in osebni
najnižje povprečje v lesni industriji
V	prvih desetih mesecih je irv'.l industrij sitimi panogarii 11110 J. st ls sno-*ija najnižje povprečje osebnih dohodkov — 736 Ndin, (I? % več kakor v istem obdobju lanskega leta) nato tekstilna industrija s povprečjem 742 Ndin in pa tobačna industrija 780 Ndin« Torej najnižja povprečja so ponovno v istih panogah, ki so imele tudi letošnjega oktobra in pretežno v ostalih mesecih daleč najnižje popnpiročne osebne dohodke 0 Med industrij skimi panogami pa je pri osebnih dohodkih za prvih 10 mesecev vodila elektro-enjargija ki je zvišala v teh desetih mesecih o-sebne dohodke napram lanskemu letu za 19 jž in njeno poprečje znaša 1„276 Ndin, Osebni dohodki so se letos v prvih desetih mesecih povečali tud’, v filmski industriji - kar za 56 % na
1.220 Ndin ter v grafični industriji na 1^154 Ndin« V barvasti metalurgi-je porast sicer le za 5 vendar znaša še vedno povprečje 10 mesecev 1«051 Ndin.
mp
dohodki ?
ing« Jože Osterman
! V našem podjetju je bilo povprečje pr-i vih desetih mesecev 918 Klin, kar je napram lanskemu povprečju porast za I 19 Če pa primerjamo povprečje les—
: ne industrije, kamor spadajo tudi žtw l ge, kjer je možno najvišje izplačilo j osebnih dohodkov, pa vidimo, da smo I od 736 Ndin kar 25 % nad tem povprek— j jem, Važno je poleg tega opozoriti,
I da je naše podjetje izrazito podjetje { visoko finalizacije v lesni industri-I ji, kjer imajo podjetja v povprečju I še dosti manjše osebne dohodke kakor I povprečje celotne lesne pjmoge.
l Celotna industrija ima povprečne ose-I bne dohodke za, desot mesecev letos—
| njega leta za 11 % večjef kakor lani ! v tem času ir. rjiaša 865 Ndin0
j
j k>v_. '—ti j p G- SG 0 p.LS/č an, odnosno osebnih i dohodkih za mesac oktober, torej doho j dki izplačani v mesecu novembru«
j Osebni dohodki so zopet porasli v pri I merjavi s septemberskimi za 5 tako, da znaša povprečje osebnih dohod—
j kov 937 Nrlin 6
Mnogo bo!.j, kakor v gospodarstvu, kjer I je porast lo za 4 t.jc na 910 Ifdin I se je povprečje osebnih dohodkov dvignilo v negospodarskih dejavnostih in I sicer na 6 °/o na Io096 Ndin.
j Med gospodarskimi dejavnostmi pa je I imela daleč najvišje povprečje v okto— | bru trgovina s 1,083 Ndin, sledi pro—
| met 3 978 Ndin;, gozdarstvo 975 Ndinj
1
komunala 908 Ndin, nato gradbeništvo 894 Ndin in obrt za 892 Ndin,
Industrija je s po--prečjem 887 Ndin (kar predstavlja 4 % več kakor izploščilo v mesecu septembru) šele na 7. mestu. Le dve gospodarski dejavnosti sta imeli nižje povprečne osebne dohodke kot industrija in sicers gbsti-nstvo in turizem 884 Ndin ter kmetijstvo z 829 Ndin« Če pa analiziramo ti dve dejavnosti pa vidimo, da sta obe izrazito sezonskega značaja in je padec v mesecu oktobru popolnoma razumljiv,, Ti dve panogi pa seveda nista bili v prejšnjih mesecih, to je v času sezone nikoli na poslednjih mestih.
V	okviru same industrije pa je razpon v povprečju osebnih dohodkov izredno velik;
Giblje se od 1*820 Ndin (kap pomeni zvišanje za 56 $>) v filmski industriji ter 1.757 Ndin )(to je porast 99 '/•■) v ladjedelstvu^ 1„370 Ndin (porast za 10 %) v elektro industriji do 7.557 Ndin v tekstilni industriji, v lesni industriji pa je povprečje 736 Ndin.
Da še navedemo povprečje izplačanih plač v mesecu oktobiu za naše podjetje!
Znašale so 927 Ndin, kar je napram la nskemu letu povečanje za 10,6 %.
O
I	Vlasta Vidic
j SREČANJE BORCEM
i
| Borci in aktivisti narodnoosvobodilne | vojske smo že tretje leto imeli to-I variško srečanje. V letošnjem letu je j bilo srečanje na dan, ko praznuje vse I jugoslovansko ljudstvo Dan armade in
je bil del te proslave, če lahko reče_ mo, posvečen praznovanju naše armade, 50-obletnici oktobrske revolucije e&avni povdarek pa je bil posvečen 00-obletnici prihoda tov. Tita na čelo komunistične partije.
Odziv borcev na to praznovanje je HI skoro stoodstoten, čeprav so nekateri borci že upokojenci in zelo oddaljeni od sedeža našega podjetja. Po številu nas je 49.	;
.	f
Tov. Cvenkelj Jože je v uvodnem govoru pozdravil vse navzoče borce, predstavnike samoupravnih organov podjetja in organizcaij - sindikata in mladine ter predstavnika Združenja borcev NOV občine Radovljica - predsednika in narodnega heroja Dežman Tončka in tov. Kozinc Mišota.
Nato je tov# Vlasta orisala pomen in pot Komunistične partije pod 30— letnim vodstvom tov. Tita, tov..direktor pa je seznanil borce o stanju podjetja, predvsem pa o perspektivnem programu, oz. o dokončni razširitvi podjetja in želel, da bi bili borci še naprej enotni pri delu in odkrivali med nami tiste, ki zavestno rušijo d-csiplino in ustvarjajo nezadovoljstvo med člani delovne skupnosti, z raznimi pravokacijami.
Predsednik delavskega sveta tov, Kna^-velj se je članom delovne skupnosti— borcem — zahvalil za uspešno sodelovanje v samoupranih organih, ki še ve dno zavestno vlagajo svoje sile za na predek podjetja in družbe ter v znak priznanja podelil II. del romana Toneta Svetina "Ukana”.
Predsednik krajevne organizacije 2® iz Begunj tov* Janez Princ, ki je obe. nem še dolgoletni član našega kolektiva, je v govoru povdaril, da je 18 članov ZB iz krajevne organizacije,
(nadaljevanje na str. g )
2
k
delavski svet
Po dopolnitvi osnutka je bil sprejet Pravilnik o tehničnih izboljša veh, ki je prilagojen potrebam podjetja. Pravilnik bo posredovan v 30-dnevno obravnavo 2lanom delovno
skupnosti o
O
Določena je komisija! Legat Franc, Pristave Alojz in Lebar Lado, za ocenitev in odprodajo (interno licitacijo) odpisanega materiala pri inventuri v KD in sicer za 11 kom primežev in 11 kom vrtalnih glav«
O .
Odobreno je bilo izplačilo Sfrs 8.857,60 na račun servisnih popra— vil v okviru garancije za sezono 1966/67 firmi Šport Bedarf v Zliric-hu po predlogu tovs Šiško Rajmunda in Kocjančič Slavkota.
o.
Potrjena je pogodba s Švedsko smučarsko reprezentanco za tekmovanje z Slonovirji omučmi.
- ° sPrejet je bil sklep, da se inštitut plačuje samo za oddana in pre— zentirana dela,
UPRAVNI ^
ODBOR
n
Dokončno je bil sprejet pravilnik o prodaji lesnih odpadkov članom kolektiva po predlogu strokovne komisije, Ta predlog je bil objavljen v "Naši smučini"o
A
Sprejet je biib prehod na 42-urni tednik s 1» 1. 1968 o Vzporedno s tem pa
so bili sprejeti tudi sledeči ukrepi:
- potrjen delovni koledar (glej Našo smučino šte 7/2-68),
- potrjen je kolektivni dopust od 15. do vključno 31. julija,
- da se v I. polletju , ko delamo na zalogo, porabi vse dopuste nad 14 dni,
- da se omejijo nadure, predvsem vi# polletju na minimum,
- da se v II. polletju, če bo potrebno, vpelje nazaj ena delovna soboia
V	mesech,
- da se po predpisih ne plačuje nadur s 50 dodatkom v Času od 42 do 48 Ur na teden, ampak kot navadni delovni čas.
A
Nadalje se sprejme in potrdi poročilo varstvene in požarnovarnostne službe za obdobje tričetrtletja poslovnega leta 1967.
A
Sprejeto je priporočilo o zbiranju sredstev za gradnjo Onkološkega inšti tuta v Ljubljani s tem, da se namesto prazničnih čerrtitk ta denar nameni v
N
3
j gornje svrhe« Prav tako se bo omejilo I ob smrtnih slučajih članov kolektiva l ali svojcev le na en venec, ostalo pa ' j za onkološki inštitut.
i ' A
j Ustanovljena je komisija za pripravo I gradiva za eventuelni prehod na delje_ j ni delovni čas. V komisiji soj ing.
I Jurij Hočevar, Vidic Vlasta, Weitha-] user Avgust in en član sindikata*
r	■	1	'	•	•
i A
j Sprejet je bil popravek pravilnika I ps&bnih dohodkov čl. 50 in sicer povi j šanje kilometrine za uporabo lastnih Vi osebnih avtomobilov v službene svrhe j od 0,50 oz. 0,60 Ndin na 0,7C oz. 0,80 I Ndin.	....	.	«■
I : A - '
I Sprejeta je bila povišana stropnjo'o-Imortizacije osnovnih sredstev po pre-l dlogu računovodstva.
i	A	■■
j BS	in	sindikat	apelira na	udeležbo	pri
ireferendumu	za	dvig šolstva	v	naši	ob-
! Sini,
ZAHVALA !
j Celotnemu kolektivu želimo mnogo us-I pehov v novem letu 1968
družina Potočnik iz Mošenj
I Otropi se Vam najlepSe zahvaljujejo | za dedka Mraza«
■	ti 'ni'
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO i
1.	organizator, 11. Njegoš, 12. bale, .13. kanon, 14. komik, 15. oven, 16* Tanana, 17. let, 18. Robert, 19» oo,
20.	Larina, 21. v, g, 2JU cement, 23. Sa, 24. kamera, 25. sol, 26* merino,
27.	gobe, 28. Ibiza, 29. galon, 30. Rene, 31. Marolt, 32. kramarjenje.
'	• .. ■	• • 'i •	'
Prejeli smo samo 2 rešitvi, ki sta bili pravilni.
I. nagradas LEGAT Franci 30 Ndin
II.nagrada: ČEMAŽAR Morija 20 Ndin
Med redakcijo lista smo bili sezna»» njeni z "Velikimi smučarskimi tekma*-mi" za prvenstvo Elana po starosteih skupinah in sioerj
It Ve le slolam za Upokojence 2» Veleslalom za člane od 45 * 55 le« ta starosti 3» Veleslalom za člane od 35 - 45 le« ta starosti 4* Veleslalom	za člane do	35	leta sta«* .
rosti	''L'	■
5» Veleslalom za ženske 6» Veleslalom za aktivne tekmovalce#
Ta čap ko boste prejeli "Našo smučino"* bodo rezultati že znani«
Širše o tem ’ .rvas bomo obvestili y na»» slednji številki	,
(Op»Ur,) ;
ob 42 urnem tedniku
Jože Lipnik
Delavski svet je na zasedanju dne 28,
12,	1967 sprejel sklep, da s 1. januarjem 1968 leta uvc£omo še tretjo prosto soboto na mesec in s tem zaključimo postopni prehod na 42-urni delovni tednik.
Takšen sklep je delavski svet lahko sprejel zato, ker so poslovni rezultati v letu 1967 že dosegli in celo tudi presegli začrtano raven, ki je bila po pro_ gramu o prehodu na 42 urnik postavljena kot pogoj na prehod. Pri tem pa moramo povdariti, da ni samo dovolj, da smo zač,rtane rezultate dosegli in s tem uprar-vičili prehod na 42 urnik, temveč je pred nami toliko bolj odgovorna naloga da dosežene rezultate obdržimo še nadalje in jih izboljšujemo.
Podatki o začrtanih in doseženih poslovnih rezultatih		so sledeči:	(v Ndin)
	začrtano pr programu	doseženo v letu 1967	indeks
vrednost proizvodnje	34,471.000	37,500.000	109
dohodek za delitev (po fakt.)	11,904.000	11,500*000	97
°sebni dohodki	7,920,000	8,400.000	106
dohodek za sklade	3,984.000	3,100.000	78
proizvodnja na zaposlenega	59.950	61.500	103
S prehodom na -42 urnik pa je potrebno osvežiti nekatere sklepe iz programa o uvedbi 42 urnika,, ki so v skladu s predpisi in. Q katerih je Delavski svet na zadnjem zaoedanju pnnovno zavzel svoja stališča« Smatrati moramo, da so :vs;i ti sklepi obvezni in da je izpolnitev teh sklepov pogojaiza prehod na 42 utnik.
^ kolikor v bodoče ne bi vstrapali na izvp-jonju sprejetih sklepov, nam ostpjie, edini izhod, da sklep o. uvejdbi 42 urnika umaknemo in uvedemo daljši delovni. , cas. Tukaj bi navedli samo najbolj bistvene skL-oJ«!
Zaradi prehoda na skrajšani delovni čas se ne sme povečati naduamo delo.
S povečano storilnostjo in izboljšo-no organizacijo dela se mora namreč doseči nezmanjšano proizvodnjo.
2.	Po zakonu o delovnih razmerjih se izvršene ure, ki presežejo 42 urnik, s katerimi pa se ne preseže 48 urnik, ne smatra kot nadure in se zato za
takšno delo v podaljšanem delovnem
•	• '	'	i	.»	-
—,-jte bT>\ —m
m
5
4.
I'
času ne obračunava 50 $> dodatek pri nadurnem delu, ki preseže 48 umi tednik« Na primer: S prehodom na 3 proste sobote je povprečno na mesec doseženih 182 delovnih ur, vendar skupaj ne več kot 208 ur na mesec, se ne prizna običajni I 50 % nadurni dodatek. Prizna pa se 50 $ nadurni dodatek za vse nadure, ki pr£ segajo skupnih 208 delovnih ur na mesec. Pri tem pa seveda pripada za izvrže-ne ure v daljšem delovnem času od 182 osebni dohodek po redni umi obračunski postavki, oziroma za delavce, ki delajo po učinku, po doseženi količini dela*
• Redni letni dopust se -preračuna na nove pogoje. Po zakonu o delovnih razmer-: jih se v izkoriščeni dopust štejejo tudi proste sobote. Zaradi ...poenostavitve se zato že določeni dopust po Pravilniku o'delornih razmerjih zniža v razmet* P ju do novega krajšega-delovnega časa. N.pr. delavcu, ki ima 14 delovnih dni dopusta, pripada z uvedbo skrajšanega delovnega časa 14 dni po 7.ur,...to je 98 ’Ll ur dopusta. Ker smo s sklepom DS v našem podjetju uvedli sistem prostih so-5'jbOt, ne pa n.pr. sistem 7 urnega delavnika, potem pripada delavcu 98 urj
. umi delavnik = 12 dni + 2 uri dopusta. Na enak način se preračuna vse ostj le dopuste, tako, da znašajo}
I
	
V
..
dopust po pravilniku o delov, razmerjih
dopust z uvedbo 42 urnika
14 dni 18 dni 21 dni 24 dni 30 dni
12 dni + 2 uri
V f •M | * .
15 dni + 6 ur 18 dni + 3 ure 21 dni
26 dni + 2 uri
•	•
(nadaljevanje s str.
6 )
žlanoT kolektiva Elan in se je v imenu vseh zahvalil za pozornost, povabilo in "Ukano".
Tovariški večer se je nadaljeval v prijetnem vzdušju z željo, da bi drugo leto organizirali izlet v partizanske kraje z ogledom mLSjjev NOB.
6
Zgodilo se je, da je proizvodnji nenadoma pošel kaorit - lepilo za lepljenje lesenih delov. Posledice smo občutili vsi, ker je bila ogrožena proizvodnja smuči in ker smo z iskanjem lepila od drugih podjetij, urgencami na dobavitelja, železnico in carino, zatelefonirali, zatelexirali zatelegrafirali in zavozili s kamioni in osebnimi avtomobili mnogo našega lastnega denarja. Samo v Boh, Bistrico smo nekajkrat poslali avto PO nekaj sto kilogramov, enkrat tudi v Zagreb kamion. Pa vse to je bilo
V	1-0
se srečno,’ da smo sploh mogli pričakati redno, pošiljko.
Zakaj vse to? Res je, da je prevoz i Az Nemčije.dolgotrajen, vendar s tem računamo in bi kaorit pravočasno pri spel - do 30, oktobra, kaorita pa je Manjkalo 19. oktobra, čeprav bi po normativih morala količina zadostovati za proizvodnjo do prvega tedna v novembru.
Skratka zmanjkalo je kaorita - zakaj?
Tehnologi poročajo:
normativ kaorita za JET SMUČI 200 cm*.
1964
1965
1966
1967
roč. stroj.
UIC2
ing. Jurij Hočevar
Še nekaj: ročni nanos je dvojno velik od strojnega. To so stroji!. Ne glede na boljše ih lažje delo je to ponoven dokaz, kje naj iščemo rezerve. Vsem še ni to jasno.
Doslej vse v redu ali dalje?
Navodila za lepljenje so poznana in sicer je to enostranski strojni nanos s 191 gr kaorita W 234 v prahu.
Kako pa delamo mi! Pri blokih smo nanašali do nedavna še obe ploskvi, pri lepljenju smuči pa smo lepilo prekome rno tratili.
Šele ko je zmanjkalo lepila so tehnologi uspeli pri lepljenju blokov uvesti nanašanje na eno ploskev. (Nana^* šanje na obe ploskvi je manj odgovorno, ali je "bolj komodno"). Tudi pri lepljenju smuči je pomanjkanje lepila rodilo rezultate s 160 gr porabe lepila. Torej sreča v nesreči!
Ti dogodki so vspodbudili tehnologe, da so . prekontrolirali normati-re uporabe lepila pri posameznih lepilcih in sicer na 1 m2 namazane površine:
500 gr 407 gr 367 gr 150 gr 300 gr doseženo;	140 gr 200 gr
Če že navajamo podatke, si oglejmo,-Itako velike uspehe smo dosegli pri šted— nji materialov. V navedenih letih je padala porabas r..'
°<1 100 °/o v 1964 na 80 % dalje 73 in končno na 40 $ začetne uporabljene količine.
2
7
i
Staro
lepilec A B C D
poraba / 1
250 gr 310 gr 352 gr
. ... ’ i f";
414 gr
i. i i !	'
poraba / 1 m .
F
;v,v '-i' i ' ' 1
:	173;	gr f
187 gr
- T 1
- Nove1
rl. : *
-- i lepilec E
'-i;
-.Irt ■
I	,	1	i	'
i ^	;
I Ni treba ob teh podatkih posebej ra_z , I lagati kaj pomeni-uspešen organiza—
'j cijski ukrep in kako* rezlični so si
r.‘iepiici med seboj. i. 1
i”'	1	-
I ■ • r. r •	'	■
I D porabi dvojno količino od A.
I-
I Lepilec	A	-	Janc Minka
I
1 Lepilec	E	-	Jagodic Francka
I	t	'r
j Lepilec	F	-	Kokalj Andrej
'v'
I Vredni so naših čestitk.
I
I
| To je zanesljivo, žalostno pa je dej-j stvo, da prav zaradi tolikih osebnih I vplivov na rezultate dela, v tem pri-I meru na porabo lepila, nast&jajo to-j lik$-„ie razlike.
*
I Čim je prispela pošiljka lepila, se I je poraba zopet povečala, torej stro-J ški lepljenja se zopet večjao in teh-I nolog bo prisiljen spremeniti smer I svojih ukrepov od zniževanja, na pa—
I večanje normativov od 191 gr na 262 j gr, ka je za 30 $ in sicer 10 % zarBrdi objektivnih razlogov, 20 % pa zaradi osebnih.
L.
OBISK BOLNIKOV
i/ 1
Kot vedno, smo tudi letos ob Novem letu pregledali sialež naših bolnikov, ki so istočasno tudi* socialno ogroženi ali pa imajo- družinske razmere v takem stanju, da* skrajno negativno vplivajo na njihovo živijensko raven«.
1. Plemelj Verena
2. Kranjc Rezka
3. Bernard Anton
4. Hrovat Kati
> i-
5. Bajič Veljko
:.. j ,o
6. Janežič Marija
7. Šoštarič Jožica
8. ^ Brlogar Jožica
X'v.
'01
Predlog je bil, naj se v^em zgoraj navedenim podari ob novem letu 100 Ndin, razen Hrovat Kati, Janežič Mariji in Šoštarič Jožici, kjer naj se otrokom podari praktična darila v zgoraj omenjani vrednosti.
Sindikat
lil
TEHNIČNE NOVOSTI /N ZA Ni MILOSTI ■—
iz zapisnika redne seje komisije za izume in tehnične izbolj.
-SE VEDNO P-TEX OBLOGA IN- NEDELJENA SREDICA PRI METALNIH SMUČEH
Vlo,go tovl Jerala Vinka je "komisija obravnavala že na osmih svojih sejah, katera se nanaša na uporabo tanjših polietilenskih oblog od 1,8 na 1,6 mm in pa na spremembo konstrukcije sredice, oboje pri me_ talnih smučeh. Poleg tega se je ta izboljšava obravnavala š'strani , Vlagatelja in strokovne službe v ■interni reviji "Naša smučina", ki pa do danes še ni našla pravega me_ sta.
Za p<^>olno izvirno zamisel ne ob s-toja dokumentacija, ne konkretnih belegov, kljub temu, "da se je.na teh poiskusih že predhodno delalo. Zato je bila komisija mnenja^ da so tov„ Jeiala Vinkotu dodeli primerna nagrada Za vpeljavo opisanih izboljšav, S predpostavko, da n ■tsm stališčem' soglaša vlagatelj. V tej zvezi, jo 'bil poklican na sej~o"*’■■■ komisije tbv. Jerala Vinko, da iz— reče svoje pripombe, Tov. Jerala se je.pgpolnoma strinjal z mnenjem komisije} da izboljšava ni nova, to da so po tem vprašanju niso delali,, preje' nobeni preizkusi, temveč da se je že delalo v redni proizvo-dn j i} vendar, misli, da je vpeljava predloga njegova zadeva, o čemer tudi kpmišija ni imela že„_popreje nobenih dvomov. Navedeno velja za Polietilensko ob,loge. Ravno tako, kot že rečeno,. zaradi pomanjkanja dokaznega gradiva, se prizna vlaganju vpeljava dvodelne sredice.
... I-
..!:............
- I ■ ■.
I
••J , <
' j
I
i
,1
-4.
PHtblA GA J? C'
. T?
Sklep:
i
| Od stališč, ki jih je komisija zavz^
I la, ne bo odstopala, vendar pa, da bo j končni zaključek imel tudi polnoprav-
■	no podlago, je komisija s polnim sog-' lasjem vlagatelja.sklenila, da prito-{ gne na posvet pravnega svetovalca,
1 tako, da bo ' zaključek komisije l slonel čim bolj na zakoniti podlagi.
1 Za ograniziranje tega posveta se je j zavzel tov. Hočevar ing. Jurij.
I. ,,,
i " -	,
I
' 2. Vloga tov. ČnJer Filipa v zvezi 4_;„ dimenzioniranja smuči je bila dcjna vprouče—nhj e zunanjemu sodelavcu inštituta (statiku), kateri je pri, gel do zaključka, da je razvijanje po predlagani metodi težko rešljivo in da zahteva veliko teoretskega študija, katerih rezultatov pa hi predvidel^ ker predlog ne ba žira na dovolj iehnicni podlagi.
! ■ ... ;
I S k 1 e 'p 'i‘V I	!
I Vloga tov; Čufer Filipa se ne osvoji j iz preje navedenih razlogov, vendar I pa daje možnost vlagatelju, da si la— j hko po svoji strani najame strokovnjn.
ta,
9
| ka, da mu reši in najde definitivne I uporabne metode, katere pa lahko po-I novno vloži na komisijo.
I 3. Tloga tov. Kozamernik Stankotg. l	Fetriček ing. Tetra, Finžgar Miha
in Sitar Roka so vse v strokovni obdelavi, ker je njih vsebina ra-j zmeroma aktualna.
j 4. Vloga tov. Legat Janeza v zvezi obročne prodaje čolnov in dražjih smuči, spada v področje poslovne politike, zato jo je komisija dola iz dnevnega reda.
I 5. Vloga tov. Ravnik Janeza se nanaša na montažo oprti na sani s pnevmatsko pištolo, katera je bila dana v proučitev tehnični službi. Odgovor, ki ga je komisija sprejela, je nezadovoljiv, zato je sklep komisije, da ponovno zahteva popolnejše podatke.
i 6. Vloga tov. Pohar Alojza je imela zamisel izboljšave tračnih žag za I	žaganje lamel z dodatnimi vodili,
Ker imenovani ni pokazal interesa
o	izboljšavi, ne da bi s tem dal j	svoje zamisli, je komisija dala
I	zadevo z dnevnega reda. • •	.
j OBRAVNAVA NOVIH VLOG:
j	Vloga tov. Čufer Filipa
i	Imenovani je dne 12. 12,« 1967	ob
j	14 uri vložil vlogo. št. 80/67	ha
I	komisijo, s katero predlaga delne
spremembe v glavnem v konstrukciji stekmovalnih smuči.
! S k 1 e p :
Imenovana vloga se je izročila šefu ; tehnične sektorja v proučitev.
i ZA KR A i t K c AS
I
J.K.
1.	Kakšne barve .je medved?
j Lovci so šli nad medveda. V nedeljo I zjutraj so se zbrali na zbornem mestu. I Iz izhodišča so se pomikali deset ki-l lometrov proti jugu. Tu so naleteli I na medvedovo sled., ki je šla natanko l v smeri vzhod. Lovei so se preusmeri-I li v to smer in so točno po prehoje-} nih desetih kilometrih proti vzhodu I medveda ustrelili.
Z
Ker je bil medved težak, so se lovci zmenili, da ga bodo vlekli po najkrajši poti na zborno mesto, kot je razvidno iz skice sc prišli natanko po prehojenih desetih kilometrih spat na zborno mesto. Ugotovite kakšne barve j je bil. medved,
I
I
I 2. Delitev dediščine
| Oče je imel tri sinove. V oporoki je I svoje imetje — 17 krav — razdelil med I sinove takole: naj starejši sin dobi j polovico krav, srednji tretjino od I celote, najmlajši pa dve kravi. Pri | tem pa je postavil pogoj, da se krave I deli tako, da se jih ne razpolavlja«
I Torej deli se samo na cele krave«
I Kako so si'sinovi razdelili krave med j seboj?
10
/-, K
A« Prelivanje;
- hESiTEv :
Imeli ste nasiednje posode; • y 3 • L;/. c,.' ;r j ......	litre	5 litrov	8 litrov
* Na začetku imate v posodah	-i i 0	0	8 1 vina
Prvič prelijete v 5 lit. posodo	0	5 ‘ ‘	3 1 »
Drugič iiapolnite 3 lit* posodo	3	2	<31 "
Tretjič iz 3 lit. posode vlijete A&zaj .v 8 lit. posodo	• 0	2	6 1 '»
Četrtič prelijete 2 litra v 3 }.itrsko posodo	2	0	\ > • ’.. 6 1 »
Petič spet napolnite. 5 litr. posodo ., ■ „ .	2	5	] 1 «'
v SestiČ iz 5 litr. posode dopolnite 3 lit. posodo y-'’	•3 ■	'• 4	1 1 »
Nadaljnji postopek je pa s tem že določen! 1 1	•		
2. Krogrl ices 	 «	 ...			
■	i
Zlatar je tehtal takolej, Na vsako stran tehtnice je dal po tri kroglice* če pe tehtnica ostala v	.^nevtralni le,-i, potem med tehtanimi kroglicami
111 iskane kroglice. Torej je med preostalimi tremi kroglicami, ki jih še ni tehtal. Če bi pa tehtnica pokazala razliko v teži, potem je lažja kroglica *ia lažji strani. Po prvem tehtanju smo torej že izločili šest kroglic.
iPri .drugem; tehta^J^ju, damo od preostalih treh kroglic v vsako skledico po eno Isroglicoj, eno pa obdržimo v roki* Ifnam6 spet dva slučaja* V koliktt.-^ ostane ‘■tohinica, v nevtralni leri, imamo iskano kroglico v roki« Če; pa se-tehtnica ng, :Sne, paj-se že tudi pokaže, kje je lažja kroglieal	’
O
V SKANDINAVIJI
Iz dveh švedskih časopisov lahko posnamemo usfeh Sajbiceve turneje - propagiranje Elanovih smuči na Švedskem, Finskem in Vzhodni Nemčiji.
?
Uvodnik članka pravil Jugoslovan g. Sajbic 49, doma iz zimskošportnega centra Panjska gora v Sloveniji - 5 km od Italijanske in 7 km od Avstrijske meje -Predstavnik smuči Elan - bo tudi vodja servisa švedskih reprezentantov na oli-®piadi v Grenoblu .  ........................
11
i M AR IJI V SLOVO
i
] IN ZOPET JE ŽALOSTNO ZAPLAPOLALA PRED VHODOM TOVARNE ČRNA ZASTAVA. NAZNANILA
| NAM JE BRIDKO VEST, DA MARIJE, NAŠE DOBRE SODELAVKE KUHARICE, NI VEČ MED NAMI.
I
I
j PREZGODAJ JE TEŽKA USODA POSEGLA PO NJENEM ŽIVLJENJU, KL JE BILO ŠE V POLNEM
\
j ZAMAHU V SKRBI ZA DOM, ZA ŠTEFANA, KATERI JE NJENE POMOČI NAJBOLJ POTREBOVAL.
{ SRCE SE NAM TRGA OB MISLI NA NJENO IZGUBO, OB MISLI NA TO, DA JE MORALO TO
| PRIZADETI PRAV.NJIH, KO STA BILA TAKO NAVEZANA DRUG NA DRUGEGA, VZGLEDNA ZAKD-
! NCA IN VESTNA PRI DELU, PRI USTVARJANJU.
! !
I
j MARIJI ŽAL DRUGEGA NE MOREMO VEČ ZAŽELETI KOT ZADNJI - POČIVAJ V MIRU ~
I
I ŠTEFANU IN DOMAČIM PA ŠE ENKRAT ISKRENO SOŽALJE
I
I	.	•	KOLEKTIV
o:)| . .'KM,' V-	' 'V	'	.,	i;;
ihcoil- -x;r	-	i	-	.	•	t	  ,	.	.
j;j.  ■*—i—— —.....•.....•.. ... ——-     - ------------   .....	......	-..  -.—
-	■,	....	.	7	,	•<
'	ZAHVALA!
Ob nenadni boleči izgubi moje dobre žene
PEČEK DARIJE •
se iskreno zahvaljujem sindikalni podružnici podjetja za veneo in denarno pomoč, tov. Resmanu za tople poslovilne besede ob odprtem grobu ter ostalim Ar-rtvrvlssn vencev in cvetja ter vsem spremljevalcem v r\jen zad*. nji domj ki so s svojim številom dokazali, da so'jo imeli radi# Zato
vsem in za vse še enkrat iskrena hvala#
j?eček štabna in njegovi
12
SEJEM PLASTIKE-1967'!
ing. Peter Petriček
j Brez dvoma je bil sojem "PLASTIKA. 67"
[ V Diisseldorfu največja raanifostacija j dosežkov na področju plastičnih mas.
I Ta sejem se prireja vsake štiri leta j in je najpomembnejši na svetu. Poleg I evropskih razstavijalcev se sejma I udeležujejo tudi ameriški. Letos so . prvič razstavljali tudi vzhodni Nemci j v kolektivnem paviljonu, od naših pa J tovarna MELAMIN Kočevje. V okviru se-I jma je bila velika ra%tav» stroje^ za j predelavo plastike. Sejem je obiskalo I okoli 150.000 obiskovalcev, kar je za | spedializirani sejem v isoko število, j Na sejmu je razstavljalo 782 firm na I kompleksu 44.700 m^,
I
V	kratkem opisu vtisov iz tega sejma I bom skušal podati pregled najzanimi-I vejših izdelkov, odnosno postopkov,
I gledano predvsem iz stališča uporab-j nosti za naš proizvodni program. Samih smuči, razen firme WESTAG-GETALIT I še ene firme, ki proizvaja polyes-j tersko tkanino, katera se vlaga v le-[ pilne fuge, ni razstavljal nihče drug, j Firma-WESTAG-GETALIT ponuja smučarski I industriji izboljšano kvaliteto zgor-I nje zaščitne ploskve za smuči (fenol-I na obloga) ter tudi bele stranske
ploskve, katere so na žalost razvili I selc laboratorijsko in so jo imeli j samo na razstavi, za enkrat pa še ni | dosegljiva.
I ' '
j Zelo zanimivo je bilo satovje iz celu-| loznega acetata, katerega je razstav-| ljala firma L0NZA-IERKE. To satovje I je bilo dosedaj iz papirja ali alumi-I nija. S firmo smo v pregovoru o mož-| nosti uporabe tega satovja kot polnilca za smuči, eventuelno sredice za j fiberglas smuči ali nekaj podobnega.
Največ ji ."spektakel" iz plastičnih mas
so napravili memški koncerni, to so • predvsem: Bayer, BASF, 'Iiills in firma Hoechts. Vrsta oblikovalcev in aran- | žerjev, kot tudi arhiteiefcov, se je I trudila, da je tem firmam naredila ojb likovno in -konstrukcijsko čim lepše in čim funkcionalnejše razstavne pro- | store i»iz plastike, katera je sesta- I vni del njihovega proizvodnega progra ma. Bayer jo imel na rivjgtavi tudi dva | športna avtomobila zgrajena praktično I popolnoma iz plastični!' mas, z izjemo BMV-jevega vgrajenega :notorja« Avtomo- | bili so bili na razpol go obiskovalcem [ in so lahko praktično reizkusili nji- | hovo sposobnost. Poleg 'ivtomobilov je Bayer razstavil še vel-ko jahto, izde- | lano iz kombinacije pc^ester in epoxy smole iz njihovega pro zvodnega prog- ( rama. Jahta je bilacc: 7 m dolga in I izredno luksuzno opremljena.
Zanimiv športni avto j<. razstavljala tudi firma METZLER, za katerega pa sem S6 nekoliko podrobneje zanimal in sem se seznanil tudi s konstruktorjem g.
Konigom, ki nam je celo ponudil li- | cenco za eventuelno izclalavo takih športnih avtomobilov.
Firma METZLER je izredno močno zašla i na področje j?olyeBtra % dodatkom stek- [ lenih tkanin in se ukvarja poleg izde- | lave čolnov v večjih serijah tudi z
izdelavo in montažo plavalnih bazenov.
13
Na sejmu so razstavljali tudi izdelovalci strojev za sitotisk in pa tovarne^ ki izdelujejo barve za sitotisk« Zanimal sem se za tiskanje na sploh in me je privleklo tudi zanimivo in ceneno tako imenovano "toplo utiskovanje"„ Na sejmu sem lahko ugotovil, da je to v precejšnji meri izpodrinilo sitotisk vsled tega, ker so problem automatizacije pri toplem vtiskovanju, že rešili. Tisk ima določene prednosti, ker. je strukturen, bolj obstojen od sitotiska, ni potreben čas sušenja ter ni potrebna posebna obdelava površine, n«pr. polietilena« 0 tem bom podrobneje pisal drugič.
Zelo zanimivo je bilo tudi sodobno em baliranje izdelkov v t£\Js.o imenovane folije "ki se krčijo". To so posebne folije, v katere zavijemo določeni izdelek in ga pošljemo za nekaj sekund skozi kanal, v katerem je topel zrak (okoli 100 do 120°C). V tem kanalu se folije skrčijo tako, da se praktično popolnoma gladko prilepijo na površino izdelka, tako da na prvi pogled izdelek sploh ne izgleda, da bi bil zavit v folijo„ Z izdelovalci teh folij bomo stopili v stik in bomo naredili nekaj poiskusov z embalira-njem smuči. Zelo zanimivo bi bilo embaliran je dražjih smuči na ta način.
f
Kupec, bi si skozi folijo lahko smučko povsem dobro ogledal, istočasno pa bi preprečili poškodbe laka pred uporabo in pa oventuelne rise, ki nastajajo na zgornji ploskvi pri brisanju prahu s smuči« Ce pridemo pravočasno s tem na trg, bomo gotovo imeli povsem originalno pakirane smuči, ki bodo istočasno tudi zaščitene pred rjo (robniki).
Zanimive so še naprava za proixvajan-je umetnega marmorja iz polyestra. Na prave stanejo okoli 40.000 DM. Cena
J
9
tega marmorja naj bi bila 1/3 nižji kot je cena . maravnega marmorja. Osebno sem prepričan, da kvaliteta tega marmcuja še zdaleč ni enaka kvali teti naravnega marmorja in da vslod tega tudi zanj ne bo tako zelo velik interes. Zelo zanimiva je bili*, tudi maketa stiskalnice za izdelavo čolnov v dolžini 5 m. Od firme, ki je refetav ljala maketo, sem zahteval ponudbe, ravno tako sem isto ponudbo zahteval na osnovi teh podatkov od firme LITO-. STROJ iz Ljubljane. V kolikor bi se eventuelno v perspektivnem razvoju od. ločili za stiskanje čolnov v stiskalnicah (pogoj zelo velike serije), potem bi lahko izbirali med obema ponudbama.
Za delo v našem skladišču sem videl univerzalni pečat, za katerega se da«* jo matrice tiskati na navadnem pisalnem stroju. Te matrice vzdrjftjo tudi
1.000 odtisov, sam pečat je poceni, stane cca 40 DM, ena matrica pa okoli 8 Pfenigov. Mislim, da bi na ta način precej pospešili in izboljšali označi* vanje pri odpremi naših proizvodov.
Prvič sem praktično videl sanitarije izdelane iz umetne mase, s steklenimi vlakni, katere lahko skoraj povsem enakovredno konkurirajo izdelkcji iz
14
I Pripomniti moram, da je ravno j£Laval-| bazen od firme METZLER vzbujal | največjo pozornost na tem sejmu, saj [ jo za nemške razmere izredno poceni.
I Ko sem ceno plavalnega bazena prera^-j čunai, sem ugotrril, da 1 n? stane I približno 30c000 Sdin. Cena 1 m^ na-I sih izdelkov (čolni) je vsaj štirik-I rat nižja«
j Jasno pa je, da Jugoslavija za enkrat I še ni potencialno tržišče za plavalne j bazene in je vsled tega izdelava teh I manj zanimiva za nas. Najbolj karak-I terističen proizvod iz polyestra s steklenimi tkanimai so bile'cisterne I za tekočine: vino, mleko in podobno,.
Zaradi močne korozije kovinskih cis-I tern, bo v Nemčiji izšel zakon, ki I bo zelo ugoden za proizvajalce cistern- ir. plastičnih mas in bo praktično | povsem zavrl proizvodnji kovinskih I cistorr gorilno olje o
I Firma GEVETES od katere nabavljamo | stekleni rftat za izdelavo naših čolnov
00	analizirala potrebe tržišča za naslednjih pet let in je naredila prve J korake zr, uporabo steklenih vlaken I Pri izdelavi novih proizvodov. Tako | so ugotovili, da bo v bodoče promet I — transport razsutega blaga v glav-I potekal v velikih, kadem podobnih
; posodah* tako imenovanih "conteiner-jih", ki se bodo naložili in se z železnico ali avtomobili peljali na ladji©* se z žerjavi prestavili na ladje in z ladij transportirali zopet do končnega uporabnika ali obratno*
Ta sistem uporabe "contoinerjev" bo približno enak, kot uporaba palet na železnici. Isdelavo teh ,!conteinerjev" iz fiberglasa so. že začele nekatere ameriške firme. Zaenkrat se v Evropi s tem še nihče ne ukvarja, čeprav iz dneva v dan narašča "conteinerski" transport s kovinskimi "eonteinerji". Firma GEVETEX ravno take predvideva, da bo cca 17.000 večjih ribiških ladij dolžine od 24 do 30 m potrebnih v naslednjih i0. letih, de, bi zadostila naraščajočo potrebo po prehrani ljudstva z ribami. Za te r:bičke ladje bi bil polyester ojačan s siokleno tkanino odličen gradbeni material, Konstru^ ktor športnega avtomobila od firme METZLER g. Kbnig je tudis3olavec firme GEVETEX in je tam izdelal univerzalni gradbeni element - sendvič plošče (to je plošča, ki je sestavljena iz penastega jedra - iz trde gume. zgoraj im spodaj pa ima določeno Število plasti poliestra s stekleno tkanino). Taki elementi so izredno uporabni za različne konstrukcije podzemekih zaklonišč, v katerih naj bi služili kot izgubljen opaž. Primerni so tudi za plavalne bazene, zasilne vojaške barake, skladišča municije in podobno,
Z izdelovalci grelnih agregatov, kateri bi eventuelno prišli v poštev za ogrevanje naših stiskalnic, sem tudi navezal stike« Ti agregeti so sicer specialni za ogrevanje sorojev, za izdelavo predmetov iz plastičnih mas, toda verjetno bi se dali aplicirati tudi pri nas, saj baje firma REGLOPLAST iz Švice že dobavlja nekaj agregatov nekaterim Švicarskim smučarskim tovar-I nam.
I keramike. Znano je, da je od vseh | plastičnih mas acryl (ne naš ABS), j masa z največjo obstojnostjo na ra^-I zenje in z izredno visokim sijajem, i Ta plošča se vakumsko formira iu slu l ži namesto gel-coata ter se na njo I potem nanesejo polyester smola in I steklena vlakna. Taki izdelki imajo
I.	izreden sijaj in so odporni, se ne I mažejo ter lahko povsem nadomestijo I keramične izdelke. Največji proizvajalci teh acrylnih folij so: I.C.I.
I iz Anglije ter DEGUSA in DINAMIT iz I Nemčije.
I Zelo zanimivo je bilo tudi metalizi^ ranje po postopku brizganja metalnih I par. Ta metoda pride v poštev za de-I korativne namene pri imitaciji srebra
■	in zlata na različnih izdelkih iz | plastičnih mas.
, Strešne kritine iz plastične mase,
I ojačane s steklenimi vlakni, sem že videl v razjihu 7 m. Te so predvsem na , menjene za pokrivanje manjših plaval-| nih bazenov ali toplih gred. Povsem j nova pa je strešna kritina iz polivi-I nila, ojačanega z jekleno mrežo. Rav-I no tako so novost, povsem plastična okna, ki pa so zaenkrat še vedno dra—
I žja od klaaJfinih in pa strešne odtočne cevi. Za športna igrišča, predvsem atletske steze, je firma BASF izdelala posebna tla, ki s3 polagajo in so v kombinaciji iz penastega po-lystirola in posebne mase s pomočjo katere lahko reguliramo zahteve določenega igrišča. Zelo zanimive so steklenice za pivo iz polivinila, katere so namenjene sijmo za enkratno polnjenje. „Da bi steklenice bile čim lažje
-	cenejše, so morali narediti povsem tacJet*. Da bi pa te stene vseeno vzdržale pritisk polnjenja, so te steklenice narejene v obliki dveh polkrogov. Zelo zanimiva je še uporaba trde po-lyeuretanske pene v izdelavi
ogrodja za pohištvo, predvsem za zelo j lahke fotelje, ki se potem samo še ta^- | pecirajo.	!
Zelo zanimiva jo nova plastična masa, I kombinacija tekstila in plastične mo- | se, tako imenovana VISTRAlvi, ki je pro- j dukt na bazi polyuretana,neke vrste u-metnega usnja. To je eden od redkih sjL ntetičnih produktov, kateri ima izredno dobro lastnosti. Ne propušča vode, toda propušča vodno paro in zrak, Za~ radi tega so vsi konfekcijski izdelki iz njega zelo izskani, knr se ugoOno nosijo in lahko vzdržujejo.
Zanimiv je t udi eksponat iz ABS—a,
3 m dolg čoln, ki je bil izdelan po me_ todi globokega vakumskega vlečenja. Izdelovalci so mnenja, da bodo tako majhni čolni iz ABS-a v sendvič konstrukciji, s kombinacijo polyuretonske pene ali polystirola, izpodrinili pov-pem krajše čolne iz polyestra, ojačanega s steklenimi tkaninami.
Zanimiva je tudi uporaba ABS-a v sendvič konstrukciji za izgradnjo karoserij pri automobilih tipa COMBI. Nasploh je opaziti, da ima ABS v sendvič konstrukciji s penastimi materiali še veliko bodočnost.
Tažko bi bilo še podrobneje opisati iz redno zanimiv sejem plastike v Diisseld^ rfu in napredek, ki je dosežen na teh področjih.
16
D
T
ZA VODSTVENI KAJDER V PODJETJU
z VARSTVA PRI DELU
Bojan
Zajc
Na podlagi predpisov Republiškega zakona o varstvu pri delu, ki med drugim v svojem.3. členu določa, da morajo osebe, ki samostojno opravljajo, vejijo ali nadzirajo delo v podjetju, imeti uetrezno znanje iz varstva pri deluje bilo sporazumno z Delavsko univerzo v Ljubljani izvršeno šolanje vsega vodstvenega kadra v podjetju.
Ob pričetku šolanja je bilo vpisano 39 kandidatov, kateri so iraeli 6 predavanj iz varstva pri delu, ki so zajemala s.iedeča področja;
1. Pomen varnosti v podjetju
2. Zakonodaja iz varstva pri dolu
3. Izobraževanje na delovnem mestu
4. Zdravstveno varstvo
5. Osnove tehničnega varstva
6. Ekonomski pomen varstva v podjetju
Iz vsakega obdelanega poglavja so morali kandidati izdelati pismeno na—
’ logo, ob zaključku predavanj pa so iz-l delali "Naključno seminarsko nalogo", I
V	tej zaključni nalogi so kandidati | v treh vprašanjih obdelali tehnično varstvo pri delu na svojem delovnem področju tor predlagali* kako naj se i izboljša varstvo ter pogoji'dela na I svojih delovnih področjih,.	j
Zaključni izpiti so bili 27. 12. 1967 I v podjetju, katere je vodil prof.
Aleš. Od 39 prijavljenih kandidatov l je vse seminarske naloge. ;or zaključno seminarsko nalogo izdelalo 34 kan- | didatov, kar je bil tudi pogoj za po- ! laganje riključnega izpita«
. : ! : • ‘ >1 • '■I ‘ v	'I
10 članov kolektiva, ki delajo na od govornih vodstvenih mestih v proiz- | vodnji, iradi objektivnih vzrokov seminarje ni d«lalo in bodo izpite | polagali v tem letu.
Zakljiičn: izpit je položilo 33 kandi- 1 datov, ri zen enega, ki je bil zadržan.|
Izpitov ; z upravičenih vzrokov nista | delala VK električarja tov o Mrak Jan- I ko in Cerar Anton, ki sta komisiji predloži.’a ustrezne potrdilo iz znan- 1 ja varstva pri dolu na elektroenerge- | tskih nabavah ter iz neobjektivnih | razlogov -ov. Kbselj Anton in Fohar j Alojz. V kolikor omenjena kandidata v ' roku treli mesecev ne položita tega izpita, tj obstoječih prodpisih ne bosta mo£ -.a ostati na svojem delovnem | mestu.
Večina keudidatov, ki so polagali iz- !
17
pite, so že v izdelanih nalogah in	  v
pri samem ustnem zagovoru pokazali ! Mi~ M I—" K (V/1 W A 7 PPlPn f I vso odgovornost do naloge, ki jo mora L*	inH	I	U	H	U	O'
jo v bodoče izvajati iz tvarine varstva pri delu ter solidno znanje, saj je bila povprečna ocena na izpitih 4,3.
Trinajst kandidatov je ipite položilo z odličnim uspehom, medtem ko so kandidati: tov. Pintar Alojz, Jerala Vinko, Berce Jože, JanG Janez, Golč-man Anton, Renko Branko, Resman Andrej, že v 6 seminarskih nalogah in.v izdelani zaključni seminarski nalogi pokazali tak nivo znanja, da jim ni bil potreben ustmeni zagovor naloge.
Kandidati, oz* podjetje bo od šole do bilo ustrezna spričevala za opravljene izpito. Smatramo, da ne gre toliko za spričevala, kot za to, da je naš. vodstveni kader pridobil ustrezno zna nje iz področja varstva pri delu in da bo s tem varstvo pri delu postalo še bolj integralni del proizvodnje. Znanje, ki 30 ga pridobili kandidati iz področja skrbi za človeka na delovnem mestu, naj bo tudi garancija, da se bodo v bodoče člani našega kolektiva vračali iz dela zdravi in nepoŠ— škodovani še v večjem številu,
O
VOŠČI I o 'i
Vsem sodelavcem v Elanu, posebno pa sodelavcem v obratu "Remont", želi vse najboljše in mnogo delovnih uspehov v letu 1968
Vojnik /	MIHALJČIČ Milan
V.F. 4795/32 ' "	Beograd
S*
Vlasta Vidic
Tudi za letošnje leto so bila iz sklada skupne porabe izločena sredstva za obdaritev otrok v obliki Novoletne jelke :	i
Sredstev v ta namen, oz. za darila je bilo porabljenih cca 12i000 Ndin (točni stroški še niso znani, ker ni fak— tur od dobaviteljev)*
Otrok je bilo obdarjenih 490, tako, da je vrednost darila predstavljala 25 Ndin.
Poleg slaščic in pomaranč, so bila da~ rila različna in sicer za predšolske otroke:' fantke in punčke le gr sestavljanke "Mladi mojster". Šolski otroci« dekleta so bile obdarjene z damskimi etuiji in torbicami, fantje pa so dobili risbank pribor.
giblji del 0 D
IZPLAČANO MESECA DECEMBRA 1967
SMUČARIJA	125	%
SLO - TELOVADNO ORODJE	130	
KOVINSKI OBRAT	119	*
SEDLARSKI OBRAT	134	%
SKUPNO PODJ-ETJE	122	1°
SKUPNO LESNI OBRAT	125	1°
j	Predšolskih	otrok	je	277,	od	tega
i	fantov 131,	deklic	146,
I	Šolskih otrok je 213,	od	tega	fantov
|	105, deklet	10&.
$
‘''iiiiUHliliHiiiliiHiHiHHiiuiiiiulHiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiHniiiiiiniiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiniiiiiiiimnuHiiiiiiiiiiiimniiitiiiiuiiiit/iit/iioil/iiiiit/liiitiiiiiHHHHi
18
4
M V*»
w
DECEMBRA
Boža Mali
J>r ...
STANJE DELOVNE SILE
V podjetju, vključno Z obratom družbe ne prehrane je zaposlenih 609 delav- ; cev,. od tega:
332 moških ,
277 žensk
V ingtitutu pa je zaposlenih 18 dolav cev, od tega:
r
15 moških ;.	3	ženske
'gibanje DELOVNE SILE
■o
V mesecu decembru se je ha novo zapos lil:
«/
SREEN Alojz, strugar v montažnem odde_ lku telovadnic.*
V mesecu decembru pa so odšli iz podjetja:
HABJAN Jože, delavec v skladišču goto vih izdelkov
PISEK Marija, delavka v skladišču gotovih izdelkov
STERLE Marija, delavka v skladišču gotovih izdelkov
SKOPEC Darinka, delavka v smučarskem obratu
FINŽGAR Meta, delavka v smučarskem obratu
Vsem je prenehalo delovno razmerje
po pogodbi, sklenjeni za določen čas
do 31. 12.'1967.
ŠVAB Prane, mizar in
RESMAN Oto, kolar KV, oba zaposlena v smučarskem obratu pa sta bila premeščena na delovno mesto inštruktorja v inštitut.
ROJSTVA!
O
Rodila se jo: GAŠPERIN Mariji
deklica
Z A H V A L A I
Ob težki izguhi drage mairie
NUSDOREER FRANČIŠKE
se iskreno zahvi 1jujem za i*reče-na sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno pa se zahva*« ljujem sodelavcem in sindikatu za podarjeno cvetje.
Hčerka Ljudmila Jagodio z družino
in ostalo sorodstvo
KINO RADOVh*ICA
TARZAN IN NJEGOVA ŽENA - ameriški film - (kinoteka 1946)
17. 1. 1968	ob	18 in 20 uri
RIFIFI V PANAMI - franco sko-nemški pustolovski CS film
18.	1,	1968	ob	20	uri
20.	1.	1968	ob	18	uri
21.	1.	1968	ob	16	in 20uri
NABOJ V SRCU - francoski barvni CS film
19.	1.	1968	ob	20	uri
20.	1.	1968	ob	20	uri
21»	1.	1968	ob	18	uri
LJUBEZEN IN FEREDŽA — sovjetski barvni kriminalni film
23.	1.	1968	ob	20	uri
DAMA NA KOLESIH - Seški barvni zabavni CS film
24.	1.	1968	ob	20	uri
POD ZELENIM ZASTAVAM - italjanski ptt-stolovski barvni CS film
25.	1.	1968	ob	20	uri
27.	1.	1968	ob	18	uri
28.	1.	1968	ob	16	in 20 uri
HOTEL 'JRAJ" - ameriški barvni zabavni CS film
26.	1.	1968	ob	20	uri
27.	1.	1968	ob	20	viri
28.	1.	1968	ob	18	uri
ZAKON POD POGOJEM •» francoski film
30. 1,	1968	ob	20	uri
31. 1.	1968	ob	18	uri
LIGEJIN GROB - angleški barvni CS film
31.	1.	1968	ob	20	uri
2.	2.	1968	ob	18	uri
4. 2.	1968	ob	16	in 20 viri
DRUGA RESNICA - francoski kriminalni barvni CS film
1. 2»	1968	ob	20	uri
2. 2.	1968	ob	20	uri
4.	2.	1968	ob	18	uri
SVET BREZ SONCA - francoski barvni film
3. 2.	1968	ob	20	uri
4. 2.	1968	ob	14	uri
V	PRAVEM ČASU - angleški zabavni film
3.	2. 1968	ob 18 uri
KRADLJIVEC AVTOMOBILOV - sovjetski k kriminalni film
6. 2.	1968	ob	20	uri
FANT0MASEVA VRNITEV - francoski barvni pustolovski CS film
7. 2.	1968	ob	20	uri
11.	2.	1968	ob	16	in 20 uri
ZAVEZ ANIH OČI - ameriški kriminalni barvni CS film
8. 2.	1968	ob	20	uri
10. 2.	1968	ob	18	uri
11. 2.	1968	ob	18	uri
SINOVI TARAS BULBE - franc o sko-ital dejanski zgodovinski barvni CS film
9. 2.	1968	ob	20	uri
10. 2.	1968	ob	20	uri
11. 2.	1968	ob	14	uri
SEN - jugoslovanski film
13.	2. 1968	ob 18 uri
20
NAGRADNA. KRIŽANKA
Janez
Legat
1	2	3	4	5	6	7		8	9	10	11	12
13								14				
15					m	16	17	lil	18			
3.9				n	20	*			21			
22				23				24				
25		istN	26			PS	27				28	29
		30				31			§®f	32		
33	34				35			ij|	36			
37				m	38		m	39				
40				41	/ .	42	43					
44					>/	45	i					
VODORAVNO: 1, nauk o meri v pesništ-'VU> 8. pripadnik organizacije podobne tabornikom, 13» predmet za olepša nje, 14. nagib, razlog, 15. zdravica (prepečeneo), 16, okrajšava za idem (lat.), 18, poškodba, 19, nekdaj vla Zajoče pleme s staro kulturo v Južni atneriki, 2Q, Stvarnik sveta - Egipča nski, 21* znana pariška modna hiša,
22,	geometrijski pojem, 23, francoski fizik, izumitelj termometra (ska~
25,	kem, znak za americij, 26, mesto pod Turško goro, 27, veletok v južni Rusiji, 28, kem, znak za barij, 30, Egkulapova hči (grška mitologija),
32,	češko gospod, 33, razvaline gradu bližini Splita*. 35* sukanec, 36, izguba teže, 37» večanje, 38, kazal*. ni zaimek, 39« naslovni junak Levsti«. fcove povesti, 40* začetek tekme, 42» znameniti skladatelj valčkov, 44» pu» šcavska reka r srednji Aziji, 45. koncertna skladba«
NAVPIČNOj 1, poljedelsko orodje, 2, ^°dja preskrbovalne enote v poAjetjn,
3,	krilo poslopja, 4, rod, pleme, 5« otok v severnem jadranu, 6, vodja velikega plesnega orlsastra berlinskega radia, 7. japonsko pristanišče na o»» toku Honšu, 8, avtomobilska oznaka Sremske Mitroviče, 9* pokrajina na Hrvaškem, znana po hudih bojih in hrg brih borcih, 10* najsvetlejša zvezda v ozvezdju orla, 11, alkoholna pija8fy
12,	snov, 17, francoski realistični pisatelj Alponse (Tartarln iz Tarasojj na), 20, pretirano natančen, človek* pikolovec, 23, japonski drobil# 24» noju podobna ptica z Nove Zelandije (izumrla), 26, lani umrli indijski premier, 28, navlaka, 29* oglas, 30« nekdanji sodniku, poklic, ,;31» pro» dajalna časopisov, 32» pleme, ki Je prvotno naseljevalo otoke v Oceaniji,
33,	podelitev imena, 34» ozka In dol« ga deska, 36* matematični znak, 39* gora nad Soško dolino, kjer *o med prvo svetovno vojno bili hudi boji, 41. okrajšava za "tega meseoa", 43*
kazalni zajimok
21