Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 26. julija 1938 Štev, 167. Leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo ia uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din. dostavljen na dom 12 din ' Oglasi po ceniku I Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani > Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA’ 99 C3S3BD Srečna Bosna »Proboj« piše v št. 10: »Hrvatska Straža« poveličuje delo in zasluge nadškofa dr. Šariča ob priliki 301etnice njegovega škofovanja ter med drugim pravi: »Dr. Šarič načeljuje škofiji, v kateri živi veliko število hrvatskih muslimanov. Kjerkoli nastopa v javnosti, prisostvujejo skoraj vedno hrvatski muslimani, pa je razumljivo, da kot dober Hrvat s tem računa in se skrbno čuva, da ne bi dal gradiva za agitacijo onim, ki bi hoteli na vsak način izrabiti verske razlike med katoliškimi in muslimanskimi Hrvati, da bi mogli zasejati razdor med bosanskimi Hrvati. Davno so minuli časi, ko so se vodile vojne v znaku križa in polmeseca, davno so minuli časi, ko se je moglo računati z odstranitvijo islama iz hrvatskih krajev. Mi razlikujemo prav dobro med Tuki in hr-vatskimi muslimani ter dokazuje zadržanje celokupne hrvatske javnosti naprain muslimanom, da jih smatramo za dragocen in skrajno važen sestavni del hrvat-skega naroda. To naše prepričanje ni od včeraj. Noben drug narod ne more pokazati na pr. kot je Ante Starčevič, ki je toliko povzdigoval muslimanske Hrvate, da so mu celo nekateri dobri rodoljubi in pri jatelji naših muslimanov ugovarjali. Pa je kljub temu večina katoliškega duhovništva podpirala Starčeviča.« Res srečna Bosna je ponosna, ko propoveduje katoliški pastir ne le slogo med katoliki in muslimani marveč tudi pomen hrvatskih muslimanov za hrvatski narod, pa priznava celo, da je treba hrvatske muslimane pustiti v miru, da ostanejo muslimani tudi v bodoče. Pri nas pa se vodi borba katolikov proti katolikom. Zakaj? Samo zato, ker uporabljajo eni pozdrav »Zdravo«, drugi pa »Bog živi« in prvi nočejo parirati onim, ki so si izmislili ta »Bog živi«.« Marenberške »Del. pol.« poroča v št. 70: »Wir mar-schieren...« Tudi v obmejnem Maren-bergu se je lepo razvil turistični promet. Iz vseh krajev so prišli gostje na počitnice, a posebno mnogo jih je iz bližnje Nem čije. Sicer jim tam ne dovolijo vzeti mnogo denarja seboj, toda Nemci imajo v Marenbergu vse polno sorodnikov, znancev in prijateljev in tako že med seboj poračunajo, da lahko pridejo preko meje tudi brez denarja k nam na letovanje. Te dni smo imeli celo večji obisk iz Berlina. Pripeljalo se je okrog 30 nemških vis0K0-šolcev, ki so se po prihodu vlaka na postajo Vuhred formirali v sprevod, nato korakali med pevanjem znane nemške pesrpi: »Wir marschieren« proti Marenbergu. Ko so prišli v trg, so se brez vodiča ustavili pred tukajšnjim zastopnikom Nemcev g in dva moža sta stopila v hišo drugi so ostali v pozoru na trgu, nakar so bili gostoljubno pogoščeni od Marenberžanov. Naslednji dan so se odpeljali na obisk svojih soplemenjakov v Maribor, od tam v Kočevje in dalje proti jugu. Berlinski obisk je vzbudil med domačini vseobčo pozornost in je gotovo, da v teli dneh takšne parade gostov vzgojno prav ugodno učinkujejo na obmejno prebivalstvo.« Gospod hlapec Celjska »Nova doba« poroča v št. 30: »Gospod hlapec. Navadno ne pozdravljamo ljudi, ki jih ne poznamo. Odkar pa je prišel k nam novi kaplan, hoče uvesti novo modo. V nedeljo 11. t. m. se je peljal s kolesom po trgu. Fred hišo uglednega trgovca g. Prekerja je stal Preskerjev hla- Poveijnik francoskega v Berlin letalstva na obisk PARIZ, 26. julija. Veliko presenečenje je povzročila vest, da je maršal Goring, ki je vrhovni poveljnik nemškega letalstva, osebno povabil poveljnika francoskega letastva generala Vuillemina, naj pride k njemu v Berlin, kjer bo njegov gost in si bo gledal nemške letalske naprave. Francoski general je odgovoril, da se bo povabilu rade volje odzval in da pride v Berlin dne 15. avgusta in s tem tudi vrne obisk, ki ga je napravil v Parizu nemški letalski general Milch oktobra lanskega leta. General Vuillemin bo obiskal nemška vojaška letališča in nemško letalsko industrijo. V političnih krogih pravijo, da je to potovanje izrednega političnega pomena, ker bo morda uvedlo pogajanja za razorožitev v zraku, ki ga je po svojem odposlancu kapetanu Wiede-mannu predložil angleški vladi sam nemški kancelar Hitler. Angleška vlada je o tem obisku obveščena in ga je z velikim GENERAL VUILLEMIN 'veseljem pozdravila. Megrin za premir|e PARIZ, 26. julija. »Newyork Herald« neposredna pogajanja z generalom Fran-poroča, da je na seji ministrskega sveta com za sklenitev premirja v Španiji v Barceloni predsednik Negrin predlagal Runciman naj posreduje med praško vlado in henleinovci LONDON, 26. jul. Današnji londonski tisk poroča, da bo morda kot posvetova-lec ali opazovalec pri češkoslovaški vladi, torej kot posredovalec med češkoslovaško vlado in Henleinovo stranso, prispel v Prago član liberalne stranke in bivši minister Runciman. V uradnih krogih nočejo sedaj dati o* tem nobenega pojasnila, obenem pa tudi demantirajo te vesti. Izjavljajo le, da se bo minist. predsednik Chambermain v jutrišnji zunanjepolitični razpravi v spodnji zbornici podrobneje izjavil o tej zadevi. Ta razprava bo v glavnem posvečena srednjeevropskim vprašanjem, kakor tudi angleško-nemškim razgovorom. Kot prvi govornik je prijavljen sir Archibald Sinclair, za njim pa bo po dosedanjem razporedu pred sednik Chamberlain podal daljšo izjavo o podrobnostih angleško-francoskih posvetovanj v Parizu in o poskusih, da bi prišlo do zbližanja med Anglijo in Nemčijo. BERLIN, 26. julija. Vesti, da bo angleška vlada odposlala bivšega gospodarskega ministra Runcimana v Prago, se potrjujejo že uradno, obenem pa naglašajo, da na Češkoslovaškem ne bo imel vloge sodnika, temveč samo nalogo, da bo dajal nasvete pristojnim faktorjem, ki rešujejo narodnostno vprašanje. LONDON, 26. jul. d Posebna pogajanja med angleško in .emšjfo vlado glede češkoslovaškega in drugih evropskih vprašanj, ki so se pričela v pričetku preteklega tedna ob prvem Wiedemannovem obisku v Londonu, se bodo vsekakor nadaljevala. Kakor je znano, Halifax napram pec, miren in dostojen fant, pa ni pozdravil mladega gospoda kaplana. To kaplanu ni bilo všeč. Stopil je s kolesa in vprašal otroke, kdo je ta «nobl« gospod, ki stoji pred trgovino. Ko so mu otroci povedali, se je kaplan odkril, priklonil nekajkrat do tal in zakričal: »Klanjam se, gospod hlapec!« Ali se spodobi za tako zvanega in-teligenta, da se norčuje iz ubogega hlap- Wiedemannu ni mogel sprejeti nikakih obveznosti glede Hitlerjevih predlogov, ker se je moral prej posvetovati s francoskimi državniki. Takoj po njegovem povratku iz Pariza v London, se je ministrski predsednih Champerlain sestal s poslanikom Dirksnom, pa tudi on ni še mogel dati nemškemu diplomatu nikakega konkretnejšega odgovora na Hitlerjeve ponudbe. Med tem so imeli angleški državniki že celo vrsto posvetovanj o teh predlogih, ki jih tudi v Parizu niso docela odklonili. Pričakujejo, da bo angleška vlada definitivno sklepala o svojem stališču glede Hitlerjevih načrtov na svoji redni seji v sredo. V londonskih političnih krogih so se danes razširile govorice, da bo glede na to Hitlerjev pooblaščenec Wiede mami še ta teden znova prišel v London. Kakor poročata »Daily Herald« in »Daily Express«, bo Halifax ob tej priliki Wiede-mannu lahko dal že povsem konkreten od govor. Angleški listi objavljajo med tem veduo nove in konkretnejše informacije o teh pogajanjih. Kakor zatrjuje danes »Daiiy Express«, so se razgovori Wiedemanna in Halifaxa ter Dirksna in Chamberlaina tikali povsem konkretnih načrtov, ki določajo: * 1. naglo razčiščenje češkoslovaško-nemškega spora, 2. takojšnjo sklenitev nenapadalnega pakta med Nemčijo in Češkoslovaško po zgledu nemško-poljske pogodbe, 3. sklenitev angleško-nemškega prijateljskega pakta, ca? Ljudje, ki so to videli, so si pač mislili svoje. Sicer pa jim je kaplan že itak zelo pri srcu, ker je isto nedeljo s prižnice prosil Boga, da bi poslal točo nad grešne Rajhenburčane. Zares smo dobili že popoldne točo, ki nam je povzročila ogromno škodo. Ljudje sedaj pravijo, da bodo dali kaplanu toče, kadar bo prišel po ber-njo.« 4. pridobitev drugih držav za ta pakt in posebno onih, ki so v neposredni nemški soseščini, v prvi vrsti torej Francije, 5. posebna pogajanja zastopnikov vseh evropskih držav za novo gospodarsko so delovanje, ki naj bi v Evropi otvorilo novo dobo prospeha, 6. pogajanja o splošni omejitvi oboroževanja. Kar se tiče nadaljnje angleške politike glede sudetsko-nemškega vprašanja in po gajanj med praško vlado ter zastopniki sudetsko-nemške stranke, zatrjujejo »Times«, »Daily Telegraph« in »Daily Mail«, da bo angleški poslanik v Pragi skušal za vsako ceno vzdržati zvezo med Prago in sudetskimi Nemci, čeprav položaj ni ugoden in so zahteve Nemcev skoraj v diametralnem nasprotju s ponudbami češkoslovaške vlade. Osebni stik med dr. Hod-že in nemškimi delegati je sedaj edini most, preko katerega je mogoče dovesti praško vlado in Nemce do sporazuma. V primeru potrebe, zatrjuje »News ChronL-cle«, bo Chamberlain poslal na Češkoslovaško bivšega trgovinskega ministra Runcimana kot svojega posebnega emi-sarja. List meni, da je odhod Runcimana na češkoslovaško prav za prav že sklenjena stvar. Angleški politik naj bi prišel v Prago v trenutku, ko bi se pričela ofi-cielna pogajanja med češkoslovaško vlado in zastopniki sudetskih Nemcev. Letalo v množico BOGOTA, 26. julija. Na vojaškem vež* bališču pri St. Ani, 20 km daleč od Bogote v Kolumbiji, se je pripetila včeraj letalska nesreča, pri kateri je bilo 45 ljudi obitih, okoli 100 pa ranjenih. Ko je bila revija čet končana, je izvršil pilot poročnik Cezar Abadia v zraku več drznih akrobacij nizko nad četami, v hipu pa je motor letala odpovedal in je letalo treščilo med množico gledalcev pred tribuna, na kateri so bili predsednik republike Lo-pez, ki mu poteče 27. avgusta poslovna doba, njegov naslednik Santoz, mnogi tuji diplomati, zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter drugi. Prizor je bil strašen ter je nastala med ljudmi velika panika, ki se je še povečala, ke se je ponesrečeno letalo vnelo in je v par trenutkih zgorelo. Od povsod so se čuli vzkliki na pomoč, zlasti obupni klici mnogoštevilnih ranjencev. Bilo je mnogo truda, preden so mogli policisti napraviti nekoliko reda, da so lahko nudili ranjencem prvo pomoč. V znak žalosti so v Bogoti odpovedali vse javne prireditve. Nesreča, ki je zahtevala toliko žrtev, med katerimi so tudi mnogoštevilne ugledne osebnosti, je zbudila po vsej državi veliko žalovanje. BOGOTA, 26. julija. O vzroku katastrofe , ki se je pripetila včeraj na Čampu de Marte, kjer so z veliko vojaško parado otvorili ogromno športno igrišče, se je zvedelo, da je skušal letalski poročnik Abadia, ki je že ves čas navduševal desettisočglavo množico s svojimi neverjetnimi akrobacijami, ki jih je izvajal kakšnill 300 m nad igriščem, izvršiti za zaključek 'še polet sredi med obema glavnima tri-.bunama. S tem je hotel nadvse presenetiti gledalce, prav pri tem pa je nastala katastrofa. Vse je kazalo, da mu bo uspelo, nenadno pa je krilo letala zadelo ob zunanji steber prezidentske tribune, zaradi česar se je letalo okrenilo ter se v hipU zarilo navzdol med množico pred tribuno. Učinek velikega bombnika je bil strašen. Požar, ki je nastal, so gasilci pogasili šelč 4 ure pozneje. Med 45.000 gledalci je na* stala panika, kakršne ni mogoče popisati, Zoglenelih trupel, ki so jih našli pod raz* valinami letala in tribune, nihče ni mogel j več spoznati. ikdjjHje Uredba o kontroli sadja in sadnih izdelkov, za izvoz Orehi v lupinah. § 17. Orehi za izvoz morajo biti zdravi, J zreli, celi, suhi in čisti brez zunanje zelene skorje ter ne sinejo biti mešani s starimi ohrehi. (2) Orehi v lupinah sc smejo izvažati v naslednjih kakovostnih stopnjah: a) original (nesortirano blago' brez označbe), b) sortirani po velikosti, in sicer: od 24/26 mm označba 24/26 od 26/28 mm označba 26/28 od 28/30 mm označba 28/30 nad 30 mm označba 30 Orehi za izvoz morajo imeti na zavojih označbo kakovosti. Orehi v lupinah. se morajo pakirati v enake vreče, ki imajo največ 50 kg b?uto teže. § 18. Orehi, s katerih je umetno odpravljena zelena skorja, da je ostala lupina temna in umazana, jedrce pa nezrelo, se smatrajo kot nezreli. Trgovinski minister določi vsako leto na predlog strok, odbora odstotek toleriranja pokvarjenih in nezrelih orehov po povprečni kakovosti letine. Novi orehi se ne smejo izvažati pred 26. oktobrom. § 19 določa, da bo minister trgovine predpisal pravilnik o pranju in beljenju orehov ter pogoje za kakovost ter način pakiranja orehovih jedrc za izvoz. §§ 20 do 30 navajajo enake podrobne predpise za izvoz suhih češpelj in pek-ineza. Registracija izvoznikov. § 31. Z izvozom sadja in sadnih izdelkov po čl. 1. te uredbe se morejo bavlti: 1. Sodno registrirane (protokolirane) firme, ki predlože potrdilo pirstojne trgovinske zbornice, da spada po dovoljenju oz. potrdilu, odobritvi prijave obrata po čl. 456. (odst. 3.) obrtnega zakona oz. objavi protokolizacije firme in po trg. registru v obseg njih obratovanja tudi izvoz sadja. 2. zadružne zveze in kmetijske zadruge za proizvode svojih članov, 3. proizvajalci sadja in sadnih izdelkov, ki sami izvažajo svoje proizvode, kar morajo dokazati s potrdilom občine, katero morajo potrditi okrajne oblasti. Zavd za pospeševanje zunanje trgovine (odsek za sadje in povrtnino) vodi register izvoznikov sadja in sadnih izdelkov iz čl. 1. te uredbe ter izdaja prosilcem na podlagi prijav za registracijo in potrebnih dokumentov pooblastilo za izvažanje sadja in sadnih izdelkov, in sicer brezplačno. § 32. Prijava za registracijo mora vsebovati naslednje: 1. ime in naslov prosilca, ki prosi za pooblastilo za izvoz ter izjavo, za katere vrste sadja in sadnih izdelkov prosi pooblastilo, 2. označba obrata po čl. 33. § 33. (1) Vsak obrat, ki izvaža sadje in sadne izdelke mora imeti označbo svojega obrata, ki jo daje za zavoje. (2) Označba obrata more biti iz določenih črk (navadno začetne črke firme) ali iz simboličnih besed ali slik. (3) Označbe obrata morajo biti regi-1 strirane pri Zavodu za pospeševanje zun. trgovine, ki mora registrirane označbe naznaniti kontrolnim organom. (4) Dva ali več obratov ne sme imeti istih označb. En obrat more imeti posebno označbo za vreče in posebno za zaboje. (5) Zgodnejša prijava ima prednost, v kolikor ni v nasprotju s pridobljeno! pravico po zakonu o zaščiti industrijske\ lastnine. (6) Označbe obratov in kvalitetne stopnje morajo biti na čelni strani, pri sodih pa na zadnji, in sicer v obeh primerih z vžganim žigom ali mastno barvo, dočim morajo biti na vrečah označbe z mastno barvo na sredi vreče. § 34. (1) Vsako etiviranje suhega sadja mora imeti dve različni označbi. Ena se uporablja na zavojih lastnega etiviranega blaga, druga pa na zavojih blaga, ki je bilo etivirano na tuj račun. V tem zadnjem primeru mora biti na zavojih tudi označba obrata, za katerega račun se je blago posušilo. (2) Sušilnice morajo ob prijavi svojih označb navesti, katere označbe bodo uporabljale za lastno blago in katere za blago, etivirano na tuj račun. (3) Tudi proizvajalci pekmeza morajo imeti svoje označbe. (4) Za izvoz se morejo odpravljati sadje in sadni izdelki z označbo obrata, v katerem je bilo blago kupljeno oz. prodano, toda v tem primeru mora lastnik blaga navesti kontrolnemu organu dokaz o nakupu oziroma prodaji. Kontrola. § 35. (1) Kontrolo kvalitete in pakiranja sadja in sadnih izdelkov izvršujejo po določbah te uredbe v času izvozne sezone posebni kontrolni organi, ki jih postavlja ban za območje svoje banovine. Število kontrolorjev določi trg. minister po zasliSanju bafia.' Izven sezone Izvršujejo to kontrolo sreski kmetijski referenti. § 36. Delo kontrlorjev revidirajo posebni revizorji, ki jih postavlja trg. minister. Revizorji morejo sklepe kontrolnih organov spremeniti. Njih sklepi so izvršni brez pravice na pritožbo. Način kontrole in revizije izvoza bo predpisal trg. minister s posebnim pravilnikom. § 38. Kontrolorji se postavljajo na postajah, kjer se redno odpošiljajo vagon-ske pošiljke, morejo se pa imenovati tudi na drugih. V enem kraju je lahko tudi več kontrolorjev. Za odgovornega se smatra oni, ki je izdal potrdilo o kakovosti. § 39. Kontrolorjem in revizorjem določa nagrado, ki se plačuje iz drž. proračuna in posebnega proračuna Zavoda, min za trg. na predlog strokovnega odbora. Kontrolorji in revizorji se smatrajo kot javni nameščenci. Za brezvestno delo se morejo kaznovati za vsak prekršek z globo do 3000 dinarjev, s tem pa še ni izbrisana njih kazenska odgovornost. § 40. Sadje in sadni izdelki se ne morejo izvoziti, dokler ni pregledano o kon- trolnih organov in nima potrdila o kakovosti. To potrdilo pa ne oprošča izvoznika odgovornosti, če se kasneje ugotovi, da pošiljka ne ustreza predpisom uredbe. Carinarnice smejo cariniti samo blago, ki ima potrdilo o kakovosti. Za to potrdilo se ne plačuje taksa po taksnem zakonu. Tudi železnice in ladje ne smejo prevzemati blaga brez tega potrdila. Na železniških postajah, kjer ni kontrolnih organov, pregledajo blago kontrolorji najbližje postaje. — Potni strošek kontrolnega organa plača zainteresirana stranka. § 41. Vsa skladišča, v katerih so suhe češplje, pekmez in orehi, podleže poleg kontrole po zakonu o živilih tudi nadzorstvu kontrolorjev in revizorjev, ki smejo ob vsakem delovnem času pregledati blago. V skladiščih zaposlene osebe morajo biti zdrave. Sanitetno nadzorstvo nad temi osebami opravljajo pristojni sanitetni organi. Stari in novi orehi ter stare in nove češplje morajo biti v skladiščih nameščene ločeno. Izvoz starih češpelj in orehov se mora posebej prijaviti kontrolnemu organu ter deklarirati v tovornem listu. Če kontrolor konstatira v skališču ali sušilnici nezadostno posušene češplje, naloži njih prebranje ter dosušitev, če pa se izkaže, da je blago pokvarjeno in da se ne more popraviti, potem se dene v kadi in seseka ter prelije z vodo, po 24 urali pa se proda na javni dražbi pa račun lastnika. .. , § 42. V primeru nesporazuma med proizvajalcem in trgovcem glede kakovosti, se more spor rešiti z arbitražo. Vsaka stran imenuje svojega zastopnika, ta dva pa tretjega. Sklep tega razsodišča je obvezen, če obe stranki naprej pristaneta na njegov sklep. § 43. Kontrola pri odpremi za izvo2 mora ugotoviti: Če odgovarja kakovost blaga predpisom te uredbe in .če so zavoji sposobni za transport, če blago ustreza, izdajo kontrolni organi potrdilo o. kakovosti. Vsebino in obliko tega potrdila bo predpisal trgovinski minister.; § 44. Kontrolni organi morajo vsako kršitev javiti Zavodu za pospeševanje zun. trgovine, če gre tudi za .kazensko dejanje, potem tudi pristojni omasti. § 45. Pritožbe proti sklepom kontrolnih organov morejo stranke prijaviti trg. ministru v 3 dneh, nakar bo ministrstvo takoj poslalo revizorje po čl. 36. te uredbe, če revizor tožbo zavrne, padejo stroški prihoda revizorja na pritožnika. Pritožba se vloži pismeno ali brzojavno. § 46. Vsi uradi morajo pomagati kontrolorjem in revizorjem pri njih delu. § 47. Vsaka kršitev te uredbe se kaznuje, če uredba sama drugače ne določa* po zakonu o kontroli kmetijskih pridelkov za izvoz. § 48. Zavod za pospeševanje zun. trgovine mora izbrisati po sklepu trg. ministra za tekočo jn prihodnjo izvozno dobd iz registra osebe, ki so bile trikrat kaznovane zaradi kršitve te uredbe. § 49. Vse denarne 'kazni se pošljejo Zavodu in služijo Za kritje stroškov kontrole. , ' Zaključna določila. Trgovinski minister se pooblašča, d£ izda pravilnik o izvozu suhih jabolk irt Članom Društva jug. državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru Ustanovitelji društva upokojencev v Mariboru smo si pri ustanovitvi istega naložili nalogo, ustvariti močno društvo ter v zvezi z bratskimi društvi v državi bojevati se za dosego skupnih ciljev po geslu »viribus unitis«. Da bi upokojenci lažje in raje pristopili, zato smo določili malenkostno članarino- društveni funkcio narji smo se odrekli nagradam,, za pisarno smo dobili brezplačno sobo, dajali smo pojasnila, nasvete itd., koval sem za posamezne člane, zlasti vdove in sirote prošnje, pritožbe, urgence in storil za nje dosti potov itd. Vse to smo delali društveni funkcionarji brezplačno. Velik del letnih prihrankov pa smo razdeljevali med naj-bednejše naše člane. Upali smo, da bodo združene, toda močne organizacije s skup liim delom vendarle priborile kako dobrino za nas vse; delež na tej bi bilo naše plačilo. Ta program smo razglašali na vseh naših sestankih in shodih širom bivše mariborske oblasti. In ta program smo tudi izvrševali, izvajali. Bili smo v stalnih stikih s takozvanim »vodilnim« društvom v državi, sodelovali smo pri sestavi prošenj in spomenic v zadevi naših prejemkov, staroupokojencev, žel. ugodnosti, kuluka itd. ter so se pri tem upoštevali tudi naši predlogi in nasveti. To skupno in vzajemno delovanje pa je lani popolnoma prenehalo. Zveza banovinskih društev pod vodstvom zagrebške ga društva je namreč sklenila, občevati samo z banov, društvi, a sodelovanje z lokalnimi organizacijami pa odklanjati; tako da smo mi prav za prav le še lokalno dobrodelno društvo. Mi torej ne sodelujemo več pri skupnih akcijah, temveč pošiljamo naknadno posebne vloge v istih zadevah, v katerih so združene organizacije že vse potrebno ukrenile. Kdo verjame, da se naše separatne vloge upoštevajo? — Jaz pravim, da je škoda za stroške in za čas, ki ga tratimo s takim brezplodnim delom. Vsa prizadevanja, pridobiti si enakopravnost med ban. društvi, so ostala brezuspešna, ker pač prevladuje naziranje: Kolikor banovin, toliko društev. To spremenjeno stanje je vzrok, da sem se iz »Savla« spreobrnil v »Pavla*, ter izjavljam: Ce naše društvo ne more in ne sme sodelovati pri skupnih akcijah, tedaj nam ne preostaja nič drugega, kakor, da se priključimo Ljubljani in s tem z našimi močmi okrepimo svojo hrbtenico. Ko bi se odbor našega društva zavedal svoje dolžnosti in odgovornosti, tedaj bi bil že lani svojim volilcem razjasnil kritičen položaj, v katerega smo prišli, in bi bil od njih zahteval odločitev. A on tega ni storil; med tem pa število naših članov stalno pada, število mariborskih članov, ki so pristopili k ljubljanskemu društvu, pp narašč?. m je že prekoračilo prvo stotino. Z združitvi našega društva z ljubljanskim so v preteklih petih letih že večkrat razpravljali, pogajanja pa so ostala brezuspešna. Toda lani, ko je naše društvo prišlo v zagato, je to vprašanje stopilo takorekoč v odločilni stadij. Odbor ljubljanskega društva je namreč stavil spre-;cmljive pogoje in bi že lani pri količkaj dobri volji lahko prišlo do spojitve obeh Jruštev. A žalibog, o teh pogojih pri nas nismo niti razpravljali. Da bi podpisani mogel čim več prispevati k’ zbližan ju obeh društev, zato sem letos, pristopil tudi k ljubljanskemu društvu in sem na tamošnjem občnem zboru dne 22. maja kot član ljubljanskega društva stavil in utemeljeval predlog: Občni 'bor naj potrdi pogoje v zadevi združitve iat so postali deležni pri-kor pelargonijam in drugim. Pa kaktejam merne oddolžitve zopet le nekateri, onih tudi ne škoduje, če so včasih malo bolj z Re^e> ki so največ delali in si prizade-suhe, posebno pozimi, ker njih korenina va*'> Pa se nikdo ni spomnil . . . Opazo-v preveč vlažni zemlji rada segnije. Ka- j va^ec- dar pa sobne rastline zalivaš, jih vselej ■■■■■■■■■■■i dobro zalij, čez čas pa poglej, in če je v podstavku kaj vode, to vodo odlij, zakaj A ffit. iu (Itaftu če v podstavku voda stoji, tedaj se zem- •***» lja skisa in od tega potem cvetlica shira. Zalij pa cvetlice vedno s postano vodo, nikdar ne z mrzlo iz potoka, vodnjaka ali vodovoda. Premrzla voda vedno škoduje , rastlinam. Zalivaj pa cvetlice tudi vsak mlaLŠ!_ga nacijo ali borbenost. Oboje ima dobre strani, razlika je samo ta, da zna borbeni človek pogosto tudi resignirati, resigni-Ob priliki odkritja spominske plošče ranec se pa nikoli ne zna boriti, špinača Življenjski recept Oni dan je vzela 681etna žena 35 let je dobra, kislo mleko je dobro in tudi ljubezen je dobra. Toda vsak želodec tega ne prenese. svojemu možu 14 otrok. Ko je ovdovela, je začela študirati medicino, bila je pro , . . . » , ... ....... movirana m delovala je kot zdravnica. trebujejo več vlage, jih zalivaj zjutraj m ....... ... J . .. _ XJ_ Jx_ ; J[Ko ji je bilo 50 let, je napravila izpit za učiteljico telovadbe. Nazadnje se je pa drugič omožila. Razumljivo je, da so jo novinarji naprosili, naj jim odkrije tajno I svojega čudovitega zdravja in življenske sile. Vsi so bili prepričani, da gre za po dan ob gotovem času ali dopoldne ali pa zvečer, če je prst suha. Cvetlic, ki so iz-trebujejo več vlage, jih zalivaj zjutraj ii zvečer, če je prst suha. Cvetlice, ki so iz postavljene solncu, pa četudi so ovele, ne zalivaj, dokler sije nanje solnce. če je taka cvetlica ovenela, jo postavi vsaj za eno uro v senco in šele nato jo zalij. Bujno cvetoče cvetlice je treba med cve- , . , .. tenjem tudi gnojiti. V to svrho stolči ,sebMen s.stem Odgovorila jun je: jajčne lupine, jih namoči v vodi in pusti1. Moj recept je ka, enostaven: namočene vsaj štiri dni, nato precedi ali fpinace’ 'nn,ogo ,logurta inJ"obenega f,a' odcedi vodo in z njo zalij cvetlice. Tudi ,ut Pred ,JU+b,ko gnojilo za rože. Samo ima ta slabo stran, k°1,ko tljubezni’ da ostane clovek doig° da se v taki zemlji, ki je zalivana z mesno Radosteni «n zdrav. .......... vodo, rade zarede gliste, če pa namočiš h.VseJJUdl za"“na]0 z'vlJenske taJne; VS1 ogorke cigaret ali cigar, je to najboljše Ibl f1 pozna,‘ /ecfpt£\ sr^e’. s!sžteme gnojilo za rože, posebno za asparagus. I “sp?Ja .mtetode Kruhov cmok. šestim žemljam oribaj da l00,1letj?‘j?8™ "lk,ol‘ m p« alkoholnih skorjo, jih zreži na drobne kocke (dan pi<|č- da \udl nikoli kadil n. pač je pa stare žemlje so najboljše) in poškropi z rad fkal drva Drug, zopet sed. za svojo mlekom. Tri deke sirovega masla razpu-! sto!e4t.",co pr' fotografu. z dj\f° clgar0 sti, primešaj v maslo štiri jajca, in skozarcemvmaHonywoodske soli, dobro raztepi in polij po žemljah ter ft!msk.? lgra ke 30 sloke 'n če llh vpra5a!e zmešaj, čisto krpo ali servijeto zmoči, ip° nj.,hovi tajn/’ vam odgov°re’ da ]edo ožmi, na sredino položi testo n ogle ser- ^ sa™e*elene P^adizmke na prazne vijete sveži, vtakni skozi kuhalnico in! ^lodce‘. Kak° >e P* s kodrast.mi lasmi? ™ , . G avo si je treba umivati vedno ob polni obesi cmok v krop. Tako v kropu naj , . . v... . y , »t x , , . .J luni in susiti ob spremlievanju gramo- cmok vre eno uro. Nato ga dvigni iz . * , J v , . kropa, stresi v skledo in zabeli s sTrovim ton“- A. f "‘‘f noge? Kaj enostavno: maslom, v katerem si zarumenila drob-prr , “'tr,ko"' '^kral p“ko“i1; , ... . tine. Daš s solato na mizo. ! ,Mud.je * meiKla niso ie nikoli lov.lii za Jetra , iebnlo. Pol kile teleejth * g ' ^ ^ jeter zreži na tenke koščke, vsak košček KecePVe ze tis°cletja isti. mnogo dela, malo potolci m povaljaj v moki. V kozi 'AS Oči in ušesa moderne vojne če govorimo o optiki, mislimo v stoletju fotosporta najprej na aparate fotografije. In po vsej pravici, kajti vsi drugi aparati in stroji, ki imajo kaj skupnega z optiko, širši javnosti niso znani. Vzemimo samo nekaj novosti iz letalstva. Malo ljudi ve, koliko stanejo bombe, ki jih nosi s seboj letalo in meče med vojr.o na sovražnika. To so težki stotisočaki, lahko rečemo milijoni. Na drugi strani je pa znano, da le malo bomb zadene, ker jih mečejo piloti iz velike višine. Za bombe potrošeni denar torej ni v pravem razmerju z uspehom. Zato so poklicali na pomoč optične tovarne, ki so jele izdelovati optične aparate za merjenje. Prej je moral opazovalec pilotu tele-fonično ali na listku sporočiti najugodnejšo smer in hitrost in šele potem je bila bomba vržena. Pilot je torej moral imeti izvrsten občutek v prstih, če je hotel doseči uspeh. Novi aparat ima optično merilo razdalje in tako pilot lahko ugotovi, kako daleč je letalo od cilja, kamor naj pade bomba. Druga optična naprava omogoča pilotu spustiti se na objekt in pri tem se letalo prisilno pilotira tako, kakor je možu pri aparatu potrebno. Tretji del aparature meri hitrost in obenem ugotavlja, v koliko je vržena bomba krenila iz prvotne smeri. Tako pade bomba v pravem trenutku in sicer z matematično točnostjo. To je seveda prisililo vojaške oblasti na drugi strani misliti na obrambo in zopet sta jima priskočila na pomoč optika in mehanika. Najprej je treba ugotoviti, da se letalo bliža. V ta namen so postavili poseben prisluškovalni aparat, podoben po svojem obsegu in obliki predpotopni pošasti. To je višek moderne tehnike. S tem aparatom lahko slišimo brnenje motorjev v zraku 150 do 200 km daleč, ponoči pa še na veCje razdalje. ga in velika porcija sreče lahko zavzamemo dvojno stališče: resig-J Razno V najem ENODRUŽINSKO HJŠO vzamem v najem. Naslov v upravi. 4604 Sobo odda PRAZNO SOBO oddam. Ribniško selo 40, pri parku. 4606 razbeli mast in jetra hitro opeci, da pO' stanejo rjava. Opečena jetra poberi v toplo skledo. Mast, na kateri si pekla jetra, odlij, v kozo pa vlij žlico vode in ostrgaj, kar se je prijelo od jeter in moke. Ko sok prevre, ga polij po jetrih. preproge ODEJE Zdaj jetra malo osoli in položi nanje zavese pernice, puh, perje, opečeno čebulo, čebulo nareži poprej na nudi najcencie »Obnova«. F-ploščice in jo posebej v kozici in na masti Novak, Jurčičeva 6. 4597 Jepo rjavo opeci. Daš z zmešanim krompirjem in solato na mizo. Lect. 20 dek medu in 10 dek sladkorja v prahu zavri. Ko zavre, odstavi in primešaj 10 dek drobno sesekljanih orehov, sok in naribano lupinico ene limone in pomaranče ter kozarček ruma ali konjaka. Ko si dobro zmešala, dodaj pet gramov lužine (dobiš v drogeriji) in četrt kile moke. Stresi testo na desko (z moko potreseno) in umesi. Nato zvaljaj za prst na debelo, razreži na majhne četvero-kote, zloži na pomazano pekačo, ce imaš in če hočeš, položi na vsak četverokot v sredino polovico oreha, nato speči v ne-prevroči pečici. Med tem ko se lect peče, pa skuhaj 10 dek sladkorja v prahu in štiri žlice vode. Sladkor kuhaj toliko časa, da se potegne nit, če ga vzameš med prste. Pečeni in še vroči lect pomaži s kuhanim sladkorjem in pusti na pekači, da se shladi. Ko se je shladil, postane trd in zato ga pripravi že nekaj dni prej, da se potem zmehča, preden ga hočeš uporabiti. Škotska. Škotu je obolel sinko na davici. Ko mu zdravnik predloži račun, pravi Škot: »Upam, da mi boste dali nekaj popusta.« — Zdravnik: »Ni mogoče! Zdravniki ima mo svojo tarifo.« — Škot: »Toda pomislite, da je moj sin okužil ves razred z davico.« i Pri verouku. »Zapomnite si, kdor vedno, dobro dela in je pravičen, bo enkrat nosil zlato krono.« Tinče: »Naš oče jo že imajo!« Katehet: »Tako? Kje so jo dobili?« Tinče: »Pri zobozdravniku!« °V VS!lMal' Položi dar domu na oltar M««!..a; - SOBO s štedilnikom pocsni oddam s 1. avgustom- Naslov v upravi. 4610 Stanovanie Veliko, komfortno STANOVANJE v I. nadstropju oddamo m najem s 1. septembrom t. !■ Informacije v Zadružni gospodarski banki. Aleksandro-va e. 6._________________4607 SOBO IN KUHINJO oddam. Kralja Petra c- 11, Studenci. 4605 STANOVANJE malo in veliko, oddam s 1-avgustom. Studenci. Franko-panova 4. 4602 Službo išie DEKLE IŠČE SLUŽBO kot pomoč v gospodinjstvu-Naslov pustiti v upravi pod »Pridna«. 4612 Službo dobi UČENKO sprejmem za spscerijo. Ivan Lah, Glavni trg- 4603 Zahvala Vsem, ki so nam v pretežkih dneh, ko smo izgubili našo najdražjo ženico, mamico, hčerko, sestro in teto, gospo Anico Finžgar, roj. Cepuder izrekli svoje sožalje, vsem, ki so ji na krsto položili cvetja in jo spremili na njeni zadnji poti, se najiskreneje zahvaljujemo. MARIBOR, dne 26. julija 1938. Žalujoči osfail* Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratfii del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. oreastavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.