THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED. STATES OS AMERICA. amerikanski Slovenec »najstarejši. in najbolj priljubljen slovenski list v združenih drŽavah ameriških. PRVI SLOVENSKI LIST V j AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. ŠTEV. (No.) 18. CHICAGO, ILL., ČETRTEK,. 28. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY 28, 1926. letnik xxxv, Amerika bo pristopila k svetovnemu razsodišču. sklepčna predloga pristopa zedinjenih držav svetovnemu razsodišču z rezervacijo je dobila potrebno večino pri poskušnem glasovanju v senatski zbornici._ Washington, D. C. — Karta, ki Pa še ni odločilna, je bila uigrana, zmagali so prijatelji svetovnega razsodišča, predlo- ^ za pristop Amerike k razsodišču z rezervacaijo je bila Pri poskusnem glasovanju v se- j natski zbornici sprejeta, z 68. Proti 26. glasovam. Prijatelji razsodišča že tri-untfirajo, debata je bila vihar- . lla in v najkrajšem času se bo ^'šilo v senatu glasovanje, pri 1 ^terem pričakujejo, da bo 1 naimanj 70 glasov za pristop. ; Oni, ki potiskajo Strica Sa-T toa v evropski kaos, so pri vo-sprejeti rezervacijo, ki se da noben slučaj, tikajoč se Združenih držav ne sme biti 1 Podložen razsodišču, dokler ni isti v podobi predloge ra- | "ficiral v senatu. To pa je rav- j ll0> tako pravi nasprotnik razsodišča senator Borah, kar sto- : llmo lahko, ne da bi radi tega j "am bilo treba postati član raz-fjdiŠča, ali s tem, da se nas pri-;1°Pi razsodišču, je namen pro-^entov, fla * c pri ve ž o . k ! v81 Narodov, kar je bil njih cilj 2e davno. predno se bo vršila volitev ; za ta velevažni korak — pri-°Pa Amerike k svetovnemu razsodišču — v senatski zbor-1 yC*> se bodo še kar naprej vr-le debate med proponenti in kotniki. Debato poslušajo! saki večer od 8—10. ure vsi, ' i^ajo doma radio. Debata . senatorjem- Borahom, ki ,e odločen nasprotnik pristopu filed senatorjem Lenrootom, k v°di boj za pristop Zdr. drž. razsodj^u je bila jako za-n«nivia. .^^anes se že lahko z gotovost-v^^rdi, (ja bodo v najkrajšem d.v85 Zdr. države članice razso-,8c®» kmalo na to pa tudi čla-v Društva narodov. Rezer-^ ^ie se bodo pozabile, kadar-r 1 bo prišlo do kakšnega spo-' bodo že znali tako evropej-g/. diplomati izviti, da bo šel t c Sam za nje v žrjavico po ' STRAŠNFVIHAR NA MORJU. "J VeiNnariški radio operator v p* ^est je sprejel signal za Sem°c od nekega parnika, ki lj0n*haja v pasu Panama pre-n Pa> kjer je 22 mož v smrtni ^rnoutl. Ako ne pride po-jjjj. Pravočasno se bodo poto- C' Na pomoč je šel parnik M emen, ki je last Severno ^jnškega Lloyda. Nadalnji ra- nost in je pil, da se ni komu za meril. Konečno je tudi prista vil princ, da ni našel med A merikanci najmanjšega zname nja, da bi imeli kakšno sovraš ' tvo napram Nemcem, n < visokošolke z dolgimi lasmi. Od 450 deklet Lock Haven višje šole v državi Pennsylvania jih je še vedno 19, ki kljubujejo, da bi si porezale svoje kite. Slika nam kaže vse tiste, ki se ne ravnajo natanko po modi in so ponosne na svoje kodre. kardinal mercier naj mrtvaškem odru. j Nepregledna množica — ulice j polne avtov, vse je hitelo skazati zadnjo čast junaku y — kardinalu Mercierju. —e— L Malines, Belgija. — Na sto-^ tine avtov iz Bruselja, Pariza in Antwerptna, kakor tudi iz t drugih mest — in nepregledna ' množica, se je trla po ulicah in okrog hiše, kamor so bili polo-J žili na mrtvaški oder zemske • ostanke kardinala Merrier j a. P Cel,a Belgija žaluje; pa tudi o- 5 stali katoliški svet se spominja,* junaka iz svetovne vojne; če- : stitljivega starčka, ki je toliko I pretrpel takrat ko je bila mala,1 Belgija napadena od sovražni-: ka. Žalost za pokojnim ni le ' opaziti iz črnih žalnih vihrajo-, čih zastov, v katere se je ode- 1 la Belgija — žalost se bere iz oči mož, žena in dece belgijske. Ne le prijatelji, temveč tudi nasprotniki povešajo glave in | izražajo sožalje Belgiji, ki je ; izgubila moža, katerega z le-ipa ne bo nadomestiLa. Pa tudi I njegovi sovražniki, kateri so številni v Belgiji pravijo, da , je bil pokojni mož — najboljši mož kar jih je še živelo in živi v Belgiji v tej generaciji. Vikar Bom Baudouin je rekel: "Odslej bomo molili k njemu _kakor k našemu svetniku." Pogreb se vrši v četrtek dne 28. t. m. amerika se ne bo ' :osošila; Prohibicijski agenti so udrli v skladišče kjer so našli velikansko distilacijo, ki je napravila 3000 galon žganja dnevno. — Trije višji zvezni uradniki obupali. Chicago, III. — Na Lumber st. v bližini 22nd, so prohibicij-! ski agenti udrli v neko skladišče, kjer so našli "kotličkov" in sicer toliko, da so skuhali "kic- ■ ka" po 3000 galon dnevno. Ta ■ žganjarna je operirala že nad ■ eno leto, ne da bi ji zabraniH. -! vzrok zakaj ne, bo najbrže vsa-■J kemu znan. To podjetje je de- - lalo velikanske dobičke, na te- - den se je prodalo za $99,000 prepovedane pijače, katero bo KRIŽEM SVETA. 1 — Mexico City, Meksika. — Kolumbovi vitezi v Mexico City j I so pričeli s propagando, da bi 'se priglasilo za svetnika Krišto-,fa Kolumba, ki je znašel Ame-Iviko. Tozadevni apel o odo po-'slali na vsa društva Kolumbo-jvih vitezev po vsem svetu, j — New York, N. Y. — Strežnik bogataša Mr. in Mrs. Jas. ; R. Deering na 45. West 54 st. je šel odpii-at vežna vrata, ko , je nekdo pozvonil. Komaj se I prikaže na pragu, je že počil strel in strežnik se mrtev zgrudi na tla. Kdo ga je ustrelil ni i znano. | — Chicago, 111. — J. O. Dun-i lap, premožni farmar iz Haver-'lock, Ia., je bil v svoji sobi v Claridge hotelu n.a 1244 Dearborn cesti najden mrtev. Vzrok smrti srčna hiba. | — Ženeva, Švica. — Ko je bil italijanski premier Mussolini v Locarno se mu je poznalo, da ni pri zdravju. Njegovo sta-' nje je danes zelo opasno, . zdravniki pravijo, da je bolezen prišla od prenapora. , — Moskv.a, Rusija. — Tukaj so igrali v gledališču neko dramo v kateri igralec ustreli razbojnika, a po neprevidnosti je . bila puška, s katero je streljal . v resnici nabasana z ostrim i bojem, kar je imelo za posle-> dico, da je "razbojnik" v res-, niči zadaet, se mi-tev zgrudil : na tla. — Chicago, 111. — Robert ! Moore, 3927 Indiana ave. in 'soseda Julia Watkins, črnca, sta se prepirala in je prišlo tako daleč, da je huda soseda potegnila revolver in oddala na ' Moorea pet strelov, ki so vsi ■ z.adeli. Težko ranjenega so pre- - peljali v bolnišnico, kjer je » kmalo na to izdihnil. i računali po $7.00 za galon. New York, N. Y. — Trije viš-r ji zvezni uradniki, ki so največ - delali za forsiranje prohibicij- - ,ske postave so vrgli svoje roke i jkviško — in se podali, rekoč — - "mi ne bomo nikoli preprečili, a da bi se ne pilajopojna pijača d v Ameriki." Tajnik Mellon je i, še pristavil — "Združene dr- - žave niso in nemorejo osušiti !- državo." s- Zvezna mašinerijia je pre-0 šibka, da bi bila v stanu pre-o prečiti kupčijo z opojno pijačo. dr. marshall priznal umor. ,;s Kiropraktor je priznal, da je umoril žensko, katere truplo ^ je bilo najdeno brez glave in nog. — Najprvo jo je zada- 1 vil, na to ji je c-drezal še glaT 1 i vo. —0— Philadelphia, Pa. —David L. ' Marshall, kiropraktor, ki je bil aretiran, ker je na njega padel 1 sum, da je on umoril Miss Dei- 1 trich, katere truplo je bilo naj- ( deno brez glave in nog, se je 1 pri zasliševanju, ki je trajalo pozno v noč, podal in skesano priznal. Izpovedal je, da ga je Miss Deitrich nadlegovala za denar. 1 Pred kratkem pa je zahtevala veliko svoto in mu grozila, da bo povedala njegovi ženi o lju-bavnem razmerju, katero je imel Marshall z njo, ako mu ne da zahtevane svote. Marshall je poročen in ima 12 letno, hčerko. V torek (19. jan.), ga je Deitrichova dobila pred njegove hišo in tako glasno govorila ter zahtevala denar, da je bil kiroprakter v strahu, da bi ne slišala prepir njegova žena,1 za to je šel v svojo pisarno, ka-: mor mu je sledila tudi Deitri-| chova. Ko sta bila v pisarni, je po izpovedi Marshalla rekla Deitrichova — "ker si ti miniral mene, jaz bom pa tebe in tvojo družino." Takoj na to jo je Marshall zagrabil za vrat in ji pomašil tri žepne robce v u-, jsta, nakar se je onesvetila. Na' j to \jo je z rokami zadavil in ji z nožem odrezal glavo. Noge iji je pa odrezal drugi dan. Nekemu šoferju je ponujal $100, .da bi truplo odpeljal proč, kar |pa ni hotel storiti, to je bila pa tudi sled, po kateri so aretirali pravega krivca. Marshall je star 42 let. 1 -o- — Chicago, 111. — Pet oboroženih banditev je napadlo S. P. Platt trgovino na debelo, od • kjer so vzeli kožuhovine v , vrednosti $50,000. Med tem ko i so nakladali dragoceni tovor s na avtomobile, so zaprli 16 u-- službencev tvrdke v neko sobo. i ♦ -o- Naročniki in prijatelji lista naj skrbe, da pride "Amer. Slo* venec" v vsako slovensko • hišo! _ ^AiSL Iz Jugoslavije pašičeva brezobzirnost poostruje položaj v vladi in radikalni stranki. — 16. železniški minister. — druge zanimive vesti. Poka na vse strani. ]£ j Pašič žene s svojo brezdb- 1 irnostjo položaj v vladi in v e adikalni stranki na skrajno ^ strmo. Med božičnimi prazni-:i je vrgel iz vlade najboljšega linistra radikala Radojevioa, :i so mu bile poverjene želez-lice. Že dolgo je namigaval t ladojeviču, naj gre, mož pa je ■> ztrajal. Zato mu je sedaj na- i nignil iiolj na debelo in Rado- * evič je padel. Najbolj je P.ašič i :ameril Radojeviču, ker je le- i a prezaupno občeval z Radi- 1 :em. Z Radojevičevim padcem < e dobil tudi Radič, ki ga Pašič redno bolj mrzi, migljaj s ko-om. Končno ga bo moral raz- 1 imeti, Čeprav ima bolj trdo ko-io kot Radojevič. P.ašič hoče iamoradikalno vlado in nato— balkanske volitve, ki bi prinesle radikalom absolutno večino. : [n velesrbsko carstvo bi bilo u-postavljeno. — Železniško mi-listrstvo je prevzel poljedelski ninister Krsta Miletič, poljedelstvo pa poslanec Vasa Jo-^anovič. Šestnajsti železniški minister, je g. Krsta Miletič, odkar imamo Jugoslavijo. Ko bi imela ena kmetija v 7 letih 16 gospodarjev, bi jo že davno vrag j vzel. Ni čuda, da je Jugoslavija j budi vsa bolna vsled teh vednih Pašičevih menjav. . -o- Predaja brodarskega sindikata I v državne roke. Od 2. t. ni. je stopil promet j brodarskega sindikata iz za-j sebne v državno režijo. Ravna-j teljstvo rečne plovitbe je prevzelo vse plovne objekte in jih i pustilo v promet. Ob priliki li-J kvidacije sindikata je izločilo Srbsko brodarsko društvo osem svojih ladij, od katerih so štiri ( potniške, iz državnega parka. Prva ladja, ki je bila predana prometu v državni službi, vozi med Belgradom in Zabrežjem. Belgrad in Pančevo sta zvezana s parobrodom trikrat | na dan, Belgrad ter Zemun vsako uro. Finančno ministrstvo zahteva od brodarskega sindikata 1.4 milijonov dinarjev za neplačane takse. Brodarski sindikat dolguje tudi belgrajski občini ogromne svote na neplačanih taksah. Občina zahtevka, da se prodata dva potniška pami-ka, da se pokrije mestni dolg, a rečna direkcija se protivi tej zahtevi. Pri likvidaciji sindikata je prišlo med državo in Srbskim brodarskim društvom do spora samo radi ene ladje. -o- Velikanski požar v Medmurju. Med postajama Središče in Čakovec poseda prosvetni oddelek v Zagrebu posestvo, ki ima gospodarska in druga poslopja. Iskra iz lokomotive je povzročila požar na tem imetju in ogenj je napravil 300,000 din. škode. Aretacija Mariborčanke v Zagrebu radi umora. Na Miramarski cesti v Za grebu so našli truplo 14 dni sta rega novorojenčka. Policija j< iretirala služkinjo Marijo Pepelnik iz Maribora, ki je primata, da je odložila tamkaj svojega otroka. Dete je umrlo >d gladu ali pa od mraza. ——o- Strašen zločin blazne matere. V nedeljo, dne 27. m. m. zju-;raj je izvršila posestnica Neža \nželj iz Vrha pri Trebelnem grozen čin nad svojo 5 tednov staro hčerko. V hipni blaznosti ie dekletu prerezala vrat, da je takoj izkrvavelo. V zmedenosti je nesrečna mati po aretaciji izjavila, da se čisto nič ne kesa svojega dejanja, češ: . "Saj to ni bil nedolžen angelček, temveč je bil v njem vrag!" Anželjevo so orožniki odvedli v Mokronog, nakar je bila na odredbo tamkajšnjega zdravnika odposlana v umobolnico na Studenec v Ljubljani. -o- Pristanišče v Sisku. Zagrebška trgovska zbornica je predložila ministrstvu trgovine in industrije poziv, naj se skliče konferenca strokovnjakov iz cele države, na kateri naj bi se razpravljalo o možnosti izgradnje velikega rečnega pristanišča v Sisku ter o ustanovitvi parobrodarske zveze med Siskom in Belgradom. V ministrstvu sedaj proučavajo ta zanimivi projekt. Zračni promet med Zagrebom in Belgradom. Glavni odbor belgmjskega Aerokluba razvija živahno akcijo za upostavo zračnega prometa na črti Belgrad-Zagreb. Za stvar sta se zainteresirali dve finančni skupini: v Zagrebu so to večinoma banke, v Bel-gradu pa privatni finančniki. Prihodnji mesec se bo vršila konferenca, na kateri se skle-|ne definitivni sporazum. Pripravlja se gradnja šestih .avijo-nov za potnike, pošto in lahko I blago, ki naj bi tekom ene se-jzone izvršili približno 400 po-| letov. Denarne posi^afre. V JUGOSLAVIJO, IlAUfO, AVSTRIJO. it4* Naša banka ima tvoje La»tJ>5 5,000 — Din.____$ «.00 10,000 — Din.----fiUrOO 100 — Lir -$ 4.70 200 — Lir___$ 9.05 500 — Lir__I 2178 1,000 - Lir------$ 42.25 Pri pošiljatvab nad 10> iS SICBR PO P®£ri KAK«R TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na 8L4« - VENSKO BANKO ZAKRAjfiBK ft ČEftAJUbK J MS W. «fcd 8t» N«* Y*A N. X. Rosegger — Jos. Vole: MOST. - (Konec.) Na umazanih vodah — zdaj visoko na hrbtu valov, zdaj spet pogrezujoč se v globine, je plavala vsake vrste šara: razkuz-mano korenje dreves, na pogled kakor velikanski morski raki, pa polenje, hlodi, deske, tudi hišna oprava; v gorenjih krajih je morala voda še huje gospodariti. Tudi mrtev prešiček je priplaval na ličnih valovih, tako da je dejal neki muhasti gledalec, da ni mislil dočakati dni, ko bodo v Belici še prasje ribe. Naenkrat pa so se pokazale na vodi velike lesene reči: dolgi tramovi, znamenje, da je vzelo most v Gorenjah. "Zdaj je pa tudi po našem!" je vzkliknil neki mož. Toda nekateri tramovi so šli gladko pod mostom skozi, par se jih je, pa zataknilo in ob njih se je jelo kopičiti ko-reninje, polwnfle yi deske. Mošt je stokal in se tresel, a podal se vendarle ni. "Dobro se drži," je dejal neki kmet, "če se vzdrži, dobi križec od mene." "Ali ti oddajaš odlikovanja?" ga vpraša drugi. "Tisto ne. Toda sveto razpelo dam postaviti nanj, v spomin na nevarnost." Z bregov dol onkraj vode se je čulo skozi sveži zrak pokanje možnarjev in včasih tudi kak glas godbe, če ni bas voda vsega prerjovela. Pavel Hribenikova svatka. — "Prebito morajo pohiteti, če mislijo priti še tostran." £,vasi gor se je pa vil mrtvaški sprevo-dek s Tomažem. "Ne bo varno!".je svaril poštami mož. "Komedija vendar, ne bo varno.1 Svatba in pogreb gresta lahko oba skup v več-' nost." Zakaj most se je stresal in je jel pokati v vseh podlogah. Sk oro ob istem* času so prišli oboji do vode. Tostran pogrebci, ki so želeli do pokopališča, onstran svatovci, ki so nameravali pred poročni altar. Tisti hip je most oživel. Najprej je počilo v stebrih srednje kobile, potem se je jela lomiti ograja in njeni odlomki so zazijali kvišku, v sredini se je pa most posedel. Par hipov in bilo je spet vse mii no. Valovje je besno grmelo ob podporah in jih v penah divje oblivalo, tedaj je vedno zaškripala druga kobila in most je padel skupaj s hreščešim polomom. Deloma ko se držeč še skupaj, so podrtine% s težavo odplule. Kjer je bil prej most, tam je zijalo s«nao še pni- stebrov iz valov in molelo ostre odloke navzgor. Druzega nič. Pogrebci so pa stali tu in svatje tam, oboji pa niso vedeli, kaj naj zdaj začno! Neki šaljivec je predlagal, naj Tomaž'in Pavel Hribernik zamenjata: Tomaž naj se tostran spravi v krčmo, onstran pa ženin in nevesta na pokopališče. Toda zaročenca s tem nista bila' zadovoljna, in medtem, ko je Tomaž kazal, da mu je vse eno, je jel ženin onstran robantiti, nevesta pa jokati. To ju razumljivo. V cerkev bi že še šla k poroki kateri drugi dan tudi — kaj pa sva-tov|čina, ki je pripravljena ?! Najbrihtnej-ši ljudje so prišli skup na kraj, kjer je prej stal most in.se ugibali, kaj bi bilo storiti. Veliko dobrih misli je bilo izrečenih, toda nobena tako krepka, da bi.,bila ustraho- vala divje vodovje. Ženinov drug, čigar nos oii žarel v divnem škrlatu sam ov majniku, ampak celo leto skozi, je dejal: "za vodo sploh nisem nikoli maral, ker ima to in drugo slabo lastnost, ampak da je tako na vse kampe zlobna, to vidim šele danes. Pa kaj — nehajte, ljudje božji, s svojimi neumnimi modrimi nasveti! Pa pojdi, če moreš. V Gorenjah je most proč, tu v Slivnici tudi, in doli v G.oričah gotovo tudi ni ostal, če so pridrli tramovi še z večjo ihto. To ti je pošast, taka voda! Trdosrčni Gi^ibež je naposled izgovoril besedo: Potrpimo! Kaj takega reči sploh* ne more nihče drugi, ko trdosrčni Grabež, — sta menila ženin in nevesta. Tomažu je bilo pa vseeno. Bil je toliko, da je lahko čakal: začasno bivališče so mu dovolili v neki shrambi pred cerkvijo. Svatovci se pa tudi niso marali kisati, ampak so jo z-godbo ubrali nazaj. Ženin in nevesta sta uvidela, da ne kaže drugega ko počakati, da se voda unese, in da je potrpljenje še najzanesljivejši most, ki človeku zmagovito pomaga preko vseh zaprek. Nekaj tednov kasneje je dal naplaviti trdosrčni Grabež zasilni most čez Belic0' največ zato, da bi mogel izvesti na Tomažu še sedmo delo usmiljenja. Ko je bi' mrtvi onostran, so prihiteli živi tostran, Pa se bodo pač vrnili, ker stoji most še da»^ — pod poročnim oltarjem in grobom. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjenim naročnikom, kakor tudi vsem drugim našim rojakom v državi Wisconsin naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš gl. zastopnik Mr. Leo Mladič. Ker je naša želja, da se naš list kolikor mogoče najbolj razširi, uljudnq prosimo vse naše naročnike, da pomagajo Mr. Mladiču tudi do novih naročnikov. Ako poznate kakega, ki š^ nima našega lista povejte to Mr. Mladiču in pomagajte mu tudi Vi, da se taki rojaki na list naroče. ' Uprava Amcr. Slov. AMERIKAN31U SLOVEN1C .....— ■ ■• Amerikanski Slovenec Prri in najstarejši slovenski lit« The -first and "the oldest Šlo-Jj>* ' v Ameriki. venian newspaper in America, i) Ustanovljen leta 1891, Established 1891, Izhaja vsak dan razun nedelj, pon- Iuu«d daily, except Sunday, Mob-delikov In dnevov osi praznikih. day, and the day after holidays, ____*zdjia »» tiska; Published by? EDINOST PUBLISHING CO EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva in uprave! Address of publication office; 1849 W. 22nd St., Chica«o, IIL 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0098, 'Phone: Canal 0098. - * [ | Naročnina: Subscription? Za celo leto --------$5.00 For one year____$5 00 Za pol leta -----2.56 For half a year________2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo Chicago, Canada and Europe: Za celo leto _-- 6.00 For one year __ 6.00 Za pol leta -,.. „, 3.00 For half a year ___3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlanl na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo itevilkcH T tednu je čas do- četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chigago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Ali citate pazno tudi oglase? Povprečen čitatelj se za oglase v listih malo meni. Ilitro " razgrne list, pogleda na novice, na članke, povesti in ga odloži. Oglase le malokdaj prebero, le kadar kak pozoren napis zadene na njih oko, ga slučajno prečitajo. Ta malomarnost čitateljev časopisja do oglasov ni na mestu. Oglasi v časopisu so prav tako važni in vredni, da se jih pazno prečita, kakor novice, članke ali povesti. Kolikokrat so n. pr. v listih nazrajene velike razprodaje po trgovinah. Prodajajo v določenih časih blago po nižjih cenah, kakor v drugih časih. N. pr. ti rabiš površnjo suknjo. Oglasov ne btereš, za to tudi ne veš po čem so itd. V istem času naznani kaka trgovina veliko letno razprodajo. V takih slučajih znižajo cene za 25' i ali več. Ti, ki oglasov ne čitaš, tega nisi zapazil greš kam drugam in kupiš suknjo in plačaš 25% ali več za suknjo, kakor bi jo dobil na razprodaji. V takem slučaju bi ti ostalo v žejfu kake 10 ali 15 dolarjev in ali niso dobri? Kamorkoli jih obrneš ti prav pridejo. Vidiš, pa morda misliš, da oglase se ne splača čitati. Vzemimo drug slučaj. Banke vedno po časopisju oglašajo in navajajo ljudi, da naj hranijo in naj vlagajo svoje prihranke v varne in zanesljive banke. Dalje opozai'jajo občinstvo z oglasi, naj vrednostih papirjev ne drže doma, kar je nevarno radi ognja in pred tatvino. Kajti za dva ali tri dolarje na leto najamete na banki posebno varnostni predal (Safety Box)" in jih hranite tam. — Pa poglejte koliko je takih tatvinskih slučajev. Sedaj so temu, sedaj onemu tatovi ali roparji odnesli ali gotovo denar, ali vrednostne pap rje. To bi se gotovo ne zgodilo, ako bi taki ljudje čitali oglase raznih bank in bi bili pri tem sprevideli, da je le samo v njih lastni dobrobit, če se ravnajo tako, kakor priporočajo banke v oglasih. Zopet drug slučaj.,. Mnogo bank se bavi tudi s prodajanjem zemljišč in hiš. T;\life"banke vedno glašajo, da naj ljudje nikdar ne sklepajo kupnih pogodb, ne kakih drugih, dokler ne vedo, ali so lastninski papirji v redu. Zakaj znano je, koliko sleparij in goljufij Se dogodi pri takih kupčijah. Zato banka vabi pridite k nam, mi vam damo nasvet kako navnati v takih kupčijah. Ali ljudje bero to? Veliko čitatelje takih oglasov ni-' ti ne pogleda. Vzemimo en slučaj med Slovenci v Chicagi. Lansko leto v jeseni se je dogodil. Družina je prišla iz Minne-sote, kjer je mož delal dolgo vrst let v rudniku. Spravila sta skupaj z veliko težavo tekom dolgih let svoto $2800.00 Pa je prišel k njima neki človek, ju prosil, da naj mu posodita, da bo začel trgovino iz z njima delil velike profite. Dala sta mu jih in dotični slepar je zginil z $280.0.00 in o njem ni ne sluha ne duha. — ln dragi čitatelji poglejte v časopise, ali ne vidite neprestano bančne oglase, ko vas opozarjajo, nikdar nikomu nobenega centa, ne da bi dobili zato zagotovilo. Ako bi taki ljudje šli poprej na banko, kjer vlagajo denar, bi jih banka drugače poučila in ne bilo bi toliko sleparskih slučajev, kakor jih je. Vse to je pojasneno v oglasih in čitatelji bi jih morali čita- < ti. Zato ni na mestu, da se kdo izgovarja, češ oglasi me ne zani- j majo. Resnica je, da se s poštenih oglasov čitatelj marsikaj nauči, ki mu je v veliko korist. ] * * * I Ali si že pridobil v tem letu "Amer. Slovencu" kakega no-j ] vega naročnika? Ali v hišo tvojega soseda prihaja ta list? Ako, < lte, zakaj ne? Ako^i prijatelj njegov pomagaj mu, da pride v t vsako slovensko hišo v tvoji naselbini! j [ Karkoli tebi ugaja v "Amer. Slovencu" opozori na to tudi- 1 tvojega prijatelja soseda. Agitirajte na ta način vsepovsod za' ' "Amer. Slovenca!" x , i 1 11. Chicago, 111. V naši naselbini se vedno prigodi kaj novega. Te novice 00 pa so različne, nekatere dobre, 50 pa tudi nezgoda nas sem pa ^ tam obišče. )0 Pretečeno nedeljo Zjutraj pred šesto uro je iz nepojasnje- 01 I nega vzroka izbruhnil ogenj v hiši naših čč. šolskih sester. Fa- e ther Leo, naš pomožni župnik, u je prihitel takoj na lice mesta. ~e Videvši nevarnost, mu je bila prva skrb, da reši sv. Hostijo, " ki se je nahajala v hiši v mali kapelici. Edini mogoči vhod ' i mu je bil skozi okno, katero pa ni mogel odpreti. Ker ni bilo ' Inič pri rokah, s komur bi raz-• bil okno, ni pomišljal dolgo, ' udaril je s pestjo po šipi, pri tem pa zadobil težke poškod-" be. Ko je prišel v notranjost hiše, ga je dim malodane oma-: 1 mil, kar ga pa ni strašilo, svoj ' namen je dosegel, sv. Hostija 1 je bila rešena. Ves prevzet od 1 dima se je z največjo težavo rešil na prosto. Ogenj so gasilci pogasili. Ko je bil Father Leo . na varnem, je šele postal po-j zoren na svojo rano na roki, iz! katere je tekla kri curkoma. — j-Zdravniška pomoč je bila takoj i pri rokah. Dr. Uršič mu je ra-j' no zašil, pri tem pa videl, da ^ je zelo nevarna, ker je bila!* globoka do kosti'. V pondeljekij je moral Father Leo v bolnišni-p co, kjer se je moral podvreči |] operaciji, katero je srečno pre-'1 stal in se zdravi doma. Častite-^ mu gospodu, ki se je skazal ju- jI naki} v pravenr pomenu bese-!1" de, pa želimo, da bi kmalo o-kreval. Ogenj je napravil veliko ako-, de. čč. sestre m se začasno pre- b selile v stanovanje nad tiskar- ' no "Amer. Slovenca." 1 Mrs. Štorklja se je oglasila * pri Mr. in Mrs. Frank A. Wol-ferd Ji-., na 1852 W. 22nd St.,:lV :ter jima pustila krepkega sinč-ij ka, kateremu so dali ime [t Frank. Kumovala sta Mr. An-drew Small in Mrs. Helen Wol- z ferd. Ker pa je že bila v tej r okolici ta dolgoklunka, ' se je j oglasi hi tudi pri Mr. in Mrs. p Agnes Zugel, in jima pustila k zalo hčerkico, katero so krstili v za Veroniko. Botra sta bila Mr. n Math in Mrs. Mary Stefanich. j p Naše iskrene čestitke ! i k V nedeljo 24. t. m. nas je k povabilo na maš kara,do naše d vrlo žensko društvo Marija Po- j s maga j št. 78 IvSKJ. Že ime sa- j si mo pove, ako nas to društvo j n kam povabi, mora gotovo biti b vredno, da se gre. Res, šli smo. " Rekli smo, ko še ni bilo šolske T dvorane, da potem bo dobro ko jc bomo imeli prostorno dvorano, p bomo imeli vsaj nekoliko več vf prostora za gibati oziroma su- ni kati se. To bi že bilo, ali ne za st prireditve, katere priredi dru- al štvo Marija Pomagaj. Kajt no prostorna dvorana je bila .še ce vsa premajhna ,ko bi bila še •e, enkrat tako velika, potem bi bi-?a la ravno prav. Odbornice tega društva, kakor sploh vse, ki so aj Ibile pri veseličnem odboru, so e-1 vršile svojo dolžnost tako, kot v smo pač pričakovali — najbo-a- lje, da bolje niso mogle. Tako k, velika množica, ki je posetila a. to maškerado, pa vsi so bili ta-la ko lepo postreženi. Vsa čast od-o, bornicam in veseličin'em odbo-li ru za tako lepo prireditev, d Ko sem prišel tudi jaz malo a pošnofat na maškerado, sem jo 0 naj prvo zavil v basement. Pri-1 dem do mame Šonta in jo vpra-j ), šam, kako bo kaj "kofe." Mati •i so rekli, da .bo dober in sicer [- tako fajn, da bi se človek kar it vpijanil od njega. Pa res. Ko - sem nekoliko tam postal, pa vi-1 j dim, da je re;s imel ta "kofe", a tako moč, posebno se je prijel 1 tistih, ki so se že preje tam o-j 0 krog sosedne bare sukali, kjer . se je poleg sode točilo — o, to 3 je dobro, da je prohibicija ta--Iko močna, da se je še "kofe"i z! navzel tiste moči. Ko še neko-: _ jliko tam postojim, pa zagledam ( jjpar možakov', ki so'na koncil .ibare nekaj iskali in prav sumljivo se vedli. Nisem radove-jlden, pa vendar me je "firbec"j c!do tega pripravil, da sem vpra-j .išal kaj iščejo. Nezaupljivo so i'me pogledali, ko so pa videli, J da sem človek, kateremu se J lahka skrivnost zaupa, so me1 . i prav na tiho vprašali, kje je -ti-] .[sta ciganka, ki je karte "šloga-' . jla' 'na vinski trgatvi. Aha, sem i si mislil, vem kam pes taco mo-. ili .Ne bo nič, pravim. "Mufala" , . se je v Kalifornijo, ker je tukaj za njo. premraz. Žalostno so se pogledali, na to pa šli k Šonte-: tovi mami na kofe. Ko jo zavijern po stopnicah'; v dvorano, se je vse vrtelo, da j i je bilo veselje. Maske so bile j 1 j take pa take, vsaka pač po svo-jjsm okusu. Delila so se darila ! za najlepše maske. Prvega da-j' rila je bila deležna skupina, ki. je predstavljala zasužnjeno' Primorje. Primorec in Primor-1 ka sta bila priklenjena v oko-1 j vah suženjstva, katera je tiral ^ naokrog karabinjer. Lepa sku-'^ pina je tudi bila "leseni yoja- r i ki," pei? po številu. Rdeče fra-^ Ike in črne hlače so jim jako dobro pristojale in so vzbujali j splošno pozornost med občin-Istvom. Tudi ti so bili obdarova-' J ni. Pomenljiva maska je tudi r bila ona, ki je bila oblečena v "Amerikanskega Slovenca." —1 * Tudi ona je dobila darilo. Bilo j. je še več drugih, .vzelo bi pa g preveč prostora, da bi nešteval g vsako posebej. Naj le še ome-' nim '"pajaca," kateri je občih-stvQ prav lepo zabaval s svojo'*" akrobatiko, in je tudi dobil " j "prize." i Ker sta se ravno tisti čas mudila v Chicago naš priljubljeni glavni predsednik KSK. Jedno-te, Mr. A. Grdina, in Mr. John /Butkovič, glavni nadzornik, sta tudi ona dva obiskala maška-rado. Mr. Grdina se je pojavil na odru, viharno pozdravljen ^ od občinstva. Z gromovitim ti glasom je pozdravil vse navzoče če in pohvalil prireditelje te ;e lepe veselice. Mr. Butkovič je i- pa v angleškem jeziku govoril a j in povdarjal, kako domačega io in veselega se čuti med nami. o Oba govornika sta žela viharni >t aplavz. )- Društvu Marija Pomagaj se 0 zahvalimo za tako lepo prire-a jeno zabavo in želimo, da bi nas zopet kaj kmalo povabili - na kakšno prireditev, katere se i- bomo z veseljem vdeležili. — Stariši! Vabi se vse dečke a in deklice, da se vdeležijo or-3 lovskih vaj, ki se vršijo v šol-J ski dvorani in sicer: za dečke .1 ob pondeljkih in sredah od 1 7 :30 do 9 zvečer, in za deklice i*' ob četrtkih zvečer. Stariši! Te-• lovadba je bolj koristna kakor > pa če otroci okoli pohajkujejo. J Telovadba krepi telo in je ko- ristna zdravju. Ne odlašajte, | pustite male k telovadbi. Vsak J deček in deklica mora imeti od starišev podpisano, da oni do-i' volijo, da se njih .otroci vadijo .' v telovadbi. \ 'i -o- NOTRANJE AFRIŠKO MORJE. Francoski geograf Jean Til-' ho je raziskal Čadsko jezero v J srcu Afrike in je ugotovil, da ■ se je nahajalo tam prej veliko notranje morje. Dosedanja domneva, da je Čadsko jezero prvi člen dolge vrste nekdanjih jezer, ki so šli "tla do Nila, ne ! drži več. Tilho je velikost nek-I danjega morja natančno dolo-I čil. Raztezajo se je od Bornuja do Borkuja, dolgo je bilo 800 kilometrov, najširše pa 400 km. Srednji del Afrike je bil torej nekoč pokrit odhode, koje globina je kolčliaTK med par metri ,in več.kot sto metri. Površina morja je merila v času največje razširjenosti .200.000 km. Iz-sušenje se je vršilo v več od-.lomkih noter do konca 18. stoletja; takrat so zadnjič plavali , čolni med Bornujem in Borku-, jem, -o- \ V PRAGI SO ČUTILI SILNE POTRESNE SUNKE. Praga, Čehoslovakija. — V Pragi so kazali tozadevni aparati silne potresne sunke, ki so trajali dve in pol ure. Te sunke zaznamujejo kdt katastrofalne, ki pa so bili zelo oddaljeni. POLICIST ARETIRAN — OB-DOLŽEN ROPA. St. Louis, Mo. — Šest mož, med njimi neki policist, se bo moralo zagovarjati pred sodiščem, ker so na sumu, da so v teku dveh let izvršili več roparskih napadov, ki so jim prinesli $10,000. -o- SLOVENSKI TRGOVCI IN OBRTNIKI, OGLAŠAJTE V ''AMER. SLOVENCU P kej pravi r1benčan urban ? • Na Novu lejtu sem šou tud jest u tajater; pri nas praumo tistmo kraji, kjer gliedauci gliedaja jen špiegaja, — ta-jatr, po amerikansku pa prau-ma šov. Nu' ku sem prišu u šov, sem vidu, kaku se kažeja pu-duobe na platni; pa tu kar sje kazalu na Novu lejtu je blu ;rejs zanimivu: guspa afnje se |je umužila z muožkim člavej-|kam. Tu ljehku riečem, da je blu vsje glih taku, kukr puruo-ča jen piše Prasvejta ud mu-žitve z afno tam gluoboku duo-li u Afreki. Sevejde je puruoka z afno za Prasvejta bulj važna, kukr skrb za kuristi slauenskih de.jlavcev u Amjerike. Nu predstava je bla zelu genljiva, pusejbnu u tistmu cajti, ku gespa afnje jeskaže muožu vejčnu zvejstuobo. — Škuoda, de ni blu^še tistga Mu-leka jen Zefrknika zraven, de bi se ubjemali ud vesjele, ku' se je vsje taku netančnu uresničili kukr uani pišeja jen zgu- j nija pu Prasvejti, sevejde za ta i bart sje vsje uresničlu — pe.j I samu na platni. Prou čudnu se( m je zdejlu, de su gliedauci, ku je afna pliesala, taku hedu I pluoskali. Ku ni hutejlu bit pluoskanja kuonca, sem' jesti sunu pud riebra mujga susejda jen ga prašou, zakaj ti ledje. taku močnu pluoskajLa, pej mje uan abrazlužu, de so tu tašnij 'Vj emikr "Irti WJTW" vFfc j afna člajvek, jen člajvek de jej žvau; zatu pa taku pluoskaja' jen jezražaja s tem suje vesje- ; le ku vidja na platni suje star- 1 še. Jeden ud gliedaucou je biu : taku naudušen, de je pu pred- ! stavi nejsu cel pušeljc ruož afni u paklanitu, pej ga je jen vah- tar ustavu jen mu pridjau jenu prou .guorku za uhu jen mu še jenkrat abrazlužu, de ni blu afnje u šovi, ampek de je bla samu na platni. Ku sem šou do- mou, sem se pa mislu: ITbugi narci, sej ne vejste kej dejla- ste, huočte bit naprej dni pej ' s.ujo glauo u zid toučete, kukr 1 tisti višnjeguorski kozu. Tu pu- t vej vsakme-naprej.dnjake l i „ s Ribenčan Urban, padamače Muhič. ' --o- Samomor ali zločin? V Zidanem mostu so našli delavca cementne tovarne, O. v Mirta, v njegovem stanovanju I mrtvega? Pogrešali so ga že več dni. Ne ve se, ali je izvršil sa- s momor, ali pa je bil izvršen na njem zločin. Š i Ne kaj, nego kako! , Neko noč je vsemogočni kralj Ferzov sanjal, da so mu popi dali iz čeljusti vsi zobje. Takoj, ko se je zbudil j* kralj poslal po vedeža, ki bi • mu naj razložil, kaj sen pomeni. In vedež je rekel kralju: J "Tvoj sen naznanja hudo ne-I srečo; vsi tvoji sinovi in hčerke, o kralj, pomro pred teboj, [(j tako da ostaneš končno čist L0 sam na svetu." cj Razkačen zaradi take raz-a_ lage sna je kralj ukazal vreči x_ vedeža v najglobjo ječo. ^ Nato je poklical drugega ve-deža, mu povedal svoje sanj« jeI in ga pozval, naj mu jih raz-u j loži. ,e| In drugi vedež je dejal: ! j. j "Velika sreča se ti naznanja e o kralj. Dolgo in blagoslovijo j.'no boš vladal, ter boš v svojeif j zdravju prekosil vse svoje so-jjvražnike in prijatelje, preživeli ajvse svoje sorodnike in potom-l;'ce, slaven in ljubljen." h I Kralj je bil s tem dogovorom |tako zadovoljen, da je bogato u obdaril vedeža in ga odslovil2 u 'največjo milostjo. e I Nekaj dni na to pa se J1' _ kralj spomnil prvega vedeža-_' In ko je razmišlai njegov od-e govor, si je dejal: u1 ' "Tepec je povedal prav istft kar je povedal modrijan. A gd .'za to, kako je povedal, ne zato, a, |kaj je povedal." j | In ukazal je dati prvemu ve-e dežu deset udarcev in ga izpU' , ' stiti iz ječe. i * * * t! Dobiček. t i Konjeniški stotnik je dobil | j neki vojni v stegno drobec gr^j 3 'nate. Ker se rana ni hotela ce-j 'liti in zdraviti, so mu morali n°' n go odrezati. Stotnikov slug$ Plnaugp' > je ves žalosten pretakal solziti "Čemu jokaš ?" mu je deja1 . stotnik. "Saj imaš vendar dobi; . ček od operacije, ker ti odslej i ne bo treba več snažiti - ob6'1 . škornjev." j 'fi -'fi Med tatovi. "Kje si dobil nove čevlje-" "Kupil sem jih." "Koliko si dal zanje?" "Sem pozabil vprašati." ■i* * * Inserat. Nova iznajdba! Elektroni netni ključ! Ključ odpre iz daljave enega metra z neznan^0 močjo vrata. Zelo pripravno pozno zvečer se vračajoče g'0' spode! Treba je samo ključ iz žepa vzeti in ga Tcrepko v roti držati. * * * To ni tako lahko. Dobrotnik (beraču) : Vi povite, da imate otroke doiiia-Koliko jih pa imate? Slepi berač. Tega-pa ne saj jih ne morem videti. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA-" t ;y&EBIKAJNSKI SLOVENEC Iz življenja in sveta. potres v benetkah. Potres, s katerim smo začeli letošnje leto, je napravil naj-| Večjo škodo v Benetkah, kjer so trajali valoviti sunki celih devet minut. Tresljaji zemlje so bili tako močni, da so jih čutili ljudje vzdolž cele naše za-Padne morske obale v Primor-V Italiji so čutili potres do Kalabrije. V Benetkah je bil prvi jaguar hladen in meglen dan. Nebo je bilo od ranega jutra do večera pokrito s sivimi oblaki- Megla se je proti večeru gostila. Svetilke so motno svetile skozi njo. Ob sedmih zvečer so začela tla naenkrat majati. I živalstva se je lotila velika Panika. Ljudje so začeli bežati 'z stanovanj n.a ceste in trge. h]Pe so žvenketale, dimniki se '»sili in opeka je padala s streh. V kinematografih in gledališčih je nastal silen vrišč. se se je balo pogina pod raz-v«linami. Trg sv. Marka in Ri-Va degli Schiavoni sta bila na-' e' rat Polna ljudstva. Posebno r^sne so bile ženske. Otroci so! Vse je pritiskalo na1 ^orje v gondole, ker je meni-°> da bo edino na ta način re-j sy°je življenje. Toda kma- II Se je pokazalo, da je na mor- i"evarnost še večja kakor na vj Začeli so vstajati valo- > voda je naraščala in pljus- ob bregove. takem stanju je minilo u-r0clePolnih devet minut. Ko se ■ eml-i,a umirila, so se ljudje le Je strahoma vračali v hiše.Seve-j nin°gi bdeli do jutra, iz! Hovit-U' da Se utegne P°tres po-J DimnikdV se je radi potres-1 i[ sunkov zrušilo v Benetkah' trideset, škoda na oknih' zidovih pa je mestoma prav' j Zanimivo je vedeti, d.a je ta J)° 'es že pred daljšim časom ^Povedal' seismolog Bendanti. j. Javil je svoje zadevne opazuj; v ameriških listih. Bendanti f^J}' da se bo potres ponovil ^ 0 1 koncu meseca januarja. ^ Jjoveduje pa šibo potresa tu-ob ' ®elar' v°dja potresnega j^vatorija pod Triglavom. He] 1 QU ^ pred kratkim Pisal g ,emu svojemu znancu v Za- jj.-6 da pričakuje potresa in kre?°*Va naPoved se je zaen- res obnesla. Odkrito pa da se ne bi v drugič. htve silvestrove noči v berlinu. že dolgo let ne pomni ! k burnega silvestrovanja pJV je bilo tokrat. Vrvenje j »licah in lokalih je narašča-j, °d prvih večernih ur in se ^vilo v silen dirindaj, da je p °kupna policija jedvia prenočevala obsežnejše katastro-q omejevala poulični hrup. j .stilne, kavarne, zabavišča in drugi lokali so bili prena-j nJeni, neverjeten drenj pa t vlad»al tudi v vseh najbolj ' Rosnih etablizmanih. H Jf je se je približevala polnoč, Policija z največjim napoji in z najrigoroznejšim na-! j 'lJanjem preprečevala grobe ane ekscese na ulicah. A-1 te U;,1'a ie "»d 450 razgraja-: ,v- 37 izmed njih jih ima. pre-ViJ°valni sodnik v pesteh. Ste-ao bili tekom noči pretepi, j,1 katerih je odneslo težje po-l0^dbe 353 oseb, ki so jih de-ori a niorali r/- rešilnim vozom K(Jln.av'ti v bolnico, deloma pa olj "h policijski zdravniki po jl() ezanju nagnali domov, vj lj(.s L'ljo. Poškodbe so prav raz-1 le: pretežno sta gospodari-', in gorjača, nadalje ko-: Hi(]-' 'n steklenice, padlo pa je ^ Več strelov iz samokresov, ^ * dama je sredi ulice dobiti u'oglo v glavo, zdnavniki h.<)1Tlijo nad njenim okreva-' 'Jem r>„ i - . I Uazen pretepov se je iz- vršilo tudi več navadnih roparskih napadov, saj se razume, da je bil v Silvestrovi noči na nogah ves podzemski Berlin in da so apaški tipi skušali kar najbolje izkoristiti ugodno priliko. Tatvin in manjših deliktov pa poročilo berlinske policije zaenkrat niti ne navaja. Berlinsko silvestrovanje je tokrat tirjalo tudi 6 smrtnih žrtev, ki so izvršile samomor. Neki trgovec se je skupno s svojo ženo zastrupil z veronalom; ko so ju našli, je bil mož že mrtev, ženo pa so nujno prepeljali v bolnico in jo oteli. Neki čevljar si je, skrajno pijan, v lokalu prerezal vrat z britvijo in v par minutah izdihnil v krvi. V sanatoriju v Dahlemu pa je sluga radi nesrečne ljubezni s koncem leta končal tudi svoje življenje; pognal si je kroglo^ v srce. Iz istega razloga se je ( v predmestju obesil neki delavec. Razen teh izvršenih samomorov je beležiti še 11 poskusov samomora. Pretežno so ti samomorilni kandidati mladi ljudje, ki so se tekom silvestro-vanaja in po njem hoteli radi nesrečne ljubezni posloviti od življenja. korupcija boljševiške-ga režima. V Petrogradu se je pred kratkim vršila obravnava pro- 1 ti dvema zdravnikoma, ki sta se morala zagovarjati radi nepoštenega oproščanja mladeni-čev od vojaške dolžnosti. — Zdravnika sta sprejemala podkupnino in sta proti dobremu plačilu proglašala popolnoma zdrave mlade ljudi za nesposobne vojake. Ko ju je pokli- : calo sodišče na odgovor, je izjavil glavni obtoženec, da so prihajali dotični mladeniči k njemu s priporočilnimi pismi gospe Zinovjeve, žene znanega komunističnega vodje. Priporočila so bila tem uspešnejša, ker, so veljala zdravniku, ki je bil že tri,leta hišni zdravnik Zinovjeve družine ter je napravil karijero po zaslugi petrograj-skega sovjeta in komunistične stranke. Ta izjava je delovala kakor bomba in je prisilila sodnike, da so razpravo nemudoma prekinili "radi zaslišavanja novih prič." Sigurno je seveda,1 da se o tej stvari ne bo govorilo več javno, ker bi se moral v tem primeru obtožiti sam Zi-novjev. | Ta slučaj korupcije je prav značilen za rusko boljševiško upravo. | V Moskvi in v Kijevu so pa oblasti v zadnjem času zaprle več višjih uradnikov radi prepovedane špekulacije. V Moskvi so bili aretirani trije člani komisarijata za trgovino in 24 trgovcev. Družba je sporazumno goljufala državo in polnila žepe z njenim denarjem. Še v^čjo senzacijo je izzvala v Moskvi aretacija šestih policijskih nadzornikov, petih Ur radnikov in dveh detektivov, , ki so obtoženi, da so prodajali oblast, poneverjali denar, posiljevali ženske in diskrediti-rali sovjetski režim. Pri zasliševanju se je izkazalo, da je bil eden izmed aretiranih nadzor-1 nikov tudi lastnik javne hiše. Take cvetke poganjajo v sovjetski Rusiji, ki ima pač nov režim, toda tudi starih človeških slabosti. MOŽ S 1200 IMENI. 1 Te dni je -bil pred london-, skim sodiščem obsojen na eno leto zapora 73 leten mož. Nešteto sleparij je napravil tekom pet desetletij. Piše se Gee. Sodni opisi so obsegali 200 strani. Vse svoje življenje ni nič delal, ni imel nobene službe in nobe-J nega poklica, pa se mu* je zme-! raj prav dobro godilo. Bil je res pravi umetnik življenja. Živel • je od samih milodarov, pa ni nikdar stal na cesti in ni nikdar nikogar osebno za kaj prosil. Malo je na Angleškem rodovin, ki bi jim ne izvil večjega ali manjšega zneska, nekateri so mu šli več kot desetkrat na li-manice, pa niso vedeli, da je to ■ ena in ista oseba. Tekom časa se je poslužil Gee 1200 imen in je dosegel v tem prav gotovo rekord. Kako je delal? Vsak dan je pisal pisma na odlične angleške osebnosti, večkrat po par sto na en dan. Za to je imel posebno pisarno v londonskem predmestju in posebnega tajnika. Prav za prav več tajnikov, kajti vsak mesec je najel drugega, ^da bi mu ne prišli na sled. Način prosjačenja je bil prav mojstrski. Gee je vsakdan temeljito prebral več kot dvajset časopisov in je v oddelku avtomobilnih, železniških in drugih nezgod izbiral imena bogatih ljudi. Drugi dan je dobil dotičnik pismo sledeče vsebine: "Zelo sem bil potrt, ko sem bral o Vaši nesreči. U-pam, da ne bo hudih posledic, ^e predobro vem, kaj pomeni (taka nezgoda. Pred tremi tedni me je povozil avto in sem moral deset dni ležati v bolnišnici. Še sedaj nisem popolnoma o-kreval. . ." In tako dalje. Na koncu je sledila prošnja za podporo, ki jo je obljubil sramežljivi berač vrniti v kratkem času. A ne samo poročila o nezgodah, tudi vse drugo mu je prav prišlo, poroka, smrt, odlikovanje, napredovanje itd. Gee je prišel zmeraj nanovo na kakšno izvirno misel. Nekoč si je preskrbel imena vseh v Londonu bivajočih višjih častnikov; v dveh mesecih je dobil ves generalni štab od polkovnika navzgor pisma, v katerih se spominja "stari vojak" na one lepe vojne dni, ki jih je preživel v armadi pod poveljstvom "gospoda generala." In tu se je stari slepar vjel. Nesreča je hotela, da je pisal isti dan istemu generalu dve pismi z dvemi različnimi imeni. V prvem ga je prosil' podpore kot "stari vojak," v drugem je pa kot "vojna vdova" čestital generalu k "rojstvu vnuka." General je videl, da je pisava v obeh pismih ista, in je zadevo izročil policiji. Tako je prišla vsa sleparija na dan. -o- KAJ JE POLARNI SIJAJ. Že mnogo zvezdoslovcev in fizikov je skušalo pojasniti, kaj ; je prav za prav polarni sijaj, j ta magična svetloba, ki kaže; polarnim raziskovalcem pot. j Toda zaman so si učenjaki be- j lili glave — vse teorije so bile | ovržene. Šele norveški fizik , Birkeland je pokazal pravo; pot, po kateri pridemo do pravilnega naziranja o tem narav-1 nem pojavu. Birkeland, izumitelj načina,1 po katerem se da pridobivati dušikova kislina iz zraka je u- • gotovil, da igrajo pri polarnem j sijaju vlogo elektroni. Elektro- ! ne, te najmanjše delce snovi, ki ima v sebi elektriko, navajajo i zdaj učenjaki vedno, kadar govore o polarnem sijaju, d asi j Birkelandova teorija še ni po-1 vsem točna. V novejšem času 1 se je začel zanimati za polarni 1 sijaj tudi norveški fizik prof. j Vegard. Iz njegovih razprav,! priobčenih lani in letos v raz- ] nih strokovnih revijah, je raz- i vidno, da se mu je posrečilo po- j jasniti, kaj je polarni sijaj. Posrečilo se mu je celo napraviti j umetni polarni sijaj v svojem' laboratoriju. Potom osebnega proučavanja polarnega sijaja j je prišel prof. Vegard prvotno j do zaključka, da obstoje zrač- I ne plasti v višini nad 90 km iz | neskončno majhnih zmrznjenih 1 delcev dušika. Ti delci so bili prvotno brez elektrike, toda; solnčni žarki so osvobodili v 1 njih elektrone in tako so posta- ' li električni. Spodnje zračne plasti so tudi električne in od-' bijajo zmrznjene delce dušika 1 tako, da ostanejo slednji vedno " zgoraj. Katodovi solnčni žarki ————————————— , NAZNANILO IN ZAHVALA. Z žalostnim srcem naznanjam tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da me je za vedno zapustila moja ljubljena soproga in mati 1 Terezija Fraitčič, podomače AUGOLINOVA TEREZINKA iz Trške gore pri govern mestu na Dolenjskem. Pokojnica je bila rojena 10. oktobra 1870. V Ameriki je bivala nad 24 let in je bila članica tukajšnega Društva sv. Cirila in Metoda KSKJ. 22 let. Dalje jc bila članica tukajšnega hrvatskega društva sv. Trojice, H. R. V. Kat. Zajednice. Pokojnica je umrla za operacijo na slepiču dne 17. januarja t. 1.— Pogreb se je vršil iz tukajšne slovenske katoliške cerkve sv. Cirila in Metoda dne 20. januarja na katoliško pokopališče sv. Imena. Župnik Rev. Cherne je daroval mašo zadušnico. Natem mestu želim izreči iskreno zahvalo članom in članicam dru-ltva sv. Cirila in Metoda, društva sv. Trojice, članicam Altarnega društva in vsem rojakom in rojakinjam, ki so pokojnico obiskali v velikem številu na mrtvaškem odru in jo spremili z veliko udeležbo k večnemu počitku. Hvala vsem rojakom, ki so dali na razpolago avtomobile, da je bil pogreb veličasten. Iskrena hvala vsem pogrebnikom članom društva sv. Cirila in Metoda in predsedniku Mihaelu Progar, ki je vse tako lepo uredil. Hvala Mr. in Mrs. J. Frhne za molitev treh rožnih vencev ob krsti pokojne. Hvala malirn deklicam iz šole sv. Imena; bilo je ganljivo pogledati skupino okrog 30 deklic, ki so molile glasno rožni venec ob krsti pokojne. Iskrena hvala vsem darovalcem, ki so darovali v cerkvi sv. Cirila in Metoda pri mati zadušnici skoro za 20 sv. maš. Hvala vsem prijateljem pokojnice, ki so skupno darovali 73 dolarjev za sv. maše za pokojnico. Za sv. maše so darovali sledeči: Mr. in Mrs. F. Mikolič, Mr. in Mrs. F. Mearsch, Mr. in Mrs. A. Covnik, Mr. in Mrs. J. Prhne, Mrs. Frances Suscha, Mr. John Zoran, Mr. Joe Altenbach, Mr. Frank Schmidtbauer, ' Mr. August Zohlen, Miss Genevieve Taddy, Mr. in Mrs. Becker, Mr. in Mrs. Wro. Weinert, Mr. Mike Kirn iz Milwaukee, Mrs. M. Zore, Miss Mary Fale, Mrs. Mike Progar, Mrs. Anton Ribič, Učenci šole ;>v. Imena 6. in 7. razred. Cvetlice in vence so darovali sledeči: Mr. in Mrs. Hy. Markraf, Mr. in Mrs.Jakob Jaersch, Mr. in Mrs. Hy. Klauser, Mr. in Mrs. Charles Schneemann and Family, Mr. in Mrs. B. Mais, Mr. in Mrs. R. Platz, Mrs. Rose Miklisch, Miss Elizabeth Saidetohl, Miss Ela Hensel, Miss Anna Gergish, Mr. in Mrs. H. Svetlin. Mr. F. Frančič, Mr. in Mrs. F. Pekol, Miss Angela Fale, Miss Mary Fale, Mr. in Mrs. Frank Rafold, Mr. in Mrs. F. Seiko, Mr. in Mrs. A. Bau'man, Mr. in Mrs. Frank Fale, Mr. in Mrs. A. Korthals, Mr. in Mrs. Marenger, Mr. John Zoran, Mr. Vid Lindič ,Mr. in Mrs. Joe Lindič, Mr, in Mrs. Joe Grandlič, Mil-( v/aukee, Wis., delavci Prange, Geussenhainers Co., delavci Pickling Department of Vollrath Company. Iskrena hvala Vam darovalci cvetih maš in darovalci cvetlic. Iskrena hvala tudi rojakom v Milwaukee, Wis., ki so se vdeležili pogreba in darovali cvetlice. Tebi pa. draga soproga in mati, — težka bila je ločitev. Tudi Ti odšla si v večnost. Že Te krije črna zemlja, s cvetjem grob Tvoj bomo okrasili v trajen Ti spomin. Rože s solzami zalili naših srčnih bolečin. Naj Ti večni Bog poplača za Tvoje delo in skrbi. Večni mir Ti podeli. .Bodi Ti lahka žemljica tuja na veke. ŽALUJOČI OSTALI: JOE FRANČIČ, sopro.g; JOE, LOUIS in EDWARD, sinovi; TEREZIJA, ALBINA in MARY, hčere; MATILDA, omožena Braasch. Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Sheboygan, Wis., 25. januarja 1926. so po Vegardovem mnenju tisti činitelj, ki povzroči, da se začno zmrznjeni delci dušika svetiti. Tako nastane polarno si-janje. Katodovi žarki so zopet struja letečih elektronov. Ve-grad je dosegel v takozvanem institutu za nizko temperaturo v Leydenu na Holandskem epo-halne uspehe. Zmrznjen dušik, ki ga je učenjak s pomočjo tekočega vodika ohladil do 250 odst., se je začel svetiti v doti-ko s katodovimi žarki v oni zelenkasti svetlobi, ki jo vidimo pri polarnem' sijaju. Svetlika-nje zmesi kisika in dušika je fizikom že znano, toda svetli-kanje samega dušika je velika znanstvena novost. -o-- BREZŽIČNA TELEGRAFIJA DO PLANETOV NEMOGOČA. Čim se je pojavila brezžična telegrafija — radio, in se ved-n6 bolj izpopolnjevala, so počeli mnogi staviti v to novo pridobitev nado, da jim prenese znamenja tudi izven našega planeta do Marsa in drugih svetov. Če le imajo tam tudi radio, pa se upostavi radiozveza z drugimi svetovnimi telesi. Na prvi pogled v resnici naravnost grandiozna misel. Vendar najsi bi imeli še tako močne in da--lekosežne aparate in tudi razumeli znamenja, je dognano, da zaenkrat ni mogoče odposla-ti nobenih znakov z naše zemlje v svetovni prpstor. Kdor se peča nekoliko z radiom, ve, da se sliši bolje pozimi ko poleti, in ponoči bolje k\> podnevi. To povzročajo ultravijoletni žarki, zračna in zemeljska elektrika, magnetizem. Te sile radio-va-love več ali manj uničujejo, seveda tudi one, katere bi hoteli poslati do drugih svetov. V zadnjem času je pa dognal neki angleški fizik, da obdaja visoko v ozračju električno nabita plast zraka. Kakor odbija zrcalo svetlobo, tako odbija ta električno nabita plast električne radio-valove. Radio-žarkom je torej nemogoče uiti iz našega ozračja. Skoraj čudovito. Radio gre skozi kamen, skozi gore, kovine, skozi zrak pa ne; seveda je zrak električno nabit. Norveški LODIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-štve ob času selitev in vse kar-spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 VV. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rooseyelt 8221. j profesor je dognal, da tvorijo jto plast zmrznjeni dušikovi kri-'stalčki, na katerih se radio-va-jlovi odbijejo nazai proti zem-lji- Na ta način so razni kozmo-politski amaterji brez posla. In to ravno sedaj, ko se čuje največja radio postaja, Nauen pri Berlinu, že po vsem svetu. Ako se vprašamo, je-li člove- štvo z novim odkritjem kaj izgubilo, moramo zanikati. Ne samo, da še nimamo takih postaj, tudi razumeti se ne bi mogli. Največ bi bilo, če bi even-tuelni prebivalci na drugih svetovih imeli tudi tak radio, da bi dali od sebe kak življenski znak. O razgovarjanju pa nc bi bilo niti govora, saj bi bilo slabše ko svojčas v Babilonu. i ; ; i ! Volilni kupon naročnikov. ] I UPRAVNIŠTVU A. SLOV. ! [ Chicago, III. I i < » < > „ < > Dne................................................ < : : i v- < i Priloženo Vam pošiljam $...................... za obnovitev j ! v .... . • [ moje naročnine na list A. S. Mojih volilnih glasov je.......... J i . < Glasujem za .................................................................... J » < ; Naslov .............................................................................. J ' 1 | kot najzaslužnejšega Slovenca (Slovenko) na polju kato- J [ liškega rodoljubja v Ameriki. ] i ......... _ < Pošljite mi jubilejni spominek. * J • ..........I | Podpis pošiljatelja ........----...................................... ] i i | Naslov ...................................................................... j >__i ,-----;---:- < : Volaifti kugMm agitatorjev, i ; UPRAVNIŠTVU A. SLOV. j i Chicago, 111. \ : : i ...................................;.......... i Pridobil sem Vam........................novih naročnikov in J : . » pošiljam $........................za njih naročnino. Število volil- ! » nih glasov znaša........................................................! » < ' ^.i i » Cjlasujem za ................................................................... < 1 i i < 1 Naslov .............................................................................. i I * * ; kot najzaslužnejšega Slovenca (Slovenko) na polju kato- j [ liškega rodoljubja v Ameriki. j Pošljite vsem novim naročnikom jubilejni spominek, j | Jaz si izvolim nagrado................--•-...................................... j ' ... < | Podpis agitatorja.............................-...................... j » v < | Naslov ...................................................................... J | VAŽNO: — Imena in naslove novih naročnikov napišite J | posebej in nam jih dopošljite s tem kuponom. Pazite, da J | bodo naslovi pravilno napisani in bo natančno označeno, | | koliko je kdo plačal naročnine. j ' < 1 ' i Ali vam je ljubo vaše zdravje? The Boston Special, ^^Jf^m^Z ■ S 'N. /" X najboljšega specijalista za plošče f ^-^V j v državi, ki dela v našem uradu. i. Vsako delo jamčimo. Krona in W '^rffi jll^. MH^ umetno zobovje za polovično ATfttk ceno.—Pridite in ne odlašajte. ^Br ROMAN ČEŠKEGA DUHOVNIKA.