih najboljšo izpeljavo se jamči. Anton Obreza, tnpecirar v I.jultljani. Kljuoarske ulice št. 3. Vsa v mojo stroko spadajoča dela, n. pr. salonske gar.dture, žimnice, posteljne uloge i. t. d., izdelujejo se po oeni, brZO in solidno. Poprave v mestu in na deželi prevzemam in izvršujem v občno zadovoljnost. (54—15) UJepremoclJive l*m plahte za vozove v različnih velikostih in raznih bazah, dobč so vedno po nizkih cenah pri R. RANZINGER-JI, špediterji o. kr. priv. Južne železnioe, v LJubljani, Dunajska oesta it. 15. (554—36) Dunajski, originalni, pristni TRPOTCEV iasviedelc m (podloNloruokiHliHi) apnom - železom, kateri izdeluje samo lekar Victor pl. Trnkoczv. lekar na Dunaji, V., Hundsthurmstrasse 113. Izvrstno, že 20 let preakušeno in neprekos-Ijivo zdravilo. Pri začenjajoči bo »udici (tuberkulozi), Jetiki, MlnhoNti pluč, bluvanjn krvi pomaga <0F izvlečkov« apno s tem, da gnojne dole ozdravi (zaapneni). — Proti pomanjkanju krvi, bledici, alabosti, ftkrofelj-niiii pomaga veleuplivno *SF" kri delujoče železo. "VS — Kašelj, hrlpavost, katar, za* alizeiije, težko sapo olajša, ozdravi in odpravi sW trpotcev izvleček. Iz teli treh zdravilnih sestavin je najgotovejše zdravilo za vse prsne in V vse zobne operacije * { zobozdravnik A. Paichel, | e poleg Hradeukega mostu, I. nadstropje. 4> Priporočanja« vredno za zasobnike in gostilničarje na deželi! Pivo y steklenicah, ekaportno pivo, ki se ne pokvari, iz pivovarne bratov KoNlerjev, v zabojih po 25 in 50 steklenic. Zalogo ima (132—4) Ali. SCATSIt. An VIZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. Vsakovrstne stroje za obdelovanje lesa za žage, tesarije, stavbene uiizarijo in mizarijo za hišno opravo, za tovarne, ki izdelujejo parkete, klince, sode, vozove, 7abojo in stole; stroje, ki Ne gonijo specijalno z roko ali nogo: ploščate in krožiie žago (Band- und Kroissiigen), stroje za žlohauje in dolbenje FiiiHs- und Stemm-Maschinen) prodaja kot specijaliteto (722—13) G. Tbnnies-ova tovarna za stroje v Ljubljani. Nadalje se še pripoioča za popolne zgradbe tovarn, izdelovanje transmisij s kolesi za jermene iz kovanega železa, in z zvezami po najnovejših sistemih, skrbce iz železa in kovine. BRATA EBERL prodajata najboljše iti najcenejše eXJ3aat€* feasv©P lafe©- ia iisrs^ež© lastnega izdelka, na debelo in drobno, nadalje prstene in k^ntičiic barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—86) , LJUBLJANA. S^Sf^MSHSflafti^ LJUBLJANA a K vl I i 11 ^ Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene iiC^?n^ hIS 1H3/ ■ kopeli, zdravllnica z mrzlo vodo, ozdravljenje mlekom in siratko. — Glavno oznacenje bolezni prebavljivih organov. Ijedno IvivaliMoc. Saisona od maja do oktobra. Štajerski deželni zdra-1 vilni zavod. Južn., želoznična postaja: Progpekti in naročbe za stanovanja na rav- Pcljčane. nateljatvo. (103—1) jffmrmrmn Iz-'lnteli in odgovorni urednik: Ivan Železnikar Lastnina in tisk „Narodno Tiskare", 2