Leto XXVII.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za pol leta 50 lir, za četrt leta 25 lir, mesečno 9 lir. Plača in toži se v Ljubljani
TRGOVSKI UST
Časopis zaLtrgovino, industrijo, obrt in •’denarništvo
Številka 86.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ulica 27. Tel. 83-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pr; poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953
Izhaia
vsak torek in petek
Ljubljana, torek 24. oktobra 1944
Preis - Cena L 0*80
Naredba za zagotovitev preskrbe z lesom
Vse zaloge lesa morajo biti prvenstveno na razpolago potrebam skupnega vojevanja. Na podstavi danega mi pooblastila torej odrejam:
Clen 1. — Da bi se zagotovila priskrba z lesom za kritje vojno-važnih potreb, se, smejo predpisati določene sečnje, tako imenovane poseke.
Po upravni poti se določi, kateri .uradi bodo poseke predpisovali.
Clen 2. — Pravni posli o: hlodih ,in drogovih, rezanem lesu ■'in turnirskem lesu,
i lesu za celulozo,
' jamskem lesu,
1	tesanem lesu, drvili
se smejo le tedaj opravljati, če preda kupec lesa ob sklepu pogodbe sopogodbeniku nakupuico ali nakupno dovolilnico za ustrezne količine in vrste.
Po upravni poti se določi urad, t ki bo smel izdajati nakupnice in nakupne dovolilnice.
Člen 3. — Za odpravljanje lesa z operacijskega ozemlja »Jadransko primorje« je poleg tega potrebno moje dovoljenje za izvoz.
Clen 4. — Hkrati z izdajo na-kupnic ali pa pozneje se smejo prodajalcu ali kupcu gozdarskih proizvodov določiti pogoj-i.
Člen 5. — Za izvrševanje te na-redbe potrebne odredbe se izdajo po upravni poti.
Clen 6. — Ob kršitvah te na-redbe se uporablja člen 6. nared-,be o zajetju gospodarstva za voj-. ne namene z dne 27. avg. 1944. Trst dne 20. septembra 1944.
Vrhovni komisar: Rainer s. r.
Rok za vlaganje predlogov o podaljšanju rokov
in o odlogu za obveznosti, v Ljubljanski pokrajini na podlagi na-redbe Viftiovnega komisarja z dne 22. julija 1944,'čl. 3., odst. 3. se podaljšuje do 31. oktobra 1944.
Zvišanje poštnih pristojbin za pisma in dopisnice
Poštna direkcija v Ljubljani razglaša, da se zviša s 23. oktobrom t. 1. tuzemska pristojbina za navadna pisma v krajevnem in medkrajevnem prometu do teže 20 gr na 1 liro, preko ‘J0 do 250 gr na
2	lir.i, za dopisnice pa na 0.50 lire.
Ste morda SLABOKRVNI? Kri s7di pomnožiti, pa vas še nič stalo ne bo!
Cenik za gradbeni les
Sindikat trgovcev z lesom je založil posebni odtis novega maksimalnega cenika za gradbeni les z dne 4. oktobra 1944, katerega interesenti lahko dobe v tajništvu Združenja trgovcev dnevno od 8. do 12. in 15. do 18. ure.
Cenik je napravljen na močnejšem papirju .in na eni strani zaradi lažje uporabe.
Sindikat trgovcev z lesom.
! Statistika o davkih na Madžarskem
Madžarski statistični urad je objavil pregled davkov in javnih bremen v letih 1927. do 1941. Neposredni davki in vsa ostala jav-na bremena so 1. 1927. znašala
Znanost v borbi za gospo-darsko osamosvojitev
Ob GOletnici velikega nemškega znanstvenika in izumitelja Friderika Bergiusa (roj. 11. X. 1884. v Goldschmiedenu v Šleziji) so nemški listi dosti pisali o vlogi in deležu, ki ga je imelo delo tega slavnega kemika v borbi za nemško gospodarsko osamosvojitev, ter sploh o sodelovanju znanosti v gospodarski osvobodilni borbi.
V	svojem članku »Izumitelj kot borec za svobodo naglaša »Deutsche Adria Zeitung« med drugim: Anglo-ameriške monopole surovin je morala Nemčija zrušiti, da je lahko svobodno dihala in delala. Že pred 100 leti je podrla monopol kolonialnih sil Anglije, Nizozemske in Španije pri proizvodnji sladkorja iz sladkornega trsta z novim načinom proizvodnje iz sladkorne repe, potem pa je borbo proti monopolom surovin nadaljevala z vso vnemo in doslednostjo. Tako je padel anglo-ameriški monopol bombaža z iznajdbo stanične volne', monopol svile iz Azije z iznajdbo umetne svile, monopol čilskega solitra s pridobivanjem dušika iz zraka, monopol nizozemsko - angleškega kavčuka pa s proizvodnjo umetnega kavčuka »bune«. Kemiku Ber-giusu pa je preostala najvažnejša naloga, da zruši ameriško-angleški monopol rudninskega olja. Njegov z utekočinjenjem premogi pridobljeni umetni bencin in druga goriva so največje znanstveno osvobodilno delo nemškega stoletja in njegove iznajdbe so najmočnejše orožje v vsej nemški osvobodilni borbi.
*
Bistvo pridohivanja bencina in drugega goriva iz premoga je v tem, da se razbijejo na pravo velikost ogromni molekuli, v katerih »živi« ogljik v premogu, ter da se tem ogljikovim molekulom naloži primerna količina vodika, da nastanejo iz njih ogljika-vodiki. Prvi je hidriral ogljik francoski učenjak Berthelot leta 1869., njegovo delo pa je Bergiusu leta 1913. pokazalo pot do umetnega bencina. Družba >1. G. Farbenindustrie« je z velikim trudom in žrtvami dosegla, da je postal Bergiusov postopek sposoben za industrijsko izdelovanje bencina na veliko.
Bencin se po Bergiusovem postopku izdeluje iz črnih in rjavih premogov, iz šote, premogovega izvlečka, smole, katranov, iz ostankov pri destilaciji zemeljskega olja, iz asfalta itd. V prvem delu procesa se spremenijo surovine v težko olje, v drugem pa to olje v bencin.
Tovarna v Leuni je kot prva na I Bergiusovem postopku. Iz nezna-svetu začela izdelovati umetni j nih vzrokov pa ni spravila prvo
bencin dne 1. aprila 1927. Produkcija te tovarne je okrog pol milijona ton na leto. Iz rjavega premoga in njegovega katrana delajo bencin tudi številne tvornice družbe >Braunkohlen-Benzin A. G.« ali kratko »Brabag«. Vse te tovarne so pod nadzorstvom I. G. Farbenindustrie. Leta 1930. so usta-' novili udeleženci koncerna »Ma-thias Stinnes Miihlheimer Berg-werks-Verein« novo družboRuhr-ol G. m. b. H.«, ki je zgradila pri premogovniku Vereinigte Milheim blizu Bottropa tovarno, k.i dela po najnovejši metodi Pott-Broscha. S ]x>sebno tekočino raztopijo ogljik v premogu, vse nepotrebne primesi s pepelom pa ostanejo neraztopljene. Raztopino filtrirajo in destilirajo m dobijo premogov izvleček, nekakšno smolo, ki jo dalje hidrirajo po Bergiusovem postopku.
Anglija je zgradila prvo tvornico za umetni bencin leta 1936. v Bil-linghamu. Po načrtu bi morala dajati letno 150.000 ton bencina iz črnega premoga po popravljenem
1128.8 milijona pengo, do 1. 1931. pa so se znižala na 990.3 milijona. Naslednja leta so se javna bremena povečavala ter dosegla leta 1940. že 1805 milijonov. V enem letu je bila potem presežena tudi druga milijarda. Od tega je prišlo na neposredne davke 957 mili j. ali 36.0%, na ostala javna bremena pa 1656.8 milijona ali 63.4%. Od vseh davkov in javnih bremen je prišlo 1. 1928. na vsakega prebivalca 143.09 pengo, 1. 1940. povprečno 178.48 pengo, naslednje leto pa 189.90 pengo.
Ste ŽIVČNI, zares nervozni? Mi vam živce pomirimo in utrdimo.
leto skupaj več ko 80% predvidene količine in tudi naslednje leto samo okrog 86%.
Svojo industrijo umetnih pogonskih goriv si je ustvarila tudi Italija, ki je izkoriščala predvsem surovine albanskih petrolejskih polj, a tudi šoto, asfalt in oljne škri-ljavce. Francija je dobila eno letO' za Anglijo svojo' prvo tovarno umetnih pogonskih goriv s produkcijo 20.000 ton.
V	Nemčiji je že v letih 1936. in 1937., ko je bila industrija sintetičnih goriv še v začetku, šla ena šestina vsega rjavega premoga za umetni bencin. Leta 1937. je dala industrija sintetičnih goriv Nemčiji s svojim poldrugim milijonom ton proizvodnje dobro polovico potrebnih pogonskih olj. Nemčija je imela pred desetimi leti že 29 takih tovarn, v naslednjih štirih letih pa jih je zgradila in uredila še 14. Tako je iz leta v leto rasla nemška industrija umetnih goriv, dokler ni pred tremi leti dosegla po načrtu svoj končni cilj — osamosvojitev.
Kmetiistvo v Ljubljanski pokrajini
stvo finančno zelo odlične rezultate. Tako govore poročila o kmetijah, na katerih so uredili sadovnjake po modernih metodah in so letino tako dobro prodali, da so dobili tudi stotisoče dinarjev za prodano sadje. Prav posebno He cenijo tu uspevajoče vrste jabolk in hrušk.
Iz vsega tega sledi, da je veliko možnosti, da se donosnost kmetske zemlje v Ljubljanski pokrajini zelo dvigne. V ta namen pa je potrebno zlasti troje: bolj intenzivno se mora obdelovati zemlja, povečati je treba število živine in zboljšati pleme in 'uporabljati se morajo v sadjarstvu moderne metode, vse to v okviru načrtnega gospodarstva, ki ga bodo oblasti prav gotovo rade in z vsemi sredstvi podpirale.
Deutsche Adria-Zeitung je objavila poučen članek o kmetijstvu Ljubljanske pokrajine. Članek ne prinaša #icer nobenih novili stvari, vendar pa bi bilo koristno, če bi že enkrat ne sanio vedeli za pravo stanje našega kmetijstva, temveč tudi delali na to, da se glavne napake in pomanjkljivosti v našem kmetijstvu odpravijo. Zato tudi objavljamo članek tržaškega nemškega lista.
Kmetska posest v Ljubljanski pokrajini je po zadnjih statistikah premajhna, da bi kmetom nudila v normalnih časih vsaj količkaj zadovoljivo eksistenco. 11.8 odstotkov kmetskih posestev, torej več ko ena desetina, ne meri niti pol hektarja. V najboljšem primeru obsega tako posestvo hišo in nekaj vrta, kar more preživeti kvečjem enega človeka, nikakor pa ne cele rodbine. Posestev velikih pol hektarja do dva hektarja je 21.2 odstotka vseh posestev. Ker tudi tej skupini manjka aemlje, da bi po starem načinu pridelala dovolj za življenje, bi bila v normalnih razmerah najmanj ena tretjina prebivalstva vse pokrajine obsojena na skrajno stisko, če se ne bi našle nove možnosti za preživljanje in nove metode za obdelavo zemlje.
Posestev z 2 do 5 hektarov je 18.7 odstotkov, takih med 10 in 20 ha 15.6, dočim odpade ostanek 8.1 odstotka na večja posestva. Čeprav ne gre danes kmetovalcu pri velikem legalnem in nelegalnem povpraševanju po kmetijskih pridelkih slabo, je treba vendar že danes misliti na to, da se bo »lika v mirnem času čisto spremenila. Popolnoma gotovo je, da se v miru tako visoke cene za žito in krompir ne bodo več plačevala. Zato bo treba ali več proizvajati ko dosedaj ali pa preiti na gojitev bolj dobičkanosnih pridelkov.
Povprečni donos njiv v Ljubljanski pokrajini je bil že v mirnem času veliko premajhen. Dočim se je pridelalo v Nemčiji na hektarju” zemlje 21.6 stota pšenice,
se je v Ljubljanski pokrajini pridelalo samo 9.7 stota, torej niti polovica. Podobno je tudi z ržjo.
V	Nemčiji se je pridelalo na hektarju 17.3 stota rži, v Ljubljanski pokrajini pa samo 8.4 stota. Še slabši je bil donos krompirja. Dočim se je v Nemčiji pridelalo 160 stotov, je pridelal kmet v Ljubljanski pokrajini samo 59.7 stota. Jasno je, da si dežela s tako razkosano posestjo ne sme dovoliti luksuza, da bi obdelovala zemljo po starem načinu ter da je treba tu zastaviti vse sile, da se položaj kmetovalca v resnici zboljša. Intenzivnejše obdelovanje zemlja na nemško predvojno višino bi pomenilo isto, kakor če bi se površina zemlje povečala za trikratno.
Tudi živinoreja pokrajine zaostaja daleč za nemško. Razmerje kaže spodnja tabela, ki pove, koliko glav živine pride na 100 hektarjev zemlje v Nemčiji in koliko v Ljubljanski pokrajini.
Kmetijske delavske zajed-nice na Madžarskem
Da pri spravljanju pridelkov ne bi- bilo ovir in zastoja, je madžarska vlada že sredi septembra s posebno naredbo združila delovne sile v kmetijstvu v zajed-tiioe, ki naj v svojem okolišu opravijo' vsa potrebna dela. Osnova te organizacije je bila ta, da morajo biti v občini ali v okraju za vsa jesenska kmetijska dela na razpolago vsi stroji, vsa vprežna živina in tudi vse delovne moči, ki so na posameznih kmetijah. To vzajemno delo ter izposojanje strojev, živine in delavcev je pod vodstvom in nadzorstvom posebnih občinskih komisij, ki so bile od oblasti postavljene in pooblaščene že 15. septembra. Take občinske ali vaške komisije imajo najmanj po tri člane. Poleg vseh delovnih sil in vsega inventarja v kmetijstvu so tem komisijam na razpolago za primerno delo tudi invalidi ter vojaki, ki so v občini v službi ali na dopustu. Po potrebi se delavci, stroji in živina pošiljajo tudi iz ene občine v drugo.
vrsta živali	Nemčija Ljubljanska pokrajina število glav živine	
konji	12.7	6.2
govedo	75.7	' 44.8
svinje	96.8	36.2
ovce	16.2	4.1
Posebno	neugodno	je število
svinj in ovac. Tu bi se na vsak način moralo doseči zboljšanje in posvetiti živinoreji vso pozornost, ker daje ta v normalnih časih mnogo večji donos kakor pa poljedelstvo na malih in najmanjših njivah. Upoštevati pa je treba tudi to, da so razmere v pokrajini izredno ugodne za zelo razvito mlečno gospodarstvo. Ze v bivši Jugoslaviji so tukajšnji kraji proizvajali zelo dober ementalski in .trapistovski sir. Daleč v Srbijo se je prodajal ta sir, ker je Srbija proizvajala samo ovčji sir.
V	posameznih primerih, ki bi pa mogli postati pravilo, se je izkazalo, da bi moglo dati sadjar-
Blagovni avtopromet Švica—Španija
Švicarska družba za blagovni promet z avtomobili »Autotranzil« je uvedla svoje redne proge in zveze med Švico in Španijo. Promet na teh progah se bo redno opravljal, dokler ne bodo urejene železniške zveze v Franciji, ki jo Švici potrebne za njene transport i. Na progi Bilbao—Ženeva je bilo te dni prvič v prometu 9 tovornih avtomobilov za dovoz in izvoz švicarskega blaga in pošte. Tovorni avtomobili dovažajo blago, ki ga Švica dobiva iz čezmorja, iz Švice pa prevažajo- Švicarsko izvozno blago. Transporti so urejeni tako, da pride na vsakih 70 ton izvoznega ali uvoznega blaga po 30 ton švicarske pošte.
Kave bo primanjkovalo v Evropi
Zastopnik raznih ameriških itirgov-cev s kavo je izjavil, da bi moglo pri' zopetnem izvozu (kave v Evropo primanjkovati kave v Združenih državah Sev. Amerike, zlasti še, ker je 'bila zadnja brazitjska žetev kave slaba. Ker eo poleg itega Združene države, da se prepreči iracioniranje kave, uvozile velike količine kave, je svetovna ponudba kave tako zelo nazadovala, da bi morale Združene države ugovarjati celo teoretičnim razpravam o možnosti zopetnega 'i-zvoza kave v Evropo. Iz USA prihajajo pač vedno nove grožnje.
f Ivan Ogorelec
V	Ljubljani je umrl 18. t. m. g. Ivan Ogorelec, član upravnega sveta Združenih opeikarn d. d. v Ljubljani. Pokojni je užival sloves zelo sposobnega podjetnika in v dolgih letih si je pridobil velike zasluge za podjetje.
Ivanu Ogorelcu blag spomin, rodbini pa iskreno sožalje!
Povečana proizvodnja dušika
Svetovna potrošnja dušika je bila v povprečju predvojnih let nekaj nad '2 milijona ton. Med vojno s# je potrošnja seveda močno povečala, povečava pa se tudi proizvodnja v toliki meri, da utegne postati po vojni kapaciteta industrije dušika prevelika. To se utegne predvsem zgoditi zaradi tega, ker so se. Španija, Kitajska in Združene države Severne Amerike uvrstile med producente dušika. Španija gradi dve veliki tovarni dušika, v Kitajski provinci Kansu so odkrili bogata ležišča solitra, Združene države, ki so v mirni dobi s svojo letno proizvodnjo 420.000 ton krile do dve tretjini svoje potrošnje dušika, so pa zdaj svojo proizvodnjo dvignile že na 1.2 milijona ton. Na ta način se lahko že zdaj računa z letno proizvodnjo G milijonov ton dušika. Glavni producenta dušika so bili prej nemški, norveški in britanski sindikati za dušik ter čilski sindikat za soliter. Zadnji dogovor o razdelitvi proizvodnje je bil med njimi sklenjen 1. 1934.
Rekord norveške ovčjereje
Po uradni ugotovitvi je ovčjereja na Norveškem dosegla svoj rekord. V zadnjem predvojnem letu so našteli na Norveškem okrog 1.7 milijona ova>\ zdaj pa jih je že nad 2 milijona, kar v norveški živinoreji doslej še ni bilo doseženo. Veliki prirastki so nastali zaradi tega, ker se je v vsej deželi v zadnjih letih močno razvila mala ovčjereja, dočim se velike črede niso povečale. Pri oddaji mesa za aprovi-zacijo so bile v zadnjih mesecih določene tudi večje količine ovčjega mesa, kar bo število ovac spravilo spet na povprečje predvojnih let.
Naredba
o omejitvah menjave službenega mesta
Za ureditev rednega zaposlova- hanika, kemična industrija, poro nja odrejam na podstavi danega čevalstvo in promet mi pooblastila:	"	’
Clen 1. — Zasebni in javni obra^ .	.	r-------
ti kakor tudi uprave katere koli «ke panogo, obrate in osebe iz vrste smejo sprejeti delavce, na- vzamem od predpisov po členih tneščence, vajence in praktikante " ' " nenemškega državljanstva le te-
daj, če imajo redne poslovne (de- nega (učnega) razmerja, se mora lavske) knjižice (zakon z dne 10. v ^ dneh ko svojo dosedanjo služ-januarja 1935, št. 112) .in če je bo zapusti, prijaviti delovnemu
Vas je napadel ISIIIJAS? Hude bolečine vam odpravimo.
Zvišanje davkov na Finskem
'Da ibo mogla Finska kriti zelo povečane državne izdatke in plačevati sovjetske reparacije, je morala Finska močno zvišati davke. Tako se bo letos dohodnina zvišala za 20 odstotkov, prihodnje leto pa za 35 odstotkov. Zvišali pa ee bodo tudi še nekateri drugi da Viki.
delovni urad sprejemu pritrdil.
Pritrditev ni potrebna za sprejem v kmetijske in rudarske obrate. Izjema glede rudarskih obratov pa ne velja za sprejem delovnih moči, ki so bile nazadnje za-l>oslene v kmetijstvu.
Clen 2. — Delodajalci, delavci, nameščenci, vajenci in praktikanti smejo odpovedati delovno razmerje (učno pogodbo) šele tedaj, če je delovni urad njegovo (njeno) razrešitev odobril.
Odpoved brez pritrditve delovnega urada ni pravnoveljavna.
S pritrditvijo delovnega urada pa ni odločeno o saini upravičenosti odpovedi. To velja tudi za odpovedi, dane brez upoštevanja odpovednega roka.
Clen 3. — Pritrditev razrešitve delovnega razmerja po členu 2. ni potrebna:
1. če sta pogodbeni stranki glede razrešitve delovnega razmerja sporazumni,
2. če se mora obrat ustaviti,
3. če je bil delavec, nameščenec, vajenec ali praktikant sprejet na poskušnjo ali kot pomožna moč in delovno (učno) razmerje v enem mesecu preneha.
4. če gre za priložnostno službo ali zaposlitev, ki ne presega 24 ur na teden,
5. če gre za razrešitev delovnega razmerja novinarjev, gledaliških igralcev, filmskih umetnikov in artistov.
Izjema po prvem odstavku, točke 1. tega člena, se ne uporablja na obrate naslednjih vrst:
rudarstvo, pridobivanje železa in jekla, kovinske topilnice, izdelovanje železnih, jeklenih in drugih kovinskih predmetov, strojne tvornice, jeklarne, ladjedelnice, tvornice letal in tvornice vo^il, elektrotehnika, optika in fina me-
Pozor stavbeniki in hišni posestniki!
Dobavljam, polagam, stružim ter loščim tudi stare parkete
Josip Brleč
Ljubljana, Kolodvorska 28 - Tel. 37-p8
ŠPECIALNA TRGOVINA OTROŠKIH POTREBŠČIN
a. ENGELMAN
LJUBLJANA, T«
OPREME ZA NOVOROJENČKE * OTROŠKA KONFEKCIJA PLAŠČKI * IGRAČE * ZIBELKE * POSTEUICE * VOZIČKI DARILA ZA NOVOROJENČKE * PLETI * VOLNENA PREGRINJALA
Gostilna Živec
Ljubljana ~ Rimska cesta
Poleg tega si pridržujem, da po upravni poti posamezne gospodar-
1. .in
Člen 4. — Kdor izstopi iz delov-
uradu, ki je po njegovem zadnjem prebivališču )in bivališču pristojen.
Clen 5. — Te določbe veljajo smiselno tudi za družinske člane, ki redno sodelujejo v obratih zakonskega druga, prednikov ali bratov in sester, tudi če niso zaposleni kot ■ delavci ali nameščenci.
Clen 6. — Pritrditev po členih in 2. se sme vezati na pogoje. Če je v kakem posameznem primeru dvomno, ali je pritrditev delovnega urada potrebna, odloči o tem delovni urad sam dokončno.
Clen 7. — Predlog po čl. 1. mora podati pri pristojnem delovnem uradu delodajalec, ki hoče koga sprejeti, predlog po členu 2. pa pogodbena stranka, ki hoče delovno razmerje razrešiti.
Clen 8. — Za pritrditev je pristojen:
a) glede sprejema delovni urad, v čigar okraju je obrat, ki namerava koga sprejeti,
b) glede razrešitve delovnega (učnega) razmerja pa delovni urad, v čigar okraju je kraj, kjer je kdo nazadnje delal.
Clen 9. Kdor ravna zoper to naredbo ali se ji izogne, zlasti kdor opusti svojo zaposlitev pred zakonito razrešitvijo delovnega (učnega) razmerja, se na predlog delovnega urada kaznuje z zaporno in z denarno kaznijo ali z eno teh dveh kazni.
Clen 10. Vse določbe, ki nasprotujejo tej naredbi, se razveljavljajo.
Za izvrševanje te naredbe po-trebni ukrepi se izdajo po upravni poti.
Trst dne 20. septembra 1944.
Vrhovni komisar: Rainer s. r.
Pridelek sadja v Kaliforniji
Letošnji sadni produkt Kalifornije je skoraj trikrat večji od lanskega, težko ga bo pa pospraviti, ker ni dovolj delovnih moči. Strokovnjaki menijo, da manjka ena četrtina delovnih moči, ki so potrebne pri pospravitvi povprečnega sadnega pridelka.
Pri bogatem sadnem pridelku je še ta slaba stran, da bo od njega le malo ostalo za civilno konsumno industrijo, ker je vlada zasegla za vojaško preskrbo ves pridelek marelic, 74%> 6d pridelka breskev ter 78"/o od pridelka hrušk. Za preskrbo vojaštva so zasegli tudi 47% od pridelka paradižnikov.
Denarništvo in zavarovalstvo
Hranilne vloge so v letošnjem prvem polletju narasle v Protektoratu
za 9,a milijarde Kč na 08 milijard. Od 1. 1989. so se hranilne vloge več ko podvojile. Od vseh vlog odpade na banke 17%, na Poštno hranilnico 35%i, skoraj 48°/o pa na kreditne zadruge.
Pariška efektna borza se je 2. septembra zopet odprla. Povpraševanje po vrednotah je močno. Pri tem se zlasti opaža, da se vrednoti šterlinški bankovec, čigar uradni tečaj je 200, s 800 franki.
Angleške banke so znižale obrestno mero za terminske vloge od 1% na :l/4% za vloge proti trimesečni odpovedi, od 1 ‘/a na 1 °/o za šestmesečne in od 1 */* °/o na 1 ’/< °/o za celoletne. Vloge v hranilcah v višini do 500 funtov se obrestuje po stari obrestni meri, večje vloge pa le največ od 1 "/4 do 1 V2°/o. Banke so morale tudi znižati obrestno mero za občinska posojila.
Obina zavarovalnica
(Assicurazioni Generali)
GENERALNI ZASTOP »A«, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 2
se je preselila s svojim
požarnim, transportnim in škodnim oddelkom
V PALAČO »DUNAV«, BEETHOVNOVA ULICA 14-1., telefon št. 24-10
in e svojim
življenjskim, nezgodnim oddelkom ter blagajno
V PALAČO ZEDINJENE ZAVAROVALNICE, CIGALETOVA ULICA M.,
telefon št. 29-17.
Trgovinski register
Vpisi:
Založba »Izobrazba in napredek«, družba z o. z., Ljubljana.
Obratni predmet med drugim: izdajanje in razpečevanje na drobno knjig, listov, muzikalij j n raznih tiskovin, zlasti 'izobraževalnih. Nakup in prodaja papirja, tehničnih in gospodarskih naprav in sodelovanje pri sorodnih podjetjih. Od osnovne glavnice v višini
100.000 lir je vplačano v gotovini
25.000 lir.. Poslovodji: Christof Drago, ravnatelj Zasebnega učnega zavoda in prof. Ciinperšek Drago.
Spremembe in dodatki: Rižarna družba z o. z. — Vpisala se je podružnica v Trstu. Za upravitelja podružnice v Trstu je imenovan Giorgio Trevisini, ki podpisuje tvrdko kolektivno z edinim poslovodjo družbe Trud-nont Aleksandrom ali prokuristom inž. Borisom Sancinom.
Izbris:
Ceiuta-Rajer, trgovina z lesom v Logatcu — zaradi opustitve obrala.
ZAPEKA V ŽELODCU tare tudi duha. Dovolite, da vain pomagamo?
Boris V. Simandl
Ljubljana, Dvorakova 3-Tyrševa 25
Telefon 24-07	Specialna	mehanična	delavnica
za knjigovodstvene, pisalne-računske stroje in registrirne blagajne „N ATION AL“
Prva kranjska vrvarna
Ivan N. Adamič
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta št. 31
Sistilničarski vestnik
Gostilničarska nabavljalna zadruga
razdeljuje pavšalno dodeljena živila za mesec oktober od ponedeljka dne 23. oktobra 1944 do zaključno srede dne 25. okt. 1944.
Kis in vžigalice prejmejo vsi gostinski obrati.
Nabavne knjižice predložite v pisarni zadruge takoj.
Lastniki bifejev in kavarnarji naj dvignejo sladkor.
Cenik tekstilnega blaga
Manufakturisti in modne trgovine naj dvignejo cenike tekstilnega blaga v pisarni Združenja trgovčev v Ljubljani.
Gospodarske vesti
Enostavneje — laže — hitreje se glasi nemško geslo za poenostavitev dela v oboroževalni industriji, da se s tem prihrani čini več delovnih ur. Razpisale so se tudi nagrade po 1000 do 10.000 mark za najboljše predloge, kako bi se moglo poenostaviti delo in povečati ter pospešiti proizvodnja.
Državni komisar za cene v Nemčiji I® v soglasju z ministrom za prehrano odtočil, da se jKKlaljša plačevanje posebnih dodatkov za vsako oddano tono rži ali pšenice v višini 10 RM do 31. decembra 1944. V vzhodnih krajih se bo^ plačeval dodatek na isti način.
V	Švici se je cela vrsta proizvodov zmerno pocenila, ker disponirata trgovina in industrija zelo previdno glede dopolnitve skladišč.
Na Danskefn letos niso posebno mnogo pridelali pese. Dn se zagotove količine pese za krmo, se bo izvoz pese ustavil.
Poprava razdejanih pristanišč v Cherbourgu, Brestu in Le Havru bo po nekem londonskem poročilu trajala več mesecev.
Francoski radio je napovedal novo podražitev kruha v Franciji.
Španska trgatev je dosegla svoj višek. V glavnih vinogradniških krajih se plačuje grozdje po 0.50 do 0.60 pezete za kg. Celotna trgatev se ceni na 20 do 22 milijonov hi in bo večja ko lani.
Upravni stroški UNRA, ki niti še ne deluje, rastejo neprestano. Samo za plače uradnikov v centrali gre mesečno že 220.000 dolarjev. Ne bo torej poceni blago, ki ga bo prodajala UNRA.
Kupujemo
po najvišjih dnevnih cenah vte vrste starih kovin in železa in sicer: medenino, baker, aluminij, svinc, cink, litino, staro uporabno železo ter staro odpadno železo
99''
STABIL
železnina
i Ljubljana, Celovška t. 72
t
Naš dolgoletni in za podjetje zaslužni elan upravnega sveta, gospod
Ivan Ogorelec
je dne 18. t. m. preminul.
Pokopali smo ga v petek dne 20. t. m.
^Ljubljana, 21. oktobra 1944.
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. V LJUBLJANI
FUr das Kousortium »Trgovski listi als Verlag-Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless-Schriftleiter - Urednik: Aleksander Železnikar-
Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Ale — v»i y Ljubljani.
FUr die Druckerei »Merkur« A. G. —