Osebnostni vprašalnik H S P Q v selekcijski situaciji VID POGAČNIK UVOD High School Personality Questionnaire je osebnostni vprašalnik, namenjen mladostnikom med 12. in 17. letom starosti. Tako kot drugi Cattcllovi testi, izhaja iz vsestransko utemeljene teorije osebnosti. Ker menim, da je teorija tudi pri nas dovolj znana, naj na tem mestu omenim samo bistvene značilnosti HSPQ (in ostalih Caltellovih vpraSalnikov). - Nastali so kot operacionalizacija izsledkov ene najbolj konsistentnih teorij osebnosti. - Merijo empirično ugotovljene izvorne poteze osebnosti (za razliko od površinskih potez). - Seveda med izvornimi potezami osebnosti merijo le tiste, ki se prek vprašalniškega medija dajo merili. Osebnostnih lastnosti, o katerih subjekt introspektivno ne more poročati, ne merijo. - Imajo visoko veljavnost in ustrezno zanesljivost. Homogenost nekaterih skal je nizka, z namenom zajeti vso širino poteze. - Poleg psihometričnih so dobro znani tudi razvojni, hereditarni, klinični, socialno psihološki in drugi aspekti potez. - Testi so praktični in ekonomični, zato se v svetu veliko uporabljajo. O nobenem drugem psihološkem instrumentu ne obstaja toliko referenc, raziskav, izdelanih enačb predikcije itd. - HSPQ ima 142 vprašanj. Meri 14 potez osebnosti, na vsako se nanaša 10 vprašanj (2 vprašanji sta kontrolni). Na vsako vprašanje so možni trije odgovori, ki se točkujejo z 0,1 ali 2 točke. V Sloveniji je moč najti nekaj poročil o raziskavah oblik za odrasle, HSPQ pa menda do sedaj v slovenski jezik niti ni bil preveden. Testi za odrasle so se na naši Populaciji odlično izkazali, zbrani rezultati skoraj v ničemer ne odstopajo od originalnih ameriških ali angleških. Med našimi ljudmi smo dobili domala enake razlike med spoloma, enake korelacije z lie tendencami, zelo podobne merske karakteristike ter v več faktorskih analizah podobno faktorsko strukturo. Testi so bili proučevani tudi v selekcijski situaciji, kjer so se prav tako dobro izkazali. Namen pričujočega dela je bil zbrati podobne reference tudi o HSPQ. Naravo 14 primarnih osebnostnih potez (in širših potez II. reda), ki jih meri HSPQ, je v nekaj besedah nemogoče podati, zato moram bralca na tem mestu napotiti k ustrezni literaturi. V tem prispevku so poteze označene le s kratkimi nazivi, ki naj bi po najboljših močeh ilustrirali naravo osebnostnih lastnosti. PREVOD TESTA Tudi pri HSPQ obstajajo paralelne oblike, vendar je bila meni žal dostopna le oblika A in tudi to ne ameriški izvirnik, ampak le srbohrvaški prevod, za katerega pa menim, da je dovolj kvaliteten (Institut za pedagoška istraživanja, Beograd). Bistvenega pomena je, da prevajalec do potankosti pozna Cattellovo teorijo osebnosti in naravo potez, ki naj bi jih posamezne postavke merilc. Test sem prevedel v slovenski jezik spomladi 1987, hkrati pa izdelal tudi računalniški program (za računalnik Commodore 64) za vrednotenje testa in za shranjevanje testnih rezultatov. Ker jc bil naš namen proučiti HSPQ v sclekcijski situaciji, sem originalnim 142 vprašanjem dodal še 10 vprašanj, ki merijo lic tendence. Vprašanja sem vzel iz znane Marlow-Crowne skale. Lie skalo sem uvrstil na konec vseh vprašanj, s čimer sem se izognil morebitni interakciji z ostalim, vsebinskim delom testa. To pa jc seveda pomenilo, da si istovrstna vprašanja (lic skala) sledijo drugo za drugim, medtem ko so vsebinska vprašanja, ki se nanašajo na osebnostne poteze, pomešana (ciklično razporejena). VZOREC HSPQ jc bil apliciran v bateriji drugih testov na kandidatih za podelitev štipendije v Savi Kranj. Baterija je obsegala: dva testa inteligentnosti (TN-20 in D-48), dva testa motivacijske usmerjenosti (Lestvica individualnih vrednot II in Besedne zveze), HSPQ, eventualno individualne računalniške teste sposobnosti (spomin, fluidna inteligentnost), pregled vida in standarden intervju. Vzorec dijakov jc bil zelo selekcioniran, vendar predvsem po sposobnostni plati, kar zadeva osebnostne lastnosti, pa lahko predpostavimo vpliv sclckcioniranosti vzorca le pri nekaterih lastnostih (ker jc šlo za usmeritev predvsem v praktične, tehnične poklice). Siccr pa so glavna obeležja vzorca naslednja: STRUKTURA PO SPOLU: 230 fantov (66%) in 118 deklet (34%). STRUKTURA PO STAROSTI: STAROST Ž M STAROST Ž M 13;6 do 14;5 let 6 56 16;6 do 17;5 let 20 16 14;6 do 15;5 let 56 156 17;6 do 18;5 let 12 5 15;6 do 16;5 let 23 35 18;6 do 19;5 let 1 0 Povprečna starost fantov znaša 15.28 let (s=0.79), deklet pa 15.82 let (s=1.14), dekleta so torej v povprečju nekoliko starejša (razlika je statistično pomembna, 1=5.18). SPOSOBNOSTI NIVO: Povprečni IQ (testa TN-20 in D-48) je znašal pri fantih 113.26 (s=8.32), pri dekletih pa 113.19 (s=9.79). Ta razlika statistično ni pomembna (t=0.07). Visoke rezultate lahko pripišemo: visoki motiviranosti dijakov, dejstvu, da je šlo v glavnem za kandidate zahtevnejših srednjih šol, in pa dejstvu, da zaradi migracij v razvitejših predelih tudi v neselekcionirani situaciji pričakujemo rezultate, višje od IQ=1(X). Seveda populacija srednješolcev ni več neselekcionirana in dosega v povprečju rezultate nad IQ=105. USMERITVE: Dijaki so bili večinoma kandidati za naslednje srednje šole (oz. programe): naravoslovno matematični tehnik, elektrotehnik elektronik, upravno administrativni tehnik, kemijski tehnik, strojni tehnik, elektrotehnik cnergetik, ekonomski tehnik, gumarski tehnik, poklici: strugar, obdelovalec kovin, električar in podobni. Slednjič še podatek iz literature. Ker je bil v našem primeru HSPQ uporabljen kot instrument za napoved uspeha v šoli, si oglejmo enačbo predikcije uspeha v srednji šoli na osnovi rezultatov na HSPQ (Cattell, 1968): U = 0.15A + 0.50B + 0.1 OC - 0.10D - 0.15E + 0.10F + 0.25G + 0.10H - 0.101 + 0.15J - 0.100 + 0.20Q2 + 0.20Q3 - 0.10Q4 Poleg visokih sposobnosti (B skala je kratek test inteligentnosti), uspeh v srednji šoli predvsem pogojujejo: visok super ego (G+: vestnost, vztrajnost, sprejemanje moralnih načel), visoka integracija jaza (Q3+: kontroliran, sledi podobi o sebi), samosvojost (Q2+: samozadosten, navajen iti svojo pot), podredljivost (E-: nedominanten, vodljiv, prilagodljiv), afckcija (A+: odprt, prisrčen, družaben), previdnost v stiku z drugimi (J+), ter v manjši meri, a dosledno vedno v isto smer, pokazatelji nizke anksioznosti dijaka (C+: emocionalna stabilnost, D-: nizka iritabilnost, zrelost, H+: socialna smelost, O-: odsotnost občutij krivde, Q3+: visoka integracija jaza, Q4-: nizka neodreagirana napetost). Nekoliko uspešnejši so izgleda tudi dijaki, ki niso pretirano nežni, občutljivi, sentimentalni (I-), in dijaki, ki so impulzivno živahni, cntuzijaslični (F+). Kar zadeva dve najširši osebnostni potezi: anksioznost in ekstraverzijo, so pri anksioznosti rezultati torej dosledni, pri ekstraverziji pa ne - nekatere poteze, ki tvorijo ekstraverzijo, korelirajo z uspehom pozitivno, druge negativno. Tako nam vprašalniki, kakršni so na primer Eyscnckovi ali HANES, ki dajo le en podatek o ekstraverziji, k prognozi ne morejo veliko prispevati, medtem ko HSPQ, ki nam da strukturo ekstraverzije, izgleda dobro funkcionira. REZULTATI O uporabljenih statističnih metodah bomo vsakič spregovorili nekaj besed kar ob Prikazu posameznih rezultatov, saj so bile uporabljene v glavnem standardne metode. Testni parametri Tabela 1.: Frekvenčne distribucije na HSPQ (fantje). TOČK A B C D E F G H I J O Q2 Q3 Q4 MD 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 1 0 0 0 4 0 0 0 0 0 1 3 0 0 5 1 2 1 0 3 6 2 0 0 0 4 0 7 1 0 13 2 3 1 7 1 7 3 0 0 2 4 5 9 3 0 10 2 4 1 13 3 11 6 4 3 9 10 14 22 6 0 24 5 5 2 32 2 29 6 11 2 3 18 9 15 8 2 29 6 6 6 55 11 21 15 14 4 9 22 24 23 20 2 32 6 7 7 53 15 20 13 19 5 9 20 24 21 19 4 24 15 8 16 48 19 18 26 29 3 14 34 39 33 43 15 30 11 9 14 22 15 33 31 17 6 11 21 20 25 30 20 15 15 10 30 0 22 28 34 28 12 32 27 32 25 29 26 15 22 11 29 - 22 13 29 29 28 21 16 21 13 24 19 9 27 12 27 - 28 10 20 22 17 27 20 14 13 17 30 11 19 13 28 - 23 12 22 17 33 24 11 9 4 8 43 4 16 14 22 - 19 9 10 13 23 23 9 14 13 11 31 5 24 15 23 - 11 5 6 8 31 17 6 2 2 3 9 1 20 16 17 - 21 2 5 5 27 18 5 1 1 6 16 1 18 17 3 - 6 0 1 8 13 5 1 0 1 1 7 0 9 18 3 - 9 0 1 6 15 2 1 1 0 1 6 0 7 19 0 - 0 0 0 0 5 4 1 0 0 0 0 0 2 20 0 - 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 3 Tabela 2.: Frekvenčne distribucije na HSPQ (dekleta) TOČK A B C D E F G H I J O Q2 Q3 Q4 MD 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 1 0 1 0 1 0 1 0 0 0 0 1 1 0 3 0 2 0 0 1 3 1 1 0 1 0 0 3 3 0 2 0 3 0 5 0 4 4 3 0 3 0 2 4 2 0 6 1 4 2 11 1 11 6 5 0 4 1 5 3 7 1 8 1 5 1 14 4 9 11 8 0 4 0 9 7 11 1 15 2 6 1 20 8 15 9 8 2 6 1 21 12 11 2 17 7 7 0 17 9 13 14 8 3 6 2 10 9 14 5 15 8 8 6 28 9 21 20 18 3 13 2 17 10 18 4 12 9 9 3 20 11 9 21 12 0 12 2 9 14 12 10 11 2 10 10 1 8 8 14 9 9 12 6 15 15 14 9 10 6 11 6 - 11 7 3 8 8 12 11 5 10 5 10 8 8 12 17 - 13 5 7 12 9 11 12 10 13 8 17 8 13 13 13 - 11 6 6 10 9 9 12 7 9 4 14 1 4 14 20 - 11 3 2 4 11 7 14 5 6 4 10 0 8 15 11 - 4 0 0 5 13 3 15 0 1 3 16 0 11 16 12 - 8 0 0 4 15 2 13 0 1 0 8 1 17 17 9 - 3 1 0 1 16 6 12 1 0 0 6 0 7 18 4 - 2 0 0 1 12 4 7 1 0 0 2 1 9 19 3 - 3 0 0 0 6 2 3 0 0 0 1 0 3 20 0 - 1 0 0 0 2 1 5 0 0 0 2 0 2 Tabeli 1 in 2 prikazujeta frekvenčne distribucije na skalah HSPQ, tabela 3 pa prikazuje osnovne parametre naših skupin in normativnega vzorca (ZDA). Tabela 3.: HSPQ - osnovni parametri. SAVA ZDA primerjave FANTJE DEKLETA FANTJE DEKLETA t - t c s t (D (2) (3) (4) (5) (6) (7) (8) 1:3 1:5 3:7 M s M s M s M s t t t A 11.72 2.97 13.15 3.10 9.5 3.3 11.5 3.3 -4.20 +11.37 +5.79 B 6.59 1.49 6.65 1.89 7.3 1.6 7.6 1.5 -7.21 -5.44 C 11.38 3.56 11.14 3.75 9.7 3.2 8.4 3.2 +7.14 +7.92 D 8.11 3.42 7.56 3.22 10.1 3.1 9.9 3.3 -8.84 -7.89 E 9.85 2.98 8.11 2.64 9.7 2.9 7.8 3.0 +5.34 F 10.36 3.34 9.41 3.59 10.5 3.1 10.0 3.3 +2.46 G 13.41 3.25 14.33 3.28 10.9 2.7 11.4 2.8 -2.49 +11.73 +9.69 H 11.45 3.49 10.55 3.97 10.1 3.8 9.2 3.6 +2.18 +5.88 +3.70 I 8.97 3.35 14.03 3.18 7.6 3.1 13.5 2.8 -13.58 +6.18 J 8.77 2.97 8.52 3.13 8.4 2.9 7.2 2.9 +4.57 0 7.94 3.29 8.94 3.26 10.0 2.9 11.1 3.1 -2.68 -9.47 -7.19 Q2 9.28 2.91 8.10 3.16 10.2 2.6 8.4 2.7 +3.46 4.80 Q3 12.13 2.73 12.45 3.22 10.5 2.9 11.0 3.1 +9.06 +4.89 Q4 6.83 3.17 7.33 3.07 8.9 3.0 9.5 3.1 -9.91 -7.68 LIE 11.65 3.87 12.61 4.16 -2.14 M=aritmetična sredina, s=standardna dcviacija, t=t-tcst. Distribucije skal so s psihometričnega vidika ustrezne, v večini primerov pa niso normalne. Odklon od normalnosti izvira (poleg ostalega) iz dejstva, da sc odgovor na vsako vprašanje točkuje z 0, 1 ali 2 točkama, pri čemer je subjektu v navodilu rečeno, naj sc izogiba srednjih možnosti. Zato je večina odgovorov točkovana z 0 ali z 2 točkama, kar vpliva na distribucije. Nekatere distribucije se nagibajo k asimetriji (predvsem tiste, ki so zelo podvržene lie tendencam), vendar ne v tolikšni meri, da bi bila prizadeta uporabnost teh skal. Z normalizacijo pri izračunavanju norm se asimetrija seveda odpravi. Razpršenost naših rezultatov je zelo ustrezna, pri večini skal je celo večja kot pri ameriškem normativnem vzorcu, čeprav naš vzorec ne predstavlja celotne populacije. To kaže na veliko diskriminacijsko sposobnost skal tudi v selekcijski situaciji (tudi pri skalah, ki zaradi lic tendenc težijo k asimetriji) in na ustrezno homogenost (oziroma generalizabilnost prve komponente merjenja). Nekoliko nizka je le razpršenost rezultatov pri skalah: E - dominantnost (dekleta) in Q3 - integracija jaza (fantje). Zanimiva je tudi distribucija rezultatov lic skale, ki kaže veliko razpršenost in bimodalnost rezultatov. Istovrstni itemi, ki si sledijo drug za drugim, torej v subjektu povzročijo naglo formiranje določenega stališča do predmeta merjenja (v našem primeru do samokritičnosti pri odgovarjanju), ki pomakne testni rezultat v en ali v drug ekstrem. Primer nam dobro ilustrira, kako pomembno jc, da so itemi v testu osebnosti pomešani. Odklon od originalnih norm Slikal. HSPQ - primerjava SAVA : izvorne norme STEN Naši rezultati se tipično odklanjajo od ameriških normativnih podatkov. Odkloni pri posameznih potezah so enaki, kot smo jih našli pri oblikah testa za odrasle. Slika 1 prikazuje naše rezultate, če bi jih vrednotili po ameriških normah. Rezultati so prikazani v STEN vrednostih, to jc na standardni skali, na kateri gredo vrednosti od 1 do 10, s povprečjem pri 5.5 in standardno deviacijo 2.00. Tudi tokrat nam na stabilnost naših rezultatov kaže dejstvo, da so odkloni, ki so izrazitejši, domala enaki pri fantih in dekletih. Odkloni so seveda v največji meri posledica dejstva, da jc bil v našem primeru test apliciran v selckcijski situaciji, pri zbiranju originalnih norm pa ne. Odkloni so največji prav pri skalah, ki najviše korelirajo z lic tcndcncami. Edini izjemi sta skali A (afckcija, odprtost, družabnost, toplina) in B (inteligentnost - pri tej smo v prevodu namenoma sestavili nekoliko težje naloge). Taki rezultati implicirajo seveda izračun lastnih norm za sclekcijsko situacijo. Naši dijaki se torej prikazujejo kot: - bolj odprti, topli, družabni (A+), - dosegajo nekoliko nižje sposobnostne rezultate, - bolj čustveno stabilni, zreli (C+: moč ega), - manj iritabilni, vzkipljivi, impulzivno agresivni (D-), - bolj vestni, vztrajni, moralistični (G+: visok super ego), - bolj socialno smeli, avanturistični (H+), - (fantje) bolj blagi, nežni, razvajeni, sentimentalni (I+), - (dekleta) bolj nezaupljiva v skupinskih situacijah (J+), - z manj občutij krivde, nedepresivni (O-), - (fantje) manj samosvoji, samozadostni (Q2-), - z višjo integracijo jaza, samokontrolirani (Q3+), - z manj neodreagirane nagonske napetosti, spokojni (Q4-). Korclacijc z lic skalo Tabela 4 prikazuje korclacijo skal HSPQ z lic skalo. Pri cclotncm vzorcu (N=348) so pri 1% tveganju statistično pomembne korclacijc, ki presegajo vrednost /0.14/, v skupini fantov jc kritična meja /0.17/, v skupini deklet pa /0.25/. Tabela 4.: Korclacijc skal HSPQ z lic skalo. ABC D EF GH TJ OQ2Q3Q4 VSI +05 -10 +41 -37 -12 -19 +40 +21 +21 -04 -39 -01 +38 -31 FANTJE +04 -12 +39 -33 -08 -17 +37 +26 +13 -04 -36 +06+35 -28 DEKLETA -02 -07 +44 -42 -13 -20 +43 +18 +26 -04 -49 -09 +40 -41 Koeficienti korclacijc so pomnoženi s 100. Težnja, prikazovati se v lepši luči, rczultira torej predvsem v višjih rezultatih na skalah: cmocionalnc stabilnosti (C+), super ega (G+), socialnc smelosti (H+) in integracije jaza (Q3+) ter v nižjih rezultatih na skalah iritabilnosti (D-), občutij krivde (O-) in neodreagirane nagonske napetosti (Q4-). V terminih širših osebnostnih potez sc torej subjekti z visokimi lic tcndcncami prikazujejo predvsem kot manj anksiozni in kot dobro vzgojeni. Zanimivo je, da dekleta ne izkrivljajo toliko kot fantje rezultatov na skali socialnc smelosti, fantje pa manj kot dekleta izkrivljajo rezultate na skalah: blagost, nežnost (I) in ergična napetost (Q4). Ti rezultati kažejo, da imajo nekatere poteze torej različen vrednostni pomen tudi v odvisnosti od spola. Razlike med dekleti in fanti Cattcllova teorija osebnosti predpostavlja pri temeljnih osebnostnih potezah tudi karakteristične razlike med spoloma. Če smo bili pri proučevanju testov za odrasle še presenečeni, ko smo pri večini potez dobili domala enake razlike med spoloma kot so razvidne iz ameriških in angleških podatkov, potem tokrat lahko enostavno zaključimo, da sc tudi pri HSPQ ta stabilnost rezultatov ponavlja. Slika 2 kaže odklon rezultatov fantov od skupnega povprečja (spet v STEN vrednostih), in sicer za naše (levi stolpec) in za ameriške podatke (desni stolpec). Odkloni za dekleta bi bili v primerjavi z vrednostmi fantov seveda simetrični glede na povprečno vrednost 5.5 in jih zato ne prikazujem. V primerjavi z dekleti so fantje mnogo bolj ostri, surovi (I-), dekleta pa analogno bolj nežna, občutljiva, sentimentalna (I+). Ta lastnost jc posledica vzgoje, ki v povprečju pri dekletih, sicer pa v splošnem pri vseh razvajenih, nežnih otrocih ščiti njihova čustva in jih varuje pred surovimi vplivi zunanjega sveta. Pri ostalih potezah razlike niso tako velike. Fantje so nekoliko bolj hladni, zadržani, emocionalno bolj "plitvi"kot dekleta (A-), so bolj dominantni, tekmovalni, uporni (E+), bolj impulzivno živahni (F+), manj moralistični, vestni (superego: G-), bolj socialno smeli (H+), bolj samosvoji, samozadostni, navajeni iti svojo pot (Q2+) ter izražajo manj občutij krivde (O-). Ostale razlike na našem vzorcu niso statistično pomembne, čeprav nam slika 2 kaže, da gredo pri vseh lastnostih v isto smer kot pri ameriških podatkih. Slika 2 HSPQ - fantje glede na skupno povprečje STEN 10 9 8 7 6 1 ABCDEFGH I JOQ2Q3Q4 Faktorska anali/A Naslednje bistveno vprašanje pa jc vprašanje odnosov med osebnostnimi potezami na našem vzorcu. Posebej za skupino deklet, fantov in za celoten vzorec so bile izračunane matrike intcrkorclacij med osebnostnimi potezami (prikazujeta jih tabeli 5 in 6), nato pa so bile izvršene faktorske analize. Izračunane so bile glavne komponente korelacijskih matrik (z cnicami v glavni diagonali), zadržani so bili faktorji, katerih lastne vrednosti so presegale vrednost 1.00 (Kaiserjev kriterij), nato pa so bili faktorji v ortogonalnih medsebojnih pozicijah rotirani v kar najbolj enostavno strukturo po Varimax algoritmu. Ta enostavni postopek je seveda lahko predmet upravičenih kritik, vendar pa v njegovo opravičilo lahko navedem naslednja dejstva: (1) Naša študija je tipično cksploratornc narave. Jasno jc, da bi konfirmativni modeli faktorske analize strukturo osebnosti bolje opisali, vendar bi moral biti načrt študije že od vsega začetka drugačen, za kar pa nam niso bile dane možnosti; (2) Za dobro analizo bi vsako potezo morali meriti najmanj dve marker variabli. Aplicirati bi morali torej bodisi paralelni obliki ali pa vsaj vsako potezo na obliki A razbiti v dve podskali (s čimer pa bi se precej znižala zanesljivost meritev). Tudi za to v naši študiji nismo imeli možnosti; (3) Pošcvnokotnc rotacije bi bile seveda možne, vendar iz teorije vemo, da so Cattellovi faktorji II. reda med seboj že praktično neodvisni in tudi naše izkušnje z oblikami za odrasle to potrjujejo; (4) Analiza na nivoju itemov bi bila možna lc znotraj posameznih skal, sicer pa je vseh itemov preveč. Seveda so originalni protokoli še shranjeni. Pri interpretaciji moramo tudi upoštevati, da so rezultati na celotnem vzorcu mnogo bolj pod vplivom rezultatov, zbranih pri fantih, saj jc razmerje med spoloma v vzorcu približno 2:1. V analizo sem vključil le variable, ki po svoji naravi predstavljajo dosežek na psihometričnih testih (poleg 14 osebnostnih potez še lic skalo in IQ, osnovan na testih D-48 in TN-20). Včasih je ilustrativno vključiti tudi variable, ki so drugačne narave (v našem primeru bi lahko vključili še variabli spol in starost), pogosto nam razumna interpretacija takih rezultatov veliko pove o naravi osebnostnih potez in faktorjev, ki jih tvorijo. Praviloma pa psihometrija take postopke odklanja in zato teh poskusov analiz tudi v tem prispevku ne omenjam. Tabela 5.: HSPQ - Intcrkorelacijc med variablami. (nad diagonalo za fante, pod diagonalo za dekleta) A B C D E F G H I J O Q2 Q3 Q4 MD 1Q A 1 -01 +21 -16 -08 +28 -06 +39 +03 -27 -15 -40 -08 -12 +04 +06 B +01 1 +02 -03 +05 +02 -06 +01 -01 +03 +03 +03 +04 +06 -12+26 C + 14 -04 1 -42 +22 +08 +24 +49 -10 -17 -50 -08 +17 -50 +39 +04 D -06 +01 -42 1 -09 +07 -08 -30 -08 +21 +30 -02 -16 +45 -33 +04 E -03 + 13 + 19 -09 1 + 17 -20 +20 -35 +08 -24 + 18 +02 -15 -08 +01 F + 19 + 17 + 16 +13 + 16 1 -17 +32 -16 -04 -07 -13 -23 -01 -17 -04 G +04 -05 + 18 -19 -04 -28 1 + 11 + 17 +01 -17 -02 +30 -11 +37 +02 II +46 +07 +57 -31 + 15 +40 +02 1 -11 -16 -44 -16 + 13 -44 +26 +09 I -02 -03 + 11 -15 -18 -18 +22 -07 1 +02 +07 -00 + 13 +04 +13 +03 J -29 + 16 -13 + 18 -00 -13 -03 -25 + 11 1 + 10 +24 +13 +08 -04 +02 O -16 +08 -57 +39 -12 -10 -29 -42 -18 +07 1 -02 -23 +42 -36+00 Q2 -24 -03 -10 -02 +01 -14 -19 -31 +04 +29 +05 1 + 14 -17 +06 -04 Q3 -12 + 14 +33 -42 +05 -13 +34 +05 +21 +02 -17 + 11 1 -20 +36 -00 Q4 -12 -00 -54 +42 -05 -03 -03 -42 +03 +07 +48 -07 -22 1 -28 -03 MD -02 -07 +44 -42 -13 -20 +43 + 18 +26 -04 -49 -09 +40 -41 1 -03 IQ '+07 +49 -07 -06 +01 + 19 -05 + 11 +02 + 10 -03 +06 + 14 -02 -08 1 Koeficienti korelacijc v tabeli so pomnoženi s 100. Tabela 5.: HSPQ - Interkorelacije med variablami (celoten vzorec) A B CD E F G II I J O Q2 Q3 Q4 MD IQ A 1 -00 + 17 -14 -12 +21 +01 +38 + 14 -28 -12 -37 -08 -10 +05+06 B 1 -00 -02 +07 +08 -06 +04 -01 +08 +05 -00 +08 +04 -10+36 C 1 -42 +21 + 11 +21 +52 -04 -15 -52 -08 +23 -51 +41 -01 D 1 -07 + 10 -13 -29 -13 +20 +31 -01 -26 +43 -37 +00 E 1 +20 -18 +21 -39 +06 -23 + 17 +02 -13 -12+01 F 1 -23 +36 -21 -06 -10 -11 -20 -02 -19+05 G 1 +06 +23 -01 -19 -10 +32 -07 +40 -01 H 1 -15 -18 -44 -19 +09 -44 +21 +10 I 1 +01 +08 -10 +16 +07 +21 +02 J 1 +08 +26 +08 +08 -04 +05 O 1 -02 -20 +44 -39 -01 Q2 1 + 11 -14 -01 -00 Q3 1 -20 +38 +05 Q4 1 -31 -02 MD 1 -05 IQ 1 SPOL-22 -02 +03 +08 +28 + 13 -13 + 12 -59 +04 -14 + 18 -05 -08 -11 -00 STAR+01 + 10 -06 -01 -07 -10 -09 -04 +31 +06 +03 +04 +05 +06 +05 -02 Koeficienti korelacije v tabeli so pomnoženi s 1(X). Interkorelacije med potezami, ki jih meri HSPQ, so nizke. Deloma so temu vzrok kratke skale (po 10 itemov na potezo) in s tem povezana zanesljivost, deloma pa dejstvo, da gre dejansko za 14 izvornih, samostojnih osebnostnih lastnosti. Kljub temu pa tipičnih zvez med njimi pri interpretaciji testnih storitev ne smemo zanemariti. Posameznih intcrkorelacij ne bomo interpretirali, saj odnose med potezami najlepše prikaže faktorska analiza. Najvišja korelacija med dvema skalama znaša 0.52. In šc nekaj besed o zvezah s starostjo, to jc z variablo, ki jc kasneje ne bomo več srečali. Glede starosti jc bil naš vzorec zelo homogen, zato ni čudno, da s starostjo korelira pomembno edinole skala I. Vzrok tej korclaciji pa je gotovo tudi dejstvo, da so bila dekleta v našem vzorcu starejša od fantov. Tabela 7 kaže rotirane faktorske matrike za vzorca fantov, deklet in za celotni vzorcc (koeficienti so spet pomnoženi s 100). Zadnji stolpec vsake matrike podaja komunalnosti skal. Vpogled v te jc zanimiv, ker predstavljajo oceno spodnje meje zanesljivosti posamezne skale. V spodnjih dveh vrstah tabele so lastne vrednosti faktorjev in delež variance, ki jo faktorji pojasnjujejo. Fantje I. faktor pri fantih jc karakteristična slika anksioznosti. Faktor pojasnjuje tudi precejšen del variance lic skale. Domala enako sliko anksioznosti samo v naših študijah dobivali pri odraslih, z izjemo skale D, ki jc v testih za odrasle ni, skale G (superego), ki pri odraslih ni v vzorcu anksioznosti, in skale H, ki jc pri odraslih s faktorjem anksioznosti nekoliko manj nasičena. Anksiozcn dijak jc torej predvsem: emocionalno labilen, s šibkim egom (C-), depresiven, z občutji krivde (O-), napet, frustriran (Q4+), socialno plah, zavrt (H-), iritabilcn (D+) ter z nizko integracijo jaza, v konfliktu sam s sabo (Q3+). V našem vzorcu jc v sliki soudeležen še nizek superego (G-). Ch 00 S 0 v> O CS ON \o >n §(S O SO C^l + T + S + \D + O v*, + s + 5 + t£ ON t"- T + —c 2 H S s. u § s S (N fS W-1 + 3 + (S CS NO W-1 + + t O NO co oo 1/-1 tČ ro no tč t £ ON fcg r-l 2 oi 2 S tč « a s <53 E N I g rs .0 3 C/l g E <0 o o S S Ž J '3 JS « £ ■S a "8 3 .S E :s