Političen list za slovenski narod.
v« mM rreJeauiB Telja: Z» oelo leto predplausn 15 k^m la pol leta S tld., la četrt leu
4 fld., za en mesec 1 gid. 40 kr. 7 »taliiiitnelji prejeman relja: Za celo leto 12 rld., za po! leta 6 ^Id., la četrt leu I glt., la en meaec 1 fld. V Ljabljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. ■areinine prejema epravniitvo (adminiitracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratit se iprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 3 kr., de se tiska enkrat; 12 kr
ie »e tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Sokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
^tev. 143.
7 Ljubljani, v sredo 25. junija 1890.
!\ova stranka na Češkem.
Razmere na Češkem niso posebno vesele. Gibanje, katero razdvaja češki narod, nosi na površje življe, katerim ni toliko na srci naroda blagor, kakor koristi stranke, da se vzdrži in obrača na-se pozornost domačega iu vnanjega sveta. Ta razpor utegne imeti za narod češki žalostne posledice, s katerimi te morejo okoristiti le Nemci, ki skušajo priti zopet na krmilo. V tej zmešnjavi sili na površje neka stranka ^realistov", kateri sta voditelja znana profesorja KaizI in Masarik. Ta stranka se je nedavno pokazala nasprotnico češko-nemški spravi, in čujejo se glasovi, da so realisti narekavali Mladočehom postopanje v zadnjem zasedanji češkega deželnega zbora. Tako saj je pisal neki dopisnik iz Prage v ^Pester Llojd": „Z ozirom na obravnave v deželnem zboru so realisti nasvetovali: prvič naj bi se obravnavalo in glasovalo o vseh spravnih točkah kot celoti; drugič naj bi se odstranila Schon-bornova ordonanca (!) in tretjič naj bi se ponovile in dopolnile spravne obravnave o prepornem jezikovnem vprašanju. Mladočehi so postopali po tem programu".
Dalje je dotični dopisnik razvil nekak program realistov, ki se glasi: ,Razvoj češkega slovstva posebno od I. 1880., ko se je dokazala nepristnost kraljedvorskega rokopisa, in iz tega nastala pro-skripcija najboljših učiteljev na našem vseučilišču kot izdajalcev domovine, katero so pričeli Mladočehi, posnemali pa Staročehi, to je eden, a ne edini moment, ki je dal povod postanku stranke realistov. Politično najvažnejši moment je bila v prvi vrsti opozicija proti metodi obeh političnih strank. Dokler so Mladočehi stali le na stališču gole negacije in so se bali odgovornosti za vodstvo ndrodne politike, morala je stranka realistov, h kateri se pri-
števa velik del mlajše inteligencije, iskati zvezo le s Staročehi, da je mogla ž njihovo pomočjo pridobiti veljavo svojim idejam. Sedaj pa staročeška stranka razpada (?) in tako bi Mladočehi dobili vodstvo v roke (!). S tem pa se začne še večja težava. Zakaj Mladočehi morajo prej dokazati svojo politično sposobnost; sedaj so le pijani vsled zmag. Toda že v tej stranki poraja spoznanje, da se mora okrepiti z boljšimi močmi, kakor so dosedanje, s katerimi hoče izpodriniti Staročehe. V mladočeških listih se množe glasovi, ki opozarjajo na rastočo odgovornost nenadoma močne stranke (?). Mladočehi dobro vedo, da si niso sami pridobili največjih vspehov, temveč le vsled napak staročeških, in da bi takoj propali kot stranka, ko bi se zanašali le na svoje delovanje in ne na tuje napake. Dalje jih je mnogo, ki sedaj niso Staročehi, a Mladočehi tudi nočejo biti. Tretjič je v narodu želja vedno glasnejša, da se konča strankarski boj ter ustanovi nova narodna stranka, ki bi pustila teroriste na desnici, radikalce na levici. Za to pa ne zadošča, da bi sprejeli vsacega nasprotnika imenovanima strankama. Tudi dr. Rieger je večkrat priznal, da išče mlajše delavne moči. Po sedanji poti Mladočehi ne bodo dobili trajnega gospodstva in tudi ne vredili političnih razmer, temveč le podaljšali zmešnjavo ter Staro-čebom dali priliko, da se zopet zbero. Češki narod želi, da poneha večinoma le osebni prepir iu se prične resno delo."
Tem vrsticam dostavljamo le to, da bi realisti radi prišli na površje. Ako pa prav sodimo može, ki so na čelu tej novi stranki, ne moremo ji želeti vspeha, temveč npamo, da bodo previdni in zaslužni voditelji češkega naroda spravili politiko zopet v pravi tir trr nadaljevali delo za duševni in materijalni napredek svojega naroda.
Letiult
Piiniorske razmere.
VI.
Govoril dr. Vitezič v državnem zboru.
Dovoljujem si govoriti le še o postopanji pri potrditvi volitev novih deželnih poslancev v deželnem zboru. Se prej pa moram na kratko omeniti, na kak poseben način so se vršile razprave v deželnem zboru. Ako je kak odsek razpravljal o kaki zadevi, ne pošlje se poslancem o tem nikakega poročila, posebno slovenskim poslancem ne. Ti pohajajo k deželnozborskim obravnavam skoro popolnoma nepripravljeni. Samo iz čitanja si je težko ohraniti v spominu vsebino in še težje o tem govoriti. Lahko si torej mislite, gospuda moja, v kako težavnem položaji so naši poslanci tudi v tem oziru. Na ta način si lahko razložimo, da večina v deželi gospoduje. Pri nas ne moremo govoriti o konstitucijo-nalnem življenji; vse konstitucijonalne pravice se teptajo z nogami in vkupno delovanje je nemogoče.
V	drugi seji dne 2. oktobra je sprejela večina predlog, naj se izroči volilni spisi kmetskih občin koperskega in vološkega okraja verifikacijskemu odseku, četudi ni bilo čisto nobenega ugovora proti tem volitvam. S takim postopanjem, ki je ofito proti določilu deželnozborskega reda in posebno proti § 3., ostalo je priznanje vseh volitev slovanskih poslancev in suspenso. Da bi pa opravičili to postopanje, izjavil je predsednik, da je po njegovem mnenji že predlog, naj se volilni spisi izroče verifikacijskemu odseku, sam na sebi ugovor proti izvolitvi.
V	imenovani seji je predlagal isto neki poslanec manjšine z ozirom na volitve mest Lnšinja Velikega, Lušinja Malega in veleposestnikov, toda ta predlog ni bil sprejet. Ko se je to predsedniku v šesti seji očitalo, rekel je, da ne potrebuje lekcij od nobenega
LISTEK.
Prva solza.
(Prizor iz selskega življenja, sp. A M—d.)
Starec Gobar je stanoval na obronku planinskega predgorja. On baje ni nikdar plakal v svojem dolgem življenji. Tako mi je zatrjeval njegov petdesetletni sin, krepek mož, ki je že 20 let gospodaril v hiši pri svojem očetu. Za prejšnjo dobo pa, ko sinu ni bilo še na svetu, vedel je in pričal isto stari sosed. Gobarjev mladostni tovariš. Vendar starec ni imel trdega srca; čutil in trpel je bolj, ko mi drugi, ki plačemo ali morda še bolj. Solza mu pač ni mogla skoz oko, ko je prišel k zavesti.
Jaz sem rad in često zahajal k njemu, ker je pripovedoval zanimive bajke in pomnil mnogo preteklosti. Sicer pa je bilo njegovo življenje samo že vredno tankega prisluškovanja, ker je bilo zamotano, nemirno in viharno. Največ in najraje je govoril o laški vojni, katere se je sam vdeležil. Vedel je za vse kraje bojišča, vse voditelje nižje in višje, za vse bojne načrte in kdo ve, kaj še, kar ni bilo vse resnici prijazno. Toda, kakor pravim, plakal ni, da-si je imel mnogo dragih svojcev zakopanih v zemlji in mnogo nadej v srcu, da-si je imel polno britkih skušenj.
O Kresu je obhajal svojo osemdesetletnico. Za taka slavlja se na selih malo brigajo in tndi pri
Gobarju bi dan prešel, kakor preidejo dragi dnevi, da nisem jaz sina in gospodinje, njegove žene, opozoril na-nj. „Vajin očka so dosegli lepo starost," dejal sem, ,in spodobi se, da se nekoliko spomnite rojstnega dne. Bog ve, koliko jih se dožive?"
„Mej dnevom ni nič," odgovori mi na to sin, „ker je dela dovolj. Ko mine popoldan, mu pa lahko privoščimo kozarec vina; toda pridite tudi Vi doli!"
Jaz sem obljubil in odšel v bližnje mesto domov.
Popoldanski sprehod sem potem podaljšal do semkaj. Ljubi starec je že sedel za mizo pod košato hpo in se vedro oziral na okrog. Pozdravim ga in prisedem k njemu. Čvrsta gospodinja prinese steklenico vina, narezane domače gnati in nekaj ocvrtin. Vsi smo bili zbrani krog mize, le sin je na pragu še naročal hlapcu o poljskih opravilih, potem pa se nam je pridružil. Sosedova in Gobar-jeva deca je glasno vriščeč tekala in skakala po trati pred hišo. Dnevna vročina je nekoliko odlegla in dobro nam je teknila malica; sicer smo po največ vsi stregli slavljencu, sivemu dedku. Ko se <;o-vor razvname in starec zadovoljno prične kramljati, smatram za ugoden čas, da vprašam sam starca, se-li v resnici ni še nikoli jokal. Na moje vprašanje mi potem smeje odgovori (ni rad o tem govoril, ker so ga preveč izpraševali): ,Ne, jokal nisem nikdar! Tudi takrat ne, ko mi je umrla rajna
žena Agata, in umrla oče in mati; a žalosten sem bil in tako hudo mi je bilo, da bi mi kmalu prsi razneslo. Tudi v vojski, ko sem gledal smrti v oči, sam, daleč od doma, nisem jokal." Jaz sem bil zelo zadovoljen s tem odkritim in brzim odgovorom ter se na tihem čudil. Govor je nanesel na gospodarske zadeve in živo smo se menili in trdili večkrat vsak svoje, a vendar mirno. Potem sem vstal in stopil nekoliko proč mej deco. Od vseh je bil Francek najpridnejši v šoli in najnadarjenejši; zato ga pozovem k sebi in mu na strani naročim, kako naj danes svojega dedka pozdravi; potem pa napravim vso deco, naj ide k dedu in mu po vrsti seže v roko ter vzklikne: „Živeli dedek! Veseli nas, da ste učakali tako visoko starost!" Zopet sedem k mizi. Solnce se je potapljalo za planinami in mrak je počasi legal na trudno zemljo. Iz lipinega vejevja čul se je sem ter tja kak ptičji vrišč in pr-hutanje in s polja so se vračali vaščanje v svoje koče.
„Živeli torej, oče," reče sin in trči s kopico ob starčev kozarec, za njim pa jaz in žena. Živeli! A komaj postavimo kozarce na mizo, prispe ves roj otrok, Francek na čelu, pred deda iu ga z ljubkim glasom nagovori:
Moj dragi ded, moj ljubi ded.
Ohrani Bog Vas dolgo let!
Na to mu sože v roko in vsi vnuki in sosedovi malčki za njim, kličoči: ,Živeli dedek, veseli nas.

poslanca. Tako izmuzati se iz zadrege je vsekako lahko, ali je pa to tadi konstitacijoBalao, to vprašanje prepuščam visoki zbornici.
V	šesti seji, v kateri se je razpravljalo o verifikaciji dveh poslancev kmetskih občin koperskih, predlagal je predsednik, da se za vateega poslanca posebej glasuje. Zaman je ugovarjala temu manjšina, zaman je rekla, da nasprotuje tako glasovanje dosedanjemu običaja, ki je v navadi v isterskem in tudi v drugih deželnih zborih, kakor tudi v državnem zboru samem. Zaman je trdila, da grš tu le za jedno volitev, o kateri je podano samo jedno poročilo, da sta oba poslanca postavno ali nepostavno izvoljena in da se mora za oba naenkrat glasovati.
Vkljub temu je odgovoril predsednik, da se glasuje za vsacega poslanca posebej, kar se je tudi zgodilo i tukaj i pri verifikaciji volitev kmetskih občin Lušinja in Pazna, četudi je tukaj ugovarjala manjšina proti takemu glasovanju.
Večina se je poslužila tega pripomočka, da izvrši svojo nakano, katero je bila že poprej sklenila, da ovrže izvolitev poslanca Mandiča, o katerem je že bilo govorjeno v tej visoki zbornici, in o katerem bom govoril tudi jaz.
O verifikaciji imenovane volitve sta govorila g. poslanec Gregorec kakor tudi g. poslanec Šuklje, ker pa noben izmed njiju ni govoril o nekaterih važnih slučajih, ki so se bili pri tem pripetili, zdi se mi potrebno, da jih jaz na kratkem omenim.
V	imenovanem volilnem okraji kmetske občine Tološke sta bila izvoljena meščan podgradski Jenko in vrednik „Naše Sloge" Mandič
Volitev volilnih mož, kakor tudi poslancev samih je bila jednoglasna in brez vsakega ugovora. Ker je pa bila ta volitev vkljub jasnim določilom postave oddana verifikacijskemu odseku, zadnji vendar ni mogel drugače, kakor da je glasoval za volitev. Ko je prišlo to v deželnem zboru na dnevni red, menil je gospod predsednik, da se mora za vsacega poslanca posebej glasovati. Eden ud večine je predlagal isto, ud manjšine je pa predložil baš nasproten predlog, da se torej za oba naenkrat glasuje.
Predsednik se pa ni zmenil ni za jedni, ni za drugi predlog, temveč sklenil, da naj se glasuje najprvo o volitvi poslanca Jenka, potem pa o volitvi gosp. Mandiča.
Gospod poslanec je potem nasvetoval, da se glasuje o volitvi g. Mandiča. Toda ni ta, ni drugi predlog ni prodrl, dasiravno so jih podpirali mnogi poslanci, iu glasovalo se je, kakor po navadi. Posledica glasovanju je bila, da je bila volitev Jenka potrjena, a ona Mandiča ovržena in sicer s 14 proti 8 glasovom. Proti potrjenju volitve so glasovali poslanci, ki so bili v odseku, v katerem so bili glasovali za potrjenje. In med temi štirimi poslanci je bil tudi poslanec te visoke zbornice, ki je že štiri leta v tej visoki zbornici, ne da bi bila potrjena njegova izvolitev. (Cujte! Cujte! na desnici.) M6nim, da bi bil moral drugače postopati pri takih razmerah.
da ste učakali tako visoko starost!" Starec je ginen. Z roko pogladi vnuku Francku črne lasce, dejoč: .To si lepo povedal, res lepo, ker je vkupe šlo. Si že priden! A kdo te je naučil?" Pogled dečkov D^-me odgovori na dedovo vprašanje. Francek stopi med koleni starčevi, kot poseben ljubljenec njegov. Mej tem se deca zopet razpolovi. Nekaj se je razprši po zelenem travniku, druga pa ostane pri dedu, kakor so že otroci, in ti poslednji se igrajo krog naročja in vedno ponavljajo z veselim klikom: .Živeli dedek!" S trate se čujejo otroški klici: .Francek, pojdi sem novo igro igrat, in Manica in Lukec, pojdite hitro! A Francek se ljubo obrne na deda, kakor bi mu htel reči, kaj ne, da naj pri vas ostanem? Starec mu poboža lice in hipoma se mu na čelu skrčijo gube, z velo roko potegne po očesu in roka je mokra — mokra od solze.
Mladi Gobar in jaz se ozreva osuplo na-nj in se potem spogledava. .0 leta, o lela", vzdihne starec. Mene je ganila solza. .Spomini, kaj ne spomini", šepnem pol za-sč, pol starcu. .Da, spomini na srečno mladost", odgovori tiho in s tresočim gUsom sivi ded.
Jaz se nisem več dolgo mudil. Segel sem starcu in ženi v roko in se poslovil. Ob odhodu pa ee mi gospodar nasmehne in ozrši se po strani na starca, pošepne:
.Bila je to prva solza".
Tak slučaj se še ni primeril v konstitucijo-naloHB tivljesja, da b{ bil* namreč ovržena izvolitev, ki se je jednoglaiM vršila pH volitvi volilnih nMl in pri volitvi poslanca. Da, mIo verifikacijski odsek je potrdil volitev, katero je pa pozneje večina uničila, vedoč, da dela v Istri lahko, kar jej je drago in da ni nikomur odgovorna za svoja početja. Gospoda Veneziana pa vprašam, kdo so oni, ki napadajo pravice druzih? Ali Slovani ali Italijani? Takih bajk nam pač ni treba. Jenko je izjavil, da odloži svoj mandat, ker ni bila priznana volitev poslanca Mandiča. Na to je odšel iz dvorane.
Tudi predsednik slovanskemu klubu je ugovarjal proti postopanju večine in je tudi odšel iz dvorane z vsemi drugimi poslanci manjšine vred. Ti so takoj naznanili ta dogodek Nj. vzvišenosti ministerskemu predsedniku in so poslali predsedniku deželnega zbora pismeno izjavo, v kateri so razložili vzroke, iz katerih so ostavili deželni zbor.
Pomenljivo je, da ni hotel predsednik deželnega zbora pripoznati odložitve mandata poslanca Jenka, ker je bil ta spis v slovenskem jeziku sostavljen. Pozneje je vendar opustil to svojo čudno misel.
Večina je potem po kratki razpravi sprejela deželni proračun in odločila, naj se poviša plača predsedniku deželnega zbora od 3000 na 3600 gld. (Cujte! na desnici.), in deželnim odbornikom od 2000 na 2500 gld. (Poslanec Klun: V tako siromašni zemlji!) V tako siromašni deželi, kakor je Istra, to nikakor ni bilo na svojem mestu.
Na Kranjskem ima predsednik deželnega zbora 3000 gld. in deželni odborniki le po 1400 gld., na Zgornjem Avstrijskem imajo deželni odborniki le po 1200 gld in v Bukovini pa samo po 1000 gld. Tudi te in druge dežele, katerih nočem tukaj omenjati, se ne morejo po blagostanji primerjati z Istro, ker so mnogo bogatejši, — zato pa je v Istri malo in slabih šol, ni nikakih deželnih bolnišnic, dočim imajo Dalmatinci štiri, v Istri ni norišnice, no benega zavoda za gluhoneme in slepce, nimamo po-silne delavnice, nimamo hiralnice in smo sploh slabo oskrbljeni z zdravo pitno vodo za ljudi in živino.
Za vse to, gospoda moja, se pa deželnozborska italijanska večina kaj malo zmeni, in vendar je povišala imenovane plače do take višine, katero komaj dosegajo po drugih deželah, ki so dobro oskrbljene za vse potrebe.
Neki tržaški list radikalne stranke je razglasil razveljavo Mandičeve volitve za slavo nravnosti.
V druzih politiških in nepolitiških listih se grdi Slovanstvo z najgršimi psovkami. V nekem precej dolgem članku, katerega je spisal znani italijanski pisatelj v Istri, imenujejo se Sk)vani: barbari, la-droni (razbojniki) (Cu)te! Cujte! na desnici), pastori erranti. (Cujte! na desnici.) Naša najsvetejša prava teptajo z nogami iu zabraniti nam hočejo celo politiški obstanek. Naša potrpežljivost je res postavljena na skrajno skušnjo, in kakor je njega dni Cicero Katilini zaklical, moramo tudi mi zaklicati italijanskim nasprotnikom: .Qaousque tandem abu-tere Catilina patientia nostra?"
H koncu še jeden stavek, s katerim sklepa omenjeni članek v .Obzoru". Stavek se glasi (bere):
.Mi se ne bojimo irredentizma; naj se zgodi, kar hoče; toda naše narodnosti in jezika našega ne uniči nikdo. Mi bodemo umeli, kako ohranimo svoje svetinje, in naša stvar je, braniti jih proti suvragu. Prav za prav pazijo naj oni, proti katerim je irre-dentizem neposredno naperjen, kajti zdravemu hrvatskemu razumu že preseda, opozarjati tretje na nevarnosti, katere jim prete, in kričati zdnje v puščavo."
.Diii et salvavi animam meam!" (Odobravanje na desnici.)
Politični pregled.
v Ljub Ij an i, 25. junija. 3fotran)« dežele.
Kompromis v šta jerskem veleposestvu. Obravnave o kompromisu se vrše tako tajno, da so celo mnogi člani deželnega volilnega odbora zvedeli o obravnavah iz časnikov. Te dni se snide shod nemškega društva v Gradcu; dr. Derschatta bode nekda govoril proti kompromisu.
Deielnozborske volitve. Kakor poročajo nemški listi, kandidujejo Slovenci proti dr. Necker-mannu v celjski mestni skupini odvetnika dr. Fi-lipiča, ker je župan v Brežicah, dr. Srebre, odklonil kandidaturo.
Zmaga Rusinov pri volitvah. Zadnje dni so se vršile v Galiciji volitve v občinske zastope.
V vzhodni Galiciji so »lagali, koilker ie do zdaj inano, v šestih okrajik Bi^ni. t a«^, kjer govore Ijndje poljsko in raainsko, glasovali so kmetje •kupno in zmagali so k^ttski kandidatje. T okraji Zbaratu je izpadla kmetika volitev jeda«flM«o. V okrajih Eolomea, Podku^ce, SavMr, Sokal in Lisko itvoljeni so sami Bosini. f ekrajn Sokal je propal ad gosposke zbornice Stakislav Polanovski. Ta vspah je x ozirom na prih«inje volitv« v dr-iavM tbor vtK««ga pemena, ker vplivaj« oa nje občinski kot okrajni volilni odbori.
Tnanje držare.
Rim. I« Bima se poroča 23. t. m.: Sv. Oče je imel danes konzistorij, ki je bil pa javen, kar sicer ni v navadi. Prvega dela konzistorija se je vdeležila velika množica prelatov in mašnikov, med njimi vzhodna duhovščina z gojenci maronitskih, armenskih in grških zavodov. Ta izredni obred se je vršil zaradi prihodnjega imenovanja novega ma-ronitskega patrijarha v Antiohiji, katerega so nedavno izvolili nadškofje in škofje njegovega naroda. Izvoljenec, msgr. Jean Hagg, poslal je kot svojega zastopnika maronitskega nadškofa v Arki k sv. Očetu s prošnjo, da mu podeli palij. Sv. Oče je to stori, in povodom volitve je imel govor, v katerem je poudarjal zvestobo Maronitov do rimske cerkve. Potem je otvoril sv. Oče tajni konzistorij, v katerem je imenoval msgrja Vannutellija, nuncija v Lizaboni, msgrja Galeatija, nadškofa ravenskega, msgrja Mer-milloda, škofa lausannegenfskega, in msgrja Duna-jevskega, kneza in škofa krakovskega, za kardinale, Konečno je imenoval sv. Ote nadškofa dunajskega, dr. Gruscho, in več drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Ko je konzistorij minul, sprejel je sv. Oče novoimenovane nadškofe in škofe v svoji dvorani ter jim podelil znamenja škofovsko časti.
Italija. Postavni načrt, katerega je podala vlada za mesto Rim, terja preosnovo finančnih zadev in druge določbe, katere pričajo o bori samostojnosti mestne občine z ozirom na upravo. Oskrbovanje bolnikov naj .se združi v kraljevi polikliniki, zavodi za siromake izroči državi, one pobožne ustanove pa, ki več ne zadoščajo svojemu namenu, naj se odločijo za druge blagotvoriteljne zavode, ki so pod državnim nadzorstvom. Ako se ta načrt uvrsti med druge državne zakone, izpolnjene bodo Crispijeve želje. Tako se godi večnemu Rimu pod novo-šegnim gospodstvom. — Dne 23. t. m. se je razdelila v zbornici zelena knjiga o berolinski konferenci. Knjiga obseza 76 dokumentov, ki govore o konferenci sami, o delovanji in sklepih konference, kakor tudi o poročilu italijanskih zastopnikov pri berolinski konferenci.
Srbija. Med regentom Rističem in ministrom Gru čem je prišlo do razpora. Ristič je namreč omenil, da boče kot prvi agent in zastopnik malo-letnega kralja braniti kraljevske pravice in nikoli pripustiti, da bi se kaj važnega odločilo v vnanjih zadevah brez potrjenja in odobravanja postavnega kraljevega zastopnika.
Rusija. Ruska država ni hotela zaostati za drugimi evropskimi državami glede na delavsko vprašanje. Ker ni bila povabljena na berolinsko konferenco, mislila je sama, kako naj zboljša delavsko stanje svojih podložnikov, četudi ne žive ruski delavci v tako neugodnih razmerah, kakor delavci druzih evropskih držav. Za zboljšanje delavskega stanja je izdala torej naslednje določbe: Ma-loletni od 12 do 15 let stari delavci naj delajo le po šest ur na dan. Maloletni delavci smejo po steklarnah tudi po noči šest ur delati; a le s tem pogojem, da so po končanem ponočnem delu dvanajst ur prosti. Napolodrasli delavci, t. j. od 15 do 17 let stari moški, kakor sploh vse ženske morajo biti prosti od 9. ure zvečer do 5. ure zjutraj in sicer po vseh onih tovarnah, kjer se izdeluje razna tkanina. Iz posebnih vzrokov je tudi tem dovoljeno ponočno delo, a s tem pogojem, da so od petih zjutraj prosti do poldne. Soloh se vidi, da se ozira ta načrt posebno na mladoletne in ženske delavce.
Francija. V zbornici je trdil Brisson, da bi izgubila Francija v Afriki mnogo veljave, če bi dobila Anglija pokroviteljstvo nad Sansibarjem. Ribot je pa odgovoril, da se ne bo nič zgodilo v Afriki brez Francije.
Nemčija. Dne 23. t. m. izročila je deputacija kneiu Bismarcku v Friedrichsruhe berolinsko adreso s 30.000 podpisi. Knez zahvali vse prav iskreno v daljšem govoru, v katerem je omenil tudi svoj odstop mej drugim tako-le: Vzroki, iz katerih sem zapustil Berolin, ne tiče v meni, tudi ne tam, kjer jih navadno iščejo, temveč le v nerazpozumenji med menoj in mojim tovarišem v vladi. Jaz se nisem več vjemal s svojim tovarišem, bil sem sam odgovoren za vse in zato nisem mogel več ostati. Zdaj nisem več odgovoren in lahko svobodiio go vorim. Moj položaj je podoben nekako položaju kneza Metternicha, kateremu bi se sicer ne hotel primerjati in ga nočem posnemati; toda kakor on, prišel sem i jaz z odra v parter. Lahko bi se o meni zasukal stari znani pregovor: .Komur vzame Bog službo, vzame mu tudi razum." Toda lahko rečem, gospoda moja, ostal sem še isti, ki sem bil in ne uklonem se, četudi sem sam. Mož, kakor sem jaz, ima dolžnost, da svobodno izraža svoje misli na najvišem mestu.
Anglija. Tajnik liberalno uuionistiške stranke v Glasgovu, Black, je spisal knjigo o otoku Helgo-
landu in njegovih prebivalcih, ter pravi, da je storila angleška vlada nesrečen korak, ko je odstopila imenovano ozemlje Nemčiji. Taka naredba se jej ne more odpustiti. General Clarke je imel 19. t. m. govor v Chatbamu, v katerem pravi, da je to be darija, ki je mogoča le v pasjih dnevih. Helgoland ni bil za Anglijo le zemljepisni pojem, temveč pomorska in naselbinska moč za angleško državo. Previdnost je izročila Helgoland v angleške roke, da bi gospodovali čez nemške vode. To je tudi Francijo hudo zadelo, ker utegne zdaj Nemčija francosko brodovje neutralizovati. Prej so primerjali Nemčijo in Anglijo s slonom in kitom. Zdaj bode pa Nemčija kmalu oboje. Kakor m^ni general Clarke, naredi se Helgoland lahko z malimi troški za pristanišče prve vrste.
Rumunsko. Kakor se poroča iz Bukreša, za-ukazalo je vojno ministerstvo, da se nemudoma zgradb bukreška in druge rumunske trdnjave.
Izvirni dopisi.
Iz vipavske doline, 22. junija. Današnja slavnost v Logu bila je velikanska. Zjutraj je sicer nagajal dež in strašil ljudi, naj ne bi šli na pot. Kmalu pa se je toliko zvedrilo, da se ni bilo bati nevihte. O polu deseti uri dospeli so posamezni ljudje v Log, za njimi so pa dohajale procesije iz Vrhpolja, še večja iz Budanj, kateri so se pridružili verniki iz Cola in Podkraja. Daljša je bila iz Sturij, kajti iz sosedne Goriške bilo je veliko ljudij, in potoma so se uvrstili še iz Ustja in Planine. Najveličastnejša je bila pač iz trga Vipavskega. Tu so se združili duhovnijani iz gorenjih župnij naše doline. Lahko rečemo, bilo je nad osemtisoč ljudij zbranih v Logu. Je pa tudi kraj za to najpriprav-nejši. Na samotni lepi ravnini dviga se visoki zvonik podružnice Matere Božje, vidijo ga daleč na okrog, in hram božji smatrajo ljudje kot svoj, ker so skoro vse duhovnije s prostovoljnimi doneski pripomogle k zidanju.
Nad polovico ljudij je dobilo prostor v cerkvi, drugi so morali pri raznih \ ritih se zadovoljiti. In vendar pri taki gneči ni biio nereda. Slavno vipavsko gasilno društvo je prostovoljno prevzelo nalogo, da je poskrbelo za red, ne dopustilo gneče na jednem kraji, primeroma razvrstilo ljudi, da bodo lahko vsi deležni božje službe. Je tudi res tako izvršilo svojo zadačo, da so mu bili gotovo vsi hvaležni. Tako mirno in dostojno je znala vse izpeljati, da mu moramo čestitati na izbornem vodstvu, kakor tudi na izvežbanem moštvu. Slava jim!
Kmalu po deseti uri došli so zadnji v procesiji in takoj potem začela se je slovesna sv. maša. Daroval jo je z obilno azistenco g. dekan vipavski, in na koru so zjedinjeni vipavski in šturski pevci točno po cerkvenih pravilih izvrševali svoj pevski del. Blizu trideset moških grl je pelo, pač zadostno število v prostorni romarski cerkvi!
Po evangeliju stopi na leco avberški župnik g. Planinšek. V izbornem, celo uro trajajočem govoru je poljudno razlagal, kdko moč ima sv. vera. Gotovo primeren predmet! Saj današnja procesija ni imela druzega pomena, kakor pokazati svojo katoliško vero, prositi Boga za dobro letino, katero pogrešamo že nekaj let, a ob jednem zadostiti najsvetejšemu zakramentu, kateremu se je zadnji čas z bogoskrunsko tatvino v Podragi in na Gočah storila tolika nečast.
Okoli poldneva bil je sklep; ljudje so se polagoma razšli vsak na svoj dom. Bile so sicer tudi krčme v Logu vabeče ljudi na okrepčanje, a zelo malo si je privoščilo krepila. Kako tudi? — V pomanjkanji in bždi je Vipavec, in zdaj naj bi zapravljal že tako redki denar, ali ga trosil pri raz-veseljevanji, celo pri plesu, danes, ko je v molitvi prosil Boga za boljše pridelke; ko je nameraval vsaj nekoliko zadostiti razžaljenju Boga za bogo-skrunstva, katera so se zvršila v naši dolini?
Da, verno ljudstvo prišlo je molit, ne se razveseljevat: zato kmalu popoldne nisi opazil, da je bila danes v Logu kaka slovesnost. Ljudje so se pokazali kot prave katoliške kristijane, in Bog jih ohrani v takem duhu njim v časni blagor in v večno srečo.
Naj bi tudi vspeh take veličastne katoliške slovesnosti ne ostal brez sadu!
Iz Prage, 21. junija. (Zavetišče za opuščeno mladino.—Božja pot nasv.Goropri P r i b r a m n. R a z n o.) V dobi, ko pogoltujoči plamen narodnosti šviga že preko najskrajnejših mej; v ddbi, ko se od vseh strani razlega samo žal in stiske, težave vsled grozne bede trpečih in še strašnejše poročilo o krvavih činih — odmevajo tem tolažil-
neje in veselejše poročila o plemenitem sinu mile nam domovine, koji polaga na altar krščanske ljubezni velikodušni dar za opuščene, pomanjkanju in sramoti Izročene hčere svojega lastnega naroda.
Narod češki, žal, ne more se ponašati z mnogimi krezi, teh naštel bi lahko na prste. In še teh skoro ljud naš ne pozna, kajti večinoma niso bila njih dela tako uznana, da bi i njih imena poznali v najširjih krogih. Konečno po velikodušnih činih dveh mdž more ljud vendar ta blagoslavljati, kojima je Bog že na tej zemlji podelil obilo posvetnega blagra.
Krasen početek, v istini za vse veke nepozaben, učinil je g. Hlavka, ces. svetnik in češki poslanec, z velikanskim darom za češko vedo in umeteljnost. Njega je posnemal po vzornem vzgledu 11. dne t. m. g. Alojzij Oliva (meščan praški) s soprogo, žrtvo-vavši pol milijona v utešenje češke bede in uboštva.
Sirotki imajo že v Pragi svoje zavetišče, namreč bebasti in slabomiselni, samo za opuščeno deco, zlasti za deklice, ni bilo tii nobenega zavetišča in nijedne oskrbe, in vendar opuščenim devojkam preti dandanašnji večja nevarnost in bolj trpka usoda nego dečkom. Stoprav odgojevališče Olivovo. ta veliki ustav v praške občine upravi je prvo podjetje te vrste.
Zlasti po velicih mestih, kjer štatistični podatki srce pretresujoče zrcalo predočujejo glede človeške bede, imamo v tem oziru mnogo materijala. Zanemarjena mladina, dasi ima stariše, vzrašča brez strahu božjega in lepih vzgledov. Stariši sami take mladine so v duševni in nravni strpnelosti ter ne morejo pošteno vzgojevati deco, a tudi ne dajati dobrih vzgledov.
Pomanjkanje in beda starišev je še večje zlo za stališče take devojke. Od nobene strani ne čuje Ijubeznjive, prijazne besede. Sedanja šola pa tudi ne učinja dosti vspešno na misli zanemarjenih deklic, ako v obče obiskujejo šolo, kajti navadno taka niti v šolo ne bodi. In če se pripeti, da je usoda zanese daleč na tuje, postanejo ondi pravi iimečki človeške družbe, v sramoto svoje lastne krvi in lastnega naroda, čegar čast je vsled žalostnih pojavov pri tujcih ob vso veljavo. Ne morem zamolčati tli tožne ali gole istine, da se večina slabih žensk na Nemškem rekrutuje iz češkega naroda, to je: izmed zanemarjenih deklic, o kojih tii govorim.
Toda še hujša je usoda istih otrok, ki ne vedo, kaj je materna ljubezen. Takim otročičem vtisnilo je nečloveštvo starišev že takoj pri rojstvu pečat sramote na čelo. In tako opuščeno revšče postane brez svoje krivde pravi parija! Človeško pleme mu takoj v prvih letih da občutiti na surovi način svoj predsodek, nasprotujoč krščanski ljubezni.
Ni še dolgo, ko je angleški list „Pall Mali Gazette" obelodanil grozne dogodbe, kako se po velikih mestih brezvestno ravna z opuščenimi, jedva na pol doraslimi devojkami. človeku vzkipi kri, či-tajočemu škandalozne dogodbe, koje nam v pravem svitu predočujejo angleško plutarhijo. Mislim, da to ni samo na Angleškem, temveč povsodi tam, kjer se počno vera v Boga, krščanska ljubezen in katoliška načela izgubljati iz človeških src.
Tako tragično usodo čeških devojk zaprečiti je baš namen g. Olive in soproge njegove darilo. Iz čistega dohodka dveh hiš (,Bazar" na Pfikopech), koji predstavljati več nego pol milijona vrednosti, ima se vzdržavati gledo velikosti bede primeren ustav za zanemarjeno in opuščeno mladino do 18. leta. To zavetišče, za koje ima praška občina prirediti potrebne prostore, .nanunj^o je za dekleta, kojih bode tretjina izmed vseh gojencev.
Divno lep je ta čin! To zavetišče ima nuditi zapuščenim otročičem obrambo in nadomestitev za progrešano materno ljubezen in očetovsko skrb, da postanejo koristni in vrli členi človeške družbe in veljavni činitelji češkega naroda, kajti v daro-valnem spisu sl6ve: da se morajo otroci vzgojevati in poučevati v češkem jeziku.
V četrtek zvečer imelo je v tem oziru naše mestno starejšinstvo slavnostno sejo; mestni odborniki prišli so vsi v črni salonski obleki. Na dnevnem redu bila sta samo dva predmeta: Proslava poroke vojvodice Marije Valerije in predlog o darilu gosp. Olive in soproge v založenje blagotvoriteljnega ustava za zapuščeno mladino kot v spomin te poroke.
Mestno starejšinstvo je na predlog staroste g. dr. Šalca sklenilo, da se bode v bodoče ulica, v koji stanujeta gosp. Oliva in soproga (dosl:-): Sirotinska
ulica) imenovala: Olivova ulica. Odbornik g. Dittrich je pa predlagal, naj se obema dariteljema brzojavno Izreče iskrena zahvala, kar se je tudi zgodilo.
Plemenita daritelja, koja bodo tisoči blagoslavljali, zgradila sta si pa že na tej zemlji najlepši spomenik, koji bode obema na veke v čast, da se spolnijo besede Kristove: „Pustite male k meni priti, ker njih je nebeško kraljestvo. (Konec sl^di.)
Dnevne novice.
(Presvitli cesar) je podaril za župno cerkev v Ratečah na Gorenjskem 200 gld.
(Ljubljanski mestni zbor) je imel sinoči javno sejo. G. župan Grasselli je naznanil dopis c. kr. deželnega predsedstva, ki vabi mestni zastop k črni maši prihodnjo soboto za pokojnim cesarjem Ferdinandom I. Dalje naznani predsednik dopis poštnega , ravnateljstva v Trstu, da namerava trgovinsko mi-I nisterstvo v Ljubljani vpeljati državni telefon, ^ po katerem bi se s poštnim in brzojavnim uradom I zvezali razni uradi, hoteli, kolodvori in posamična j stanovanja. Ker je mestni zastop že sam mislil na telefon, zato župan radostno pozdravlja to napravo. — Gosp. Frančišek Grošelj je na to storil meščansko obljubo. — Podžupan Petričič je poročal o nagradah detektivom za zasledovanje psov, katerih gospodarji so se hoteli odtegniti plačilu pasjega davka. Naznanjenih je bilo 56 strank, ki so plačale 224 gld. Po nasvetu poročevalčevem zbor dovoli 40 gld. nagrade. — Odbornik dr. Stare je poročal o dveh prizivih g. Podkrajška. Mestni zbor jo dovolil, da gosp. Podkrajšek zida svojo štirinajsto hišo, ako porabi za gradnjo le dobro in zdravju neškodljivo gradivo, kar doslej ni storil. Gradnja trinajste hiše pa je tako dolgo ustavljena, da podre dosedanje zidovje in preskrbi boljše gradivo. Naposled je bil neki ugovor proti kolavdaciji mizarskega dela v novi mestni vojašnici odklonjen.
(Kranjsko muzejsko društvo) je imelo sinoči občni zbor, katerega se je vdeležilo 28 članov. Na mesto dveh odstopivših odbornikov sta izvoljena g. profesor Simon Rutar in č. g. Ant. Koblar.
(Imenovanja.) V včerajšnji tajni seji ljubljanskega mestnega zbora je bil začasni magistratni tajnik g. J. Š e š e k stalno nameščen; sekundarij v tukajšnji deželni bolnišnici, g. dr. Kopriva, je imenovan za začasnega mestnega fizika in mestni stavbeni praktikant g. Julij Hiebert za asistenta pri stavbenem uradu. Na mesto g. Fr. L u c k m a n n a, ki je vsled starosti odstopil, je bil mestni komisar g. Križaj imenovan za okrajnega načelnika. Redarjem prve vrste so priznali dvojno petletno do- < klado po 30 gld., vdovi Broževi normalno pokojnino in invalidu Al. Semenu iz Predoselj invalidno ustanovo.
(Zopet pod ključem.) Iz Podbrezja se nam poroča: Včeraj na kresni dan so v Podbrezji na Gorenjskem vjeli enega od onih treh ptičkov, ki so jo popihali z ljubljanskega Grada. Popoldne so premetavali delavci na „Franckovem" stogu seno; pri tej priliki zadene eden z vilami v glavo človeka, ki se je bil zaril globoko v seno. Iz sena se izkoplje okolu 20 let star človek. Delavci ga vprašajo, kaj ima tu opraviti, odkod je duma, pa ne dobč nobenega povoljnega odgovora. Prihitelo je nekaj mož, ki so ga odpeljali v hišo k .Francku". Tu začne prositi in jokati, naj ga izpuste, da gre na Koroško, kjer ga čakajo tovariši. Poskuša tudi, da bi ušel, pa se mu na posreči. Možem se zdi človek sumljiv, zuto se odpelje eden v Kranj po orožnike. Dva orožnika se pripeljeta ter ga takoj spoznata, dasi ni hotel povedati svojega imena. Preiščejo ga ter najdejo pri njem oster nož in na hrbtu dolgo dleto. Bržčas je hotel po noči vlomiti pri nFrancku". Premetenega tatu so odpeljali v Kranj. Skoraj gotovo je kje v okolici tatinska družba. Zadnje dni je bilo pri „Francku" ukradenega nekaj blaga, v Naklem pri županu so odnasli raznih stvari v vrednosti 70 gld., in v Križih pri Benki.
(Umrl) je po kratki bolezni dne 19. t. m. pri sv. Antonu poleg Kopra tamošnji župnik, čast. g. Jernej Križaj, s pisateljskim imenom .Severiev*. Bodi priporočen vsem prijateljem in znancem v blag spomin.
(Z Radovice) se nam poroča: Dne 23. t. m. smo imeli v naši okolici hudo uro. Bliskalo in gro-melo je, da je bilo groza. Ob 6. uri na večer je strela vdarila v 10 minut od tu oddaljeno podrnl-nico v Brašljevici na Hrvatskem, Strela i« vdanla v zvonik, pod katerim je pet oseb iskalo zavetja
pred silDim dežjem. Dve ženi ste poškodovani na nogah, da ne morete hoditi. Trije otroci so bili omamljeni; deček je sbodil, dve deklici še ležite. Strela je prodrla streho in v cerkvi na šestih krajih naredila škode do 150 gld.
(Katoliško tiskovno drnitvo) je imelo danes ob 10. uri dopoldne v dvorani knezoškoUjske palače občni ibor vpričo prevzvišenega gospoda pokrovitelja in 34 p. n. gg. udov. Po nagovoru predsednikovem prečital je tajnik precej obširno, večkrat z odobravanjem sprejeto odborovo poročilo, katero bodemo podali čč. čitateljem v prihodnjih številkah. Kot 3. točka je bila na vrsti volitev novega odbora. Izvoljeni so za novo dobo treh let p. n. gg.: Žiga Bo-hinec, dr. Andrej Čebašek, Ivan Flis, dr. Ivan Janežič, Andrej Kalan, Karol Klun, Matija Kolar, Anton Kržič, dr. Franc Lampe, dr. Josip Lesar, Janez Novak, Janez Podboj, Karol Poljak in Anton Zupančič. — Prevzv. gosped pokrovitelj so imenovali v smislu § 8. društvenih pravil v odbor mil. g. prelata dr. Janeza Kulavica. — K sklepu so prevzv. g. knezoškof navduševalno nagovorili društvenike ter jim podelili svoj višjepastirski blagoslov. — Takoj po končanem občnem zboru se je novoizvoljeni odbor sešel, da si je izvolil vodstvo. Predsednikom je bil soglasno zopet izbran dosedanji velezaslužni predsednik, prečast. g. prof. Anton Zupančič; tajnikom čast. g. Žiga Boh i ne C, ki si je stekel za časa usianov-Ijenja društva mnogo zaslug. Dosedania nadzornika tiskarni in bukvami, čč. gg. Matija Kolar in Anton Kržič, sta bila istotako soglasno zopet potrjena. Bog blagoslovi katoliško tiskarstvo!
(Treščilo je) v ponedeljek popoldne okoli 2. ure v hišo Janeza Božnarja na Samotorci pri Polhovem Gradcu. Gasilci polhograjskega društva so o pravem času prihiteli na pomoč ter rešili hišo in kozolec. Pogorela sta dva živinska hleva. Pogorelec je bil zavarovan za 270 gld. Govori se, da je že tretjič strela udarila v hišo, ker stoji visoko na griču.
(Tat v cerkvi). Z Dobrove se nam poroča: Včeraj po noči je zaneslo nekega ponočnega čuka na Dobrovo. Odprl je z močnim krampom vrata pri zakristiji ter se spravil nad hrastovo skrinjico in kamenit, z železom okovan nabiralnik. Odnesel pa je le nekaj kebrov, ker so prejšnji teden pobrali ves denar. Po zakristiji je razmetal purilikatorije in pustil kramp kot „C3rpus delicti". Fedno predrznejši so ti malovredneži, torej pozor!
(Morski volk) je te dni v reškem pristanišču odtrgal eno nogo plavarskemu mojstru Silviju M a-jonni-j u.
(Popravek.) V včerajšnjem listku „Roža" naj se glasi zadnji nemški stih: „Laben mit Dilften sie des Paradieses", a ue „Laben und dilften sie" itd., kar je hiba.
Raznoterosti.
—	Nesreča na železnici. Dne 11. t. m. je našel inžener Scbiifer na železničnem tiru v Koloniji strašno smrt. Ko je baš tu posloval, pridrdral je prazen vlak in mož je stopil na postranski tir. V tem trenotku pa prileti brzovlak in nesrečni Schitfer se ni mogel umakniti. Stroj ga podere, strašen krik, in njegova glava je odletela od trupla. Nesrečnik je bil splošno spoštovan uradnik in še le štirinajst duij oženjen.
—	Pogreznil. Iz Katovca v pruski Šleziji se Doroča: Dva šolarja sta pasla na tukajšnjem pašniku koze. Ker se tu zemlja rada pogreza, prepovedano je hoditi aii pasti ua imenovanem pašniku. Neposlušna dečka pa nista slušala te prepovedi ter prignala semkaj svojo živino. Kar se pogrezne zemlja, kjer je sedel jeden deček; kakor da bi za-grmelo, sesula se je zemlja nizdolu iu deček se je izgubil z zemskega površja.
—	Povodenj. Iz Liberca, Kracave, Frizlan-dije, Pardubic, kakor še iz mnogih drugih krajev se poroča o velikih povodnjih. V nekaterih mestih SD pod vodo mestne ceste in ulice; v nekem kraji je utonila šestletna dekl'ca. Nesreča, ki jo je provzročila povodenj, je velika.
—	Volkovi v mesecu juniju. Kakor se poroča „N. Wr. Tagblatf-u, pokazale so se cele čete volkov v okolici samborski v Galiciji po polji in grmovji, ter so jako prestrašili ti sivi tatovi tamošnje ljudi. V nekaterih vaseh, kakor Koble in Beresnica, vdrli so volkovi celo v hleve ter razme-sarili konje, žrebeta, prešiče in ovce.
—	Vsied posta umrl. V Dubuque-u v državi Jowa v Ameriki je umrl neki Tomaž Sutton, ki se je postil petindevetdeset dnij. Želodec in čreva so mu oslabela iu nobene jedi ni mogel obdržati v sebi. Nekaj časa je živel samo ob soda-vodi.
Telegrami.
Dunaj, 25. junija. Minister za notranje stvari je takoj ukazal vsem deželnim vladam, naj store potrebne korake proti koleri, ter namerava prepovedati uvoz in prevoz cunj in enakih stvarij iz dežel, kjer jc kolera,
Berolin, 24. junija. V državnem zboru je bilo danes drugo branje vojaške predloge. Windthorst je rekel, da more Nemčija v zvezi z Avstrijo sama vzdržavati mir brez Italije. Državni kancelar Caprivi je odgovoril, da ni umesten čas, rušiti trodržavno zvezo. Zveza, z Italijo ostane, če tudi Crispi odstopi. Caprivi želi, da se zveza v najmanjši meri ne razruši.
Foggia, 24. junija. Med včerajšnjo nevihto je vdarila strela v pristavo pri Rosetu; sedem oseb mrtvih, pet poškodovanih.
Madrid, 25.junija, Havasovo izvestje: V provinciji Valenciji so štirje novi slučaji za kolero. V drugih delih Španijo je zdravstvo povoljno.
wmm
izšel je 20. t. m. s sledečo vsebino: 1. „Sveta brata". I. Rostamlla. (Zložil A. M.) 2. „Luka Vrbec". (Zgodovinska povest iz 16. stoletja. — Spisal Podgo-ričan.) I. Nova vera. 3. „Na grobčh". (Povest. Napisal Vladiboj.) 4. ^Podobice". III. Na Ferdinandovem mostu. (Dr. Pavlica.) IV. Sirota. (Podgoričan.) 5. „Tinček iz Bosne". (Šaljivi obraz. — Spisal Ant. Sušnik.) 6 ^Zakleto jezero". (Po kdmniški bajki zložil A. M ) 6. nPisma iz slov. krajev". III. 8. „Kriva prisega". (Zl. —g—.) 9. „Josip Ogrinec". (J. Beu-kovič) 10. ^Nekoliko o fotografiji". (Priobčil A. Tramte.) 11. „Schopenhauer". (Spisal dr. Fr. L. Dalje.) 12. „Cutuo predstavljanje itd." (Dr. I. Svetina. Dalje.) 13 „Nekaj porabnih mislij itd." (Piše F. Lekše. Dalje.) 14. „Slovstvo". 15. „Novi hrvatski grobovi". 16. »Baznoterosti".
Vremensko nporočilo.
0	Cas	Stanje		Veter	Vreme	
opazovanja		znkomen T mm	toplom.rs po Celzijn			■g« s s rt s
24	7. u. zjut. 2. u. P05. 9. u. zvec.	738 0 737-7 738-4	rso 222 15-6	si. svzh. si. vzh. si. svzh.	oblačno jasno J,	0-00
Srednja temperatura IG-g" za l-G" pod normalom
]>iina|Hku borza.
(Telegratično poročilo.) 2.5. junija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88 gid.
Srebrna
100
16%
89
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109
Papirna renta, davka prosta......101
Akcije avstr.-ogerske banke......970
Kreditne akcije..........303
London ■ • •..........117
Srebro .............—
Francoski napoleond.........9
Cesarski cekini...........5
Nemške marke ..........57
45	kr.
05	„
20	„
35	„
n
25 „
30 „ 55 „ 47 V.,
Obrabljene pismene marke
Zecliiiiayer, Niirnberg. g^ Obrazci zaatonj.	(15—6)
Poiilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prostol
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenili posod in orodja iz fistega srebra, kineSkega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
Imo^&stifaiiaf feellfeovf
Itd. Itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v ofjrt^i pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vprašanja rRdo-voljno odgovarja.	(52—26)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. Poiilja naročeno blago dobro spravljeno In poštnine prosto
i —" ® Š - S
o
en VI
B "
I
v .a

« . g
a, O
• • ŠT ^
e <
- s s J
bi a
jS
=
I
2 t!
X

s
I.—I OD >
rt
■S s
s -3
a- =
ii i i
ISreCke dunajske razstave 41 gld!^
^^ Vsaka srečka za B^ oboje "'•I srečkanje veljavna. ^^ Kazalo sreček obojega srečkanja. (S) iHi
iT	Prvo srečkanje 14. avgusta IB90.
k ^	1 dobitek 50.000 gl. vrednosti
[hj	1 "
H ::
s	5. «
> m	- a
..	C = ?
-	-S. ^
' in	—T
■ S,
'a 'a
" s-i «
s..
« .S,
k. Ui
X B
.1 ■3
P
Ji »»
rJ
2000
fi
5000 2000 1000 500 200 100 60 20 10 5
))
n
)> J) )>
razstavnih sreik
JJSrečke
ii
Drugo srečkanje 15. oktobra 1890. 1 dobitek 50.000 gl-vrednosti ^^
■ """ fi
fi
)) - 11 ^ Uprava razstavne loterije p^ I>uiiaj, II., Rotunda. ^
i)
10
20
50 200 2000
5000 2000 1000 500 200 100 50 20 10 5
»
!) »>
»
II II II II II II II II
po-L gld.
M
OIiJltfATi: SARVB
koi»ltarj«klh iiuiiicah p<» pol In Jeden kilo
I>i*ipoi'o^*a iiajoeiieje
tovarna oljnatih barv, laka in iirne^ia	(33)
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.