Novice izhajajo v Ljubljani vsak teden dvakrat, nam reč v sredo in saboto. skih t m ^ a, v r reci Veljajo začelo leto po posti 4 fl.. scer 3 fl., za pol Odgovorni vrednik I>r. Janez Meftweis. jjSfl. poposti.scer 1 fl.30kr • rJ •' S\ .n = -ru Te čaj XL saboto 24. septembra 1853 Lis t 77 Tudi krave so za vprego 2. Cas, kdaj bo krava storiia vale jih 5 Veliko so se že krave za vprego priporoče pa kmetovavci jih vendar se malo vpotrebu zlasti v goratih kra-skušnja do dobrega noterdila. da se dá krava , naj se tako vravná, da takrat těle ima, kadar je naj manj deJa. da jejo v ta namen, ceravno je, vsak pride. Kdor ima vec kr né druff 5 naj tako ravná pa 5 na ersto za vprego z velikim pridom vpregati. Premožniši kmetovavci se sramujejo krav vpregati řevni bajtar. 5 ces 5 krave vprega Tako ste nepotrebna sramožljivost od ene in prevelika osabnost od druge strani sami krivi kmetovavec zanemarja svoj lastni dobiček! Pogostama slisimo tožiti kmetovavce 9 da . Opoldne in zvečer naj se enmalo prej iz pregajo, da se pred molžo spočijejo, shladé in najedo 5. Nikar jih ne pretepaj, in preveč ne zdelaj . Delavnim kravam naj se pokládá tečniši piča . Tistih, ki so že bolj breje, ne presili. živine manjka, da redoma domu spravljati , da jim si nemorejo svojih pridelkov po vpregal Kdor tako ravná, se ne bo kèsal, da je krave ivuvum.uuuiu opaMjou, — da nimajo voli ali konji ----* r- --------- ~~ - časa živinske piče (futra) doinú voziti, ker imajo če se namést volov vpregajo krave Sedaj pa hočemo rajtingi skazati dobiček druge delà. Vprezi svojo kravo, in domií ti bo spravila kèrmo, brez da bi veliko na mléku zgu-bila. ako ji zunaj na polji, ko se voz naklada Postavimo: en kmet ima le kravi za molžo le vola pà za vprego. Recimo, krave in voli so zlo enake:teze, in postavimo , da vagajo po centov. enmalo piče položiš. Za tako vožnjo ti tudi hlapca Koliko pride na leto vse štiri prerediti? ni potreba; kakšna dekla se bo lahko naučila kravo Vsaka živina potřebuje na leto blizo 84 cen vpregati in ž njo voziti, — saj vidimo, da ženske tov sená ali pa druge piče, kijetolikšne vrednosti znajo tudi konje in vole včasih tako dobro kakor kakor 84 centov sená ; zraven tega potřebuje se 4 moški voziti. kope slame za nasteljo vsih čvetero skupej po Sploh je znano, da je vprežena krava veliko trebuje tedaj 336 centov sená in 16 kôp slame. 9 slame kopa po urnisi in pridniši kakor vol, čeravno ni tako močna in terpežna kakor on, in da ni célo leto za delo ker se zadnji čas brejosti in dokler tele sesá, vpre gati ne smé.^ t ~ Skušnje so poterdile, da veči del volov in tudi kónj za kmetijske delà bi se dal s pridom nadomestovati s kravami. í>a krava, ktera se vprega, ne molze toliko, 170 fl. kot nevpregana, nihče ne more tajiti in pameten na 77 fl. Cent sena rajtan po goldinarji, znese seno 336fl., fl. 9 znese 128 fl., vse skupej po tem takem 464 fl. za vse štiri. Sedaj hočemo dobiček vse te čvetereživine pa brez tega, kar delo volov znese, zrajtati. 5 Pervič: 2 teleti po u u., xv aie : 2krat 1272 bokalov mléka po 4 krajc. fl. 9 znesete 10 fl., dru , znese clovek tudi kaj tacega terjal ne bode. Al ravno gata U je za teg volj svoje častje sprejeti, ker tudi v versto solnčnih znal v bogov pada Pa zna ta podoba tudi V biti dobo prav pogledam sus (krilat Kril lice y dimo, da to ni p pet marvec, da krili iz «1 pa so tudi ti tost Višnut Okoli p i ce oviti ka ( predstavljati k kteri V • opisatelja za Kaducej imata, znata kteri je Višnu Kali g a in S premagal. In ako bi ravno to Merkur bil, je znamnje akomodacie, kakor jo tudi pri Rimljanih najdem Nikak pa ti obrazi ne spadajo v Mit tje, kakor g. opisatelja mislita. Zaznamek Mit je zmiraj t M i h i -1 u r r (bik M ah í bivolj i Ime Mit se iz t i to je 5 k t (Buffelochs) , kteri je v iztoku simbol solnca bil, in kteremu so za te oljo (Kon božj cast skazoval sledi.) Kratkočasnica nik y vjerna ktero ime se z latinskim „dies martis" zlo Sr eda je naj nesrečniši dan celega tedna; ta dan so bili Audž (velikán, kteremu je v občnem potopu voda do gležna segla), Farao, Nimrod, Kora, ljudstvo Sa-lihovo, Hudovo in Lotovo, pleme Aadovo in Temudovo pogubljeni. Naj bolje, kar se ta dan storiti zamore, je se kopati (menda v spomin v rudečem morji potopljenoga Faraona). Cetertek. Mahomed je rekel, da ta dan je dober za opravila in pomoč v sili zadobiti, ker ta dan je Ako po- šel on v Meko Moses v Egipt, bratje Jožefa so prišli spet Benjamina in Jusufa, Abra- y k Jožefu, Jakob je vidil rasete. ham je podari! Sari na njeno prošnjo Hagaro. Vse je ta dan dobro storiti, le pušati ne. Staro ime četertka je bilo Munis pred Mahomedom. Petek je dan vžitka in porok. Ta dan se je Adam to le oženil z Evo, Salomon z Balkiso, Jusuf s Sulniho, Mo- ses s Sisoro, Mahomed s Kadišo in Aišo, Ali s Fatimo. Po tem se ima po turških vražah v nedeljo zidati, v pondeIjk popotovati, v torkih živina klati, v sredo se kopati, v cetertek velike in mogočne go- V izpelja bik, bivol spode v potrebi pomoci prositi, v petek se ženiti. Vsak naših bravcov se bo smejal tem neumnostim starih Turkov, — al koliko nič manj neumnih vraž je šo dan današnji med nami! Na priliko: je dosto tacih ljudi čelí, • V J ki bi za noben dnar v petek nic novega ne za se na pot podali itd« Nedelja in delavniki po turski prafiki. Na Turškem je prišla leta 811 o krisHanskem število v letu 1412) neka pesem pod imenom Šemsi- jet ali Mulhimet svetio ? kteri je pratika za Turke tako mikavno popisana bila, da je že njena pesem slovéla volj nje ome krog in krog Ker se ravno zdaj od Turkov na vori, podamo castitim bravcom razlaganje nedelj naj vec go i in de lavnikov po turški pratiki. Naj iz te sodijo, kak t î so vraže po vsem svetu. Tako govori pratikar: Sabota je za preroke nesrečin dan ker več naj imenitnisih prerokov je ta dan od svojih sovražnikov pre kanjenih bilo, na priliko: Jusuf, Salih, Noah, Mo ses, Mahomed. Pred Mahomedom se ta dan ni ime noval Sebet (Sabat), ampak Š dati y Nedelja je dan za poljsko delo; kdor hoče zi-naj ta dan začné; ta dan naj se začnó napravljati verti in naj se sadi drevje, ker ta dan ee je počelo stvarjenje eveta. Novičar iz slavenskih krajev Iz ftesane ee naznanja 55 Terž. čas.", da je bil 15. t. m. ondi veliki zbor primorskega društva za pogoj-zdovanje Krasa. Kakor se iz pomenjkov tega zbora vidi, še družtvo ni popolnoma v djanje stopilo. Za pretres nove osnove društvinih postav so bili izvo-ljeni gosp. Fr. Marušič, magistratni asesor v Terstu, gosp. Alojzi Polaj, c. k. okrajni komisar v Sesani, gosp. Martin Pasič, fajmošter na Občini, gosp. Anton Ukmar fajmošter v Tomaji y y o «•osp. Jožef Samsa župan v Ro diku, gosp. Anton Fabiani, župan v St. Danielu m gosp Balant Kovačič , župan v Komnu. — Dalje je bilo skle-njeno, da društvo za pogojzdovanje Krasa hoće samosvojno ostati in da se zavolj krajnih razločkov ne moro zediniti z društvom gojzdnarskim planinskim. Na zadnjo je bil dozdanji odbor prošen : naj ostane tako dolgo y da bojo nove postave poterjene y m ko so ee vsi ti želji vđali je bilo zbora konec. v Pondeijik je dan kupčije pred Iz Zeleznikov se piše 55 šolsk. prij.", da ste pre sim pa dan po- teklo šolsko leto bile na Krajnskem dve šoli za učiteljske potovanja. Jetro se je podajal ta dan na svoje kupčij- pripravnike (preparande) , ena v Ljubljani, druga v ske pota; Mahomed je potoval ta dan iz Meke v Medino, Idrii. Pripravnikov je bilo v Ljubljani G, med kterimi Abraham je temeljni kamen postavil ta dan Kabi y Moses Zalostno število! V Kárnthens rômische Altertluimer in Abbildungen vom Land rath Jabornegg v. Altenfels und Alfred Graf Chri stalnigg. Heft I. Tab. IV. Fig. 1. Pri tej priložnosti pro simo precastita izdavatelja, naj bi skoro već zvezkov iz dati blagovolila. Pis. eta le 2 evoje preskušnje dostala. Idrii jih je bilo 13, toda le tudi 3 so doveršili svojo Število Krajnskih pripravnikov ne obeta ravno al temu se ni čuditi, ker nalogo. vesele prihodnosti našim šolam, «t »vU.» — ».------ dandanašnji ga ni revnešega kruha, kakor je kruh ljudskih učiteljev. V ravno tem dopisu je gosp. Jakob 308 Mencingar, učitelj v Zgornih Gorjah na Gorenekem liko žita, da ne vejo kam ž njim A . # • • v i t m « > ID V se se ga veliko po pravici močno pohvaljen. lz Ljubljane. J. P. Cez 100 hišnih gospodarjev în deležnikov nedavnej kupljene mestne kosarne v Ter novem se je zbralo 20« t. m. na strelisu pricakuje Po posebnem ukazu si je k car pridjal naslov (im®): 5>hogaboj riči pa 55 b ogab oj gosp « y gospo d", cesa carjeviéem je pri da so volili dial ime 55P odbornike, kterim bo oskerbništvo te naprave izročeno. Izvolili so 9 odbornikov, namreč gospode : Ba um ga r t- nar-ja, Ambrož-a, Nušak-a, Střzelba, Eržen-a, voverna P « tB p 0 dćt, carjevičnjam pa ,,p Po enoglasnem naznanilu vsih Košir-ja, Jož. Pleiweis-a, Fr. Souvan-a in Su-eteršič-a; zraven teh pa se 4namestnike, namreč gospode: Mayerhold-a, Seunig-a, Schreyer-ja in Rôsman-a. Po časnikov so strune v Carigradu tako napete, da se mora kmalo stišati 9 kako se bo turška reč konca la: ali bojo irivni sveti poročnikov au- namreč premagali pomirivni sve strianske, francoske in angleške vlade, ali pa mogočna domaća stranka, ki sultana tiší v jsk 8. t. m se osnovi družbinih postav so izvoljeni odborniki izmed sebe volili gosp. Ambroza za vodja, in gosp. Eržen-a za dnarničarja. Odbor bo izdelal sedaj postave, po kterih se bo ta družba ravnala, in vsi je podalo več veljavnih Turkov s pismom s 1000 pod-pisi k sultanu, da naj vojsko napovć Rusom. Ko sta angleška in francoska poročnika to zvedila, sta berž k sultanu in mu ponudila armado na pomoć v sili ? naj lastniki te kosarne bojo podpisali kupno pismo, po kterim bojo hiše vsih deležnikov vtabulirane na posestvo te kosarne. Doscdaj znese podpis vkvartiranih vojakov okoli tedaj d y da smejo angleške in francoske barke pred Carigrad priti. Ker so Turki zaupanje do Anglezev in Francozov zgubili y bojo y ce se v Carigradu kakosna 500 y pa jih bo gotovo v kratkem v se vec. Velike hvale prekucija zacnè, tudi po sili prijadrale barke v Carigrad vredna je ta naprava, po kteri so si tišti gospodarji, ki so v družbo stopili, za majhin denar za gotovi li opro- stenje svojih his vojaskega vkvartiranja za vekomaj vkvartirani vojaki pa bojo tudi močno zadovoljni s tem etanišem. Iz Ljubljane. Srečni prihod novih misionarjev v Balatino jezero (Beraška pesem *). Zapovedal gospod Bog Trem naj večim angelom 0 vi. w moji angeli Aleksandrio, ki so ga „Novice" že unidan naznanile po. »Tri nebeski vojvodi pismih Lfoydovega parobroda, poterdi sedaj tudi pismo Jerana od 4. t. m., ki ga je iz omenjenega Gosp. dr. Knob- gosp ? vredniku „Danice". V) 5) V) Poj dite z néba na zemlj Napravite guslice Lih u sveto nedeljo Letni danak dopoldne. Noge so jih bolele, Roke jim se vtrudile Od samsov 0 se braneći y od mesta poslal gosp. leher je nove misionarje prićakoval v Aleksandrii, kodar so vsi skupej okoli 12. t. m. odrinili naprej v Kairo. — Z žalostjo zvémo, da je gosp. Juri Pleme), fajmošter v Zaplani, priden dopisová vec „Novícam" 17. t. m. po dolgo terpeči pljučni jetiki umerl. Lahka mu "zna li vsakdo zemljica bodi ! V pervi razred latinskih sol je sto Od suhega javora, „Pa hodite po svetu, „Kakor čbela po cvetu, „Od božjega prozora ..Do soncnega zahoda, „Ter skušajte vse vere, Vse po redu gradove, boga pilo letos 108 ucencov; v vsih osmerih razredih jih je 440. „I za njegovo ime Pa so išli angeli u 5 učiteljev pa manjka za Ljubljanski gimnazij, z neba doli na zemljo 5 kterih izvolitev se vsaki dan pričakuje. Že pervošolcem Napravili guslice ee bo pedaj čaot godila, da jih bojo učitelji onikovali. i Novičar iz mnogih krajev Po slovesnem ogledu ogerske krone 20. t. m. se Od suhega javora Pa hodili po svetu, Kakor čbela po cvetu, Od božjega prozora Do soncnega zahoda, Ter skušali vse vére Ko iziđe Jelena Ponosita gospoja, Pred njo grejo dvorkinje Za njo ido sluškinje, Na glavi ji pavuni, S perutmi ji hlad čine : Pa iznese Jelena Ponosita gospoja Ogoreli kraj hleba, Kar je v petek U saboto pečeno U nedeljo vadeno. To ne daje Jelena, Kakor gospod miluje Nego verže Jelena Z desne noge papučo To imate , ubožci ! meseno 3 n Kakovi le vaš bog 71 1 y da je presv. cesar se tišti dan nazaj v Olomuc podal, kn- Vse po cvetu gradove $ Vsakdo je znal za boga I za njegovo ime. Ko so prišli pred dvore Bogat ega Gavana, A tako se dogodi mor 24. t. m. tudi rusovski car pride. Govori se car rusovski tudi iz tega namena pride v Olomuc. da ee bo osebno pogovoril zavolj turske zadeve. — C. k. ministerstvo nauka je po celem cesarstvu zapaziti dalo vse tište kraje, kteri se štejejo k faram , v kterih do- Ki nemore hraniti „Svoje sluge pri sebi, „Več jih šalje ') do mene ? ..Ja mani boga na domu „Koji mi j Od olova I si 77 77 77 tpravil dvorove eberne stolove. Stvořil marvo 6 blago Horvaška dežela bo nek po Va- v Zagrebški, zdaj še ni ljudskih sol. novi osnovi razdeljena v 5komitatov: raždinski, Reski, Poseški in Oseški. Kriški odpade. Tudi čbel ni pik zna včasih nevarin biti; neko ženo v Rempesgrinu je unidan čbela v zatilnik pičnila blizo de-snega ušesa ; „tolikrát me je že ktera čbela pičnila (Konec sledi.) Da so Ci pravi — pa nikdar mi ni še tako slabo bilo po piku V silnih bolečinah se verže na posteljo in za malo časa umerje. — Neizrečena dobrota bi bila za človeštvo, ako se poterdi prečudna novica, ktero naznanjajo učeni To pesem poj ej o vsi slepi po celem Jugoslavenstvu. jo prosjaki izmislili, so dokazi v nji živo popisani uzroki in nasledki za beraško mavho vkrojeni. Vidi se pa tudi, da imajo slovanski berači pevskega duha. Gusle (gosle) slepih so enake velikim lesenim kulialnicam; imajo veči del le po eno struno (žico) iz žime. Ravno tako tudi ločec (locen) , s kterim se dergne po rečeni struni, slepci pa ne pojejo svojih pesem na enaki Vsi V # francoski časniki, da je namreč dr. Bar0, © gotov po mocek znaj del zoper kolero, ki ste kotlovina (kufer) in jeklo. Skušnje v letu 1832 in 1849 so namreč učile, da noben delavec, ki je imel s kufrom in jeklom opraviti, ni za kolero umerl, ker kotlovina umori 2 nacm ; em pojejo nekoliko vćrstic, po tem to isto ponavljajo z goslami ; drugi pa s svojim glasom prilagajo godeči struni. Ako ima slepec prijetno gerlo in da zná zgodovinskih pesem , ga obstane ob sej mili grozno velika množica, ki ga radovedna posluša. Samsov, Sauhund. a) Papuča, poema, p a š m a g a , Pantofel. 4 G Šalje ali po šije. Olova ali svinca. Marva ali živina. Poprava kolero (?). Dr. Burg ozdravlja za kolero bolne s tem, da jim okoli rok in nog dene kufrene in jeklene rinke. Akademia za vednosti pretresuje sedaj to znajdbo. Žitna cena se ponižuje v Odesi; že je ondi to- se ima brati: MÁP0BOT namest MJPOEOT. V 76. listu „Novic" v članku: „Starozgodovinski pomenki Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.