Št. 48. V Gorici, dne 23. aprila 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat na teden r Šestih' sicer: vsak t lanjih, in _______: torek, četrtek in soboto, jffifagnje Iz- dauje opoldne, večerno izdanje pa ob\3, ari po« poldne, in stane z uredniškimi izrednimf^prilogami ter s »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vae leto.......13 K 20 h. ali gld. 6-fiO poi leta........6 , 60 , , , 330 četrt leta.......3 , 40 » , „ 1*70 • - Posamične številke (rtanej^iO v&a,.,,.,» ,,„»„,,. ,.,,.____ Naročnino sprejema upravnistvo v.: Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v »GoriSki Tiskarni* A. Gabrsček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; pb nedeljah,pa od 9. do IS. ure. Xa naročilu brez ddposlane naročnine m ne oziram«. utMUSiOREC" izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vsetetoji K 20 h ali gld. 1-60. «Soča» in »Primorec* Ve*prodajata v Gorici v to-bakarni Schwafz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma '- Pipan v ulici Ponte delia Fabbra SOČA (Večerno izda nje.) VredniStro se nahaja v Gosposki nlioi 5t 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od i. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do . 12. dop. Upravnistvo • se nahaja v Gosposki ulici St. 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuiStvu. Oglasi In poslanic« se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črke po prostoru Naročnino in o*;fcw-Je plačati loco Gorica. »GoriSka Tiskarna« A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in .Primorca* Se -Slovansko knjižnico«. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stene vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in na,od! A. GabrŠČek (odgov. Iv.. Meljavec) tiska in zal, „Centrifiigaši" imajo skomino! Krasni vspehi »Goriške ljudike posojilnice" vzbujajo zavist in jezo one zloglasne klike, ki se ogreva za »Centrifugo*. — Ker ni mogoče nič stvarnega reči proti računom naše posojilnice za lansko leto, predloženim na občnem zboru, zato v zadnji » Gorici * nekaj čvekajo, da sploh nekaj rečejo, kar naj bi vzbudilo v pobožnih glavicah njenih kratkoumnih eitateljev kako slabo surnnjo. — »Gorica* navaja, da je bilo koncem preteklega leta hranilnih vlog za 57.282 K manj nego prejšnje leto. — Kaj to »Gorici* mariri "Ali niso prav kle-kalci celo leto celo po spovednicah lovili hranilne vloge iz naše posojilnice? Dosegli so nekaj vspeha, to se umeje, — ali ta vspeh je posejilnici le v korist, ker se je rešila nestalnega klerikalnega denarja. In izplačala ga je, ker ga je imela; dobila ga je od somišljenikov narodno-napredne-stranke. Da bi pa posojilnica vkljub tolikim izplačilom še napredovala, to bi bilo pa vendar preveč zahtevano; naša stranka tega ne -zahteva, klerikalcem pa naš zavod nič umri ni I --Denimo, da bi bili ostali klerikalci gospodarji v posojilnici in bi naša stranka preložila svoj denar v »Trgovsko-obrtnu zadrugo", kakor so ga "prelagali klerikalci v »Centrifugo" in drugam, bi ne bilo le 57.282 K manj. marveč najmanj • 800.000 K, ali pa posojilnica bi bila naredila že kruh. NaSu stranka pa je posojilnico rešila ter jo celo utrdila. — Treba Se dostaviti, da je posojilnica izplačala le cerkljanski hranilnici blizu 80.000 K, ker jih je ta potrebovala. Ako bi tega slučaja ne bilo, bi imeli celo hranilnih vlog več nego prejšnje leto. Dalje kvasi ,Gor.", da je bil promet blagajne manjši I Kaj pa je odvisno od prometa?! Ta je lahko manjši, dasi je zavod jako napredoval v vsakem oziru! Čudovito, da treba zavračati take neumnosti, ki so pa le izrodek klerikalne zlobe. -— Nič pa ne povedd, da je bil čisti dobiček večji vkljub manjšemu prometu in raznim i z -d a t k o m, ki pod drugimi naslovi množe po-sojilnično imetje, n. pr. odpis na vrednosti hiš, izdatki za znamenite poprave hiš, s čemur je vrednost poskočila itd. I , Centrifugami* se jeze, da je zdaj več izdatkov za uradnike, češ, da morajo opravljati tudi politično tlako svojemu gospodarju..... Koliko uradnikov potrebujemo in kako jih plačujemo, to »Gorici* ni prav nič mari; to je stvar ravnateljstva! K njej no pojdemo po dovoljenje, ko treba nastaviti kakega novega uradnika, tudi ne, ako bo kdo izvrševal za stranko tudi kako politično delo. O tem lahko zabavljate, kolikor hočete, ali pod svojo streho smo gospodarji mi in ne klerikalci. Zato na take vrste čenč ne bomo niti odgovarjali. O dohodkih posojilničnih hiS besedici »Gorica", da uprava pobere 4784 K. Ali tu je »Gorica* vodoma in hotela-gala po stari navadi in Liguorijanski morali. Nalašč je izpustila naslov: poprave. Ali kar je bilo izdano za poprave, se ni pripisalo k vrednosti hiš, kakor delajo sloveči ljudski slepiči tam pri »Šolskem Domu", ki v letnih računih prištevajo k vrednosti hiš vsak žebelj, kateri so kje zabili! -- Ako pa se vkljub tem izdatkom vsejedno hiše obrestujejo po 3%, je to prav veliko! Po metodi viteza Gredolskega pri »Šol. Domu* bi lahko naredili račun, da ste hiši nesli nad — ti?;. Velemodri nasvet, naj bi posojilnica hiš ne kupovala, ako jih ne kupuje le z reservnis?) zalogom, pa hvaležno odklanjamo l Koliko narodnih rodbin in tvrdk je dobilo streho le v teh dveh hišah! Kam bi drugače šle?I -Slovenci moramo imeli na razpolago vedno več hiš, če hočemo napredovati, tudi če imamo zgubo pri njih. Vsuka stacuna v prometni ulici, ki pride v slovenske roke pod domaČo streho, je vredna par stotakov letne narodne žrtve! Kdor tega ne razume, je vreden le pomilovanja ! — »Goriška ljudska posojilnica* pa lahko tudi nekaj žrtvuje na leto v take namene! »Gorica* se jezi, ker so dobili na občnem zboru posojilnici zvesti deležniki po 1* več deležnine. — To je bilo prav pametno ! Hujskačem je preveč Še po 5 %. Občni zbor je sam za-se najvišja instanca v posojilnici; lahko bi dal zvestim članom še va takoj pojdem, bodisi tudi na Grško!« Čez nekaj časa je nabral moči in šla sta. Pot je bila dolga, kajti Lin je prebival, kakor veČina kri-stijanov, za Tibero, ne daleč od stanovanja Mirijami-ninega. Kilon naposled pokaže Viniciju majo hišico, ograjeno z zidom ter vso pokrito z bršljanom, in reče: ' »Tukaj je, gospod !«• »Prav,« odvrne mu Vinicij. »Sedaj odidi, toda poprej čuj, kaj ti povem. Pozabi, da si mi služil, pozabi, kje stanuje Mirijam, Peter in Glauko; pozabi na to hišico in na vse kristijane. Pridi vsak mesec v mojo hišo, kjer dobiš od mojega oproščenea vsakokrat dva cekina. Ako boš pa še nadalje zalezoval kristijane, pa zapovem, da te zopet kaznujejo ter te izročim v roke mestnemu prefektu.« Kilon se prikloni ter reče: ¦Pozabim jih.« Toda ko Vinicij krene v drugo ulico, stegne roko ter mu zagrozi s pestjo in zakliče: »Pri Ati in pri Furijah, ne pozabim.« Na to ga znovič zapuste moči. Vinicij gre naravnost v hišo, v kateri je stanovala Mirijam. Pri vratih sreča Nazarija, ki je bil zelo v zadregi, ko ga je zagledal. Vinicij ga prijazno pozdravi ter ga poprosi, naj mu pokaže v materino sobo, V sobi najde razun Mirjame še Petra, Glauka, Krispina ter tudi Pavla iz Tarse, ki se je bil prav takrat vrnil iz Fregele. Vsi so se začudili, zagledavši mladega tribuna. Vinicij spregovori: " »Pozdravljam vas v imenu Kristusa, katerega častite!« . , »Naj bo Njegovo ime hvaljeno na veke!« »Videl sem vašo krorost ter se prepričal o vaši dobrotljivosti, radi tega piiiiajam k vam kot prijatelj.« »Tudi mi te pozdravljamo kot prijatelja,« odvrne Peter, »Sedi, gospod, ter zajmi z nami in bodi naš gost.« »Sedem in tudi zajmem z vami, toda poslušajta. me poprej, ti Peter in ti Pavel iz Tarse, da spoznata mojo odkritosrčnost. Vem, kje je Ligija, prihajam izpred Linove hiše, ki ni daleč od tod. Imam pravico do nje, ker sem jo dobil od cesarja; imam v mestu, v svoji hiši, okolo pet sto sužnjev, s katerimi bi lajiko obkoljil njeno stanovanje ter jo ugrabil, pa vendar nisem storil tega in tudi v prihodnje ne storim.« »Radi tega bo počival blagoslov Gospodov nad teboj in bo očiščeno tvoje srce,« reče Peter. (Dalje prideš . Razne časnikarske fraze in opravičena razburjenost nad zlobnimi podtikanji pa niso mogle biti povod za strah, ker dr. Gregorčič je vendar videt, da Gabršček ni storil nikomur nič hudega.------------ Ali tu vmes Uči nekaj drugega. Dr. Gregorčič se je hotel otresti izmed vrst narodno-napredne stranke ene glavnih močij, katere izredno sposobnost v političnem življenja pozna on najbolje, saj je bil toliko let oprt ob njo. Pred tako močjo se ve že treba imeti strah, bati se je za mandate in pa da ne zdrsne se bolj pod ničlo tista politiška pozicija, kar je je Se sploh, katera se vzdržuje le Se umetno, držana po koncu v glavnem od tiste sile, katera Slovencem nikdar ni bila prijazna v bojih za jednakopravnost, ki pa rada podpira egoizem takih ljudij, ki se .boje", ker ve, da je to v hasek v prvi vrsti njeni politiki. In ta politika beleži nov .vspeh", ki pa je vzbudil med vsemi razsodnimi Slovenci ogorčenje, opravičeno ogorčenje..... in dr. Gregorčič je zdrsnil nizdol do najžalo-stntjftega dneva. Moti se mož,akomisli, da je kdo ve kako škodoval A. Gabrščeku, ali da ga je celo .uničil" — ne, ne, glasovi, kateri nam prihajajo iz cele dežele, se strinjajo v tem, da kaj tako ostudnega Se ni bilo med nami, kakor je ta Gregorčičeva gonja, in ti glasovi izreko o svojem času tako obsodbo nad dr. Gregorčičem, da pade tako nizko, da nižje ne bo več mogoče. Do tje ni daleč, ker mož gre z neko posebno hitrostjo dol, dol------------ DOPISI. V Gorici, dne 22. aprila 1901. — (Tutti frutti.) — Neki dan v preteklem tednu je prišel v Gabrščekovo tiskarno kmečki mož, kažoč kakih 50 let. Ni rekel ne »dobro jutro«, ne .dober dan*, kakor imajo drugače navado naši kmečki ljudje, marveč nekam nakremžil je obraz, potem pa jezno, nekako pripogovaje se, izustil počasi in trdo, povdarjaj e vsako besedo: »Trbuškgaspud je ažejnen*! Navzoči so moža radovedno pogledali, ker nikdo ni slutil, kdo je. Potem je zahteval, da naj se mu da tistega »ven*, ki je pisal, da je .Trbušk gaspud ažejnen*. Če se mu ga ne da »ven*, da gre »pod tribunal*, da bo" potem »rihtar* klical na odgovor, kdo da je tisti, ki je pisal tako o »Trbuškein gaspudu*. Ko je le ponavljal trdo izrekovaje: »Trbušk gaspud je ažejnen", se ga je vprašalo, kdo da je vendar. Trdo je govoril: Plesničar! In potem ? Odgovoril je, da bi rad vedel, kdaj se je njegov sin, ki je »gospod*, »aženu*, in spet je pritrdil, da gre »pod tribunal", ako se mu ne da tistega pisca »ven". Pristavil je še, da to je ,čep'-vanska politika*. Ker ni dobil povoljnih odgovorov, je odšel, kakor je rekel, »pod tribunal* — ,do rihtarja*! — Stvar je taka: Trebuši sta dve. Ena je Gorenja, druga Dolenja. Gorenja spada pod Gorico, Dolenja pod Tolmin. Popisana je. bila v »Soči* bridka hoja Dolenjetrebuškega gosp. nunca na sodnijo v Tolmin. Plesničarjev sin pa je za nuhca v Gor. Tribuši. Tcrej »trbušk gaspud* tu, »trDušk gaspud* tam. Stari Plesničar najbrže sam ne zna ne citati ne pisati. To njegovo nevednost je moral torej izrabiti kak porednež, ki ga je naplahtal, da je pisano v »Soči", da se je njegov sin »aženu". Niti prašati ni irnel časa svojega sina, kako je s to rečjo v »Soči", marveč kar pridrvil je v Gorico, v strahu, da se je njegov sin, ki je gospod nune, res »aženu", in ta skrb je gnala reveža celo »podtribunal" do »rihtarja". Revež, kako se je dal naplahtati! Hahaha... Po spovednirah se nadaljuje gonja proti »Soči* in »Primorcu", da je grdo. Posebno piko imajo na mladeniče. Poznam nunca, ki vpraša vsakega mladeniča, katerega prav ne pozna, eegav je. Potem pa začne, ker hiše že pozna, udrihati po »Soči* in »Primorcu*, ako je kateri t h listov v hiši. Zabičuje mu, da mora pregovoriti očeta, da pusti list, in niti ubogati ga ni potreba, ako tega ne stori. Kam pridemo s takim poukom v spovedniciPNa mesto pravega verskega pouka in tolažbe se hujska po spovednicah, v katerih sede politikujoči nunci, hujska celo sina proti — očetu S Tako se ljudstvo sistematično izprija. In kje se to godi?. V spo-vednici. Tudi zakrament sv. pokore izkoriščajo črni politikom v svoje svrhe! Tako daleč smo že. Posledice ne izostanejo... In ako kdo tako postopanje ožigosa, pa mu vržejo v obr&z, daje »brezverec", d& »smeši" zakrament sv. pokore itd. — »rečem H, da I mi ne porečeSl* ..Edinost" je rekla, da petek je bil naj-žalostnejši dan v življenju dr. Gredolčiča. — Kako se je varala! Očividci pripovedujejo, kako mu je zažarel veselja rejeni obraz, ko je Cul, da je spravil na 2 meseca v luknjo tistega Andreja G., katerega je pridno rabil 10 let. Celo pot se je radostno smehljal. V Gorici pa kaže toliko veselja javno, tako se smehlja, da se je bati, da mu spodnja čeljust ne pade iz sklepov. In kako šele je vesel, kadar dobi kakega svojega črnega pristaša z dežele na ulici, takrat šele se mu maje trebuh, peni jezik in ves srečen in zadovoljen stiska pesti, kakor da bi se bil vrnil iz kake velike bitke kot zmagovalec! Nič več ga ni strah, in moško koraka po Gosposki ulici, čeprav v njej prebiva še vedno A. Gabršček! Kako vendar da ga ni sedaj strah, da mu sije sedaj z obraza »sveta" zadovoljnost, sedaj ko je dosegel obsodbo gosp. Gabrščeka , in je ta še vedno prost? Torej se ne boji tistega, pred katerim je »trepetal* še nedavno I? Ali ne izključujeta sedanja zadovoljnost v javnosti ter nasmeh prejšnji .strah4?t — O ti črna suknja, kaj vse tiči pod teboj? Varujte se jih in ne zaupajte jim! Kmečki pregovor pravi: In ako ti sede »far* na suknjo, odreži jo, pa beži od njega, da le ne boš imel nič ž njim opraviti. Kadar te ima v krempljib, ne pozna odpuščanja.... »Gvetnik* na zatožni klopi! Po navadi posajajo ljudi na zatožno klop, »cvetnik* pa se je posadil kar sam. Pri razpravi v Trstu se je bil ta mož, ki igra jedno najžalostnejših vlog v naši klerikalni bandi, vmešal nepoklican v pričevanje g. Hrovatina, kateremu je podtikal, da mu je povedal nekaj takega, kar je on njemu povedal! No, podtikanje je kaznjivo, in zato se je vsedel »cvetnik*, ko je spustil v svet nekaj za smeh občinstvu, na zatožno klop za Gabrščekom. Občinstvo I se je seveda smejalo, ali sicer nerodni »cvetnik" je bil v tem hipu nehote — odkritosrčen! Zarotniki proti Gabrščeku so sodili bolj na zatožno klop nego on!... I, Retour! Se ne sprejme. Tako je napisal kojščanski župnik Marinič na bilanco i »Gor. ljud. posojilnice*, katera je bila po-j slana posojilnici v Kojskem. On je poglavar ! pri tej posojilnici. — Ker so bili zaključki »Centrifuge* slabi, noče videti vspevanja | »Goriške ljud. pos.'. Da bi bila bilanca slaba, ki jo bil pa pridržal ter škodoželjno študiral. — Kako so malenkostmi nekateri med temi posvečenimi gospodi!------- Kmečki fant mi piše: Tine,: Kdo bi djal, da znajo tudi »farji*, to se pravi: tisti duhovni, ki delajo politiko, — lagati? Jože: Saj si že odraščen, pa še tega I ne veš! Ti n e : E, pur ne! — - Jože: Tako znajo lagati, če treba I i tudi pred so dni jo, da se njih laž ne samo more videti, ampak tudi potipa se je lahko, i ne samo z roko, še celo z nogo, če imaš j prav par debelih podplatov na škornju! | Iz Škrblne, 18. aprila 1901. — Veli-| konočne praznike je imel naš očka župan, | kakor se je razvidelo, prav neprijetne. Ves nervozen je hodil okrog, kakor da bi pobesnel. Iz tega se mora sklepati, da ga dopisi iz »Soče" nekoliko poboljšujejo, ter hodi bolj redko v snubo! Kakor se je slišalo, je šel dan po praznikih v Gorico; nato smo koj sumili, da prinese »Prismojenec* kak dopis iz Škrbine. j In res prijadal je »Prim. List." z dne 11. aprila 1901. št. 15. V tem dopisu se nahajajo stavki, kateri so polni neresnice. Vsled tega sem primoran, da njegov dopis oziroma | »šjora Pepota* nekoliko razjasnim. V njegovem dopisu stoje besede: »Daje posestnik odlašal s plačilom le iz nagaji- j vosti" —! Ali Vas ni sram —? Ker ste čital »Sočo", ste videl gotovo, da posestnik je prosil dovoljenje za tri dni, na kar mu je bilo obljubljeno, in ne pa, da je imel j denar pri rokah; še le na Vašo grozHev j primoran je bil iskati denar na posodo. j Vi mu predbacivate v »Prismojencu* j nekako tako, kakor da bi posestniku ležal denar v vsakem kotu I Mar mislite, da ležijo I petaki kakor Vam ? —, katerih se nalezujete, j kakor berač mraza, po bližnih kraških še ne j zavednih vaseh?! j V omenjenem »Prismojencu* stoji: »Jaz j sem moral storiti svojo dolžnost, ker drugače I neha v občini vsakt ved" —! Vi, očka, se I sklicujete na red? Kje ga uporabljate? Ali < ga poznate? Mogoče pri tistih dveh možeh iz Rubij, kateri na ste podaljšal dovoljenje za plačanje zvonov več dnij. To Vam je za red? Kje ga še uporabljate? Morda pri občinskih cestah, katere so bile že trikrat na-manjene, da pojdejo na dražbo in še sedaj so v takem stanu kakor v začetku Vašega razglasa. Mogoče pri občinskem kalu, katerega se je preteklo zimo začelo popravljati, in res začelo se je par dnij prav izvrstno, ali koliko časa ? Par dnij! Sedaj je v slabšem stanu kakor popred. Če se Vi strogo držite reda, ali bi ne bilo to delo lahko že dokončano ? A pri takih delih vi reda ne uporabljate ! Zakaj ? Ker nimate časa ? ! Uporabljate red mogoče pri občinskem pašniku, katerega ste Vi delil pred leti, in pošteno prijel dnino_ za__razdelitev__in uknjižbo l Vprašam, ali je kateri uknjižen na svojo parcelo? Tukaj imate zopet red! Škrbinci, zganite se, dokler je čas, in pokažite, da ste možje. Vi očka župan, Vaša naloga je bila ta, da bi bilo to že v redu, in da bi vedeli, pri čem da smo. Še le po dokončanih takih delih bodemo priznavali, da se Vi držite strogo reda! — Zakaj se tako držite občinske »kaše*, katera je v Vaših rokah, in je nečete dati iz pesti, kakor so že v lanskem zasedanju nekateri starašine zahtevali, naj se preloži a Vi niste o tem niti slišal ? Zahtevala je zopet letos polovica starašin, da bi se ta predlog uresničil, a bilo je zaman in seja zaključena. To je spet red, kakor trdite v »Prismojencu" ?! Mogoče pri občinski pisarnici, kjer je zopet zahtevala polovica, to se razume na-prednjakov, da se preloži v 3taro šolo. A Vam stoji dobro 60 kronic kot najemščina od sobe. Tukaj spet red? Lahko bi navedel celo »Sočo* takih dokazov. Že v zadnji »Soči* sem Vam povedal, da nimam časa v lepem vremenu in ob enem Vam naznanil, da če je le sila, se vidimo v »Sočinih" predalih. Kličemo pa Vam: Le naprej z Vašim redom v .Prismojencu* ! Kličemo Vam bra-tovski: Na zdar!! Hudovati se ni treba prav nič, ker sam ste si kriv, in tudi krivo sumite na osebe, katere se ne dotičejo »Sočinih* dopisov. Toliko za danes. Na svidanje pred mojim 'orehom. Volek Obadov. Iz cerkljanskih RavnlJ. — Vsaka koča žaluje, ako ima slabega gospodarja. Kako še le mora žalovati hiša božja, ako ima slabega gospodarja. Pregovor pravi, da v 14 letih steče dosti vode po grapi. Marsikatera stvar je bila dobra pred 14 leti, ali zdaj je že piškava in slaba. V cerkljanskih Ravneh imajo že 14 let enega nunca, pa tudi cerkev tako, da ni podobna skoro več hiši božji. Župljani bi jo I radi popravili, pa jim gospod nune ne pusti. Pravi, da je v cerkvi on sam gospodar. Pa kakšen gospodar je, ako se ne briga za > cerkev, pač pa v spovednici sprašuje vsa- J kega posebej, če bere »tistega umazanega, krivega »Primorca", kateri ne zna drugega nego duhovne obirati*. — Poglejmo rajši v cerkev, kako je umazan zid, kakor dimnik. V teku teh 14 lel še ni hodil belivec po J [ cerkvenem zidu. Župljani pravijo: »Popravimo cerkev!*, gospod nune pa pravi na prižnici: »Novo cerkev hočem imeti tam, kjer hočem, že veste". To pa se ne zgodi, ali njemu ni mar za cerkev narediti, marveč za kaj drugega. — Vprašanje: aH dela tako I Kristusov namestnik ali nemarnež ?! Iz Tolmina, dne 21. aprila. — Po dolgem spanju se je zdramila »Narodna Čitalnica* v Tolminu ter nam priredila na Belo nedeljo dne 14. t. m. v svojih prostorih ' krasno veselico s petjem, igro in šaljivim prizorom iz narave: »Trojčki*. Veselica je | skončala s povoljnim vspehom. Posebno je dopadala igra »Zamujeni vlak" in šaljiv i prizor »Trojčki* ter občinstvo vedrila in I vzbujala mnogo smeha. Glede petja so nastopila dekleta kot nove moči in za take je bila »Ljubica* pretežka. Druge pesmi je zbor dobro pel. Sliši se, da priredi »Čitalnica* v maju zopet veselico. Želeti bi bilo več zanimanja za .Čitalnico"* od strani Tolmincev samih. Vederemo prihodnjič I Od beneške meje. — (Pojasnilo k dopisu »Od zapadnih Brd* v »Gorici* od 2. aprila t. 1. glede »Legine šole" v Neblem.) Gosp. dopisnik ,Dixi" mora biti jako kratkega spomina, da niti ne ve, da je že I cenj. »Soča* pred letom dvakrat objavila ter I priporočevalu, naj se vpliva na to, da se zabrani omenjena šola. Zato je popolnoma neopravičena trditev pozabljivega »Dixi"-a, da noben slov. časopis ni pisal o pohlepnosti predrzne irredente in njenem delovanju v St. Lovrenski župniji. A menda namen g. „Dixi*-a je le ta, da napade »Sočo*, češ da bode le ona kriva ali odgovorna v slučaju, da postavi »Lega* šolo v Neblem. To je razvidno iz predzadnjega odstavka ,Dixi"-jevega dopisa. — Gosp. Gergoletu, župniku v Št. Lovrencu, je treba res pripoznati, da se je mnogo trudil proti tej šoli. Vprašam pa g. »Dixi*-a, je-li dosegel g. župnik popoln vspeh?? G. župnik že leto in dan kar boleha, torej se ni mogel upirati „Legini" šoli, kakor sam dopisnik pripoznava. G. »Dixi"! Ali menite, dasodrugispalL med Jem časom ?„ Potrudite se do gosp. župnika v Št. Lovrenc ter vprašajte ga, ali se ni tudi učitelj A. T. kot novinec posvetoval ž njim radi zabranitve te šole. Kaj mu je glede tega rekel in svetoval, Vam sam on pove, Ta je še le malo časa v Hruševlji kot učitelj ter je le počasi poizvedoval o tukajšnih razmerah radi »Legine šole*. Pri vsem tern je skušal ter skuša vporabiti vsa dopustljiva sredstva, da se ona šola zabrani. N. pr. ko je videl, da so bili voljene v tuk. krajni šol. svet nekatere dvomljive osebe glede1 »Legine šole*, (voljeni po italj. župan, v Dolenjah), je bil on Usti, kateri se je potegoval za-to, da bi bil izbran predsednikom mož, ki bi bil zmožen protiviti se omenj. šoli. Ker pa tega ni mogel doseči, je vplival pa na tč, da se je utok napravil proti tej volitvi. Vsled § 5. je bila volitev ovržena ter določena nova volitev, po kateri upa, da bode izbran tak mož predsednikom, ki bode kos svoji nalogi v vsakem obziru. Zraven tega ni zamudil nikdar prilike, posvetovati se gledtž zabranitve te »šole* z raznimi razsodnimi možmi. Zakaj torej pravite, g. »Dixi*, da »menda* — nima časa, podučiti »svoje* Nebelce o tej reči. Vprašam še tudi g. »D.*, čemu pravi »svoje* Nebelce? Iz tega je sklepati, da »Dixi" se nahaja v njegovi bližini, posna tuk. razmere in ve, v kakšnem razmerju živi z Nebelci, kot z drugim ljudstvom. Ker se zdi iz tega, da je g. »Dixi* domačin, vabi ga k skupnemu delovanju, naj se potrudi do njega ter naj mu svetuje kot novincu v teh razmerah, kako bi se dalo »njegove* »nevedne" Nebelce poučiti o tej reči kakor jih on v omenj. dopisu časti. Ker ste se g. »Dlxt* izbrali »Gorico* kakor učiteljico nevednih (vednih) Nebelcev (kakor pravite v zad. odstavku dopisa: stori ti »Gorica* tudi to domoljubno delo ter poduči poštene pa nevedne Nebelce itd.) zato potrudite se, da uprav. »Gorice* pošlje »gra-tis* nekoliko iztisov v Neblo, da Nebelce pouči o namerah in nasledkih »Legine šole", a to radi tega, ker očitate nedetovanja po Vas v dopisu v »Gorici* prizadetemu. Domače in razne novice. »Pevsko In glasbeno društvo* je do- biio stanovanje v isti hiši, kjer je — Čitalnica. Kupi si harmonij pri Lenardtču na Vrhniki in nov glasovir. Ima že jako bogato zbirko glask. — Možki pevski zbor se pridno vadi po trikrat na teden; prihaja redno okoli 30 pevcev. — Svoj krasen vspeh v kratkem času so pokazali v petek zvečer v velikem salonu »pri Jelenu*, kjer so priredili iz Trsta se vrni vsemu g. Gabrščeku pevski večer. Umeje se, da brez »govoranc* tudi ni bilo, — V jeseni se popolni tudi ženski zbor, da bo že prav številen. Prične tudi poučevanje po uzorcu »Glasbene Matice* v Ljubljani! »Gorica* je kvasila, da dr. Turna cepi pevske moči. To pa je sijajen dokaz, da jih je združil, kakor še nikdo doslej! »Slovensko bralno in podporno društvo*. — Že v prvi seji novega odbora pretekli četrtek se je oglasila cela vrsta novih članov. Za prihodnjo sejo jih je že zopet prijavljenih. Mi smo prepričani, da jih bo v enem letu v Gorici najmanj 3001 Naša stranka dokaže, da hoče in zna delovati za napredek vseh slojev naroda, le pustiti se jo mora do dela. Klerikalci pa znajo za nos voditi, dokler se pusti. Frane Kos, c, kr. profesor na učiteljišču v Gorici, je napravil že toliko zdražbe, da mu bo treba stopiti na prste, ki ga vedno srbe. Lani je vodil zdražbarije v »Gor. ljud. posojilnici*, potem proti dr. Turni; v klerikalnih listih je spustil marsikako zlobno pu-šico na našo stranko. Tudi oni topovski napad v »Gorici* na poštenje A. Gabrščeka prihaja najbrže od njega.... Že parkrat pogreva »Gorica*, da ga je Gabr. obrekoval, ko ga je ovadil, da je po krivem pričal proti dr. Turni, Meni celo,da bi moralo zdaj državno pravdništvo tožiti Gab., ki naj bi bil obsojen vsaj 10 mesecev. Most čez Barko. — V soboto je pre- I gledovala komisija: gg. komisar Polley, inženir Palese, vodja dela pri mostu čez Barko, 10 interesentov in dva izvedenca Štreinz za I Gorico ter Brezigar za Podgoro na licu mesta zemljišče za gradnjo mostu. — Dela pri J gradnji mostu so v zadnjem Času zakasnela I | radi povodnji in slabega vremena, ali prično I sedaj s podvojeno živahnostjo. Upanje je, j da bo most postavljen v dvajsetih mesecih, j Na trgu »ttiunasttca*, kjer se na-hradfto- vežfe«*[»* kolesarji, je povozil 19-letni 1 Rodolfo Gratton neko 52 letno ' ženo I tako hudo, da ima zlomljeno levo nogo, I desno pa poškodovano. Revo so prenesli v bolnišnico, Gratton pa se bo moral braniti pred sodnijo. J . BlaŽ Lenassi, laški državni poslanec, I ima sinčka, ki hodi v ljudsko šolo. Iz šole j grede" se fantički včasih malce prerečejo, pa tudi prepehajoin pretepejo, če že ni drugače. Tako je bilo tudi neki dan v preteklem tednu. Lenassijev sinček jih je dobil nekaj po hrbtu, vsled česar je povedal očetu, da ga je obunkal ta in ta. Blaž vzame palico ter se na poti na Št, Petersko cesto v hišo, | kjer je prebival tisti deček, kateri pa ga ni res tepel, ampak neki drugi, Dobi samega doma. Praia, kje je oče. Ker pa ni bilo nikogar v hiši, je pretepel dečka, da se mu pozna na obrazu in na hrbtu. Otrok mu je bil ušel iz sobe, alt Blaž je tekel za njim J celo za hišo. Potem je odšel. Ko je zvedela j mati — očeta nima več — kaj se je zgodilo i otrokom, je šla nad Lenassija, potem pa k zdravniku in odvetniku, kateri ima zdaj to reč v rokah. — Tako nam je pravila mati pretepenega otroka sam«. -— Kako je tako postopanje, presodi čilatelj sam 2 Napad r Furlanljlf — Slišali smo o nekem napadu blizu Zagrada, v kateri bi bili upleteni 4 delavci barona Bianehija v Rubijah, Uria, lastnik tovarne kanditov v Gorici, ter župan iz St. Petra ob Soči. Prišlo je celo do nekakega pretepanja, da je tekla kri. j Konec je bil pri zdravniku v Zagradu in pri j orožnikih, kjer se je napravil zapisnik. Naše poročilo, ako je resnično, gre posebno proti Uriji in proti Šentpelerskeinu županu, katera bi bila baje v glavnem provzročitelja napada. Stvar pride pred sodnijo, in tačas se izve resnica. Takrat torej bo mogoče sporočiti istino o tem napadu. lili/Ji Tržiča v nekom stranskem vodotoku ao našli te dni žensko truplo, katero je zaneslo tj& najbržo morje. Ženska je morala imeti 40—50 lel. Komisija je vrlino njeno obleko spravila, truplo pa dala pokopati. Kdo je, se ne ve, konstatovaio pa se je, da ni znakov o nikakem nasilstvu. Najin že je revica sama skočila v vodo ali pa ponesrečila, j Duhovnik — morilce. — ..Slovenec* je padel po nas, ker smo priobčili, kako je ! izvršil duhovnik Potenza v Neaplju dva umdra na javni cesti. Trdil je celo, da tisti človek je bil blazen, potem pa, da ni bil duhovnik, nego — napredni učitelj I Lažnjivec! Le čitajle laike liste iz kraljestva, pa uvidite kmalu, da ni res ne eno ne drugo, marveč da je res, da se vrši preiskava proti Potenzi j brez zadržkov naprej. — Taka je resnica, J posvečeni prijatelji! Listnica. — G. K. v N. Nismo nič poslovenili tiste vasi, ampak sporočilo se je I nam bilo, da se je zgodila tista reč v H. J Ako bi delali tako, kakor Vi mislite, potem bi bila Vaša izvajanja pravilna. Hvala za poročilo. Zdravi! Mangiando vien appetito! — Ker dr. Kos j ne miruje, mu, danes povemo Se javno to-le: i Na obravnavi proti dr. Turni je govoril, da I ni vedel, kdo so novi priglašeni člani po- I sojilnice. Ali je več prič, da je natančno to I vedel, ker je v posojilnici izpisal vsa imena I ter jih je znal natanko deliti celo po — obeh strankah. Na obravnavi pa je trdil drugače in tlačil dr. Turno, Dr. Kos je trdil v Gabr. pravdi, da se je bal klofute. Ako si državni pravdnik -ogleda mizo, bo v1dei,-^a;jo:Hriof^«ne«o*J goča — dasi jo je dr. Kos zaslužil — ker je miza veliko preširoka, da bi mogla roka doseči nasproti sedečega Kosa, ki gotovo ne bo lica nasproti ponujal. — Tudi v tem slu- j čaju govori dr. Kos nekaj, kar je na škodo | po!it. nasprotniku_Jfia.br. -r^ali v prilog vitezu Gredolskemu!! — Ako bi imeli klerikalci ta dva slučaja proti kakemu napred-njaku, gotovo bi se našla cela vrsta prič, ki bi ga spravile — v luknjo! Toliko za danes! Kako klerikalci pričajo pred sodnijo. — »Gorica* je hotela, da bi državno pravd-ništvo postopalo proti .Soči* v smislu g 300. k. z., ako ožigosa kako klerikalno pričo, kateri je glavni namen ta, da škoduje založenemu nasprotniku in ne, da bi govorila Čisto resnico. Mi hočemo dati državnemu pravd- ništvu priliko, da <>i postopalo...... proti komu?! Evo! Sourednik »Gorice* Janko Hočevar je bil tudi elan onega odbora, ki je imel nalog, spraviti Gabrščeka pod ključ. Trikrat je pričal, ali eujmo, kakol Prvič je pripovedoval preiskovalnemu sodniku Musini, da Gabršček je dvignil proti njemu v »Čitalnici* stol; ker se je bal, da ga ne udari, je stopil proti Gabrščeku nekoliko korakov, da bi stol z rokami ujel. — Drugič je pričal na obravnavi v Gorici. Do takrat pa je mož očividno že pozabil, kako je pričal pred preiskovalnim sodnikom, in je docela opustil zlovoijno fabulo o sto-lici, strahu in kako ji šel Gab. naproti, da bi stolico ujel. Trdil je le še toliko, da.... je nanj naredilo Gab. postopanje vtis, kakor da hoče stolico dvigniti proti njemu. — Predsednik ga je vprašal: AH bi vas bil lahko udaril, ako bi hotel? ~~ Hočevar; Lahko, se nisem branil. — Tretjič je pričal v Trstu. Tu pa se mu je zareklo, da je povedal resnico, namreč, da on je jako kratkoviden, je sedel precej daleč na oni strani mize (je celo kazal z rokami oddaljenost), ni sam nič videl, je-li Gabr. dvignil stol, marveč so mu o tem drugi pravili. Kaj je torej resnično? Ako sam ni videl, da Gab. dviga stol, je izključeno oboje, kar je pričal prvič in drugič. — In resnično je to i Na razpolago so priče, ki potrdč, da je Hočevar mirno dalje čital svoj časopis na oni strani mize, da ni zapazit niti toliko, kolikor je Gab. res stresel stol % levo roko, — da je izključeno, da bi bil Hočevar vstal ter stopil proti Gabrščeku itd., in naravno tudi izključeno, da je dobil vtis, kakor da hoče Gab. dvigniti stolico proti njemu. To je slišal šele od drugih pozneje! — Kako naj se imenuje tako pričanje, in, prosimo, le posebno v tem slučaju, ker je s takim pričanjem Hočevar gotovo škodoval trikrat zapored obtoženemu možu. Ali diši to kaj po obrekovanju?!? Župnik Grča je bil v Trstu poprašan: Po čem pa sodite, da bi bil Gab. sposoben, narediti dr. Gregorčiču kako zlo ? — To vprašanje ga je spravilo v zadrego. Molčal je, jecal, ali dobrega vsejedno ni hotel odgovoriti. Rekel je torej: Zato, ker vem, da je že v prejšnjih časih, ko je bil še v Kobaridu, v Bolcu, na Livku, v Tolminu..... marsikaj naredil...... Sam predsednik ga je na kratko zavrnil: Kaj? Pred 10 leti...?! Grča ni znal odgovoriti. — Ali ste culi, hribovci? Tako so klerikalci pričali! V Kobaridu so osnovali nunci celega okraja neko »Slovensko-katoliško politično in gospodarsko društvo za kobariški okraj*. — Kobaridci sami dobro ved6, kam pes taco moli. V to društvo ne dob6 nobenega tržana, ki kaj držo na svojo čast in svoje moštvo. Kobaridci se ne bodo dali voditi za nos od ljudij, ki imajo sicer besedo v cerkvi, dokler jih ljudje hočejo poslušati! Kobaridci! Pozor na to klerikalno past, da se nikdo — mož ne ujame v njej! Za — .babe* pa itak sami nič ne marate, mi pa tudi ne, naj jih te imajo i Samomor. — ? Nogaredu v Furlaniji se je vstrelil v nedeljo v jutro 20-ietni finančni stražnik Anton Rupretič h Gorice doma. Vzrok samomora bi bila nesrečna ljubezen. Shod na Vrhovlju v Brdlh — tako se nam piše — na Belo nedeljo je bil jako dobro obiskan. Sešlo se je nad tisoč ljudij. Cel dan je bil ves hribov vrh obsejan z ljudmi. Najživahniše je bilo pač opoldne pri krčmi, kjer so se ljudje kar trli. Proti večeru pa se je vse razkropilo, ostali so le bolj domači Vrhovci; le neki deDeli podžupan kožbanski se je bil baje tako debelo napil ,na katoliški podlagi*, da je revež obtičal za mizo in se ni upal sam nastopiti težke poti. No, srečno seje našel »usmiljeni Samaritan", da ga je spravil že pozno v noči domov. Kako je bila ta težavna pot izvršena, nam ni znano. Drugega pri nas ni novega. Orje, seje in upa se na dobro letino. Razgled po svetu. V Jtojanu pri Trstu je javilo 306 oseb tržaškenju magistratu, da izstopijo iz latinskega obreda rimsko-kutoliške cerkve ter pristopijo grškemu obredu s staroslovenskim bogoslužnim jezikoMi. Za Ricmanji je prestopil torej Rojan. V Rojauu gospodari v cerkvi najhujši btinizator don Jurizza, ki po navodilih »Piccola* peha iz rojunske cert.vc slovenščino, čeprav je Rojan slovenski. — »Slovenec" v svoji nesramnosti imenuje to »prolikatoliško gibanje*. Po njegovem mnenju torej naj bi Rojanci gledali mimo, da se iz-peha iz cerkve zadnja slovenska beseda ter se potujči narod tudi v cerkvi ne le zvunaj nje. To bi bilo po »Slovencu* - katoliško! Ali vrli Rojanci mislijo drugače. Oni hočejo služiti Bogu v cerkvi v miru v svojem jeziku, ne pa v tujem v bridki zavesti in v srdu, da se Slovenec na tržaških tleh celo v cerkvi potujčuje. Rojanci so pokazali, da znajo mislili tudi sami s svojo glavo, da hočejo ostati Slovenci ter imeti svoj jezik v kat. cerkvi. Na ono naravnost škandalozno početje s tržaškimi Slovenci v cerkvi po donu Jurizza so se odzvali Rojanci edino umestno s prestopom v grški obred kat. cerkve s staroslovenskim jezikom. Živeli Rojanci in njih nasledniki 1 Občinske volitve r Ljubljani včeraj v tretjem volilnem razredu so skončale z izvolitvijo kandidatov narodno - napredno stranke, ki so dobili od 049 glasov po 528 do 546, socijalni demokrati pa po 91 do 10S. Grof Lev Tolstoj carju. — Ruski senior pisateljev je poslal 28. marca carju apel, v katerem priporoča sledeče reforme; Delavci naj bodo enakopravni z drugimi sloji ljudstva, odpravi naj se vojni svet, dvigne naj se šolstvo, da naj se narodu verska svoboda. Da se doseže prva točka, naj se od- avijo zemski načelniki in osvobodi kmetje I ločb glede potnega lista, prisilnih del, pla- J vanja davkov za druge in kaznij s palico. I šolah naj se odpravijo vsi narodni, socijalni j verski razločki; v vse šole naj imajo pri-ap učenci in učenke vseh narodnosti in vsek ver, torej tudi židje. Ustanove naj se I privatne šole. Odpravijo naj se vsi zakoni, J ki ^ določajo vsako drugačno mnenje o ver- j skih stvareh kakor zločin, odpro naj se cerkve in kapele prejšnjih sekt in dovolijo naj se iskUpsehre^nr pridige vseh različnih verskih izpovedanj. A tudi stariši naj imajo pravico, vzgajati otroke v tisti veri, ki se zdi prava njim! Dunavsko mornarico hočejo Ogri pomnožiti ter si zagotoviti za prihodnje leto v to potrebni denar. Ko se izvrši regulacija Dunuva, bo isti ploven tudi za vojne ladije, in ker v slučaju vojne bi bila nevarnost večja kakor doslej, hočejo primerno pomnožiti mornarico. Angložki finančni minister je predložil poslancem proračun za prihodnje leto. V zadnjih 18 mesecih do konca marca t. I. je izdala Anglija 90,736.000 funtov (2184 miljonov kron) in vojni stroški do konca j julija se računajo na 58.230.000 funtov (1392 miljona kron), tako da potrebuje finančni minister 357G miljonov kron. Deficit za leto 1901. se ceni na 57,310.000 funtov (1368 miljonov kron.) Anarhisti. — Po raznih listih čitamo, da se je napotilo iz Amerike v Evropo nekaj anarhistov, katerim je namen najprej umoriti nemškega cesarja ter Se par drugih. Redar-slvo v Nemčiji je umevno na nogah. Na Španskem se nadaljuje boj proti klerikalizmu. Te dni je bilo v Madridu veliko zborovanje, na katerem se je zahtevalo ločitev cerkve od države ter posvetni pouk, Klerikalizmu, katerega smatrajo za vzrok vsega zla na Španskem, so napovedali boj na vsej črti. Po zborovanju so hoteli prirediti demonstracijo, katero pa je preprečila velika ploha. Na Kitajskem. — Rusija po novejših poročilih ne odstopi od svojih zahtev glede na Mandžurijo ter v tem pogledu, kar 'se tiče Japonske, ne obstoji še nikako spo-razumljenje. Iz Pekinga poročajo, da prva kompa-nija 4. angl polka jo prišla v boj % vstaši, katerih je bilo okoli 1000. Natančni izid ni znan. S Južni Afriki. - Iz East Lodona poročajo, da so ujeli Buri blizu Moltena vlak poln živino in oglja. Treba upoštevati, da se je zgodilo to v kapski koloniji, ki je angleška posest. — Devet ima baje na razpolago le 5000 Burov, v okraju Rosenendal pa jih je okoli 11000. Raznotero. — V Pragi je vstrelil na javni ulici mestnega svetovalca Paručka neki bivši njegov uslužbenec. — V Pragi so priredili v nedeljo socijalni demokratje shod, kateri pa je vlada razpustila radi napadov na carja Nikolo. — V Trstu se je zastrupil v soboto delavec K. Tedeschi. Zapustil je ženo s 6 otroki. — Pred porotniki v Trstu j so obsodili Nikolo Fragiacomo iz Pirana radi i poneverjenja na 4 leta ječe. — Dalje je bil obsojen pred to poroto H. Safran, uradnik | tvrdke Kremer, radi poneverjenja in goljufije ! na 3 leta ječe. — V Londonu je umrl te dni neki mladenič za kugo. Storile so se takoj vse potrebne odredbe, da se bolezen ne razširi. Narodno gospodarstvo. »Sadjarsko društvo' v Tolminu. — Iz tolminske okolice nam pišejo: »Sadjarsko društvo* v Tolminu je imelo dne 14. t. m., kakor naznanjeno, ob 3. uri popoldne občni zbor. Občnega zbora se nas je vdeležilo kakih 70—80 boljših, za sadjarstvo vnetih kmetovalcev. Veselo znamenje, da jih je .bilo mnogo iz oddaljenih krajev. Predsednik g. Ig. Kovačič pozdravi navzoče ter pozove na to društvenega tajnika g. And. V r t o v c a, da poroča o stanju društva in lopo pouči navzoče, kako drevesa stalno saditi in odgejevati. Poročilo je bilo dokaj zanimivo. Društvo je dobilo v preteklem letu državne podpore 600 K, od dež. odbora 200 K in od tolminske hranilnice 200 K. Bilo je odlikovano za zasluge v kmetijstvu s srebrno državno svetinjo. Navzoči kmetovalci smo z zanimanjem poslušali koristne nauke društvenega tajnika in se hočemo tudi po njih ravnati. Po občnem zboru se je vršila običajna razdelitev droves v z zastavami okinčard drevesnici. Pridružilo se je v drevesnici k razdelitvi ob lepem vremenu 2e več drugega občinstva. Bila je piava in vesela ljudska svečanost. Drušlveniki so dobili letos po 5 krepkih in žlahtnih jabolčnih dreves. Veselo je bilo videti, kako so drušlveniki drevesa jedni nosili, drugi vozili križem okraja, da jih na svojih zemljiščih stalno vsadč, ki bodo pravilno vsajena in odgojevana bujno rasla in v kratkem obilo žlahtnega sadu doprinašala. Društvo oddaja tudi ljudskim šolam v okraju brezplačne 3: vjake, manjše cepljence in žlahtne cepiče, kar j;e jako koristno in hvalevredno. Učitelji so poklicani mej ljudstvom sadjarstvo širiti. S tem si pridobe spoštovanje in ugled. »Sadjarsko * društvo* v Tolminu je do sedaj razdelilo mej ljudstvo 14.000 jabolčnih in do 500 hruškovih žlahtnih dreves, na tisoče in tisoče žlahtnih cepičev v.preoepljenje slabih vrst ter širi pouk v okraju o pravilnem sadjarstvu. »Sadjarsko društvo" v Tolminu je pripoznano kot jako delavno in koristno za ljudstvo v okraju. To pripoznanje prihaja vsestransko; pohvalil je društvo ob priliki sadne razstave v Gorici tudi naš presvitli cesar sam. Izjava. Nemalo sera se začudil, ko sera Cul na kazenski razpravi v Gorici dne 15. oktobra lani govoriti pričo g. šempaskega župnika Blaža Grčo o nekakih »zanesljivih*, »močnih* in »dobrih" možeh, katere je bil postavil na izrednem občnem zboru »Goriške ljudske posojilnice« za »živ *id* proti g. Gabrščeku, ker se je g. dr. Gregorčič »bal«, da bi ne izvršil Gabršček takrat svojega žuganja nad njim, kakor je izpovedal to slednje župnik Grča pod prisego, Rekel je celo: »Nifl hudega se ni zgodilo, samo dr. Greg. je bil v strahu in zato smo se postavili v bran, da se ne bi moglo nič zgoditi.* Na vprašanje predsednikovo: Ali ste zapazili na Gabr. na tistem shodu kaj sumljivega? je odgovoril Grča: Proti koncu je šel Gabr. prvi v predsobo, in ker mi je dr. Greg. rekel, da so boji, da ne bi Gabr. izvršil svojega žuganja, videl sem neko dejanje, ki je sumljivo, in rekel možem, naj stopijo vmes.*------- Začudil sem se, ko sem to slišal, ter svoje začudenje takoj povedal Gabr. s pri-pomnjo, naj me stavi za pričo, da povem, v kakošnem stanju je bil Gabr. tisti dan, in to, kar sem videl na onem izrednem občnem zboru, na katerem sem bil prisoten ter se ga še živo spominjam, Ker nisem bil zaslišan kot priča, si štejem v dolžnost tukaj javno povedati to-le; Gabrščeka ni bil« doma od 18. ali 19. avgusta pa do tistega dne, na katerem je bil omenjeni izredni občni zbor. Prišel jo domu izredno dobre volje, le radi tega, da uredi vse, kar treba za okliče, ker se jo ženil, ter je že čez par dnij odšel zopet z doma. Ko je prišel domu, sem ga med drugim opozoril, da bo popoludne izredni občni zbor „Gor. ljud. posojilnice", ker on toga ul vodol. »Soča* se nI pošiljala za njim, ker je bil zdaj tu, zdaj tam, na Koroškem, Štajerskem, na Dunaju itd. Popoludne je šel na zborovanje. Ko je odglasoval, je : sedel na robu velike pisalne mize v prvi j sobi poleg takratnega viš. poštn. kontr. g. j Lebana, v sobi bo bili gg. prof. Ivančič, Kragelj, gosp. vadn. učitelj Mercina, trgovec i g. Kaučič, uradnik g. Fr. Gabršček in jaz. I Gabrščeka dobra volja ni zapustila, marveč i se je prerekal na šaljiv način z g. Lebanom posebno radi besede »nabiti*, katero je rabil v zborovalni sobi g. dr. H. Turna, ko se je bližal pripravljeni »vihar*, kateri je vodil g. dr. Andr. Pavlica. Priča Grča pravi, da »proti koncu je šel Gabr. prvi v predsobo", toda takrr<, ko so se »zgražali* gospodje nad izrazom »nabiti*, še ni bilo proti koncu, ali Gabr. je sedel v prvi sobi že prej in Še poznej! O kakem živem zidu, o katerem govori Grča, ni mogel dobiti noben zborovalec nikakega vidnega vtisa tako, da bi bil mogel slutiti, da kdo kaj namerava z onimi par šempaskimi kmeti, katere je bil pripeljal Grča na zborovanje. Ko je šlo zborovanje h koncu, sem videl oditi dr. Gregorčiča brez »živega zidu* tačas, ko je bil Gabr. ženavzočvsobil Prepričan sem v dno duše, da Gabr., ki je govoril nasproti meni vedno z največji <¦ spo- I štovanjem o dr. Gregorčiču, ni imel namena ne takrat ne kedaj drugače dr. Gregorčiču storiti kaj zalega..... Da je gorenja izpoved J resnična, sem pripravljen potrditi tudi s I prisego. V Gorici, dne 22. aprila 1901. I Ivan Kavčič, j urednik »Soče*. Izjava. Ker me dopisnik ,Gradenski* v nekaterih dopisih v »Gorici* in v zadnji »Gorici* št. 29. »Grad. vikarjani* dolžijo in sumničijo, da sem jaz pisal dopise v »Soči": »Od beneške meje", v kojih je govora o gosp. Žnidarčiču, vikarju, izjavljam nastopno: Jaz nisem pisal nobenega omenjenih dopisov v »Soči« in tudi nisem pri njih s odelo v,al, niti nisem dal nikakih informaciji To izjavo lahko potrdim pri vsaki sodniji tudi s prisego. Apelujem torej na zgoraj omenjene dopisnike in na njih značaj, da s t p r e i o n i svojo dolžnost ter prekličejo svoje dol-žitve in sumničenja glede moje osebe* Višnjevik, 21. aprila 1901. Karol Mleku ž, učitelj. Poslano, »Slovenec* v Ljubljani se je, bavil ob svojem časir s Sveto Goro in pisal, da so že nekdaj bili tam gori č. oo. frančiškani. Vzrok taki pisavi nam je bil dobro znan, ali kar nas je presenetilo, je bilo nesramno laganje in obrekovanje tistega angelja dobrote in vzroka čistosti, pokojnega precV gospoda Andreja Lebana, zadnjega vodje svetišCa na Sv. Gori. Mi smo pričakovali vedno do današnjega dnš, da najvišja cerkvena oblast na Goriškem preklice nesramno laž in povrne Čast njemu, ki spi mirno v grobi pri Materi božji, pričakovali smo, da se oglasi se enkrat »Fdinost". Ker se pa to ni zgodilo, se hočemo pa rait »liberalci" in .brezverci", potegniti za ranj-kega in povedati celemu slovenskemu narodu, da so lagali, infamno in nesramno lagali tisti, ki so pisali, da pod vodstvom g. Andreja Lebana je peSala Sv. Gora, da je bilo vse zanemarjeno, da je hodilo vse rakovo pot ter da se je tako slabo gospodarilo, da slabše ni bilo mogoče. Lagali so, vedoma so lagali, kakor so dolgi in široki, da se ni našlo na Sv. Gori skoraj niC in da je bilo vse prazno. Našli so vsega obilo: domaČi pridelek,živino, krave, vole, konje, lepo kočijo, vso hišno opravorgozder njive, vinograde, vse k a pita le. Našli so iepo cerkev, lepa pota, pobarvane kapelice itd,; vsega seje našlo obilo, in vendar so vseeno tako podli, da pišejo, da se ni dobilo skoraj nič. Že vemo, kaj Vam je manjkalo! Malo tisočakov miloščine in maš; to vse je odnesel pokojni Andrej v Ikofljo Njegovi Eminenci v roke. S seboj ni nesel ničesar nego s kardinalovim dovoljenjem en voz drv. Drugo je pustil vse na Sv. Gori. Vse drugo bodo uživali oo. frančiškani, ker on, dober in polten mož, je šel vsled prisiljenega odhoda od svetišča pred Časom pod zemljo l — Ateo treba, pride še. Laicus, resnicoljub. Trgov.-obrtna registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. V OORICI, scmeniška vi. št. 1., 1. »adstr. -~.----.JK.—...... Obrestuje hranilno vlogo, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 4Vi % in vloge na Gonto - corrent po 3-60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno kstne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali me-seCnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekočem raCunu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6'15%. Vplačevanje se vrši osebno ali potoni položnic na Čekovni raCun štev. 842.366. Uradne nre: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludnp. Naznanilo. Podpisana si dovoljujem naznanjati tim potom slavn. občinstvu ter gg. odjemalcem veletrgovine z vinom ranjkega mojega soproga Ivana De-kleva v Gorici, da sem prevzela vodstvo trgovine sama ter da ostane tvrdka nespremenjena. Naznanjam tudi, da bodeni skrbela pred vsem za izvrstno blago, s kojim mi bode čast postreči gg. odjemalce kakor doslej. V nadejl, da ostane slavno občinstvo v bodoče tudi meni naklonjeno, zagotavljam točno in kulahtno postrežbo spoštovanjem udana Ivanka vd. Dekleva. Božjast, Kdor trpi na božjasti. krčili in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Sdnraunen-Apoteke, Frank-fnrt A. M. Anton Kuštrin trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št. 23 (v lastni hiši). Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega »Luka" po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke ŽnideršiC & ValenCiC v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz i mlinov Jochrnann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po po«H od 5 kilogr. naprej. L. Biessner, y Nmisla nlici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veiiko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveCe itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno Crk na perilo. Ho A ljudska posojilnica registrovano društvo z omejeno zavezo v Gopiei. Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje v lastni hiši. •-----------mm>----------- Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 4'/» %. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na ^ vknjižbe po 5V»%. Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure ------dopol. in od 2, do 3. ure popoL razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K 1400.000. Poštno-hran. radon štv. 837.315. l^arol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah._________ Riccardo Brass Gorica zaloga vin in špirita na debelo. I Ulica Vettnrini štev. 11. I Domača, istrska in dalmatinska j vina ter žganja prve vrste po nizkih cenah. Kdor posodi goldinarjev proti zelo visokim obrestim, naj se obrne pismeno na naslov: »Poštenost* — p. Ajdovščina — poste restante. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 — GORICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela j-J***^ br,*lll|b, •••• In črna vina ^^^M matinsklh in iz vipavskih, <$&&& is ter »k i h furlanskih, vf vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na | vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 , litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. t žepna ura iz niklja Anker-Rem. (na željo posrebrnjena) s krasno vdelanim okrovoin.natiinjko regulirana s 3-1 e t ni m jamrflvom ter elui. 1 eleg. okiopna verižica iz niklja ali goldina s privezki vred. Parizni sistem. 1 kravatna igla iz goldina z vdelanimi briljiintL 1 par pozlačenih zapeslnih gumbov. Znamka „(Ja-ranlie*. ' i 1 garnitura gumbov iz goldina za predsroji-nikc in ovratnike; 5 komadov. | 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno t zaznamovana. 1 prstan iz goklina z eleg. kamnom. 1 pomanjševalo žepno zrcalo v etui. j • Teh šlirnajst krasnih in dragih predmetov z uro Anker-Rem. razpošilja za samo gld. 2-!K», proli povzetju ali naprej poslanim zneskom tvrdka Bratje Hurviz, i Eksporlna hiša, Kraknn, Strnrioru 17 (Avslr.) Knr ne ugaja se tekom 8 dnij sprejme nazaj ; ter denar vrne, da se kupovalec nima bali niknke j nevanusti. | Bogate ilustrovane kataloge vseh dragocenost ij zastonj in franko. Sprejemajo se preprodajalci iu agentje. Vzeinit1 malo bombažn, ga dobro namočite s A. Thierrjf-jevim balzamom ter vložite istega v votli zob ; s tem pomirite vsako zobno bolečino. — Pris no le se zeleno varnostno znamko „mmn" in na kovinski kapici (zamaskn) vtisnjeno tvrdko: Edino pristno. — 1'ojcdine slekle-riee se vdobe skoro v vseh lekarnah po 'M) in (»0 vin. Po pošti 12 tnalih a i G velikih steklene 4-krone. Steklenico na poskuSnjo z navodilom uporabe in izkazom zalog celega sveta pošilja A. Thierrjr-jeva tovarna v Pregradi pri Rogatcu (Bohitsch-Sauerbriiiiii}. — Pazi n j se na ponarejanja ter v vseh kulturnih državah registrovano varstveno znamko „nuna*. Nebroj spri eval je na razpol go pri izdelovat Ij •, kateremu dohajajo vsak dan. Bol ublažujoce ribanje po dr. Zoltan-u - (Zoltanovo mazilo). Že mnogo let znano, vspeSno učinkujoče sredstvo, katero te najbolje vporabi pri protinu in rev-matizmn. Olajša in odstrani po kratki vporabi (kar dokazujejo mnoga tri-znalna in zahvalna pisma) eelo mnogo let brez vspeha se zdraveče bolezni. 1 steklenica stane 2 kreni. Pri vpošiljatvi zneska 2 K 80 vin. razpošilja franko lekarnar B61a Zoltta, Budimpešta. Zaloga na Dunaja, lekarna pri „Črnem medvedu" I., Lugeck 3. Nikako skrivno sredstvo. Zdravniško priporočeno. ^^^-.^^¦^-gE^k^.-^ ^Krojaška zadruga" vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča eenj. odjemalcem svoj« v obširni izberi dospelo novo sveže blag" za jesensko in zimsko dobo, za žensk« in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgmrn i Jr. Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), »Lawn Tennis« i. dr. za žensko obleke. Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kov tre, žamet in pliS v v »oh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajee, za hribolazee itd. itd. Yse po najnižjih in zadnjih cenah brez podajanja, Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste. Patentovani'aparati za žvepljanje na roko in za na t rabljivi na dva načina. Paieniovane škropilnico proli peronospori najnovejši sistemi. Brizgalnice za žvepleni ogljik (Injektori) proti lilokserl Aparati za streljanje proti toči. Posebne brizgalnice za sadno drevje in vse druge priprave za sadje- iu trtorejo pošilja po najnižjih tvorniških cenah IG. HELLER, DUNAJ (WIEN) II. Praterstrasse 49. > Ivan Schindler Dunaj, III. Erdbergerstr. *t. 12. razpošilja pratis in franko kataloge v slo-vcnsko-itnlijanskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroj**, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje kakor drugod Ugrodni pogoji plačevanja. Za reealno postrežbo se garantira. Solidne zastopnice se išče. IVAN SCHINDLER c. kr. privileg. lastnik, Dunaj, III. Erdbergerst. št 12, Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz Gorica Ozka ulica št. I — Via Stretta 1. Priporoča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrbi j a iste v najkrajšem času. Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. - Izdeluje pumpo za vodo. Prireja vpeljavo vode z cevmi vsake vrste. V lastni zalogi ima stroje za žvepljanje sodov iz einkanega železa, Škropilnice proti peronošporl (ponovljene po Vermorelovi sestavi); mehove za žvepljanje grozdja raznih sistemov itd. itd. »r- Postrežba ločna. - Cene zmerne, -tj*