rwc:: $ “a vs^ & /oJ* je*. Njusi®r — Addr*«*: “NOVA DOBA” Cl 17 St. Clair Av*. Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 388«) tsxrr- (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Delo narave se kaže v rjenih sadežih, delo članov J. S. K. Jediiote pa v rasti in napreult.1 organizacije. N’0. Aa Seeoud Člana MiUer April 15th, 1926, at The Post Offic« at CUreland, O, Under Th* Act of March 3rd, 187«. — Acceptance for mailin* at apecfal rate of postara, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, authorised March 18th. 192S. ~~~ ' " VOLUME III. — LETNIK in. 48 STEV. 48. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, NOVEMBER 30TH, 1927. — SREDA, 30. NOVEMBRA, 1927 ft SIJAJNO USPELA PRIREDITEV •'WI.NOST ČLANOV DRU-?J,VA ŠT. 66 J. S. K. J. V r>nETU ZASLUŽI VSE ^ZNANJE ^ Jolietu ima J. S. K. Jedno-^ Postojanko št. 06, katera ka-^ sveže življenjske sile, |jjyJl! te čase izredno razvese-rt(j ' ^i so časi, ko so pri-itvaVe enega ali druzega dru-spravile na noge vso na- kaj »In 4j Posebnega. Danes mora biti že iva i na Primer Pro" »e^ Ka*šnega jubileja, da pri-jjj »as živelj v velikem šte-| skupaj. Toda društvo sv. ,)t(||':i ir» Pavla, št. 66 J. S. K. sta j0^ V ^°lietu spada med ti-(ih,.Ua^a društva, na katera zre n J J• v z °Pravl^enim P°* stV(| : V društvu vlada bratenj" harmonija in število vjiv‘ Va stalno raste. Da pa jo)jj| Jfuštvo v veliki slovenski |%(jS naselbini izredno dober ; toVe ’ Ha^e dejstvo, da so nje-^ lJ1'*reditve sijajno obiska- K« [Sšt V6Čer novembra je Vo Priredilo zabavo, kate udeležilo do tisoč oseb. Uu,. 0’ katero more spraviti prireditev do tisoč ■P^ncev, n; karsibodi. Kaj Wj'i^ j® teško doseči telo v . slovenskih naselbinajh Joliet. Uredništvu je ,^)0l'očeno, da je bil tudi fi-UsPeh prireditve, zelo poly,. uspeh .ju ze*. -.1^ fe.n’ toda še mnogo bolj ptie,„ koralni uspeh. Mo-K(,:‘uspeha društva je nam-K in<;Žna Jednota kot ce-'st m Se £a upravičeno veseli ,,uanstv0. \JČ M kih So if ;ov ne pozna osebno od-°menj enega društva, niu je po uradnih sti-. », 1Ina društvo zelo agil-SoJJ^dHika in tajnika. fi'ki ncf so tudi ostali odbor-tlu°^e na svojih mestih, Nc?tvo Pa da z odborniki sodeluje. Društve- Klt. A J v na [O P )l Posebno društveni taj- vrednost oglaševanja ’’ Svri, aktivnosti in se v (V r«o v " Ho Poslužuje jednotinega j,1' x^lasila. To je pravil- } 1W,J0Va Doba je tu zato, ugled in rast Jed-H vcelote’ in samoumev-k Vsei1 podrejenih druidi Se f 66 j Uf‘i, da je pri društvu !Nku ' K. Jednote prava 1 ^rn 8°!!^arnost, sodelovanje k^'ifni’’'1^ med “mladimi” in [Nje Starejši imajo 'H 'nladi, posebno tu ro- Ul'ac*ostno agilnost in h. Wi ’ s skupmm de-b(){|rj Vladih in starejših .,.rn°yle naše podporne k1* t)r(4k'j! uspešno prestati PRIDOBIVANJE OLJA Oljna industrija spada ne dvomno med največje v Zedinje nih državah. Znano je, da ima ta dežela nad dvajset milijonov avtomobilov, katerih kolesa se ne bi vrtela, da ni olja. Olje kot kurivo rabijo tudi mnoge želez nice, ladje, čolni in številni stroji. Olje, kakoršno prihaja n oljnih vrelcev ni za porabo, ampak ga je treba sčistiti. To sr vrši v čistilnicah ali refinerijah, ki so v mnogih slučajih oddaljene od oljnih vrelcev stotine ir tisoče milj. Malokdo ve, da se večinoma vse surovo olje pošilja od oljnih vrelcev v čistilnice po ceveh, ki so položene v zemljo. Podzemeljske cevi na primer dovaja jo surovo olje čistilnicam v Bayonne, New Jersey, naravnost i? oljnih polj v državi Texas, torej čez polovico ameriškega con-hinenta. Na podoben način do bivajo surovo olje čistilnice \ Chicagu, New Yorku, San Franciscu in drugih krajih. Oljne družbe v tej deželi imajo zdaj nad 90 tisoč milj cevi položenih Nekatere .“stranske proge” do vajajo olje le do glavnih cevil od tam teče isto po glavnih ceveh v razne čistilnice. Osem ste milijonov sodov olja poteče vsa ko leto skozi te cevi. Polaganje teh oljnih cevi ni igrača in stane ogromne svote denarja. Cevi je treba položiti preko rodovitnih krajev, preko puščav, močvirij, rek, gorovja, skozi gozdove itd. Ob glavnih “progih” sb'približho na vsakih 40 milj sesalke, ki potiskajo surovo olje naprej po ceveh po te-legrafičnih naročilih. Predno se prične polagati olj na cev od oljnih vrelcev do ene ali druge čistilnice, pridejo inženirji in izberejo najprimernejšo črto. Njim sledijo diplomati, katerih naloga je kupiti pravico za polaganje cevi od astnikov zemljišč. To ni majhno in lahko delo. Neka oljna družba, ki je hotela položiti 11, 200 milj cevi, si je morala izposlovati, oziroma kupiti to pravico od 84,000 oseb. Potem pride prva skupina delavcev, ki poseka drevesa in grmovje na ozna prest je neizogiben in t Cim bolj bo- tgjfj, 'n vpoštevali duh , ^ Jo) bo za nas, za J. -% ' ra^0 / $ ose N*'! ‘Wl> ve •tfle loto in sploh za naš , . Ul teJ deželi. močvirja. Vi,i ° tr°Pično močvir-"l Hif ’ 90 milj dolgo in 50 V °^il? x?d° v doglednem VI 'H ačrti so izgotov-C>ila ./4avr>a legislatura je L ‘°- VodZda^e bondov v to / l' |lfcljUt<1i° °dvajalni jarki bo- l^Hiownaravnost v morje. ki Q V" s r°ko, iv -m pr, ° , imenom Evergla- 1 ,0rida ^p ^°s W' bi\0 *?v^nega sveta. Do- drn s^rivališče kač, ^ rn',,/ai('zda komarj ev in lLesov. sni črti in sploh pripravi prostor kolikor mogoče dostopen za delavce, ki bodo polagali cevi. Od najbližjih železniških postaj se začno nato privažati cevi \ kosih. V to svrho rabijo tovorne avtomobile, pa tudi navadne vozove, v katere so vpreženi konji, mule, ali celo voli. Kjer je ozemlje močvirno so voli bolj porabni za vožnjo kot konji ali mule. Ena skupina delavce\ prične nato oljne cevi skupaj sestavljati; pri tem večinoma rabijo sistem, znan pod imenom “welding.” Druga skupina zakopava cevi v zemljo. Preke obdelanih polj se položijo te ce vi približno čevelj in pol glob ko v zemljo, drugod nekoliko bolj plitvo. V krajih, kjer bi se utegnilo olje strjevati v sled prehudega mraza, treba je cevi položiti dovolj globoko. Zvečer, predno delavci prenehajo z delom, treba je odprtino zadnjega kosa cevi trdno zapreti, kajti sicer se tekom noči naberejo v cev najrazličnejše živali, ki bi ovirale tok olja. Tuintam v skalnem gorovju ni mogoče cevi zakopati, zato jih je treba z železnimi vezmi pritrditi na skalovje. V močvirju nadlegujejo delavce različni mr-česi, na prostranih poljih ali puščavah naših južnih držav jih muči silna vročina. Pri polaganju neke črte oljnih cevi v Oklahomi je bila vročina tako (Dalje na 2. strani) ZANIMIVA KOVINA Aluminij, ki je znan kot zelo lahka in trpežna kovina, bo morda v kratkem izgubil mnogo na svoji slavi. Ta konkurent aluminija je beryllium, ki se pridobiva iz rude istega imena, katera je zdaj ostajala kot neporabna tvarina pri čiščenju drugih rud. Iz zavržene rude beryllium se zdaj dobiva kovina, ki v mnogih ozirih prekaša aluminij, in bo v bodoče služila v izdelavo posode, strojev itd. Beryllium je za celo tretjino lažji kot aluminij, poleg tega pa mnogo trši. H. S. Cooper, industrijalni kemist v Clevelandu, O., je potom eksperimentov pronašel, d.a je beryllium štirikrat bolj prožen kot aluminij in celo za 25% prožnejši od jekla. Slana voda, ki pokvari aluminij, beryllinu nič ne škodi; ustavlja se tudi mnogim jedkim tekočinam in plinom, ki uničijo večino drugih kovin. Mešana kovina, ki sestoji iz 70% beryllina in 30% aluminija, je za eno petino lažja od aluminija, toda mnogo močnejša kot duralumin, katero kovino so dosedaj večinoma rabili pri izdelavi letal. Eksperti sodijo, da bo nova kovina zelo porabna pri avtomobilih in pri izdelavi letal in zračnih ladij. -------o-------- Stavka premoga*jev. V premogarskih okrožjih Colorada je zopet zavladal mir, a stavka traja nemoteno dalje. Governer Adams poskuša posredovati med rudarji in lastniki premogovnikov. Vodstvo American Federation of Labor je izdalo poziv na organizirane delavce v Zedinjenih Državah in Canadi, da pomagajo stavkajočim premogarjem v državah Pennsylvania, Ohio in West Virginia, ki so na štrajku že od meseca aprila. Pomagajo lahko z denarnimi prispevki, z obleko in živežem. Denar se ahko pošlje na tajnika federacije po naslovu: Frank Mor- rison, A. F. of L. Bldg., Washington, D. C. Živila in obleko pa se more poslati na: William Hargest, 408 Columbia Bank Bldg., Pittsburgh. Pa. Vojna nevarnost v Evropi. Meje med Poljsko in Litvin-sko so zaprte in bati se je preloma. Sovjetska Rusija je nujno pozvala Poljsko, naj drži roke proč od Litvjnske. Nemška vlada se bo obrnila na Ligo narodov, da posreduje med Poljsko in Litvo. V sklenitvi prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Fran cijo vidi Mussolini ost proti Ita liji. Temu je sklenila obrambna pogodba med Italijo in Al banijo. Evropa je še vedno velika smodnišnica. Edino sveži spomini na grozote svetovne vojne in pa prazne državne blagajne branijo, da si razne evropsko države niso že skočile v lase. Strup v medu. Neki raziskovalec Male Azije je pronašel, da tamkajšne čebele včasi naberejo strupenega medu. Tak med izhaja iz cvetja nekih strupenih rastlin in oovzroča omotico ali celo nezavest. Jugoslovanska Kat. Jednota, ki je dobra za vas, je dobra fudi so vaše prijatelje. PORABA ASBEST0SA Asbest ali asbestos je poleg železa in bakra gotovo ena najkoristnejših rudnin. Porablja se v toliko različnih svrh, da je skoro neverjetno. V Zedinjenih Državah se ga porabi letno za več kot osem milijonov dolarjev. Večino asbesta dobivamo iz Canade, ker je radi svojih dolgih vlaken najbolj cenjen in poraben. Tona surovega prvovrstnega asbesta stane nekaj nad $500. Asbest izredno dolgih vlaken pa stane tudi tisoč dolarjev tona, ali več. V Zedinjenih Državah se najde asbest v državah New York, Wyoming, Nevada, North in South Carolina, Virginia, Georgia, Idaho in California. Najti ga je tudi v Kavkazu in različnih drugih delih sveta. Asbestos je grška beseda in pomeni “neugasljivost.” Boljši izraz bi bil nevnetljiv, toda stari Grki so tej rudnini morda dali to ime vsled tega, ker so že znali rabiti asbestova vlakna v svetilkah za stenje, ki niso nikdar izgoreli in ugasnili. Vrednost asbesta je v čudovitem svojstvu, da se ga ne prime vročina in ogenj in da se ga more porabljati za najrazličnejše predmete. Asbestoso-va vlakna so fina kot svila in se morejo iz njih presti preproge, blago za obleko, namizni prti, rutice itd. Ljudje, ki imajo opraviti z ognjem, na primer pri gašenju oljnih ali gozdnih požarov in v to’ ,niah pri silni vročini, nosijo obleke iz asbesta. Celo dresirani psi gozdnih čuvajev zapada, ki o priliki gozdnih požarov prenašajo poročila iz kraja, v kraj, so oblečeni v abestovo obleko. V današnji civilizaciji nas asbestos srečuje vsak dan na ne-številnih krajih in v najrazličnejših oblikah. Podložki za likalnike so iz asbesta, v oljnih pečeh ga vidimo, pri napeljavi parne kurjave je asbest neizogiben, pri električnih napeljavah mora biti, v gramofonskih ploščah, v radio aparatih, v telefonu, v svetilkah itd. Ponekod imajo hiše zgrajene iz as-bestovih desak, pokrite z asbe-stovimi skodlami. Kupiti je mogoče asbestove preproge, prte in celo lestve iz asbestovih vrvi. Dvajset milijonov avtomobilov v Združenih Državah ustavljajo zavore, v katerih je asbest. V stenah jeklenih že-lezniših voz je med dve steni asbesta natlačena živalska dlaka, da se vozovi preveč ne raz-grejejo poleti in ne ohlade pozimi in tudi ne ropočejo preveč. Rabijo se tudi že poštne vreče iz abesta. V kemičnih laboratorijih imajo posode in lijaki iz asbeta, ker se ga skoro nobena kislina ne prime. Zagrinjala v gledališčih že mnogo let izdelujejo iz asbesta. Asbest in njegova svojstva so poznali že stari Grki, ki sc ga rabili za neizgorljive stenje svetilk. Krste starih rimskih cesarjev so zavijali v asbest. Nekateri sodijo, da so trije judovski mladeniči v ognjeni peči Nebuhadenezerja bili oblečeni v asbestovo obleko. Vestalke davnih časov so hodile po razbeljenem kamenju v asbestovih nogavicah. Eskimi, ki so našli asbest na Labradorju, so rabili njegova vlakna v svojih svetilkah za stenje. Marco Polo je leta 1295 videl Tartarje, ki so bili oblečeni v negorljivo obleko iz “podzemeljskega prediva,” to je iz asbesta. Asbest se ponekod dobiva globoko v zemlji, drugod tako (Dalje na 2. strani) NEZAŽELJENI DRŽAVLJANI Znano je, da je zadnja leta ameriška vlada postala zelo stroga glede naseljevanja. Le primeroma malo naseljencev more postavnim potom priti iz inozemstva v Zedinjene Države. Če se komu posreči vtihotapiti1 nepostavnim potom, se ne more nikdar zanesti, da ne bi ga zasačilo oko postave, nakar ga oblasti brez usmiljenja odpravijo nazaj, odkoder je prišel. Preprečevanje prihoda ali zasledovanje nepostavno došlih naseljencev je sicer velikansko delo, toda v splošnem je uspešno. Neprimerno težje in manj uspešno delo pa je preprečiti prihod različnih škodljivih žuželk, kajti te se dostikrat vtihotapijo v obliki komaj vidnih jajčec na različnih predmetih. Zalega rastlinskih škodljivcev se seveda najrajši drži različnih delov rastlin, ali pa tudi v zemlji, v kateri so rastle ali rastejo im-portirane rastline. V vseh pristaniščih so torej nastavljeni oddelki “mrčesne policije,” ki zaplenijo vsako rastlino ali del rastline, ako ni to opremljeno s certifikatom, da je bilo pred vkrcanjem pregledano in najdeno prosto mrčesne zalege. Ta opreznost proti vtihotap-ljanju tujih rastlinskih škodljivcev je povsem opravičena, kajti zvezni poljedelski department trdi, da napravijo različni mrčesi letno za S0U milijonov dolarjev škode na naših poljih, vrtovih in sadovnjakih. In večinoma vsi ti mrčesi, oziroma predniki istih, so bili zanešeni k nam iz drugih delov sveta. Rastlinski škodljivci, zanešeni k nam iz tujih dežel, se tu navadno izredno hitro množijo, in to iz vzroka, ker v največ slučajih niso z njimi prišli tudi njihovi naravni sovražniki. Največji sovražniki rastlinskih za-jedalcev so namreč mrčesi, ki se redijo na njih lasten račun ali kožo. Eksperti v zveznem poljedelskem departmentu so že pred leti prišli do prepričanja, da bodo v boju z rastlinskimi škodljivci zmagali le, če impor-tirajo njih naravne sovražnike. To ni majhno delo, ker treba je pošiljati ekspedicije znanstvenikov v prvotno domovino teh škodljivcev in tam poiskati najbolj uspešne njihove sovražnike. Poljedelski departmenti posameznih^ držav, kateVe so vsled širjenja kakšnega mrčesa posebno prizadete, seveda sodelujejo z zveznim poljedelskim de-partmentom. Mrčese, ki se izkažejo za najbolj uspešne zatiralce rastlinskih škodljivcev, importirajo in jih razmnožijo v prizadetih pokrajinah. Okoli leta 1916 je bil zane-šen v državo New Jersey tako-zvani japonski hrošč, kakor sodijo s korenikami nekih cvetlic. V par letih se je ta hrošč tako razširil, da je povzročil velikansko škodo na sadovnjakih, na poljih in vrtovih, kajti v tek mu gre skoro vse, kar je zele-lenega. Leta 1920 je bila poslana na Japonsko ekspedicija, da najde sovražnika japonskemu hrošču. Našli in importi-rali so osem vrst muh, ki ležejo svoja jajčeca na japonskega hrošča. Izvaljena ličinka potem hrošča uniči. Dalje so importi-rali neke vrste oso, ki leže svoja jajčeca v ličinke tega hrošča, katere izvaljeni mladiči dobesedno požro. Poleg tega so im-portirali še nekega hrošča, ki napada odraslega japonskega hrošča, ga umori in pohrusta (Dalje na 2. strani) IZ NAŠIH KRAJEV ONSTRAN MORJA Dne 8. novembra ob polu-štirih zjutraj je nenadoma nastal požar v .takozvanem “Venčešahtu” v premogovniku Krmelj-Št. Janž, blizu Trebnjega. Ko je požar izbruhnil, je kopalo premog na najbolj izpostavljenem mestu 15 rudarjev. Od teh se jih je 12 še pravočasno rešilo, tri rudarje pa je zajel ogenj in so bili izgubljeni. Strahovito ožgana in izkažena trupla nesrečnežev, ki so vsi družinski očetje, so našli drugi dan. Vzrok požara so nevarni plini, katerih je v rovu dovolj, pa tudi primitivne varnostne priprave. VSAK PO SVOJE V Beogradu se je nedavno vršil kongres tobačnih trafikantov, ki je poslal finančnemu ministrstvu in upravi državnih monopolov protest proti znižanju procentov, ki jih dovoljuje država prodajalcem. Do sedaj je bilo dovoljeno trafikantom 5%, začetkom let« 1928 pa se namerava popusl znižati na 4%. Ako se mero dajni faktorji ne bodo na protest ozirali, bodo trafikanti \ vsej državi ustavili prodajo tobaka in zraven spadajočih predmetov za tri dni. Ako tudi to ne bo pomagalo, nameravajo trafikanti sploh zapret' te vrste trgovine. Iz Trbovelj se poroča: Spiritizem se je po naši dolin; močno razpasel in zavzema take dimenzije, da bo morala poseči vmes oblast. Ljudem se slabo godi. vsepovsod iščejo rešitve in tako so se zatekl: še k “duhovom”. Po nekaterih hišah imajo redne sestanke, kjer kličejo duhove. Te dni sc je zgodilo, da je prišel k žup niku rudar in zahteval, da izžene hudiča, ki se je naselil \ njegovem telesu. Od župnika je šel k zdravniku in prosil naj ga ozdravi. Govori se celo, da je tudi Pečnikova skočila v vodo radi tega, ker ji je špiritizem zmešal glavo. Kljub pozni jeseni še vedno plovejo po Dravski dolini težko naloženi splavi lesa. Meščani občudujejo utrjene splavarje. Sredi splava imajo jorimi-tivno, iz desk zloženo utico s senom in slamo, kjer prenočujejo. Ob strani plapola ogenj za večerjo pohorskih mož in tudi zjutraj si skuhajo sami kar na splavu, da se ogreje želodec predno odrinejo proti Slavoniji in Beogradu. Najdražja deklica na svetu je po mnenju nekega newyor škega brokerja Miss O’Reilly iz Denverja. Stala ga je namreč okoli dvesto tisoč dolarjev. * V normalnih časih .je človek v največji nevarnosti na železniških križiščih, ali pa na gladki cesti, po'kateri švigajo avtomobili. Odkar je odprta lovska sezona na zajce, pa je življenje na farmah, na poljih in v gozdih v neprimerno večji nevarnosti, kajti hrabri lovci vidijo dolgouhe zajce v kosmatih farmerjih, v šolskih otrocih, v drvarjih, v svojih lastnih tovariših in seveda tudi v konjih, kravah in preši-čih. * Kažipoti današnjih flaperic niso več njih nosovi, ampak njih kolena. * Profesor Phelps trdi, da Američani izgubljajo dar govora. Mož gotovo ni oženjen in najbrže se ni nikdar zanimal za volilne kampanje. * V listih čitam, da je mehiški general Hector Almada pribežal v državo Texas. Pasma mehiških 'generalov mora biti prav zajčje rodovitna, da jih kljub vsemu streljanju še ni zmanjkalo. * ■ Bivši clevelandski župan in poznejši ohijski governer, ki je pri zadnjih volitvah, pogorel, nam za pomlad obeta nove volitve. Ni zlomek, da bi se Clevelandčani ne navadili voliti, saj imamo vaje skoro vsake kvatre. * Neki pastor se pritožuje, da se izmed vseh vernikov baš pokristjanjeni Eskimi najmanj boje pekla. To ni nič čudnega, saj ti naši severni bratje itak vse življenje prezebajo. * Neki londonski učenjak jo izgotovil fdtogr|afični aparat, ki producira tako male slike, da jih ni mogoče videti s prostim očesom. Prihodnje leto se bodo vršile v Zedinjenih Državah predsedniške in druge vo litve, in nam bi kandidati zelo ustregli, če bi se dali foto grafirati po novem načinu. • Frideriku Vivodu, pekovskemu mojstru v Laškem, je bila te dni lovska sreča posebno naklonjena. V takozvanih Bo-rovkah pri Rimskih Toplicah je pogodil 35 kg težkega divjega kozla, kar je za te kraje res posebna izjema. Iz Splita poročajo, da je za radi letošnje slabe letine samo iz Imotske okolice nad 3000 moških šlo na delo v inozemstvo. Preko Splita je te dni 40 dalmatinskih izseljencev odpotovalo v Genovo, kjer se bodo vkrcali na parobrod “Augustus”, s katerim odpotujejo v Argentino. V okolici bosanskega sela Zecovi se je te dni pripetil tragičen dogodek. Desetletni pa- (Dalje na 2. strani) Za božično darilo dobil bo predsednik Coolidge farmo pri Davenportu, Iowa. Pred kratkim mu je neki politik daroval farmo v Indiani. Ako pojde nekaj časa tako naprej, bo predsednik pred koncem svojega termina največji zemljiški posestnik v Ameriki Kdor ne bo vedel kaj početi z nerabnim zemljiščem, ga bo kar predsedniku obesil. Mqr-da ima tudi kateri naših rojakov farmo v Floridi ali Texa-su, ki bi bila edino porabna kot božično darilo za predsednika. * V velikem ljubljanskem dnevniku oglaša neki gospod, da je izgubil zapestni gumb in prosi najditelja, naj ga proti nagradi odda v gotovi trgovini. Ljubljan’ca mora pač biti še vedno dolga vas . . . * Neki Louis Totar v New Jer-se.vu je bil obtožen kršenja prohibicijske postave, in ker ni mogel dobiti varščine v zne- (Dalie na 2. atraai) “JSfo'Va Doha" GIJlSILO JUGOSLOVANSKI KATOLlSKB J8SDNOTH Lastnina 'Jugoslovanske Katoliike Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglMov po dogovora Naročnina za Hane $0.73 letno; xa nečlane $1.50, »m inasemstvo fa.oo OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn Owned end Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY SnbtxrifHon for members $0.72 per year; non-members $1.50 per year Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lieta: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. LISTNICA UREDNIŠTVA. Volum« III. NO. 48 Po naročilu iz glavnega urada se tem potom obvešča članstvo J. S. K. Jednote, da so razprave o iniciativi društva sv. Cirila in Metoda, št. 1 JSKJ, nanašajoči se na premestitev prihodnje konvencije iz Indianapolisa, Ind., v Ely, Minnesota, zaključene. Glasom pravil trajajo razprave 60 dni in ta čas je potekel 27. novembra. Iniciativa je dobila dovolj podpore in gre zdaj na splošno glasovanje. To glasovanje traja do 27. januarja 1928. Glasovnice so že odposlane na društva. Clan, ki bi glasovnice ne dobil, lahko izreže glasovnico priobčeno v današnji številki Nove Dobe, glasuje po svojem, prepričanju in jo podpisano pošlje tajniku svojega društva. članstvo se opozarja, da je čas za javno razpravo o iniciativi potekel in urednik tozadevnih dopisov ne sme več priobča-ti. I VESTI IZ CLEVELANDA V Euclid village, ki .je pravzaprav del Velikega Clevelanda, ustanovljeno je bilo dne 16. novembra novo mladinsko, to je angleško poslujoče društvo J. S. K. Jednote, ki si je izbralo ime Euclid Circle. Društvo je bilo ustanovljeno s 13 novimi člani. Predsednikom je bil izvoljen Louis Zdešar, tajnikom Ludvik Shally in blagajnikom Frank Shally. Društvo bo zborovalo vsako drugo sredo v mesecu v Slavenskem društvenem domu. * Ustanovitev mladinskega društva Euclid Circle je tretji važnejši uspeh, ki ga beleži Zveza društev J. S. K. Jednote v Velikem Clevelandu. S požrtvovalnim delom in agitacijo zastopnikov združenih društev sta bili že preje ustanovljeni društvi Betsy Ross, št. 186 in Col-linwood Boosters,A š,t. 188. Na seji zastopnikov, ki se je vršila 28. novembra, je bilo sklenjeno, [da se za enkrat posveti največjo i skrb okrepitvi novoustanovlje-Lnih društev. #. I V soboto 17. decembra prireji v spodnji dvorani Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. veselico angleško poslujoče društvo George Washington, št. 180 JSKJ. To je prvo angleško poslujoče društvo JSKJ, ki je bilo ustanovljeno v Clevelandu, in je v kratkem času svojega obstoja pokazalo prav lep napredek. Člani J. S. K. Jednote V Clevelandu naj ne pozabijo gori omenjene prireditve, kajti naša mladina potrebuje materijalne in moralne pomoči. * V nedeljo 27. novembra vpri-zorilo je dramatično društvo Ivan Cankar veseloigro “On in njegova sestra,” ki pa ni povzročila toliko veselosti kot je j bilo pričakovati. Nekatere točke so bile sicer izborne in nekatere vloge res dobro izvedene, 0 vseh se pa tega ne more trditi. Morda je na igralce neugodno vplivala tudi nenavadno slaba, udeležba. Izredno svetle žarnice, ki so jih rabili na odru [v prvem dejanju, so bile pa naravnost muka za oči gledalcev, in se je tozadevno slišala marsikatera opravičena pritožba. 4* Umrl je v Clevelandu rojak Matija Truden, star 52 let. I)o-. ma je bil iz Starega trga pri Rakeku. V Ameriki je bival 26 let Zapušča pet otrok. —o------------ Rudeči demanti. Na južnoafriških demant-nih poljih se nedavno našli de-mant rudečkaste barve, težek 1 18 karatov in pol. Obrušen tehta pet karatov in pol. Njegov sijaj je tak kot bi ga lizali plameni in strokovnjaki pravijo, da je to edini znani dragi kamen te vrste na svetu. Nekronani kralj podlegel operaciji. Ionel Bratianu, 63-letni ministrski predsednik Rumunije je podlegel nevarni operaciji v vratu dne 24. novembra. Mož je predstavljal nekronanega kralja dežele skoro četrt stoletja. Niti pokojni kralj Ferdinand. niti kraljica Marija nista upala resno nastopiti proti njegovim ukrepom. Bratianu je bil glavni vzrok, da je princ Carol izgubil pravico do prestola in da je bil kraljem proglašen šestletni Carolov sin Mihael. Kabinet je imenoval začasnim predsednikom vlade pokojnikovega mlajšega brata Vin-tilla Bratianu-a. Ta je mobiliziral vojaštvo in proglasil nekako vojno stanje v Bukareštu in drugih važnejših mestih. Pro- MOČ NARAVE Ti sama si pišeš zakon svoj . . . I11 tvoj zakon je mir, in tvoj zakon je boj, tvoj zakon je tvoja volja . . . Pozdravljam te, velika volja, pozdravljam te, svobodna moč— jaz, pilita nemirna sred polja, trst, v vetru omahujoč . . . (Oton Župančič). vizorična vlada se namreč boji demonstracij v prid odstavljenega princa Carola. Pokojni Bratianu je bil konservativec in je imel najhujšega nasprotnika v “kmečki stranki.” Smrt tega odločnega, zmožnega in izredno bogatega državnika utegne imeti za deželo večje posledice kot smrt kralja Ferdinanda. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) sku tisoč dolayev, je moral v ječi čakati obravnave štiri tedne. Zvezni sodnik Clark ga je nato obsodil na 10 centov kazni. * V New Jerseyu so .sodišča prav evropsko počasna, kajti tam vzame človeka tri dni, predno dobi poročno dovoljenje. V Chicagu se more človek poročiti, razporočiti in ponovno poročiti v treh dneh. • V St. Paulu, Minn., se je neka Mrs. Mary Galvin več tednov trudila, da bi odpravila stenice iz svojega stanovanja. Poskušala je izlepa in izgrda, toda rudeče lazice se niso dale odpraviti. Končno je menda prišla do prepričanja, da je boljše če pametnejši odneha, pa se je sama zastrupila. Ta akcija je bila sicer precej radikalna, toda stenic se je žena le odkrižala. * V nekem vabilu na veselico čitam, da plačajo ženske brez spremstva 25 centov vstopnine. Prav kot bi revice brez spremstva ne bile najbolj usmiljenja vredne! * Komur ne ugaja, ker imamo v Ameriki toliko različnih volitev in glasovanj, naj se poda kar v solnčno Italijo. Tam bo diktator Musso odpravil splošno volilno pravico. Voliti bodo smeli le priznani fašisti in le za tiste kandidate, ki jih izbere vlada. Nikomur se ne bo treba več truditi z izbiranjem. S prihodnjim dekretom bo diktator najbrže odpravil še fašistovski parlament, ministrstva in kralja. Potem bo v solnčni Makaroniji en Bog, ena vera, en hlev in en pastir in ta pastir bo Mussolini. Takrat bo vse, pripravljeno za sodnji dan. n sodnji dan bo prišel, ko bo ljudska jeza pometla z Mussolinijem. * Štirinajstletni sultan v Maroku je te dni odslovil 300 žen svojega pokojnega očeta. Fant je še mlad, vendar se že zaveda, da s 300 taščami bi bilo celo sultanu teško izhajati. A. J. T. _—o------------- NEZAŽELJENI DRŽAVLJANI (Nadaljevanje s 1. strani) Ti , importirani naravni sovražniki so že precej ustavili širjenje japonskega hrošča, vendai nevarnost še ni docela odpravljena. Koruznega črva, ki se je vtihotapil h Ogrske in Italije, in ki povzroča že velikansko škode na koruznih poljih naših vzhodnih držav, skušajo premagati 7 importiranimi muhami, ki ležejo svoja jajcčeca naravnost v kožo teh črvov. Nekaj uspeh;) se je že pokazalo, toda znanstve-niki še vedno iščejo nadaljnih mrčesov za ta boj, v Evropi Indiji in na Japonskem. Neke vrste molje, ki so bili zanešeni iz Evrope okoli let;> 1897, so že skoro zatrli s para-siti, katere so importirali iz različnih evropskih dežel in iz Japonske. Ti importirani paraziti so tudi skoro popolnoma zatrli črve, ki so napadali zeleno in zelje. Bombažni črv, ki se navadno imenuje boll weevil; jn ki povzroča ogromno škodo na plantažah bombaža, je bil zanešen iz Indije v Egipt, od tam pa preko Mehike v Texas. Preganja zdaj tega škodljivca 45 različnih vrst mrčesov, od katerih jih je 23 vrst importiranih. Zdi se pa^, da bo potrebno im-portirati še nadaljne armade bojevitih mrčesov, predno bo j mogoče zatreti bombažnega črva. Znanstveniki morajo paziti, da impoftirajo prave mr-čese, to je take, ki se žive z mesom rastlinskih zajedalcev, kajti, če bi iineli ti importirani parasiti okus za zelenjavo, bi se reklo ogenj z oljem gasiti. PRIDOBIVANJE OLJA (N»dalievani*! i» 1. v katerem se vrši konvencija. Društva, ki ne zvolijo delegata v juniju ali juliju, 'nimajo pravice do ^ločiti ohna konvenciji. Nominacije so javne, volitve pa morajo biti tajne. Če kandidira tri ali več članov, mora ^ ožin ,, ,?°lutna veči'na oddanih glasov; ako ni absolutne večine, morata iti dva kandidata, ki dobita največ glasov, / vQlifrp,, • ^ i_. ..i________ \r . .. i- i___irj.i „ u ~ ~ 1.. * „ ~ a ~ :-----1: — leta 1928, v Indianapolis, Ind. ČLEN IX.. TOČKI 2. IN 4. SE GLASITA: 1 del volitev in tedaj odloči navadna večina glasov. V-sak kandidat mora imeti absolutno večino, da je izvoljen "inik I* Uvoife3^- ,0. )e> da ima vsaj en glas več kot polovico od vseh oddanih glasov. Kandidat, ki prejme največ glasov 4 1 »> namestnik delegata. krajevnih društev morajo poslati glavnemu tajniku imena in naslove izvoljenih delegatov na vzorcih ^ 0k- P®, katere preskrbi glavni tajnik, najkasneje do 30. julija v letu, v katerem se vrši konvencija. Glavni preJav' ‘mena in naslove delegatov v Glasilu jednore trikrat pred konvencijo. aEano in podpirano, da se zgornje točke premene potom splošnega glasovanja, da se bodo glasile: , ČLEN VI., TOČKA L >»o Sc.i!?..se.stoii iz vseh posameznih odbornikov jednote ter delegatov krajevnih društev, katere izvoli »liju. I°.®aineznih krajevnih društev. Vrši se enkrat na vsaka štiri leta ter se prične zadnji pondeljek v mesecu r‘hodnja konvencija se vrši leta 1928, v Ely, Minnesota. ČLEN IX., TOČKI 2. IN 4. iti jio ^UStva 0 ,ve delegatov za redno konvencijo se morajo vršiti meseca marca ali aprila na redni ali izredni seji SsLV *e,u v katerem se vrši konvencija. Društva, ki ne zvolijo delegata v marcu ali aprilu, nimajo pravice do itoiiti i,na konvenciji. Nominacije so javne, volitve pa morajo biti tajhe. Če kandidira tri ali več članov, mora ojj0 ‘'“solutna večina oddanih glasov ;ako ni absolutne večine, morata iti dva kandidata, ki dobita največ glasov, ^lepV? 'n ,edaj odloči navadna večina glasov. Vsak kandidat mora imeti absolutno veči'no, da je izvoljen iivoij to ie. da ima vsaj en glas več kot polovico od vseh oddanih glasov. Kandidat, ki prejme največ glasov 4, je namestnik delegata. ■ PiWi’l'ki krajevnih društev morajo poslati glavnemu tajniku imena i'n naslove izvoljenih delegatov na vzorcih ■hik obj"^e: katere preskrbi glavni tajnik, najkasneje do 31. maja v letu, v katerem se vrši konvencija. Glavni X* "S? 8t i,#i bi imena in naslove delegatov v Glasilu trikrat pred konvencijo. •El REFERENDUM OFFICIAL BALLOT ARTICLE VI., SECTION 1 PROVIDES: 1^4 j'tlcd b'e invention shall consist of all individual officers of the Union and of delegates of the subordinate lodges «f. 5 Nday „»™embers. The convention shall meet once every fout years ,and shall be called to order rfn the second ■«l September. The next regular convention shall be held in 1928 in Indianapolis, Ind. ARTICLE IX. SECTIONS 2 AND 4 PROVIDE: na, ^ion of delegates for a regular conventio'n shall take place at a regular or special meeting of the lodge, , iw 5l>e or , ,ne or July in the year in which the convention shall meet. Lodges failing to elect delegates at either JI !*votinp y meeting, shall lose their right of representation at the convention. The nominations are open, and ‘ ,fe be Ust be secret. If three or more members are candidates, a majority of votes cast shall decide. If io $ P°'ity n? majority, the two candidates having highest number of votes submit to an elimination vote, and regular I *5nin„ ®f votes shall then decide. Every candidate must have absolute majority of votes to be elected delegate, b«r 0f must have at least one vote more than one-half of all votes cast. The candidate receivi'ng the highest l 4. f, votes after the one who was elected, shall be alternate. “year secretaries of the subordinate lodges shall report to the Supreme Secretary not later than July 30th in "til he V,en the convention is held, the names and addresses of the delegates-elect upo'n the credential form rajcial 11 furnish. The Supreme Secretary must publish the names apd addressess of the delegates-elect in •• Tu }* e£,rC?nv™tlon shu” consist of a11 individual officers of the Union and of delegates of the subordinate or£an of the Union three times prior to the convention. and supported that above Sections be amended as follows: ARTICLE VI., SECTION 1. If Monn d by members. The convention shall meet once every four years, and shall be called to order on the of July. The next convention shall be held in 1928 in Ely, Minnesota. \ g ARTICLE IX., SECTIONS 2 AND 4. j„ v.ct‘0n of delegates for a regular convention shall take place at a regular or special meeting of the lodge, ' or narch or April in the year in which the convention shall meet. Lodges failing to elect delegates at either the ''Pril LV»t! must be secret. If three or more members are candidates, a majority of votes cast shall decide. If le8U]an° mai°rity, the two candidates, having the highest number of votes submit to a'n elimination vote and !ate> majority of votes shall then decide. Every candidate must have absolute majority’of votes to be elected l’'8hes'I1ean‘nS> he must have at least one vote more than one-half of the votes cast. The candidate receiving ,4. Tl’ number of votes after the one who was elected, shall be alternate. i'cjf /■ secretaries of the subordinate lodges shall report to the Supreme Secretary not later than May 31 in ‘i he 5en the convention is held the names and addresses of the the delegates-elect upon the credential form ■ ^hall furnish. The Supreme Secretary must publish the names and addresses of the delegates-elect in the meeting shall lose their right of representation at the convention. The nominations are open, a'nd 0r8a n °f the Union three times prior to the convention. ZA TO, DA SE PREMENE PRAVILA KAKOR ZGORAJ PREDLOŽENO? V°U IN FAVOR OF THE CHANGE IN THE BY-LAWS AS PROPOSED ABOVE? ^tate . , ....... 192.............. podpisa člana (ice) Signature of member POJASNILO sPrejemu predloga, naj naredi križec (x) pod besedo “NE.” Glasovnica mora biti podpisana in vrnjena Skvarča, Paul Larson, mestni clerk; Charles Louth, supervisor; John C. Walsh, cestnograd-beni podjetnik; Elizabeth Zivetz, Josephine Witczak, Fred Van Ham, pomožni supervizor; Marko Pasich, Lottie Zivetz, Lucille Zivetz, Frank Witczak, Gregor Papesh, Frank Nema-nich in Louis Planinc. Naše žene in dekleta, ki so tako pridno pomagale na veselici, da zaslužijo vso pohvalo in priznanje, so: Mrs. Mary Skul, Miss Mayme Plut, Mrs. Augusta Russ, Mrs. Lottie Zivetz, Miss Gertrude Pasdertz, Misses Cecelia, Elizabeth in Lucille Zivetz, Miss Josephine Witczak, Miss Sophie Swiderski, Mrs. Jean Težak in Mrs. Kate Prizi-bilski. Naši natakarji, katerim gre tudi vse priznanje, so bili Joseph Horvat, Joseph Wolf, Fr Nemanich in Math Golobich. Hvala jim za izborno vodstvo naše “gostilne.” Od začetka do konca so pomagali pri veselici kjerkoli je bilo potreba sobrat-je: John Grabrian, John Lunka, Louis Martincich, Fred Kren, Joseph Zelko, Frank Zivetz Jr., Louis Košmrl, John Pucel, Frank E. Vranicher, Fr Pirc in John Petek. Ko nam je zmanjkalo popa, smotk, sladkarij itd., sta nam priskočila na pomoč John Ivec in Anton Ne manich Jr., ter nam po lastni ceni preskrbela, kar smo potrebovali. Vsem skupaj najlepšf hvala! Pozabiti tudi ne smemo se zahvaliti društvu sv. Genovefe, št 108 K. S. K. Jednote; Speed Boys A. C., John A. Tezak in Fred Van Ham za mize, stole in druge potrebščine, katere so nam dali na razpolago, ker jih Slovenia dvorana ni imela do volj. Prav lepa hvala! Zahvalimo se nadalje sobratu Louis Brulcu in Carlson Radie Co. za brezplačno postavljeni radio v dvorani, kar je obogatilo naš program v znatni meri. Najprisrčnejša zahvala vsem odbornikom in skupnemu članstvu društva sv. Petra in Pavla, št. 66 J. S. K. Jednote, vsem našim prijateljem, rojakom in rojakinjam in splošno vsej slovenski naselbini v Jo-lietu za tako rekordno udeležbo in sodelovanje pri naši veselici 22. novembra. Ne bomo vam tega pozabili! Tisočkratna hvala vsem! Za društvo sv. Petra ip Pavla, št. 66, J. S. K. Jednote: John J. Zivetz Sr., predsednik, John L. Zivetz Jr., tajnik. (Društveni pečat). EXPLANATION ' žil *■1*1 ) 1)1 „ed«°J LA itieriSKnce the By-Laws, all members in good standing of the Adult Department have the right to «ti Stii. maY vote at the lodge meeting or in his home, but must do so within the period allowed for voting. IK. V f , ... _ .—. . • ... . m ■ r-l A *■— 4 rt rt rt I 1 VAPtTlfA I V "1 * 1 A t -» 1 I A O U O /»11 *■ I ■» . -> a-i I— . n I. L n : _ . . . 1 if he loca?tlne sha'i open NOVEMBER 27th, 1927 and close JANUARY 27th, 1928. Ballots can be obtained e' Th0s setretaries, but, in case this is not convenient the member may use the ballot printed i'n the official l'n favor of this motion should make a cross (x) in the square marked “Yes;” those opposed should '*) in the square marked “NO.” The ballot must be signed and returned to the local lodge secretary. DOPISI. tv0 1i Joliet, III. j gSv- Petra in Pavla ij^ti ^ K. Jednote se v pr-iAi(; S|dr najiskrenejše za- t\'S^kemu ^°^etu za 'M ril “Card Party,” ka- priredilo 22. no- b. «ikda ^l2Padla naravnost si- lar v zgodovini Prj , v°rane ni bila ude-akšni veselici tako 0\ \ Sm° Se PriprHV n lit V^eli n Pol in sicer so 1 % v In0, nil' •ti p/.r°^e m'adi fantje ? »o h6.6 J- S. K. Jednote. na ‘q ^ W “Uierni dan 22‘ no' am je bila. narava z lepim vreme-dnazvali “naš dan.” ia omenjeni dan v 4 ^ „°Venska naselbina ft lOZ' (]!Vv0J” dan- obrnila 1, ^ ow luštveni zgodovini n«b0«ši us' „n' v> Se ni pri kakšni t(|i to'iko , .^0Venia dvorani J^dstva kot ome-e je bilo veselo Gordon, Colo. Nisem se mislil več oglašati v javnosti, toda, ker sem bil radi mojega prejšnega dopisa napaden v št. 262 Prosvete, sem prisiljen povedati še nekaj malega o celi stvari, da bodo naši člani razumeli zakaj se gre. Dotični dopisnik se hoče postaviti našemu društvu kot za nekakega diktatorja, dasi niti ni naš član. Pri tem, da se poteguje za neko zadružno prodajalno, ob enem mene napada, češ, kakšen nazadnjak sem. Če je nazadnja-štvo to, da upa človek na seji ali kjersibodi glasno -povedati svoje mnenje in prepričanje, pa naj bo. Vsak pa ima lahko glede tega svoje lastne nazore. Stojim pa še vedno na stališču, da društveni denar se sme rabiti po načinu kot določajo pravila. Ker smo vsi društveni člani solastniki tega denarja, ima naravno vsak pravico in dolžnost paziti na to, da se ga varno naloži, oziroma pravilno rabi. Ni tudi posebno umestno, da me ironično nazivlje gospod — gospodje smo vsi ali pa nobeden. Ako ima morda on za enkrat več v usta nesti kot drugi, naj pomisli, da se še milijonarjem včasi tla izpodmak nejo. Dopisnik pravi tudi, d» njihovo društvo gleda za napredek. To je prav lepo, samo da bi nekateri člani istega druga društva pustili v miru; nereda nikjer. tudi nečlani, trgovci, okrajni in mestni uradniki in sploh prijatelji društva. Prispevali so: Hjalmar Rehn, državni pravd-nik, glavni dobitek: purana; George Lee Morris, asesor, prvi dobitek za “Bunco:” krasno žensko ovratnico; Anton Mar-kelc, lastnik “The Book Shop.” prvi dobitek “Euchre:” “Candle Buffet Set;” sodnik Joseph Zer-bes, prvi dobitek za “Kazino:” moško zavratnico (men’s scarf) Jacob Strukel, trgovec; John Plut Sr., 1608 Elizabeth St. 1 (dva-in-poldolarski cekin); Joseph Zelko, brivec; John Težak, cvetličar; Jacob Šega, trgovec; Anton Nemanich Jr., pogrebnik; Lewis Bros., prodajalna čevljev; My Store, trgovina; Kirincich Store; Jackson Clothiers; Federal Match Co.; Michael Papesh, trgovec; King Druggist; Frank Skul, čistilec oblek; Weese Printing Co.; Anton Pasdertz, trgovec; Frank Kalcich, Frank E. Vranichar, John Ivec, gostilničar; Joseph Kirin, Joseph Slapnichar,- John Kren Sr., Christina Kren, Frank 1 Zivetz jr., John Lunka, Frank Sternisha, John J. Zivetz Sr., Louis Martincich, Stella Zupan-cich, Joseph Resetich, Mathew Terdich, Frank Pirc, Mary če enkrat odklonijo sodelovati, da bi jih več ne nadlegoveli. Razprave o konzumnih društvih so bile že samo letos najmanj petkrat na dnevnem redu in to med društvenimi sejami. Da-li so take zadruge društvom v korist ali ne, glede tega imamo lahko vsaki svoje nazore. Na žalost je '-narsikako tako podjetje pro-oadlo in tisti, ki so bili finančno zainteresirani, so trpeli izgubo. O kakšni posebni sigurnosti torej ni govora. Morda se obnese, morda ne. Kolikor kažejc skušnje iz drugih naselbin, so največjega pomena Narodni domovi, kajti ti so res za porabo jn korist vseh društev. Dopisnik mi očita nazadnja-štvo in sodi, če bi bili vsi taki, da bi ne bilo nobenega društva ustanovljenega. Sploh se izraža na način, kot da bi se takih ljudi kot sem jaz, mora! narod naravnost sramovati, Pri tem se pa lahko nekoliko drugače pogledava, dasi ni bil nikdar moj namen, da bi se hvalil v javnosti. Braniti se pa ima pravico vsak. Naj bo možaku povedano, da kakšnega kriminalnega ali sploh kazenskega rekorda še nisem imel nikjer. Pred leti sem ustanovil društvo in delal pri istem kot tajnik dalje časa brezplačno. Tega ne pravim zato, ker b: morda hotel komu kaj očitati, pač pa zato, ker se me hoče pokazati v javnosti kot človeka, ki za narod še ni ganil z mezincem. Ko se je proti zaključku svetovne vojne pričel zbirati milijondolarski fond, sem bil med prvimi, ki sem šel od hiše do hiše in zbiral prispevke, s katerimi smo upali pomagati do pravice in svobode našim bratom onstran morja. O tem delu lahko vsak čita v spominski knjigi. In takrat ko smo zbirali podpise za peticije na zvezni kongres, da bi ameriška vlada posredovala, da naš narod v domovini dobi tisto kar mu gre, tudi nisem držal rok križem. Influ enca, ki je takrat razsajala, je tudi mene položila na poste ljo, toda komaj sem nekoliko k sebi prišel, lazil sem od naselbine do naselbine in nabiral podpise pa omenjene peticije. Tako sem bil slab, da sem večkrat moral kar v snegu ob potu počivati. Komur so znana pota tu po zapadu v zimskem času, ve kako se hodi posebno še če te zaloti noč. §e danes imam pisma od kon-gresmanov in senatorjev, ki so mi jih pisali po prejemu teh peticij. Eden se je celo izrazil. :la tak mali narod, pa s takim nastopom kot je naš, je vreden da živi. Ako naše takratno delo ni imelo uspehov kol smo jih pričakovali, gotovo ni moja krivda, niti krivda drugih rojakov, ki so storili vse kar je bilo v njihovih močeh, da se pomaga do pravic našemu stoletja zatiranemu narodu. Tudi take-le zadeve bi bil moral dopisnik povedati in šele potem pozivati javnost, ds me sodi. Ako smatram, da je kakšna stvar na mestu, ako sodim, da je kakšno podjetje ali ustanova res v korist narodu, v korist splošnosti, ne pa morda samo nekaterim posameznikom, sem jaz med prvimi, ki 'skušam pomagati. Ako pa v kakšne stvar nimam zaupanja, s' upam to tudi javno povedati Da bi nekaj hvalil in zagovarjal. kar je proti mojim skušnjam in prepričanju, do tega me ne bo nikdo prisilil. Ljudje, ki me poznajo, me bode vseeno cenili toliko kot zaslužim, pa naj nekateri “prijatelji” kričijo o meni kar hočejo. V mojem zadnjem dopisu sem zapisal: “Za mojo osebe jim želim kar najboljši uspeh toda od naše društvene blagajne roke proč!” Nikjer ni zapisano “roke vsi pi*oč”, kakoi nega vozila. Voz naročiti stane pet. dolarjev in to je posebno v teh časih že denar. Ni resnična tudi trditev, da sem takoj tisti dan po seji prišel v mesto. Prišel sem pa tisti teden, ko sem namreč dobil priliko proste vožnje, čas pa imam sedaj ko smo na stavki. V mestu sem dobil člana, ki mi je razložil, kaj se je ukrenilo na seji. Pri našem društvu smo trije člani, ki smo se nekoč pogovarjali, da smo bili svoječasno že pri takih podjetjih, ki pa so vsa šla po vodi doli. Ni čuda tjorej, da se po takih izkušnjah zdaj ne ogrevamo več za taka podjetja. Glede hrvatskega društva sta pa meni pravila dva člana omenjenega društva, da je prišlo na društvo vprašanje glede sodelovanja pri omenjenem podjetju, pa je članstvo to odklonilo. Torej si tega nisem jaz izmislil. Povedal sem, kar sem mislil, in'se ne nameravam več v javnosti oglašati glede te zadeve. Apeliram le na sobrate, naj pazijo kakšne ukrepe bodo delali in kako bodo razpolagali z društvenim denarjem. Časi so slabi in še slabejši se nam obetajo. To je že na zad-lji seji videl vsak, ki ni slep. Ako se razmere v doglednem jasu ne obrnejo na boljše, vidi lahko vsak, kako bo treba porabljati društveni denar. Bratski pozdrav! Martin Mlekuš, član dr. št. 101 JSKJ. hoče dopisnik zaviti. Gospo- kaj šteje, če človek nima last darji društvene blagajne so vsi društveni člani. Zunanjim faktorjem pa bi svetoval, da bi se malo manj vtikali v naše društvene zadeve. Po poročilu dopisnika v Prosveti, so se društvene seje v oktobru udeležili vsi člani dr. 101 JSKJ izvzemši mene; to ne odgovarja resnici, ker je večje število članov našega društva, ki nismo bili na seji. Sploh pa bi bilo priporočljivo, da se vselej, kadar se pri društvu namerava ukrepati o kakšni važni zadevi, da se članstvu potom glasila pravočasno opozori na tc in povabi člane na sejo. Pozivi na javno debato sc danes zelo v modi, toda če do pisnik misli, da pojdem na jav no debato z namenom, da nekaj prerokujem, se moti. Nekaj dokazovati za prihodnosl je nemogoče nam navadnim zemljanom (cigani baje zna jo). Na kar se moremo opirati. so izkušnje in te nam kažejo, da je že večje število podobnih podjetij šlo v pozabljivost in marsikje so bili trpki spomini za njimi. Da v Pueblu in tudi nekaterih drugih kra jih take ustanove uspevajo, je pač vzrok, ker so v do-tičnih krajih boljši pogoji z;: to, kot pri nas. Pueblo je pre cej veliko mesto, z razvito že lezno industrijo (saj se ime nuje “Pittsburgh zapada”) ljudje so tam bolj stalno ii skupno naseljeni. Kako pa j( po premogarskih naselbinah lahko vsak vidi, kdor hoče. Saj vendar vemo, kako nestalna j( premogarska industrija in ka ko se morajo premogarji pre seljevati iz kraja v kraj z i kruhom. Poleg tega je pozna valcu razmer v našem kraji dobro znano, kako na široke, so raztreseni naši rojaki pc teh hribih. Za uspeh vsakega podjetja morajo biti materi jalni pogoji in zmožne moči Ni bil moj namen kritizirat; vašega podjetja, toda imam \ tem oziru nekaj izkušenj ir iato sem si vzel pravico pove dati svoje mnenje z edinim ozi rom na varno porabo premoženja našega društva. Nobene mu posamezniku nisem še od-jvetoval, da naj ne vzame del-lic, kadar se gre pa za moj ienar, si ne pustim od nikoga’ diktirati; prav tako imam pra vico izreči svoje mnenje, ka- 0 dar se gre za premoženje, ka terega solastnik sem jaz baš tako kot vsak drugi član. Jaz sent se pri vstopu v društvo J. 3. K. Jednote zavezal, da bom izpolnoval njena pravila, za kaj druzega se pa nisem obvezal. S tako porabo društvenega denarja se ne strinjam in s to tudi upam povedati. Pri zadnji seji je bilo prečitano pismo člana iz Puebla, katerega jaz sploh ne poznam, in ki se tudi izraža proti taki porabi. To je dokaz, da se tudi drugi člani zanimajo za to stvar. Toliko v odgovor dopisniku v Prosveti. Sobrat Mark J. Težak hoče v svojem dopisu v Novi Dobi javnosti zadevo predstaviti kakor, da se gre za Narodni dom, ampak to ne drži. V tej zadevi gre le za konzumno za drugo in nič druzega. Tukaj-šilim, članom našega društva ni bil predložen še nikak načrl za kakšen Narodni dom. Ko b' se šlo za Narodni dom, bi se pa drugače pogovorili. Da b’ pa ustanovili Narodni dom in konzumno zadrugo, o tem p? sfc ne morejo pogovarjati rojaki niti v naselbinah, kjer jih je več tisoč, ne pa tu, kjer nas je samo peščica, čudežev ne morejno delati niti v “srebrni Coloradi”, posebno ne v teh slabih časih. Dopisnik mi očita, da se sej ne udeležujem, toda toliko se jih vedno udeležim kot določajo pravila. Vsak pa ve, da šest milj oddaljenosti tudi ne- Virginia, Minn. Vsem članom in članicam društva sv. Štefana, št. 164 JSKJ se naznanja, da je bilo sklenjeno na seji dne 13. novembra, da se morajo prihod-ije seje dne 11. decembra udeležiti vsi enakopravni člani in članice. Neenakopravnih članic se to ne tiče. Kdor se seje ne udeleži, plača 50 centov v društveno blagajno. Na omenjeni seji bomo imeli volitve Iruštvenih uradnikov za prihodnje leto, poleg tega pa bo še Vveč dragih Važnih zadev za rešiti. Pomnite, da je dolžnost vsakega člana in članice skrbeti za korist društva in Jednote. Nikar ne mislite, da je to samo tajnikova stvar, in ie ni komu kaj po volji, da je temu tajnik kriv. Ker tajnik pobira asesmente, mora biti po mnenju nekaterih sam vsega kriv. Vsak naj bi premislil in razsodil, da so društveni prispevki in globe za pokritje društvenih stroškov, ne pa morda izmišljotina tajnika. Kar se sklene na društvenih sejah, velja za tajnika in za ostale člane enako in je nesmiselno vsako pregovarjanje. Torej, pridite vsi na letno sejo 11. decembra in poravnajte in uredite vse tako, da bo vsem prav, in da v pravem bratstvu in slogi stopimo v prihodnje leto. Na svidenje! —• Z bratskim pozdravom Frank Benchina, tajnik. Brooklyn, N. Y. Nimam nič posebnega poročati iz naše vasi. Dela se dobro; vsak se drži svojega in tako nam mine čas hitro, nekaterim še prehitro. Ali vseeno se lahko štejemo k srečnim, da smo tukaj v tej dolgi vasi, ker v starem kraju se jim še veliko slabše godi. Vsako leto imajo kakšno nesrečo: točo, povodenj, sušo, ali premokro. Tukaj imamo vsaj vedno stalno sušo. No ja. pa počakajmo še do volitev. Bomo videli, kaj bo. Upam, da za letos si je že vsaki preskrbel česa mokrega. Polje in vinogradi so že prazni. Mislim, da so rojaki napolnili vse sode do vrha tako, da jim gre že čez, ker sedaj ,Tudi finančni uspeh je nad vse pričakovanje dober. Igralo se je “Euchre,” .“Bunco” in znano “Kazino” na 127 miz; štirje pri vsaki mizi, znaša že to 508 oseb samo pri igranju. Približno enako število udeležencev se je zabavalo v “gostilni,” se poganjalo za goske, race in kokodajske. Mno gi so, sedeči ali stoječi, opazo- ! vali vse to in študirali, kaj pravzaprav more biti. Eden ali drugi pa je dejal: “Ja, saj to je pa res nekaj več kot ‘Card Party’!” Zvečer ob 8:45 smo morali prenehati s prodajanjem vstopnic, tako da je 100 do 150 oseb moralo oditi, ker n> bilo več prostora v dvorani. Purana, ki je omenjenega dne tehtal 30 funtov in katerega je društvu podaril naš državni pravdnik Hjalmar Rehn, je dobil mladi Anton Ivec, živeč na 1402 Cora St., kajti on je imel srečno vstopnico št. 149. Računali smo še na 30 drugih nagrad, toda povsem nepričakovano smo dobili 66 nagrad, katere so prispevali člani in članice, pa DOPISI. * (Nadaljevanje iz 3. strani) £ • I je pri nas še zmiraj mošt. Pra- C vijo, da sv. Martin vino krsti. r Ker smo letos malo bolj kasni, si je Klub J. P. D. izvolil sv. | Silvestra. Kot vsako leto, ta- C ko tudi letos priredi Klub J. j P. D. na Silvestrov večer prvo € slovensko zabavo. Na Silve- ^ strov večer 31. decembra 1927 v dvorani Kluba, 92 Morgan ' Ave., Brooklyn, N. Y.; začetek ' ob 8. uri zvečer. V slogi je moč —več ko nas bo, bolj bomo veseli. Odbor preskrbi vsega dovolj. j Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje, ker na prireditvah 1 Kluba J. P. D. je vedno vse veselo. Moram omeniti, da je r Klub tudi sklenil, da priredi drugo veselico na “Pustno so boto” 18. febr. 1928 V istih T prostorih. Bolj obširno bo še pozneje poročano. — S pozdravom Veselični Odbor, ! (Jacob Slabič> ( r Canon City, Colo ^ Zopet se bliža leto h koncu Kakor vsako leto, se bodo tudi letos vršile volitve društve nih uradnikov v decembru. Zato apeliram na članstvo društva Triglav, št. 147 JSKJ, da j se polnoštevilno udeleži glav- c ne letne seje, ki se bo vi-šila dne 11. decembra ob tretji uri t popoldne v Pirčevi dvorani na s Prospect Heights. v Omenjenega dne imamo za r rešiti tudi več drugih važnih \ zadev v korist društva in Jed- c note. Želeti bi bilo dalje, da t bi vsak član pripeljal enega \ novega kandidata, čim več na? ' bo skupaj, tem bolje bo za nas I vse. Priporočal bi dalje članom, ; da bi se v prihodnjem letu ' bolj številno udeleževali red- * nih mesečnih ,*ej. Večkrat pri- ' l de kakšna važna zadeva za rešiti, pa ni toliko članov na seji, da bi tvorili kvorum. r Upam, da bo članstvo te vrsti-! f ce vpoštevalo in bo prihodnje leto bolj agilno v društvenih ( zadevah. j Glede dela tukaj v Canon ; City ne morem poročati, ker ( ga sploh ni, kajti premogar- , ska stavka je izbruhnila tudi ] v našem Fremont countyju. > Tukaj so vsi rovi zaprti, torej i tudi ni stavkokazov. Nekateri re premogarske družbe so ro- ’ ve same zaprle za toliko ča- j! sa, da pridejo rudarji nazaj na delo, seveda za tako plačo, kakoršno so družbe voljne plačevati delavcem. Tako je mnenje tukajšnih kompanij. Mi delavci pa smo drugega mnenja in se borimo za jackson-villsko plačilno lestvico. Omenjena plačilna lestvica je v veljavi v vseh sosednih državah, samo v Coloradu smo premo-garji najslabše plačani. Delastvo se jako mirno zadrži in dosedaj še ni bilo v vsem okrožju nikakih izgredov. Po informacijah, ki jih dobimo iz drugih naselbin, so premogarji v Coloradu skoro stoprocentno na stavki. Rezultat stavke se mora pokazati v bližnji bodočnosti. Vsaj tako je naše mnenje, ker premoga ni v rezervi. Pozdrav vsemu članstvu -i. S. K. J. in mnogo uspeha naši vzorni organizaciji! Joseph Skrabec, tajnik dr. Triglav, št. 147, JSKJ. Herininie, Pa. Opozarjam vse člane društva Veseli Slavček, št. 154 J. S. K. J., da se udeleže glavne letne seje, ki se bo vršila dne 1-1. decembra v nemški dvorani. Navadna mesečna seja se prične ob dveh popoldne, glavna seja pa ob 1.30 popoldne, in to vsi e d volitev društvenega odbora za leto 1928. Kdor ne pride na glavno sejo. bo plačal en dolar v društveno bla- gajno, ali pa bo za en mesec suspendiran. Tako je bilo namreč sklenjeno na zadnji seji. Torej naj si vsak to zapomni, da ne bo pozneje izgovorov, da ni vedel o zaključku. Vsak član prejema naše glasilo Novo Dobo in vsak ima priliko to čitati. Določen bo eden članov, da bo stal pri vhodu v dvorano, in bo zapisal ime vsakega, ki bo vstopil. Kogar ne bo v dotičnem zapisniku, ne bo mogel trditi, da je bil na glavni seji. Izvzeti od kazni so le bolniki in oddaljeni člani; istotako ne zadene kazen tudi članic. Potrebno pa je, da se tudi one udeleže glavne seje. Naznanjam nadalje, da za mesec november in december ne bom zakladal asesmenta za nikogar. Zapomnite si, da kdor ne bo plačal do 25. v mesecu do osme ure zvečer, bo gotovo suspendiran, pa zamera gori ali doli. Zadnji mesec sem založil za člane našega društva okoli $75; upam, da tisti, ki še niso poravnali, to store v kratkem. Bratski pozdrav! Ilija Suman, tajnik Detroit, Mich. Članstvu društva Triglav, št. 144 J. S. K. Jednote sporočam, da je bilo na novemberski seji našega društva sklenjeno, da se prihodnja to je decemberska seja vrši POPOLDNE 4. decembra. To je bilo sklenjeno iz razloga, ker imajo člani boljše prilike se udeležiti seje popoldne kot dopoldne. Pričakujem torej, da se članstvo polnoštevilno udeleži. rešiti imamo več zrelo važnih točk, zato je potrebno, da so po možnosti vs? člani navzoči. Zelo važen pd-sel decemberske seje je tudi izbira društvenega odbora za leto 1928; torej je že iz tega vzroka jako priporočljivo, da so navzoči vsi člani. Hvale vredno bi bilo tudi, da vsak član pripelje po enega novega kandidata, da tako dostojno in častno zaključimo to leto. Pa še en vzrok je, da se decemberska seja prestavi na popoldne. Dogovorili smo se, da se po zaključeni seji dne 4. decembra ne razidemo takoj vsaki svojo pot, ampak vžijemo nekaj lepih uric v veseli družbi. Članstvo je prošeno, da privede na to družabno zabavo tudi svoje družine, četudi niso člani, so vseeno dobrodošli. Čim . več prijateljev nas poseli na tej domači zabavi, tem več bo veselja. Taki sestanki se nam malokdaj nudijo, torej pričakujem velike udeležbe, tako od strani članov, kakor od njih prijateljev. Društveni tajnik bo ob eni uri popoldne že-v dvorani in bo pričel pobirati asesment; ob enem bo opravil tajniške posle kolikor mogoče zgodaj. Isto velja tudi za predsednika. Torej, požurite se in pridite zgodaj, ker seja se bo pričela najkasneje ob dveh popoldne. Bodite torej ob tem času zanesljivo vsi navzoči v naši zboro-valni dvorani na 14018 Woodward Ave. Takoj po seji se prične domača zabava. Za prijatelje, ki niso člani, in pridejo pred zaključkom seje, imamo dva prostora poleg zborovalne dvorane, da ne bo nikomur treba zunaj čakati. Po zaključku seje se bomo pa vsi skupaj zabavali. Torej na svidenje 4. decembra popoldne! Peter Klobučar, predsednik društva Triglav, št. 144 J. S. K. Jednote. Sharon, Pa. Vse člane in članice društva Sloga, št. 174 J. S. K. Jednote tem potom uradno poživljam, da se polnoštevilno udeleže prihodnje glavne seje, ki se bo vr-" šila 10. decembra ob sedmi, uf 1 zvečer v Slovenskem Domu. Na 1 novemberski seji sicer nismc 1 i naložili nobene kazni za tiste 2 j ki se glavne seje ne udeležijo, ‘ toda vsak član itak sam dobre -| ve, da je decemberska seja naj- bolj važna v letu. Na tej seji se bo namreč volil društveni odbor za leto 1928 in dolžnost članov je gledati na to, da izvolijo dobre, poštene in delavne odbornike. Vsako društvo potrebuje odbornike, ki niso samo na papirju, ampak delajo za rast in napredek društva in Jednote. Pri nas moramo prihodnje leto gledati, da se bo društvo pomnožilo vsaj za 100 novih članov. V teku zadnjih 15 mesecev se mi je posrečilo dobiti toliko novih članov, da sem dne 24. novembra prignal število članstva do sto, in sicer v obeh oddelkih. Vsi, ne samo jaz, smemo biti ponosni na tako hitro rast našega še mladega društva, in vsi moremo biti ponosni tudi na J. S. K. Jed-noto in njeno vodstvo. Priznanje moramo dati tudi delegatom, ki so dali organizaciji trdno stališče na principih bratstva in nepristranosti. V našem glasilu ne vidite zmerjanja in prepirov in poleg tega urednik tudi skrbi, da se v dopisih in člankih ne žali versko ali politično prepričanje članov. Pa mu kljub temu nikoli ne manjka zanimivega gradiva. _ Saj res ni treba, da bi neprestano dražili ali celo sovražili tiste, ki hodijo glede vere in politike svoja pota. Ker mi zahtevamo zase v teh ozirih popolno prostost, je seveda pravilno, da je privoščimo tudi drugim. Kot rojaki in kot člani J. S. K. Jednote imamo mnogo skupnih ciljev in za dosego teh lahko delamo roko v roki. In naša vzorna J. S. K. Jednota bo napredovala in rastla po članstvu, na premoženju in ugledu. Koncem dopisa pozdravljam vse članstvo J. S. K. Jednote, posebno pa še člane in članice društva Sloga, št. 174 J. S. K. Jednote, katere še enkrat poživljam, da se polnoštevilno udeležijo glavne seje 10. decembra zvečer. Anton Zidanšek, tajnik društva Sloga, št. 174, J. S. K. Jednote; nobene organizacije ne povzdigne s tem, če se z neresnico hoče blatiti ime druge bratske organizacije. — Toliko za enkrat v pojasnilo. Za društvo št. 75 J. S. K. Jednote: Andrej Milavec, predsednik; Andrew Milavec Jr., tajnik; John Samida, blagajnik; Joe Markely, zapisnikar. Meadowlands, Pa. PROTEST. — Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 75 J. S. K. Jednote v Meadowlands, Pa., protestira proti netočnemu poročilu društva št. 259 S. N. P. Jednote v isti naselbini, v zadevi Vincenta Peternela. Ta netočnost poročila je razvidna iz razsodbe glavnega porotnega odbora, ki je bila priobčena v Prosveti z dne 16. novembra, 1927. Ta afpra je nastala vsled tega, ker je Vincent Peternel na društveni seji dne 21. novem, 1926 povedal, da je bil pri društvu št. 75 J. S. K- Jed-note napaden, češ, da ima S. N. P. Jednota 17 stavkokazov v svoji sredini, in sicer pri društvu št. 521 S. N. P. Jednote, ki ima svoj sedež v Washing-tonu, Pa. Ker pa naše društvo, to je št. 75 J. S. K. Jednote, ni imelo ni-kake debate in nikakega pretresa glede tozadevnih obtožb proti društvu št. 521 S. N. P. Jednote, protestira • tem potom na-pram omenjenemu poročilu in izjavlja, da je Vincent Peternel govoril neresnico. Vincent Peternel je že sam pripoznal, da ni bilo na seji društva št. 75 J. S. K. Jednote debate o tem. Sedaj pa, kakor je razvidno iz razsodbe glavnega porotnega odbora S. N. P. Jed-no, priobčene v Prosveti z dne 16. novembra, se nas še vedno obdolžu j e, da smo mi o tem debatirali. Naše društvo se zelo nerado vtika v zadeve drugih organizacij, toda, kadar je prisiljeno, mora braniti svojo čast in poštenje. Gori omenjena obdol-žitev našega društva je namreč čisto navadna laž. Zdi se nam, da je bil Vincent Peternel pristopil k društvu, št, 75 J. S. K. Jednote' iz vzroka, da z lažmi omadežuje ime organizacije, in čuli smo, da se je sam enkrat izrazil, da J. S. K. Jednota mora biti ponižana, ona druga organizacija pa povišana. Po našem mnenju pa se ugled Enuniclaw, Wash. Le malokdaj se kaj sliši iz te farmerske naselbine. Žal, da tudi jaz nimam poročati kaj veselega, pač pa žalostno vest o nenadni smrti rojakinje Frances Slemšek. V nedeljo zjutraj 20. novembra je pokojnica vstala kot po navadi. Vstal je tudi njen soprog in se kot po navadi odpravil, da nakrmi živimo. Ko se je vrnil, ni našel žene nikjer. Začel je poizvedovati pri sosedih, če bi jo bil kdo videl, da se je kam odpravila, pa nihče ni vedel ničesar povedati. Vsakega je takoj obdala neka temna slutnja, da se je pripetila kaka nesreča. Vse jo je iskalo celo dopoldne, pa brez uspeha. Popoldne pa se je odpravila gruča mladih fantičev ribarit v bližnji potok. Na svoje veliko presenečenje pa so zagledali človeško glavo, ki je molela iz vode pod mostom, in to ob glavni cesti. Vest o tej najdbi se je seveda hipoma raznesla in ko so truplo potegnili iz vode, se je izkazalo, da je prej omenjena Frances Slemšek. Zdravnik je truplo natančno preiskal in ni našel nikakega znaka nasilja na njem. Ni znano, da-li je pokojnica zašla v vodo po nesreči, ali se jej je omračil um. Naj bo kakor že hoče, res pa je, da taka hitra in nesrečna smrt učinkuje mnogo hujše na sorodnike, prijatelje in znance, kakor pa če človek umre po daljši bolezni. Pokojnica je bila članica društva Bratje Svobode, št. 162 J. S. K. Jednote od ustanovitve istega; društvo ji je priredilo dostojen pogreb. Tu imate, rojaki, zopet dokaz, kako nenadno lahko človeka zadene nesreča in kolikega pomena so podporna društva za vas in vaše drage. Slovani v tej okolici, ki še niso nikjer zavarovani, so vabljeni, da pristopijo k našemu društvu Bratje Svobode, katero spada k J. S. K. Jednoti, kajti boljše podporne organizacije ne dobe nikjer. Pokojna Frances Slemšek je bila. stara šele 35 let. Doma je bila od Nove Štifte pri Gornjem Gradu na Štajerskem. Tu zapušča soproga in tri nedorasle otročiče, v stari domovini pa eno sestro in dva polubrata. Družini izrekam na tem mestu moje iskreno sožalje. Matt Petchnick. ga glavnega tajnika. Zato, cenjene sosestre, potrudimo se in skušajmo pripeljati še kaj novih kandidatinj na prihodnjo sejo. Delujmo na to, da bomo dosegle število 200 do časa, ko bo naše društvo obhajalo 10-letnico! S sestrskim pozdravom Angela Verbič, tajnica društva št. 133 J.S.K.J. Gilbert, Minn. članice društva sv. Ane, št. 133 J. S. K. Jednote poživljam, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila drugo nedeljo v mesecu, to je 11. decembra v Bayley Block, Community soba. Seja se prične ob eni uri popoldne. Ne pozabite sosestre, da je to najvažnejša seja v vsem letu. Poleg drugih važnih zadev imamo na dnevnem redu tudi volitev društvenega odbora za leto 1928. Potrebno je, da izvolimo dobre in agilne društvene uradnice, s katerimi bomo vse zadovoljne in ki bodo porabile vsako priliko v korist društva in naše dične J. S. K. Jednote. Torej ne pozabite te seje; članica, ki se seje ne udeleži, plača en dolar v društveno blagajno. Tako je bilo sklenjeno na novemberski seji. Izvzete so samo članice na bolniški listi, one, ki so odaljene od društvenega sedeža in tiste, ki se morajo istočasno udeležiti kakšne druge seje. V tem letu je naše društvo dokaj lepo napredovalo. V času mojega tajniškega poslovanja, se je članstvo pomnožilo za 29 članic, kar je za današnje slabe delavske razmere precej lepo število, precejšnemu delu navdušenja za pridobivanje novega članstva je nedvomno povod točno in hitro poslovanje naše- Enumclaw, Wash. Tem potom poživljam člane društva Bratje Svobode, št. 162 J. S.| K. Jednote, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje dne 11. decembra. To bo zadnja seja v letu in nekaka glavna seja. Kdor se te seje ne udeleži in nima zato tehtnega vzroka, se ne more smatrati za vestnega člana. Na omenjeni seji bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1928, poleg tega pa bo treba ukrepati še o raznih drugih zadevah. Bratje in sestre, izberite si take uradnike, katerim je društvo v resnici pri srcu, ker le potom takih uradnikov je društvu napredek zagotovljen. In tisti, ki se čutite zmožne, ne branite se sprejeti uradov, pač pa Bodite ponosni, če vam društvo zaupa to ali ono mesto v društvenem odboru. Nam starim pa dajte počitka, ker ga potrebujemo. Cenjeni bratje in sestre, vsi smo si enaki pri društvu, vsi imamo enake koristi in dolžnosti, zato je tudi pravilno, da vsi enako delamo. To-’•ej na svidenje drugo nedeljo v mesecu, to je 11. decembra ob eni uri popoldne v Krain dvorjani! Matt Petchnick, tajnik. Klein, Mont, Članom društva sv. Mihaela, št. 88, J. S. K. Jednote naznanjam, da je bilo na redni seji dne 20. novembra sklenjeno, da se pozove vse člane, da se zanesljivo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 18. decembra. Na dotični seji bo treba izvoliti nov društveni odbor za leto 1928. Kot je bilo že poročano, izgubili smo našega društvenega blagajnika Geo. Zobca. Njegovo mesto je začasno prevzel sobrat John Petek, toda tudi tega je dohitela nesreča; zadel ga je namreč mrtvoud. Tajniške in blagajniške posle opravlja zdaj tajnik sam. Leto je pri koncu in na seji 18. decembra bo treba izvoliti nov odbor. Iz tega vzroka je potrebno, da se članstvo omenjene seje polnoštevilno udeleži. Sklep seje določa, da član, ki se decemberske seje ne udeleži, zapade kazni po pravilih. Izvzeti so le bolniki in preveč oddaljeni člani. Na seji 18. decembra se moramo tudi pogovoriti o prireditvi veselice v korist društveni blagajni, ki je suha. Torej pridite vsi! Z bratskim pozdravom John R. Rom, tajnik društva št. 88 J. S. K. J ti Mohorja Mladiča, predsed- ki imajo druge važne'1 nika nadzornega odbora. Dne 17. novembra pa se je bela žena oglasila pri sosedu glavnega urada, namreč v hiši znanega slovenskega trgovca John Kap-sha in upihnila luč življenja njegovi soprogi, Mrs. Ani Kapsh. Pokojnica je bila stara 60 let in je prišla v to deželo za svojim soprogom pred 26 leti. Doma je bila iz vasi Rožanc pri Črnomlju. Veličasten pogreb je pokazal, kako priljubljena je bila med vsemi, ki so jo poznali. Naj ji bo sladek počitek, družini pa iskreno sožalje! Matija Pogorelc. Rock Springs, Wyo. Iz urada društva sv. Ane, št. 134, J. S. K. Jednote se tem potom opozarja članice, da se polnoštevilno udeležijo glavne letne seje, 'ki se bo vršila tretjo nedeljo v mesecu, to je 18. decembra. Seja se bo vršila v Slovenskem Domu in se prične ob dveh popoldne. Članica, ki se omenjene seje ne udeleži, plača en dolar v društveno blagajno. Izvzete so bolne članice in tiste, ki so oddaljene iz mesta. Članice se ittik slabo udeležujejo navadnih mesečnih sej, torej je potrebno, da pridejo vse vsaj na glavno sejo, da se prepričajo o napredku društva. S sestrskim pozdravom Theresa Jereb, tajnica. Krayn, Pa. Poživljam članstvo društva Jutranja Zvezda, št. 136 J. S. K. J., da se polnoštevilno udeleži seje, ki se bo vršila 18. decembra, ker to bo glavna in zadnja seja v tem letu. Na tej seji se bo volil odbor za prihodnje leto. Na seji meseca novembra je bilo sklenjeno, da kdor se decemberske seje ne udeleži, plača 50 centov v društveno blagajno. Torej so vsi člani prošeni, da pridejo na sejo 18. decembra, da ne bo po tem nepotrebnih besed. Bratski pozdrav članom društva št. 136 in sploh vsemu članstvu J. S. K. Jednote! Anton Tauželj, tajnik. Meadowlands, Pa, Člane društva sv. Janeza Krstnika, št. 75 J. S. K. Jednote se poživlja tem potom, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila 18. decembra v Bare Hall. Začetek ob deveti uri dopoldne. Na omenjeni seji se bodo volili društveni uradniki za leto 1928. Na redni seji meseca novem bra je bilo zaključeno, da se morajo seje 18. decembra udeležiti vsi člani, ali pa plačati vsa ki dolar v društveno blagajno Izvzeti so člani na bolniški listi in tisti, ki so nad tri milje oddaljeni. Z bratskim pozdravom Andrew Milavec Jr., tajnik društva št. 75 J. S. K. J Torej ne pozabite! Z bratskim pozdravom Frank Urankar, t# Pittsburg Člane društva sv. _ 12 J. S. K. Jednote s6 oF j, da se polnoštevilno glavne letne seje, ki se 11. decembra. Kdor se seje ne udeleži, plača en, v društveno blagajno, so le bolniki in člani, ki30 ali več milj oddaljeni burgha. Z bratskim pozdravom Frank Alič- i. ii od ^ Detroit NAZNANILO irij i'.. Tem potom naznan^(«' članom in članicam < 1 Triglav, št. 144 JSKJ-da: seje i po sklepu zadnje prihodnja seja dne -.m bra. Ob eni uri P0?0.^ ^ pričetek mesečne seje 111, Ji po zaključku običajni*1,^ * kov seje bo volitev di'lSj $ ga odbora za leto J .. nost vsakega člana i® j ^ je, da se udeleži vsaj ^ ^ ko je glavna in zadnJ3 • Takoj po zaključeni • priredi društvo zabav° ^ ^ selico v ravno isti dv°j: ^ to samo za člane in tel j e. Vsakega člana ' jj ^ co veže torej trojna ^ ^ da se te seje udeležb ^ ^ mesečna seja, ker & .^ odbora in tretjič, ker J ka, da se po zaklj11^ h nih poslov malo raz^5^ Torej na svidenje O bra in pozdrav vsem in sosestram! s°" John D. Judnid1’ ^ tajnik dr. Triglav,s j: rad#’*! ^ m, i Bra Bliža se konec let*1 meni med drugim tu.’• rajo društveni uradm knjige, da bodo imel’ štveni uradniki, ko njih mesta, vse v naJ du. Torej so člani 11 da poravnajo vse svoj pri društvu meseca ^ da ne bodo imeli no'1 sitnosti. Nekaj član0'^ f še niso plačali tistih katere smo darovali i pomoč. Da mi pa ne. članov skočil naspi-0*'1' naše društvo odpos*** ,s no svoto ali ne, mor# i da sem odposlal $8 >^1 j; N- F Chisholm, Minn. Poživljam člane društva sv. Barbare, št. 60 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila 18. decembra točno ob deseti uri dopoldne v navadnih prostorih. Za rešiti bomo imeli dosti važnih zadev in ob enem izvoliti nov društveni odbor za leto 1928. član našega društva, ki se ne bo udeležil omenjene seje, bo moral plačati en dolar v društveno blagajno. Izvzeti so samo bolni člani. Poživljam dalje člane, da se potrudijo dobiti kaj novih kandidatov za društvo. Do konca tega leta je namreč vsak nov prosilec prost pristopnine in plača samo navadni mesečni asesment. Upam, da bo vsak član storil svojo dolžnost. Z bratskim pozdravom John Erchul, tajnik. S pota. Nedavno je brzojavka prinesla v glavni urad J. S. K. Jednote v Ely vest o nenadni smr- East Helena, Mont. Članom in članicam društva sv. Alojzija, št. 43 J. S. K. Jednote naznanjam tem potom, da se prihodnja mesečna in ob enem letna seja vrši 17. decembra ob šesti uri zvečer v navadnih prostorih. Kdor se te seje ne udeleži, ga zadene kazen v smislu društvenih pravil. Opozarjam tudi vse člane, naj skr-be, da bo asesment, z drugimi prispevki vred plačan na omenjeni dan. To je potrebno, da se lahko zaključijo računi, in da bo novi odbor, ki bo izvoljen za leto 1928, imel vse v redu. Z bratskim pozdravom Frank Percich, tajnik. predsednika S. ker v mesecu avgus^ j opazil, da tudi J. S- ^ sprejema take prispeV ko v znanje članstvu- £ Nadalje se opo^ ff«i člani in članice, ki na naklado v oktoP^j društvu ni pozablj111 ^ knjigah rdeče ozH‘j ^ prestavlja ca. Dotična — na enakopravne čla' ^ ce in po 50 centov $ pravne članice. jr-1' se nikoli nc udeležU0 ^ .j n Kil( n seje, opozarjam, (l‘‘ 0f v Novi Dobi priob^ ^jft co za splošno glas°' ^ "f1 izrežejo, glasujejo ^|j| Slickville, Pa Poživljam člane društva Rož-| marin, št. 143 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje društvene seje, ki se bo vršila dne 11. decembra. Na omenjeni seji moramo izvoliti društveni odbor za leto 1928 Na seji dne 13. novembra je bilo sklenjeno, da član, ki se ne udeleži decemberske seje. plača: en dolar v društveno blagajno. Izvzeti so le bolniki in oni od mesee0 naklad j, S, “ne” in podpisano i g štvenemu tajniku- ^ ^ i hranijo tajniku P1 društvu nekaj sti°s Dalje opozarja^1 ^ va sv. Alojzija, s ' liflL Jednote, da se J udeležijo glavne ® d?' se bo vršila dne ^ Ta seja je najva^'1 ' takrat *»] člf J > ►Po "ilt letu, ker bo v— f> novi društveni oC; ^5* so tudi mladi član1’^^ ^ udeležijo in se ne jeti enega ali Treba je, da se ^ v vodstvo društev^#1 go pomagalo Prl. ‘ ■ mladino. Ako član prevzel urad 1 j ^ zadevi ne bi izP02”^1,1 rho Obrne name in ge volje vse P0^)' $ 111 i>' jas«1:,/ gal. Stariši, ki ^tl y :tr»" % > Si D 'Jt % 'V* N % *4 'V joij % K k \1f m taj«3 urgfe '(0> oP°f ud' . bo se l eni 1«* 'i so* DOPISI. evanje iz 4. strani) na to tudi vašo mladino! j ,ne Pozabite priti na sejo Ndn'k-embra’ c*a s* izvolite va|j e’ ki bodo v resnici delo-društva in J. S. K. ^t.skim pozdravom uj Martin Hudale, F k društva št. 31, J. S. K. J. P°t0m pozivlj am vse S j „ u®tva sv. Barbare, št. kvj| 1 Jednote, da se polno- tustv! udeleži.io hoduje ,Veile seje, ki se bo vršila flecembr Center, Pa. ofl> tail •o*t» o nii" (rt lt]e •'•■“ura ob eni uri popol-v Slovenski dvorani na -enter. a; ^ i’° bo glavna letna se- v. er* se b° razmotrivalo d*f lit.r,a('*^ društvenih -zadevah; 1192«1 86 k° vo^ odbor za le-j. ' ^ e udeleži te pol*tv° ^a^a' ^0 centov globe v e iffWnik6110 bla^aJno- Izvzeti so pil' 'lH bolniški listi. Tako , členjeno na glavni seji Keira nih« druš' 928' :0b leta. m te nja vol ivo opominjam sobrate, rtfj- ° točni z asesmentom in Vt* v mesecu. Name re^a zanašati, da bi za-ji|ili ^ koga v teh slabih ča-0 Pa kateri ne ,P ivor> m i i ^ K... AkojePOma«il- naJ pride na društveno 8e opraviči; mogoče se nji*1 i,i H bo' iv| 3r D® učK« -vese’ soi ib, more v. v tej okolici še kakšen 1(1 1 lji želel pristopiti k na-in Jednoti, ga po- B&irl S^°r^ me" ,fi%j ,er je v veljavi prosta ^ Isto velja za sta- ^h*®aj° še svojih otrok l l v mladinski oddelek. tv. ^»kim pozdravom lllt)k Schiffrar, tajnik. h '-tile Duluth, Minn. -a i" uV inik1' sli M > K ajleIL i m ^ » * & 0vi111 tiov’ h 1° sl(j 111 članice drdštva Du-iote Vani, št. 107 J. S. K io se da je vsaki član dolžan se udeležiti vsaj enkrat na leto seje. Najbolj važna je seja v decembru, ko se voli društveni odbor za prihodnje leto. Torej pridite vsi člani na sejo dne 11. decembra; začetek seje bo točno ob eni uri popoldne. Član, ki se te seje ne udeleži, zapade kazni po pravilih. Z bratskim pozdravom Anton Mikec, tajnik društva št. 148, J.S.K.J. Mullan, Ida. Članom društva Idaho, št. 151 J. S. K. Jednote naznanjam, da se prihodnja seja vrši 11. decembra; začetek točno ob šesti uri zvečer. Prosim vse člane, da se te seje zanesljivo udeleže, ker bo na dnevnem redu volitev društvenega odbora za leto 1928. — Bratski pozdrav vsem članom! John N. Jackson, tajnik društva Idaho, št. 151, J. S. K. Jednote. DVOJNA NAPITNINA (Priredil L. A.) ,)0zivljam, da se polno-bežijo prihodnje se- . I v vr.ši dne 18. decembra 'qj,11 Ul'i zvečer v navadnih eni znano, bomo nj 0(], SeJi imeli volitve ž£ j - za leto 1928. Zda. ulj' ‘ ’ da premenite uradno .Vam kateri ni po volji , Xl dobre in vestne urad-1 bod, V'n Jedn .nov io delali v korist ote. fel|nberski seji je bil ne_ •oti, 1*2 <0\, na t. st«1"1 i. ^ peV^ *> 5'j «->/] db°l'sj 2# k > društvi da Royal, Pa. ra Slovanski !65 J- S. K. Jednote se zanesljivo ude- Sklp seje dne 18. de- ^ ^t(^ep zadnje seje je v 'iejg ,z°stane od decem-l ■ Kk’ p,ača en dolar v dru- .^Volif 0tTlenjeni seji Izvzeti so le bo \ !0,,ej 11 llovi društveni od--1 Vs;-1 - potrebno, da so ■ 1 elani /4^« ve- ani- Rešitl ima’ iilVi i glh važnih za-v’ /jftuS v ri|štva in Jednote. • T k V1)niazno obvestilo ’‘•^i druStva št. 165 J. 'n ^^ollar, tajnik. ‘r1 ji |.\. 'To Ji‘ Vo Finlevville’ Pa- J I^l'• 14« TSem članom dru- 5. ^ ■ S. K. Jednote v j Znano vam je, NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je nenadoma zapustila ljubljena soproga, oziroma mati in sestra Katarina Jaklovic, stara šele 47 let. Pokojnica je bila rojena pri Metliki na Dolenjskem leta 1881. Bila je članica društva sv. Jurija, št. 61 JSKJ v Readingu okoli 15 let. Na volilni dan 8. novembra je odšla na volišče, da odda svoj glas, toda domu se ni več vrnila živa, zadela jo je na potu smrt vsled srčne napake. Dolžnost nas veže, da se tem potom iskreno zahvalimo članstvu društva sv. Jurija, št. 61 JSKJ, ki so nam bili na roko m nas tolažili v žalostnih urah, ko je draga pokojnica ležala na mrtvaškem odru. Lepa hvala za venec društvu št. 61 J. S. K. J. in za spremstvo na pokopališče. Zahvaljujemo se za darovane vence društvu št. 25 SSPZ in društvu 606 SNPJ. Prav tako najlepša hvala vsem sorodnikom in prijateljem za darovane vence. Sploh hvala vsem skupaj, ki so nam na kateri koli način izkazali svojo naklonjenost in sožalje. Ti pa, nepozabljena soproga, mati in sestra, ki si se tako zgodaj poslovila od nas, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja! Teško nam je bilo slovo od Tebe, toda Tvoj spomin ne bo izginil iz naših src, Tvoj duh pa bo nedvomno ljubeče plaval nad nami, dokler se ne združimo s Teboj! žalujoči ostali: Jernej Jaklovic, soprog; Anton, Jernej, Martin, John in Joseph, sinovi; Katarina in Mary, hčerki; Martin Težak, brat. V stari domovini sestri in svaka. Reading, Pa. 12. novembra 1927. KNJIŽEVNOST ČAS, revija za izobrazbo in napredek. Vsebina november-ske številke: O kovanem de- narju. — Meglica (Frank Ker že). — Življenje v vročem pasu. — Glasba, mednarodni jezik. — Posebnosti nojev (po M. Johnson). — O naši domovini (Frank Kerže). — Vsega se bojimo. — Kadar glava boli. Vsebina priloge: Gospodinjski del, urejuje Mrs. K. Naslov: Čas, 1142 Dallas Rd. N. E., Cleveland, Ohio. o------------ Koliko je gobavcev. Po neki statistiki je na vsem svetu okoli dva milijona gobavcev. Od teh jih je pol milijona na Kitajskem in približno toliko v Indiji. 1 Ne pozabimo naših bratov na štrajku! Pomagajmo s prostovoljnimi prispevki, da bodo njih mesečni asesmenti plačani! Zofka je potegnila svoj krasen klobuček na desno in levo, se ogledala še enkrat v ogledalu, vrgla še en pogled na nove nizkopetne čreveljčke, nato je skrbno in z nekako utripajočim srcem dejala čekovno knjižico v ročno torbico, ter se odpravila na pot v New Jersey, da si ogleda malo farmo, o kateri je čitala oglas v jutranjem listu. V mali in čedni sobici na nasprotnem koncu mesta pa je skoro ob istem času stal pred ogledalom krepak in postaven dečko, nekako srednih let, pritrdil še enkrat in pravilno naravnal ovratnico, potipal v žep, in ko se je prepričal, da je i njegova žekovna knjižica na mestu, se je tudi on podal na pot preko reke v bližno državo New Jersey. Lahkih korakov je smukal do bližnje podulične železnice in z neko notranjo zadovoljnostjo si med potjo slikal krasno perutninsko farmo, o kateri je čital v jutranjem listu, da je na prodaj. Dasi sta naša površna znanca živela vsak na jednem koncu mesta, je vendar naključje hotelo, da sta dospela do reke istočasno, se prepeljala z isto prevozno ladjo preko reke Hudson, se odpeljala z istim lokalnim vlakom, kateri naj bi ju privedel v izvenmestno vasico. Ne poznajoč se in ne vedoč za cilje drug druzega, sta izstopila vsak iz jednega železničnih vozov na mali in samotni postaji. Slučaj ali bolje razmere okolice niso dale povoda, da bi na vlake iz kojih je navadno izstopalo le malo ljudi v delavnih dnevih, čakal več nego en taksi. A še tega vslužbenec je prav udobno spal na eni in edini klopi na železniškem peronu. Oba novodošleca, ugledavši vozilo, sta pretela z očmi po lastniku in ko sta opazila zaspanca — ker drugih ljudi ni bilo na postaji — sta istočasno hitela proti njemu. Prvi je bil on, ki ga je pocukal za hlače, ter mu izrazil željo, da ga popelje na “Orchard farmo.” Še prechio se je voznik do dobra “izbrihtal,” mu je že Zofka žvr-golela, da želi tudi ona na “Or chard farmo.” “Kaj neki hoče ta človek tam, kamor sem jaz namenjena,” ji je šinilo v glavo, ter ga prvič pogledala ostreje v oči. Pa ne da bi bil morda njen tekmec / istimi cilji? Vslužbenec, nekaj nevoljen, da sta ga predramila iz spanja, se popraska za ušesi in uvidev-ši situacijo takoj sklene, da popelje naj prvo jednega ter se nato vrne po druzega. Na ta način mu ne uide dvojna napitnina. * Po pravilu: Kdor prej prinese, prej melje — bi moral prvo odpeljati možkega tujca, ter se nato vrniti po damo. Prirojena ameriška vljudnost napram nežnemu spolu pa ga je rešila iz zagate ter je salomonsko dostavil: “Ladies first.” Mučno mi bo čakati,” je dostavil Bill Stedljaj, tako je bilo namreč ime našemu površnemu znancu, “a mislim.” je dejal, “da bi se dalo zadevo rešiti na ta način, da se odpeljemo skupno. Jaz bi prisedel k vozniku a vi, cenjena dama, se poslužite notranjosti vozila, ako vam j p prav?” Ker Zofi ni oporekala, se je stvar rešila v obojestransko za dovolj nost. Par minut pozneje je taksi že drvel preko osamljenih, a zate nič manj krasnih scenerijah po krajine. Da seznanimo naše čitatelje nekaj podrobneje z dosedaj opisano dvojico, je treba predvsem pribiti, da je bila Zofi dobro in štedljivo dekle, ne več “sweet sixteen,” in da je bila vslužbe-na kot strežajka v eni prvovrstnih restavracij, kamor je zahajala bogata gospoda, katera ne štedi z napitnino, a tudi njena tedenska plača ni bila baš majhna. Tekom let se ji je posrečilo z vestnim varčevanjem naložiti na čekovni račun lepo svotico $3,500, kar ni smatrati baš za mačkine solze. Skoro bi se isto lahko reklo tudi o moškemu znancu, Billiju Stedljaju. Tudi on je bil natakar in dobro mu je šlo vse do tam, ko je postavodaja sprejela “ta osemnajstega.” Prištedil je bil res že do tedaj nekaj, a ne mnogo. Kaj če ta vrsta službe odpove popolnoma? Od tedaj je hranil tem intenzivneje. Ko je čital dotični oglas, o prodaji male farme, je tudi on imel baš §3,500 na čekovnem računu in morda še kak dese-tak pri rokah za tekoče izdatke. “Kako nebeško krasen je ta, prostorček,” si je natihoma šepnila Zofi, ko so dospeli na lice mesta. “Idejalno,” je rekel Bill sam pri sebi, “le malo predaleč je od postaje. Moral bom voziti vsako stvar v mesto.” Z “vsako stvar” je namreč mislil na stotine ducatov svežih jajec, katera bo producirala perutninska farma, dalje na sveže maslo, sir, zelenjavo in podobno. Iz teh misli ju je predramil šofer, ter ju vprašal, ako želita, da počaka z vozilom na mestu, ter ju zopet popelje nazaj na postajo ko sta opravila svoj posel. Situacija je bila za obojico dokaj mučna, saj še vedno nista vedela o naklepih drug druzega, oziroma vzroka obiska. Saj bi bil eden ali drugi lahko sorodnik ali vsaj prijatelj lastnika, katerega je hotel on ali ona obiskati, ali morda preživeti prosti dan na deželi. “Menda bo bolje,” je rekel Bill, ‘da počakate vsaj mene, ker se ne nameravam muditi predolgo.” “Isto velja tudi zame,” je dostavila Zofi, in tako sta odkorakala proti staromodnemu poslopju, kjer je gospodoval začasni Cipravitelj kokošje družine. Sprejel ju je prileten starec, in ko sta mu drug za drugim razložila namen obiska, ju je seznanil s podrobnostmi. “Lastnik,” je rekel, “živi v mestu. Lepe dobičke mu dona-ša farma, vendar misli, da se mu ne splača plačevati oskrbnika in najemati delavce, ker se nekako stopi) skupiček in stroški. Lastnik zahteva pet tisočakov 'cash down.’ Da imam to svoto, ne premišljal bi niti sekundo ter sam prevzel farmo. Umrla mi je žena, otroci, dasi odrasli, se ne brigajo več zame, prepuščen sem samemu sebi, ter le čakam, da preide farma v druge roke. če želita, vama razkažem hišo, pritikline, lastninsko mejo, kokošjad in kar sploh spada k premičnini in nepremičnini. Nekoč sem bil najemnik te farme, a prišlo je tako daleč, da sem . . zalile so ga solze . . . Ko si je starec opomogel ter prišel zopet v nekako ravnotežje, je mehanično vstal in naša tekmeca sta mu sledila. Razkazal jima je to in ono, ter ju končno privel na mesto, kjer so pričeli s pregledovanjem. Biti sedaj indiskreten ter priznati bivšemu najemniku, da on niti ona nimata potrebne svotc za nakupnino v gotovini, ni ka zalo. Drug za drugem sta pričela argumentirati, da je cena previsoka, hiša stara, potrebna popravil, kokošjad zanemarjena,, streha na hlevu preperela itd. “Kaj bi,” je dostavil starček, “da je vse v dobrem stanju, bi ne mogli kupiti za dvojno ceno. Cena je fiksna, vzemite ali pustite, to je vse, kar bi mogel dodati. Če kupite, tem slabje zame, kajti že prihodnjo noč ne vem, kam bi položil svojo trudno glavo.” Odšel je starček ter ju pustil sama, da se odločita tako ali tako. Dosedaj pokončnih glav, sta^ jih po, pdhodu upravnika povesila drug za družim. “Oh,” je nalahno zabrnela Zofka, “moje sanje so se razblinile v prah. Vedno sem želela postati lastnica male farme, kjer bi pridelovala to in ono za svoje potrebe in se celo po- godila z mojim delodajalcem, da mi odkupi po najvišjih cenah, vse, kar bi preostalo za trg. Tako sem se naveličala tekom let nositi ‘taco’ obloženo z jedili, streči gostom ter odnašati posodo iz miz, da mi gre skoro na obup pri misli, da bom morala nadaljevati še nekaj let. a med tem bo lastnik te farme človek, ki mu ne manjka $1,500 za kupnino, kakor meni ” “Prav do pičice je podoben tudi moj položaj,” je dostavil Bill. “Kolikokrat mi je bilo na tem, da bi treščil naloženo posodo z jedili na te mestne opitance, ki žro in žro, brez da bi čutili potrebo po hrani. A premagal sem se, vedoč, da bo rezultat vendar le dobra napitnina, katero sem hranil od dneva do dneva, vedno imevši v mislih, da se kdaj osamosvojim in mi ne bo treba pitati to vražjo zalego.” Vrnila sta se v stanovanje oskrbnika ter se mu zahvalila za-izkazano uslugo, ter nekako mehanično posegla vsak v svoj portmone in ga obdarila neprimerno dobro za izkazano vslu-go. Bila sta pač navajena sprejemati napitnino, “beseda miče, a vzgled vleče.” Ampak čemu dvojno napitnino, ko je starec vendar razkazal obema istočasno? Prirojena štedljivost jima je silila v ospredje, češ, da bi se bilo dalo prihraniti eno napitnino, da sta v naprej vedela za drug druzega cilje. Oprostivši se z izgovorom, da se tekom teden dni povrneta ter mu definitivno sporočita o kupčiji, sta se povrnila k vozniku, kateri ju je še vedno čakal in tudi on računal na dvojno napitnino. “Če dovolite,” je rekel Bill, “pa sediva sedaj skupaj. Skupne neprilike sva imela, a želja in cilj nama je bil jeden in isti. Pogorela sva oba, a morda se med potjo potolaživa drug druzega in obema bo lažje.” In res sta bila med potjo v zelo razburljivem pogovoru. “Ko bi nama bilo prišlo pravočasno na pamet,” je rekla smehljaje Zofi, “bi bila oba skupaj vendar le izvlekla farmo iz blata, ter postala nje lastnika. Moja in vaša svota bi zadostovala za nakup in še bi preostalo dva tisočaka za nakup prvovrstne perutnine, par krav, popravo streh in podobne izdatke. Pa kaj pomaga zvoniti po toči,” je dodala nekako sentimentalno, ter v drugič pogledala nekaj strožje v oči Billiju ter pri tem nenadoma začutila neki živčni ali celo srčni napad. “By God,” odvrne Bill, “ni napačna ideja” ter pri tem prvič opazi, da Zofka ni grdo, ampak dokaj prikupijivo dekle, za nekatere oči morda celo lepotica. “Toda čemu vleči farmo iz blata? Kaj če bi na primer izvlekli naj prvo mene, ter mi pripomogli do nakupa? V enem mesecu ali dveh si upam spraviti farmo v tir, tako da bi nosila obresti, katere bi vam točno plačeval in ob enem delil z vami dobiček ... in morda je celo možnost, da bi se med tem natančneje spoznala in morda . .” Tu je prišel naš dobri in nepokvarjeni Bill v zagato, zmanjkalo mu je besed, pa ni vedel, ne naprej ne nazaj. Na misel mu pride Ribničan, ko je v enakih škripcih prostodušno izjavil : “Proklet naprej, proklet nazaj.” Ampak Zofi je bila v danil razmerah kos svoji nalogi. V tretje se ozre nanj in pripomn z nasmeškom: “Če bi opustili vaš, morda — bi čisto lahko pristala na vaš pogoj. Saj niti ne veste, di sem se v vas zaljubila že na po staji, ko ste tako gentlemansk postopali ter predlagali, da s< prisedete k vozniku in ne k nepoznani dami.” “Jaz pa v vas tedaj, ko st< pristali in mi dovolili, da se vo živa skupno nazaj na postajo.” “Dovolite torej, cenjena go špica, da se vam predstavim moje ime je Bill Stedljaj. Jaroslav Hašek: Dobri vojak Svejk med •vetovno vojno. (Življenje in Svet). (Nadaljevanje) Častniški izpit je zdaj potekel prav gladko in novi kristjan Otto Katz je ostal pri vojakih, [zprva se mu je zdelo, da pojde vse kakor po loju in že se je bil hotel lotiti študija v štabnih tečajih. Ali v glavo mu je šinila nova misel. Odložil je sabljo, šel v samostan in oblekel kuto. Bil je pri nadškofu na Hradčanih in si izposloval sprejem v bogoslovni seminar. Potem je stopil k svojemu polku zaradi pro-tekcije, in ko je bil imenovan za vojnega kurata, si je kupil konja, jezdil po Pragi in se veselo udeleževal vseh veseljačenj tovarišev — častnikov. Na pridige se ni nikoli pripravljal, v čemer se je razlikoval od svojega predhodnika, ki je tudi prihajal v garnizijo. Le-ta je mislil, da se da v garniziji zaprto moštvo s pridigami poboljšati. Ta častitljivi kurat jo pobožno obračal oči in razlagal, da je potrebna reforma prostitutk, reforma skrbi za neporočene matere; imel je cele načrte o vzgoji nezakonske dece. Njegove pridige so bile zelo učene, brez zveze s trenutnim položajem in so ljudi dolgočasile. Zato pa je imel vojni kurat Otto Katz pridige, ki so se jih vsi veselili. Bil je slavnosten trenutek, ko so privedli v garnizijsko kapelo može v samih spodnjih hlačah, zakaj bali so se, da jim kdo uteče, če te za-znamovance po človeško-voja-ško oblečejo. Postavili so jih prav pod prižnico. Nekateri, ki se jim je bila sreča nasmehlja-la. so imeli v ustih med potjo pobrane čike, kajti na spodnjih hlačah ni žepov in — kam bi jih neki vtaknili! Okoli njih so se razvrstili drugi garnizijski jetniki in z dopadenjem opazovali teh dvajset mož v spodnjih hlačah, dokler ni vojni kurat zlezel na prižnico. “Habtacht,” je vzkliknil, “molite vsi za menoj. A ti smrkun tam zadaj, ne briši si nosa z roko, vedi, da si v hiši Gospodovi in da te dam zapreti. Da mi niste, vi barabe, pozabili Očenaša? Tako, poizkusimo ga-------------No, saj sem vedel, da ne pojde. Kaj je vam do Očenaša: tako-le dve porciji mesa in fižolova solata, to bi vam šlo v slast, pa da bi legli na trebuh in trebili nos in nič : ne mislili na Boga. Kaj nimam prav ?” Pogledal je s prižnice na dvajsetorico v spodnjih hlačah, j ki so se dobro zabavali, ne za-j ostajajoč sicer nimalo za drugi-i mi. “'Ta-le pa zna,” je šepnil Švejk na uho svojemu sosedu, ki ga je obremenila obtožba, da je za nagrado treh kron odse-] kal nekemu tovarišu vse prste na roki, da bi bil superarbitri-ran. “Čakaj, najlepše še pride,” mu je odgovoril, “danes se ga je spet čez mero nalezel in bo sigurno pridigoval o trnjevi poti grešnikov.” Vojni kurat je bil danes Židane volje. Sam ni vedel zakaj, tocla priklanjal se je toliko doli s prižnice, da bi bil kmalu izgubil ravnotežje in omahnil. ‘ Zapojte kaj, fantje.” je vpil, “zmerom naj bi vas človek dre- “In moje,” je dostavila ona “je Zofi Prihrankova.” “So far, so good,” je meni Billi. “Smem li z vašim dovo l.jenjem naročiti šoferju, d; obrne in da zaključimo kupči jo? Če se zlagate z menoj bom ob enem predlagal, da isto časno prekrstiva ime farme te jo imenujeva mesto Orchari “farmo dvojne napitnine.” “Izvrstno,” je dodala Zofi “predlagano in potrjeno.” Tudi šofer je prejel dvoj m napitnino. zal! Sicer pa bi vas dal vse postreljati, razumete? To trdim s t$ga mesta, ki je božje, vi malopridneži. Bog se vas ne boji. Ne bo vas pustil pri miril, dokler se boste obotavljali iti za Kristom, dokler boste rajši capljali po trnjevi poti grešnikov.” “Glej, smo že tamkaj. Dobro se ga je nalezel,” je šepnil sosed Švejku. “Trnjeva pot grešnikov je, vi paglavci prismojeni, pot neprestanega vojskovanja s hudobijo. Vi ste izgubljeni sinovi, ki se rajši valjate v ‘ajnclu,’ namesto da bi sc bili vrnili k očetu. Uprite, vendar svoje oči malo dalje in višje, tja v višave nebeške in zmaga bo vaša, vi potepuhi. Prepovem si, da se nekdo tam zadaj vsekava. Ni konj in ni v hlevu, temveč v hiši Gospodovi. Na to vas opozarjam, dragi moji. No, kje sem se bil že ustavil? . . . Ja, ueber den Seelenfrieden, sehr gut. Dobro si zapomnite, mulci, da ste ljudje in da morate tudi skozi temnd oblake gledati v daljne prostore in vedeti, da je vse, kar je tostran, rtiin-ljivo, edini Bog je večen. Sehr gut, nicht wahr, meine Herren? Jaz bi moral dan in noč moliti, da bi usmiljeni Bog ogrel vaša srca, vi nepridipravi in umil s svojo milostjo vaše grehe, da bi postali za vekomaj njegovi tepci. Toda preklicano se mo- * tite, če menite, da bom to storil. Kaj bi vas neki silil v paradiž? Ne bom, ne maram, ker ste nepopravljivi malopridneži. Po vaših poteh vas ne bo vodila Gospodova dobrota; dih božje ljubezni vas ne bo navdihnil, zakaj gospodu Bogu se sploh ne zdi potrebno, da bi se s takimi razbojniki ukvarjal. Ali ste slišali, vi tam v spodnjih hlačah?” Dvajset spodnjehlačnikov se je ozrlo na prižnico in reklo soglasno : “Pokorno javljamo, da slišimo.” “Ni dovolj, da slišite,” je nadaljeval kurat svojo pridigo, ‘temno je življenje, ki vam ne posine božji smehljaj, ali tudi ta ima svoje meje — ti mulec zadaj, nehaj vendar s kolcanjem, sicer te dam zapreti, da boš črn. Torej, Bog je nad vse usmiljen, vendar pa zgolj za poštene ljudi, ne pa za izvržke človeške družbe, ki se ne drže njegovih zapovedi in dienstre-glema-ja. To sem vam hotel povedati. Ne umejete niti moliti, v kapelo pa prihajate, kakor da bi bilo tu gledališče ali kino. To vam bom pošteno izbil iz glave, da ne boste mislili, kakor da sum na prižnici vam v zabavo. V ‘aincele’ vas bo treba zapreti, tepce. Ko se ukvarjam zvami , kradem Bogu dan — a ves trud je čisto jalov. Če bi bil tukaj sam feld-maršal ali nadškof, ne bi se popravili, ne obrnili k Bogu. In vendar se boste nekoč še spomnili name in spoznali, da sem vam hotel dobro.” Med dvajsetorico gatarjev se je oglasilo ihtenje. Dobri vojak Švejk se je razjokal. Vojni kurat se je ozrl v stran, odkoder je prihajal jok. Švejk si je pravkar utiral s pestjo oči. Tovariši so kazali, da veselo soglašajo. Vojni kurat je nadaljeval, kažoč s prstom na Švejka: “Tega le človeka poglejte, ta vam bodi vzor! Kaj dela? Joka! Ne jokaj, pravim, ne jokaj! Ali se hočeš zares poboljšati? Fante, take reči ne pojdejo tako gladko, kakor da bi bile namazane z lojem. Zdaj jokaš,, ali brž ko se boš vrnil v sobo, boš takšen tepec kot si bil preje. Veliko, veliko še moraš premišljevati o neskončni milosti in usmiljenju božjem, na moč se potrudi, da bo tvoja grešna duša zadela pravo pot, po kateri boš hodil. Danes vidimo, da se nam je . razjokal mož, ki bi se bil rad poboljšal. Kaj pa vi, ostali? Nič in nič. OTOK ZAKLADOV Angleško spisal R. L. STEVENSON Poslovenil J. M. (Nadaljevanje) Ko sem se vrnil z rumom, sta že sedela pri mizi, kjer je kapitan zajutrkoval; črni pes blizu vrat in po strani, tako da je imel eno oko obrnjeno na svojega starega mornarskega to variša, drugo pa, kakor sem mislil, na beg. Ukazal mi je oditi ter pustiti vrata na stežaj odprta. “Nobena luknja vaših ključavnic ni zame, sinko”, je rekel; pusti) sem ju sama ter odšel v točilnico. Akoravno sem ha vso moč napenjal ušesa, dolgo časa nisem mogel slišati ničesar drugega, kakor tiho šepetanje; polagoma pa so postali glasovi vedno bolj glasni in posrečilo se mi je semintja vjeti eno ali dve besedi, večinoma kapitanove kletvice. “Ne, ne, ne, ne in še enkrat ne!” je zavpil enkrat. In potem zopet: “Ako pride do vislic, boste viseli vsi, to vam povem!” Nato je kar iznenada sledila strašna razstrelba kletvin in drugih glasov — stol in miza sta se oba naenkrat prevrnila in sledil je udar jeklo ob jeklo, za tem krik bolečine, in v naslednjem trenutku sem videl črnega psa v polnem begu, kapitana pa takoj za njim, obadva z golima sabljama v rokah in prvega vsega krvavega na levi rami. Ravno pri vratih je nameril kapitan še poslednji grozni udarec na beguna, ki bi ga gotovo presekal notri do križa, ako bi ga ne prestregla naša velika napisna tabla “Admiral Benbow”. Še danes vidite udar na spodnjem delu okvirja. Ta udarec je bil zadnji v tem boju. Ko je bil Črni pes zunaj na cesti, je pokazal, da ima par čudovito naglih peta in je v pol minute izginil za gričem. Kapitan pa je stal na pragu in divje gledal na napisno tablo. Nato je potegnil nekolikokrat z roko preko oči in se vrnil v hišo. “Jakec,” pravi, “ruma!” In ko je to izgovoril, se je nekolika opotekel ter se z eno roko komaj vjel za zid. “Ali ste ranjen?” sem ga vprašal. “Ruma!” je ponovil. “Od tod moram! Ruma! Ruma!” Hitel sem, da mu ga prinesem; ker sem bil pa zelo prestrašen vsled tega, kar se je zgodilo, sem razbil kozarec in razlil pijačo; in ko sem drugo še točil, sem slišal glasen padec in planivši v sobo, sem zagledal kapitana ležati na tleh. V istem trenotku je prihitela po stopnicah dol moja mati, ki so jo prestrašili kriki in boj. Vzdignila sva mu glavo. Sopel je zelo glasno in težko, njegove oči pa so bile zaprte in njegov obraz je bil strašne barve. “Moj Bog! Moj Bog!” je tarnala moja mati. “Kakšna sramota za našo hišo! In tvoj ubogi oče bolan!” Medtem nisva vedela, kaj naj storiva in kako pomagava kapitanu, in sva bila prepričana, da je dobil v boju s tujcem smrten udarec. Prinesel sem mu ruma in mu ga skušal vliti v usta; njegovi zobje pa so bili krčevito zaprti in njegove čeljusti močne kakor železo. Na srečo nama je prišla pomoč; odprla so se vrata in vstopil je dr. Livesey, prihajajoč obiskat mojega očeta. “Oh, doktor!” sva zavpila. “Kaj je storiti? Kje je ra-nje?” “Ranjen? Bodite pametni!” je rekel zdravnik. “Ravno tako malo ranjen kot vi ali jaz. Moža je zadela kap, kakor sem mu bil povedal. Sedaj pa pohitite, gospa Hawkins, gori k svojemu možu, vendar mu ne omenite ničesar o tem, če je mogoče. Jaz pa storim vse, kar je v moji moči, da rešim trikrat ničred-no življenje tega človeka; Jakec pa naj mi prinese skledo vode.” Vrnivši se, je zdravnik kapitanu že zavihal rokave in razkril njegovo veliko mišičasto roko. Na več mestih je bila tetovirana. “Tukaj je sreča,” “Dober veter” in “Domišljija Billa Bonesa,” je bilo lično in razločno napisano na sprednji strani roke, zgoraj blizu rame pa se je nahajala podoba vislic, na katerih je visel človek — vse narejeno, kakor se mi je videlo, zelo duhovito. “Preroško,” je rekel zdravnik, dotaknivšj se te podobe. “Sedaj pa, gospod Billy Bones, ako je to vaše ime, hočemo pogledati, kakšne barve je vaša kri. Jakec,” je dejal, “ali se bojiš-krvi ?” “Ne, gospod,” sem odgovoril. “Dobro torej, drži mi skledo,” je dejal in s temi besedami prijel lanceto in mu odprl žilo. Precej krvi je odteklo, predno je kapitan odprl oči in debelo gledal okoli sebe. Najprvo je spoznal zdravnika in naguban čil čelo; nato je njegov pogled padel na mene in se pomiril. Naenkrat pa se je spremenila barva njegovega obraza, poskusil sc je vzdigniti ter je kriknil: “Kje je Črni pes?” “Tukaj ni nobenega Črnega psa,” je odgovoril zdravnik. “Pili ste rum in zadela vas je kap, prav kakor sem vam pove-dal; in jaz sem vas izvlekel sedaj prav zelo proti svoji lastn>' volji naravnost iz groba. Gospod Bones . . .” “To ni moje ime,” mu je, prestrigel besedo. “Mi je vseeno,” je odvrnil zdravnik. “Je pa ime morskega razbojnika, ki ga poznam; in imenujem vas s tem imenom le zaradi tega, ker je kratko; povedati vam pa imam le to-le: en kozarec ruma vas ne usmrti; ako pa vzamete enega, in še enega in še enega, stavim svojo lasuljo, boste umrli, če takoj ne odnehate — ali me razumete? Umrli ter odšli tja, kamor spadate. Sedaj pa poskusite vstati. Pomagati vam hočem do po stelje.” S težavo se nam je posrečilo prinesti ga gor po stopnicah; položili smo ga na posteljo, kjer je njegova glava omahnila nazaj na blazino, kakor da bi se onesvestila. “Pazite sedaj,” je rekel zdravnik, “povem vam odkrito — rum je vaša smrt.” “To ni nič hudega,” je rekel, kakor hitro je zaprl vrata. “Pustil sem mu izteči dovolj krvi, da ostane nekoliko časa miren; sedaj naj leži teden dni, kjer je, in to je najbolj zanj in za tebe; toda še en napad, pa bo po njem.” TRETJE POGLAVJE Črno znamenje. Okoli poldne sem vstopil v kapitanovo sobo s hladnimi pijačami in zdravili. Ležal je precej tako, kakor smo ga bili pustili, samo nekoliko višje in videlo se je, da je slab in razburjen. “Jakec,” je dejal, “ti si edini tukaj, ki je kaj vreden; in ti veš, da sem ti bil vedno dober. Vsak mesec sem ti dal srebrno petico. In sedaj vidiš, da sem bolan in zapuščen od vseh; Jakecr ti mi boš prinesel majhen kozarček ruma, sedajle, ali ne, dragee ?” “Zdravnik . . sem začel. On pa je v trenutku začel preklinjati zdravnika, s slabim glasom sicer, toda krepko. “Zdravniki ne vedo nič,” je rekel, “in ta zdravnik tukaj no, kaj pa on ve o mornarjih? Bil sem v deželah, kjer je vroče kakor v peklu in kjer so padali tovariši od rumene mrzlice, in v deželi, ki se od potresov ziblje kakor morje — kaj ve zdravnik o deželah, kakor so te? — in živel sem od ruma, pravim. Rum mi je bil jed in pijača, mož in žena; in žena; in ako ne dobim sedaj ruma, bom kakor uboga stara'ladja na obrežju in moja kri naj pride nad tebe in nad tega doktorja skazo!” Nekoliko časa je tako krepko psoval. “Glej Jakec, kako se tresejo moji prsti,” je nadaljeval s prosečim glasom. “Ne morem jih. držati mirno, nikakor ne. Danes nisem dobil cel ljubi dan niti kapljice ruma. Zdravnik je norec, to ti povem. Ako ne dobim požirka ruma, Jakec, me bo začelo strašiti; malo me je že. Videl sem Flinta v kotu tamkaj, za teboj; tako natanko sem ga videl, kakor da bi bil naslikan; in ako me začne strašiti, me bo groza, ker jaz sem človek, ki je živel brezbožno. Vaš zdravnik je sam dejal, da en kozarec ne bo škodil. Zlat cekin ti dam za majhen kozarček, Jakec.” Postajal je vedno bolj in bolj vznemirjen, in začelo me je skrbeti zaradi očeta, ki se je tega dne počutil zelo slabo in je potreboval miru; vrhu tega sem bil zagotovljen po zdravnikovih besedah, ki mi jih je sedaj navedel, in nekoliko tudi razžaljen vsled ponudene podkupnine.' “Ne maram vašega denarja,” sem dejal, “temveč samo to, kar ste dolžni mojemu očetu. Prinesem vam en kozarec in nič več.” Ko sem mu ga prinesel, ga je hlastno zagrabil in izpil. “D, da,” je rekel, “sedaj je nekoliko bolje. Ali je zdravnik povedal, dragec, koliko časa bom moral ležati tukaj v tej stari postelji?” “Najmanj en teden,” sem dejal. “Grom in strela!” je vzkliknil. “Teden dni! Tako dolgo ne morem; do tedaj bi mi izročili črno znamenje. Ti lopovi hodijo okoli, kar so dobili, in hočejo vzeti še ono, kar je last drugega. Rad bi vedel, ali je to mornarsko obnašanje? Jaz sem bil varčen človek. Nikdar nisem trošil svojega lepega denarja, tudi izgubil ga nisem; še enkrat jim hočem eno zagosti. Ne bojim se jih. Razviti hočem še eno malo jaderce ter jih zopet speljati na led.” Po teh besedah se je vzdignil z veliko težavo v postelji, držeč tako močno mene za ramo, da sem skoraj zavpil, on pa je premikal svoje noge, kakor da bi mu bile nirtve. “Ta zdravnik me uniči,” je mrmral, “v ušesih mi šumi. Po- loži me nazaj.” “Jakec,” je spregovoril, “ali si videl lega mornarja danes?” “Črnega psa?” sem vprašal. “Ah, Črni pes!” je rekel. “Hudoben človek je to; oni so pa še bolj hudobni, ki so ga poslali. No. ako na noben način ne morem odtod ter mi oni izroče črno znamenje, potem vedi, da je moj stari mornarski kovčeg ona stvar, ki jo hočejo imeti, potem zajahaj konja — vsa.j znaš, ali ne? Dobro torej! Zajahaj konja in jezdi — ^no, da, naj bo! — k onemu večnemu doktorju skazi ter mu naroči, da naj zbere vse svoje‘ljudi — uradnike in podobne ljudi — ter naj jih nemudoma pošlje sem na krov k 'Admiralu Benbowu’ — in vjel bo vse mornarje starega Flinta, stare in mlade, in jaz bom edini, ki ve, kje se nahaja oni kraj. Povedal mi ga je v Savannah, ko je ležal na smrtni postelji, kakor jaz sedaj, vidiš. Vendar ti ne boš ničesar izblebetal, ra-zun če mi izroče črno znamenje ali če zopet vidiš Črnega psa ali mornarja z eno nogo, Jakec — tega pred vsem.” “Kaj pa je to, črno znamenje, kapitan?” sem vprašal. “To je nekak opomin, dragi. Povedati ti hočem, kadar mi ?a izroče. Toda imej odprte svoje oči, Jakec, in delila bova enako, pri moji časti.” Govoril je še dalje, njegov glas pa je postajal vedno slabotnejši; in kmalu potem, ko. sem mu dal zdravil, katera je vzel kot otrok z opazko: “Ako je kdaj kak mornar potreboval zdra- vil, rabim jih jaz,” je trdno zaspal in tako sem ga zapustil. Kaj bi moral storiti, da bi bilo prav, nisem vedel. Najbrž bi moral povedati celo zgodbo zdravniku; kajti bil sem v smrtnem strahu, da se ne bi kapitan skesal svojih izpovedan j in me umoril. Toda zgodilo se je, da je moj oče popolnoma nanagloma istega večera umrl, in ta dogodek je potisnil vse druge v stran. Naša ialost, obiski sosedov, ureditev pogreba in vse delo v gostilni mi je dalo toliko opravila, da skoro nisem imel časa misliti na kapi tana, še mnogo manj pa, bati se ga. (Dalje prihodnjič) -------------O PRVI AMERIŠKI DNEVNIK Prvi ameriški list je bil tednik, ki ga je ustanovil Benjamin Harris v Bostonu 25. septembra 1690. Ime mu je bile “Publick Occurrences’ in angleške oblasti so ga zatrle takoj po prvem izdan ju, dasi ni bilo v njem drugega kot kratke vesti iz kolonij in nobenih uvodnih člankov. Prvi dnevnik, “American Daily Advertiser”, kasneje prekrščen v “Aurora”, se je pojavil v Philadelphiji dne 21. septembra 1784. Benjamin Franklin Bache, ynuk Benjamina Franklina, je bil že poprej začel izdajati tednik v Philadelphiji, v tedanjem sedežu federalne vlade. L. 1784 je ta tednik razširil v dnevnik, časnik je napadal Federaliste, stranko predsednika Washingtona, in podpiral Republikansko stranko, predhodnico današnje Demokratične stranke. O prvih je trdil, da so v srcu aristokratje. Končno je bil Bache zaprt radi tiskovnega pregreška (libel). Urednik je umrl, predno je bila pravda končana, drugače bi bilo prišlo do zanimive razpra- ve o svobodi tiska. Dandanes takega vendarle ni več mogoče, kajti svoboda tiska je v tej deželi pregloboko vkoreninjena. F.L.I.S. I kepe I i tiskovine za vaša društva, za trgovce, ~ posameznike, za vsakovrst- S ne prireditve dobite vselej S I po nizkih cenah ▼ prvi slovenski linijski tis- — kaml v Zjed. državah, kjer dobite ob vsakem času za- — E nesi ji vo in ~ 1 točno postrežbo Se priporočam društvom, ro- — jakom, trgovcem za vse pri- H like. Prevzamemo največja j-j kot najmanjša dela. i Ameriška Domovina | 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. 111111111111111111111111111111111111111111111!11 Rast zračne pošte. Zračne poštne proge se vedno širijo. Naš generalni poštar New pravi, da letala prenesejo nad 50,000 funtov pošte mesečno. Zračna poštna zveza služi dozdaj 184 velikim mestom in 24 milijonom prebivalstva te dežele. 5000 knjig ** 5000 alovenskih družin. angleško- SLOVENSKO berilo ENGLISH-SLOVENE reader SESTAVIL dr- f- j. KERN. Knjiga Y»«boJ» Bank* o itfo- vorjavi »ngleftkjj1 , aej/ učenj« angleščine; / beril* ln članke, pesmi ter kratek anirleSko^j^^sko in alevensko-tngleftkl »lovmr (<.000 b.a.i), NAD 50 SLIK Knji,. J. cripr.v« Kupit* Jo otrokom. Cua $3.0# » P0**.*1.*,?- ""<>*• •• pri “Ameriški Dof°v'?1- «17 St. Cl.lr A« *1!. «« St. •11 Pri V' • - • -• «v«rn, o* Clair A*0,» Clav*l**d, Ohia. Imam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn,NY. Edini zastopnik in založnik LUBASOVIH HARMONIK ▼ ZdrufteaiJi Državah %, IZŠEL JE Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1928 Cena s poštnino vred 50* Naročite ga pri: GLAS NARODA 82 Cortlandt St., New York, N. Y. GLAS NARODI NAJSTAREJŠI NEOpVjjf1 SLOVENSKI DNEVI«* V AMERIKI. Je najbolj razširjen list v Ameriki; donaša . ^ nje svetovne novosti, nmrji i7virn« nnrniMljl iz StS^ rt izvirna poročila iz star® je vine; mnogo šale in Pre" manov najboljših pisatei) Pošljite $1.M in pričeli ga bomo p«311 Vsa pisma naslovite 1,1 GLAS NARO^ 82 Cortlandt St. New Yo*' ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, °P°Jfko ■* vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Am®* stari kraj. Pišite ali pridite osebno. lor Čistimo, barvamo, popravljamo NEWYORK Dry CLEANING I. SMUK, poslovodja 6220 ST. CLAIR AVB. Pennsylvania 2063. Pridemo iskat in pripeljemo na dom! 2HP.1 Najnovejši pralni stroj -WOODROW- Pralni stroj “WOODROW” pere že deset let in je še vedno v dobrem stanju. To se lahko dokaže tukaj na Ely. Najhitrejše, najvarnejše pranje na svetu. Dvakrat hitreje deluje voda kakor pri navadnih pralnih strojih! Čistejše perilo in manj časa — samo skozi delovanje vod*»! Nobenih premikajočih delnv v čebnu, a vendar srre milnica skozi perilo valovito in peneče, kakor pravi Niairara. Lahko perete mali kos perila v mali količini yode, z istim uspehom, kakor večjo množino. Nič ni na temu, koliko naložite perila v Woodrow, ne bo škodovalo mehanizmu, pa tudi ne perilu. Ni potreba ničesar mazati — nobene skrbi ni treba imeti. Jekleno kolesje, in ves vrteči se mehanizem oskrbuje zanesljivi sistem za mazanje. Nobene sitnosti, da se ohrani stroj snažen. Proti gotovini ali na lahke obroke. JOSEPH MANTEL trgovina z železnino in pohištvom. ELY, MINNESOTA. T"iT’ Za božične praznike Skupno potovanje v stari kraj za božič priredi naša banka 10. DECEMBRA na najmodernejšem in najhitrejšem francoskem parniku ILE DE FRANCE. Potnike tega potovanja bo spremljal prav do Ljubljane naš dolgoletni in izkušeni g. Avgust Kolander, ki bo skrbel za vse mogoče udobnosti na četi poti. Nudi se torej vsakemu rojaku najugodnejša prilika. Prijavite se čim prej in nam pišite po nadaljna pojasnila. POŠILJANJE DENARJA Oni rojaki, ki ne bodo šli v stari kraj, se bodo spomnili svojcev v starem kraju za božič z denarnim darom, kakor je to stara amerikanska navada. Pošiljatelji denarja naj ne pozabijo, da naša banka zanesljivo in hitro izplačuje denarne pošiljke v starem kraju potom lastnih zvez. DALJE NE POZABITE 1. da mi prodajamo šifkarte tudi za vse druge linije in parnike, in da lahko odpotujete “skozi nas,” katerikotf teden hočete, 2 da naša banka sprejema denarne vloge na bančne knjižice ter jih obrestuje po 4%, 3. da dobavljamo denar iz starega kraja, 4. da posredujemo pri dobavi oseb iz starega kraja ter izdelujemo tozadevne listine, 5. da izdeljujemo pooblastila izjave, prošnje in druge notarske listine. SLOVENSKA BANKA ZAKRAJŠEK & CESARK . 455 W. 42ND STREET NEW YORK, N. Y. Z,a Kozic in Novo let1 11. boste Vi tukaj najbolje postreženi, fj domovini pa pravočasno razveseljeni, a.j, obrnete za denarna nakazila bodisi v d1 i jih, lirah ali dolarjih na zavod, ki in13 ' najboljše zveze in kojega mnogoletno P vanje je priznano širom Amerike. as FRANK SAKSER STATE 82 Cortlandt Street, New York, N. K RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR str«11 Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko spadajoče posle. . 933 E. 185th St. Cleveland, u A Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina V Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in r8° in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE 6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland u' ZA BOŽIČNE PRAZNIKE! 0 kaj rad naš narod kupuje darila eden druzemu in to pose ali srebrnino. jWiV Naša zaloga je ravno zdaj večja kot kedaj poprej- jjjf. moške in damske ure, prstane, diamante, srebrnino in vse> \\„ v zlatarsko obrt. Dalje prave Victor Orthophonic K*aS0o 1 slovefnske in druge Victor plošče, Radio in Piano role, P / cenah. Pišite karto, pa vam pošljemo cenik. . ^ Ne pozabite me, če kaj potrebujete iz naše vec' ljive trgovine.. IVAN PAJK, Jeweler, 24 MAIN ST. CONEMAUG*1’ Of h s ‘N \