Leto XIL, štev. 118 Ljubljana, sobota 23» maja I93I Cena 2 Din Uprsvniitvo« Ljnhti—s, Knafljeva ulica 5. — Teiefo« it 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. kueratni oddelek: bfrrfilj—. Bdew burgova oL 5. — TeL 3492 ±2491 Podružnica Maribor: Alckaaad ros* _ «?ta 13. — Telefon it 2455. PtudiuJMca Celje: Koccoom afaca it 2 — Telef o« it 190. Ročoni pri po*t čet zavodSi: L#oW l jam it 11.842, Praha Udu 78 180 Wteo St 105.241. 25,— Di* toosemslvo 40.-— Dm. Uredništvo: Knafljeva ulica 5. Telefoa »22 3123 3124 3125 io 3121 Aleksandrova cesta 13. T« lekm it 2440 (ponoči 2582). Cb^e: Kocenora ul. 8 Telef. St 199. vračajo. — Oglasi po tarif u. Il rM skupno s drugimi ljubljanskimi dnevniki v mm* njem Mpu odločiti, da izdamo binkoitno številko „Jutrau ie danes. Na žalost pa nam ni bilo mogoče dotiskati H sta pravočasno, da bi ga mogli odposlali že % nočnimi vlaki; zato prosimo blagohotne oprostitve vse one naročnike, ki bodo morda danes »Jutro" prejeti kasneje kakor običajno. Ker smo morali binkoštno številko predčasno zw ki/učiti, žal Hudi nismo mogli uvrstiti vsek poslanih nam dopisov, inseratov in malih oglasov. Prosimo vse prizadete, da nam oproste tudi to. Današnja številka obsega 24 strani; prihodnja redna številka ^Jutra" izide v sredo, ponedeljska izdaja pa zaradi praznikov izjemoma v torek. Vesele binkoštne praznike vsem naročnikom in čf-t atelje m. inserentom in dopisnikom! 9fJUTBOM Briandov povratek v Pariz Briand se Je sinoči vrnil t Pariš — Vlada ga bo skušala pregovoriti, da ostane zunanji minister Pariz, 22. nafa č. Z aajvečjo napetosti« se pričakuje prihod Brianda, ki prispe d revi (>b 22.30 na lyonski kolodvor. Kolodvor n ves bližnji kraj bo zaprt s kordonom straže. Na en,i stran,- pripravljajo pristaši nonarhističiie Francaise Actlou demon-{racije zoper Brianda. na drugi strani P® berali in pacifisti velike manifestacije ancoskemn državniku. Ta viada največja nejpcrtevos* 9 Bctoa-dovi nameri glede ostavke. Hi dvoma, da je njegov trspeh v Ženevi velik in da Je silno oja&l njegov položaj, nič manj močna pa ni opozicija zoper Brianda. Pariz, 22. maia s. V Ženevi bo namesto Brianda državni podtajnik Poncet do zaključka razorožitvenih pogajanj vodil francosko delegacijo. V torek se bo sestal ministrski svet, da odloči o vprašanju ali naj Briand vzdrži svojo demisijo ali ne. V splošnem prevladn }e po pisanju francoskega tiska vtis. da z odhodom Brianda iz Ouai d' 0>rsaya ni več računati s tako go-x- vestjo kakor nesjosredno po njegovem poraz« v Versatlesa. Yctti Informacijski listi govore o Briandovem ttspehn v Ženevi, ki je zopet pojačil njegovo v Versaille-su omajano avtoriteto. Gotovo ie. da bodo predsednik republike Doumer, ministrski predsednik Laval ia vsi ministrski tovariši skušala Brianda pregovoriti, nai ostane na Ouai d' Qrsayo. Laval bo najbrže rajši obdržal Brianda v svoji vladi namesto, da bi ga pustili oditi na deželo, kjer bi rut čelu opozicijskih strank nastopal za mirovn« idejo in s tem proti sedanji vladi hi ndeni večini Levičarske stranke bodo zvečer zbrale na kolodvora na desettisoče pristašev ter z ni ima priredile zunanjemu ministra ob povratku velike ovacije. Pariz, 22. maja g. Za prihod Brianda so napovedali Camelois du roi demonstracije, levičarske organizacije pa manifestacije za Brianda, tako da se je bati spopadov. Zato je možno, da bo Briand zapustil vlak že na kakšni postaji v predmestju, da M tako preprečil incidenta. Nove težkoče Briiningove vlade Socialni demokrat! napovedujejo ostro ofenzivo prod vladni agrarni poStfkl va vlada glede vpislanfa krušnih m popolnoma pod vplivom ministra Schieleja, ki zagovarja interese agrareev, je povsem možno, da bo prišlo med njo in socijalnimi demokrati do razponu ki ne bo ostal brez večjih posledie za notranjo politiko. Soeijalni demokrati zastopajo tudi glede na novo zasilno odredbo za sanacijo financ stališče, da se kljub resnemu finančnemu položaju države ne smejo reducirati izdatki za socijai-ne ustanove. Berlin, 22. maja. 8. Soefjalno - demokratski vodja BreitseheAd izjavlja o položaju v Ženevi, da je moral rezultat, kakršen je nastal, pričakovati vsakdo, ki gleda jasno. Zato je tudi Curtius moral vedeti, kakšen bo njegov uspeh v Ženevi. Ker je preveč ko-lebal na dve strani, je moralo priti do negotovosti v njegovi politiki. Berfta, 22. maj*- 4. Rotranjopofftlčni položaj je postal posebno resen zaradi včerajšnjih sklepov vodstva soeijalno - demokratske državnozborske frakcije SocijaL demokrati so sklenili, da bodo zahtevali od državnega kancelarja, naj vlada s splošnim znižanjem cen pšenice in rži prepreči nadaljnjo podražitev kruha ter zniža cene na prejšnjo višino. Državnega kancelarja bodo -rpcao opozorili na politične posledice, ako V državna vlada v tej politično in psihološko zelo pomembni zadevi ne dosegla prl-memf^ga uspeha. V=? to je dokaz, da se socialni demokrata ,1 pritiskom svojih volilcev pripravljeni piti proti Bruningovi vladi. Dosedanje f - "e socijalne demokracije jim je nam-r-ineslo pri deželnozborskih volitvah v Cldenburgu težke izgube. Ker je Brflningo- Vladna kriza v Belgiji Razkol v katoflško-HberaM vladni koaficip — Možnost novft parlamentarnih voBtev verfi Ja«r»ar^n sestave iteds. ^iMno je mnenje, da se bo Se najlažje posrečilo Poulletu združiti katoličane ln liberalce na nekaki srednji črtL Ako se ne bo posrečilo obnoviti sedanje koalicije, preostaja kot edini lashod razpust parlamenta, ker izjavljajo socialisti, da morejo stopiti v vlado šele po novih volitvah. Zdi se, da smatrajo socialisti sedanji trenutek za primeren, da posežejo zopet aktivno v politiko. Bruselj, 22. maja AA. Obnova Jasparjevo-ga kabineta se zdi izključena, ker se liberalci, brez katerih je vladna večina nemogoča, odločno proti temu. Nekateri predlagajo sa novega ministrskega predsednika Ponlleta, lri vodi katoliške demokrate Liberalci so proti nJemu, češ, da preveč simpatizira s Clamskdimd avtonomlstL Mnogi menijo, da Je rešitev sedanje ministrske krize nemogoča ln da bodo potrebne zato nove volitve, poudarjajo pa, da bodo skuša« merodajni krogi izogniti se volilnemu boju, ki bi hO v sedanji fazi flam-sfeega vprašanja zelo oster. Bruselj, JS- njt, 1 Kaftaor snano, )e bila na včerajšnji seji poslanske zbornice objavljena demisija Jaaparjeve vlade, ki Je padla zaradi neuspeha pri glasovanju o Tojaž&lh kreditih. V zadnjem trenutku je sicer vlada pristala na anižaaije vojaških kreditov od 220 na 175 milijonov, toda ta popustljivost ni mogla več rešiti Jasparja, ker je vodja liberalcev Deveae Izjavil na p-ji med velikim hrupom, da se mora ta F^iep vlade označiti kot kupovanje glasov. šele pred nekaj dnevi imenovani pošt-ni minister Bovesse je svojemu strankarskemu tovarišu pritrjeval ter tako očitno nastopil proti v9adi, katere član je sam. V javni seji je todi Boveese podal svojo ostavko. Nato Je bila seja prekinjena, ministri so se umaknili to posledica Je biJa ostavka celotne vlade. Ostavka Je bila sporočena h popoldne kralju, ki je »a danes posrai k sebi predhodnika senata in ifoorniee, kakor todi voditelje vseh treh parlamentarnih skupin. Ni pričakovati, da bi kralj Se enkrat po- Maščevanje zločincev nad novinarjem V Los Angelesn Je bil umorjen novinar Spencer, ki Je razkrival zločinske zarote — Umora je osamljen drogi državni tožflec ja. Zločina osumljen je drogi državni pravnik v Los Angelesn DavM Clarc, M ga Je policij« todi aretirala. Vsekakor 8e ni Jasno, ail je bdi Clarc sam storilec, ali samo intc4jator umora Aretacija CJarca je te-zvaJa že zato veMfeo senzacijo, ker je Igral splošno znani državni pravdmik v Številnih razpravah kot otrtožltelj pomembno vlogo. Umor novinarja Spenoerja Je bil očlvidno posledica razkritij o podzemlju v Los Angelesn. Zdi se, da Je igral Clarc dvojno vlogo ln sicer kot državni pravdnik v vlogi preganjalca zločincev, toda tudi kot član njihove družbe. Los Angeles, 22. nuja l Včeraj je Ml izvršen atentat na novinarja in izdajatelja tukajšnjega lokalnega lista Herberta Spen» cerja, ki je nameraval pričeti te dni z ob* javljanjem odkritij o življenju banditske« ga sveta v Los Angelesu. Spencer ja je ustrelil nekri neznanec v uredništvu, neke« ga drugega urednika pa smrtno nevarno ranil. Zločinec je pobegnil. Spencer je imel pripravljenih celo vrsto člankov z na* slovom »Los angeleški Al Capone«. Los Angeles, 22. maja g. Nenavadno naglo in p resen ti i jvo je policija prišla na sled morilcu urednika Herberta Spencer- ZAKLJUČEK V ŽENEVI Svet Društva narodov ]e včeraj končal svo]e delo in bo imel danes le Se kratko zaključno sejo - Sestanki diplomatov »topnfkotn Ottensfca, ker rc a neka naro. ženeva, 72. maja č. Dopoldne si bfflo sele sveta Društva narodov, ker Se mso raz-Popoldne se ie sestal svet k seji. da razčiščena vprašanja o narodnih mani ški ah pravlja o nemškem predlogu za objavljanje stanja oboroževanja. Na seji je Francija že zastopal Franoois Ponoet ker fe Briand med tem že odpotoval. Ženeva, 22. maja s. Svet Društva narodov j« popoldne nadaljeval svoje delo. Najprej je bilo sprejeto poročalo španskega delegata v nemškem predlogu, po katerem naj bd se o civilnem zrakopJovstvn na razorožitvenj konferenes sploh ne razpravljalo. Nadalje Je bilo sprejeto poročita o pripravah za razorožitveno konferenco, ki določa razen tehničnih podrobnosti izvolitev Hendersona za predsednika In Ženevo za sedež Prav tako ie bilo odobreno poročilo o sklepih na tretjem zasedanj« evropskega odbora, kakor tudi uoročaJo nemškega zastopnika o drogi konferenci ra smiselno gospodarsko poOOko. Točka o zaščiti manjšin v Gornji Slerffi Poznanju hi Pomeranskem je biia odstavljena z dnevnega reda na futri. Ženeva. 22. maja p. Zasedanje Društva narodov bo jutri zaključeno. Ker so bile na današnji seji rešene že skoro vse točke dnevnega reda. bo jutri dopoldne samo Se kratka zaključna »efa. Današnji dan so v Ženevi navzoči državniki izkoristili za razne sestanke in konference. Pozornost je zbudil zlasti dolgotrajen sestanek Briand^ in Litvinova. Briand Je popoldne odpotoval v Pariz. Ženeva. 22. maja č. To Je razSVrieno splošno prepričanje, da sestane* Brianda z Litvinovom ni dal onih uspehov, kakor so Jih pričakovali večjo važnost pripisujejo konferenci Litvinova z Zaleski m, vendar p« ne tolikšne, kakor M Jo skopni konferenci Brianda, Litvinova ln Zaleskega. Lit-vfeiov se Je sestal tudi z Zaloškim to za- Č3a Posije preko rdanskega pristanišča. Ktm, 22. maja č. »Tribuna« poroča i% Ženeve, da je imel Grandi sestanek % dr. Marinkovičenri in dr. Benešem. Poaovno ss Je Grandi sestal tudi s Karolyjem ln Litvinovom. Tudi Beneš prlpfatlja svo] gospodarski načrt Ženeva, 22 maja, ». V krogih Druftv« narodov so i*z4irj«»e vesti, d« nsnxrava če&oslovs&i žaganji minister dr. Benei predložiti nov gospodaisk' načrt sa sred-njo Evropo. Podrobnosti načrta ie niso Hiane, vendsr pa zatrjujejo, da gre za so. delovanje srednjeevropskih držav na naj« iirSi podWi, ki ni bila v ničemer naperje« na proti Nemčiji jn bi eeio izrecno zagcto» vla sodetovanje med Avstrijo in Nemčijo. Cepa vojaška svečanost v Bukarešti V navzočnosti kralja Karala In Jtrgoslovenske vojaške delegacije Je b9 ocftrtt spomenik padRm vojakom 9. lovskega potka kralja Aleksandra BukareSts, 22. maja AA. Ob pol tL dopoldne Je bil odkrit nedaleč od dvorca Co-traoenu, ki je last kralja Karola, spomenik v svetovni vojni padlim oficirjem to vojakom 9. lovskega polka, M mu )e koanaa-dant NJ. Vel. kralj Aleksander L Svečanosti so prisostvovali kralj Karol, princ Nikola, predsednik vlade Jorga, minister sa zamaje zadeve princ Ghtka, vojni minister, jugoslovenski poslanik na nooKmtfkem dvoru čolak-Antič, Jugoelovenska vejna delegacija, ki se mndi v Ruimoniji, nadalje osobje JugoslovenskeBS poslaništva, romunska generaltteita, tnji lojaSU atsSeJ! in oficirji rasnih gaiudsij. Po svečanem parastosa Js mandant poUka Oraclamo, ki js poveličeval hrabrost to podrtvovatoost junakov, U so daH iivtJenjJs m domovino. Polkovnik Krsti« V* v Bneat Mg. TeL kralja Aleksand&a srebrn venec na Spomenik to nagovoril kralja Karola: >Ve-Hčanstvo! Dovottt* mi, te v tooem Nj. Vel kralja položim venee na ta spomenft hrabrim oficirjem to vojakom, ki so dali svoje življenje za ustvaritev velike Rumn-Blde.« Ko je polkovnik Krstto položM venec na spomenik, je komandant 9. lovskega polka kralja Aleksandra ukazal minuto molka Nastala Je splošna tišina, noto pa js kralj Karol zakltoal: »Nad Sivi Nj. VeL kralj Aleksander L, komandant t. lovskega polka.« Tisoči to tisoči prisotnih as vdkttkali gromko kralj« Aleksandra. Spomenik predstavlja vojak« v borbenem štora. kako drži pnfikdno kopMo. Na podstavka js vdeton orel, okoli p« rettjeCL Na podstavka so vklesana 'imena oficirje*' polka, ki so padli v svetovni vodmt Nocoj so oficirji devetega toTdkega polka priredi« v svojem dom« sveča« banket aa čast toeeslovenski delegaciji Banketa ss )e udeležil NJ. Vel kralj Karol II. to mnoel odiičntkl Z Jngoelovenske strani J« prisostvoval poslanik Colak Antič to vsa toeosloveosks delegacija. Velik letalski miting v Zagrebu Poteg domača ctvMi hi ToJašKh se ga udeleže tndl številni biozem^! letalci B. ntja AA. ZsgreMkl Aero- klub priredi na blnkodtno nedelo to ponedeljek na letališču v Borongaj« velik letalski miting. Prvi dan bodo tekmovali ju-gookrrenski letalci to bodo sloveeno krščena nova letala zagrebškega Aeroklmba. V ponedeljek se začno mednarodna tekmovanja, ki se jih udeleže letalci lz Anglije in držav Male antante, morda tndl to Francije to Poljske Jutri prispe na treh letalih 4 delegati sapadno-češkega Aeroklmba, med njimi načelnik Ptona. Dno Izmed letal zagrebškega Aerofclu/ba dobi pri krščo-nju ime >Plzen«. V nedeljo prileti med krščen jem letal na totalldče v Borongaj 15 angleških letalcev. NI Izključeno, da pridejo na miting tudi Italijani, Avstrijci to Nemci. Zagreb, U staja- r. Danes popoMno Je prispel v Zagreto delegat ljubljanskega Aeroktaiba dr. Raipe s ktobovlm letalom »Ljubljana«. Pot ls Ljubljane do Zagreba je prevalil v pičlih 50 minutah ter je sreč- no pristal sa sagreMke— toval bo pri tekmah sa športna letala Zagreb. 22. maja. m. Nocoj ob IA sto priletela is Frankflurta dva angleška sv4-Jatlka. Jutri ob 11. dopoldne pridete avstrijski letalci, dočim prispejo češkoslovaški to poljski med 15. to 17. ura Velika angleška ekipa prispe v nedeljo mod 11. to 12. uro. Letala ljubljanskega to sarajevskega aerokluiba so ie v Zagrebu ter ss njihovi piloti marljivo pripravljajo za nastop na mednarodni konkurenoL Plzen, 22. maja. k. Popoldne ob M. ss startaU s letališča v P tem trije av&ooi sapadno-češkega Aerokluiba za polet v Zagreb, kjer se bodo na povabilo tomošnje-ga Aerokluba udeležili velikega letalskega mitinga o binkočtlh. Pri tej priliki bo neko Jogostovensko letalo krščeno i Imenom »Ptoen«. Avkmd so odleteli v smeri proti Bratislavi to nesejo zagrebškem« Aero-kfeibu kot darilo dragocen kip to plzen-sko pdvoi Neuspeh londonske žitne konference London, 22- maja. a. Kakor )e zvedel Reuterjev urad, grozi žStni konferenci ne« varnost, da se bodo pogajanj« prekinila, ker odbor doslej ni mogel najti poti, ki bi jo hotela konferenca odobriti. Za danes določena plenarna seja konference je bila odgodena na jutri. Špijonažni proces v Bukarešti Bukarešta, 22. maja AA. Rador poroča: Po 22 dnevni razpravi je v spi jonskem ppo» cesu imej danes vojn« državni tožilec svoj obtožbeni govor piotri 35 osebam, lri so udeležene v procesu. Naglasil je, da so vse te osebe vmešane v Spdjonsko afero. Vse osebe, da so tvorile skupino, ki jo je oprav« ljala nevidna roka. Obtoženci pa se ne morejo sklicevati na nobeno idejo, za ka« tero bi delali ker so eeJo sami morafi pr* znati, da so deVda samo za denar, in da niso niti vedeli, za koga delajo. Državni tožilec je predlagal za glavnega obtoženca majorja Kersana 20 let ječe. za imž. Solo« imuna 15 let m ra Francoza Andrea Predasa is to tako 15 let ječe, za ostale obtožence pa po 5 do 15 let. Jutri bodo govorili brani« tel j i. Obtiora trgovtnstih pogajanj med ČSR In Madžarsko teneva, 22. maja d. Med zasedanjem evropskega odbora Je prišlo med zastopniki češkoslovaške tn madžarske vlade do sporazuma, da se bodo nova trgovinska pogajanja pričela v začetku Junija in sicer bržkone na Dunaju, kamor bo prišla madžarska delegacija, da se pogaja z avstrijskimi zastopniki o novi trgovinski pogodbi. Premoženje kralja Alfonza Pariz, 22. maja. AA. Ha vas poroča iz Madrida: Finančno ministrstvo javlja, da je imetje kralja Alfonza XIII. znašalo dne 31. decembra 1929 28,188.850 pezet Madrid, 22. maja. AA. Guverner v B3» ban je zaplenil vse jahte in motorne čoi« ne, last kraljeve rodbine, ter jih dai pod | »ekvester. V Mursii je bilo ukinjeno obsecU no stanje. Demonstracije v Italiji Milan, 22. maja. č. Pri manifestacijah za Toscaninija v Bolognn je prišlo ponovno do krvavih spopadov, ker so fašisti hoteli na* pasti umetnikove pristaše, ki jih je policija ščitila. Pri manifestacijah za Toscaninija v Bologni in Milanu je bilo aretiranih veliko število protifašistov. Grozen zločm tihotapcev Helsingfors, 22. maja. g. Kakor le sedaj zvedelo, je bal izvršen najbrže v Finskem zalivu te dni strahovit zločin. Ne« ka finska carinska ladja je bila potopljena od tihotapcev, pri čemer je najbrže uto» nwla vsa posadka. Policija je uvečfla ob» sežno preiskavo. O carinski ladji, ki je pred nekaj dnevi zapustila pristanišče v Lovskar, ni nobenega sledu. Prebivalci ob obali pripovedujejo, da »o sl/išaili sredi morja silno eksplozijo in videli velik ognjen žar. Zato domnevajo, da so tiho« tepci carinsko ladjo pognati v zrak. Tragična smrt odličnega švedskega letalca Stockhotan, 22. maja g. Danes pdpoldne se Je v bližini kraja Westerasa ponesrečil znani švedski vojaški letalec Svenson, ki se je z obema spremljevalcema ubil. Svenson je za Lindborgom in Maddaleno tretji letalec, ki je pohitel svoječasno Nobilu na pomoč. Star je bil šele 28 let in je bil eden najodli&nejših vojaških letalcev švedske. Nj. VeL kraljica v Splitu Split, 22 BMja. A Danes ob 1230 ae jo prepeljala iz Beograda Nj. Vel kcaJjfaa na poeet h kraljevičem, ki se mode is ddft časa v Splitu. Ker ni bok) sfežbenega spre. jema, so po®dravfi na kolodvora Nj. Ved. kraijioo bčse primorske banovine, Mčeferfk mesto SpMta to vojaška poveljmkjL Narod, ki je kraijioo snoznal. jo je apof to> i« navdušeno pozdravljal Porast žitnih hi krnsnSi cen v Novem Sada Sad, 2L naj«, m. Ns nem tegs v Novem Sada js jena pntoa hajka sa pšeotoc Kmetje so nošami pc£pe£js& aamo poidru« gi vagon pšenice to sssno m vo^on kovu« ze. Povpiašeranjs po žita pa to bAo vofV kansko, ker todi kmetje sami kupujejo £*« to a« prehrana Zato to poskočna cen« pšenici ns preko 200 Dfits aa netanU itot Tudi cena kraha ss j« povššsK to stoer za pol nice usta« r oviti skupni izvozni organ, ki bi izvažal žito v zapadne države in bi zaradi lažje kontrole edino t a organ bil deležen dovo« Ijene ugodnostne carine. Uvozne države bi imele pri svojem poslovanju opravka sa« mo s tem organom. Kakor znano, so agrar« ne države v 6vojih posvetovanjih že same predvidele ustanovitev take korporacije. Za uravnoteženje gospodarstva industrij« skih držav, ki trpe pod brezposelnostjo in nadprodukcijo, predlaga francoski načrt ustvaritev mednarodnih industrijskih kar« telov. Te tvorbe bi bile edino sredstvo za pravilno ureditev produkcije, položaja na trgu in za uvedbo brezhibne izmenjave blaga med posameznimi državami. Pri taki izvedbi reorganizacije evropskih tržišč bi se dale po mnenju Francije sčasoma tudi zmanjšati ali celo popolnoma odstraniti vi« 6oke carinske pregrade med državami brez nevarnosti za posamezne narodne industri« je. Načrt poziva na takojšnjo sestavo od« bora mednarodnih strokovnjakov, kj nai bi v tem okviru izdelali popoln in do naj« manjših podrobnosti primeren postopek. To delo bi se vršilo pod vodstvom Društva narodov in pod kontrolo vlad zainteresira* nih držav. Samo na ta način je mogoče postaviti gospodarske stike evropskih dr« žav na širšo podlago, ki onemogoča skle« panje regijonalnih sporazumov v svrho sno« vanja sovražnih si gospodarskih blokov. Vzporedno s tem pa bi ®e morali doseči med posameznimi državami tarifami epo« razumi na temelju svobodnih pogajamij. Prvi pogoj za te tarifarne sporazume je racijonalna organizacija vse evropske pro« dukcije. Tretji važni problem, ki ga obravnava francoski načrt, je vprašanje ugodnih kre« ditov vzhodnim agrarnim državam. V tem pogledu naglasa francoska spomenica, da stoji zavod za mednarodne agrarne kredite pred o6tvaritvijo, treba bi mu pa bilo po« staviti ob stran še nov organ, ki bi čim uspešne ie financiral žetve agrarnih držav. Francoska vlada je pripravljena olajšati francoskemu denarnemu trgu sodelovanje z drugimi denarnimi trgi tako pri običajnih transakcijah, kakor pri velikih državnih posojilih. Skrb za slednje bi prevzel p06e* ben odbor Društva narodov, ki bi priprav« lja-1 podelitev takih posojil in imel nadzor« stvo nad njimi. Francija bo pri tem rada sodelovala, ako bodo imela ta posojila med* narodni značaj. Zadnja točka Poncetovega ekspozeja »e je bavila z Avstrijo in poudarjala potrebo, da se one države, ki so prejele svečano za« gotovitev, da se Avstrija ne bo odrekla svoji gospodarski samostojnoti. zavedajo tudi svoje dolžnosti in ji pomagajo. Glavni odjemalci Avstrije Ji morajo po medseboj« nem sporazumu omogočiti razširjenje nje« nega od iemne^a trga. Avstrija bi dobila s tem nadomestilo za dobrote, ki si iih obe« ta od carinske unije z Nemčijo. Napram Avstriji fc odpoveduje Francija tudi te« jemoma in začasno načela največjih ugod« nosti. v ostalem pa smatra klavzulo naj« večjih ugodnosti še vedno kot edino mi« rovno jamstvo in njeno odpravo za veliko nevarno^ za Evropo Aretacija priče v zagrebškem procesa Pod sumom krive prisege je bfl včeraj v sodni dvorani aretiran neki kot priča zaslišani sluga •Vayu£oc*;ie}e Kupite vendar le pri »TEHNIK" JOSIP BANJAI Ljubljana, Miklošičeva cesta 20, Palača Okrož. urada. Zagreb, 22. maja. b. Pri današnjem nadaljevanju kazenskega procesa proti HranJ-loviču in tovarišem so bile zaslišane nadaljnje priče. Policijski detektiv Jakob Korpar je pripovedoval dogodke pri streljanju pred Tlranilovičevo hišo v Petrovi ulici. Njegova izpoved se strinja z izpovedmi ostalih policijskih detektivov. Priča Josipina Ognfenovič 8 SuSaka pravi, da je stanoval Iferceg pri njem 2 in pol leta do oktobra 1929 ter je imel sobo 6 posebnim vhodom s stopnjišča Nikdo ni prihajal k njemu razen nekega Tomasa, natakarja iz kavarne >Budai< na Reki. Hodila je k njemu tudi neka ženska, o kateri je trdil, da se imenuje Mira Horvat. Ko je odšel obtoženec v Zagreb, je ostala ona 15 dni v njegovi sobi in je dejal Herceg, da je prišla zaradi zdravljenja na morje. Ne vč pa, da bi se bil Herceg s kom drugim sestajal. Priča Vladimir Ognjenovte, afa prejšnjo priče, izpoveduje, da je izdajal Bst »Naša ri-vijera« ter je najel Hercega za zbiranje oglasov, v ostalem pa se ž njim ni družil. Ve to, da je obtoženec izdeloval neke okraske za božična drevesca iz papirja ter da je trdil, da zasluži okoli Božiča s tem kakih 3000 Din. Tudi ta priča ne vč, da bi se obtoženec s kom družil razen s prej imenovanim natakarjem z Reke. Priča Vekoslav Sedmak, tiskaraar is Zagreba, pripoveduje, da je prišel k njemu Herceg in naročil 2000 komadov »Putniških novin<, ki jih je pričel izdajati. Priča Mate Silak, trgovec 8 Sušaka, pripoveduje, da se je priselil k njemu Herceg, ko je šel od gospe Ognjenovič, ostal pa je pri njem samo dva meseca do aretacije. Imel je sobo za 400 Din, ki pa Jo nf pta&L Prihajala je k njemu aamo neka ženska, • kateri je trdil, da je Hereegova sestra Milica. V ostalem jo videl, da je obtoženec izdeloval doma neke papirne okraske za božična drevesca. Priča Viljem Smrekar, tipogrmf t tiskarni Marjanovič, je potrdil, da je Soldln večkrat odhajal na dopust Tako je izostal tudi od 15. do 20. julija, nato je zopet hotel dopust, češ, da gre k vojakom. Priča Anton Golob je bil za Saša aretacije H ranilo vi ča v stanovanju Horva tekov® matere in sestre. Potrjuje, da so nalH prt Hraniloviču tri samokrese. Priča Marko Logar, sluga pri obtoženem trgovca Javorju, je danes drugače izpovedal, nego prej v preiskavi Danes je trdil, da se ne spominja, da bi bil Horvatek prinesel v trgovino k Javorju zavitek, ter trdovratno zatrjuje, da je sodnik takrat v preiskavi sam tako napisal Predsednik ga je ponovno opozoril na njegovo prejšnjo Izpoved in na njegovo prisego. Državni tožilec je predlagal takojšnjo aretaeijo priče zaradi suma krivega pričevanj« in krive prisege. Predsednik je ugodil temu predlogu, nakar so stražniki takoj odpeljali aretirano pričo v zapore. Razvila se je nato kratka kontro-verza z branila", tekom katere sta bila i govornika dr. Košutid in. dr. Hrvoj kaznovana vsak na 1000 Din globe. Razen tega bodo izročeni zapisniki te seje z izjavami dr. Košutiča advokatski zbornici ter ministrstvu pravde. Popoldne sta MH nsBSaai prfli Vilma Petrak, natakarica v gostilni 2eWA hi Viktor Smokvina, nakar je bila razprava prekinjena. Koncesija za tramvaj do Št Vida Kakor mano, je Splošna maloželezniška družba ▼ Ljubljani zaprosila pri ministrstvu saobračaja za koncesijo podaljšanja tramvajske proge od šiške do št. Vida. O tej prošnji se je vršil dne 3. in 4. marca komisionalnl ogled, pri katerem so se vsi interesenti, zlasti pa zastopniki Šentviške občine energično zavzemali za ta projekt, edino zastopniki ljubljanske direkcije državnih železnic so ugovarjali proti temu, da bi se izvedel projekt do predlagane končne točke, čeS, da bi izvedba projekta ogrožala interese državnih železnic, ker bi bila končna točka proga preblizu železniške postaje Vižmarje. Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je sedaj proučila projekt ter Je izdala Splošni malože-lezniški družbi koncesijo za izgradbo proge do km 5.560, t j. do Kremžarjeve hiše pred Solo v St Vidu. Akt a to rešitvijo je že dostavljen ljubljanski železniški direkciji. Kakor čujemo, bo Splošna maloželez-niSka družba vložila novo prošnjo za podaljšanje proge do km 5.914, ker Je ugovor ljubljanske železniške direkcije neutemeljen. Odhod prve »Jutrove« ekskurzije v Pariz Udeleženci prve »Jutrove« ekskurzije v Pariz na kolonialno razstavo so odpotovali snoči ob 20.50 z gorenjskim brzovlakom iz Ljubljane. Za ekskurzijo, ki jo vodi profesor na tukajšnji trgovski akademiji g. J. Prezelj, se je priglasilo 28 udeležencev, med temi 11 dam. Družba, ki jo spremlja tudi urednik našega lista, se sestavlja iz udeležencev iz Ljubljane in raznih krajev dravske banovine, nekaj udeležencev je tudi iz Zagreba in Zemuna. Pred odhodom brzovlaka se Je zbrala družba v vrtnem salonu kolodvorske restavracije, kjer so se izletniki med seboj seznanili in kjer jih je pozdravil zastopnik našega lista in jim voščil najsrečnejše potovanje. V živahnem pomenkovanju med večerjo se je kmalu razvilo med člani družbe prijetno tovarištvo, ki bo — kakor trdno upamo — držalo vso pot V veselem razpoloženju so se izletniki ukrcali v direktni voz Ljubljana—Pariz in živahno od-zdravljali iz oken svojcem, ki so jih pospremili, in drugemu občinstvu, zbranemu na peronu, ki so odhajajočim prijazno mahali v slovo. Točno ob 20.50 je brzovlak odbrzel proti Gorenjski. Izletniki dospejo danes okoli 11. 'zvečer v Pariz, kjer bodo ložirali v lepem modernem hotelu Charle-ston, 55 Boulevard Rochechouart, skoro v centrumu mesta. Eventualna pošta, naslovljena na udeležence »Jutrovega« potovanja na gornji naslov, Jih bodo gotovo dosegla, če bo odposlana pravoč-isno. Občni zbor gremija trgovcev v Maribora Maribor, 22. maja-Snoči se Je v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru ob veliki udeležbi nadaljeval dne 28. marca prekinjeni občni zbor Gremija trgovcev v Mariboru, ki je trajal pozno v noč. Na zborovanju so bili navzoči tudi magistralni svetnik g. Rodošek kot zastopnik obrtne oblasti, obrtnozadružni inšpektor g. Ign. Založnik, predsednik Zveze trgovskih gremijev g. Josip J. Kavčič iz Ljubljane, tajnik Zveze g. Ignacij Kaiser ter predsednik pomočniškega zbora g. Vrisk. Za občni zbor je vladalo izredno zanimanje, ker se je vršila temeljita razprava zlasti o finančno - gospodarskem poslovanju sedanjega načelstva, proti kateremu so bili na zadnjem občnem zboru iznešeni razni pomisleki in je bila v popolno razčiščenje zato zadnjič izvoljena posebna revizijska komisija, da pregleda celotno poslovanje. Ta komisija je pod predsedstvom g. Jakoba Perhavca izvršila svoio nalogo zelo vestno in skrbno; predložila je občnemu zboru zelo obsežno revizijsko poročilo, iz katerega je razvidno, da dosedanje gremi-jalno knjigovodstvo sicer ne zadošča potrebam razmeroma komplicirane uprave gremija Inega gospodarstva in bo v tem pogledu potrebna temeljita preosnova, vendar pa je i* poročila revizijske komisije tudi razvidno, da je dosedanje na čel stvo gremija z gre-mijalnim premoženjem pošteno gospodarilo in da je tndi predložilo dejanskemu stanju odgovarjajočo bilanco. Nekatere dozdevne nejasnosti so se izkazale le kot posledica primitivnega knjigovodstva. O revizijskem poročilu se je razvila pre- cej burna razprava, ki je končna razpršila vse temne oblake in je bila nato s vsemi proti 4 glasovom podeljena dosedanjem« odboru razrešniea, kar je občni zbor sprejel z viharnim ploskanjem. Po odobritvi obračuna za lete 1S8L faa 4i ločitvi gremijalne doklade, ao sledile volitve načelnika, dveh podnačelnikov, 8 odbornikov in 4 namestnikov, nadalje 2 članov in 2 namestnikov v šolski odbor in 2 računskih preglednikov. Izvoljeni bo bili: sa načelnika bivši llletni načelnik g. Vilka Weixel, s vsemi proti 14 glasovom; sa prvega pod načelnika g. Ivan Soštarič; za drugega podna-čelnika g- Vilko Berdajs; za odbornike gg.: Mirko Feldin, Miloš Oset Karol Jančič, Povb, Klajnšek, Weiler, Roglič in Kocbek; v šolski odbor gg.: Fr. Majer in Branko Mejovšek; za računska preglednika pa gg.: Skrabl in Jurše. Ker je po volitvah — bilo je že ob 1. ponoči — večina zborovalcev zapustila dvorano, je bil občni zbor zopet prekinjen in se bo nadaljeval v sredo, da aa rešijo Se ostale točke dnevnega reda. Borza dela za zasebne name&ence v Beograda Beograd, 22. maja AA. S 1. majem Je začela v Zvezi zasebnih nameščencev delovati borza dela za zasebne nameščene«. Borza posreduje ▼ naslednjih strokah: trgovski, industrijski, denarni zavodi, banke, špediterstvo, kreditna društva, zavarovalnice sa socialno zavarovanje, gradbena stroka, knjigarstvo, tiskarniška stroka, zdravništvo, lekarn«, odvetniki, zobni zdravniki Itd. Posredovanje je brezplačno. Vremenski pregled Popularne vremenske kapacitete, možje, se letos MftO ptPST nič obnesli ha o» k> sveta Zofij« je odrekla; naijlepše tre« me smo imeli ramo one dni in celo prava Eoletna vročina »e je bfla pričela prav ta* rat. Pa ne samo pri ms, — po večini Ev« rope je bilo tako; zaščitil nas je visok zrač. na tlak, ki se je bil lazpi ostri v dolgi in tudi precej široki progi čez poglavitni del našega kontinenta, od Pirenejskega polotoka čez srednjo Evropo daleč tja n« ra* ski aover. In kamor je seglo območje vjs. Čestitamo g. polkovniku Mdičevičo sa takem povišanju, želimo najlepših uspehov te ob času zopet radostno svidenje v be* Ljubljani ■■ h tort, da d bodjSega vodnika, bd Lojze, ne bi mogel želeti. Loja Hočevar je bdi po vseli ivojk A> ievmih svojstvih izrezan Dolenjec, vedno dobro volj«, vselej originalen. Dubovnih umotvorov dolenjskega ljudstva v naj&r« šem smislu, od Rifomoo do Gorjancev, pa naj ai bo pripovedka, pregovor ali zapeta pesem, ni imel nabranih v svojem spomina nihče toliko, kakor dobri nas Lojz. Zato se bodo pač vsi brez izjeme, ka so prišli vsaj enkrat ▼ življenju i njim v »tik in bodo brali to vrstice, spomnili prijetnih uric Lojzove družbe in mu bodo z žalujo« čim prijateljem na današnji dan njegovega pogreba s pietetično hvaležnostjo v doba zaklicala; Počivaj ▼ miru, duša zlatail /ml Za pregrupacijo občin okrog Zagorja Zagorje, 22 maja. Med prebivalstvom naših okoliških občin se je začelo veliko zanimanje za pregrupa« cijo občin še geografskih in gospodarskih razlogov. Že letos januarja je sklenil ob« črnski odbor v Kolovratu, naj se ta občina ;»rik)l}-uči ržiški Ržnštoi obč. odbor je na svoji seja koncem februarja sprejel to po« nudbo. Proti temu sklepu pa se je večina »rebi vails tva pritožila na bansko upravo. \>tem je sklnoal ržiški župan tajno sejo in so ostali sklepi tajne seje prebivalstvu taj« ni, ker niso prišli v zapisnik. Občani skle« pajo, da je tajna seja razveljavila sklep prejšnje javne seje. Na prejšnji javni seji Danes veličastna premiera ->b 4f 7i ln 9* nri največjega to najnovejšega filmskega vele-dela: Romantična pantomhna veftaega potepUha ln slepe deklice! Za rnm spisal, režiral, uglasbfl te ▼ glavni vlogi: Tragika! — Smeh! — Zabava! dopolnilni program! Teleta* JIML ELITNI KINO MATICA )a veCtea sprejela prfkfjučftev to*ovxafte ooččne zaradi tega, ker se je prebivalstvo iz krajev Loke, Kdsovee, Podkraj m Stra« hovlje z ljudskim glasovanjem izjavflo i priključitev. Izid glasovanja je bil pod« krepi jen tudi s podpisi ter so je podpisalo 90 odstotkov nad 21 letnih občanov, Li »o v občini že nad eno leto. Prošnja s pod« pisi je bila poslana banski upravi, da bi ša ob priliki občinskih pregrtrpacij izločila omenjene vtasn iz občine Rinše ter jch p®* ključi la občini Zagorje. V prošn^ ao bili navedeni naslednji nn> Jogi1: vse te vasi spadajo pod faro Zagorja m pod šolski okoliš Toplice v zagorski ob« činu Tudi geografsko pripadajo vse te ob« črne Zagorja in z združenjem bi se zdraM ves industrijski okoliš ▼ eno gospodarsko celoto, ki bi bila velikega splošnega pome« na. PidM»aistru pričakuje % vefflco napetost jo rešitev svoje prošnje. Ugovor, da bi ma* le kmečke občine ne mogle živeti, če bi se od njih ločile industrijske naselbine, ne dr« ži, ker plačujejo okoliške občine večinoma manjše občinske doklade kakor pa industrijske občine, v katerih so večje social« ne in kulturne potrebe in »e zaradi njih zvišujejo tudi občinske doklade. Ob grobu ugledne žene Kostanjevica na Kdo, 22. maja. V aredo smo spremili do preranega gro» ba soprogo okrožnega zdravnika go. Julijo dr. Ivaniševičevo, ki je komaj 48 let stana podlegla za vratni bolezni Ugledna pokojnica nI bfla wiiw vzorna in dobra gospodinja, nego tudi zvesta po« moč niča soprogu v zdravniških poslih. Kot taka je izredno mnogo dofarega storila zla* sti za siromašne Tjudn. Bila je velika ljubi« teliica narave in gojit^iioa družabnosti, za« radi česar jo je spremilo na zadnji poti iz« rodno mnogo vencev in šopkov svežih po« mladnnh cvetlic. Na pogreb je pafettefte voe polno znan« cev m prijateljev te mesta, rfcoFce tn iz ■sosednih krajev. Zastopana so bila tudi vsa lokalna narodna in humanitarna društva, katerih dobro tvorna podpornica m vneta sodelavka pri prireditvah je bila blaga po« kojnaca. Pevski zbor je zapel pred hSo te kis ti, v cedtva te ob žafcatiok. ■poante! pulil troj® dwnkiw aajtepM Smrt kmečkega dobrotnika ftt. Peter v Savinjski doTbd, 22. maja Po dolgem te irmftmini bolehasja ja m-tJsnfl oči g. Franca Sehauz, bivši prar Sčah ▼ Brodeh pol Vranskem. V najhujša časih, ki jih ja kdaj preživljala dolina po turških vojnah, v strašnih letih avetovpega, požara, ja bil g. Fzamce Schaur fitni komisar sa eeljskl deraj. Dočim ao drugi komisar^ gledali le na to, kake al bodo pridobili denarja te avstrijska, odlikovanja te so brezvestno izžemall takrat kruha revno dotteo, ja blagi pokojnik, kolikor je mogel, cemilfi krutost rekvtekstj. Zaradi ta njegova prizanesljtvosti ao ga proti konon vojna tudi odstavili od komi- Mnogtm atmfc—a al do pridelan kruh, poouftl al mnogo preprečil mnogo gorja. Vsa dolina bo dolgo čislate Schaurovega gospoda kot Ukega dobrotnika v najhujših urah boja kmečki kruh. Ohranjen mu bodi časten i Bitni M sMftaJaJoa tem trebuha, odvečni ftelodčni kteltrH. glavobola, razdražljlvosti, tesnobnem počutku, splošni slabosti, utrujenosti odvaja selo mila naravna »Franz Jowifom greneča, v želodca in črevesju nabrana zaostanke prebavo hi prepreči t mnogih slučajih, da se ne pc^javi vnetje slepiča. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so se posluževali »Frans Josefove« vodo pri možeh, ženah in otrocih s največjim uspehom. »Frans Josefovac grenSkat sa dobi v vseh lekarnah, drogerijah in cerijsldh trgovinah. Nov planinski dom pri Škofji Loki Skofjm Loka, 2Z. je že kiuaJo, da s planinsko kočo na Lobmku ne bo nič, so se okoliščine ven« darie tako obrasle, da. je škofjeloška po družiric& SPD pričela zbiranje prispevkov ■a novo plancnsko postojanko, ki bo stala na lepi razgledni točki Škofjeloškega g» rovja med Selško in Poljansko dolina. Meščani »o se že prvemu apelu loških ,planince v radi odzvali m je zbrana lepa vsota, ki pa seveda za dosego cdlja ie ne zadošča. Poleg gotovine so posamezni Id zagotovit kleparska dela, kuhanj ako opre« mo, cement te drugo, tako da bo koč* produkt iea vzajemnega ia skupnega dete-Z vabila ao se odzvali tudi škofjeloška te staiološka občana in nekateri denarni aa* ■voda. Koča bo stala efcrog 40.000 Dh te sa bo gradba pričela takoj, čim bo odbor SPD imel zadosti sredstev. Naprošajo se ob tej priliki vsi Ločami m Ločanke križem svete, da se morda le spomnijo očanca Lobnika, lri pričakuje novega doma. Lubnik je 1024 metrov vri sok in od Selške doline zeiostrm, sicer pogozden z izjemno male tratine na vrhu, odkoder je razsežen pogled preko Kranjskega m Sorskega polja. Kaseta s knp« go, ki so jo domači turisti vzidal znova na vrhu gore, izkazuje doslej že 500 poeet« mikov letošnjega leta in je tedaj prav ver« jetno. da bo imel novi planinski hram ved« no dovolj gostov. Do Lubmka iz Škofje Loke je dve uri, tedaj prijetna poldnevna, ako ne celodnevna tura. Pod Lubnikom je sred! skaJorJa, grud* čevja in smrečja skrita jama LubniSki kev» der z dvema vhodoma. Jama visi precej strmo navzdol in je škofjeloška podružnica namestila na več točkah kline. Do-hod na Lubnik je mogoč tndl s Po« ljanske doline. Vsa pota so na noro mai* kurama. Nabore, nvctn kotu 1 druge pojave stn-rostl može te odstraniti sigurno i brzo s oblozima lica od pravog ISLA SCHLAMM, koji sadrži prlrodnt i radioaktivni mulj slanog brda kupallšta Ischl. Isla ScUamm dobiva se u svim strufinim radnjama, a upotreba Je vrlo jednostavna po uputi, koji je priložena svakom omotu. Za Kraljevimi Jugoslavija Paracelsus k. d., Zagreb 3. '■tS. !• \ o 'V So-H^-cj.«, Ll Povsod isto mišljenje: Pomaga Prhljaj tegtasl — Izpadanj« las preneha! Lasje zopet poraste Jo I Sredstvo sa nego las, Izdelano na stvsni podlagi. Dobiva s« ▼ vseh lekarnah, drogerijah, parfmnerijak in bolnih brivni-eah. Cena: veliki steklenici 75 Din, mali steklenici 42 Din. Brošuro o preparatu vam poSlJo na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip Hoffmann, Zagreb, MoSinakoga nL 0. 6797 Pomladni Boc Poljčane, sredi maja. Zeleni obroč, ki se je počasi pomikal proti vrhu Boča, je dosegel svoj cilj. Se pred dnevi je bil vrh Boča kakor temna če* pica na čokatem zelenem podstavku, danes pa ima že tudi vrh svojo svežo pomladno obleko. Nad njim pa se ponosno dviga iz* nad zelenega morja razgledni stolp. Na planinski planjavi pri Sv. Miklavžu, kjer so se še pred kratkim časom vozili smu* čarji, je vzbrstela sočna travica, ki jo prid* no muli živina kmetijske šole iz Št Jurja. 6. maja je razsajala nad Bočem prva ne« vihta z bliskom in gromom. Padala je tudi toča, ki je napravila na vzhodnem obroin« ku v Klečah občutno škodo v vinogradih. Odbila je komaj vzrasle nežne popke na trtah. Prav nič pa ni škodovala gozdovom, ker ni na Boču skoro nič mladih nasadov. Sekanje drevesnih orjakov je namreč po« nekod nemogoče aH pa zvezano s takimi transportnimi stroški, da se sploh ne iz« plač«. Odkar so domači in tuji lovci po« novno preganjali in tudi ustrelili divje pra« 5iče v boekih gozdovih, se je ta zverjad umaknila. Kljub temu pa upajo nekateri vneti lovci, da »e bodo živali do prihodnje zime zopet pojavile. Planinska restavracija je odprta že od Velike noči. Na Vnebohod »e je zbralo pri restavraciji veliko število turistov iz vseh krajev ob vznožju Boča, prispeli pa so tu« di gostje iz Maribora in Celja. Šmarnice ne bo več pil.. • Braslovče, 22. maja. Te dnd popoldne se je odpravil posest« nlk P. J. iz Rakovelj k zidanici svojega prijatelja v Podvrii. Po starem običaju je bil seveda posrežen s pijačo, in sicer s šmarnico, bi pri nekaterih ljudeh še vedno velja za izvrstno pijačo. Dokler so sedeli v zidanici, mož še ni čutil vpliva strupene šmarnice. Ko jo j« pa mahal prof domu, Uporabljajte SAMO 5HELLT^X ki Jo > potreba isiimc rasvfa ▼ pravcato veda Zato Js ta korak vsega priznanja vreden in pozdravljamo s veliko nado marljivo prizadevanje v uvodu navedenega reklamnega podjetja Aioma Company. SIGURNA SMRT VSEMU MRČESU I USPEH VAS BO ZAPIVIL! Svetovne novosti v mariborski Ljudski knjižnici Maribor, 22. maja. V sobotnem Luftmnem pregledu »Jutra« omenja urednik Božidar Borko v svojih intervjuvih a poljskim pisateljem Ossen« dowskim in češkim pisateljem generalom Rudolfom Medekom razne svetovne znane knjige, ki jih vse premore tudi maribor* ska Ljudska knjižnica r Narodnem donm. Na ta način smo že ponovno opozorilo, na kakšni višini je Ljudska knjižnica, ki na« bavlja stalno le najboljše knjige svetovne« ga literarnega trga. V navadenih člankfc omenjene knjige ima Ljudska knjižnica naslednje: F. M. Ossendowski': »Živali, ljudje, bogovi.« Ossendowskega knjigo »Lenjir«, katero na* morava izdati baje tudi Umetniška propa* ganda, je Ljudska knjižnica naročila v nem« škem prevodu. Tudi knjige v članku orne* njenega pisatelja, Svena H edina ima Ljud* ska knjižnica, kakor najboljša dela pisa* teljev Kischa, Holitscherja in drugih. Ro» man svetovne vojne, Dorgellesov »Leseni križ«, prevod iz frančoščine, ki ga smatra pisatelj general Medek kot najboljši vojni roman, ima Ljudska knjižnica že od lani, ko je izšel. Ravno tako so zastopani v Ljudski knjižnici s svojimi najboljšimi deli ostali odlični pisatelji, ki jrih omenja »mamice, m jo j« pa manai profr domu, I general Medek med znanimi romanopisci, se je med potjo, ne da bi vedel kdaj, zgru« OP««^ vojno: Francozi Duhamel, i«i ..i • « « « . . i k/i vkitaca d/.1«. j. vt ___; t)_____ Primorske novice Ker je šel brez oblastvenega dovoljenj« čez mejo, je bal 261etni Karel Pavšač iz Gorice obsojen na 160 dni zapora in na denarno kazen 240 lir. Brata Stanislav in Josip Mučič, prvi star 21, drugi 29 let, sta tudi prekoračila granooo brez predpisanega dovoljenja. Obsojena sta bila v Gorici m contumatdam vsak na 2000 Lir denarne kaz« ni pa brez zapora 24 letni Fran Uršič iz Vrtojbo jo šel v Jugoslavijo brez potnih listin. B posredni bližini pokopališča prično še le« tos graditi meščansko šolo in večje število stanovanjskih hiš. V zvezi s tem se med Kranjčani mnogo razora vi ja o premestitvi sedanjega pako« palača. Vršili so se že tnidi komisijrfdl ogledi v bližnji vasi Rupi, na delu travni« kf>v m njiv, ki se razprostirajo od cerkve v Rtrpi proti graščini Pre vale, m p« n« Tvmljo desno poleg ceste, ki vodi v vas Ko« krico. Že sedanjo pokomlSče ni bSo primemo srmčo svoje geološke sestave, kjer trupla dolgo niso razpadla. Zemljišče, kjer nsj bi ZACHERUN mrfesni prašek ▼ originalnih steklenicah in Skatljicah uniči ves mrčes. — Dobiva so povsod. — »Zacherlin«, Ljubljana, Beethovnova ulica St 16. 197 bik> novo pokopališče, Je sestavijeoo te sličnih geoloških plasti Nasprotno pa je znano, da so na levem bregu reke Kokre, to je na vzhodnem dedu mesta na stari ce» sti, ki vodi proti Naklemu in Vogljam, po« ščene naplavine, kjer bi bilo lahko novo kranjsko pokopališče. Spričo tega bi bilo potrebno, da se pritegne h komisijskemu ogledu zemljišča tudi kak geološki stro« kovnjak, ki bi pomagal rešiti vprašanje premestitve kranjskega pokopališča. Reklamna grafika Da zadosti vedno večjim zahtevam Interesentov, si je ustanovila znana ljubljanska reklamna tvrdka Aloma Company svoj lastni grafični atelje pod vodstvom akade-mičnega slikarja in gratika Ivana Miklav-ca. Ta korak je tem bolj hvale vreden, ker Je bilo veliko število domačih in izvenljub-ljanskih tvrdk v premnogih primerih navezanih na inozemstvo. S tem pa je bila ustanovljena ltstna domača institucija, ki bo zadoščala vsem zahtevam uspešne moderne propagande in ne bo v nobenem ozi-ru zaostajala za doslej impo rti rano reklamo naSe trgovine, obrti in industrije, temveč jo bo prekašala v poznavanju lastnih domačih razmer in specifično razlikujoče se men tali tete jugoslovenskega naroda med seboj in napram ostalim narodom, kar je inozemcu popolnoma tuje. Dobri opazovalec bo takoj spoznal vse svetle in senčne strani naših trgovskih ljudi So podjetniki, ki se z občudovanja vredno trdovratnostjo oklepajo predvojnih povojev reklame. S tem nevede in nehote podcenjujejo svoje lastno podjetje, obenem pa zahtevajo, da ga drugi priznavajo Nato tisto veliko razočaranje v zvezi z občutnim gmotnim neuspehom, ker Je zaostal za drugimi in mora gledati, kako so se drugi z njegovim ravnanjem okoristili. In temu ni odpomo-či, dokler ne stopi namesto grobega dile-tantizma-strokovna propagandna izobrazba, ko ne bo več videl v reklami potrebnega zla, temveč edini izhod, tisto reklamo, 5LATINA_RAJ)ENCI I-maribor« □ Zagret) slovito zdravilišče za bolezni srca, ledvic, tvarnih izmen in živcev SLATINA - RADENCI (208 m nadmorske višine), Idilično v razsežnem parku na plodnem Murskem polju. Krasni sprehodi skozi polja in zelene šume. Čisti ozonski zrak. — Osem zdravilnih vrelcev in edinstvene naravne ogljikovo kisle kopeljL ^ Za razvedrilo: kino, radio, juHla in avgusta stalna zdravflSka godba, drugače priložnostni koncerti in gledališke predstave, bogata biblioteka, lawn-tenis itd. Za izlete avto taksi na razpolago. Prospekti se dobe od uprave zdravilišča in v vseh pisarnah Putnika. £656 Razvoj sokolske organizacije v Dravski banovini beleži vsekakor v zadnjem letu zelo velik razmah. Četudi je ostala župna razdelitev ista kakor dosedaj in imamo v naši banovini slejkoprej le pet žup s sedežem v Kranju, Ljubljani, Celju, Mariboru in Novem mestu, moremo beležiti glede števila društev znaten napredek, pa tudi število članstva in pripadnikov Sokolstva vobče se je povečalo. Razveseljiv je zlasti pojav razvoja društev in sokolskih čet na deželi, kjer se je svoj čas trdilo, da ni te-lena za razmah. Da temu ni tako, je razvidno iz statističnega materijala saveznega statističnega odseka. Kakor znano, se vrši štetje sokolskih pripadnikov dvakrat v letu, konec junija in decembra. Prvi podatki služijo za sokolski koledar, drugi, zbrani na podlagi velikih statističnih izvestij, pa v primerjalne in študijske svrhe- Podatki, ki jih navajamo, so posneti po statističnem materijalu konec junija 1930, oziroma konec decembra 1930. Tudi i 1931. se Je ustanovilo še mnogo društev in čet, ki seveda v tej statistiki še niso upoštevani Konec junija 1930 je bilo v petih župah Dravske banovine 153 društev in čet, konec 1. 1930. pa že 181. Na posamezne župe odpade društev in čet: Celie 40 (37), Kranj 24 (21), Ljiibljaha 46 (41), Maribor 59 (45) in Novo mesto 12 (9). V oklepaju so podatki od junija. Največji napredek beleži mariborska župa. Članov je bilo junija 1930 11.979, konec leta pa 16.062, članic 4499, oziroma 5664- Sokolskega članstva nad 18 let, torej v juniju 16.478, konec leta 21.726 oseb. Z moškim in ženskim naraščajem ter deco je bilo sokolskih pripadnikov junija 27.038, konec leta pa že 36.090. Sredi L 1930. je prišlo na vsako poedino društvo 78.3 člana in 29.4 članice, skupaj 107.7 članstva, konec leta pa 88.8 člana, 31.3 članice in 120.1 članstva. Napredek znaša povprečno po 10.5 za moško in 1.9 za žensko članstvo. Pri naraščaju in deci, o katerega številu nikakor ne moremo izreči svojega popolnega zadovoljstva, je napredek še lepši. Sokolskih domov Je bilo konec leta 1930. 51, četrtina edinic ima tedaj že svoj krov, ki ga pa tare precejšen dolg. Nekaj društev bo letos dozidalo svoje telovadnice, 16 društev pa nima telovadnega prostora. Ostala društva so navezana na šolske in privatne telovadnice, ki niso vse v najlepšem stanju. Priporočljivo je, da se opremijo vse nove šole s telovadnicami Ponekod stoje tudi prazne bivše orlovske vežbalnice, ker jih lastniki nočejo dati na razpolago Sokolstvu. Lastno letno telovadišče ima 50 društev; ostala pa imajo v zakupu zasebne prostore. Društva naj skrbe ob priliki gradnje doma za majhen stadion, ki bo poleg vseh panog telovadbe poraben tudi za javne društvene prireditve. Statistike o telovadbi konec hmija, oziroma decembra govore samo o vpisanih telovadcih konec dotičnih mesecev. Člani so vežbali v 161 (144) društvih, članice v 124 (110) društvih, moški naraščaj 119 (111), ženski v 96 (78), moška deca v 139 (129), ženska deca v 137 (124) edim-cab. Ponovno naglašamo, da mora vsaka sokolska edinica imeti vse kategorije telo-vadečih. Izgovori da ni mogoče sestaviti oddelkov moške in ženske dece v vsakem društvu, so pač odveč. Isto velja za odraslo članstvo. Težavneje je pri naraščaju, vendar tudi gre. Skupno je telovadilo v Dravski banovini konec junija 14.746, konec leta pa 19.664. t j. povprečno na edinico 96.4, oziroma 108.5 oseb, kar je tudi napredek.' Telovadcev je bflo 8790 (2924), telovadk 1590 (1262), moškega naraščaja 2770 (2180), ženskega naraščaja 1500 (H93), moške dece 5310 (3822) in ženske dece 4704 (3365). Na posamezno edinico pride povprečno 20.8 (19.1) telovadca, 8.8 (8-3) telovadke, 15.3 (14.2) naraščajnika, 8.3 (7.8) naraščajnice. 29.3 (25.0) dečka in 26.0 (22.0) deklice. Iz podatkov v oklepajih napram ostalim številkam je tudi razviden napredek. Splošno se pa opaža počasneje napredovanje ženskih oddelkov, zlasti Je prehod od ženske dece k naraščaju zelo nestalen in napravi vtis, da prestopi lo malo gojenk k naraščaju. Treba bo v tem pogledu Še mnogo vestnega in premišljenega dela.v telovadnici in propagande po prosvetnih odsekih. Mladinski oddelki so v sploSnem mnogo premajhni. Se danes je polno društev, ki imajo morda desetorico dece in Se ta vef-ba neredno. OB vid no primanjkuje primernih vodnikov za mladinske oddelke. V vsej Dravski banovini je sicer lepo število vaditeljev in vaditeljic z društvenimi izpiti, župni ali savezni izpit ima pa samo 110 moških in 46 ženskih oseb. To Število se js tekom zadnjega polletja sicer povečalo za okrog 20%, nikskor pa s tem ne smemo biti zadovoljni Vsaj po en vaditelj in va-iiteljica i vsaki edinki bi morala imeti župni vaditeljski lzpft Vsak prednjaški tečaj obiskuje precej zadovoljivo število kandidatov, toda za izpit se ne priglašajo, kakor bi bilo treba. Tudi mora vsak prednjak skrbeti še sam za svojo nadaljnjo strokovno izobrazbo, ker ne zadošča, da je 14 dni obiskoval tečaj. Prva naloga vsakega društva je, da žrtvuje vse za izpopolnitev svojega prednjaškega zbora s požrtvovalnimi, dobrimi sokolskimi strokovnimi delavci V naši banovini je prostora za sokolsko četo in društvo še marsikje, kjer bi se uspešno razvijala in krepila sokolska ideja. V drugi polovici 1930 so se ustanovila še naslednja nova društva in čete: Globoko, Sv. Peter pod Sv. gorami. Štore, Gorju-še, Koprivnik, Preddvor, Cabar, Struee, Velike Poljane, Zalog, Zgornja Šiška, CV šnjevec, Loče, Poličane. Race. Rogaševci, Slivnica, Sv. Ana, Sv. Barbara Sv. Jakob, Sv. Jurij ob Ščavnici, Sv. Martin. Sv. Trojica, Tinje, Vitanje, Vrbloga. Tudi letos je naraslo že lepo število novih društev. Kateri kraji bodo sledili? Sodražica. V nedeljo 17 t m. se je vršil obvezni izlet naraščaja in dece, katerega se je pod vodstvom prednjakov udeležilo skupno 86. Moški naraščaj je pod vodstvom br. načelnika napravil celodnevni pešizlet preko Boncarja v Križno jamo. Dolgo pot 18 km so prehodili v treh urah. tako, da so bili ob 9. že na cdlju. ter se malo odpočili, nakar so šli z dobrimi plinskimi svetilkami v notranjost jame. ki je zelo obsežna in ima par večjih dvoran tn lepih kapnikov. V l in pol uri so si ogledali vse, kolikor je bilo pač dostopno brez čolna. Videli so tudi preostanke jamskega medveda Ženska in moška deca je pa napravila poldnevni pešizlet preko Gore v Kadice. Prišedši pod »Matečji klanec« smo že slišali naraščajnike s fanfaro, ko so sc vračali preko klanca tudi v Kadioe, kjer smo se vsi sešli. Ogledali smo si izvir Bi-stric in slape v Kadicah. ObčudovaK smo delo narave. Naraščajniki so bili kljub dolgi poti zelo dobro razpoloženi ter so si ogledali še izvir v Podstenah. Nato sir?o se vračali skupno preko Podklanca v Sodra-žico. Tudi 'dece naporna pot ni prav nič utrudila, saj je videla prvič zanimive kraje sodraške okolice. V nedeljo 24. t. m. bo članski in naraščajski pešizlet pTeko Slemen v Karlovco. Menda se bedo udeležila tudi bližnja društva v okrožju. Sokol, četa na Črešnjevcu pri Sov. strici je bila ustanovljena na pobudo na« prednih domačinov in nam je v pravi po« nos. Četa ima že 24 krepkih telovadcev in 16 telovadk, sokolsko deco in 56 podnor« nih članov. Rekordno je to število za našo skromno vas, a upanje je, da se bo to število še zvišalo. Naša četa deluje tudi na prosvetnem polju. Naštudirali so igro »Lažizdravnika«, ki so jo uprizorili na vel. ponedeljek v tukajšnji narodni šoli. Obisk je bil ogromen, samo žalibog niso prišli vsi gostje na svoj račun vsled po manjka« nja prostorov. V tem se je jasno pokazalo, kako visoko ceni Ij -!stvo naše delo. Za« hvaljujemo se vsem sosednim društvom in četam in siploh vsem, ki so ae s sokol« skim ponosom odzvali našim vabilom. Dne 7. junija priredi naša četa veliko javno tombolo na Črešnjevcu, in prosimo vsa sosedna društva in čete, da se ozirajo mi ta datum in nas tudi ob tej priliki upo« števajo kakor do sedaj in se polnoštevilno udeležijo naše prireditve, katere dobiček je namenjen za nabavo telovadnega orod« ja. — Na binkošt j nedeljo napravimo peš izlet na Boč, kamor nas bo spremljala domača priljubljena godba na pihala »Har« moniia«. Vabim > e de, da se nam pri« družijo, da se vidimo in spoznamo. Stara cerkev. Naša sokolska četa dr»-Stva Kočevje priredi na binkoštni ponedeljek svojo prvo vrtno veselico na vrt« br. Povšeta v Stari cerkvi. Poleg telovadnega nastopa je na sporedu preskrbljeno tudi za zabavo. Vabljeni vsš! Mursko sokolsko okrožje priredi na binkostrri ponedeljek propagandni peši» let vseh svojih društev v Vogričevce k br. Zadravoo. Na sporedu bodo nagovor, tek« ma v odbojki hi prosta zabava s sodelo« ▼aniem mestne godbe iz Ljutomera. Prv reditev je namenjena prebrvaLstvn vseg« sreza, zato bo brez vstopnine Pričakuje« mo, da bo zbrano na prireditvi vsa Sošak Park • Hotel - Penalos - Pečine. Najldealnejše bivaHŠCe ob morju, na morski obali vlastiti park to kopališče. Prostor sa parkiranje avtomobilov, Cene zmerna Prospekte! Si *! Ljubljanski gradbeniki v Beogradu Zanimivosti z ekskurzije od 13. do 15. maja — Ze-mnnski in pančevski most - Ljubljanski tramvaj v Slavonskem Brodn — Skavt Peter reši modno lutko AgpSni BdbOansSd akademski ktab gradbenikov je priredil od 13. do 16. t m. ekskurzijo v Beograd. Zahvala za to gre predvsem požrtvovalnosti g. profesorjev, ki se trudijo, da pokažejo svojim slušateljem tudi praktične zglede za svoja teoretična predavanja, in kluba, ki je vodil priprave. rrsi podpornik pri novem mosta umrnskcn 1%iBb|« Je bSt {ufebu, tssMI ksr fce-tega že t Uobijaai na kofodvom v eiici namesto svojega kovčka zagrabil ijevček nekega Nemca ta ga odnesel v naš vegon. Nesrcec je prrkiirjal za ko gro- zi t posJedicaris, Komaj smo ma ategnifi pojasniti neljubo pomoto. V Beograda so ca« priSiiviri tnarikill gradbeni kandidati s predsed. Sov. JtagosL študentov tehnike. Odvedli so nas ▼ preoo-čišča, ki so jih po zelo nisld ceni preskrbeli. Ker nismo prišS v Beograd počivat smo se takoj odpravki na prostor, kjer gradi trancoska firma Batignofles no* itrmrnski most. Neki eot. teh. profesor nam je razkazal načrte ia podal potreben komentar, potom smo si pa na Han mesta i giedaii gradnjo^ .Most bo vezai center Beograda — Tfe-razije — z Zen navoru. jKSjub temo, da se most fcnearnje »vfeeS«, ne more viseti ▼ zraku, ampak potrebuje opornikov. zaradi katerih so nroraM na beograjski strani podreti tudi mnogim Slovencem znani in pri-^ n hijeni karanj »Kičevo* ia »Bbspor«. Opornike grade s pomočjo kesonov. Kosov na beograjski strani je že spuščen v vodo in zato se tamkaj nismo dodgo mudili, ampak smo se prepeljali z motornferM čolni na otok sredi Save, kjer bo stal ooor_ nik šL KL Tudi ta bo zaradi veSike riobjne zgrajen s pomočjo kesooa, ki smo si ga ogledali lahko še na suhem. Deio ▼ kesooo je sila težavno, ker se dela pod velSom Brr čnim pritiskom do 2.5 atmosfer. Tak pritisk morejo prenašati le Hudje * močno konstitudifo, pa tudi ti lahko zapadejo tkzv. »kesonski bolezni«. ki je sicer bolj znana ptr potapljačih. kateri se spuščajo t gSo-bo ;o morje. Velik o zanimanje nam je tevabBo pot, Beograd je v tem času tndj mnogo boU vroč od LjobSJane zato smo se z velikim veseljem odzvaii povabilu g. generalnega ravnatelja na malo zakusko. Toda »mala« za koška se je zaradi velike vročine posedala. Sede čaše piva, so nam ugasile že-•o Si vsi smo enogflas.no hvalili Vajfertov izdelek. ki ima tndi to posebno lastnost, da kot šampanjec pri odpiranju poči V veselem razpoloženju smo v gručah fcčšli v sredino mesta, kjer smo s? privaten ogledali znamenita javna poslopja. ' 4. popoldne smo se zbrali pred univerzo, od koder smo odkorakali v vojno-geo^rafski krstitut, kjer nam je g. generaf BoSkovič razkazal znamenitosti zavoda. Vse nas je z. general očaral s svojim znanjem hi ljubeznivostjo. V kratkih, a jedrnatih besedah nam je razložil postanek špedaik. Razkazal nam Je moderne instra- roetite za najnatančnejša geodetska merjenja. Nato smo si še ogledali precizno risanje specijaik, njih proiciranje na fotografske plošče in končni izdelek v najmoder-neje opremljeni tiskarni. Drugi dan .sta bila na programu pančevski most in nova mestna elektrarna. Pančevski most bo največji most v Jugoslaviji im sploh znamenita zgradba svoje vrste v Evropi. Dolg bo nad 1 km Od 7 lokov jih stoji že 5. Vsak je dolg 160 m. V sredini je 24 m, na krajeh pa 10 m visok Most bo služil vozovnemu in železniškem« prometu. Z gradnjo pančevskega mostu je v zvezi tudi osuševanje pančevskega močvirja m sicer bodo z nasipi zavarova® oa. 40.000 ha zemlje, ki je bita doslej gnezdo malarije in bo v kratkem postala rodovitna. Nasipi bodo stali 300 milj. Din, ki -- pa bodo v bližnji bodočnosti amortizirali, ker bo rodovitna' zemlja nesla letno 80 mSHjo-nov dinarjev. Ostala prost* čas smo porab® za ogJed mesta. Tega pa ne bomo popisovali, ker našo prestolnico itak skoro vsakdo pozna. Pač pa bodo posebno Ljubljančane zanimale tovarne v Slavonskem Birodu, kjer grade ljubi j. tramvaj. Na poviratku smo se namreč ustavili v Slav. Brodu. Tudi tu so nas kaj prijazno sprejeli m se potrudili z razkazovanjem tovarne. V brodski tovarni izdelujejo lokomotive, vagone, tanke za bencin jn slično. Nas je seveda najbolj interes iral a gradnja tramvaja. Videli smo že tri izdelane vagone, drugih 6 ie pa še v delu in bodo kmalu gotovi. ffitro je tek d čas v tem priletnem mesta. Ko pa smo se že odpravljali na kolodvor, je izbruhnil na glavnem trgu požar. Gorela je neka manufakturna trgovina. Oh tej priliki smo mogli občudovati flegmo slavonskega ljudstva. V isti hiši namreč, kjer je gorelo, je bila tudi kavarna in gostom še na misel ni prišlo, da bi zapustili prostore. Sploh ni bilo slišati nt- Najstarejsi Hrastnican Hrastnik, 22. maja Nedavno Je praznoval v krogu svoje soproge, 4 sinov in 3 hčera zdrav in vesel svojo 85-letnico Filip Orožen, po domače žafran, najstarejši prebivalec našega kraja. Rodom je iz Kovka nad Hrastnikom kot sin zidarja, posestnika in vinskega trgovca. Fantič je bil zelo nadarjen, v šolo sicer ni hodil, ker je tedaj ni bilo, obiskoval pa je krščanski nauk v dolskem farovžu, doma pa ga je oče izobraževal. Njegov oče je bil originalen človek in zelo spreten samouk. Bavil se je celo z letalskimi poizkusi. Sin se je naglo izučil očetove obrti, poleg tega pa še čevljarstva krojaštva in mizarstva. Priden in iznajdljiv si je kma- a ušo hi toliko prislužil, da si je zgradil nad rudniško bolnišnico malo hišo, kjer še sedaj prebiva. Dolga leta je bil tudi gostilničar, pa je moral zaradi pravde z rudnikom prodati svojo gostilno. Udejstvoval se je celo kot arhitekt ter je narisal 76 stavbnih načrtov za male hiše, ki so bili vsi potrjeni od oblasti. Njegovo vseznanstvo sploh nI poznalo mej. Mož je slovel nekdaj po širši okolici kot najboljši svetovalec pri bolezni in nezgodi, popravljal pa je tudi razne instrumente ter je sam napravil klavir, ko-jega lastnik je danes g. Goropevžek v Trbovljah. še sedaj v visoki starosti je krepak ln vesel ter Je še na jesen sam popravljal krov in dimnik svoje hiše. Redno opravlja razna kmečka dela. Od nekdaj je že zvest naročnik in čitatelj »Jutra« in »Domovine«. želimo, da bi bil dobri in vedri starček deležen še mnogo srečnih let. ne£no poU naj Vam bo pravilna nega prva briga. Ne da se opisati divnega občutka mladostne svežostL ELIDA FAVORIT MILO ostvaija oni gladki, nežno rožnati teint, ki očaruje. Umivajte se dnevno z ELIDA FAVORIT MILOM. Bldga in dišeča pena tega mila deliije Blagodejno na polt. Ako feHte Imet! Čisto far nežno kožo, ne pozabljajte prve Spovedi lepote: iH^- '-i' V. '"• četrti tn pet! lok pančevskega mosta. Pogled s Donava. kriten vpitja običajnega ▼ takih primerih. Ker smo stali čisto bftiza, smo lahko zagledali v plamenih človeško postavo, ki je iz-tegovala roke proti nam. Še preden smo se zavedli, je že planil naš kolega, »vrli skavt Peter« v gorečo trgovino, da reši nesrečneža. Da pomaga bližnjemu — saj to je eden glavnih zakonov skavtskih — je tvegal življenje in res se mu je posrečilo privleči jz plamenov ubogo žrtev, v kateri pa smo spoznali le lutko, kakršne rabijo v modnih trgovinah. Navdušeni meščani so mu hoteli prirediti ovacdje, toda čas odhoda je prišel in po nekaj urah vožnje smo bili zopet v Ljubljani. Potovka Micika Kamna gorica, v maju. Pred dobrimi 20 leti je v naši vasi sleherno noč še klical ure nočni čuva}. Ce ga ni bilo slišati, so se že pričeli posestniki bati, da je vas v nevarnosti. Nočni čuvaji so bili v tistih časih v naši vasi zelo važne osebnosti. Vaški nagajivci, ki jih nikoli m manjkalo, so uganjali na njihov račun marsikatere burke. V zgodovini Kamne gorice bosta ostala nepozabljena dva nočna čuvaja: mali Polanček in pa Gromov Jaka, ki sta se borila za to važno službo. Celo na pokopališče za grob se je vlegel Jaka in okoli polnoči je hotel prestrašiti Polančka ter ga spraviti ob vsakonočni kruh. Toda Tomaž Polanček, ki je neko noč srečal na sredi vasi 12 parov škornjev, korakajočih po vaškem mostu, se ni dal prestrašiti. Junaško je dvignil svojo helebardo in naskočil Jakoba, ki jo je odkuril naglo, kolikor so ga le nesle noge- Danes počivata na vaškem pokopališču le obadva junaka, kakor ie mnogo drugih, ki so se šalili z njima. Iz vasi ginejo leto za letom vaška poezija, romantika in idealizem. Pred leti so že porušili stari visoki plavž, ki je spominjal Kamnogorico na davne lepe čase, ko je v Fužinah tolklo ogromno kladivo »goldinar, goldinar, goldinar« in ko je iz vigencev zvenela vesela jeklena pesem kladiv in nakoval. Vse je minilo. Zdi se nam samo še, da sanjamo o teh časih. Toda nekdo se ne da premagati. Ta, ki kljubuje še vedno toku časa, je potovka Micika. Ker je tako majhna (visoka samo 140 cm), jo nazivajo tudi »potovčea«. Ostala je iz tistih davnih dni, ko so hodili po naših cestah še ptravi poti in potovke, ki so opravljali peš svoj poklic in vzdrževali zveze med deželo in posameznimi kraji, kjer bo bile trgovine, uradi, zdravniki, lekarne. cestah. HSkdar se ni nstrafiBa vremena in i bo po potrebi aadafievsfe v kaj rada pripoveduje, kako Je hflo v tistih 7 dV9nrT^ ^^ časih, ko je bil tako visok »neg, da so obtičali v njem vlaki. Nje pa seveda ni zadržala niti ta ovira- Glavni njen posel je bil nakupovanje la prenašanje blaga, ki ga je kupovala znani radovljiški Homanovi trgovini. Tam so ji tudi dajali in ji še danes dajejo hrana Kaj dobro pa poznajo Micibo tudi pri davkariji in eodniji in celo s samim sre-skim načelnikom se je že seznanila. Posebno dobro je bila znana s starimi radovljiškimi koreninami, ki že tudi več let počivajo pod zemljo. Med njimi še prav posebno z lekarnarjem Roblekom in dr. Ve-rovškom. Oba sta bila znana šaljivea. Kljub temu, da jo zanese mnogokrat pot k zdravniku, še ni doslej prosila pri njem pomoči za svoje zdravje, ker je še vedno Sla in zdrava. Na njenih potovanjih med Kanme gorico in Radovljico jo često sreča kak voznik, ki jo kaj rad povabi na voz, kar Jo nemalo razveseli, pa tudi avtomobilisti so jo že povabili, da se je peljala z njimi. Ker ni mogla pred kratkim zlesti na avtobus, jo je prijazni šofer dvignil s košem vred od taL Danes ljudje radi tožijo, da je že davno minilo vBe dobro in staro. Potovka Micika pa je še vedno trdna ter prenaša težke tovore, kakor pred davnimi leti njeni predniki Savinjska dolina v majskem solncu in dežja Na Groblfa 22. maja. 7jtsk» «no m navadili zadnje čase godma» 31 j a m vreme, Trtanenjake in celo na sa» msga vižarja vseh vremenskih zadev, na sv. Petra. Na, kaj bi se usajali v nebeške r:.azmere, saj ima vsak pred svojim pragom dovolj smeti. Kako dobro je pač, da je že vendar veter malo počistil naše smetišče! Sadjarji ao ga res postrani gledali, češ: c ve rje nam je osmodffl po sadovnjakih. Le» den jaki so nami sicer prizanesli, jugova burja nam pa ni. Je že tako na svetu, da ima kmet vedno smolo. Kadar je blago drapa, ga nima, a če so polne shrambe, pa anhčs niti ne vpraša za blago. ^ Eno dobro stran pa le ima veter. Kate» to? V goste oblake prahu zavija cvetoče drevje ob cestah, kar je, kakor smo nekje čitali silno važno za rodovitnost sadnega drevja.... »Narava, slama nam kaže« —• piše tam neki novi sadjar iz Celja — »da 60 na primer ravno drevesa ob velikih ce» sit ah najbolj zdrave rasti in tudi najbolj rodovitna. Ni dvoma, da Je to v zvezi s .cestnim prahom, ki ga je drevje vse leto deležno.« — Praha je res deležno drevje v zvrhani meri, saj so ga še ljudje. Priprav Ijale so se kar cele obcestne vasi na ener» gično akcijo, da naj preskrbi Avtoklub, da bodo ceste Škropljeine, ker imajo vsi po» sestniki občutno škodo zaradi prahu, ki ga avtomobili vrtmčijo nepretrgoma vse po> letje. Pa so čuli sadjarji ta siavospev in so poslali deputacijo Avtokhibu, naj dela na to, da bo dodbil vsak avtomobil še pose* berc propeler, ki bo razpihaval prah. Vsaj celjsici nedeljski sadjar bi si stvar tako nekako mislil. Pravi sadjarji pa mu pove« do prav na glas: Gospod, vi ne boste rz» na.3fi s svojim prahom smodnika! Drevje cestah je zato dobre rasti, ker krade 3kmetu gnoj iz njegovih obcestnih njiv. Ce verjamete, pa poglejte, kadar orje kmet ■ te njive pa boste videli, kako so prepre* žene malo globlje plasti drevesnih kor©» nin. Prah je največji škodljivec vsake rast« line, ker jo ujeda in duši. Najbolj škodljiv pa je sadnemu drevju ob času cvetja, ker debele plasti prahu na pestičih ovirajo oploditev. Bog pomagaj, pač ni svetnik vsak, kdor sveti m ne vsak že prašen, če Diše o prahu. Prašen Človek pravimo Sa* vinjčani namreč mmetnemu človeku. Svisli so prazne zato smo flzpnsti® kui mačkovcu ali inkarnatiki, ki je že prižgala svoje rdeče svečke po njivah. Vsa ginjena oteipa po stradanju zadnjih tednov debelo« gleda goved pri polnih jaslih eočni prilast (svežo travo)). Setve hitijo, da nadomesti« jo zamujeno rast. Sključene ženske brodi« jo po zelenih njivah, kakor ribiči pri ribji gonji, in pulijo kokalj putfelce, osat in druge pritepence izmed žita, da bo čisto snop je ob žetvi in malo prahu ob mlačvL Pa je le prišla mokrota, saj so že omed« levale setve v topli jugovi soparici. Naobs-lo je nalilo, da ne bo suše, ki bi zredčila tmvnike in žnfca, zavila rast krompirju, kocru« zi in fižolu po polju in bi bila grenka sa« lata po gredah. Kakor po burnem pJesu so ležale vse te dim pokojne njdve, travniki in gozdovi ter srkala v polnih požnrkih zla* to nebeško kapljico. Za bimkošti so, kakor čujemo, mestnri izletnikri vložili dobro pod« prto prošnjo pri samem sv. Petru, da je odložil za te dni svojo škropilnico. Borno vri dedi, če organizirana gospoda več doseže celo v nebeškem kraljestvu kakor meorgan®« zdrsni kmet... Smrekovo in hrastovo lubje (čreslo) letoSnje sečnje KUPUJEŠ po najvišjih cenah tovarna usnja TOXE KNAFLIC — Kamnik. 6789 Potovka Micika Je ostala še vedno krepka m vrši svojo važno službo že nad 32 let Raš pri njej lahko izračuna ®ovek, kaj vse vzdrzi na svetu. Skozi 26 let je hodila po trikrat na teden, zadnjih šest let pa po dvakrat iz Krope skozi Kamno gorico v Radovljico. Prehodila je to nad 11 km dolgo pot 4680 krat, in sicer sem in t j a, kar znaša nad 100.000 km. Silna pa je tudi teža, ki jo je znosila v svojem vedno polnem košu, ki ni dosti manjši od nje same. Navadno je nesla v Radovljico po kakih 10 kg, nazaj pa večkrat tudi kar po celih 20 kg. Na ta način je znosila približno kakih 9C000 kg raznih tovorov. Micika je prerrebi važno shiHbo od svojega očeta Jake Bertonclja, ki je tudi potoval kakih 20 let Jedva so odrasli otroci, že je morala tudi Micika_ zadeti koš na rame ter jo ubirati po deželnih in cesarskih Dvojni jubilej oglednega narodnjaka L tub Bana, 22. mala. aefleOo dani r krogu rodbine svofr 7&-l«ta4oo in istočasno 40-leto.ioo poroke g. Avgust Vončina, uradnik državne železnice. Kito laned nas, stoveostofli Sdviu tCai Jsf, M smo StaSbovaH v Isrtri, ga. ne pozna? Saj smo sa srečarvaM povsod tam, kjer Je Slo ®a narodno stvar, bodisi, da je bil to Sokol, slovensko pevsko društvo ali kaka slovenska prireditev. Vončina je bil z vsem svojim srcem Slovan, vedno pripravljen prijeti za požrtvovalno n arodmo-ob ramibmo delo. V tem drahiu Je odgojil tudi vso svojo družino — tri sinove in tri hčere, — na katere lahko danes are e ponosom, a snroije pošteno, ne-sebično in požrrfevovaflmo delo nI Vtatčina mikoM tekal priznanja ta ga žal tndi ni dobil. ampak Je bil tik pred uvedbo novega oradnišfcega zakona 1923 upokojen ter uživa sdaij doforote staroupokooenca. če sega. danes, ob njegovi 70-letate4 ta ttknatn 40-letn'ici njegove porote, spominjamo, delamo to iiz globokega spoštovanja do njjegove oeetoe ta v iskreni želji, da bi ostal še dolgo krepak, čil in zdrav v ponos jugoslovanskim železničarjem! — Eden z bivše proge Divača • Ftulfi. Ogled banovhiskega Prične točno ob 9. Skopni odhod Izpred hotela »Triglava«. Ogled bo trajal pritožno dve uri. Zavod, kjer se razen vaiišča vzgajajo velike postrvf vseh vrst in jih krmijo z mesom, Je docela nov in nafmo-derneje nregea, vreden, da si ga vsakdo ogleda. Opozarjamo nanj vsakogar, to se bavi z riSarskkn Športom ia ki se zanima za rfbarstvo. Po ogleda skupno kosfto r betefa »Tri-g4av«. KoTehna< Ljubljana, Mestni trg št. 25/L rodite gibi in kretnje imajonamen, da , ♦ Slovenska Matica objavlja: Letošnje Effi."^ S - Ljubljanske, izven povedi venelosti; vsaka kretnja mora biti zaokrožena, graciozna in elegantna. Nedeljski nastop je bil v nekem smislu družabni dogodek, ker je pokazal širšemu občinstvu izredne odlike te telesno-kulturne smeri na Izvajanjih številne deee. Znaten del zanimanja in pestrega programa je absolvirala gdč. Janečkova sama. Vsi izvajalci so dosegli popolno priznanje; vse kaže, da se bo po prizadevanju gdč. Janečkove smer Dunca-aova-Dekrose v Zagrebu trdno rakoreninl-Ita. Prireditev Je bila prav dobro obiskana. * § 58 zakona o pobijanja nalezljivih bolezni prepoveduje po reklamni poti ogJa-Sati in priporočati način zdra videnj a, sredstva in zdravila proti boleznim, navedenim v zakonu o pobijanju nalezljivih bolezni, v kolikor to ni odobreno od kompetentnih ofclastev. Pravilnik o zdravilih in zdravilnih specijalitetah $ 12. določa, da se smejo zdravilne spedjaEtete, ki jih je odobrilo ministrstvo za sodjalno poJitiko ia narodno zdravje, redno oglašati v strokovnih (zdravniških, lekarniških, veterinarskih afr drogističnih) časopisih m drugih izdajah te vrste. Oglasi morajo biti stvarni in sestavljeni s prikladnim besedilom. Kaznujejo se vsaka druga oglašanja, kakor objavljanje zahvalnic. priporočil m sličnih izjav s kinematografi, radiom, reklamo po vlakih, izložbah in tema sličoo. Samo v izjemnih primerih sme ministrstvo za sodjalno politiko in narodno zdravje po zaslišanju mnenja stalnega strokovnega sveta za preizkušnjo zdravil dovoljevati v občem interesu oglašanje zdravilnih spedja-tltet v dnevnih listih ali na drug način, toda s posebej odobrenim besedilom. Vremensko poročilo % Meteorološkega zavoda ▼ Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo; 1. čas opazovanja, 2. »tanje barometra, 3. temperatura, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10 7. vrsta padavin, padavine v mm. 22. maja. Ljubljana 7, 760.8. 13.8 91. tfbo, 10. dež, 14.1; Maribor 7, 758.8. 147, 92, tiho, 10. dež 1.7; Zagreb 7, 760.5, 15.8. 78. tiho. 8. —; Beograd 7 761.0. 17.8 56, tiho, 0. —; Sarajevo 7, 762.1, 14.0. 60, tiho, 0. —^ —t Skoplje 7. 761.9, 15.9. 85. tiho, 7. —s —; Kumbor 7, 762.0 16.8. 82 SE4. —. —: Solit 7, 761.8. 16.. 78, E8, 10, —. —; Rab 7, 761A 14.2. 81. SEl. 9. —. —; Vks 7 761.4. 14.1, 83, E6. 10, —. —; Mostar 7, 761.2, 15.9, 74, tiho, 6. — —. Najvišja temperatura v Ljubljani 20.2, Mariboru 18.8. Zagreba 23.6. Beograda 25.1 Sarajeva 21.3. Skoplju 26.8. Ktrmbotu 23.6, Splita 22.7, Rabu 212. Visa 20.8. Mostaru 23.5: — najnižja v Ljubljani 10.8, Mariboru 12.6. Zagrebu 13.9. Beogradu 13.0. Sarajevu 7.3. Skoplju 132, Kumboru 14.8. Splitu 13.7. Rabo 12.1, Visa 12A Mostam 14A ništev stoječe člane prosimo, da vzamejo knjige v društveni pisarni na Kongresnem trgu 7 v časa od 26. t m. do 13. junija v delavnikih v dopoldanskih in popoldanskih urah. Po tem terminu se bodo dostavljale knjige na dom proti donosnini 2 Din. Zaradi povečanja naklade Je pristop še vedno mogoč. Člani dobijo za članarino 50 Din tabo bogat knjižni dar. kakor še nikdar poprej: nad 60 tiskanih pol. Natančnejša pojasnila v Matični pisarni ali pismeno. * »Liga naroda«. Prejeli smo prvo številko tega glasila Udruženja za pospeševanje ciljev Društva narodov v Zagrebu z obilno vsebino. Revija bo izhajala letos vsak drugi mesec, a prihodnje leto vsak mesec. Člani udruženja prejemajo revijo brezplačno, a za nečlane stane letno 60 Din. Urednik je dr. Ivan Brlič. Zagreb. Ulica 23. listopada 1847. št. 3. * Škerjančev godalni kvartet »Sonaftna da camera« v radln. V torek, 26. t m. bo oddajala zagrebška radijska postaja spored Zagrebškega godalnega kvarteta, kg bo izvajal tndi Šfkerjančevo »Sonatina da camera«. Spored bosta prenašali tmdii postaji Beograd in Ljubljana. ■* Zorko Prelovec: O. da Je roža moja srce! Moški zbor (kvartet) z baritonskkn solom, (Že tiskan.) Zorko Prdovec: Le enkrat še! Moški zbor. (V tisku.) Obe melodij ozni, pevni in lahki pesmici je izdalo pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Cena prvi kupljeni partituri vsake pesmi 5 Din, nadaljnjim 1.50 Dan, v knjigarnah 5 Din. * Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev bo imela 30. t. m. popoldne v Maribora deseto redno letno skupščino, a 31. t m. ob 10. dopoldne bo zveza proslavila svojo desetletnico na svečani seli v veliki dvorani Narodnega doma. * Zupanova Permetova Jama bo za bte-koštne praznike električno razsvetljena. Vršila se bo v senčnatem gozdu velika plesna prireditev. Izstopna postaja Grosuplje. * Velik gozdifl požar v Dramljah. K tej naši vesti smo prejdi naslednje pojasnilo: Dne 16. t. m. je bil v gozdu g, Josipa Je-senka v Dramljah zaneten ogenj po neprevidnosti delavca, ki je spravljal razno dračje iz gozda. Ob 11.50 je pribite! dan gasilnega društva Kožar Ignac k motorki in je bflo kmalu pripravljenih nekaj članov, med njimi tudi tajnik, ki je naročil šolski ded nalaganje cevi. 2e ob 12. Je začela motorka delovati po zaslngi spretnih gasilcev. Gasilno društvo Gaberje je prišlo šele okoli 13. s štirimi člani na avtu proti požarišča, do Hm je svoje orodje postilo kak poldragi kilometer od kraja požara. Zahvala za pogašenje gre drameljskemu društvu, ki se je ustanovilo po,d načelstvmn g. Mlakarja šele leta 1929. v novembra, vendar ima že motoiko in dobro izvežba-oc gasilce. 1 ■ .......... DANES PREMIERA ob < pol 8. ki 9. Slami pasto!oree TIM MG OOT T aenscactfonakiem Ana Indijanska kri Boste, jnstotav#£kra, s tadl nežna ljubezen! KINO »IDEAL« * Znižanje basov luske trošarine na pnevmatike. Na ponovne številne intervendje pri banski opravi se je Avtomobilskemu klubu, sekciji Ljubljani posrečilo izposlo-vati v zadevi bauovinske trošarine na pnevmatike v znesku 25 Din za 1 kg kakor tudi glede pobiranja te naslednje olajšave i Da se ne bi oviral avtomobilski promet s kontrolo o plačilu te trošarine, je dopuščeno, da se ta plačuje pavšalno za leto 1931-1932, in sicer za motocikle 100 Din za osebne avtomobile 500 Din. Lastniki motornih vozil, ki se nameravajo poslužiti te ugodnosti, naj to prijavijo kr. banski upravi najkasneje do 31. t m. in plačajo pripadajočo pavšalno trošarino do 31. junija letos. Lastniki motornih vozil, ki ne nameravajo plačati pavšalne trošarine na pnevmatike v zgoraj določenem roka. bodo primorani plačati po § 77. pravilnika o ba. novHiskih davščinah za leto 1931^. v znesku 25 Din za 1 kg in se bodo morati podvreči vsem kontrolnim določilom, katere bo naknadno izdala banska oprava v Ljubljani. * Zanimivi fzletl na Spftzberge. Francoska Linija Cle. Gfc Transatlantique priredi v letošnjem poletja v časa od 28. julija do 18. avgusta veliko ekskurzijo na Spitzber-ge. Udeleženca, te ekskurzije se poslužijo francoskega parnika »Cuba« in obiščejo vse znamenite kraje ob Norveški. Angleški, Islandski obali do Spitzbergov in nazaj. Tozadevni prospekti in cene se dobe pri zastopniku francoske linije Ivanu Kra-kerju. Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. * Visoke cene v planinskih domovih. Iz Kamnika nam pišejo: Cesto se čujejo pritožbe, da so oene jedil in pijač po naših planinskih kočah znatno previsoke. Pivo se prodaja v Kamniški Bistrici po 8 Dm za steklenico, dasi stane dovoz za steklenico komaj 1 Din. Na Krvavcu stane pivo 12 Din, nošnja gor pa okrog 2 Din za steklenico. Tudi hrana je predraga. Pravijo, da je cena hrani na Kredarid prav taka kakor v Kamniški Bistrici. Za Kamniško Bistrico bi se morala opustiti tadi vstopnina v kočo. Cujemo, da namerava sresko na-čelstvo napraviti red in da Je že zahtevalo cenike. * Odprte planinske koče. SPD naznanja, da bosta koči na Kokrškem in Kamniškem sedlu ob binkoštnih praznikih odprti in oskrbovani, toda le za silo, ker so snežne razmere neugodne. Aljažev dom y Vratih. Spodnja koča na Gofid ia Kadilnl-kova koča na Golica so že stalno odprti in oskrbovani. Triglavski dom na Kredarici bo oskrbovan ob binkoštih in v primeru primera ugodnega vremena ob nedeljah m praznikih. * Požar v Moravčah. Pišejo nam: V ponedeljek zvečer okro* poi 21. ure Je nenadno začeto goreti gospodarsko poslopje g. Mihe Šlibarja v Moravčah. Ogeaj je v kratkem času uničil poslopje, ki je bilo krito s slamo. Poleg krme ia gospodarskih strojev sta pogoreli kočija ia sani. Živino so pravočasno rešili. Na pomoč so takoj prihiteli gasild lz Moravč in Vrhpolja, ka so z velikim trudom lokalizirali ogenj, da se ni razširil na sosedna poslopja. K sreči ni bilo vetra in je nekoliko deževalo. Domneva se, da je bil ogenj podtaknjen. Gospodar ima občutno škodo, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Posledica tega ognja je, da hodijo sedaj po Moravčah in okolici zastopniki raznih zavarovaLnic in da se posestniki prav radi dado zavarovati proti požaru. * Neroden živinski operater, Iz št. Ru- perta nam pišejo: Te dni Je knd v naši okolici opravka rezar. Mož je hodfl okrog živinorejcev in jim je izpreminjal z nožem bikce v voličke. Po takem srečno presta-nem poslu naši ljudje kaj radi postrežejo operaterju z dobro malico. Veselo razpoložen se je zglasil rezar tudi pri posestniku Ignacu Avbljn na Kalu. Z gospodarjem sta se domenila, da mai rezar obreže mladega bikca. Rezar se je spravil takoj na posel, pa se mu je zataknil nož. Avbljevi pa so imeli pri živin če tu ves dan opravka. Žival je krvavela še drugega dne. V skrbeh je poklical gospodar Ignac soseda Janeza Avblja, ki je moral žival zaklati. Kdo je nespretni rezar, naši ljudje ne vedo. Nekateri menijo, da je doma iz kamniške okolice, drugi trdijo, da je Dolenjec. * Konec aovosadskega Monte Carla. V raznih novosadskih gostilnah in kavarnah so se nedavno pojavili železni aparati za nov način igranja na srečo. To so nekake omarice s sistemom valjarjev, ki se zganejo, kakor hitro vržeš skozi odprtino dinar. Valjarji imajo različne figure rastlin in sadov in če je igralec pogodil pravo kombinacijo, mu padejo iz aparata dobitki po 12. 10 ali pa lo Din. Aparati so se hiitro udomačili in se je večkrat okrog njih kar trlo srečofovcev. Navzlic mnogim izgubam je ostal ta Monte CarLo zelo popularen. Sedaj pa mu je konec. Policija je aparate zaplenila, proti lastnikom pa uvedla kazensko preiskavo. Dognalo se je namreč, da obstoja konzorcij, ki je hotel uvesti te igralne aparate po vseh večjih krajih Jugoslavije. Člani konzorcija so tudi prijavljeni sodišču in se bp z zadevo kmalu pečalo novosadsko sodišče. * Ali Je bančni ravnateS! odgovotfeo zs manipulacijo uslužbencev? To kočljivo vprašanje bo moraio rešiti sedaj sodišče v Subotici v razpravi, ki je v zvezi z znano afero subotiške mestne hraniinice.Tn je bilo okrog milijon Din primanjkljaja m se ie knjigovodja Lukas Benič ustrelil. Mestna občina je ravnatelja hranilnice Ilijo Lete-data takoj odpustila in uvedla proti njemu kazensko postopanje, katero pa je sodišče ustavilo. Sedaj je odstavljeni ravnatelj tožil upravo mestne hranilnice zaradi neutemeljenega odpusta iz službe in povrnitve izostalih mesečnih plač. Zastopnik uprave hranilnice zatrjuje, da je ravnatelj zanemarjal svojo službo m da je samo zaradi tega lahko knjigovodja poneveril toliko denarja. Proti temu pa trdi zastopnik odpuščenega ravnatelja, da je ravno ravnate-ljeva zasluga dober razvoj hranilnice in da en sam v velikem denarnem podjetju ne more točno pregledati vsega tega, kar delajo drugi. Poleg tega pa sta vložila tožbo še 2 bivša občinska svetnika, ki tožita občinsko upravo, da je zagrešila 2 veliki napaki: ali je po krivid odpustila hranilnič-nega ravnatelja, ali pa je premalo skrbi posvečala svojemu denarnemu podjetju. * Obsodba zaradi nemškega izzivanja. Iz Šoštanja nam pišejo: Pred tukajšnjim sodiščem se je vršila 21. t m. razprava proti Štefanu Josipa, uradnika tovarne Woschnagg. ki je 5. aprila glasno kričal po Šoštanja: »Wir sind osterreichische Of-fiziere und sind stolz darauf«. Obenem je pd nemško himno »Heii dir im Sieges-kranz«. Dokazovanje je pa podalo, da je Štefan to izvršil v pijanosti in da v pijanosti sploh rad izziva. Zato je bil od tukajšnjega kazenskega sodnika g. Verstovška obsojen le zaradi prestopka po § 166. na 14 dni zapora in na prepoved posečanja gostiln za 1 leto. * Štiriletno dete npepefflo 4 domačfre. Da vžigalice niso otroška igrača, se je na tragičen način izkazalo v mali baranjski občini Suza. Štiriletni sinček nekega kmeta je ostal, ker so bili vsi drugi zaposleni na njivah, sam doma in je nekje iztaknil vžigalice. Z njimi se je igral najprej v kuhinji potem pa pod skednjem. Iz te igre je nastala strašna nesreča, ker so hkrati začela goreti drva v kuhinji in nakopičeni poljski pridelki v skednju. Naenkrat je bilo dvoje zgradb v ognju, ki pa se ie zaradi vetra hitro raztegnil še na sosednja, tudi r slamo MALINSKA — OTOK KRK Hotel »SLAVIJA« Krasno kopanje in solnčenje; dunajska in domača kuhinja. Ciste sobe. Dnevna parobrodska zveza s Sušakom. Pension Din 60.—. Zahtevajte prospekte. 6935 Samo NIGGEROL (Patent St 5922) olje aH krema za solnSenje in masažo, Vas obvaruje solnčarice in peg, ter Vam naredi kožo gladko in enakomerno bakreno zagorelo. — Dobi se ▼ vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija GREGORIO, Ljubljana, Prešernova uL 5. 201 Veliko odporno moč napram trdi mehanični izrabi se ima zahvaliti Continental-obroč svojemu 1 nerazrušnentu nljco, ki absolutno gosto drži. Viktor Bohinec, LJubljana Tapete za izložbe r poljubnih vzorcih izgotavlja atelje »Irls« Ljubljana, Gregorčičeva H. «961 krita poslopja. Oasfid lz vasi Zroajevač, Batina in Koranac, niso mogli zatreta ognja, ki je v kratkem časa uničil 4 domačije. * Hoda nesreča delavca. K notfd pod tem naslovom aam pišejo: Ponesrečeni delavec Jakopič Štefan ni bil v službi gradbenega podjetja g. inž Josipa Dedka, ampak pri KID na Dobravi, oziroma kot pomožna moč pri Splošni mariborski stavbni družbi pn montaži železnega ogrodja za povečanje tovarne elektrod na Blejski Dobravi. 4 Velika zakonska tragedija se Je te dni poaovno razpravljala pred sodiščem v Va-raždinu. Iz te tragedije je nastal zločin, ki je redek v Hrvatskem Zagorju. Zakonca Mio in Jožefa Kunštek sta se prepirala že več let, ker je bil Mio nasilen pijanec. V pijanosti je pretepal ženo in otroke. Žena ma je večkrat ušla. a se je zaradi otrok vedno vrnila. Pred tremd leti je skušala svojega divjaškega moža zastrupiti. Lani pa, ko je bil posebno pijan in divji in je končno zaspal, je prišla nanj s sekiro ter mu je zadala 12 udarcev. Razprava zaradi tega zločina se je enkrat že vršila, a je bila zaradi zaslišanja novih prič preložena na sedaj, ko je senat obsodil nesrečno ženo na 8 let težke ječe. * Dvakrat obsojen na dosmrtno Ječo. tretjič pa oproščen. Veliki senat sombor-skega okrožnega sodišča je oprostil vsake krivde kovača Albina Popoviča iz Oraho-vice blizu Cakovca. ki je bil že pred 4 leti zaradi umora in razbojstva obsojen na dosmrtno ječo. To obsodbo je potrdilo tudi apelacijsko sodišče in so Popoviča odpre-mili v kaznilnico v Lepoglavi. Tu pa so se zavzeli zanj drug; kaznjenci, ki so zatrjevali, da je mož popolnoma nedolžen. Oprostilna razsodba po tolikih letih, ko je bil mož že dvakrat obsojen na dosmrtno ječo, je izzvala veliko senzacijo po Medmurju, za posledico pa ima povrh še to. da sta njegova, pred leti obsojena sokrivca zahtevala obnovo procesa. * Tatinska cigana. Okrog TopRc na Dolenjskem se potepata dva dgana, 40 letni Ferdinand in 23 fetni Matija Brajdič. ki kradeta kakor srake vse, kar jim pride pod roko. Zlasti veliko veselje pa imata do kokoši, ki sta jih pokradla tam lepo število. Te dni ponoči sta se zglasila tudi pri Mariji Ravbarjevi v Vavti vasi in popolnoma izpraznila kokošnjak. * Ob toplih dneh Je naša največja skrb. s kakšno pijačo naj si svežimo organizem. Hladilne pijače katerikoli vrste osvežujejo nas samo trenutno s tem, da zavživamo večjo količino tekočine, toda v istem času se povečuje vztvarjanje znoja. Hladna ovomaltina je najpriikladnejša osvežujoča pijača, ki ob poletni vročini ne nadome-stuje samo izgube telesne vlage, nego tudi podpira slabo prehrano s tem. da je njena hranilna vrednost koncentrirana. Za pripravljanje hladne ovomaltine ie spravila tvrdka dr. Wander, d. d. tvornica farmacevtskih in dietetičnih proizvodov v promet poseben aluminijast pehar pod imenom ovomax. Ta se dobi povsod. kjeT se prodaja ovomaltina, in sicer po 15 Din. * Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah vam nudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Franjo Kunovar. pokopališče Sv. Križ. Ljubljana. * Pozor avtomobilisti! Ličanle, tapedra-nje avtomobilov točno in po razki ceni izvršuje Ignac Kastriii, Ljubljana, Karlovska cesta 22. * Spominjajte se podpornega društva za gluhonemo mladino v Ljubljani! * Obleke in klobuke kemično čisti, barva. piisira in lika tovarna Jos. Reich. * Zdravilišče Rogaška Slatina nudd svo-jšn gostom popolno oskrbo (stanovanje, hrana, zdravnik, kopelji in takse) za 670 DSn tedensko. * »PAN« ovratnik Je Iz Impregnlranega platna. !TO zobna pasta najboljša! * Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Pod trančo 2-DI. Iz Ljubljane o— Iz gledališča. »Princeska in pastirček« se ponovi na binkoštno nedeljo popoldne, predvsem za birmance in botre, in druge, ki se zanimajo za to prijazno pravljico. Cene znižane. Sodeluje ves dramski ansambl, očarljivi otroški balet muzika dravske divizije in cela menežarija najrazličnejših živali (medvedov, žab, gosi itd.) Vstopnice v predprodaji v opernem gledališču ter pred predstavo v drami. — Opera uprizori drevi učinkovito francosko opero »Židovko«. Naslovno vlogo poje ga. Zlata Gjungjenac-Gavellova, njenega očeta Ele-azarja poje prvič na našem odru znani naš tenorist g. Šimenc, kardinala predstavlja g. Aleksander Griff. odlični basist zagrebške opere, Eudoro ga. Ribičeva, Leopolda g. Kovač. a— Zaključni predstavi na Šentjakobskem odru 28. in 30. t m. bo uprizoril Šentjakobski oder prvič v sezoni izvrstno angleško komedijo Oskar Wildejevo »Bun-bury«. Pri prvi predstavi 28. t m. bo proslavila marljiva članica odra gdč. Pirčeva svoj stoti nastop. Njene kreacije so vsem obiskovalcem in prijateljem odra gotovo v najlepšem spominu. Vabimo cenjene poset-nike. da se v obilnem števila uddeže te proslave, ter s tem podprejo kulturno delo Šentj akobčanov. Vstopnice od danes dalje v trgovini g. Miloša Kamičnika sa Starem trgu. ■— Luči velemesta. Slednjič vendar... Ogledali smo si v Elitnem kinu Matici novi Chaplincv flm. Zanj veli a ena sama beseda hvale: mojstrovina. Toliko te šaljivih, burlesknih pa tndi bridko žalostnih prizorov, da se čustvovanje do veka venomer tehta med smehom in ganjenostjo. In to je tista čudovita moč Chaplinove gflu-me. Vsebina filma Je izvrstna, domislek! sfla originalni, fotografija jasna. Tak sena f3m je Se vedno zmagovit. V ostalem Je godba, ki spremlja dejanje, odlična in vseskozi prikladna. Na dvoma, da bo krasni film ostal dalje časa na programa kina Matice. t. n— Šentjakobska kniSžnica v LhrbOard. Stari trg 11, je izposodila v mesecu aprilu letos na 3693 strank 13.639 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 16. do 20. in izposoja knjige v desetih jezikih in modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Knjige se pošiljajo tudi na deželo in znaša izposojilni rok za dravsko in savsko banovino po en teden več, za druge banovine pa 2 tedna več Na razpolago popolni tiskani imeniki knjig, ki si Jih kupi, da si napišeš številke knjig doma. n— JadranašI! V nedeljo 24. t m. bo telet športne in šahovske sekcije v Novo mesto. Vsi Jadranaši, ki se žele udeležiti tega izleta, naj se zglase v soboto 23. L m. pri tov. Štoifi v uradnih prostorih JNAD »Jadrana« od 11. do 12 Vožnja četrtinska. o— Ljubljanski Sokol obvešča članstvo in javnost da bo društveni javni telovadni nastop v nedeljo 31. t m. ob pol 16. na letnem telovadišču v Tivoliju. n— Danes otvoritev kavarniškega hi restavracijskega vrta v »Zvezdi«. a— Društvo »Soča« v Ljubljani priredi na binkoštni poneddjek ob vsakem vremenu vrtno zabavo s plesom, šaljivo pošto in srečolovom v Šiški v vseh prostorih restavradje Reininghaus pri Pavletiču. Ples bo na vrtu na borjarjn in v salonu. Srečolov je zelo bogat in je zanj že pripravljenih nad 600 dobitkov. Srečke se bodo prodajale po 1 Din, doSm so nekateri dobitki vredni 500 Din. Začetek ob 15, Vstopnina 5 Dm. Vabljeni vsi dani te prijatelji društva! o— Oblastna strelska dražhia LJuMfcan priredi v nedeljo 24. t m. ob 8. zjutnd ostro streljani e na vojaškem strelišču. Dolenjska cesta. Istočasno se bodo sprejemali novi člani in izdajale izkaznice. 4-taktna motorna kolesa 350 ocm Din 12.750.—> Dvoletna garancija. Prodaja na 12 obroko«. Zastop: H. KENDA, Ltnbijdna, Mestni trg- X? 6613 o— Vse lastnike brajd vabi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, da si ogledajo 26. t m, ob 17. kako se škropi in žvepla vinska trta. Na podružničnem vrta pri Mundovi hiši v Gradišču bo praktično pokazal nadzornik v pokoju g. Josip štrekelj. V primeru slobega vremena se bo vršil ta pouk prvo prihodnje lepo popoldne ob istem časa. n— Uprava »Poštnega doma« ponovno opozarja na razpis natečaja za osnutke zgradbe Poštnega doma v Ljubljani Za tri najboljše osnutke so določene nagrade. Vsa potrebna pojasnila se dobe ob delavnikih od 12. do 13. pri g. šaleharju v tiskan* poštne direkdje na Sv. Jakoba trgu. o— Prošnja voznikov. Tehnični odddek banske uprave se je odločil za znatno razširjenje ceste proti Besnici pri Dobruniah in urejajo sedaj tam čedno banovinsko cesto. Pri tem pa se premalo pazi na to. da bi se šlo na roko kmečkim voznikom in ie takozvani Pečarjev klanec, ki se vleče skoro tričetrt ure, ves razkopan in nasut Dela se na edi omenjeni črti, zaradi česar ie razkopana vsa cesta, kar silno ovira voznike, ki vozijo iz gozda les. Prizadetih je okrog sedem hribovskih vasi. Želia vseh okoliških posestnikov in prebivalstva sodoh je. da bi se temu odpomoglo ln sicer na ta način, da se urejuie cesta po predeSh tako. da živina ne bo trpela na vsei noti. n— Tramvajska dela. Dela za tramvajsko progo so v polnem razmahu v mesta, kakor tudi zunaj v smeri proti št Vido. V Gradišču ie temelj izkopan že do cerkve, včeraj pa so pričeli kopati dalje proti Še-lenburgovi ulici in bodo tudi tu tirnice kmalu priključene. Predvčerajšnjim popoldne so pričeli napenjati tramvajski dektro-vod v Šelenburgovi ulid. Bakreno žico so privezali k nosilni elektrovodni Žid. ki so tudi že napete med hišami. Valjar z žico je bil nameščen na malem vozičku, ki so ga pomikali po tiru. Na Rimski cesti bo v kratkem gotov tudi drugi tir. V Zvezdi je kovačnica, v kateri popravljajo krampe in drugo orodje. Na Gosposvetski cesti izravnavajo cestišče ob tramvajskem tiru. V Zg. Šiški kopljejo temelj za tire od Kosove hiše do tramvajske remize. Tn so tudi bo položene v dolžini 800 m tirnice. Kakor hitro bodo tu dokončana dela. se bo pričelo s polaganjem tirnic v smeri proti št Vidu. o— Razne nezgode. Posestnikov sin fe-gnac Rode iz Rodic pri Domžalah je oral RAgRTEfr jPRORACUnE OBRACuiifr | TIHI1 nA/VLTI -V0D/TV0, HOBILDUT^I. t TEHHlCni BIRO ARU.IVAM ZUPAMl LJUBLJANA GRABI7CE. 43.TE.L27%| % ............... Telefonsko ste 28—45 Je dobila trgovina % idemlat JEKLO, Lfnblfana« Stari trg ADVOKAT DR. JARC FRANCE naznanja, da le OTVORIL ▼ Škof* LoH (Spodnji trg It 37, hiša ge. Ane Lesko« vec p. d. »Pri Laudomi«) lastno pisarno^ w >JUTRO< K. ns Sobota, 28. T. 1831 OPATIJA (A bbamia) lepa pomlad na AdrlJI Regina hotel SHanlt, carine prosta cona. Reducirane cene. 150 sob in apartmajev. ZdravilLščna godba in hišni orkester. Golf. Od maja dalje kopalna sezona. 141& (Pod enakim vodstvom PALACB-hoteL) E. K«mz na polju, pri čemer se je po nesreči zaJetd v plug, ki mn je precej poškodoval desno nago. Stanko Knaus. 11 letni sinček rudarja z Okrona se je s kropom nevarno po-paril na desni roki. Tesar France Bradač iz Čateža na Dolenjskem se ie Pri tesanju nevarno vsekal v desno noeo. Ponesrečence so pripeljali v splošno bolnico v Ljubljani n— Za pomladne Izlete nudi najbogatejšo izbiro provijanta velemesarila Sla-mič na Gosposvetski cesti. u— Foto atelje Staut, Kolodvorska 18. le znižal cene. Vhod za avtomobile iz Čopove ulice 10. u— Preden si daste napravftl trajno ow-diilaciio. zahtevajte informacije o aparatu Gallia Pariš, ki vam jih drage volje daje salon Navinšek, Ljubljana. Iz Celja e— Umetniška razstava, ki jo je priredS v mali dvorani Celjskega doma g. Ante Kos, pozlatar in trgovec z umetninami v Ljubljani, žal ni doživela onega zanimanja. kakor bi ga pričakovali Ker ostane razstava odprta še nekaj dni, upamo, da bo število obiskovalcev gotovo še znatno naraslo. e— Poseben rietni odbor, ki ma načelu- je p-rof. Lojze Pavlič iz Celja, namerava prirediti 6. hi 7. junija izlet na Gorenjsko, kjer bi obiskali izletniki med drugim tudi Brezje. Vintgar, Bled. Ce se bo prijavilo do 30. t m. vsaj 500 izletnikov, bo vozil iz Celja 6. junija popoldne ob 14. poseben vlak. Z izletniki pojde tudi pevsko društvo »Oljka« iz Celja, ki bo ob tej priliki priredbo na Bledu koncert. Vozna cena Celje-Bled jezero in nazaj velja komaj 60 Din, za šolsko mladino 30 Din. Izletaa izkaznica 5 Din. Izkaznice in podrobne informacije dajejo do 30 t. m. profesor g. Pavlič, člani »Oljke«, skavti in pa trafiki na celjskem kolodvoru rn v Vodnikovi ulici. «— Iz gledališča. Za bi rman ce bo otroška predstava na binkoštno nedeljo ob 15. pravljična igra »Začarana žaba« s petjem, plesom rn godbo. To bo poslednja predstava te igre in po znižanih cenah. Ob 30. bo poslednja uprizoritev »Cirkuške princese« po znižanih cenah. — Na biukoštni ponedeljek se bo uprizorila opereta »Aleksandra« po znižanih cenah. Kot kralj Mon-tanija bo gostoval tenorist ljubljanske opere, g. Stjepan Ivelja. a— Danes kozaški koncert Drevi ob 30. nastopi v Unionski dvorani znameniti zbor doniskih kozakov »Platov« pod dirigentom Kostrjukovim. Zanimanje za kozaški koncert je izredno veliko. Nekaj vstopnic se še dobi. kdor pa si je karto rezerviral, naj jo dopoldne dvigne, ker se bo sicer prodala. Iz Maribora potujejo kozaki v Zagreb. a— Akademija »Napredka« le morala biti iz tehničnih ozirov preložena na torek 26. t. m Vršila se bo tega dne ob 20. v Narodnem gledališču. a— Koncert v parka v aedeilo 24. t m. in ponedeljek 25. L m. odpade zaradi tehničnih ovir. a— Izlet k Sv. Duhu na blnkoštni ponedeljek, ki ga priredi klub Meja, naj pokaže, ali je med nami kajj ljudi, ki se zanimajo za našo mejo. Odhod z vlakom zdu-traj do Fale. a— V mestno klavnico Jo Je mahnil konl, ki je v četrtek zvečer v Jezdarski olid ušel 17 letnemu hlapen izvoščka Pukla m zbežal čez most, Glavni trg in do Tatten-bachovi ulici. Hlapec ga je našd v hlevu mestne klavnice. a— Nesreča pr! deta. Med delom ]e 19 letnemu viničarjn Dominiku Mercn iz Jareninskega dola odletela sekira v levo nogo in ga težko poškodovala na stopalu. Zaradi težke poškodbe so ga morali prepeljati v splošno bolnico v Maribor. Z Jesenic tFroM za kopalno plaičo priporoča tvrdkm A.&B. Sksberr.r* Ljubljana. Poroka treh sester v BinkoStna nedelja bo za obitelj g. Ivana Trema, posestnika in trgovca na Javorni-ku, velik dogodek. To nedeljo dopoldne se namreč poročijo v župni cerkvi na Koroški Beli tri sestre naenkrat. Pred oltar bodo stopile gdč. Ivanka z g. Jankom Hrvatom, poslovodjo iz Maribora, gdč. Pavla s tovarniškim žebljarjem g. Matevžem Slamnikom s Save in gdč. Milka z g. Okrožnikom Friderikom z Javo mika. Želimo mladim, Me porabite na sokol** tamtolo 91. t n. ob 1 popoldne. Vrednost dobitkov 20.000 Din. Ob Mnkoitali prasnikto ne pojdite mimo Sokolskega doma, ne da bi si ogledali krasne dobitke sokolske tombole. Iz Tržiča 6— Kine bo predvajal na btnknfttns soboto ln nedeljo zvočni velefilm »Zbogom ljubav«, v ponedeljek pa krasno rusko dramo »Divna laž Nine Petro vne«. Iz Kamnika ka— Ogled ceste v Loče. v torek zjutraj so pričeli zadnji ogledi ceste na Luče. Komisija si je ogledala obe trasi, starejšo in novejšo, pa je izbrala med obema trasama najugodnejši in najcenejši izhod. Kakor kaže, se bo Julija že pričelo delo. ka— Kino Rdečega križa ln gasilnega društva v Gasilskem domu bo v kratkem otvorjen ka— Tenisa ne bo! Tako vsaj kaže, ker bi bili stroški preogromni. Takih stroškov Tujsko-prometno društvo ne zmore, še manj pa športni klub. Ce se posreči nov aranžma z občino, se bo morda zadeva še uredila Naravnost skrajno pretirana pa je zahteva lastnika sveta g. Praschnikarja z Dunaja ki travnika ne proda drugače kakor po 13 Din za kvadratni meter. Poleg tega zahteva še razne koncesije. Iz Slovenfgradca ZOBOZDRAVNIK DR. JOŽE PICEJ ordinira od 28. maja naprej t hffll dr. Cerneta v Slovenjgradcu na trgu štev. 20. 8920 Iz življenja na deželi GORENJI LOGATEC. ProtttuberlnAna liga priredi na binkoštno nedeljo 24. t m ob 15. pred gostilno Lenassi javno tombolo z več glavnimi dobitki (moško kolo, žensko kolo, kuhinjsko opravo in drugo). Ker je čisti dobiček namenjen za zdravljenje bolehnih otrok na morju, prosi odbor vse dobrotnike in ljubitelje otrok, da prireditev čim izdatneje podprejo. RAKEK. Nedeljo 17. t m. so naSe Kola- šice posvetile materi. Ker je bil to pri nas prvi dan te vrste, je bila sokolska dvorana polna kljub solnčnemu popoldnevu. Spored je bil res pester in primeren za materinski dan. Sodelovali so osnovna in meščanska šola in dramski in pevski odsek Sokola Pri samospevih je nastopila kot gosi gdč. Laharnarjeva, konservatoristka lz Ljubljane. Pri tej priliki moramo omeniti, da so Kolašiee prve uvedle primerno cTbuche RevedOr PREDNOSTI PUDRA »RfiVE D* ORct HIGIJENA: Puder »Reve d' Or« je higijeničen, ker vsebuje najčistejše sestavine, ki blagodejno vplivajo na kožo. PRIJETNOST: Puder »Rčve d* Or« je prijeten, ker ne suši kože, pač pa jo naredi čudežno mehko; poleg tega je ta puder izvrstno parfumiran, ELEGANCA: Puder »Reve d' Or« je eleganten, ker Je v krašni lakirani, kovinasti škatljici, ki ostane 8e po uporabi pudra koristna v hiši. VARČNOST V UPORABI: Puder »Reve d' Or« Je varčen v uporabi, ker je lahek in se dobro prime kože ter stane cela škatlja samo Din 32.—. JAMSTVO: Puder »Reve d' Or« jamči za kakovost kot izvrstno uspeli izdelek Parfumerije L. T. Piver, Pariz, ki je bila ustanovljena leta 1774 in ima zaradi tega en in pol stoletno izkustvo v fabrika-ciji pudrov. Drogerija GREGORIC, Ljubljana, Prešernova ulica St S, S" -r^. * . I Sw£ MOKRONOG. Po daljše« odmoru je nastopil zopet naš 60ikoLski dramski odsek z uprizoritvijo Gogoljeve »Ženitve«, ki so jo mladi igralci v soboto 16. t. m. prav le. po odigran. Želimo le, da bi nadaljevali s študiranjem novih iger in da bodo imeli pri tem v bodoče več razumevanja pri ob> činstvu, ki se to pot ni posebno izkazalo z udeležbo. Kakor čujejmo, bodo nastopili naši vrli igralci z »Ženitvijo« tudi v Treb. njem na 6okolskean odru in sicer na nedeljo 7. junija zvečer. ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Sokol se pripravlja na prireditev 14. VI„ ko bo pri nas okrožni zlet novomeške župe. Pri tej priliki razvije Sokol budi svoj društveni prapor, ki ga pridno i&deJujejo sestre članice Neprijateljd Sokola priredijo ta dan pešizlet v svojo godbo na Gorjance, da bi zmanjšali udeležbo pri sokolski prireditvi. — Občinski odbor je na seji soglasno sklenil. da uredi šolsko vprašanje. Do prihodnjega šolskega leta bo občima namreč nadzidala na kupljenem gospodarskem poslopju g. Bralca štiri učne sobe. — V soboto 16. t a je priredila šolska mladina višjih razredov pešizkrt na Gorjance k Sv. Miklavžu in Sv. Jerl. \ TALCJI VRH PRI ČRNOMLJU. Nade gasilno društvo je 17. t. m. n« vzpodbudo simpatičnim novoporočencem in njihovim k* nstreza današnjimi gospodar- agilne učiteljice upravitelj** gdč. KoSbes* življenskim družicam obilo sreče! Ureditev novih poslovnih lokalov. Gostilničar g. Franc Mesar na Jesenicah preurejuje svojo hišo, tako da bo imel poleg restavracije tudi lokal, v katerem si bo uredil brivski salon g. Franc Boštar, in en lokal, v katerem bo, imel čevljarsko delavnico g. Zupan. a—Šport. Na binkoBtne praznike bo gostovalo na Jesenicah nogometno moštvo SK »Hrastnika«, ki Je letos v zelo dobri formi. Nastopilo bo proti igračem Jeseniškega SK »Bratstva« na sokolskem igrišču v Kurji vasi. Obeta se torej zanimiva borba Kine »Rad3o« bo predvajal sa btn- koštne praznike sijajni zvočni velefilm skim razmeram. Kar Je čez 10 Din, je pri današnji občutni krizi preveč. Cisti dohodek gre samo v dobrodelne namene. Hvala jim! VRHNIKA. Gasilno društvo Je s nattnrf- no akcijo za nabavo nove motorne briz-galne in tovornega avta, uspelo tako daleč, da bo slovesna blag^sJOVitev novega orodja. združena z izletom Vrhniške gasilske župe. v nedeljo 5. Julija. Sosednja društva prosimo, da opuste na ta dan svoje prireditve. 2IRL V nedeljo 17. t m. se Je vrffU v tukajšnjem Sokolskem domu predstava mladinske igre: »Sirota Jerica«. Besedilo je Albrechtovo, pevske točke je skomponiral Emil Adamič. Igrico sta naštudirali tukaj« »— Mestni kino Celje bo predvajal drevi zvočno opereto »Gospod po naročilu« z WUlyjem Forstom v glavni vlogi. Predigra Foxov zvočni žurnal. e— Šport na praznike. Prijateljska tekma med bazenskima družinama SK »Ce-■ e* in TKD »Atena« iz Ljubljane bo v nedeljo ob pol 11. na Glaziji. Ponovna nr-astvena tekma med SK »Celjem« in SK avo« iz Sevnice je bila včeraj brzojavno -povedana. V ponedeljek popoldne bo Lam ob pol 17. prijateljska nogometna ■ na med SK »Celjem« in SK »Svobodo« laribora. Za oba praznika napovedani nogometni tekmi med Celjskimi Atletiki ln »Austrio«, prvakom Koroške, sta morah odpasti. e— Celjski denarrt zavodi bodo poslovali danes do 14 e— Mične konopnene Izdelke, kakor solnčnike. torbice, prtiče in drugo je razstavila znana tvrdka g. Antona Šinkovca v izložbi trgovine Sager. Ta izložba zanima posebno tujce, ki obiskujejo naše mesto. G. Šinkovec bo pričel izdelovati tudi konopnene slamnike. Vsi. Id so že videli prve vzorce, pravijo, da bodo ti slamniki zelo lični in posebno pripravni za kopalce. e— Huda nesreča v kamnolomu. V kamnolomu posestnika Ivana Moškotevca v Ši-beniku pri Sv. Juriju ob južni železnici sta bila zaposlena s pripravljanjem gramoza 31 letni delavec Miha Jančič in 30 letni delavec Franc Plauštajner. V četrtek popoi-dne sta hotela razstreliti neko večjo skalo in sta namestila v njej dinamitni naboj, ki r*a je prehitro eksplodiral. Oba delavca sta obležala z nevarnimi poškodbami na glavi in na nogah. Še isti večer sta bila prepeljana v celjsko javno bolnioo od koder pa so jn včera' dopoldne, ker imata nevarno poškodovale tndi oči, odpremili z vlakom na okulistični oddelek ljubljanske bo! niče. Iz Maribora a— Zemsk! ostanki dr. Mihaela Podles-nika. višjega zdravstvenega svetnika v Mariboru, bodo danes ob 15. v mrtvašnici starega mestnega pokopališča blagoslovljeni in nato takoj prepeljani v Sv. Lovrencu na Pohorju, kjer bodo ob 17. položeni! k večnemu počitku na tamkajšnjem pokopališču. a— Iz mestnega abožnega sveta Na četrtkovi seji mestnega ubožnega sveta mariborskega. kateri je predsedoval občinski svetnik prof. dr. Strmšek. je bilo rešenih nad 60 prošenj za podpore in za sprejem v zavode. Med drugim se le mestni ubož-ni svet iz referata g. dr. Wankmullerja izrekel zaradi oddaljenosti proti nameravanemu odkupn posestva pri Sv. Jurju ob Ščavnfoi za mestno ubožnico. pač pa Je sklenil predlagati občinski svet. da najame amortizacijsko posojilo za gradnjo nove. sedanjim razmeram odgovarjajoče ubožni-ce v neposredni bližini mesta. »Hajduška pesem« po opereti »Ciganska I režiserka za mladinske igre pri Soikolu kri«. Predstave: v soboto 23. t. m. ob pol | '? njena tovariši ca učiteljica na osnovni šo» li v Zireh. Igro in petje je spremljal na ki a* virjn skladatelj jn pevovodja g. Anton Johsrt, ki s svojo umetnostjo vselej in po« vsod rad pomaga Igra je bila žal slabo obiskana 2IRL DobfH smo dvakratno tedensko avtomobilsko zvezo 2iri—Logatec. Pretekli teden se je vršila kamisionalna vožnja, ki je uspela prav povoljno. Vozilo se bo dvakrat tedensko, v torek in petek. Avtobus bo odhajal iz 2irov ob 6. zjutraj in prihajal v Logatec okrog pol 8. Vračal se bo popoldne ob 13. ln pol. Potnik bo imel do dve uri časa v Zireh in se bo lahko še isti dan vrnil s poštnim avtom na škofjo Loko na kolodvor. S to zvezo bo predvsem ustreženo žirovcem, ki imajo opravka na uradih v Logatcu. Pa tudi izletnikom ln turistom bo prišla v dobro ta zveza, kajti avto bo vozil mimo Rovt, odkoder Je uro hoda k Sv. Trem kraljem, lepi turistovski točki. Za solidnost in redno vožnjo jamči že ime podjetnika g. Jakoba Poljanška. LITIJA. Na zadnjem družabnem večera »Lipe« v prostorih pri g. Vojku šribarju, sta uspešno nastopila mešani zbor in sa« krnska orkester, oba pod vodstvom pevo» vodje m dirigenta, litijskega učitelja g. Mč« lana Pertota. »Lapa« se pripravlja za 15. avgust, ko bo praznovala svojo 451etnnjoo. — Sokol bo priredil 6. junija veliko javno tombolo, za katero ima že precej lepih do« bitkov. Srečke prodajata a Olgačka Biz» jakova in a Premica Kusterletova. Segajte pridno po srečkah 1 — Litijska osnovna šo k se je prav lepo izkazala ob materin« skem dnevu. Prireditev se je vršila v tu« kajšnjem Sokolskem domu. kn so ga na« pol 21., v nedeljo 24. t. m.: ob 15., 17. to pol 2L, v ponedeljek 25. t. m.: ob 15. to peri 21. Iz Trbovelj t— Nabori bodo v trboveljskem Sokol« skem domu 11. junija za letnik 1911, 12. junija za 1906—1910 in 13. junija za one i« drugih občin, ki so prosili za nabor v Tr» bovljah in za one vojne obveznike, ki se čutijo, da so postali za vojno službo nespo* 6obni. 13. junija bo tudi prisega obvezni« kov, ki še niso prisegli, m ornih, ki so apro« sceni kot hranitelji. BATA v hlSl g. Trbovca, Trbovlje IL sprejema v POPRAVILO čevlje vseh vrst, tudi tiste, ki niso kupljeni pri nJem. Cene: za moške templance « za ženske templanca . za otroške templanca ■ 7035 Din 25.—• » 1».— » 15.— Kino Sokol bo predvajal ob 20. zvo- čni film »Vihar na Montblancu«, veličastno dramo iz kraljestva večnega snega to leda Poleg »Zveza trojice« s temperamentno Jenny Jugo. POZOR TRGOVCI! Obveščam spoštovane interesente, da , - _ ne bom mogel radi bolezni razstaviti na polnili starši in šolska mladina. Lepe uvod« ljubljanskem velesejmn svoje opreme za I Pf besede je izpregovotrila učiteljica gospa____ —_____. kolonijalne trgovine. Na zahtevo po- I V®1® Zidarjeva. Program je obsegal pri« I srtmo omrežje je razdeljeno na 12 odsekov, šljem najnovejši ilustrirani katalog. Da- m®™ deklamaeije, recitacije in prizore. | Popravili bodo skupno S5 cest in poti. Ka-— — i-------s*_ _. I Pestrost so povečale še telovadne, tambu« nove priredilo veseloigro »Davek na samce« v prostorih narodne šole. Prireditev je po. setilo mnogoštevilno občinstvo iz bližnje m daljne okolice kakor tudi precejšnje šte» vilo izletnikov iiz Črnomlja Igra je bila prav dobro podana, za kar ima največ za« slug gdč. Kolbesnova. Vloge so bile sreč. no Odbrane. Mlad'm igralcem kakor tudi društvu iskreno čestitamol ČRNOMELJ. Na Vnebohod Jc priredil gledališki odsek Sokola veseloigro »Pe<». srček moj«. Obisk je bil prav dober. To pot zaslužijo igrala oosebno pohvalo, fcra je bila dobro naštudirana. režija v pravih rokah in gledalci so se od srca nasmejali. Posebno je ugajala sestra Vera Maleriče-va. pa tudi vsi ostali igralci so bili kos svojim vlogam. Po igri se ie razvila prijetna zabava s plesom. — Letinra kaže prav dobro; parkrat se nam je ponujala toča. vendar dosedaj ni bilo nobene posebne škode. — Namesto umrlega g. Zajca :e imenovan za tajnika mestne hranilnice g. Peršak Jože. bančni uradnik v Runri, k; ga že poznamo kot domačina in vnetega Sokola. ZAGORJE. Pred letom izvoljeni pripravljalni odbor protituberkulozne lige je za minili četrtek sklical v Sokolski dom ustanovni občni zbor, na katerem je začasni predsednik, šolski upravitelj gosp. Janko Levstik podal poročilo. Med letom Je pristopilo 66 članov. Dve predavanji o tuberkulozi je imel g. dr. Tomo Zamik. Govornik je poudaril, da je na tretjem mestu banovine označeno Zagorje kot največje gnezdišče jetike in da bo zaradi tega treba mnogo resnega dela Važno Je v tej sveži tudi protialkoholno gibanje. Udeležba na ustanovnem zboru je bila minimalna kar je v svojem govoru ožigosal g. Melhior Cobal še posebej, ker se kljub osebnim to pismenim vabilom ni odzval razen g. Kušarja, niti eden od delavskih zastopnikov. Po čitanju pravil Je bil soglasno izvoljen za dobo enega leta naslednji odbor: predsednik učitelj g. Božo Cer-nelč; ostali odborniki gg.: dr. Zamik Tomo, g. Cobal Melhior, ga. Mitterhammer-jeva Anka, g. Korbar Drago, gdč. Jenkova Ela to gdč. Jedločnikova Angela Letna članarina znaša le 12 Din. Socialna dolžnost prav vseh slojev je, da pristopijo v Kgo, ker £ bo le na ta način omogočeno pobijati morilko, ki preti prav vsem brez razlike stanu. Novemu odboru želimo čim več uspehov! SEVNICA Kutok bo nail občini sek> po mag al do dobrih poti ln cest. Občim sko ee- jem na odplačilo brez povišanja cen. N. BL Popovič, Beograd, Kolarčeva 5. 6967 I I Solnčne pege odstranjuje naglo ta bres sleda „CREME ORIZOL" Dobiva se povsod. Depo Oumoche-njia, Zagreb, Smftčlklasova oL S*. 4261 raške in pevske točke in odlomek iz Fini« garjeve »Ve&iige«. Lepo podan program je prisotne starše prepričal, da je naša roki« (Ena v dobrih rokah. — Občni zbor litij« kočiske podružnice SPD bo 31. t m. ofc 11 v koči na Sv. Planini. VIŠNJA GORA. V četrtek Je napntvfla naša šolska mladina svoj majnlškl Met na Turjak. Kljub deževnemu vremenu Je bila deca dobro razpoložena in živahna. — Saje so se vnele 20. t. m. v hiši posestnlce po domače Erjavčeve Mick«. Sosedje, misleči, da obstoja nevarnost požara, so alarmirali gasilno društvo, ki Je bilo v nekaj minutah na licu mesta. Seveda Jim ni bilo treba stopiti v akcijo, ker je bilo že vse pri kraju. Pohvaliti pa Je treba ob tej priliki naše agilne gasilce, ki so navadno nekaj minut po alarmu že na kraju nevarnosti. --------„— . TREBNJE. SotraSsko društvo javlja ob- vzamete pravočasno, izginejo takoj po- iskovalcem društvenega prednjaškega te-javi bolezni. Neškodljive za želodec, srce čaja, da bo zaključek tega z zadnjimi pre-in ostale organe. En poizkus napravite v davanjl v nedeljo 31. t m ob 13. uri. Iz-lastnem interesu, toda zahtevajte samo piti bodo 21. junija v Trebnjem. Vsa na-TOGAL! M nič boljšega! V vseh lekar- | vodna prejmete ob zaključku tečaja, ki je nah. 5820 obvezen za vse tečajnika. Bolni na gibta in revmatiznra ne morejo zadosti prehvaHti ecBnstveno učinkovanje TOGAL-TABLET. Ako nh J _______y______• • a . . a menje pridobivajo v 25 kamnolomih, iz katerih bodo dobavlM 500 kub. metrov kamenja ln 2000 fcuib. metrov gramoza Za raastreljevanje Je potrebnih 80 kg dinami-ta. Porabilo se bo tudi čez 300 m cementnih cervi za kanalizacijo ln 3000 kg cementa Občina Je kupila za vsa ta dela razno orodje, med nJim 20 samokolnlc. Zgrajenih bo tudi 8 novih poti, in sicer na Zajčjo goro, na Vrtačo, na Kumen, na Hudo Brezje, k Sv. Roku ln v Drožanje. Vse delo je organiziral marljivi župan g. Krulej, ki se mnogo irtvode za napredek setvniške občine. GOMTLSKO. Prvi javni nastop našega, šele pred kratkim ustanovljenega Sokola je dobro uspel. Nastopili so vsi oddelki in pokazali pravo sokolsko izvežbanost Glavna zasluga na uspehu gre vztrajnemu vaditelju, upravitelju br. šegi, ki je neumorno vežbal Sokole. Iskrena hvala vsem sosednim društvom, ki so pripomogla, da Je nastop tako lepo uspeL Rečemo lahko, da naš Sokol, ki mu starostuje br. Košenina, vzorno napreduje. SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Za dcetavo pisemske pošte na dom v tukajš« njem poštnem okolišu so določena tri me« sta selskih pismonoš. Ker sta dva pismo« noši odšla v pokoj, je ostal le še eden, ki ne zadostuje. To stanje traja že od 1. mar« ca. Nekaterim obleži pošta kar po več dni na uradu, keT zanjo nihče ne ve. ob nede« ljah in praznikih je pa takšen naval kakor svoje dni pri delitvi krušnih kart. Nujsno prosimo, da se napravi enkrat kanec tem nevzdržnim razmeram. — V Novi vasi je umrla ga Ana Zmaharjcva, 74 let stara. Bila je vzorna gospodinja in dobra mati, ki je vzgojila svoje otroke v narodnem duhu. — Delovanje Sokola je živahno Vsi oddel« ki redno telovadijo ki se pripravljajo za javne nastope. Društvo pripravlja tudi ve« liko tombolo. — G. Klajnšek, do sedaij me« s ar v Loiki pri Zusmu, je kupil hišo z mes* rijo, podružnico g. Hermana Kinda, in otvori tu svoj obrat. — Tu^ajšpji mesarja nameravajo mižati cene govejemu mesu od 16 Din na 10 Din, ker so ee*ie goveji žrv bjA že pred meseci padle na 5 D m. SLOVENSKA BISTRICA Tečaf a cepljenje šmarnice bo 7. junija po rani mašL Posestniki šmarničaih nasadov naj bi se tečaja udeležili v čim večjem StevSu. Ob tej priliki se bodo zanimancem delili brezplačno gumijevi trakov, za preceplianje. — Stavbna dovoljenja za enodružinske hiše so dobili železničar Sakelšak. ki era0« po 375 — 380 baška >0< po 360 — 365. + Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 17 vagonov pšenice, 27 vagonov koruze, 9 vagonov moke in 3 vagoni otrobov. Pšenica: baška Begej šlep, 79/80 kg težka 202.50 — 207.5: okolica Novi Sad, 78/80 kg 200 — 202.5; okolica Sombor, 79/80 kg 190 — 196, baška, potiska šlep, 79/80 kg 202.5 — 207.5; gor-njebaška 205 — 210; gornjebanaška 205 do 207.5; sremska, slavonska, 78 kg 185 — 195, okolica Indjija, 78 kg 185 — 195, okolica Tndjija, 79/80 kg 190 — 1%. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 115 — 120. Oves: baški, sremski in slavonski 150,— 155. Koruza: baška in sremska 1025 — 105; ladja Dunav, Sava 106 — 108. Moka: baška >0g< in »Ogg< 290 — 800; >flk 260 — 270; >5« 240 — 250; >6< 225 — 230; >7< 175 — 190; >8< 125 — 130- Otrobi: baški. sremski is banatski 120 — 125. + Som bor s ka blagovna borza (22. t m.) Tendenca neizpremenjena promet 134 vag. Pšenica: baška, potiska, 80 kg 205—120; okolica Sombor, 78/79 kg 200—206; gornjeba-ška, 79/80 kg 202.50—207.50; sremska, slavonska, 78 kg 185—190. Rž: baška 150— 155. Koruza: baška 102—104; za junij 105 —107, Dunav, šlep 106—106. Moka: baška >0< in >00< 280—300; >2< 255—260; >5< 235—250; >6< 210-230; >7< 175-190; >S< 130—140. Oves: baški, sremski, slav. 152— 157.50. + Bndimpeštanska terminska borza (22. t m.) Tendenca nespremenjena; promet miren. Pšenica: za maj 15.44 — 15.45, ®a junij 14.80 — 14.81; rž: za maj 15.26 — 15.30; koruza: za maj 14.03 — 14.04, za Julij 13.67 do 13.69. za avgust 13.84 — 13.85. tranzitna za maj 11.25 — 11.30. Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 23.: Zeleni kakada. On Je vsega kriv. D. Nedelja, 24. ob 15.: Princeska in pastirček. Mladinska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 26.: X T Z. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven-Trije vaški svetniku Torek, 26.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Sobota, 23.: Židinja, gostuje Marij Šimene. in Aleksander Griff, basist zagrebške opere. Izven. Nedelja, 24.: Oj ta prešmentana ljubezen. Ljudska predstava po znižanih eenah. Izven. Ponedeljek, 25.: Dijak prosjak. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sobota. 23. Zaprto. Nedelja, 24. ob 15. Začarana žaba. OtroSka predstava. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20. Cirkuška princesa- Znižan« osne. Zadnjič. Ponedeljek, 25.: Aleksandra. Znižana cene. Zadnjič. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15 Četrtek, 28-: Bunbury. Premijera. 8toti nastop gdč. Pirčeve. Sobota, 30.: Bunbury. Zaključna predstava v tej sezoni. OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 86 .tiiiElSBElElBEEEElElB UGODNA PRILIKA Veliko skladišče (magacin), zelo pripravno za vsako industrijo, trgovino z deželnimi pridelki itd., tik železniške postaja Pragersko, PRODAM zelo ugodno. Električna moč na razpolago. — V isti hiši razpoložljivo stanovanje s 6 sobami in obsežno kletjo. Pojasnila: Pragersko št_ 75. 7042 I. SLANOVIC Splošno ključavničarstvo, LJUBLJANA Gajeva ulica S, Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijelno za delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno poniklovana. 3084 RAZPIS Direkcija državnega rudnika Velenje, razpisuje na dan 15. junija 1931 ob 11. uri nabavo: 1600 m jeklene žične vrvi, premera 18 mitu Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcija državnega rudnika Velenje 4799/TL 6975 POZOR! gozdne jagode sveža sa jed ter za Izdelavo marmelade, pekmeza in dr. razpošiljam t poštnih zavojih - vrečicah od 5 kg. Milovan Vasilič, Ugljevik-Majdaa kod Bjeljine. 7008 I l spretni Ivi samostojni, sprejmemo. Gorup * Ca, MikloftVSevm e. 18/L Prodam lo.ooo komadov brezovih metel brez držaja komad Din 2.—. Dopise pod šifro »Breza 22« na ogL odd. »Jutra«. 6968 FERDO PRIMOŽIČ mizarstvo in parketarstvo TRNOVSKI PRISTAN 4* LJUBLJANA se priporoča za vsa ▼ to stroko spadajoča dela. Dobava in polaganje parketov, popravila, struženje starih parketov. Delo solidno! Cene smerne! 6930 Zaradi nesreče Inventnrna odprodaja manufakturnega in konfekcijskega blaga po globoko znižanih cenah. S« vljudno priporoča MARIJA ROGELJ, LJUBLJANA Sv. Petra cesta it 26 177 laknp plemenske živine Komisija državnega veleposestva Bel je, obstoječa Iz gg. inšpektorja tež. Hotv vata, inž. Tomomiča, veterinarja dr. Graji ča, j® te dni pri članih živinorejske zadra< ge »Jugom ontafon« nakupila 25 telic montafonske pasme za pleme t okolici Mart bora kt Ljubljane. Po izvršeni tuberku!in*?njckctJ3 ae je komisija V™*0« vete pobrala* • idimn stvenoeti in kakovosti nakupljenih plemenskih živali. Naši rejci montafonske govedi ao ▼ preteka enega leta dri. relepoftf Befc prodala že nad 50 telic ter prejeli za njihov trud in defto prarr lepe nkopHk«. 7027 PARKETNE DEŠČICE hrastove in bukove TRST JE ZA STROPE BAKULA (leseno pletiva) n aiiupe ta stena, dobavlja Jos. R« PUH, Ljubljana Gradaška ufica 22. Telefom 2511 112 Odprt 8 cilinderski zelo malo vožen AVTO ugodno naprodaj. Ofcrtt pod iifro »Redka prilika I* na ogL odd. Jutra" 6677 Trgovina prvovrstnih dalifMtifl^^1 šibeniških vin na drobno in debelo. Prvovrstna Aiulit ta dalmatinska kuhinja. Vsak dan sveto morske ribe, ribji golaž (brodeto), bakala ter Tprrrin Jedila. — Krasen balkon a senčnate verando v gostilni TRATNIK, Ljubljana. — Sv. Petra cesta. — Lastnik: A. KUMARA, ASFALTNA STREŠNA LEPENKA ARESIT BITUMEN SMOLA LESNI CEMENT KARBOLINEUM Ul Jos. R. PUH, Ljubljana POZOR! POZOR! Cenj. občinstvu javljam, da sem otvoril v Wolfovi ulici St. 12 lastno delavnico krznarstva in vseh v to stroko »padajočih del. Priporočam se za obilna naročila, katera bodem točno po naročilu, solidno in po zmernih cenah izvrševal. Pri večjih naročilih znaten popust pri cenah. MIRKO KRA5NJA krznarstvo in izdelovanje čepie 1058 LJUBLJANA, Wolfova ulica štev. 12, dvorišče levo. Najboljša naložitev kapitala. Dvojna hiša na postajališču tramvaja v predmestju nadstropna s trgovskimi lokali in U strankami, s 4 stanovanji, ki niso pod stanovanjsko zaščito; lep trgovski lokal z vso opremo, stavba iz mirnega časa, v najboljšem stavbnem stanju, veliko dvorišče in klet z dvema vhodoma, posebno poslopje za hišnika, drvarnice in pralnica, radi preselitve takoj naprodaj. Pojasnila daje Evgen Leiner, trgovec, Leutschačh (Untersteiermark), Osterreich. 7049 NajMvejfe «ve- kolo s motorčkom, iy4 K. &L, dvoko-ieaa, šivalni stroji, otroški ta igračni vozički in posamezni deli najceneje. CenOd franka. »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokolea ta otroških vozičkov. LJUBLJANA. Kar levčka e. 4j Predam pafflt StfOf Stembflmascbine 45-55 HPM ki je bil do sedaj r obratu. Proda se zaradi povečanja obrata. ffON« S o din, Ljubeena pri €«f?ss

enomesečno zabrano aterfca in je zmagala nad svojiim drugim prehodno Gubca • r'. j »< ii »Jutra« — kip moštvom v Saša 5:15. Bosfams prvega 5, Rak, Ku oc štva je bila^ Jeglič, Pavšič, Rak, Kumer, Banko, Vidmar, Ražek, Stepdšimk. ^ jL 1930. zmaiga moštvo Ilirije v tretjič nad ASK Primorjem v času 449.1 v poeta* vi Zupančič N., Orel, Habič, Rak, Kumar, Šifrer, Pavšič, Štepdšniik. Konsta-tirati je pa trdba, da ni nobeno moštvo doseglo časa is L 1923., ki glasi 4:472. Letos bo ftre&na, kakor leta 1927. progo nekoliko spremeniti, samo s to razliko, da se bo zadnjo progo prestavilo fe Selenibur« gove ulice, kjer se vrše razna dela, na Aleksandrovo cesto s ciljem pred Narod* nim domom. Tekmovanje prične točno ob TI. • »t»p> tam pred Narodnim domom. Cilj je isto* tam. Tek se vrši po naslednjih ulicah in je razdeljen na osem prog: L proga Na* rodni dom — Pošta, 280 m; IL proga: Po* šta — Dalmatinova ulica, 200 m; III. proga Dalmatinova uL — hotel Štrukelj, 300 m; IV. proga hotel Štrukelj — Komenske* ga uL — Resi jeva c. — Zmajev most, 350 m; V. proga Zmajev most — Kopitarjev« ul. — Vodnikov spomenik, 260 m; VL pro* ga Vodnikov spomenik — Pred Škofijo — Stritarjeva — Prešernov spomenik, 350 ra; VIL proga Prešernov spomenik —< pošta, 200 m, zadnja proga pošta — Aldcsandrova cesta — Narodni dom, 280 m. Predaje so: I. pošta, H. vogal Dunajsfae c. in Dalmatinova uL, UL hotel Štrukelj, IV. leva stran Zmajevega mosta, V. Vodnikov spomenik, VL Prešernov spomenik, VIL pošta. Cela proga Je dolga 2230 m. Naprošamo cenj. občinstvo, ki bo goto« vo z zanimanjem sledilo prireditvi, da ne ovira tekmovalcev in da vpošteva navodila reditelj skega zbora. Kdo bo letos zmaga!? Odgovor na to vprašanje nam bo dalo tekmovanje samo na binkoštni ponedeljek. Službene objave LNP (S seje p. o. dne 20. maja 1931.) Prisotni: Stanko, Setina, Novak, Accetto, Grošelj, Zupane, Rovan, Kačar. Kovač. Zapisnik zadnje seje se odobri. Odobrijo se prijateljske tekme dne 24. in 25 maja SK Siavija Osijek proti SK Iliriji in ASK Primorie. Dovoli 6e odigranje predtekem. 25. maja SK Retje, Trbovlje : SK Zagorje v Trbovljah. — 24. maja SK Ilirija, rez. : SK Tržič v Tržiču. — 7. junija SK Ilirija, rez : SK Elan, Novo mesto v Novem me> stri. — 25. maja ŽSK Hermes. rez. : SK Tr. žic v Tržiču. — Naknadno ee odobri pri* jateljska tekma dne 17. maja ASK Primor« je. rez. : I Gradjanski SK rez. v Zagrebu. Prvenstvena tekma SK Jadran : SK Na* takar se odigra 24. maja ob 9.30 na igrišču ASK Primorje. Službujoči odbornik g. Ko* ruza, stranska sodnika Goli, Klančar. Vsak klub postavi po tri reditelje. Na prošnjo TSK Slovan in SK Reka se prvenstvena tekma TSK Slovan : SK Reka, določena na 24. maja, prelož: na 31. maja Verificirajo se s pravom nastopa dne 23. maj za I. ASK Maribor, Maribor Dimi« trijevič Svetozar, Omanefendič Razim; s pravom nastopa dne 30. maja za SK Retje Trbovlje 5teb'e M'rko, Žarn Ferdo: za Zbis. Hermes. Ljubljana : Draksler Janez; za SK Elan. Novo mesto R;*jak Herman; za SK Svobodo. L nibliana. Blatnik Alojz. Jen. ko Rudolf: za TSK Slovan Ljubljana. Pe, trovič Miroslav. Lumibsr Stanko S pra* vom nastopa za mednarodne dne 23 maja, 7.a nri i? teljske dne 13 avgusta in prven* s+vene 13 novembra se verificirata za T! = r'a Lnihlrna: Svetic ViPbald m Svetic Rnfael ŽSK Hermes. Ljubljana, se obve* šča da pred!ož; konkretne dokaze v sml* p1;! svoi ef *n : SK Natakar 5:0. P-otest SK Javornik. Rakek, se odstopi sodniški sekciji v izjavo Naproša se sod* niška sekcija, da !avJ zakai n? delegirala sodnika k prvenstven' tekmi TSK Slovan : SK Korotan — Tajnik II. (Sem o* dne 20. t. m.\ Prisotni Rvbaf. Stanko. Knret, Novak, inž Kulji^, Porrpe. Vosnemik. To?ar, Bo-ptič. Kovač. Buljevič. Malovrh. SK Korota-nu sp bo pismeno odgovorilo na'dopis št. 27 od 9. t m. — Dovoljuje se nastop v prij. 1 tekmi 3ne 31 i m. v moštvu SK Mure Igr.: Ferjan M., Cagrau Štefan, Eisenstadter Bela, Horvat Miha. — SK Elanu se bo pismeno odgovorilo na dopis z dne 17. t. m. — Na znanje se vzame dopis SK Jadrana št. 38 od 16. t. m. — Dopisa ASK Primorje od 13. in 14. t. m. se bosta odposlala JNS-u- — MOLNP v Trbovljah se sporoča, da bo II. tajništvo odposlalo zaprošene legitimacije za gg. odbornike Mo. — MoLNP v Mariboru bo prejel pismen odgovor na nekatera vprašanja, predložena v sejnih zapisnikih 20. in 21. seje MO Maribor. — ŽSK Hermesu se sporoča k njegovemu dopisu št 44/31, da se je dala zadeva ad aeta. — Na znanje se vzame dopis SK Olimpa št. 7/31 od 5. t. m., v ka* terem javlja pravilno ime svojega tajnika — SK Korotanu se sporoča na dopis št. 26, da so ukinjene pods. legitimacije za stranske sodnike. — Sporoča se SK Javorniku, da bo LNP poslal njegova dopisa št. 38 in 40 JNS-u- — Preda se na osnovi iznešenib očitkov odboru za kaznovanje sodnikov ss. g. Kramaršič. — Vzame se na znanje dopis SK Svobode v Mariboru z dne 21. aprila 1.1., v katerem prijavlja nov odbor (predsednik g. Janžekovič, tajnik g. Petejan). — Sporoča se SK Trbovlje, da bo projel pismeni odgovor na dopis št 45 od 15. t m. — Tajnik I. Odbor sa veznih lahkoafletskHi sodnikov JLAS, Ljubljana. Za >Jutrovo stafetcK 25. t m. se odreja naslednja jurija: Vodja tekmovanja in zastopnik dnevnika >Jutrom gosp. Zobec; vrhovni sodnik g. Lavoslav Slamič; starter Sancin S; sodniki na cilju in Časo-merilci gg-: Windisch J. Kermavner, Luin, Vidic, Stepišnik, prof. Cop. in dr. Kuhelj. Vsak klub postavi po 8 rediteljev, ki se morajo pred tekmovanjem ob 10.15 javiti pri vrhovnem reditelju Rovanu pred Narodnim domom. Gosp. vrhovni sodnik odredi po dva reditelja na vsako predajo. — Predsednik. ASK Primorje. lahkoafletska sekcija. Za >Jutrovo štafeto« dne 25. t. m. naj se javijo ob 10. dopoldne pred >Emono< naslednji atleti: Jug Fr., Petkovšek, Korče, Skok, Godunov, Zorga, Kovačič. Putinja, Perovič Jože in Ivo, Slamič, Turčl in Hudelist — Seboj naj prinesejo copate in opremo. Danes v soboto redni trening na igrišču. Udeležba obvezna. — Načelnik. Motokolesarski klub Ilirija. Izlet v Gradec se vrši v nedeljo, dne 24. t m. Odhod izpred kavarne Evropa točno ob 5. zjutraj. Prehod brez triptikov urejen, vsak član naj vzame seboj potni list. ali kake druge potne izkaze. Strogo obvezni sestanek vseh prijavljenih izletnikov in odbora danes v soboto zvečer točno ob 7. v restavraciji >pri Fritzu«, Tavčarjeva ulica 4. — Upravni odbor. 9emd «t ». Al sestanek vseh aogometašev >pri Lom da se sigurno udeleži sestanka. lu< (lovska soba). Pozivljem g. barja, Iz S. Z. N. S. (Službeno). Deletfnd« se k tekmam dne 24. t m. ob 9.30: Slovan : Natakar z. C®erny (ierišče »led objave); igrišče Ilirije ob 15.30 Primorje : Svoboda g. Dolinar; Ilirija : Siavija (Osijek) z. Jordan; 25. t m. isirišče Hirije — Hermes : Ilirija g. Vadic; Primorje : Siavija (Osejek) g. Cimperman. Suspendirajo se s takojšnjo veljavnostjo s. s. zs. Vesnauer. Bergani, Jančič in Mohorko in se jim stavi rok 14 dni, da zadoste poziva sekcije, odnosno predlože poročila s predpisano takso od tekem dne 14. in 17. t m. — Poverieništvo Maribor se izrecno opozarja, da navedeni ne smejo biti delegirani k tekmam, dokler jim sekcija ne ukine suspenza. V odbor za kaznovanje sodnikov se imenujeta v smislu pravil poleg načelnika sekcije s. s. g. Šnelerja s. s. r«. Deržaj in Pevalok; v odbor za delegiranje na tajnik sekcaje « s. g. Deržaj, odnosno za Čas njegove bolezni namestnik s. s. g. Cimperman. Tajnik Medklubske kolesarske cestne dtrfce priredi v nedeljo, 31. t m. ob 14. kolesarska sekcija ASK Primorja na progi Ljubljana (igrišče Primorja na Dunajski cesti) do km 26 pri Lukovici in obratno. Dirkal o se bo v treh skupinah: glavna skupina (km 50). juniorji (km 30), novinci (km 10). Cilj za vse tri skupine bo na igrišču Primorja in se dirka konča s petkratnim krogom na tekališču. — Nagrade za zmagovalce so: glavna skupina: I. darflo in diploma, n, ML IV.. V. m VL kolajno lo diplome; juniorji: L darilo ta diploma, E, IIL, IV. in V. kolajne in diplome; novinci: L H. HL ta IV. kolajne. — Pravico starta imajo vsi kolesarji klubov, ki so včlanjeni v Koturaškem savezo kralj. Jugoslavije, v skupini novincev oa vsi mladi kolesarji, ki soloh še niso dirkalL Vozi se po pravilniku Kot Sav. kralj. Jugoslavije. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost m »e ima strogo držati oestno-poficirskega reda. Kolesa morajo bati opremljena z zanesljivo zavoro ta zvoncem. Vozačem v nedostojnih dresih le start zabranjen. Najkasneje pol ure pred startom se morajo vsi dirkači javiti na Igrišču ASK Primorja vodstvu dirke. Vodstvo dirke si pridržuje pravico eventuelne spremembe tega razpisa. — Prijave s prijavnino 10 Dan sprejema dnevno Fr. Brumati. Ljubljana, kavarna »Zvezda« od 18. do 20. in se zaključijo 30. t m. Naknadne prijave proti dvojni prijavnici Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Za lngoslovete>ko prvenstvo v taMo-tenlsu, ki se vrši 23.. 24 in 25. maja v Zagrebu, se le prijavila tudi ljubljanska Ei-rija z ekipo Gržinič A. Gržinič L. Orunfeld J. ter rdč. (jržinič Neda in Wonm Eka. Kljub temu. da le moštvo handicapirano, gre v boj s precejšnjimi šansamL Poleg števfcih zagrebških klubov se le prijavil lanski prvak v moštvih »Sorrtborsko S. U.« z državnimi reprezentanti Makslmovičem. Hemeirjem in Steinerjem, dalie Mttra S. K. v močni sestavi, ki jo tvorijo brata Nemec ta Stankovič, prvak Gradca, dalje bodo zastopana skoro vsa večja mesta v državi po svoaih klubih. Za toid tega prvenstva vlada v športnih krogih veliko zanimanje. Badio Robota, 17- maj*. LJUBLJANA 12.15: Plošče. —' 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, 18: Koncert salonskega kvinteta. — 19: Predavanje o Krasu. — 19.30: Angleščina. — 19.50: Prenos opere iz gledališča v Zagrebu. — 22: Napoved časa_in poročila. — 22.16: Salonski kvintet BEOGRAD 11.90: Plošče. — 12.45: Kon-eert radio-orkestra. — 17.30: Narodne pesmi s kitaro- — 20: Prenos opere iz gledališča. — Poročila in plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Prenos opere iz gledališča. — PRAGA 1630: Popoldanski koncert — 19.05: Prenos koncerta iz Brna. — 22.30: Mešan program iz Moravske Ostrave. _ BRNO 16.30: Koncert iz Prage. — 19.05: Koncert vojaške godbe. — 21: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 18.30: Mladinski koncert — 19.55: Plošče. — 20.30: Koncert lahke italijanske glasbe. — 22.15: Chopinove sklad be. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Koncert orkestra- — 16.50: Popoldanski koncert — 20.30: Koncert glasbe Leona Ascherja. — BERLIN 18.30: Pevski koncert — 21.10: Mešan spomladanski program. — 22.30: »Godba za ples. Nede(]a 24. maja LJUBLJANA 9.30: Prenos Iz stolnic«. — 10.30: Versko predavanje. — 11.: Koncert kvarteta trobi). — 12.: Napoved časa plošče ln poročila. — 15.30: Koncert na eitre. 16.: Zabavno štivo. — 16.30: Plošče. — 17.: Veseloigra >Pri belem konjičku« (Ljudski oder). — 20.: Slovenske narodne pesmi s salonskim kvintetom, pojejo gdč. Koren-čanova, gg. Jelačin in Žagar. — 21.: Salonski kvintet — 22.: Napoved časa tn poročila. — 22.15: Prenos z Bleda. BEOGRAD 12.30: Koncert radio-orkestra. — 16.: Narodna glasba na ploščah. — 17.30: Pevski koncert — 18.: Plošče. — 21.: Narodne pesmi s kitaro. — 21.30: Plošče. — 21.50: Komorna glasba. — 22.20: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Orkestralen koncert — 17.: Komorna glasba. 20.30: Operetni večer. — PRAGA 16.: Koncert iz Brna. — 19.30: Pevski koncert — 20.05: Zabaven program. — 21.: Orkestralen koncert. — 22.25: Lahka glasba — BRNO 16.: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos koncerta iz Prage. — 21.: Poljuden koncert orkestra. — 22.25: Prenos lz Prage. — VARŠAVA 17.40: Koncert orkestra ln solistov. — 19.50: Plošče. — 20.: Sluho-igra. — 20.30: Orkestralen koncert — 22.15: Klavirske skladbe. — 23.: Godlja za ples. — DUNAJ 10.: Koncert na orgle. — 11.05: Koncert simfoničnega orkestra. — 13.10: Koncert kvarteta. — 15.: Lahka glasba. — 17.30: Komorni koncert Ponedeljek TS. maja. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.: Versko predavanje. — 10.20.: Vrtnarsko predavanje. — 11.: Radi o-kvartet. — 12.: Napoved časa ln poročila — 12.15.: Plošče. — 15.30: Pridelovanje plemenite kožuhovlne. — 16.: Kvartet mandolin ln kitar. — 16.30* Humoristieno štivo. — 20.: Koncert za flavto, klarinet ln klavir. — 21. Prenos z Bleda. — 22.: Napoved časa ln poročila. — 22.15: Salonski kvintet BEOGRAD 11.80: Plošče, — 13.45: Kcm- 6799 dopoBBa madov posnetkov. vanja negativa. LEICA LEICA LEICA LEICA LEICA LEICA-kamera vrednosti Btthtsva jt« naše bogato H usti trans katalog* Proizvodi LETTZ m dobivajo v vseh boljših foto-trgovinah. prav« sa slikanja. aegat I vi atnogočajo kopQt1 ke velikosti. cert zadkvocfcestia. — Mj FloSča. — 17 j Prenos svočnega filma. — 80.30: Veseloigra. — 21.10: Plošča. — 21.40: Poročila. 22.: Koncert radio-orkestra. — ZAGREB 11.30: Opoldanski koncert — 20.30: Rezervirano za prenos. — 22.40: Plesna glasba. PRAGA 16.: Koncert godbe na pihala. — 18.: Pevski koncert — 19.: Koncert slepcev. — 20.: Dramski večer. — 22.20: Plesna glasba. — BRNO 16.: Koncert lz Praga. — 17.50: Plošče. — 18.25: Pevski koncert. —- 19.45: Jaza na dveh Havlr^h. «— SO.: Program kater v Pragi. — VARŠAVA 17.40: Koncert godb« na pihala. — 20.30: Koncert orkestra ln solistov. — 2US Koncert solistov. — 23.: Plesna glasba. — DUNAJ 10.30: Koncert na orgle. — 11.05: Koncert orkestra. — 13.10: Koncert na eitre. — 14.45: Popoldanski koncert — 17.30 Komorna glasba. — 19.45: Večer dunajske glasbe. — 20.45: Izlet v zeleno naravo. — BERLIN 20.: Operetni večer. — 22.SO: Godba za ples. — KONIGSBERG 14.SO: Zborovski končat. — 15.20: Mandoline. —1 V naši Indiji Koromandlp fc]er bonbončld ne visi)o m veje,,, PrevorsM sosed tum — najvBja točka v O, Vrba, srečna... 1 Saj slim?! Sonet vam je ja znatni Vas domača. Takih vasi je vc& Tudi as* fta... ne vedel bi, kako se v »trup pre* obrača — vse... Tudi — sašal Tujcu se je ta naša vas najbolj dopadla v cvetočem stanju. Marsikomu se je kar ta* iilo srce ob pogledu na to cvetoče morije, v katerem so skromne hišice kar utonile. Saj je — ne tajim — pravi zemeljski raj. V6e* eno smo se domačini bolj ogreli pozneje, ko se je na drevju pokazalo kaj za pod zob. S črešnjami se je pričelo. Domačo smo kar shranili za slabe čase in smo šli najprej k sosedom. Gostje, če nas niso povabili, »pihnit« par pesti onih lepo rdečih in tako sočnih, kot jih nima sveti To 6eveda samo dotlej, dokler nas niso poučili, da je treba vse pri spovedi povedat. Enkrat je bil špas! Gospodična Z nka, naš sedemletni obsojenec, se še spominja* te? Sosedovi povabljenci smo bili. Vsak svoje drevo smo okupirali: gdč. Zinka, mo> ja malenkost, sosed sam in sosedov so6ed. Naš gostitelj je bil ja črešnjev miljonar, česar nismo pozabili dostojno upoštevati. Prinesli smo 6 seboj V6ak svojo košaro, precej obilno, gospodar samo svoj skromni želodček. Ves čas smo neumorno polnili vse, kar je bilo praznega. Gospodar ni za* ostajal niti za eno črešrajioo. Tega, kako je bilo s koščicami, se ne spominjam več. Ta» krat pač, ko že mi nismo imeli niti enega prostorčka več nikjer, je nehal tudi on. Ne« zgode niti ni bilo druge, kakor, da momen* tano ni mogel z drevesa in je potem nekaj časa ležal pod njim. Za vedno ne. Pridru« žil se nam vseeno ni nikoli več. Mi smo pa nsjrajS krenit as sprehod v črešnjwi se» zoni redno vsak dan skazi »našo Ameriko«, mimo Kamskih in sosedovih črešenj. Na* Tedili smo tako lepo klobaso, ki smo Jo za* špalili s črešnjami. Nazadnje smo premiš« Ijevali, če bi še splačalo iti radi tistih par ostankov, ki še žalostno mežikajo v vejah. Povsod dosledni — smo le šli. Toda sosed, kakor je bil velikodušen, je konec pridržal za«se. Vedeli da Škropi v svojem aaneri* kanskem vinogradu in bo rekel: »Idite, le žal — ne vem, če je še kaj!« Na svetu ie pa tako, da te čaka razočaranje, ko se ga najmanj najdeš. Namesto vljudnega od' zidrava je naperil cev škropilnice na nas ra vse neusmiljeno poškropil z galico: »Da ne boste zrjavele!« O sosed, ko bi bil vsaj Zin» kini novi, rdeči bluzi prizanesel! Pa ne. Če bi je ne rešil koš, bila bi »fuč«. Tako je prišlo tisto: zamera, slovo, novo črešnjevo poznanstvo. Saj je morda mislil dobro m je vstal tisti dan z levo nogo, vendar prišlo je — pozabljena ni. Od takrat smo zahajaM na črešnje k ri* stemu tje pod Zu6em, ki smo ga krstila za »Časnice«. Zelo imenitno se mu je zdelo, da smo se sploh odzvali njegovemu vabilu. Imel je velik črešnjev gozd. Očka s sekiro je splezal na drevo in nam nasekal najleip. ših vej. Mi smo lepo udobno polnili koše (košare niso prišle več v poštev). Nu, reci* te, če nismo živeli v Indiji Koro...? Se oblizujete, kaj ne? Vam vse skupaj nič ne pomaga! Tudi to smo imeli 6pra Ijeno v škatlici za*se in tiho smo bili do danes. Eh, »Hv*l * Marko!« Češnje niso vse leta, J. Ribičič: Birmske ure V soboto, na sv. Deziderija dan, ie urar že pred osmo uro odprl svojo trgovino, razstavil vse ure po pulta, si pomel roke in čaikarl. Ni čakal dolgo pa je stopil v trgovino gospod, ki je urar že po obleki in govoru spoznal, da spada v prvo kategorijo plačnikov. Priklonil se mo Je globoko: »Urico, kaj ne, gospod doktor. Lepo zlato urico za birmanca?« »Hm, * se je obotavljal neznanec. »Uro že. ali če zlato, ne vetrn!« »Nu, lepo vas prosim,« hiti »mr. »Kakšno pa, če ne zlate? Zlata traja na veke. Še pri maturi in pri poroki in pri krstu svojih lastnih otrok se bo birma-nec lahko z njo izkazal. Kak zimisel pa ima nezlata ura? Leto dni traja, pa je je konec. Če že kaj kupim, tedaj kupim to, kar ima trajno vrednost. Saj ne gre le za zlato, za kolesje gre! V zlatih urah je preizkušeno kolesje in iz najboljšega materijala. Poglejte mojo! Trideset let jo že nosim, pa teče na sekundo natančno. Še nikdar popravljena, rečem Vam!« _ In je res trrar pregovoril gospoda, da je kupil za birmanca zlato uro. Plačal je, vtaknil uro in enoletno garancijo v žep in odšel. Komaj je ta odSel, že vstopi drtrgi. Urar ga že na prvi pogled preceni in določi v drugo kategorijo plačnikov. »Klanjam se!« ga pozdravi ljudomflo. »Srebrno uričico, kaj ne?« »Ne vem!« odgovori nov< kopec. * Morda bi zadoščala nikljasta!« »AK, za Boga!« se prestraši ttrar. »Saj vam počrni, še preden stopi birmamec v cerkev. Kdo pa kupuje dandanes nfflc-ijaste nre? Enkrat jo navijete, pa — resk — kolesje se ustavi. Za kolesje gre, gospod, za kolesje. V srebrnih urah je preizkušeno, v nfkljastih pa kar tako, ki je že povsod odpovedalo. K»- prte srebrno, rečem Vam, srebrno! da jo bo nosil birmanec do groba. Glejte, zlate vam niti ne ponudim! Kaj bi z zlato? Zlate so le za oko. Zlate so le zaradi bleska. Edino praktične ure so srebrne. Ne počrne, trajajo večno in imajo preizkušeno kolesje.« Tudi tega je urar prepričal, mu prodal srebrno uro in priložil enoletno garancijo. Komaj je ta zapri vrata za seboj, je že plašno vstopil nov kupec. Tega je urar dal med plačnike tretje kategorije. »Nu? Uro želite, kaj? Po cend uro, kaj ne?« se prijazno smehlja urar. »Da najcenejšo!« odgovori novodošll kupec in se popraska za ušesi. »Pri meni je vse najcenejše!« zagotavlja urar. »Zlate, srebrne, nikljaste... nikjer jih ne dobite po taki cenL ATi rečem vam, ne glejte preveč na ceno. Glejte, to so nikliaste ure, razne veliko-kosti in razne cene. Tole vzemite, svetujem vam, je sicer nekoliko dražja od drugih, ali rečem vam, natančna kot kronometer. Glejte, ne ponudim vam ne zlate ne srebrne — teh je sama bahari-jo. Vi pa ste praktičen človek, uro hočete, ki bo točno kazala čas, pa naj se sveti ali ne. Za kolesje gre, rečem vam. Kolesje je pa v teh nfkliastih urah tako, da se kosa z zlatimi. Pri zlatih kupite zlato, pri nikljastih pa vrednost kolesja. Jaz sem tako nro nosil dvajset let, šele predlanskim sem prišel ob njo. Pa ne zato, ker bi se bila izrabila, ampak zato, ker so mi jo ukradli. Vidite, še tatovi vedo, katere ure so najboljše.« Gospod tretje kategorije se je paikrat popraskal po glavi, končno pa le kiipfl, kakor }e urar želel. Pridejal je vri še enoletno garancijo in odšeL T torek po MnkoŠtfli so se vse frf ure vrnfle k urarju v popravilo. Cnoletea garancija pa ni držala, ker |e zfati manjkal pokrov, iz srebrne pritekla voda. nikBasta je Ma pa brez kolesja. mi Zs njteri h Js drugo sadje. Vse smo imeli t točni erviden. ca od Vovkovih abličk« do Rebnšekovih »medmešnoc in BajtarjevSi »ržcnk«o. Bilo ti je treba iti ie mimo in previdno napeljati pogovor: »O kako imate polne slive! Kaj, tiste hruške so že zrele kal'? So kay slad* ke?« »Ce b' se jim ne »tržmagal« (zameriio) Vam jih potresem. Skoda, da nimate kak« sne korbce s seboj!« Bom is dala, če vam totale ni pregmei; Bake (pojte)_ še sim, tu sa se pa »onograšice!« Da, da, živela je na Prevorju 6adna darežljivoet! Vseeno so bi« le včasih takele »mimogrede pcnbTane« še boljše. Tiste hruške tam pod Vrhmi! Suro» vo maslo. Vedno je šlo po sreči, enkrat ne. Do tu sva prišla z bratom čakat deklo, ki je tovorila brašno iz Loke Dežnik sva ji nesla nasprot. Do hruške sva šla, dalje ne. Bilo je tako lepo megleno... Brat zažene prvo poleno. Nobene. Niti polena. Drugo, zažene tretje, četrto, peto vse dotlej, da jih je zmanjkalo Nazaj ni padlo nobeno — hruška še manj. Coprnice? Zažene dežnik. Obvisi. Da bi še mene zagnal na hruško, je re» kel. Le kdo bi bil konrtent, ko vse obvisi zgoraj?! Vendar: dež, ddda, marela! Visoko v vrh je bilo treba splezati bratu samemu. A _ je — visoko — v vrhu--obviseL Niti latinščina ni nič zalegla, akoravno pri« pisujejo toliko moč dijaku*gkunaizijcu. Nič! Sij bi nič ne rekel, le v vrhu ni bilo meg« le. Tam blizu na njivi todi ne in je prav razločno videl, da ljudje, čigar last so te maslene hruške, okapajo repo. Res, čudil se je, kako zaverovano gledajo v njo, ko so vendar hruške boljše. Morda je bila to njegova edina sreča. Ne vem?! Pride dekla in frresemo, tresemo. Vse po vrsitnem redu je kapalo z drevesa: polena, marela, brat, le — hruška nobena V tistem kotu je drevje menda res zača« rano. Saj 60 pravili, da je bil tisti Špelajek, ki je s kravjim zvoncem pozvanjal in hodil po hišah pobirat za Sv. Antona, velik co« prjak. Teh in oopmdc je po naših krajih — resnici na ljubo povedano — še vse polno. Ta vera neomajna. Samo skozi okno je treba po« gledati ponoči in se lahko prepričaš, kako letajo z lahternami po Deleh ki tam po Gajih. Nas vse je včasi prepričala Ančka — ns« ša tavrharca (težakinja), ko si je po večei^ obrisala usta, da je res tako. Če pa pri njih krave nikdar niso toneJe nič mleka, ko jih je bilo treba pomolztil Pasle so se lahko ves božji dam. Enkrat so i o našli coprni oo v hlevu v obliki krastače. Mati je sklenila narediti konec. Razbelila je peč, kakor za krušno peko in hajd kra« stačo na vile in v peč. Domačim je strogo zabičala, da ne sme nobeden spregovoriti s tistim, ki bo prvi prišel k hiši. Ni trajalo do!go, pa je že zavfla pri« h ulj en o okoli vogla čisto prava baba — ti« sta. ki 60 jo imeli na sumu. Akoravno ji ni bilo na roke in je imela bližje druge so« sede, je prišla in prosila, če ji lahko poso« diijo za dva krajcarja »prizgerana« (kvasa). Nobeden »ni imel jeziika«. Baba ni odjenja« la. Peklo ;o je — strašno peklo. V6o top« loto krušne peči je čutila na lastni koži. Lazila je toliko časa za enim in drugim, da se je pač eden spozabil in spregovoril. Takrat je pozabila na »germ« m je tirno odnesla pete. Rešena. Njihove krave so za» dobile mir in spet se je pri hiši cedilo mle* ka kot v Indiji Koro... Preg je pa babnea nosila skrivaj v bolj oddaljene trgovine maslo in drugih mlečnih izdelkov, a v hle« vu ni imela nobenega repa Pri biši je bil samo velik, črn maček. A kakšen! Vsi so šepetali, da je sam peklenšček. Kako je pa pogledal! Vse to je videla AmSka na lastna ušesa in slišaia na lastne oči. Ko ji še nismo vrjeli, se je razjezila in nam zabrusila v zobe: »Le poglejte si copimco v nedeljo pri maši! Pridigo io mašo sladko prespi. Saj vsako noč odjezdi na metK bogve kam! Da si le upa še v cerkev, ko vsdk ve!« Morali — oziroma nazadnje smo radi verjeli Ančki. Tisto je bilo pa res tisto med mašo. Vsako nedeljo smo jo odslej imeli na piki. Otroška domišljija si je na tihem zaželela tako cenenega prevoznega sredstva kakor je metla Pri hiši smo imeli kar tri, eno novo in dve stari. Nobena se ni premaknila z mesta. Z enim samem očesom smo se zato ob ne« deljah zagledali v tisto baibnco, ki jo je eo» seda dregnila pod rebra, če je začeta, dmjo« hati in si želela: »Ko bi nas samo enkrat vzela s sabo na Klek, Donačko goro aH vsaj na Bohor!« Talko pa naše zvedave oči le od daleč božajo ta vedik, velik svet. Zavi« dali smo ji. Nu, sedaj mislim, da mi boste lašgje ver« jeli to, kar mi je bilo prej na jeziku. Veste, gremo potem čez leta in leta, ko smo bili že veliki otroci tam mimo tistega začaranega kota domov. Sredi noči. Na ve« selici smo bili v Loki. Naenkrat nam za« diši po jabolk ah. Prvih — biižknkah. Ob« stopimo drevo in požiramo sline. »Bi jih?« se ponudi študent, namenjen za gospoda masnika. Coprjek ne bo imel vpliva. Spleza v vrh. Trese. Mi pobiramo, jemo, jemo — pobiramo. Vse v redu —- le veje so si »bodočega gospoda« pridržale. Čakali smo ga blizu do jutra, toliko so« lidarni smo bili. Žalostno je ogledal, ko je spet začutil trdna tla. Se žalostnejši je bil, ker mu nismo prihranili drugega kot ne« kaj pecU»v in pešek. Sadja nam le nikoli nI manjtcaSo. I>n danes? Po svetu? Silna proza! Liter črešenj? Šest dinarjev. Jabolka? Vsako dinar. Hruške? Dve en dinar. Marelice? Niti odgovora ne dobiš več. Saj ne more imeti dosti denarja, ko toliko sprašuje! Po grozdju ne vprašaš. Je še »prekislo.« »Pih» nit« se nič ne da. In greh je todi. in pri spovedi bi moral povedat! V bridki res Ignaciji se obrneš in Se en« krat obhodiš vsa tista drevesa tam gori doma, po celi fari jih obhodiš. Pomudiš se celo pri sosedovih črešnjah. Danes odjpu« šcati ni hudo. Hodiš in hodiš. V dobo. Za» man! Predaleč... Ve6 strt si obrišeš sotzo, nUkdsr hrjofcmnSi solza — če jo slučajno premoreš. Z roka« vom si jo obrišeš, da je bolj dotftsče. Sadja — pa — ni... S pot! na Poljsko Spoznavanje oddaljenih narodov Je težavna zadeva; ne zadostuje, če preči taš v naglici nekoliko knjig ali preživiš nekaj dni v njihovih prestolnicah. Treba je temeljitega ln smotrnega proučevanja, in kakor pri vsakem splošnem študiju, spoznavaš tudi tu, da se ti odpira tem širši razgled, čim višje se vzpenjaš. Z vidiki rastejo tudi nove težkoče, nove globine, ki jih še ns poznaš. Samo najklavrnejšl »Bildungsphilister« si prisvaja pravico, da na osnovi zelo površnih in nekritičnih v tiskov sodi in celo obsoja. Z druge strani pa entuziast slepo drvi preko umljivih dejstev in naravne stvarnosti ter poje visoko pesem narodu, o katerem ima samo meglene pojme. Oba tipa sta škodljiva; slednjega morda opravičuje to, da bi življenje bilo od sile prazno in brezbarvno, če ne bi kdaj pa kdaj preko izsledkov razuma in izkušnje, preko tega, kar Imenujemo stvarnost, jadrali rdeči oblaki zanosa in ljubezni. Tudi medsebojno spoznavanje Slovanov Je težavno, če človek ne mara biti ne med jaro gospodo, ki napija slovanski bodočnosti, niti med onimi, ki pozabljajo da je vsak slovanski narod z isto pravico kot vsi drugi narodi zaljubljen vase in nasproti drugemu tem manj prizanesljiv, čim pogostejša so bila ali so še njuna medsebojna trenja. Ko sem se vrnil iz Poljske, sem govoril z ruskim znancem, ki je zelo inteligenten in nenavadno načitan. Vprašal me je, ali sem opazil, da je poglavitna lastnost poljskega značaja baha-vost in ali nimam vtiska, da je ta narod notranje izčrpan, tako da ne more svetu nič več dati. Tako mnenje me ni začudilo; spoštovani znanec naj mi oprosti, če ga vendarle navajam kot simptom stvarne razpoloženo«ti, skoraj bi dejal, neke trajne čuvstvene razdraženosti, ki obstoj med sosednimi narodi in ki Ji bleda spoznanja o skupnem Jezikovnem ali (dvomljivem) rasnem izvoru ne morejo do živega. Podobno sem na Poljskem slišal o Cehih. To so reči, ki segajo globlje kot se vidi površnemu vseslovanskemu entuzlastu. Toda če naj ima slovanska ideja kakšno učinkovitost in nalezljivost tudi za širši krog, ne samo za one, ki se Zbirajo na prijateljskih kongresih, se je treba naučiti, kako naj gremo preko teh predsodkov k nekemu realno mogočemu smotru, ne da bi bili smešni in naivni. Na osnovi enotedenskega bivanja na Poljskem nimam nobenih sodb. Zadovoljujem se le z vtiski. Evo jih nekoliko: Poljski Enačaj. Nikakor ne morem reči, da U bil opazil med Poljaki kot posebnost njihovega značaja — bahavost. Gotovo Je, da so zelo ponosni nase; da radi pripovedujejo o svoji preteklosti, o svojih kraljih; da se ponašajo tudi s sedanjo državo ln sploh — da so v ljubezni do domovine prav tako malo kritični kakor katerikoli drugi narod. Ta ponos pa ni bahavost. Poljska je bila že ponovno žrtev svojih preveč razgretih političnih strasti tn mednarodnih spletk. Narod, ki so ga trgali ln delili kakor kos blaga in ki so mu celo stoletje na pretežnem delu njegovega ozemlja odrekali pravico do obstoja, je moral najti v samem sebi ekvivalent za izgubljeno svobodo in smisel svoji upornosti. Tako se je v Poljakih razvila močna nacionalna zavest, ki je v najsubtllnej-ših duhovih pognala tisto Idealistično sa-njarenje, ki se imenuje mesianizem ali podobno. Vsak Poljak je na dnu duše čutil žalitev, ki mu jo Je prizadejala Evropa, in neki psihoanalitični zaostanek tega občutja utegne biti še v današnji poljski nacionalni zavesti, zlasti v odnosu do drugih narodov, ki žive na poljskem ozemlju. Tout comprendre, c'est tout pardonner?] Vsega res da ni mogoče odpustiti, toda kdo Je sodnik nad narodi In ali ne velja tudi za narode: Kdor Je brez greha, naj prvi vrže kamen!? Poljaki Imajo r svojem Enačaju dvoje: vzhodno podlago, nagib h kontempladJI in dezorganizaciji nad njo pa ss trdno dviga izrazito zapadnjaška kulturna konstrukcija; aH z drugimi besedami: Poljaki skušajo svoje naravne vzhodne lastnosti popraviti z nekaterimi značilnimi, a za njih priučenimi lastnostmi zapadnih narodov. To jim večidel uspeva, zato ss ti že po površnem videzu zdi, da so današnji foljaki dobri organizatorji. Ce bi vzeli za primer samo to, kako so organizirali našo jugoslovensko ekskurzijo, bi morali reči, da bi pri nas na Jugu bila stvar veliko bolj ohlapna in pomanjkljiva. Poljaki so pri tem pokazali, da uvažujejo tudi malenkosti, v katerih samo izkušen gentle-men odkrije velike flnoče. Postranskega pomena je, da niso ImeH o nas dobrih osebnih informacij in da so zbog tega nastale neke malenkostne zmešnjave. Njih vedenje nasproti nam ni bilo nikjer vsiljivo, temveč vedno kavalirsko. Zakaj nekje stvar bržčas ni šla tako gladko; toda znali so Jo skriti za kulise. Poljski narod je zelo vljuden, TmH >višji« nagovarja »nižjega« vedno s »prosz? panac Ta beseda se v vsakdanji govorici Poljaka tako pogosto ponavlja, da daje Jeziku neko posebnost. Naš govor si takih vljudnostnih formul ni posplošil; nam so znak vzgoje, njim stvar navade. Sicer pa bi bilo poglavje o poljskem značaju zelo Obsežno. Gotovo se razlikujejo značaji Poljaka iz Velike Poljske, Kongre-sovke in Galicije. Celo nam se je zdelo, da smo opazili to razliko. Na Velikem Poljskem imajo nekaj pruskega (ni kajpak vse slabo, kar Je pruskega); so zelo točni, korektni, a bolj suhoparni V Varšavi so bolj ležerni, dovzetni za kršitev pravil in sistema; v Krakovu se vidijo vsi nekam ponosni, malce starokopltnl ln viso-ld; kajpak, tu so njihove Atene, njihov nacionalni muzej. Censtohovi smo videli, kaj Je bila ta božja pot Poljakom pod carsko Rusijo; sto tisoči romarjev so gledali na lastne oči zaprta okna prostorov, v katerih so stanovali poljski kralji, če so prišli na Jasno Goro; mističnemu čaščenju Matere Božje je ume-la poljska duhovščina priliti olje nacionalne zavesti. Tako je nastal kult »kraljice Poljske«. Za suhoparnega racionalista je to nekam priskutna zadeva; sugestivnl prizor, ko v napol mračni kapelici spuščajo zastor nad sliko čudodelne Matere božje, je zakrknjenemu raciomalistu sumljiv za paganstvom in viden znak zaostalosti. Toda kdor ve, da življenja, zlasti življenja množice, ne vodijo zgolj racionalni motivi, marveč da Je razum samo en instrument v orkestru Hvljenslcih sil, mora uva-ževati pomen tega stoletnega žarišča i iracionalnih vzpodbud za poljski narod. Tako nacionalističnega govora, kakor sta ga imela pavlinski pater Alfonz izpred oltarja Matere božje v Censtohovi in krakovski škof v katedrali na častitljivem Wawelu, sploh še nisem slišal v cerkvi. To Je treba upoštevati, če govorimo o »poljski konservativnosti«. Kajpak, pri Cehih je drugače: tam Je bil Hus, tam so bili češki bratje; po Beli gori sta Dunaj in Rim postala dve imeni za isto nasilje. Odtod tolika razlika med Cehi in Poljaki, zadar gre za versko vprašanje. S tem pa seveda ni rečeno, da med Poljaki ne bi bilo n. pr. ateistov. Toda njih posredni ali neposredni vpliv na narod je znatno manjši nego na Češkem. Poljaki vidijo v ka- toliški cerkvi brani teljico svojega obstoja ln viden duhovni izraz svojega zapadnja-štva. NJim je latinska liturgija prijetnejša od praslovanskih glasov cerkvene slovenščine. Oni so narod, ne rasa — njim gre za kulturnost, ne za rasnost M. Ali ste Se naročnik • slovenske ilustrovane te* denske revije »življenje in svet"? Poljska eerimu, Ce Izvzamemo levičarske kroge, so Poljaki s svojo katoliško cerkvijo v tesnem razmerju, kar Ima zgodovinske korenine. Njih kralji ln aristokracija so bili a katoliško cerkvijo v drugačnih stikih nego n. pr. češki narod, kamoli mi Slovenci. Odtod se je razvil drugačen odnos, ki kaže znatno večjo samostojnost, nemara celo zavest gospodstva. Poljski primas Je kardinal, i baš v njegovi resldend, r starem Poznanja, smo videli, kako Je cerkev branila poljski narod. Pod pruskim režimom, ko so Poljaki izgubili skoro vse pravice, celo pravico posesti, so postavili na prtma-sovem zemljišču spomenik poljskemu renesančnemu pesniku Kochanowskemu (1530—1584), kar Je bilo očitno izzivanje ___v________r______ vladajočega naroda ln države. V slavni ob morju — je pkxT tako" močne nadonal- ZgodovtnarJL Ko sem na poljski obmejni postaji Za- bnddovsrtce, prvič na poljskih tleh, slišal natakarja, da ponuja »herbato«, (namreč čaj, po latinski besedi henba = rastlina), mi je takoj prišla misel, da Poljaki niso narod Jezikoslovcev. Njihov Jezik Je za purista, (posebej muu-m slovenski tip purista) pravi Avgijev hlev, in naši jeziko-trebd bi imeli tu obilo dela. (Zal, da tm* Poljska za uvoz visoke carine, tudi vino Je hudo drago: slaba madžarska kapljica 80 Din liter). Toda Poljaki so tem bolj navdušeni zgodovinarji. Pri narodu, ki je moral tolik del svoje nacionalne zavesti opreti na minulost, je moral vsak narodnjak biti kos zgodovinarja. Zato na Poljskem toliko slišiš o zgodovini Ne bi rekel, da Je to poveličevanje ln pretiravanje; prej Je morda argumentiranje, dokazovanje nečesa, kar se vsakega Poljaka globoko tiče. Njihovi muzeji so znameniti, njihove galerije in kraljevski »zamkl« f včasi pričarajo vtis k, da se izprehajai po starih florentlnskih palačah. Povsod vidiš sledove direktnih umetnostnih vplivov Italije, Francije in delno Nemčije. Poa-nanjaki »ratusz« js n. pr. stavba, kakor je nima nobeno mesto v Jugoslaviji Sploh se tem »ratuszem pozna, da so jih dali zidati ljudje, ki so imeli neke pojme o umetnosti; da Jih ni izglasovala nevedna, Zgolj utilitaristično misleča večina. Podobno je s cerkvami ln z drugimi javnimi stavbami. Kraljevski dvorci so na zunaj dokaj skromni; varšavski »Zamek krolewskl« bi dali ml popraviti In olepšati, preden U ga pokazali tujcem. Toda, ko si natakneš na noge copate in jameš drsati po kraljevskem parketu, kar odpiraš začudene oči. Samo zgodovinski narod lahko pokaže take ostanke svoje preteklosti! Sen • morju. Najbolj trmi ji va »romantika« v realnem življenju narodov brez morja Je njihov sen o morju. Tu spoznaš resničnost starega beneškega reka, da »navigare necesse est, vivere non«. S tako ljubeznijo kot govori Poljak o svojem morju, ne govori noben Jugosloven o naši lepi Adriji. Njihova sorazmerno kratka obala ob Vzhodnem ali Baltskem morju je punčica v očesu Poljske, srčna žila v njenem gospodarskem organizmu. Morje Jim je velika realna potreba, a Je še več: mistično poosebljenje njihovega nacionalnega stremljenja po ekspanziji v svet, potrditev njihovih ambicij po imperiju, velesili. Ko po dolgi vožnji ugledaš belo, zamegleno brezbrežnost Baltskega morja, čigar obrežje ima s svojo severno floro nadih Skandinavije, ob-čutiS, kako mogočnejše, skoraj bi dejal: dramatično je srečanje z našim morjem, z njegovo sredozemsko poezijo, z njegovim sinjim smehljajem, ki se razteza v neskončnost In vendar docela razumem, kako prijetno mora biti pri srcu Poljaku, ko se sprosti enolične horizontalne ploskovi-tosti svoje pokrajine ob Warti ali Wisli ln ugleda na koncu svoje domovine to belo okno v širni svet, ta nemirni, razgibani element, po katerem plovejo ladje s poljsko zastavo. Zato so nas v Poznanju že nekako pripravljali na to odkritje poljskega morja. No da to Je v zvezi s kočljivim vprašanjem »koridorja«. Poljaki ne marajo slišati o koridorju. Ozemlje, s katerim se je današnja Poljska povzpela k morju, je pretežno poljsko etnografsko ozemlje ; do njega imajo tudi zgodovinske pravice. To Je Poljska, ne »koridor«. Voziš se cele ure po teh tleh, ugledaš stari Gdansk ln morje, pripelješ ss v Gdynljo, »poljsko čudo« Ob Baltiku tn venomer misliš, kakšna realna sila je ta beli poljski sen o morju; kakšen mogočen ventil poljskih tvornih energij je koridor, Id vodi na Baltik. Gdynia — prvo poljsko pristanišče ne ljubezni, da se nam zos:osti v izberi, prekaša zlasti v barvah kopališčna moda našo »dnevno« moda ki je že itak izreino individualna. Letos kaže kopalna garderoba mikavne podrobnosti, ki nedvomno odločujoče vplivajo na celotni učinek kopalnega dresa. Ljubki so mali kopalni solnčniki iz živo-fcarvne svile, pisanega kretona ali oljnatega papirja, imamo pa tudi efektne velike itopaine torbice iz dekorativno vzor-častega materijal a, kamor spravimo vse, kar rabimo na kopanju: lepo knjigo, kozmetične potrebščine, brisačo, čepico, kopalne čevlje in drugo. Zanimivi so široki pasovi iz kotrastno barvnega gumija, ki poživljajo vsako, še tako enostavno kopalno obleko, sicer pa so pribljubljene vse novosti iz kavčuka, n. pr. umetne cvetlice na ramah kopalne obleke in originalne pisane gumijaste ogrlica. Zanimivi in učinkoviti so tudi novi kopalni klobuki, ki so tako različni, kakor še nikoli. Tu vidimo male, tesne bare tke iz gumija, potem ijubke platnene klobučke s spredaj navzgor zavihanimi krajci; učinkovite so tudi živobarvne rute, če jih prav zaveže-mo. Najbolj slikoviti so seveda široki Slamniki, ki vsakemu najbolj prlstojajo. Namestu kopalnega plašča se uporabljajo štirloglate, velike rute iz frotčja, ki Jako slikovito vplivajo, če jih prav nosimo (slika v ozadju). Važno je vprašanje pižama. Letos prevladujeta dva modela in sicer pižama z dolgimi ali pa s kratkimi hlačami Pižama s kratkimi hlačami se zaenkrat še m vsestransko uveljavila. V Ameiiki pa jo že vsi nosijo in bo kmalu Klobuki iz cvetlic in listov so značilna novost poletne mode in jih bomo prav često videvati poleg elegantna popoldanskih oblek. Tu velja pravilo, da INS-J-SPlflUEN fižm-safl* Kiji urnim se takSnl klobuki prilegajo večinoma la plavolaskam ln nežno začrtanim obrazom. Cvetlične klobuke vidimo v raznih vari-jantah. Zelo zanimivi so klobuki iz širokih slamnatih listov, Id so na čelu okrašeni z malim cvetličnim šopkom. (Posestni šei t Ce hočete imeti VaSe vrtove ln dvorišča suha in gladka, jih posipajte z dolomitnlm peskom, ki Vam ga dostavi na dom Katarina Vodnik, gostilna pri »Mojstru«, Podutik 25, Ljubljana VII, ali pa ga lahko naročite pri tvrdki »Jeklo«, trgovina z želez-nino, Stari trg 1L »Jeklo« telefon št. 2845. Nove rokavice s krajci tvorijo izredno zanimivo modno poglavje, ker nam v tem pogledu prinaša moda vsak dan presenetljive novosti. Eleganten videz teh modelov zavisi seveda od kroja in barvne kompozicije. Najbolj originalne so takovzane mrežaste rokavice, katerih krajci so preluknjani z malimi kvadrati, a tudi športne rokavice močnih mirnih barv (n. pr. vinsko rdeče ali temnozele-ne) ne ostajajo za njimi. tudi pil nas naSta odriva, ker Je n3o praktična. Naša slika prinaša oba tipa ln sicer na levi pižama z dolgimi, zvončasti-mi hlačami, ki jih nosimo preko kopalna obleke v zvezi z enakim, ravnim paleto-jam, v sredi pa kratko pižamo, preko katere oblečemo, potem ko smo se pri kopanju ohladili, izrezan pulover. Moderna kopalna obleka stoji sevedfe popolnoma v znamenju trikoja in je enostavna ter enobarvna. Na kopališču pa jo dopolnimo z ljubkim vzorčastim krilcem in z malim kepom ali jopico istega sloga (zadnja skica). Vprašanja in odgovori G. N. D. v D. Vnetje trebušno mrene je izredno resna bolezen in jo opažamo kot posledico pri nnnog'h trebušnih boleas« nih, kadar se širi vnetje trebušnega orga» na tudi na trebušno mreno. Zlasti je to pogosta komplikacija, če napreduje vnetje slepiča in ako se njegova vneta stena pre« dre, nakar se razlije vsebina črevesja z najrazličnejšimi bakerijami na trebušno mreno. Takšna reč je vedno resna, včasi usodna. Tu ne pomaga vobče komserva« tivno lečenje, ampak le nujna operacija, ki bo skušala odstraniti vir prvotnega gno» jenja, s čimer ustavi tudi infekcijo treibuš« ne mrene. Redkokdaj pa nastopa to vnetje kot samostojna bolezen. Ako se javtijo pri komurkoli znaki kot: bolečine ▼ trebuhu, na gotovem mestu ali preko vsega trebu« ha napetost trebušnih sten, bljuvanje, za« prtge, pehanje, ev. (zvišana temperatura, popuščanje pospešenega bila in kaj podob« nega — tedaj ni izgubljati časa, ampak takega človeka čimprej oddat4 y bolnico. Mnogo je teh trebušnih vnetij, da preme« ha jo in izginejo brez posebnih komplika« cij, aimpak to nas ne sme za/vajaiti v brez« brižnost in indolenoo. — G. . L. v R. Ako potoži bolnica, da fo zbada ln tišči v prsih, ako redno in že deltj časa pokaš« Ijuje 4n Jo nekaj draži v grlu (jabolku) in se temu še pridruži prekomerno potenje, potem morate bolnici energično prigovar« jati, da naj se da ponovno pregledati. Ni treba, da bi se temperatura zvišala, tudi no v slučaju jerike, ampak vse skopaj je »efo aumfrjrvo za fetiko. Ako bi bili pre« tekava pljuč in rentgenska sKka negativ« ni. potem popefffte bolnico fo na pregled grla nafboljše k spec ialistu, lri bo dognal THia/ve vzroke onih senzacij. — G. R. A. v LJ. Ad 1. do 3. Dletetična kura bo pač na£>oljša, od toplic ne bi pričakovali kaj posebnega. Zmerno gibanje na svežem zraku, zlasti pa previdnost v prebrani. Al« koholme pijače reducirajte na minimum, najboljše ba, če (jih sploh opustite, praf Jo* Od kremenske luči m pričakovati kaj po« sobnega. Sicer Vam šele osebn' pregled po« ve, kaj smete in kaj Vam je strogo za« hranjeno. — Gdč. N. iz Mb. Ker ne vemo, za kakšen izpuščaj gre, Vam tuda ne mo« remo točno odgovoriti, toda Vaše ravna« nje je zelo podučno. Oboje, arzen kakor kvas, se priporoča pri nekih kožnih bolez« nih m pogosto z zelo dobrim uspehom. Ker pa jemljete dve zdravili hkrati, je presoja, kakšno zdravilo Vam je re6 po« moglo, kratkomalo nemogoča. Najverjet* neje je, da se sedaj kaže učinek arzena, ki deluje prav posebej na kožo, mogoče pa ga podpira še kvas. V Vam od zdravniške strani priporočeno arzensko kuro se ne smemo vtikat', to končujte po naročilu. Ako bi se izpuščaj po mesecih ponavljal, pa poskusite morda samo s kvasom, da se točno dožene njegov učinek. V ostalem se pa držite, če že konzultirate zdravnika, njegovih navodil in ako je kura po goto« vem času nepovoljna, ofonrte 6e ponovno nanj. da Vam nasvetu je druga zdravila. Nekatere kožne bolezni 60 prav muhaste. — Diabetes. V praksi je to težje izvedlji« vo kakor v zavodu, pravilno pa je, če se redno pregleduje sladkor v urinu ki v kr« vi, ker se ne izpreminja odstotek vzpored« no v obeh tekoč;nah, temveč je odstotek krvnega sladkorja višji. Možno je, da iz« gine sladkor iz urina, aimpak ostane v krvi še sladkorja preko normalne količine. Najvažnejša bo pač ugotovitev kakšna množina ogljenčevih h:dTatov je v danem slučaju še dopustna pri določevanju poz« nejše dijete. — Ga A. B. v V. Ad 1. Z odstranitvijo mandeljnov nima to no« bene zveza Je fantek drugače bolj nervo« zen? Skrbite za to, da ima dovolj izdatne hrane in da se primerno giba (telovadi ali uganja kakšen šport). Ad 2. Najverjetneje še je, da izvira iz artrioslcleioze. Je brla kri že pregledana? S katarjem v grhi b' imelo le neko bolj redko, posredno zve« zo. Ad 3. Vsak kron;čni katar v jabolku (ščegetanje v grlu, hripavoet itd.) naj opo« zarja bolnika, da 6e obrne (najboljše do strokovnega) zdravnika. To je morda na« vadni katar brez posebnega pomena ali pa tuberkuloza in eveiit. rak v grlu. Ako konzultirate zdravnika, ga vprašajte, če je po njegovem mnenju ponovni pregled potreben ali ne. Ad 4. Z enkratno preiskavo ne v vseh slučajih, s ponovno pa si« gumo. Ako bi obstojale motnje v preih, katere bi se pričele o kakšni pljučni bolezni, je najverjetnejše, da je to ista bolezen. — Kurje oko. Ta posebni način fdravlje« nja kurjega očesa sloni na tem, da se kur« jemu očesu omrtvičijo čutni živci po no« vokaimski anesteziji tkiva % alkoholom, kakor se to z večjim ali manoBim uspehom izvaja pri nevralgijah. Poroči o trajnih uspehih ne poznamo. PRISTOPAJTE K JUGOSLOVENSKEMU DRUŠTVU ZA PROUCAVANJE IN ZATIRANJE RAKA, PODODBOR LJUBLJANA (2ENSKA BOLNICA). Pubi in kavalir ReSltev kriialjke »Zrakoplov4* - T*9tr>va« H ni; K. Knh; & Briand; 7. Aargau; & ars; 8. ha; ll. se; IS. ▼olgata; mistik; 16. afi; 17. lobanja; 20. Aniva; 2L ovira; 22. daj; 23. Sora. Navpično: 1. mtnaret; 2. Indus; B. Kir; 4. NgaljaaaM; 6. Ba-6. Ra; 9. Hus; 10. Alta); 12. begonija; 13. Vipava; 14. Gilan; 17. lava; 19. Na; 21. Križaljka »Mornar" lavpitno: 1. prebivalci Hew da; — 2. angleški konstruktor brodakih kotlov; — 3. nesreča lad)e na morju; — 4. bosanska reka; — 7. mana reka iz grške mitologije (e = k); — 8. morje: angleško (ion); — ll. faiicijaE evropskega rta, kjer se je bffiza potopil naš parnOc; — 13. gospodična (angleško) • — 16. otok v Baltij-skem morju (i =■ fi); — 17. mrtev (angleško); — 18- mesto na koloniji New Zeelan-da; — 19. smer po kateri plove ladja; — 22. vprašalna čestica (hrv.); — 24. italijanski epolnik; — 25. dva enaka samoglasnika; — 28. oznaka za hitre bojne edinke. Vodoravno: 2. posvečen: v jezika prebivalcev Oceanije; — 5. rt v Ameriki; — 6. dve besedi: zlato (Italijansko), osel (angL); — 9. čitaj: angL (ton.); — 10. les z malajskega arhipelagja; — 12. ediniea za eL upor Cmnož.); — 14. otočje v Angliji (obrnjeno}; — 15. križ (angl.); — 17- hne našega parnika, ki se je potopil z vso posadko; — 20. mesto v Italiji; — 2L prva beseda znanega Galilejeve-ga vzklika; — 22. sprava (aparat) za mer en je brzine ladje; — 23. zrak (frane.); — 24. rešilni čoln (angL); — 29. deska (hrv.); — 80. priprava » sekanje drv (mnoL); _ 32. RS; — 38. vpraSahri raimok (hrvJ. Peen: Ded Jovo Ded Jovo je bfl srečen človek. ICako bi ne bil? H iš a mu je bŠa tedna, naflepša v selu. Bog ara je čuval poija. Slive so mu rodile obilen taH. Trtna uš se je izogibala njegovi "vinogradov Kuga je prizanašala živini Garje ovcam. Rdečica prascem. Kure so nosile jajca ko za stsvo. Žena mu je bila pokorna, rodila ma je deset otrok. Otroci se irfso izpridili. Hčere so se dobro amožile, sinovi so b® v čednih službah. Eden je sedel v ministrovi predsobi. Tako je nčakal ded Jovo ▼ sreči in veselju šestdeset let. Tega pomembnega dne so se zbrali v Jovini hiši sinovi in hčere, zetje m snahe, psi še cel roj vnukov in vnukinj. Razveselil se je ded Jovo kakor svetopisemski očak. Družina mu je nanesla celo goro darov, vntički so mu plezali v naTočje m ga vlekli za sive brke. Solza - radosnica mu je zdrknila po -licu, ves se je raznežil - x Najedel se je mehke jamjettoe, prkfrio jo je zalival z rajnim smederevcem. Takrat pa se je zgodila nesreča —■ Gledal je sin Milan (tisti, bi je sedel v ministrovi predsobi) očeta, kako žveči mehko janjetino in je opažal, — da ne bi bil nikoli! — da stari prav za prav nima več — zob. In je zaupal to žaHostoo resnico Bratom in sestram, svakom in svakinjam m so eno dušno obkolili starega, srečnega deda Jova — tako in tako —: v Beograd te popeljemo, zibraM bomo svetle dinarje — zobar ti bo napravil nove zobe, pa boš kakor nekdaj- mlad junak, orehe boš lahko tri z novimi zobmi — za šalo, če boš hotel! Prestrašil se je ded Joto: nflratfte, deca, kaj bi meni tuji zobje? So je do-zdaj, tudi v bodoče pojde! Hudo se je brandl in otepal Pa ga je pogladila lepa snaha Živlka po beiSb laseh; nasmehljal se je v zadregi in se vdal. 0, zafcaif si rampa! žaSostoo resnico, nesrečni sin Milan? O, zakaj si se vdal, star! Joto? Odvedli so deda Jova ▼ Beograd, peljali so ga k zobarjn. Zobar mo je pomeril čelfrist, družina je zbrala svetle dinarje. Tako se je vrnil ded Jovo s rnnrinfcn zobovjem pod rodni krov. Kaj se je z-godSo s siečaihn Jovom? Zakaj pfetva teman oblak m van čelu? Zakaj je izgini badorooSni, preferteaci nasmeh izpod njegovSi sftvSi bric? Cemu se drži čemerno za obedom? Zakaj mu večerja ne diši? Zakaj zmerja svojo dobi« ženo Smijo? Težko je staremu Junaku s tujjn so- bovjem v lastnfli ustih! Odločil bi se bS ded Jovo, vrgel bi tujo šaro iz junaških ost — a kajj poreče družina? »Cerrra smo zbrafl sveflo dinarje? Tak tako ceniš naš dar, našo dobro voljo?« Postara! se $e ded Jovo, sfc^tiči se |e v dve gubč, psoval je s/hižinčad, godrnjal je nad pokorno ženo Snriljo, sreča je obrnila hrbet njegovi hiši Tako je trpel ded Jovo deset let ki vsi njegovi bližnji ž njim. Dopolnil je sedemdeset let Zbrali so se sinovi in hčere, zdBfe ln snahe, pa še vnukov in vnukinj veHk raj. Ded Jovo, star in nesrečen, se je bil izguba v ranem jutru na polje. Čakali so ga aro, čakali so sa dve nri. K3e si, ded Jovo, kam li se tzgubfl na svoj sedemdeseti rojstni dan? - _ ---- - — — — _ i^j H Opoldne je stopal ded Jovo med zbrane svojce. Pokoncu je hodil, smejal se je prebrisano pod belimi briri, poredno je mežikal z očnri. »He, be,« se je smehflal. »He, bel« (Vsi so ga začudeno giedaM. Kad Je razvešelsk) čemernega starca? Ded Jovo je izpregovoril: »Deset let ste me muČiE! Deset let sem bil nesrečen! Deset let mi ni dišalo kosilo, nri ti tefknlla večerja! Deset let sem prenašal tujo šaro v lastnih tistih! Deset dolgih, nesrečnih let! Zdaj sem jih pa zaikopal, na polju, pol metra globoko, te vaše nesrečne zobe! Le pojte f&i iskat, hehe! Jih ne boste našB, he, he, he! 2ena Smilja, — janjetine!« Ded Jovo (e srečen človek. Kako bi ne bfl? Ali si že član Vodnikove družbe? Kadar gresta Pubi in mamica na prehod, se jima včasi pridruži mlad gospod. Lepo pozdravi mamico, poljubi ji roko in pogladi Pubija po glavi »Kako je, malček?« pravi. *Ti bom že dal malčka!« mfcfl Pubi in ga gleda izpod čela. Pubi nič kaj ne zaupa mlademu gospodu. Ta je sicer sila prijazen. Lepo je oblečen, ima skrbno zlikane svetle hlače in rdeče čevlje. Na levi roki nosi tanko zlato verižioo. Lase ima gladko počesane, s prečko v sredi. Vse je v redu, a Pubi mn le ne zaupa bogvekoliko. Zadnje čase jo spremlja vsak dan. Piibiju se zdi, da mamica rada govori z mladim gospodom. Pripoveduje res lepo! Milosti va sem, milostiva tja. Ah, ta vaša toaleta — poezija! Kako krasni ste danes — božanski! To se pravi — zmerom ste krasni, ali danes, danes I Mamica se mn srečna smehlja. TndJ Pubi se smeje. »Ha, če bi ti vedel!« razmStfa FubL »Včeraj sta se prepirala papa in mamica zaradi toalete — in kako prepirala! Papa je kratkomalo nazval to toaleto »prokleta cunja« in je vpil: denar! denar! Odkod? A? Odkod, te vprašam? — Da, da — in papa mora že nekaj vedeti — zakaj pa je papa? »Kako ste krasni — božanski!« oponaša Pubi sam pri sebi. »Na, na! Kaka je že rekel papa danes?, H5r dodh ©kimal auf mit dieser ubertriebenen Male-rei — es ist ja schon lachertich!« Pubd že namreč mnogo razume. PrtM že skoro vse razume. Sicer se pa ne jezi preveč na mladega gospoda. Ima nekaj koristi od njega. Odkar ta spremlja mamico, je mnogo boij svoboden. Gospod in mamica Imata važne razgovore in on skače razposajeno naokrog. Le včasi ga mamica pokliče nazaj, pa ne tako strogo ko prejšnje čase. In Pubi se veseli Pfečnftove preuie- drtve, občndnje Lapove nove nasade, tudi Jesenkove njivice tam zadaj za brezami ma gaja/jo. Grebe po peska, po® se po stenfc s svoiftm novim irokotescem, poshsša ptice. Od časa do Saša upott gramofon gori iz Tivolija. •Adien, meta ktefiner Ocdcofibtef , -a zapoje polglasno mamica po gramotn** ski melodiji. »Adien! Adeok ihMit! mladi gospod in pomembno gloda, mainfoo. Pobi prftstahno hi vso so m mB strašno smešno. Pabd ima dober okos Gospod in mamica sedeta na no klop. »Nu, le potgratf ao, PaM. si smeš predaleč!« pravi mamica. »Otej, gi^ — ta je nova!« st odbrzi s trokolescem. Za gimum odkuS vozilo. Prisluškuje in gleda. Gospod — Pubi je doznai, da gospod imenuje kavafir —• drži za roko. in £ gorat: »ICakow Atrama ste —** GBrigfta Hekn) — krasna in hladna U Pubi sd tišči roko na usta, da ne prane v smeh. O moj bog. 6« ta ti ptisatAnjeni Alra - oonal Aira-oana! To Jo pa res grozno! Mama je vendar Mira al Milica (če je papa dobro razpoložen — z*ve-čer, po navaida) — ta pa: Alra — «nna{ Zadnjič sta mamica in kavalir spet sedela na klopL Pobi se je bfl nekam izgubil. Nato pa se je prav potiho priplazil za klop m počepnil v travo. Pubi je radovednež. Kavalir je dižal uuaiifco za rofco. So-dela sta zelo tesno skopal , Kavalir je vzdibnii. Nato je vzdihnila mamica. »Mi-šra!« je šepnfi kavafir la se aag» na k mamici. »Feerči!« je o je kavalir poljuba na asta. Enkrat. Dvakrat. Trikrat Pubi se je doftnsfi, kako Je zadnffcp*- ■ pa poljubila! mamico. Ona pa se ga jo otresla in mu rekla: »Sitnež!« Splazil se je pod klop, potegnil fca-valirja za hlačnico in mu rekel: »Sitnež!« »Ah!« |e vzkftfcnfle mamica te s hftro popravila frizuro. Kavalir si je tucB popravi Mano, nekaj je brodil z roko okoH ost. Potem i je vzel iz žepa zavojček bonboo3co»v. »Na, Pubi, hočeš boribonov?« Pubi ga je bistro gledal, roke je drža! na hrbtu. Potem se je odloči m vzel bonbone. Ni bfl tepen, in se je temo zelo čuda. Ko so se vračal! domov, Je sSšai kako je rekel kavalir mamici: »Ah —»< maj!« Pubi Je poganjal z nogo trokolesce in v taktu ponavljal: ahmaj! ahmaj! ah-maj! Kaj si Je ndsffl pr! tem -— kdo ve? Zvečer se je vrnil papa zelo dobre volje. Poljubil je mamico m Pubija. Deklo Ančko je poslal po pivo. Govoril je o Bledn, o avtomobilu in o trgovan. Po večerji je objel mamaoo in fi nekaj po-tihem pripovedoval. Pubi ju je gledal, naekrat Je sklenil ročice in na glas vzdihnil: »Ah, maj!« Oba sta ga začudeno pogledala, mamica posebno. Papa je dejal: »TOr werden baM anf-» passen rnussen. Mirica!« _________J KULTU RIM I PREGLED Srečanja Razgovor s književnikom J* Knapom Prag« farni mnogo knjigarn, žtevllno Očitke knjižnice, smotrno in iznajdljivo propagando za knjigo. Praga je mesto knjige. V tramvaju sem se zabaval s tem, da sem Stei ljudi, ki Stajo — ne časnike, temveč knjige. Podobno je v vlaku- Pri nas j« to redek pojav; v Pragi pa opaziš skoraj na vsakem koraku karkoli, kar je v zvezi s knjigo. Ljudje mnogo čitajo in češki trg Je obilno založen s knjigami: Cehi so po številu knjig, ki pridejo statistično na posameznega prebivalca, prvi za Norvežani, torej drugi na vsem svetu. Prehiteli so velike narode; dokaz, kaj vse lahko stori agilen narod, četudi Je po številu majhen! Pravijo, da je Francija eldorado cenene knjige. Za Slovane je to brez dvoma Češka. Pri >Me-Jantriebnc na Vaelavskem namesti sem videl nova izdan ja po neverjetno nizkih eenah. Broširan Izvod kompletnih »Bratov Karama-zovih« d »Besov« stane 18 K& Izdaja ni slaba — velika osmerka, jasen, dobro čitljiv tisk, dokaj soliden papir. Topi? na Narodni tfidi prodaja lepe knjige iz svoje poljudnoznanstvene zbirke »Dueh a sv&t« («16 po 1 Kž. Za spodobno opremljeno, novo knjigo dr. Trnka »Stroje v sodobni filozofij i < (čez 200 strani teksta) G6U1 dal menda 5 Kč. Ogromne so praške knjižnica. Samo nraika mestna občina vzdržuje okrog 30 Vn jržrtif^ izmed katerih je centralna občinska knjižnica večja od katerekoli slovenske. To knjižnico, ki ima tudi obsežne Stalniške prostora, je vredno obiskati že zaradi njene najmodernejše ureditve. S kakšnimi občutki vstopiš n. pr. v knjižnico in čitalnico za otroke! Sem zahajajo najmlajši čitate-Iji in dobivajo iz mladinskega slovstva vse, kar je izšlo v češčmi, a delno tudi v drugih Jezikih. Udobno sedeč za pripravnimi mizami Mstajo po razkošnih ilustriranih revijah aH Stajo pravljic«. Krasna vzgoja za knjigo! Ostavijam ob strazd imenitno preurejeno vseuSliško knjižnico v nekdanjem EHementinu. To je svet zase. — O Pragi in nje odnosu do knjige bi se dala napisati cela knjiga. Po takih-le vtisih ma ee seStata s mterfbn v tujini feSkfrn pisateljem dr. Joeefotn Knapom, ki te stalen sotrudnik »Jutrovec kuRunra rn-hrfka Njegov roman »Muff a horjrc je eden najboljših v produkciji zadnph let; nagradila ga te Češka akademija. Urejeval je odlični književni mesečnik »Sever a chodc ki pa so mu finančni razlogi onemogočili nadaljuje izhajanje. Sedela »va prod »Zlato hnsoc blizu znane »slovanske lipe«. ki je tiste dni oeelenela. Gledala sva Vactevsld trg v solncn in v mogočni razgibanosti dopoldanskega prometa. Pravil sem mu, da občudujem vnemo ia i podjetnost čeških založnikov. I G. dr. Knap ee je lahno nauofttmflt feS, j 0ej ga, optimista! Po svojem fivljenjskem J najcoru nisem optimist, toda včasih ee mi ! zgodi — No, torej gledam prenaivno?! I — Da, pri nas so se res nakopičile ogrom- J ne skladovnice novih knjig; izdajali sme, 5 zlasti prevoda, neverjetno na veliko, toda »daj je tndi na založniška vrata potrkala kriza. V zadnjem času se Je položaj znatno poslabšal Skoraj vse pomembnejše literarne revije so prenehalo izhajati; izmed velikih starih revij se držita samo Se »Lomirc, ki §e dobro in sodobno areievan In pa >Zvon<, •zastopnik starejših književnikov. Drage aH životarijo, navezane na ozki krog častilcev, aH pa likvidirajo, če ie niša — Toda za književnost delate Ceirf vdtt-pnopagando! Takelo »JtoKpravv Avecti- : aH »Literarni novtey« nadomeščajo današnjemu človeku književno revijo««. — Morda, toda v bistvu bo to vendar le propagandni listi posameznih založništev. V tem pogledu so naši založniki na višini. A tudi oni izdajajo veliko nepotrebnega knjižnega blaga. Kriza, ki nastopa v zadnjem času, jih bo prisilila k reviziji dosedanjega postopanja. Mnoge, ie napovedane reči ne bodo veaj v doglednem času izšle-"Treba se je omejiti _ — AH imate tndi v produkciji lito? — Tudi, pa neglede na sedanje ekonomske vzroke. Tako je n. pr. precej usahnila naša lirika, ona književna panoga, ki je nekoč bila pri nas zelo važna in značilna. Pravijo, da ni možnosti Izdajanja; Krekih pesmi nihče več ne kupuje. Višek naše pesniške produkcije predstavlja še vedno Jo- sef Hora. _ Tudi drobni prozi in noveli ni Bas ni kaj prijazen. Največ kupujejo ljudje romane, in ta nenavadno visoki konzum romanov je bržčas Škodljiv ostalim književnim panogam. Kaj čuda torej, če so naš! liriki začeli pisati romane (Sb. K- Neumann, VL Nezval L dr.£ V izvirni produkciji predstavlja višek zadnjih let roman Jaroslava Du-xyeha »Bloudenic V dramatiki ni nič poseb- nega, je prej slaba kot dobra. Največ je obetal Lev Blatny, a ga je nedavno pobrala tuberkuloza. Zanimivo je, da je Praga v zadnjih letih postala novo središče mlade slovaške književnosti. Tu živi nekoliko mladih, res nadarjenih slovaških književnikov, ki so si ustanovili revijo »Elanc Ta skupina je še sveža, vzpodbudna in nerazrvana od skepti-eizma: revija je taka, da jo človek s veseljem vzame v roko Najboljši v skupini je Milo Urban, ki je menda sploh največji talent mlade slovaške književnosti. — Kako pa mladi v češki literaturi? Kaj hočejo? — Mladi? No, pe vojni smo res iiueH enotno generacijo; pozneje se je to razbilo, nastale so razne smeri in vsak je šel tja, kjer mu je najbolj prijnlo. O kakšnfh enotnih stremljenjih mlade generacije ni več besede. V kulturni usmerjenosti prevladuje še vedno francoski vpliv, ponekod se čuti tudi anglosaški Nekoč so na češko slovstvo vplivali ruski pisatelji ;sedanja sovjetsko-ruska književnost ne zapušča pri nas nobenega vidnega vpliva. Malo bolj se sedaj uveljavlja domača tradicija, vendar prej podzavestno kot zavestno. — In Vaše delo? Vodim stalno knJBSevne »Venkovu« in pišem roman »Vteoikš Janri nebe« — * analizo sodobnega zakona. Vsi drugi načrti so še v megli. češki dramatik J, Bartoš o gledališča V praškem Narodnem muzeja so tisto dni pripravljali razstavo Narodnega divadla, M je bila otvorjena 16. t. m. Ob mojem prihodu je bila še v prvih začetkih, vendar se Je že jasno risala razvojna linija od Sporkovega teatra, v katerem je italijanska opera začela gostovati že od L 1720., do današnjega Nar. divadla. To dobo označuje stalni vzpon češke gledališke umetnosti. Sedanja razstava prvi? nazorno kaže, kaj vse je ustvaril »narod sebi«. Gledališka razstava ima določeni smoter: popularizirati hoče idejo drugega reprezentativnega Nar. gledališča v Pragi. Idejo je dal prezident Masaryk, in Atois Ji-rfeek, bard češke preteklosti, ji je tik pred smrtjo podelil svoj zadnji blagoslov. Res da ima Praga vrsto dobrih gledališč, toda narod, ki se je osvobodil z znatnim sodelovanjem kulture, naj postavi v spomin na to svojo veliko dobo še en reprezentativen Ta-Hjin hram! V času, ko je tolikokrat beeeda o gledališki krizi, je nekam drzno, začeti akcijo za drugo Nar. divadla. Toda prezident M&sarjrk je prvi dal vzgled: položil Je v ta namen kraljevski dar 5 milijonov K& 8edaj vodi priprave posebni odbor, ki ara J* na čelu kancelar SamaL Is sosednjih dvoran, v katerih se nahaja dobro urejeni gledališki arhiv in Is Nar. divadla, so prireditelji prenesli vse polno dragih, ljubkih spominov na zašle Saša. Ta so med drugim debeH knjigovodski žnrnali, ▼ katere so zabeležili darove čeških rodoljubov; mnogi so podpisali večje vsote in jih potem v obrokih odplačevali. Tu so prvi proglasi te propagandni članki. Tam imaš osnutke MBtnleša Aleša te Fr. SemfiSka, dalje zapiske, pisma, fotografije organizatorjev, prvega poslopja in prvih igralcev. Ra vse to je že legla patina minulosti; kakor iz prekogrobne megle zre na nas Hea oseb, ki se bila takrat na čete tega gibanja. Obledele fotografije te orumeneH papirji govore o prahu minljivosti. Letos avgusta poteče pol stoletja, kar Je prvo poslopje Nar. divadte uničil požar. Treba je bOo znova prijeti n dete, da se popravi škoda, ki jo je nanesla češkemu narodu nepreračunljiva usoda, lh narod je zopet, še z večjim zanosom prinašal svoje obole za češko Talijino svetišče, v katerem je videl reprezentanco svoje žive besede. Kmalu je Narodni divndlo vstalo še lepše te razkošnejše iz razvalin. Ta hram modric stoji še danes ob Vita vi; pod njegovo streho je češka gledališka umetnost doživela svoje največje triumte. Morda nobeno slovansko gledališče ne pomeni tolike za narodno - kulturno zgodovino kot Nar. divadla Vstalo je iz naroda kot okamenitev njegove silne volje do življenja in napredka. Sedaj naj se mu pridruži nov monrrm en talen kamenit izraz češkega stremljenja po Sm večji kulturni afirmaciji Gledališke razstavo sta aranžirate v glavnem dva muzejska uradnika: dr. Jan Bartoš to dr. Josef Knap. Ko sem se oglasil pri gosp. dr. Bartošu, je najprej omenil svoj stari stik s Slovenci: Ima že precej časa Prešernov portret iz L 1836. Portret je akvarel in ima poleg letnice šifro J. M Dr- Bartoš ga je iztakml nekje pri praških startearjih; prvotno je domneval, da ga je naslikal Josef Manes, toda on je bil takrat še nekoliko I\xtn« dostej ko si Ml oikj« re- produ ciran. Gosp. dr. Bartoš je znani češki dramatik; eden izmed pionirjev povojne gledališke umetnosti, ki skuša odpreti teatru nova pota. Samo ob sebi se ume, da se je najin razgovor hitro zasukal k vprašanjem gledališča in dramatske tvorbe. — Kako je s češko drama tako produkcijo? sem vprašal. — Pri nas je položaj dokaj slab. Avtorjev je sicer precej in ni moS reči, da bi bili jalovi, toda skoraj vsak ima za seboj kak list, ki ga forsira, ali pa s&m kje piše kritike; tako se kaj često vrinejo na oder tudi dramatsko šibke reS to vprašanje kvalitete mora odstopiti pred kompromisom s tako zvanimi realnostmi »oziri«. Nekaj imen stopa v ospredje tudi po kvaliteti. To je Arnošt DvofSk predvsem ■ svojimi igrami i* hu-sitske dobe, nato Viktor Dyk, Sgar igra »Zapomnčtlivi« je imela ondan premiero in ki utegne bfti najznačilnejši v starejši komediji »Zmoudfeni d ona Ouijota«. Zanimiv je tudi Rudolf Krupička, ki je v svojih igrah >fioyf majestaU te »Velik? stik pokazal češko pojmovanje grotesknosti. Nadarjen je bil nadalje lani umrli Lev Blatirfr... — A brata Capka, František Langer... — Nu, odkrito Vam povem, da to niso moje posebne simpatije, čeprav uživajo ce-16 v tujini velik slo ves: kolikor jih ne pospešujejo izvestni Snfteljl, jim utira pot v svet kosmopoiitska poli tura njihovih deL Tudi Stanislav Lom mi ne ugaja- Najmlajši, 1 J. stroja poetistov. Se niso dozoreli za dramo, izvzemši Nezvala. Drugače imamo pri nas ie vrsto poizkusov novega, res sodobnega gledališča. Le-to ne zahteva samo dobrih avtorjev, marveč tudi dobre, sodobne igralce te režiserje. Dstvaritelj Osvobozenega divadla Jindfih Hooza je takle nov gledališki človek, ki si od njega veliko obetoma To vam je zares moderno usmerjen mož, ne-eklektičen, ves prežet od težnje, da najde novo formo odrske umetnosti. Je zelo izobražen- njegova velika knjiga o ra gledališču Je vredna veega uvaževanja. — F«**"« snov pretežno mika In Vate dramatike? Socialna, ka-E? — To Je zelo razKčno, ker smo v teta ««J-n razcepljeni bed] kot kdaj poprej. Vendar Jih Je mnogo, ki ie nise sapastffl piePuJega rodoljubarskega tabora in tt goje pretežno Zgodovinsko drama — Kakšno je Vale i—liaufe • gtedaB-SSn? Kaj hočete? — O tem sna sedamo napisal sbaBJakl te ial trenutno nimam pri roki; ob priliki Vam Jo pošljem. Nagtešam potrebo absolutnega gledališča, ki bo gledališče t pravem pomenu besede; spomnite se, kolike gledalčeve pozornosti absorbira ▼ današnjem gledališču n. pr. samo dekorativna p)st odra. Takisto hočem absofeitnega igralca, do katerega bo gledale« zgolj t emocionalnem odnosu. Pristaši tega nazora smo začeli izdajati časopis »Wov& soena«, ki pa žal več ao izhaja; kakor veste, Je s reformatorskimi idejami povsod težavno. V gledališča skušamo uveljaviti načeto sodobnega dtoamizma te teko pobijamo danes ie edieveueH nemški ekspresionizem. Obenem z dteamluiman hočemo uvesti n« oder prani poetlzem — drame kot poetska tvorbo — cesar pa na smemo niti zdaleč istovetiti s Brionom. Saša dobe nI m Križem, toda vsepovsod čuti potrebo a£ ustrezajoče poetične misB. — A Vaše dete? Kaf pilptavflate, » deb- — Dostej sen Skfh komadov? dvanajst jih Je bilo vprtoor-jenfh t Raz. dhradte, t Vteohradskem ln Intimnem gledališču tor ▼ Brna. Največji uspeh m Imet L lfiOOL a komedijo »Krkavdc; uspel sem tndi s komadi: »Vzboof eni m Je-vištk (1956) in »Hnfinove naši dobec Sedaj pišem tragedijo »Floristsn, prins lusitan-sk^c SIcer utegne bfti moja prava domena tragikomedija? tej se najbolj prilega moj osebni sGL — Da ne |mmWva gtedaHSke kriset O tem zdaj mnogo govorč po svetu« — Meni se zefi, da Je to samo špmska stena, s katero evropski gledališki krogi skušajo prikriti pravo stanje gledališča, ki nI ogroženo od zunaj, temveč je prej bolno na znotraj. Za krizo, t j. za nezanimanje za gledališče navajajo različne vnanje vzroke, vendar so vsi taki, da pravo gledališče ne bi moglo priti v konfEfct ž njimi. Nobena tehnika ne more nadomestiti igralca in onega magnetizma, onega fluida, ki prehaja na gledalca neposredno od igralčeve osebnosti. Toda bistvo te »krize« je v tem, da kljub vserrra kulta fThr»glrib Igialcev nazaduje resnična igralska kultura, kar Je v znatni meri krivda režije, ki telesno-duševno funkcijo umetnika nadomešča z mehanskimi funkcijami in teko vara gledalce. Zato je danes tako malo pravih, resnično velikih, absolutnih igralcev. Ce bi se igralstvo dalo zopet postaviti na nekdanjo višino, hkrati pa po- Dra problema Pariz, maja itfiSL Te dnI je predaval na Sorboni Tbomaz Harm. Imel bd govoriti menda o razmerju med trendizmorn te sodobnimi duhovnimi gibsHiji, posegel pa Je mnogo dalje v idejne borbe naših dni, posebao v nemškem kulturnem sveta. Duhovni položaj pred petdesetimi leS Jb K njem najboljše karakteriziraj Nietsche, je definiral romantiko kot »Fortsehritt durch Reaktion*. Proevetljenstro je vero-salo v bodočnost, M mu bo uiesul&to Ide-fcte kraljestva čistega razuma te humauite-te. Romantika pa je pričela s tem, da je šla v boj proti svetu, kakršen je bil, za svet, kf ga tedaj ni bilo več. V njej je bil zelo močan kult fararionahiega, podzavestnega, nagonskega in ta reakcionarna revoto-atenarnost je bila po Nietechejta nekaj časa resna nevarnost za bodočnost kulture. Obenem pa je odprla romantika pot do pravega razumevanja preteklosti, pokarala vso di-stanco do nje in s tem nova pota v Bsto drugačno bodočnost. Pri vsej večnosti konflikta med tradicijo in evolucijo je vendar mogoče trditi, da je v romantiki 19. stoletja izšel iz reakcije napredek in nevarnost za kulturo je bila odstranjena — tako je vsaj trdil Nietsche, romantični revolueijonaT bodočnosti. Danes Nletschejev epBmlmn ni več upravičen. Znova se širi prepričanje, da je vse- fa zla na svetu kriv samo intelektaafczem. nanosti se odreka vsaka vrednost, proti njej se proslavlja vse, kar Je v človeku primitivnega, instinktivnega, na mesto spoznanja naj stopi doživljanje, življenje. Tudi V politiki je za mladino, ki dviga roke v pozdrav novim avtoritetam, vsaka diska-sija o socialnih problemih odveč in ideja homarttete samo le zdavnaj prefiveia pro- svetljenska »Gufflhlsduselei«. Nevarnost m kulturo tudi danes ni majhna. Kakšen je v tej problematiki pomen Freudov? Do svojih rezultatov je prišel kot zdravnik, ne da bi poznal romantično literaturo, ki bi mu mogla dati mnogo snovi te ide} za študij podzavestnega. In vendar ga zato ne moremo prištevati k nasprotnikom intelektualizma. Podzavestno mu ni ideaž, hoče ga te spoznati in premagati- Zato njegovo delo ni destruktivno, ampak nova pot do spoznanja. Is predavanja je odsevala problematika nemškega kulturnega življenja, borba okrog irracionalizma, mistika na rodnosocialistične-ga gibanja — sama vprašanja, ki jih Francija ne po®na v takih dimenzijah te v tej ostrini. Zato Je razumljivo, da je vzbudil predavatelj v kartezijanskem ozračju na Sorboni mnogo priznanja s svojo izpovedjo vere v obstoj naše kulture. Da Je duhovni svet drage polovice 19. stoletja danes sa nami, o tem bi bila vsaka diskusija odveč, gre te za te, da se ustvari nekaj novega, boljšega. Ce pa je treba zato en bloc odkloniti vso našo kulturo in oznanjati drago, pod kakršnokoli firmo že, če je to dosledno te odkrito sploh mogoče — to je pa drugo vprašanje. Evangelisti propada imajo dostikrat zelo lahko in enotno stališče, posebno pri nas. Da je med njihovimi pristaši dosti mladine te da spadajo ti nazori nekako ie v inventar pubertete, temu se končno ni čuditi. Morda bo pe vendar tudi pri nas nekaj mladih ljudi spoznalo, da se iz problematike naših dni ne d4 samo rušiti, ampak tudi graditi. X IMatkm Carnegte §» psadtovag M. tarna, Steed o razorožitvi. Spojs ▼ pfioirtsfiiA ni hotel Henfieirati s programom in delom Društva Narodov. Pred vojno je bil mir kratek presledek med dvema vojnama; zdaj je presledek malo daljši, generacija, ki bo zares delala za mir, mora pa šele priti. Primerjal je idejo mrru z idejo" svobode morja. V decembru 1916 je manjkalo prav malo, da ni Amerika zaradi kršenja tega načela napovedala vojne Angfiji in Franciji; šele proklamacija nemške poostrene blokade je povzročila par mesecev poameje, da je šel Wilsan z njima v boj proti Nemčiji Klavzula o svobodi morja je še med WDsonovimi Štirinajstimi točkami; v statuta Društva Narodov pa je m več. Ko so Wilsorta vprašali, če Je pozabil na načelo, zaradi katerega je šla Amerika v vojna J® odgovoril: statut Društva Narodov prepoveduje vojno; če bi pa kaka država kršila statut in napovedala vojna morajo biti vse druge države proti njej, zato ne bo več nevtraleev te načelo svobode morja nima nobenega smisla več. teto misel Je ne širši bazi postavil Kellogov pakt, ko je proglasil vojno za mednarodni zločin. Ne gre za to, da bi omejili in reglementirali vojno; treba je ustvariti mir. Zato so razorožitvene konference odveč. Kadar pa pride do vojn® m grozi civilizaciji propad, nima nik do več pravice, da bi se izgovarjal, češ — civilizacija bo sicer morda propadla, toda Jas nisem kriv — te ostati nevtralen. Vzrasti mora nova dražba, ki bo zgrajena na ideji mira te ne več vojne. Nekam čudno zvene te beeeite M kontinentu, celo v Parizu. Steed Je to vedel in zato poudarjal, da ima pacifizem svojo trdno osnovo v angleški te ameriški miselnosti, ki niha po njegovi karakteriraciji med svojima dvema najmočnejšima komponen-komenrijafiEmom In fiste neanteceri- nrhuMB s Amen nevfh gfedafflUh stremljenj, bi bilo precej droga Še in ne bi več tolikanj besedo vali o krizah. Z druge htrani pa so igralci preveč obremenjeni in je postala ie splošna praksa, da študirajo več del hkrati; tudi to ne koristi današnjemu gledališču. Zdi se mi, da je gledališču danes bolj nevaren radio nego kina — radia ki zapeljuje ljudi, da rajši posedajo doma in poslušajo aparat; vendar niti radio ne more nadomestiti človeku tistih emocij, ki jih more dati samo igralec. Medtem Je prišel v dvorano dr. 0-. Nejed-avtor velike monografije o Smetani in del Je spisal 181, te sicer 108 posvetnih te 73 nabožnih. Med njimi je 26 komedij in lepo število zgodovinskih iger; med slednje spada že omenjeni »Sodnik Zalamejski« (E1 alealde de Zalamea), ki so ga nekateri pripisovali Lop. de Vegi. Izmed Caldero-novih simboličnih iger je najbolj znana »Življenje je sen< (La vida es sneno), ki vsebuje globoke misli in še danes učinkovito poezijo. Izmed nabožnih omenjamo: >Po-božnost križa« (La devocion de la Cruz) in »Vztrajnega princa« (E1 principe oonstan-te), iz katerega je Goethe hotel obnoviti vso poezijo svete če bi se bila izgubila. Zanimivo ie, da je Calderona zanimal tudi najboljše studijo o Masaryku, mogočno za- le favstovski motiv, o čemer pričuje njegov snovanega dela, ki bo izčrpalo približno vse, | >E1 magico prodigiosoc. kar se da povedati o velikem mislecu in državniku. Ogledoval si je pripravljajočo se razstavo, ra katero se je tndi sam zavzemal. Občudoval sem starca, Sgar globoko znanje in velike esejistične sposobnosti so me že dolgo mikale k njegovemu delu. Praški znanec — literat mi Je dejal o nJem: — Večno tem kakine načrte ln pSe po več velikih del hkrati. Čudovito žilav in gibčen mož. Misli, da bo živel kakor Metuzalem ... B. Borko. Nova Izdaja „Gospodina Franja" (Fr. Masdja Podlimbarakega Zbranih spisov IV. zvezek: Gospodin Fran jo L ln IL del v dveh knjigah). Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Strani XX — 906. Cena obema zvezkoma, broširano 140 Din, v platno 172 Din, v pol usnje 184 Din-Poštnrna 6 Din.) DoMI smo v novi, definitivni tedaj! najboljši spis PodEmbarskega, roman »Gospodin Fran jo«, ki spada med največje tekste v naši književnosti Knjiga je imela svojo posebno usodo, kakor redkokatero slovensko dela Prve izdaja ki je izšla L 1914. med rednimi publikacijami »Slovenske Matice«, so avstrijske oblasti takoj po izbruhu vojne zaplenile. Izdajatelji ca je bila zaradi toga »protiavstrijskega« spisa razpušče-na, pisec pa te bfl suspendiran te izgnan hi domovine, take da Je umri v pregnanstva. Štirinajst tet po smrti PodHmbarskega se njegov »Gospodta Fran jo« tenov* pojavlja na neiem književnem trgu — ne samo Ve* dete, ki pe svoji usodi predstavlja kos naše poBtSSne zgodo«tee» marveč tadi kot pripovedna knjiga, ki ie vedno ni izgubite s roje književne vrednosti. Se veljajo be-sede, Id ph je v svoji oceni »Gospodtaa Fiaujac zapisal L 1914 Oton Zupančič: »Bister opazovalce podaja v svoji knjigi tolikanj stvarnega, na avtopsiji rionečega In sate dragocenega, da ti kljub vsemu ni ia! časa, ki si ga prebil poteg njegovega kramljanja«. Podflmberskega vso pogoja da postane dobra ljudska knjiga, ki jo bo s pridom Stalo stare te mlada Sedanja Izdaja »Tiskovne zadruge« se raz. Hknje od prve v tem, da prinaša popoln avfeajer tekst, teeri tndi odstavka ki se biH prod aaOsom b opreznosti pred cenzuro črtonL Urednik zbranih spisov Pod-Ihnbarskega dr. J. Slebinger Je napisal nhiiiv uvod te dodal obsežne opomba Objavljeni se tod! akti vojaškega sodfSča s obširnim Sfasljevim zagovorom In sodba vlitega deželnega sodišča v L$ublte-jA, M Je L 1919. preklicalo fhmte »Gospodtaa Pranje«. Roman Je fadtel ▼ zajetaH Id ste lopo opremljeni pe vimm dosedanjih izdanj ■><»—»mitih klasikov »Tiskovne zadruge«. »Gospodtea Fran jo« toplo priporočamo vnem prijateljem slovenske knjige. CddcfOM One & k m. poteče 260 tet, kar Je amrl Pedro CaMeron de te Bana, poleg Cervao-tesa najslavnejši španski klasik, mol, ki s svojimi deli spada v zlato zakladnico svetovne književnosti. Njegove drame se bile tadi pri n&fl ie ponovno na odra, zlasti »Sodnik Zalamejski«, ki g« je pred leti izdate »Slov. Matica« v mojstrskem prevodu O. žopanSča. ___ Calderoa se Je ledS L 1600 v Ifadridu; Itadiral je na stevečem vseučilišča v Sate-marv^ te se Je ie tedaj odlikoval kot pesnik; biH so to Se časi, ko so namesto športnih tekem prirejali pesniška temova-nja. Lete 1636. ga Je^ Fflip IV. imenoval za dvornega pesnika. Bilo mn Je ie 50 let, ko še Je nenadno odločil, da postane duhovnik. Po študiju bogoslovja Je L 1663. postal dvorni kaplan v Madridu. Zadnjih 15 tet Je voda kongregadjo sv. Petra, ki je skrbela za velike procesije na Tetovo. Ko je L 168L umri, so ge pokopali v cerkvi sv. Salvadora v Madrida, odkoder so leta 1840. prenesB njegove kosti v madridsko katedrala Kot pisatelj |e M CaMeron od site delaven te mnogostranskL Samo dramatskih ranim idealizmom. Tajci toga ne razumejo te zato očitajo tema dvema narodoma htpo-kriziJa toda popolnoma neopravičena Steedova karakteristika anglosaške psfhe Je gotovo globoko utemeljena. Med sflami, ki so Jo formirala je treba v prvi vrsti upoštevati verski čtaitelj, etiko kalvinizma te protestantskih sekt, ki je imela prav preko ongiosasov ogromen vpliv na formacijo treh velikih determinant našega življenja: Kapitalizma, demokracije te pacifizma. Res Je tadi, da je ves pacifizem na kontinenta bolj vprašanje anglosaškega prestiža kakor pa iskrenega averjeaja. AH bode Angtosasl končno zmagaH s svojhni idejami? Bodočnost Je temna te ni odvisna samo od njih. Tukaj hočem poudailU samo eno: V našo zgodovino Je usodno posegel Wflson te od leta 1918 naprej čitemo vsak dan o Društvu Narodov in ga suvereno sodimo kot naivno početje; nikomur pa pri nas še ni prišlo na misel, da bi se vprašal po osnov-vah modernega poeifizma, nikdo še ni Sel študirat anglosaškega sveta. Dt. SL Leben je pisal pred enim letom v »Ljubljanskem Zvonu«, da smo že prišli na novo kulturno stopnjo, ki upravičuje, da p>osamezni intelektualci posvečajo vse svoje deJo študiju kakega drugega naroda. Jaz mislim, da bi bOo treba zahtevati Se več: K znakom sodobnega kulturnega naroda spada, da Ima specialiste — poznavalce vseh velikih narodov; to zahteva že potreba, de se orientira v sveta, v katerem ita in od katerega Je odvisen tadi proti svoji -volji in ne da bi sam a to vedeL F. Zwitter. Najlepši roman zadnjega časa: »Dom in svet«. (R. Tagore — VL Lev-stik). Izdala »TSskovna^ zadruga«. Calderon se je po umetnostni strani svojih dram dvigal visoko nad svoje sodobnike; takisto po njih etični vsebini, psihološki poglobljenosti, lagodni, bleščeči in učinkoviti dikciji Ponekod pa je nakopičil precej bombasta in je svoje slike preveč potratno sipal iz rokava. Calderona so vedno mnogo igrali in se še danes radi vračajo k njemu; o njem obstoji obsežna literatura in £>panci se spominjajo njegovih obletnic z upravičenim ponosom: V časih, ko so njihovi vladarji in posvečeni gospodje v škr-latu tolikanj zatirali Soveško rrrieel. je Calderon s svojimi deli vendar le zvesto, čeprav enostransko služil duhu, ki je moral pref ali slej po svojem na turnem zakonu prebiti pretesne ograje. »Notarjev nosu v slovenščini Bdmonda A bon ta vedri humor, ki um daje prijeten okus lahka to vendar bistro zadeta ironija, v kateri so francoski pisatelji izredni moistri, je v povesti »Notarje* nos« (Le Nez d un Notaire) pokazal posebno prikupne vrline. Povest, ki posrečeno spravlja v zvezo ljubezen in nos, ja ena tistih veselih knjig, ki se jih čitatelj nikdar ne naveliča. Bolj ko je pusto in čmerne vsakdanje življenje, rajši se človek zateka k tako duhovitim in vedrim pripovedovalcem, kakor je Edmond About, nekdanji član Francoske akadenrifa te »notarjevega »bwi. Se pred teti je dr. Janko TsnzesimasR te povest te Jo fadal v majhni knpžid — premajhni, da hi jo človek pooiavil na knjižno polico. Medtem je bfl slovenski »No* terjev nos« ie zdavnaj razproehm; prevajal« se Je Jezikovno še izpopolnil te jo svoj prevod temeljito predelal V potaodooe&m, Ssteal Jeziku te slogu nam sedaj podaja svojega A bon ta v lepo opremljam knjigi, ki se bo lahko uvrstila med trajne knjižne zaklade slovenskega čitatelja. Znani slikar grafik E. Justin je knjigo izdatno ilustriral in pokazal, da imamo v njem dolgo pogrešanega knjižnega ilustratorja, ki nam bo, kakor upamo, olepšal še marsikak spis te tako šo bolj povzdignil grafično vrednost naše knjige. Prevajalec, M je pc^cBH v svojega Aboa* te mnogo dela ln ljubezni, te iadal to Ifcib-ko knjigo na prvovrstnem papirju te s poi-mastnimi dobro čitljivimi črkami, vezano v polplatna Vzel je nase tadi kriz zatožni* ka, vendar smo preverjeni da bo požrtvovalni prelagatelj to dokončno izdajo »Notarjevega nosa« kmam razprodal. Knjiga stane Bamo 90 Din — to nizko ceno odtehta že dekorativna vrednost lepo vezane knjiga Citajočemu občinstvu bodi te knjiga toplo j>riporočena! Naroča se te 6. g6—g7 in dobi. Zanimivo je še nekaj. Po potezah: 1. b2Xa3 b4Xa3 2L Ka7—a8 ~ a3—a2 JL LbS—a7 «2—«1 postane lovec, je poteza 4. La7—d4 potrebna. Napačno oi balo misliti, da je beli lovec močnejši, ker stoje črni kmetje po večini na črnih poljih. Drastično dokazuje to naslednja varijanta: 4. La7— b6 (c5. e3, f2) Lal—-e5! 5. L—gl Le5—b8H Sedaj je črni takorekoč ustvaril pat vseh belih figur razen lovca. Ta pa mora opustiti stražo pri kmetu na h2. Zato je iara za belega izgubljena. Pa tmfi 4. L«7—gl Lal—e« 5. Ka8—a7 Kc8—c7 ie beli izgubljen, črni kralj marSira brez zaprek preko 06. d5. e4 na f5, kjer podre kmeta in na g6. kjer pade drugi kmet Prokop je vse to zelo leno skonstruira! in ustvaril kompozicijo, ki je izredno močna in zanimiva. Da ima študija to^ko različnih varijant Ji seveda daje večjo vrednost. Vsekakor moramo šteti to Prokopo-vo študijo med prvovrstne kompozicije. Bosna v znamenju zelenega luka Pri nas v Bosni pomlad ni samo doba cvetja, klitja in nad, marveč tudi doba mladega zelenega luka; vse pomladansko življenja se razvija v znamenju tega in zeleni luk daje življenju šele pravo obeležje. Kdo ne ljubi tega divnega luKa, kdo ne uživa, kadar mu lušči gornjo sra;čico in gleda njegov beli, krhki strok! Pomlad se je komaj pojavila, zelenje je iedva nekoliko vzklilo, že je tu luk. Prihaja iz Hercegovine, vzredilo ca je žarko solnce te krše-vite dežele. Drag je ali vendar v> Saral-lije pokupijo vsega. Ko pa se hercegovski luk Dostara. ga nadomesti Bosanec, mlad, mehak in nežen, zato pa tem bolj zažeijen vsem sladkosnedcem. V pomladanskih dneh je videti redno prizor, ko se gospodar vrača zvečer domov, v roki pa nosi šopek, dejali bi buket, zelenega luka. ki ga bo poklonil svoji gospodinji. Ginljiva gesta pozornosti, ki priča, da sta se zakonca pomaknila že daleč od onih dni. ko je snubec nosil svoji tedanji nevesti še pravo cvetje! Bolj ko ozelenevajo vrhovi in rebri Tre-bevicu bolj ko tonejo okoliške hišice v svežem zelenju in cvetju sadnega drevja tem bolj še širi slava zelenega luka. Zmagovalec je kakor sv. Jurij in preplavil je vse Sarajevo. Brez njega ni zajtrka, obeda ali večerje, osobito večerje ne; povsod ga lahko dobite. Polni so ra plitvi jerbasi na Baščaršiji, pri zelenjadarjih v središču mesta in v najbolj zakotnih šta-cunicah. Nu čuda, da je švaba krstrl to narodno zelenjavo za »bosansko vanilijo«. Vrli »lukac« je zares važna začimba vseh slanih jedil in doprinaša mnogo k pikant-nosti bosanske kuhinje. Ako greste pod večer na izprehod v zelena okoliška brda, srečujete može. ki nosi luk v mesto. Musliman je. V košu na hrbtu nosi tovor luka. Globoko se je sklju-čil pod bremenom, poti se, kakor ga je v znoju svojega obraza sadil, okopaval in zalival. Vrtnar je nejevoljen, ker je padla cena luku. Računa in računa, pa vedno istt neuspeh; komaj bo za hrano ženi in deci za par dni. Hej. včasih je bilo drugače! Ded istega možaka je na svojih potih jezdil iskrega konja, počasi in dostojanstveno. da so pohlesketavali zlati čopki na vajetih in na zlato okovanem konjskem priboru. Bogat in silen je bil zajahal vranca, da se malo razgiblje in da nadzira rajo, ki mu tlačani po vrtovih in njivah. Postal je nekoliko pri delavcih, popil čašico črne kave, naročil, da mu prineso luka za »ka-pamo« ter zopet važno odjezdil. Znali so uživati stari, o znali so, zato pa danes trpe njih potomoi. Prej, v oni zilati dobi silnih paš ht vezirjev se je vse sukalo okoli meščanov lepe Mohamedanove vere. danes pa se muslimanski živelj umika s svojo bedo vse boli in bolj v strmo in hribovito okolioo, kjer nastajajo kočice iz nežgane opeke skoraj čez noč. Moški se povečini bavijo z vrtnarstvom, ženske pa, zlasti deklice, z drobnim vezivom. Dan na dan se vbadajo z iglo, si kvarijo oči in venejo nad svojim težkim delom. Zelenjava iz vrtov in vezivo spretnih rok se danes slabo plačuje. Pičli so njih obedi in večerje še malo. pa. bodo padli na obrok najnižje vrste težaka, ki za vsako jed vžava le kruh in luk. Zopet smo pri luku, ki je tako preple! narodno življenje, da je prišel celo v pregovor, povest, uganko in narodne izreke. Znana je pripovedka o »Limnu - haramba-ši«, ki je zbral četo silnih junakov in krenil ž njimi po svetu. Med junaki so beli in rdeči luik. paprika in poper. Seveda ne pridejo daleč, ker jih kmalu pozobljejo vedno lačna usta siromakov. Povest je vsa v duhu siromašnega življenja našega kmeta in ne manjka ji niti lahkopoteznega humorja, ki obda vso siromaščino z nekim naivnim zdravim idealizmom. Zelo pomembna je tudi uganka o luku: Zgoraj trava, zdolaj brada, v sredi pa kmetska čast. Značilna je tudi fraza: Petrov post je bil letos tako dolg, da je človeku luk pognal iz trebuha. V narodu se čuje često tudi ta-le modrost: Ne govori proti bogu, niti za vedno ne imej na jeziku, bos ni glavica luka. Poleg drugih svojih znamenitosti ima tedaj Bosna tudi »lukac« — ljubki deminutiv — ki ga ne omenjajo niti zgodopisci niti zemljepisa. No. lulka za to ne bo konec, marveč bo še vedno klil in rodil vese-Ue siromaku in bogatinu Ne moremo ea izločiti iz našega življenja, vsi ea ljubimo in jemo., prav vsi. zgodi se. da se kak prišiec odvrača s početka od poljudne jedj in prezira nas grešne lukojedce. kmalu pa zapade v šape Bosni in se z istim navdušenjem loteva naše vanilije. kakor pravi pristni seljak. Seveda ga Bosna primarni do luka po nekem lokavem redu: najprej se navadi črne kave. nato pridejo turške slaščice, pa čevapčiči in ražnjiči in glej! kje naj bodo slednji brez luka! kdo je še videl znamenite ražnjiče in čevapčiče brez njega? Razen luka pa imamo v Bosni še eno redko zanimivost: Naši prazniki, ki jih v tej blaženi zemlji skoroda ni ne konca ne kraja. Mi imamo tri nedelje v tednu: v petek za muslimane, v soboto za ždde in v nedeljo za vse pravoverne krščane. »Luka« seveda nin kriv te ureditve kaj more jadnik za to, da imamo tri Velike noči? On verno služi katolikom za Uskrs, pra-voslavcem za Vaskresije in ž5dom za pasho. Z neko nadčloveško požrtvovalnostjo služi vsem veram kot žrtev na velikonočni pojedini Letos je takoj po omenjenih treh velikih nočeh padel še Bajram, pa nam je tako ves mesec potekel med praznovanjem. Sicer pa mamo od časa do časa na razpolago še vmesne praznike raznih ver. kojih prireditvam prisostvujejo Sarajlije radi. da bi videli, »kako ie to pri njih«. To velja osobito za katoliške procesije. ki so na glasu zavoljo discipline vernih ovčic, zaradi pornpa, zaradi trume patrov in vrste rejenih svečenikov, belih in črnih sester ter zavoljo šolske mladeži. Deca daje tem cerkvenim obhodom nekoliko manj strogo obeležje. Gleda naivno okoli sebe. stopa drug drugemu na pete in je skoro popolnoma odsotna. S tem za-gladi oni nekoliko neprijetni dojem prisiljene. poklicne pobožnosti. osobito pa po-božnjaštvo črnih vrst starcev in stark, ki glasno in mehanično molijo svoje naučene molitve. Tudi pravoslavni obredi niso manj zanimivi in privlačijo številne gledalce. dasi se vrše večinoma v najzgodnejših jutranjih urah. Tu je prevladal duh Bizan-ca, ki ne pozna jezuitske gorečnosti in vojaške discipline v pobožnosti. Živeti v Sarajevu in opazovati vse z odprtimi očmi, pomeni imeti dobro šolo. Prispodabijanje prihaja takorekoč samo ob sebi in ž njim pravilna ocena tega ali drugega pojava. Muslimani ne ljubijo javnih obhodov z banderi, oni odpravijo vse svoje verske svečanosti pod streho in med štirimi stenami, zato pa so njihovi obredi posebno zanimivi za vse drugoverce. Tako se odmotava film življenja bi vsaka vera razvija svoj blesk in sijaj, kaže svoje nagnenje in okus ter slavi boga na svoj način. O tem načinu pa so verniki prepričani, da je najlepši in najboljši ter da je ljubemu bogu najbolj všeč. Ako hočete videti slavljenje Jehove pojdite za pasho v veliki in bogati židovski hram. Tu boste videli žide. kako se v gorečnosti klanjajo in zvijajo, za izpremembo pa pojdite pogledat tudi v džamije, okrašene z arabeskami in modrimi izreki iz korana, da vidite, kako muslimani časte svojega silnega Afaha, kako padajo pred njim na obraz in kako se priporočajo preroku Mohamedu. Tako je to pri nas: vse se prepleta in stika. Cesto človek lahko pozablja, kdo je in kake vere je. Na samo Veliko noč ittto pozabi aa pniiift. ko vfda4 zanimalo, pa sem dejal: — Gospod Žulaj, dovolite zattpno vprašanje: Ali je ta mož, ta dohtar Krade, ki je zdaj vaš hišni oskrbnik, zanesljiv? Se pravi, ali je pošten? — Kakopak da je, drugače bi ga ne bffl obdržal v hiši. Pa še kako je skromen! Saj še novih hlač ne maTa, rajši hlača v mojih starih okoli. In presneto mi na vse pazi, za vsak dinar vem, kam gre in za kaa. Tako da ga imam prav rad. Pa saj sem sa zmeraj znal iz- birati prave Vadi, se je pofaahai gospod Žulaj ta me pogledal spodbujevalno, češ, tudi ti si izbranec io glej, da se boš obnesel. Ampak talke hvale o dohtarju Kundeta pa res niisean pričakoval Ti vraži diplomat ti, da si je 2»al celo enega Žulaja takole oviti okoli mezinca 1 In proti takemu ženiju sem hotel jaz šuš-marček nekaj ongaviti... No, to bi bilo blamaž! Vsekakor sem zdaj videl, kako krepko je zasidran dohtar Kunde v hiši gospoda Žulaja. In s tem je bilo treba računati. Pa sem si dovolil Se nekaj vprašati gospoda Žulaja, namreč za stran punčke... Ali je punčka hčerka dohtarja Kundeta, ali mu je drugače kako v rodu. Na to pa se Je gospod ZtdaJ samo čudno zarežai, tako kakor bi hotel reči: Ali si neumen, prijatelji ln je mesto odgovora vprašal nazaj, pol porogljivo, pol nejevoljno, kaj me prav za prav to zanima, ha. — Vam takoj povem, zakaj me to zanima. sem mirno odgovoril gospodu Žulaju. — Hočem vam namreč dati dober svet: Zaupajte se punčki! Saj veste, da ženska celo vraga užene. In stavim, da bo punčka z vašim preganjalcem — če je še živ, se reče, — vse hitreje in boljše opravila kakor pa jaz. Toda ta moj dobro mišljeni ki gotovo pametni nasvet ni našel pri gosipodu Žulaju prav nobenega razumevamja. Najprej me je začudeno pogledal, potlej je grenkobno spačil obraz, kakor bi žvečil pelin, naposled pa je zaničliivo mahnil z roko in je odvrnil: — Take reči niso za babjo glavo. In je gospod Žulaj hkratu izustil splošno opazko o ženskah, ki je iz ozirov do dražestnih čitateljic ne maram zabeležiti. Vsekakor je obžalovati, da se je tako negalantno izrazil o ženskah taisti gospod Žulaj, ki mu je v njegovem 77. letu žvrgolda mlada Gci, rajska ptička... Dohtar Kunde me je bil zatajH, se je pregrešil proti meni, zato je bHa mene dobrega kristjana dolžnost, zbirati žerjavico na njegovi glavi. Pa sem dejal zdaj: Kaj pa dohtar Kunde, gospod Žulaj, a? Vražje prebrisana ghva to! In pa poštenjak od peta do temena, kakor sami pravite. Jaz na vašem mestu bi to reč kar njemu poveril. On jo izpelje, če nihče drugi. Prava sreča je. da vam je ta dohtar Kunde prišel v hišo... Gospod Žulaj me je poslušal, potlej le pa stresd glavo in rekel odločno: — Nak. Ni vsak za vse. A nisem odnehal. — Gospod Žulaj, ubogajte me vendar! Glejte, tale vaša punčka ali vas ni... tako rekoč... na pol že rešila? Saj odkar je ona pri vas, se vaim je tisti človek samo dvakrat prikazal. Dajte, zaupajte ji to reč, pa vas bo docela rešila. Veruite mi, ženske delajo včasih vorav čudeže! Imam o tem izkušnje, gospod Žulaj, ki jih vi nimate, kakor KLOBUKE pomladanske novosti ▼ raznih modnih ban* vab ln oblikah. Športne klobuke, slamnika in čepice v lepi izbiri kupite zelo ugodno v specijalni trgovini klobukov MIRKO BOGATAJ, LJUBLJANA, Stari trg Stev. 14. 6845 Cene Solidna postrežba. Sprejemajo se popravila. vidim. Dobra zvezda vam je privedla v hišo dohtarja Kundeta in njo, prijazen migljaj usode je to, gospod Zulaj, mkar ga ne prezrite. Najbolje je, da se zaupate obema, punčki in dohtarju Kundetu, pa boste tako z združenimi močmi... viribus unitis, da... pregnali sovražnika, ki vam streže po življenju. Da, po življenju vam streže. Vidim, v veliki nevarnosti ste, zato nikar ne odlašajte in storite po mojem prijateljskem nasvetu, gospod Žulai. Tako sem prigovarjal staremu gospodu Žulaju, a uspeh je bil le ta, da se je spet prav razhudil: Kaj za hudiča, da se spet tako otepljem in oiresam? Kaj sva se tako pogodila, primojduš? On je to reč zaupal meni in jaz jo moram opraviti, če nisem figamož ... Tako je renčal v mene, z grozeče stisnjenimi pestmi. Pa sem se spomnil, kako je razjarjeni Samson porušil tempelj «1 poicopai pod razvalinami na stotine filistejcev. Pa če bi budi gospod Žulaj zdajle po-tresel paviljon? Škoda muzike, ki je baš tako lepo svirala venček slovenskih pesmic. Na srečo se je dal gospod Ztflaj hitro spet pomiriti. Saj tako drvii ko takrat, ko sem prvič imel opravka z njim, zdaj že zdavnaj ni bil več. — No, dobro, sem dejal. — Pa nas bo po vaši željL SdorH bom, kar je v moji moči. Ce iztaknem kje tistega človeka, pa bom spregovori z njim resno bosodo Ta m otf odgovor Je gospoda Zulada očitno popolnoma zadovoljiL ln me je pohvalil in je pristavi!: — Saj vam bom rad kaj za to plačaL Ste sicer rekli, da ničesar ne zahtevate, ampak bom že dal... Ne bom umazan. Težko 90 nm Se te besede Iz ust, vendar mi je to ugajalo od njega. In me je spet dbšlo sočutje z njim, — ah, saj je bfl v resnici velik siromak, — in som ga še enkrat potolažil: — Gospod Žulaj, tako mteTim, da Imate že mir pred njim. Zato nikar več ne mislite na to in se rajši spet emkrai dobro naspite. To bo najbolj zdravo. Gospod žrilaij je zmajeval z glavo, s že ne več tako neverno. — Ce bi pa spet kaj bflo, me pa pokličite, sem pristavil. — In če jaz kai opravim, pa ipridam k vam... Tedaj pa se je gospod Žulaj nekako nemirno premakni m je naglo odgovoril: — Kar telefonirajte mL Sad imam zidal telefon. Pa se bova dogovorila, kje bi se dobila. — Dobro, dobro, gospod ŽnlaJ, sem mrmral. ln potem se je gospod Zulaj dvignil In mi dejal s prijaznim nasmehom: — No, zdaj mi pa dajte še roko na vse to. Dal sem mu roko. In je ni n£ sdsnfl. A ko se je njegova roka oklenila moje, sem imel Občutek: ne rešiš se ga več, ne rešiš se ga več... In sem resignirano povesil gtevo. i. A ko sva se bfia loč9a z gospodom Žulajem, me je zanimalo samo to: Zakaj ni maral, da mu pridem v hišo? Ali je bU tako ljubosumen na rajsko ptač-ko? AH je kakor kakšen turški paša Skrival svoj harem? AH pa se je le bal, da ne bi jaz kaj povedal rajski ptički o njegovi tajni? Vsekakor je bilo čudno, kad se je zdad tako bal mene v hišo, — mene, ki mi l je zaupal bas najintimnejšo svojo zadevo m Id bi me prav za prav moral imeti vedno v svoji bližini. Bil je v resnici čudak, ta gospod Žulaj! Zastran tistega skrivnostnega preganjalca pa si seveda dalje nisem prav nič belU glave. Kaj naj jaz lovim okoli njegovo senco? Ce bo spet kaj strašil, me gospod Zulaj že pokliče na pomoč. Hej, saj on potrebuje mene ne jaz njega. In on je prav za prav v moji roki, ne jaz v njegovi. Kaj bi tedaj skrbel, kaj bi se bal? Tako sem opravi vse to. V Ostem času sem šel tudi na daljše potovanje, in ko sem se vrnil, me ni razen kopice vsakdanjih opominov upnikov čakala nikaka zanimivejša pošta. Tudi od gospe Brežanove ni bilo nobenega pisma, kar pa je bilo povsem razumljivo: Tu-ga za Pusijem! V bolesti je človek najrajši sam. In tako je potekal čas in nK ni bflo glasu več od starega gospoda Žulaja. Imel je mir pred svojim preganjalcem, jaz pa pred njim, hvala Bogu. Vseeno me je takole poletnega večera povedla radovednost mimo njegove palače. Pa sem imel samo srečo, videti mogočnega gospoda portirja v svetli rumenkasti fivreji, hladečega se zunaj pred hišo. Bral je večerni list in njegova cigara je žlahtno dišala po vsej ulici. Okna zgoraj so bila vsa odiprta in lahna sapica se je poigravala z baržu-nastimi, svilnatimi ®n čipkastimi zavesami. Vse tiho v hiši, le tam zgoraj na novi visoki terasi, zagrnjeni proti cesti s pisanim platnom, žvenket krožnikov in Čaš. Gospoda so večerjali. In dobro se je godilo dohtarju Kundeta pri mastni rački in rujnem semičann... In dalje so tako potekali dnevi. Potem pa je prišlo, — naenkrat, nenadoma, z velikimi dogodki. (|Nojila izvršijo: (D MelandifSt MM. Mendelssohn A Co, Amsterdam bi v Necderlandische Handel - Matschappij N. V. iz Amsterdama (D Cefcos/omsfiii Živnostenska Banka Iz Prage ■■ »i" b°dOCm' Kot garancija za to posojilo bodo shižffl celokupni «stl dohodld Upwre I^nlh ■ je rok »stareM Kuponi, ki ne bi bili predloženi v izplačilo v teku petih let, računajoč od dneva njihovega roka, »starajo v Korist orzavne Diagujne. ^ 80 let, računajoč od dneva roka njihovega izplačila. ^ w « i_-u.jL.jl. Natančnejša obvestila in prospekte glede tega posojila dajejo vse banke, ki Jim Je poverjeno e Državna Hipotekama banka _ Hanroik Član uprave STJEPAN BARIC s. r. Upravnik VOJ1N OJUR1C1Č m. r. ■JOTBO* it 113 18 Sobota, 23. V. 1951 Češka industrijalna banka Podružnica t Ljubljani MARIJIN TRG 5 Centrala t Pragi, CSH TELEFON IN TEK L' KB AN 2104. VPLAČANA DELNIŠKA GLAVNICA IN REZERVNI FONDI Rč 312,000.000.— 63 PODRUŽNIC IN EKSPOZITUR IZVRŠUJE BANČNE POSLE VSEH VRST IN SPREJEMA VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČE RAČUNE Mizarji! afcevje, riunk» orotf)« ki orodje ■ strojno mizarstvo samo najboljših znamk ter Ia_ Remscheidske žage venecijanke tračne, krožne ln druge dobite najugodneje pri »JEKLO« TRGOVINA Z ŽELEZNTNO LJUBLJANA, Stari trg Telefon 28 — 45 •774 Generalno zastopstvo motociklov „INDIAN" „MATCHLESS" m MODEL 1931 frmttai* Izboljšanja kot: zamenljiva kolesa (Ausfallrad), nov generator, nov sistem mazanja in Se 8 drugih znatnih novostL Vse tipe s ali bres prikolice. MODEL 19S1 The tipe tega motorja na skladišču. — Višje od 14.000 Din in dalje. — Senzacija sezone model 350 ccm, Din 14.500, in vse ostale tip«. ZAHTEVAJTE NEOBVEZNE PONUDBE! „TEBIN" v. njemirovski ZAGREB PRERADOVICEVA UL. IS 6664 •'^-.Vl-.^V Višji zasebni dekliški penzijonat za gospodinjstvo, vrtnarstvo tn farmsko gospodarstvo (HBheres Privat-T5chterpension«t fttr Haas-, Garten- nnd Farmwirt-schaft, Schloss Habertns, Amtstetten Kiederosterreich.) jHDsoo gospodinjstvo, kuhanje, Bva-nje, sadjarstvo, selenjadarstvo, cvetličarstvo, vrtna arhitektura, živinoreja, jeziki, glasba, plesanje, tenis, Jahanje, gimnastika, mečevanje, zimski šport. — Ilustrirani prospekti D. 5968 iites?', s,,;. t- IVabaTljajte sto je potrebe samo ¥ tnzemstvu! lil Vam dobavimo t Vso tehnično gumasto blago, nadalje vse vrste gumastih valjcev, gumastih obrodev aa otroška vozičke, gumaste pttnake eevi in irigatorje, gumasta brtvGa (Dlchtungoa) aa okna, gumo aa kočnlce in pedale za dvokolesa v prvovrstni kakovosti po najnižjih od najbolj sposobna tovarne »Vulkan« gami jevib iadelkar to, i Kranj ____ ia žtm Din te po4e« tega . e>orat. prt im Metami. Mi rat Baata-vfcn« t n Tpoe4«»je t ra&em lastn«m teraiiSSn, »k« »oftet. m bu delati marljiv-o ia pošteno. Or. n hrecdconfcuremčen, lahtevaa, 15x101]»!« pred- Sp-ajamam. daiaa Id gospod« in dajem. bolek-raje froti raržiSini 2S Din. Prosimo samo pismen, p«-•iMft« 3 prflogo 1®amke 1« odgovor. . »Oommarcia« trgmačk« podaseče, Osijek. 6845 Neprimerno Je, ako izkoristite od tudi preko meje njihove močL Ne samo na dirkah in na sportskem igrišču, temveč tudi na izletih, izprehodih, avtovožnjah, na potu po planinah in na morju za-časa počitnic vam nudi Zelssov daljnogled neobičajno zadovoljstvo pri opazovanju. On vam približa tico roparico, ki kroži visoko nad vašo glavo, plašljivo srno na gozdnem obronku, daleč tam ▼ modrino utonulo Jadrnico, nosi vas na visoke planinske grebene in vam prikazuje milo domačnost tihe doline. Nosite povsod seboj svoj Zelssov daljnogled! DALJNOGLEDI sa pot — šport — iK JfteS suni spremljevalec: Osa wB vkRta, thn večje Je vaše zadovoljstvo. Zeissorl daljnogledi se dobe v vseh strokovnih tigiwin»h ki se odlikujejo z Zelssovo reklamo. Nov ▼eHki katalog T 178 pošlje brezplačno Carl reiaa. Jena aH M. PAVLOVI«, Beograd. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Mil. Draškoviča (Sremska) uL 9; telefon 37-00. ZAHVALA Za Btevflne dokaze Iskrenega sočutja, ki smo Jih prejeli ob izgubi naše ljubljene hčerke, sestre, tete, svakinje, gospodične J0SIPINE RADAN0VIČ bivše privatne uradnic® sa poklonjene vence in nežno cvetje se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo prečastitemu patru g. Alojziju ln ostali duhovščini, g. dr. Hudeliču, gdč. Vučenkovi in Puclovi, ki so blagi pokoj-nld lajšali trpljenje s svojo naklonjenostjo, ter vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico v tako ogromnem in častnem številu spremili do prerane gomile. V Brežicah, dne 22. maja 1981. T0S* Globoko žalujoči ostafl. Serioznega za ustanovitev prve Jugoslovanske tovarne dvigal išče specijalni strokovnjak in šef-la.st.nik znane avstrijske tvrdke za dvigala in železne konstrukcije v Celovcu. Zajamčena cenena in brezhibna administrativna kakor tudi tehnična organizacija obrata. Osebno komercijelno sodelovanje zaželje-no. Cenj. ponudbe pod »ZoOunion« na ogL oddelek »Jutrac 6985 PUCH MOTORNA KOLESA 250 in 500 cm« odplačilo v 18 mesečnih obrokih •vsgaft - .--V-. j..... ! .•••^Sfc&jiJt .. ... i-. ..fe r i v ... samo pri generalnem zastopnika ALOJZ USSAR zaloga šivalnih strojev, koles tn motorjev Maribor, Trg Svobode St. 2 (prej Gosposka ulica 20), Istotea se dobilo infl nadomestSa| M za Puch - motorje. Raznovrstne knJigoveSka potrebščine: platno, usnje, marmor papir, zlato, *o- kanec Itd. Vam nudim po najnižjih cenah NA DEBELO! NA DROBNO! A. JANEŽIČ LJUBLJANA, FLORJANSKA ULICA Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Domače beograjske sa-rarovalno dmštro tt£c afifia bsm »dravfHSČe m bolezni želodca, &■eres, ledvic ln Jeter, srca tm živcev. Naravna, mineralna zdravilna va* da lz znamenitih vrelcev TEMPEL, STT-RIA, DONAT se razpošilja kot zdravilna in namizna voda pe vsem sveto. Sezona od L maja do oktobra. Izven glavna sezone t. J. od L V. do 15. VTL in od 1. de 80. septembra Je zdravljenje najuspešnejše, bivanje v zdravilišču najudobnejs ln znatno ceneje. Za glavno sezono naročite stanovanje takoj! — Prospekta dobita v vseh pisarnah »PUTNIK-a«. Podrobna pojasnila zahtevajte od ravnateljstva zdravilišča. m Ifrbljmim «reeta«(-•o ta generala. xa-•topatf« ta Sloremijo. Pooad^be poslati takoj ogiasnemu odd prflfljugiihna vozovoma, kakor tu Vozove jo možno pregledati v vsakem Jaso. — Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«, 6S52 odprt, \ sedežen, brezhibno ofira-njen, malo nožen, se vsled nastalih okoBščin proda. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Avto K«, 7001 M®, f Spalne fotelje k tapetafik« H-eflc* aadi a • J • • a • J • Rudolf Rsdovan tapetaft Mesta* tiz štev. 13 Ženske 4" b|h ne togujte dodxl V. iM)h »trata! Pišite ua hm in Bi rui poflj«D« od tiaoi daat stalne s reeeijem ja tigumostje uponbljani PeriodoSa ste refteoi vsefc *rbi in atralml Hiiafa« ru- očaracje — k«* »nogi tisoči dragih dam, bost« tudi vi aadoiroijni. OraroTljsoo ka «*jam-baao D-esk<»®jiT® nikdar odpovedujoče »edstvo a 90 Din, M moin« nsitare la ▼ Mataretib ■faiajOi M&nejS period odi« m 1S0 ki 180 Din. bUjočna rupo-Bljaterr p. laboratorij« w. H. 0LXVIDT, Prara-Vrfcrrto. XDL IS, V. Ustanovljeno 1852. TeodKorn Ljubljana Poljanska cesta St. 8 (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski ta okrasni klepar. — Instalacija vodovodov tn centraL kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke ta klosetne napravo. Kurja HaJbotjBe kurjim očesa fMd DoJjft« T riM atl tanTM« k tr« tri.ee ia gUra<*» «kl*d®5» Garajte m peaafeAl 861 M. Hrnjafe Ponori Pobobt! Prevzamem prevoz tw*i*"**'!"* predmetov, Postrežba točna la stalna t Ljubljani, s par konj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Foto-amaterji! ^Uporabljate lahfcc roz/tette papirje, zado-vctjstvo dose-seie farno m papirji ma Tudi za Vas in za Vašo družino Js pripravljenega nekaj dOtaega n koštne praznike, in sicer prvovrstna dolenjska ln štajerska VINA, M se dcfoijo samo tnkaj. Ce Se nikoli nikjer niste pili dobrega vina, ga dobite sedaj v ieata»n»-d ji ZADRUŽNI DOM na Glincah St. M, poleg tvorni ce Pekatete po naslednjih žanfh cenah: TT ■ln il 1 ».i ImV aa JdcK> im b • • t • t t ■ ■' Cviček, , ,..■■••■» Mr« Ruski tUInf iiiiiit' 16. n Muškat sllvanee *■■■••» 18.—» Moslar la leta 1929 «««.,» 2CL—» Panonski biser, Sampanjsc steM. » #0«-* Poleg tega »eCkrai na ta spete HVO V vrčkih ln črno ▼ steklenicah. — Lep senfr na t, moderno urejen vrt ln baOnanJo. Postreženi boste z vsakovrstnimi topDiil in mrzlimi Jedffl. — Za obilen obiSk s« priporoča _ TONE HUfl. tf*pl ki ribari ŽELODEC LOVRO SEBENIK LJubljana VIL ^PRVOVRSTNI MATER3AL-NI7KE CENE!! | ...........................■■■■».mrmnan«.wirnf ■ M ■ mil Naznanilo Osnjenemn Mbotn lmznanjasn, da sena nanovo pnvsd gostilno „Pod trando*, Starf trg 5C. 1 Fueuezua Vllf I, pristni osflSek ■ ■ a i i r i . ^ lJllinllWIHIU) D6B » rizling ,,«,,.,11 > opok> fraaOSkaa ■ ■ a • * > 10—• belo dalmadnsks » bargundee •■■•■•«• prlporoCa 69M RBNATLT 1931 yam nodl največjo izbiro vseh vrst avtomobilov, motornih brtegaln, bencinskih in DIESEXi motorjev, električnih central itd. Itd, Velika za" loga prvovrstnih avtomobilov s f*** porabo bencina in olja po resnično nizkih cenah. Rezervni deli vedno v zalogi pri SldadBče stalno na Vetesojmu 99$lKOR" d. Z O. Z. CESTA IVA ROŽNIK Telef. 2G-02 UTBLJAKA Št. 1» Telet. 26-02 noti RBMULT IVAN PERDAN nasledniki, Ljubljana Velett gu i lua-*soionlJaInega ln Specerijdcega blaga nudi po najnižji dnevni ceni: kavo, riž, najfinejše namizno olje, testenine, čaj. žganje tn vsa drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna. 6994 TOVARNA STROJEV ■a stroje sa drobljenja, aparate, opekarne, rudarstvo prvovrstnega dobro vpelja- Bče zastopnika ponnOM s sTTko pod VenSenst 1868« na M. Dukes Nadrf. Aj-G. Wien L, WoDzeOe 16. »JUTEtOf jK. ns 20 BuBtifii B> T« 1931 Cm« malim cjlascmi aH posredovalnega značaja: vsaka beseda h— Dbu Pristojbina zrn iifro 5.— D»n. Najmanjši znesek 10.— Dtn. Ostali oglasi: vaakm beseda 50 perm. Pristojbina wm iifro 3.— Din. Če naj P0***™?? Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati ie pristojbino 2.— Din. Pri. stofbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštr* hranilnici r Ljubljani 11ML — Telefon itevitka 2492, 3492 Sa 2 Din Afos/crc malih oglasov dobit* takoj pa izida Usta w podružnicah , Jutra* w v Cef?«c* » mesia, 9 Tsfbootjah in trn Jesenicah,, Af sprejemaj* tudi naročila na male oglate in inserate. iitKfr Frizerja (ko) ■projmeim takoj v »tateo službo. Ivan Sekš, brivec, Celovška 44. 1901S-1 Kovašk. vajenca ■ hrano ln stanovanjem sprejmem. 8tebe Milan. Sv. Jakob ob Savi, p. Dol pri Ljubljani. 19951-1 Trg. pomočnika mešane stroke, mlajšega, veičega nemščine, sprej-mora takoj ali počnejo. Pogoj popolno zdravje ki miikaka telesna hiba. Ponndbe s točno navedbo, katerih strok je zmožen in v kateri najbolj verzi-ran t označbo plačilnih »ahtovkov pole? hrane in stanova® ja v hiši in kdaj numo-o mogoč na: P. Kolen preje Sterk, Črnomelj. 19913-1 Učenca mm. trgovino i mešanim Hagom, popolnoma zdravega, krepkega, z dobro vzgojo sprejme t ko-ncem Šolskega leta fa P. Koren prej Sterk. Črnomelj. Ponudbi je priložiti zadnja fcelska izpričevala. 19914-1 Zobozdravnik ali dentisst se Išče za takoj kot za-stopnik za Sa? od 4 mesecev v eni največjih ordinacij pod povojnimi poboji. Pisati: Pejčinovič, Beograd, Kola-rčeva 9. 19921-1 Perutninarico fOefffigeizflchteTin) mUjSo, izkušeno sprej-mem za po-sent. Ponudbe na Dr. Gor ja«. Gornja Reka. Itod' Novog marofo. -19S24-1- Inteligentno gospodično ki »brlad« popolnoma nem SSth>, »prejmom takoj k dvema otrokom v starosti od 4—8 let. Ponudbe pod »Vzgojiteljica« na osrks-ni oddelek .Jutra. 19757-1 Razpis Ravrfsnjt •• Boste BWi* skega tajnik« in »Ing« za obč. Libeliče, ozir. osebe po § 31 koroškega obč. reda. Kača po dogovora in možnosti po proračunu. Prošnje je poslati oa župana Martina Saberčnika v Libeličah do 15. janija t. 1. Nastop s 1. VD. t. 1. 19821-1 Pošteno deklico ne n«d 20 let, 1« dobre hiše, sprejmem takoj kot pomoč v trgovin« in k otroku; vajeme trgovine imajo prednost. Le pismene dopise z navedbo plače (hrana in stanovanje v hiši) na Šifro »Pošteno dekle* na ogl. odd. »Jntra«. 1982a-meščenja. Po-nudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad knjigovodja«. 19751-1 Učenko zdrava, močno, počterrih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, na deželi sprejme tvrdka Ivan Traun, trgovina z mešanim biairnm v Ptujski gori. 19310-1 Dekle srednja let. zmožno kuhanja in opravljanja vseh hišnih del, sprejmem takoj. Ponudbe pod »Dobra in »talna služba« na oglas, oddetek Jutra. 19736-1 Knjigovodjo zmotnega tudi korespondence in občevanja l strankami, išče za takoj denarni zavod na deželi. Prednost imajo oni z bančno prakso. Ponudbe s sliko pod mačko »Banka« na oglasil oddelek Jutra. 19637-1 (G. Th. Botman: Zgodba o Vrtismrčkn m Šilonosld (Ponatis prepovedan.) GoeporiTrrta te j© zakadila proti meni; ▼ naslednjem trenutku sem stal ie rti na j In nblji so me skeleli, da je bilo kaj. A naveličal sem se stati in jo ubral k vodovodu na koncu hodnika, da bi si ugasil žejo. Ali... kaj je bilo to? k Ncfcd« je potrkal na okno. Pogledal sem in v svoj nepopisni strah opazil učitelja Miši hi i rja, ki je stal rana j. Vse je bil videl! Sevc la sem jo popihal; a v naglici sem po-eabil lapreti pipo — in kakšne so bile pogled ice. boste kmalu videli. 1! Na hodnika Mm w Balete! HiSmtrJn naravnost v trebuh. Zgrabil me je sa uhlje io me Kivlekel r razred. K« je zvedel, kaj se je !>ilo zgodilo, sem moral gospodično lepo prositi odpuščanja. »In če se še kdaj zgodi kaj takegac, j© rekel učitelj Mišimir, »te spravimo v luknjo, da veš!« Služkinjo koti ari co »če domenek* obiteij ▼ Bosni. Plača zete dobra. Poizve »e Rimska e. 18/II. 19754-1 Učiteljica klavirja t perfektnim znanjem nemščine zamere brezplačno preživeti praznike na vasi pri morju v Dalmaciji, ako ima veselje pol dneva poučevati 2 dekleitci nemško in klavir, drugega poldneva pa se i njima sprehajati in kopati v morju. Ponudbe na »Knjižara Jurič (učiteljica) Split. 19:37-1 Fotografski pomočnik z (Mirta nastopom, dobi serijsko delo v kopališču Droti zelo dobri plači. Kakor) takoj. Pismen« ponudbe je poslati na •»glasni oddelek »Jutra« pod značko »Sezonski fotograf« 19716-1 Vajenke prVb» te poštene »prejme takoj Ana Zakostelny, strojno pletenje, Ljubljana, Smartin&ka eosta 8. 19596-1 Kuharico in čedno ter SLUGO sprejme penzijon Triglav, Bohinjska Bistrjca. 19ij20-l Modistinja spretna, poštena, pametna dobi stalno mesto. Pismene ponudbe na ogl. odd; »Jutra« pod »Takoj ali pozneje«. 19632-1 Brivski pomočnik mlad, dober delave-c ln bubistucer dobi stalno mesto. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop takoj ali po dogovoru. Prednost imajo nekadilci. I. Petko-vič, brivski in damski salom. Domžale. 19989-1 Mestno občinskega tajnika razsuje občina Šmartno pod Šmarno goro. Prednost imajo izobraženi in z dobrimi izpričevali. Plača po dogovoru. Nastop službe iahfco ta-koj. 19S44-1 Vrtnar vaflen mftzarskife del ki koižkjo sods-rstva dobi mesto. Obširno stanovanje na ra/zpola-go. Naslov v oglasnem oddeSku »Jutra«. 19991-1 Vajenca sa trg«*feM> z meH. blagom sjffaam« teikoj Hinko R-e-boij, Cedov«ka 6. 63, Ljubljana VIL 19&SS-1 Kuharico sa boljSo gw5tfhx>, nastopi s 1. junijean. Po-nradbe poslati . na og^asivi oddelek »Jutra« pod šifro »Perfektna«. 20010-1 Kroj. pomočnika prvovrstnega za veliko do-io sprejmem takoj v stalno službo. Modni salom J. Kn-niij, Novi trg. 20014-1 Gostflničarka !8?e sebi v pomoč zmotno moč za trgovin« in vinotoč s 15.000 Din kavcije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra moč«. 20027-1 Čevljar, vajenca sprejme s popoln« otJkrbo Novak Ivan. Tacen 81, Št. Vid nad Ljubljano. 19647-1 Učenca Mastno keramiko »prej m«n. Hrana im stanovanje h®i. Franc K-onjedič, Stražišče pri Kranju. 19788-1 Kovaškega vajenca krepkega, sprejme takoj Srca, Polzela št. 108, v Savinjski dolini. 19310-1 Učenca poštenih staršev ■ primerne šolsko Izobrazbo, vešč tudi nemškega jezika ln ki Ima res veselje do trgovine, sprej me takoj trgovina Albin Izlaker, Bled. 19874-1 Kuharico M 3» dalje časa pri dt>- brl hiši služila, dobro kuha ln druga dela opravlja. Išče samostojen gospod, mesečna plača 500 Din. Ponudbe pod »Kuharica« na podružnico »Jutya«, Celje 20037-1 Šivilja spi ejiiK dobro pomočnico ln učenko. Naslov ▼ ogL odd. »Jutra«. 20052-1 Plačilnega natakarja EmoSneg&, sprejmem takoj Restavracija Union (GOtz), Maribor. 20088-1 Tapetnišk. vajenca sprejmem. Cerln Anton, Maribor, Pristaniška 3. 20084-1 Sirarja za trapistovški in Ma«vtal-ski sir z dovoljno prakM), sposobnega za samostojno delo išče Horvatič, mlekarstvo, ZagT-eb, Ilica 69. 19910-1 Za vsako banovino iščemo po enega zmožnega gospoda za obisk industrij cev ln obrtnikov za prodajo lahko razpečaiočega orodja. Ponudbe na S. Tot-h. MariboT, poštni predal 94. 19907-1 Mlad trs* pomočnik Išče »lužbe ▼ trgovini mešanega blaga. Gre tudi za skladiščnika ali za trgovsko slugo. Franc Krušlč, Ljubljanska cesta 10, pri Pllko, Celje. 19898-2 Boljša varuhinja oziroma vzgojiteljica, stara 41 let. z večletnimi Izpričevali, z znanjem slovenskega ln nemškega Jezika, želi mesta k otrokom kamorkoli. Gre tudi kot družabnica ln postrež-nlca k stareJSl ali bo-lehnl osebi. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Vestna ln zanesljiva«. 19880-2 Brivski pomočnik Bubl-štucer, mlad, dobro Izurjen, želi nastopiti službo s 1. junijem. Trigldl Avgust. Celovška 84, Ljubljana 7. 20008-2 Pisarniška moč mlajSa, ta čas dobro nastavljena, želi v kratikem času spremembe. Naslov I. Kla-nčnik, Maribor, Slovenska al. 15. 19306-8 Trg. učenca zdravega, veščega slovenskega in nemškega jezika, 2 meščanske šole. Železničarji imajo prednost. Lastnoročna ponudba g sliko poslati R. Pevec, Ormož. 19932-1 Kontoristinja ▼ vseft pisarniških poaHh izvežbana, žein menjati službo. Naslov v podružnici »Jutra« v Mariboru. 19807-8 Knjfigovodklnja t lS-letno tovarniško prakso, zmožna v*eh pisamiki h del, žeK premen iti kržbo. Dopise na oglasni odd. »Jutra« pod »Vestna knjigovodkiinja«. 19792-2 Slikarja pf-e^karja, treiznega, poltenega, prvovrstno samostojno moč, sprejmem. Samci s kako garancijo te znanjem nemškega j-e*zika Imajo prednost. Ponudbe na: Kočevje, poštni predal 13. 19870-1 zobražen mladenič priznan dar za znanstveno delo v arhivu, knjižnici Išče primernega dela. Cenjen« ponudbe prosi na mariborsko podružnico »Jutra« pod »Knljžnlea«. 19393-2 Sposoben organizator ki tma dobre zveze s strankami in zastopniki, dobi mesto za razpečevanje dobro ldočega predmeta. Prednost imajo oni, ki so zmožni slovenskega tn nemškega Jezika. Obrniti se 1e na naslov E. Pečnlk, Celje. Glavni trg 15. 20074-1 šteparica ieH mosta. Nastop tak«}. Vešča vsega najfinejšega dela. Tudi barvanja čevljev te nsnjatih izdelkov. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 20019-2 ^^ Gospa fUfAiB^Si Tet n no mfWtH> sobarice. Ponudbe pod Stre »Seslja« na ogJ. odd. »Jurtra«. 80068-2 Stalno službo igSem najTaj&i v skladišča ali kot sluga, vojaščine prost. Na-slov pove oglas, oddedek »Jutra«. 19924-2 23-letni mladenič zanesljiv, išče mesto te-kasarata, a&ladiščnika ali slično. Vešč pisarnffikih d-ri in dober račun ar. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Spreten«. 19941-8 Starejši samec izurjen vrtnaratra ki kmečkih del, vajen vseh kmečkih popravil išče službo. Posebno veselje za mesto hišnika. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 19942-2 Mlado dekle iz boljše kmečke hiše žefl mesito kot začetnica sobarica ali natakarica. Naslov pove »glasni oddelek Jutra. 19931-2 Šofer izobiafen, zanesljfev vomlk z večletnimi izpričevali, zmožen popravil, opravlja tudi druga dela, govoid 3 jezite, prosi službe k osebnemu ali tovornemu avtomobilu ali pa k avtoomni-busu. Naslov v oglasnem o-ddelbo »Jutra«. 19779 9. Postrežnica B5e mesto na gostiln! a?! privat, dobra vajena kuhanja te za vsa hišna dela. Ponudbe pod »Pridna in poštena« na oglasni oddelek »Jutra«. 19854-2 2 vajenca za ključavničarsko obrt, sprelmem takoj. Hrana ln stanovanje prosto. Učna doba 4 leta. (Ali 3 leta brez oskrbe). — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Ljubljanska okolica«. 20000-1 ^ Dekle in soMdnto za vsa hišna dela išče takoj manjša boljša obiteij. Pismen« ponudbe prosim ijoslati na Josip Lukič. Virje, Hrvateka. 20018-1 Vajenca po do^Kefer a. — IŠoa« Rotar, pekarna, Vrfc-Dita. 200SS-1 Učenko afluejuKja nt dam »ko jaStv«. Re^Tjova c. 10. 80060-1 Služkinjo prHne te pošteno. vseh USoil) ded razen kn-bi.cj« sprejmem. Nasl-or v ogi. odd. »Jo-tra«. 20046-1 Natakarico zdrav«, čedne zunanjosti te lepega (»bnašan^i, ne premlado, ra gostilno v večjem trgu Savinjske dolin« iščem. Prednost Ima tista, ki se razume tudi v kuhinji. Kavcija potrebna. Donise na Žalec, poštni ,predal 100. 20072-d Mesarski pomočnik prekajevalec te zmožen sekati, želi premeniti službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19723-2 Samostojen vodja prodaje velike Industrije vešč slovenščine, nemščine, - Italijanščine, francoščine v govora te pisavi Španščine v govora, želi menjati meeto vsled tehtnih razlogov. Ponudibe pod »Zvest te nn-ožen« na figi. oddelek »Jutra«. 19648-2 Kot kovač z najboljšim teprl-čevaloim iščem službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19345-2 Kmečko dekle 20-letno. M ma šivati, išče sluSbe. Sla M najraje za hišno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19835-2 Za velesejnrsko razstav« paviljonov se prt poročata dva spretna aran žerja. Ponudbe pod »Aran žena« na oglasni oddelek »Jirfcra«. 19767-2 Trg. sotrudnfka lSCe stalno mesto kot pomočnik aH skladiščnik v večji špecerijski trgovini z znanlem slovenskega, nemškega ln Italijanskega jezika dobrimi referencami. — Cenj .ponudbe pod 51-. fro »Stalno mesto« na ogl. odd. »Jutra«. 20001-2 Dva 14-tetna dečka rervnJh Karim M M rada izuči!« kafcrSn« koli obrti z v»o oskrbo v Iriši. Nastop julija. Cenj. ponudbe na oglasni oddelei »Jutra« pod šifro »Dv« sirota«. 19068-9 Kroj. pomočnik iW« rfužbe, najraje v mestu. Ker j« vajen kuhanja, gT« tudi k boljši družini, kjer bi opravljal tudi hišna dela. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 19923-2 It žrtilW1iliit Oblastveno koncesljonirana šoferska šola Oojko Pipenbacher Ljubljana, Gospoevetska 12 — Zahtevajte Informacije. 17790-4 Ako potrebujete dobrega Inštruktorja, prevajalca, risarja 1. dr. obrnite s« na naslov Akademski urad dela, LJubljana, univerza, ki vam bo takoj preskrbel zanesljivo moč. 17677-4 Katera gospodična učiteljica veselje skori počitnice W na deželo k treim otrokom, katere bi poučevala v nemščini. — Imela bi ppoato stanovanje te hraoo ter plačo po dogovoru. Ponudbe je poslati do 10. junija na ogl. odeleke »Jntra« pod »Učiteljica«. 20007-4 Gospa - profesorica angleščine in francoščine veBa tudi nemščine, ifcče mesto vzgojiteljice čez po Sitoice k otrokom aH gospodičnam. Gre tndi kot družabnica k »tarejši dami. Z. Kulakova, škofja ul. 17, Ljubljana. 193R9-4 Kanarčke rrvivce ▼eJSfcrat odlikovana, dobre pevce, razpošiljam po povzetju od 150 Di.n. Frane Golob, Hranilniška St. 8. Ljubljana. 19410-6 čebelarji! V lastaem tetere« »porabljajte le zajamčeno pristne Mtnlee, katere ma imdl Bl.igovui oddelek Čebelarskega društva, Liubl;aTk», Vošnjakov* ul. 6t- 4. 19481-6 Premog in drva orodaja Jezeršek. Vodmat 800 Puhasto perje Starta, ču-haoo, kg po 48 Din druga vrata po Din 38 kg, čisto, čohano, kg po 48 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovid, Zagreb Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik. Tržaška eeeta 1«. Tel. 33-13 Kompletno strojno napravo parne žage s polnojarmemikojn, ki Se ofcr.rtuje do konca junija, prodam. Vprašanja ua po-dmžnico »Jutra« v Celju pod mačko »Pilana«. 19C27-6 Otroški voziček dobro ohranjen prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19672-6 Postelj žgtea-, kompletno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20030-6 Krasno Juko oloander, kaktus prodam. Naslov v oglasne« oddelka »Jutra«. 80001-6 Peč — Ekonoma patentirana. licenca n odda. Ponudbe pod »Patent« na oglasni oddelek Jutra. 19773-6 niršiii Tesarski poHr a večletno prakso, fcrtl spremeniti mesto. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv pollr«. 19984-2 Sod ar Metar to šofer. ■ večletno prakso, lš5e službo v vinski trgovini ali podobnem podjetju. Ponudbe na ogL oddelek »Jutra« pod »Samski«. 19982-2 Zaposlenja ▼ slaščičarni, mlekarni, dellkatesl ali podobnem obratu Išče zanesljiva, kavcije zmožna gospodična. Ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod »Do 10.000 Din«. 20002-2 O rož. kuharica starejša, t dobrem! »H-čevali te večletno prakso meivja sliržbo. Naslov v ogl. odd. »Jutra-. 19025-2 Gospodična zmožna voditi samostojno gospodinjstvo ali kakšno gostilno, obenem vsamem kuhinjo na lastno režijo. Naslov pove ogL odd. »Jutra«. 20051-2 Plačilni natakar starejši, z dobrimi referencami. govori več Jezikov, položi kavcijo, išče nameščenje. Cenjene ponudbe pod »Pre-zentatlven« na podružnico »Jutra«. Maribor. 20089-2 Gospodična stara 19 let, * perfekt-nlm znanjem nemškega ln francoskega ter slovenskega jezika ln nekoliko šivanja, Išče primerne službe. Gre tudi samo za čas sezone. Ljudmila Znldar, Trnovlje št. 139, Celje. 20067-2 Zastopnika sa Sov eni >o, ki ima >e druga zastopstva, išče ve-ietrgovina manu fakturnega blaga, da bi vzel i« kolekcijo njen« firme na pot. Pooudbe na pošt. prette. 306 Zagreb L 19808-8 Dtn 6000 mesečno plačamo prodaje anoinim damam te goapodM*, ki bi hoteli nuspečavati novost bres konkurence. Pišite takoj pod »Prvovrstno blago« oa aaončnri zavod Hic-ko Saz, Maribor. 19638-3 Zastopnika Mm »vodenega w padajo papirnate robe, pisemskega materijala, ra&gled-nl« te rektem-nah koledar-jev Iščemo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Joti«« pod »148«. »974-8 Zastopnico • kfrrfjo ia obisk jrtr. strank sprejmem. — Slava Gril, tedelovalndca te prodaja Mg. predmetov, Rimska a. 2, priti, desno. £0018-8 Postranski zaslužek t večernih urah dobi mlad muzikallčen fant. Zglasl se v restavraciji Emona od 12. do 14. ure. 19993-3 Izurjena šivilja gre »vati sa dom p« nteki ceni. Ftametve ponud be na oglas. odd. »Jutra« pod Uro »Pod St. 888.« 19944-3 Dobra šivilja gre šivat na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 19940 3 Fino perilo te obleke dam v komisijsko prodajo. Ponudbe na ogl. oddelek pod »V komisijo«. 19933-3 Din 100 zaslužka dnevno nudimo odraslim osebam v mestu ln na deželi. Lahko domače delo brez strokovnega znanja. Ponudbe, katerim naj se priloži 10 Din za navodila ln vzorec na ogl. odd. »Jura«, podr. Maribor pod šifro: »Stalno šablon-sko delo«. 20091-3 Trg. pomočnik Izurjen trgovine mešanega blaga ln železnl-ne, star 24 let, Išče službe kjerkoli, tudi proti majhni plači. Sprejel bi tudi mesto sluge — potnika aH kaj sllčnega. Lapajne, LJubljana, Mestni trg št. 5/IIL 20095-2 Katero avtomobilsko podjetje M botri« sprejeti Maistrovega borca za Šoferja »M sprevodnika. Ponudbe pod šifro »Sprevodnik« na ogl-odd. »Jutra«- 19651-8 Pekor. pomočnik samski, samostojen aH skupen delavec, miren ln zanesljiv. Išče službe. Naslov: Jože Jurič, Maribor, Nasipna 35. Pobrežje. 20081-2 Za vSfenca v slikarska, trgovsko, slaščičarsko Obrt oddam proti popolni oskrbi 17 letnega močnega, zdravega ln pridnega fanta, ki ■ Je dovršil s prav dobrim uspehom osnovno šolo na Primorskem. Matollč, Ko-roščeva 29, Maribor. •>0092-2 Potnika zastopnika H Je dobro ovedem pri mizarjih, išč« domače pod jetje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod štev. »693«. 19791-5 Resnični vzorec samoiproineiga kolesa (per pettnyn raobtle) prodam, Naslov V oglasnem oddelku »Jutra«. 19846-6 Prekajena reberca po Din 16-— te čisto mast po Din 15.— prodaj* Jo-Sko Kocjan, Ljubljana, Šolski drevored. 19960-6 Stelaže železom« aH ipeeerijo poceni naprodaj. Poizve se r trgovini s železnico Stanko Florjančič, Ljubljana, &v. Peitra 85. 19988-6 20 oken s Hpaml te okvirji, l.tSx 1.60, porabn« za preuredi tev hiše, v zelo dobrem stanju prodam. Ponudbe pod »Okna« na ogl. odd »Jutra«. 18908-6 Puški Ivoeifvte te trocevfco v^i- no proda Adolf Zupan, podaljšek Bičevja it. 7, ob Tržaški oesti. 19939-6 Društva - pozor! Kino-aparat, najboljše sred- »trco za izboljšanje gmotnega stanja vsakega društva, pripraven tudi za prenašanje, z vsemi pritiklinami in filmi, zelo ugodno naprodaj. Dopise vposlati podružnici »Jutra«, Maribor, pod »Kino«. 19930-6 Vodovodne cevi rabljen« kunim. Ponudbe na Ja-pelj, Trti i. 19936-7 Dvigalo, rabljeno za strešno oo>eko, kupim tako'. Ponndbe z opisom na Feltk? Tavčar, Vodice nad Ljubljano. 19871-7 Parni kotel 10 do 28 m' fcuriln« ploskve, kupim. Ponudbe na Ed. Pišler, Vrhnika. 19788-7 Drože te pokvarjen« vteo sa žganjekuho kun^m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 19437-7 Desko za firmo 2.S1 dolgo, knpi Dovič, Pokopališka ». 19G61-7 Mlin na krogije fKugelmflhle. Trommelmflh-1«) dobro ohranjen, kupim. Franc Konjedic, Stražišče pri Kranja. 19784-7 ClstUnik za zdrob ploakl te radijalnd prese-va-lec, te iel-ezje za žago venecišja-nko pnodam. Valjčna mlin Podbrezj«. 19908-6 Pozor! Pozor! Odprite oBL Zaslužiti se da še veliko denarja, aH samo s sertozniml, potrebnimi, od vsakega kupljenimi predmeti. Cene so prllagodene gospodarski krtzL En primer: čevlji 100 Din ln drugI predmeti ket srajce, obleke, namizni prti, slike (200 eksem-plarov), galanterijsko blago, novosti, patenti itd. V vsaki hiši Je mogočih najmanj 5 naročil. Agenti, vajeni sistematičnega dela, sprejmejo fiksum ln provizijo. Katalog slik stane 50 Din. DrugI katalogi zastonj. Trgovska hiša »Omnla«, Miklošičeva cesta 14. 20011-6 Parni kotel 6 atm. pritiska, brzoparflni kotel, navijalni stroj (CoT>sspnlmasc.h.) agodno prodam. Naslov v oglas-man oddelku »Jutra«. 80080-6 Mravljinčja Jajčka sveža pnodam. Poizve se v Kolodvorski ulici št. 6, likalmica. 80057-6 Zaboje feefe velikosti poceni proda Drogerija Gregorič. Ljubljana, Prešernova ulica 5. 19621-6 Industrijskih tračnic 40 m malih kupim. J. Oblak, GHnška ul. 5. 19968-7 Zvočnik elekitrodinainičnl, 1200 Din. Naslov v Oglai. oddelka Jutra. 19750 Radio 4-cemi za 2500 Mo, 6m pianino za 7500 Din proda Dobrajc, Maribor, Ta-ttem-bachova a. 1S892-9 Najnovejša tabela radijskih oddajnih postaj je IzSla v založbi icfl-je «Radlo Ljubljana«. Obsega vse dosegljive oddajne postaje na kratkih, normalnih ln dolgih valovih na podlagi najnovejših podatkov. Poleg napovedi kl-loclklov in valovne dolžine Ima tabela tri rubrike, kamor si lahko vsak lastnik aparata zabeleži stopinje konden-zatorske skale. Tabela se dobi proti odškodnini 2 Din (tudi v znamkah) pri Radio LJubljana, Miklošičeva cesta 5. Dobite Jo takoj po pošti franko, če pošljete v poštnih znamkah 2.50 dinarjev na Radio Ljubljana. Miklošičeva cesta 5. 19983-9 Dirkalno kolo boljše vrste prodam. Ogleda se pri Figovcu v garderobi. 19952-1J Asparagus žeto lep. dolg 1.80 m prodam. Prešeren, Vod-mat. Suštaršlčeva ulica St. 4. 20045-6 Otroški voziček lep. malo rabljen, na vzmetlh, prodam. Wag-ner, Tomšičeva 7. 20038-6 Na ribjem trgu se dobe danes sveže škombre. 20042-6 Priložnostni nakup! Lovski voz, skoro nov. poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20083-6 Moško kolo »Peugeot«, dobro, prodam. Rožna dolina cesta H-'39. 19957-11 Milostiva VaJ krznen plašč najbolje konzervira čez poletje L. Rot, Mestni trg 9. Ob enem za polovično eeno izvrši vsa potrebna popra vila. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu. 182-13 Osebni avtomobil lahek, prav dobro taj^e*!-ran, 4—6-eedežen, »namke »Dsimler«, odprt, t električno razsvetljavo, dobro pnevmatsko, vse v prav dobrem stanju, sposoben posebne ta gg. potnike ali pa avto taksi je ca deželi, za Din 19.000 takoj prodam. Interesent! naj se javijo na Mihajlo Rozman, ravnatelj, Mojstrana. 19748-10 Prikolico za motorno kolo Ariel ia tovorni avto Ford do 800 kg nosilnosti prodam po nizki eeni. — Ed. Pišler, Vrhnika. 19733-10 Motorno kolo s prikolico, 500 ccm. zsfco dobro ohranjen« te m*io voženo, proda radi nabave avtomobila za ugodno eeno Josip Rudman. trgovec. Krškava« (15 minut od Brežic). 19730-10 Motocikl B. 8. A., SoO keMkem, kariKd, v najboljšem stanju naprodaj. — Vnrašati pri Perdan. meha-nik, Celje. Cena 6W0. 19828-JO Dleselmotor 20 HP, brezhiben, naprodaj pri Heuriek Hetzl, noetoi mlin in oljarna. Kopale (LajterSberg). pošta Pesnica pri Mariboru. 19141-10 Motocikle rabljene, z-do dobro obra-nj«o«, samo moderne »troje z električno razsvetljavo, proda zastopstvo Mc-net-Goyon, Zagreb, Mošin-skova ' ulica 26. Telefon in tem rti. 6795. Naslov za telegrame: Reeiprocite Zagreb. 19697-10 Fiat avto atao^a »a- prodaij. NaH*>v v oglarjem odde&a »Jutra«. 19752-10 Drtižabnico sprojmem k tngonal blaga. Potreben kapital 50.000 Din. Zenitov ni rz-klju^ena. Ponudbe pod šifro »Dražabni-ca« !ta oglaa. odd-elek »Jutra«. 19643-18 Družabnika z nekaj gotovine 195* mlajša trgovsko naohra-žena oseba. Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dober zaslužek«. 20005-1« 50.000 Din posojila Iščem proti primernim obrestim na dobro mesto. Dopise pod »Takoj rabim« na ogL oddelek »Jutra«. 19979-1« Družabnika (co) 8 50 do 100.000 Dto Iščem za podjetje ■ garancijo 100 odst. dobička. Dopise na podružnico »Jutra« pod značko: »Priložnost«._ SOOT3-2> Družabnika aH drnžabnfc** aiaujnm « L junijem aa soUdeo dobro Močo trgovino s fiviH v mest«. V tej stroki iznčend te i vo-eež jetrn sodelovanja Imajo prednoeit. Ponudbe i referencami fa navedbo Kanfe-bila pod »Zagotovljena bodočnost« na podružnic* Jr»-tra v Maribora. 200®-l« Kot drtržabnlk prtstopim s kapitalom MO do 300 tisoč Din k dofcro-sm podjetja. P<*mdb« Jo porfati pod »saSk« »Trgovec« na oglaa. oddelek »Jo-tra«. isess-ipi Tovorni avto isugteo štaaioo te zatnažnjak od janc«mk» (Sehwung-radknrbelscheibe) kupim. Valični mlin — Podbrezje. 19909-10 Motorno kolo ■ prikoRoo ugodne prodam, snemke W. K. V. Polzvo se v Sokolskera dioom v Gaberj« pri Celja. 20070-10 F. N. 90$ mM, skoraj ■ Roech razsvetljavo, »octee-sedeiem, ngodn« naprodaj. Ogled v trgovtei Kenda, Ljubljana, Mestni trg. 18064-10 Motosacoche nrvovrstea Svlcafska torna kolesa. Ceniki pri zastopstva Motoeacocho — Lmbljana, Miklošičeva 15. 19®0-10 Indlan. prince 360 cm', radi nabave mt&-nejSega, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 19926-10 Več spalnic hrastovih, bukovih te meh-kih ter kuhinjskih oprav po srtižanl ceni proda Josip K urnik, mizar, Zg. Si-5ka Jit, pod hribom. 19e«-12 Spalno In kuhinjsko opravo, dobro ohraaje mpfein.m blagom, M prometnem krajo, dobro vpeljano, aamo b« deželi, najraje na btv-šem štajerskem, iia-men v najem po dogovoru. Ponudbe prosim na ogl. odd. »Jutra« pod »Vpeljana trgovina 1901«. 19361-IT 2-sobno stanovanje novo, oddam tskoj v aajem v Derr. Marij* v Polja H. 90. 19688-« NJhrO 3900 kvadratnih BMteor ob Dunajski cesti, pripravno za skladišča oddani v najetn. Pofcsvo ss url Jos. Clhlar, Dunajska o. 69. 19966-17 Mizarsko delavnico s stroji oddam v najem. Poizve b« pri Jos. Clhlar, Dunajska e. 69. 19987-17 Mlzarsfd mojster žeU vzeti v najem stanovanjsko hišo z nekoliko zemlje. Ponudb« na podr. »Jutra« v Co-IJu pod značko: »Mizarstvo«. 20066-17 Lokal za trgovino aH drugo obrt se odda r večjem inditstrijskem kraja na Gorenjskem ■ L novembrom v naje«. NasJov v oglasnem odd-ellrn »Jntra«. I9004-U Družabnik s 50.000 Din in b »odštevanjem pristopi k zdravemu podjetju. Prednost imajo boljše gostiln«. Plamene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Samski gostilničar«. 19899-16 Drnžabnika rrioJ smrtnega slučaja prejšnjega išče dobra prvorazredna renomiraoa tvorni ca z veliko mogočnostjo zaslužka. Trgovsko naobra-žemi gospodje s ca 200 do 500.000 Din naj se javijo pod štev. »751« na podružnico »Jutra« v Maribora. 19890 16 Mlad gospod inteligenten, momentano v n-eprrilika, prosi dobrosrčnega gospoda 300 Din posojila za dobo 2 mesecev. Cenjene ponudbe na oglas-oddelek »Jutra« pod značko telj«. »Hvaležen prija-13038—16 Trgovino manafakimrno, SpeceHJsfco ali mešano vzamem v na- jem. V po^-ev pridejo •UM dobro idoče in vpeljane trgovine ali nov( lokali na najbolj prometni točki v večjem kraja- — Ponudb« je poslati pod značko »Industrija« na oglasni oddo-lek »jutra«. 19685-17 Mehanično ' delavnico vpeljano, v prometnem kraju Slovenije, ■ vsem inventarjem takoj ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Mehanika«. 19822-19 Gostilno prodam z vsem ferrentor- iem te lepo teraso pred go-st*H> za 90 tieoč dinarjev na prometni ulici Hizu glavnega kolodvora. Iztoči na leto 400 hI vina te piva. Odda se radi bolezni v rodbini in nujnega odhoda iz Zagreba. Ponudbo na M. S; PamlekoviiS, Zagreb, Kaa 146/1. 19930-19 ORIGIML LUDV. BARAGA Ljubljana V flELENBUBGOVA mL 6 RAZMNOŽEVALEC - PRESERVAT - FIKSAT - DOBITE PRI TVRDKI PAZITE HA VARSTVENO ZNAMKO! Večja špecerijska kolonflalna trgovina dobro idoča, lepo kom-plemo preurejena, zaradi momentan« ločitve zakona takoj in ugodno naprodaj. Nahaja »e v centrumu večjega mesta s daljšo naj-emno pravico. Obrtno dovoljenje, stanovanj« na razpolago. Ponudbe resnih reflektantov pod »Redka prilika« n* oglasni oddelek »Jutra«. 19963-19 Starejša trgovina fr "U Ljubljane, dobro vpeljati*, vale d opustitve pod tovarniško ceno takoj naprodaj. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj 100.000«. 19877-19 Trgovino c :■<*. blagom odda« v prometnem krajo na Gora®, Hkam pod ugodnimi po-goji. Nasiov ▼ oglasnem oddefkn »Jutra«. 19741-19 Trgovski lokal m prometni točki t Ljub-Ijar/ VH na Medvedovi St. T ln Frankopao-ski nlrei oddam. Poiizve »e Medvedova cesta 7. 19665-19 Restavracijo vaaimffva na račun. Zakon-«a brea otrok. Zroo&na iva •roditi vsako najboljšo re-w(3aiT»djo. Govoriva rež jezikov. %ena je prvovrstna kuharic« čkinaj^cih in «r+wiih jedi. Ponudbe »a ogl. odd. »Jutra« pod »Izkušen bote&r*. 1974619 Majhen lokal takoj oddana. Pripraven Je m piearoo, trgovino ali majhno obrt. Ofo " •aiajski cesti Mltu mitni-ee. Poirve se: Vodovodna e. St. &, .Anton Brecelj. 19971-<19 Pisarniške prostore obe to ječe ti 9 a£ več »ob fičem T eerrtrtrasa me«ta. Dsbajtoe pemudb« i označ-bo velikosti pod »Pisarna« m. reklamno podjetj« Ke-kism Rozman v Ljubljani. S0029J9 Lokal » žroftd Oelja, p»ln«en 53 -»ako obrt, l rtanova-•a, kletjo in skladiščem fsxoj oddam v najem. Na-?. tyj se iiv« v podružnici »Jutia« ▼ Oeljo. 19623-19 Sest lokalov eden za pisarno, oeta.ll ra. skladišč«, ali za obrt odlam po zmenil ceni takoj. Naslov pri oglasnem odd. »Jutra«. 19999-19 Gostilno aH trgovino ali oboje skupaj Iščem v najem ali na račun. Ponudite pod »Dolenje« na ogl. odd. »Jutra«. 20098-19 Pisarniški lokali 2 sobi, približno 50 kvadratnih metrov, prvo nadstropje, v najstrožjem centru mesta, na razpolago za 2000 Din. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Samo večja podjetja ali Industrijska zastopstva« 20097-19 IX Stavbna parcela v velikosti ca 8000 m2, v Stični v neposredni bližini kolodvora naprodaj. Poizvedbe ta pojasnila daje Hran. ta po&oj. r Ivančii gorici p. Stična. 19639-20 VeBko posestvo prodam ▼ trgu Sevnica, obstoječe h 3 hiš ter pripadajočimi . gosp. poslopjem, 20 km. Živine, 43 oralov sadomosnika, lepe ravno njive, neizsekanim gozdom, vse v najboljšem stamjo ki najlažjim dovozom. pod najugodnejšimi pokoj!, skupnega zemljišča je m 56 oralov. Polzve se v Sevnici ob Savi St. 910. 19927-20 Hišo v Zagreba SO korakov od tramvaja, m Biči, nova stavba 8 4 stanovanji ( popolnim gosposkim komfortom, z dvema sobama in 4 stanovanja z eno aobo ta popolen komfo-rt, okoli hiše eveit-•ličnjak, prodam. Letni dohodek. 120.000 Dim, davka prosta SO let. Naslov; Pu-blicitas, Zagreb, Tlita 9 pod »Br. 36911«. 19922-20 Natakarica Sfcs gostilno aM pa toč na račun najraje v LjiAJjami. Ponudbe na ogl. ■> Jutra«. Maribor. 20035-19 Dvonadstropno hišo veliko, t oentrumu Celja, z velikim krasnim vrtom in eno vilo z vrtom prodam. Naslov pove Karol Breznik, Olje. 19634-20 Novo Učno hišo obstoj o&o b S »ob, kuhinje, pralnice, kleti, lep vrt, kra-t.j"r« r \nrem m^stu pod šifro »Dober nakup«. 19906-19 Gostilna 2 ln pol km od Mariboru, dobroidoča, pet sob. tri kuhinje, lokal za trgovino mesnico, gostilniška soba s salonom ln velika veranda, ob banovinskl cesti, zraven cerkve naprodaj. Potreben kapital 100 tisoč dinarjev. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra«, podr. Maribor pod »Dobro obiskovana«. 20075-19 Strojno pletilstvo ki ga ena gospa sama lahko vodi, se zaradi bolezni ugodno proda. N. Groeger, strojna pleteni a. Maribor, Oražno-n ul. 1, 20076-1« fflri tristanovanjska enooadstropna, velik vrt, pod Robnikom ugodno naprodaj. Na«lov v oglasnem oddelka »Jntra«. 18912-20 Travnik naprodaj 10 oralov, en kompleks ob banovimsiki cesta pn Rušah. P0.izve.ih9 pri Leajak Davorin, Ruša. 18977-90 Enonadstropna hiša lepa, vili sli&na, 1400 m3 vrta, pod Rožnikom og^d-no naprodaj. Naslov v ogl. oddelka Jutra. 19664-20 Pozor! Vilo na Bleda popolnoma novo, na r.p'o lepem prortom, ra Din 35.000 prodam. Naslov v ogl. odd. »J-utra«. 19724-20 Graščin, posestvo 50 ha, krasna lega, mila klima, vinoroden kraj, blizu mesta im železniške postaje ob banovinski cesti. Gradič v lepem parkn. lepa izietna točka, prikladna za mnogovrstno trgovsko izkoriščanje. Intenzivno gospodarstvo z obojim 'no du som. Vse v dobrem »ta njii. Zamenjam za manjše posestvo blizu večjega mesta ali dobičkanosno mest-do hišo, eventuelno prodam. Posredovanja po do govoru. Ponud'be n« Rnžič. rvštno ležeče Goraia Radgona. 19731-20 Novo hišo prodam ali dam v najem s trgo-vsfcim lokalom na najprometaejši točki v* Rogaški Slatini, vseljivo 15. junija 1931. Obstoji ii lokala, skladišča, dveh sob, kuhinje, predsobe ter 2800 m2 zemljišča. Obrnite se na: Gjuro Tkalec, RosraSka Slatina. 19744-20 V Domžalah prodam novo visokopritlič-no hišico z dvema sobama, kuhinjo, shrambo, kletjo, verando te 600 m* vrtom ta ceno 30.000 Din. Polzve se pri g. Antonu Stopica, trgovec, Zg. Domžale $t. 106. 19728-30 Malo hišico % lastnim vodnjakom ta ograjenim vrtičem prodam v bližani Ljubljane. Cena •36.000 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 19833-20 Hiša tristanovanjska, enooadstropna, velik vrt, pod Rožmikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18912-30 Vilo z vrtom prodam v letovišču Laško pri Celju. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 19997-20 Hišo to n}5ve prodam. Hiša obstoji iz 2 »ob, kuhinje, shrambe iai velike klw(i. V hiši je gostilniška koncesija za ob sejmskih ln cerkvenih proslavah za točenje alkoholnih pijač na Veseli gori pri št. Ruper-tu na Dolenjskem. 10 min. od železniške postaje. Potrebne informacije se dobe v gostitni Josip Ltikek, St. Rnpent pri Mokronoga. 196E54-20 Dvostanovanjska vila naprodaj r Ptuja, Ljrrto-mer^ca a. 19. Lastnik Ored, Panonska 5. 19731-20 Le^a hiša obstoječa iz 5 sob, 2 kuM-ojj, verande, gospodarskega poslopja, vodnjaka, čebelj-njaka, S njiv, vse v dobrem stamju. tik ce«to v bližini Šmarjeških toplic na Dolenjskem naprodaj za ea Din 98.000. Ponudbe na podružnico »Jutra« ▼ Novem nwst/u pod šifro »Lepo domovanje«. 19789-20 Visokopritlično hišo ▼ Sevnici ob Savi prodam. Obstoji b 5 sob, velik« predsobe, kuhinjo in kuhinj« za pranj«, &e!a podkle-tena, krasen velik vrt, s teraso in dvoriščem. Ob&eg 400 čet. klafter. Cena prav primerna. Pojasnila daje Ivan Priboušič, Zagreb, Krajiška ulica štev. 1-a/I. 19630-30 Kmečka hiša z hlevi, ko®olcem itd. t« nekaj vrta, v zelo dobro ohranjenem stanju napro-diaj na Martin hribu, pošta Dolenji Logatec. Kupci, ki s« interesi rajo, naj si ogledajo na licu mesta ali pa j« vprašati pri las hišo v okraFh: Sv. Jakob, Sv. Jožef, Mir-j«, samo bližja okolica obrtne šole. Krakovo, Trnovo, okolica cerkve, kupim. Ponudbe pod »V gotovimi« do 1. junija 1931 upravi »Jutra«. 19916-20 Dijakinje sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano za prihodnje leto. Strog« nadzorstvo. nemška konverza-eija. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20058-22 fUmevtm}a Sobo in kuhinjo Sti viit oddam s 1. jimijem. Rožna dolina cesta IX št. 2. 19774-31 Krasno stanovanje sredi trga na Dolenjskem oddam starejšemu zakonskemu paru ali poedincu do smrti proti posojilu od Din 300.000 na vknjižbo na prvo mesto. V slučaju, da se dotični zanima za trgovino, j« tudi lokal na razpolago. Naslov v oglas, oddelku .vJutma«. 19011-31 Stanovanje za dvočlansko rodbino brez otrok, 2 ali 3 »ob s kopalnico in pri ti ki i na-m j iščem ža avgust. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Višji uradmik«. 19865-31 Tri orale vinograda v najlepši legi v bližini Sv. Petra pod Sv. gorami v bizeljski okolici, zidana •klet s kompletno opremo, eveintuelaio tndi s staoo-va, iščem mož* s primernim kapitalom. Dopise na ogfla«. odd. »Jutra.« pod »V tlogi je moč«. 20008-35 Vdovec star 80 let, s premoženjem 500.000 Dim, gostilno ta več dragih obrtiov želi poročati damo od 45 do 55 let s premoženjem 60.000 Din. Gostilničarke imajo prednost. Ponudbe s sliko, katera se vrne, ns oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno življenj««. 2009i-35 Klavirji! Kopajte na obroke od Din 400.— prve »vetov a« (ahrikate BOsendorter, Stelnway. F8r-■ter, H0M, Stlngl original, ki so nesporno najboljši! učitelj »Glasbene Matice« ALFONZ BREZNIK Mestni trg štev. 3. Velikanska Izbira vseh glasbil to stran. Najcenejša Uposojevalnleo! Prosvetna društva pozor! 9 tatobarsBah Instrumentov ugodno naprodaj. — Vpraša se pri SK Bratstvo, Jesenice, Gorenjskp. 19549-36 Pridihi Malinovec ia sromatičnih gorskih malin, rkuhan s čistim sladkorjem, prodaja stara lekarna »Pri orlu« v Celjn. 195-33 Brinjevo olje prodam po ugodni ceni. Nerim* Fsrdo, Kamnik, destilacija žganja. 30015-33 Tf/ffB/S Srebrne krone staro zlato In srebro kapaje Rafinerij« dragih kovin. Ljubljana. Ilirska oliea 88, vhod It Vidov- danske eette, pri gostilni M ožina. 70 Vsakovrstno zlato e tipa j« pe najvišjih senat) Černe — luvellr Ljubljana, Wol!ova al. 3. Šivctfi Volčjega psa mladega oddam. Oglasiti se Hrenova ulica 17/1. 19947-37 Piščance (pohance) ter kurje perje razpošilja Ciril 2agar, Slov. Konjice. 19869-27 1 par konj s kompletno opremo in vezo« prodam. Poizve s« v pisarni, Komen skega ulica 36. 19817-27 Razne golobje vrste naprodaj. Resi jeva e. 10. 20001-27 Lovsko psico »Istrljanskl brak«, belo z rumenimi lisami, 5 mesecev staro, prvovrstnih staršev, z rodovnikom in 1 ptičarka »Po-enterka«. ubogljive, zelo dobre za poljski lov ln kljunače. Poizve se pri lastniku Ivo Dolnl-čar. Kamna gorica 3, pošta St. Vid nad LJubljano. 19988-27 šivalni stroj ogl. dobre ohranjen, Naslov v »Jutra«. 19677-29 Šivalni stroj Slngerjev, nov, poceni prodam. 21tnlkova ulica 17(Cesta v Rožno dolino). 20016-29 Pisalni stroj RonKDgtom, dobro ohranjen ceno prodam. Uran Veko-elav, Zavrč - Ptuj. 19929-29 Krasna izbira damskih klobukov od Din 50 naprej. Preoblikovanje Din 38. Salon »La Fannie Ghic« — Anica puhek, 6e-lenburgovs «/L 19840-30 Moderne zofe ▼ raznih oblikah, kakor vsa najfinejša tapetniška dela prvovrstno po soli d nih eenah izvršuj« po na rodila Rudolf Sever, Marijin trg 3. 11569-30 Ceresit svetovno znano sredstvo za lzoliranje vlažnega zidu. Kot zunanji ln notranji omet Je Cerezit najuspešnejše sredstvo proti stenski vlagi ln nje posledicam: plesno-ba. goba. tapeti, pokvar-JenJe pohištva, odpadanje ometa Itd. Samo-prodaja: Keramični in gradbeni materijal L. Battellno A Co., Ljubljana. Miklošičeva 15. Telefon 2037. 18679-30 Gostilniško koncesijo neomejeno, ugodno oddam v najem. Naslov v ogl. odd. »Jutra*. 19975-30 Trajno onduladjo Izvršuje najceneje Salon Hešik, Ljubljana, Kolodvorska 25. 20041-30 »Imker« Umetne satnlce ln vse druge čebelarske potrebščine dobite pri tvrdki Ivan Sager. Celje, Aleksandrova ul. 9 20069-30 Perutnino pitano štajersko, zafclam ali žiivo, nudim hotelirjem, restavnaterjem po najnižji dnevni ceni. Cenik brezplačno. A. Ekart, eV^pnrt. Rač«. 19935-30 Dekliški počitniški dom v. Kasta!? in Unterseh a. Attersee (Salzkammergnt) s Jezikovnim poukom <0 vsakovrstnim športom Veliko lastno poccstvo s vrtom, lastnim kopališčem, čolni itd. direktno na jezeru. Prospekte, najboljše ref. pošilja »TGchterpensio-nat« Carola r. K.x9taly — \Yien VIII, Langegasse 65. 194-38 Letoviščarji! Ziračaia, opremljena soba se odda ta "čas počitnic. Na-daijna pojasnila s« dob« pri g. Valjavnu Josipu, Mošnje p. Radovljica. 19T29S8 Letoviščarjem s« nudi ugodna prilika to-tovanja v Savinjski dolini, z vso oskrbo od 30 Din naprej. Oddaljeno je 20 minut od kolodvora in 3 minut« od pošt«. Avtobusna zve»a z mestom, lepi sprehodi, gozd, udobno kopanje na prostem, na rar-po-lago tudi kopalnica, vrt, elektrika, vodovod. Istotam oddam todi opremljeno stanovanje 2 ali v«č sob. Naslov pave oglasni oddelek »Jutra«. 1!W-H •Jru^rice prvovrstne, nudi r vsaki množini tvo-roica Srečke Potnik ta drug, Ljubljana Metelkova ul. 13. 1931&-.14 Mlade ovčjake čistokrvne, ugodno, prodam. Dlmlčeva ul. 10 za Primorjem. 20038-27 Kanarčki SahtM, barške vrvi ves (Harzer Ed«lroH«), sam«! od 100 Din naprej, samice 30 Din, razpošilja po povzetju ln jamči, da prid« ptič fiv. Franc Smid, Dobrava-Vintgar, Gorenjsko. 19905-37 ti Jk i^tiiJtAn Harmonike tadetaje nov« ta sprejema vse glasbene instrumenta v popravilo Jane, Ljubljana. Bohoričeva 9. 185-26 Razni stroji za Stan«anjo, poni klanje iu stružnica naprodaj. Naslov t oglasne« oddelku »Jutra«. 19886-39 Pozor! Ugodno naprodaj 1 slek. motor 7.5 HP 380/3» V. 1400 obratov in 1 elek. motor 4 HP 880,-3» V, | 1400 obratov, vrtitai tok. ' komsp. z z.aganjačem in stikalno ploščo, I brusilni kamen na strojni pogon, 420 mm premer, transmi-sijo z jermenicami, ležaji in pogonskimi jermeni. — Natančne podatks glede cene s« dobi pri tvrd. Andlovic Strgale«, Komen-skega 94, Ljubljana. 39*15-39 Kovčeg - gramofon s ploščami, dobre ohranjen poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19544-28 Kratek klavir sbraajea prsdam, eveotoelD« zamenjam ca planine. Naslov: Rimska eeeta Mr. 31, IL nadstr., levo ( Lazarjem hiša). 19067-96 _ Klavir bstA, Srn, tovn dan. Kersnikova 5 /H., ta », ed S. «e t. 199«-M Kratek klavir ii—^i nu•, Srn, 8 ■ ■ ■ ntal gtaeom proda Dobrajc Maritar^atUnbaebo*« H Več pletUnih strojev zelo dobro ohranjenih, Aotaj novih, raznih številk ta širin, radi opus/tit-ve to boieaal cele poceni naprodaj ali zamenja sa k»j dragega. Naslov t ogi. ood. »Jetra«. 19913-29 Mlin ln žago prodam bKsa Novega mesta. Veš se tov« pri mfcar-skt tvrdki brata Udovič, Nove »eeta. 1978M9 Paral stroj Btembtlmaschlne 45 de 55 HP, ki Je bfl dosedaj ▼ obratu, prodam zaradi povečanja obrata. Sodln Frane, Ljubeča« ptl Celju. Izjava Podpisana tem javno razglasim, da nisem plačnica za dolgove mojega moža Šotel Antona, vpokojenega tovarniškega delavca v Guštanju, ki jih lahkomiselno napravi ja bilo kjerkoli in kadarkoli. Guštanj, 32. V. 1931. — &ot.el Marija, žena, delavka. 1991&-31 Preklic! Prekllcujem vse. kar sem govoril o gospodih: H. Tovornik. I. Vrav-nik, S. Kolenc ter ostalih za neresnično ln izmišljeno govoričenje ter se Jim zahvaljujem za odstop tožbe. Adalbert Šviga, Celje. 19895-31 Zajamčeno ozdravite kapavico bit« to poceni, moški in ženske, novo in staro. Pisati Dr. Juliua Bergel, Zagreb, Ba-kačeva 6. !9fi34-40 Pljuča! Zdravniški zavod dr. Pesnika za pljučne bolezni — (Privat - Longmbeilanstalt) S « č o v o, pošla Rogaška Slatina. Prospekt 3 D-ti. 17363-40 Pri boleznih prehlada revmatičnih in žovčnfih bolečinah učinkujejo TogaV ■tablete nag!« im riga m". Togal od'.-a ja sečno kislino in deluje radi teca narav-noot na koren r.!a_ Dobiva »e v vi»eh lekarnah. 6600-4» Ohromelim bolnim, nervoznim lito- raturo »Preporod« (vzroki boločio in način ozdravljenja). Pišite: Beograd, Kralja Milana 15, biro »Kurir« Miloš Marko-rič. 5877-4« Posoda! Razdolžitve! Nasveti — če sploh mogoče tudi dejanska pomoč. — Posvetovalnica Marstan, Maribor. Vpisnina 10 Din (3 znamke) 20099-31 Pension Sturm Poljče pri Lescah. Mirno, brezpra&no letovišče. Planinski zrak, velik park, zračn«, solnčn«, prfne ln tople kopelji. Odlično za slabokrvne, nervozne Kd. Penzija od Din 80__dalje. Zahtevajte prospekte. Najemnik Božo Plahuta. 19638-38 Pension Vila Čop Moste - Žirovnica. K rasten velik vrt, lepe čiste »oln-čne sobe, mirna lega. Cena popolni oskrbi od Din 56—65. Se priporoča Milica WeJnberger. 19735-38 Koroško — okolica Beljak Baško Jezero. 20 minut od Jezera ▼ lepem gozdnatem kraju, z zvezami na vse strani pen-zijon - gostilna Agnes Puschnlg, Ratnitz, Post Faak am See. Cena za 1unlJ—september 6 S. za julij—avgust 7.50 S. 17853-38 Letoviščarska stanovanja LJnUjane oddam. v železmBka " in' avtobusna postaja. Naslov v oglasnem oddelka »Jntra«. 19805-38 Logarska dolina Naročajte pimeno al to- lefonično odprt avte za 22 oeeb, ki je na razpo-toge ta voSnio prf Urha Soičava. 18669« Zahvala Gasikio društvo v Ga-štanju »e javno zaivaljn-j« Ljudski po&ojilnici za ■mehiško dolino v G-uš*anja 7.a nakaianih Din 500.— ter imenovani denarni zavod toplo priporoča. Gasilno društvo Guštanj. 1981^37 Čebelarji pozor! Prevoz čebel prevzame s poldrugotonskim ali triten-skim avtomobilom po ugodni ceni »Brzopromet«, avtopreivozi>iš®vo, Miklošičeva eesta 4. Tel. 3182. 19408-5TT Znatno znitane eene g»j- serjem in spdoh veran čevljem kakor tudi popravila. Zalokar, Mestni trg 19. 7051 Ležalne stole 148, pe f »«4jtJa W0 Dk Spalne fotelje petem t. dlvme. garakars, modroee, postelja železne noiljivei postelje Jelke n to tapetniške to-nndi aajseaejei Rudolf Radovan tapetaft Meatoi trg štev. l| »JUTRO« St H8 — 22 - Bobota, a T. 19» Birmanska darila kupite poceni ln dobro pri ff.Suttnet Ljubljana, Prešernova ulica 4 Razpo&nji R m m kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije, Velika zaloga ur znamk, Glaa-hfltte, J. W. C. Schaffhausen Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo, itd. Lastna protokoli rana tovarna ur t Švici. Zahtevajte veliki Urustrov&ni cenik od BL SUTTNBR, LJUBLJANA 4, zastonj in poštnine prosto. Črni modri barvasti kam gara. športni štofL Lenasi 8 Gerkinan Ljubljana Za dame svila krep Bij« n plašče. REMB ROSE CENTTFOLTA, »ajideal-»ejS» iransooka «al» krem«. — Daj« motni, ljubki la neiai ten. Z redoT-no nporabo odstranimo »»o nesnago, a obras Mtao« mladosten, trr«i is »teknit tm d« kasne atarostt Potrebni. J« vtskl moderni dimi k »t p CBBMB oah>« aa«L »dh)ak«T>Ba maataa *o6aa krona, katera dorriftrc prodira T »M jube tak* to&M ta&ai ia dnevno počolaja «brai. Z naraT- »o«t kifUD« hitrostjo odstrani« »se pnbe ia tol-BrrioM ici* farpod oči in na sJ-epocicah, pa j« troba, 4a be oa T«sii toaletni mtii moderne daroe. Din 42. KDECILO MM ia «tf*m iei* grdega. — 8 pr«pw»to« prati fde&T« »oera odpravimo rde&-k K sajeenejSe trrdtks giaabS Jugeelaitk M K1NKL & HEBOLD teranu glasbil ia harmonik Maribor br. 191 ISe li morete smejati? ifc AB se sramujete smejati radi tega, ker /so vam zobje umazani, rumenkasti? Nemogoče je, da bi skrili svoje zobe pred dru-,gimi ljudmi, ker se vaši zobje takoj pokažejo, čim odprete usta. KOLYNOS bo odpravila s zob to temno rumenkasto prevleko, ona tudi uničuje nevarne klice na ustnah, ki povzročajo gnitje zob. Kako navadno sredstvo za zobe tu ne bi nič pomagalo. 2e od davna obsipajo zdravniki s hvalo KOLYNOS in Jo priporočajo z razlogom in radi njene antiseptične pene, ki čudovito čisti: ona očisti zobe in dlesni tako kot za-Jhteva higijena, da bodo očiščeni. Ako hočete imeti zobe svetlobele, a dlesni gsdrave, uporabljajte KOLYNOS! Priporočamo I IZREDNO POCENI blag« za modne pomladna obleke a kompletno podloga« Športno modni Seviot kupon S m ln celotna podloga za * Dia 298*— Modni polkamgarn . . kupon 3 m ln kompletna podloga za . Din 44®*—— Elegantni čisti kamgarn k^k. kupon 3 m tn kompletna podloga sa . Dfci ® • Velika Izbira. — Priznano dobro blago. — Plačilne ugodnosti. PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU POPUST. Specialna trgovina sukna ln krojaških potrebščin. NOVAK, Ljubljana KONGRESNI TRG 15. Nasproti Nunski cerkvi. Vestni pogrebni ca-vod 0b<9oa Ljnbljan V globoki žalosti naznanjamo, da je na S ljubljeni soprog, predobri oče, sin, brat, stric in 6vak, gospod Valentin Stare dne 21. t. m. po kratkem trpljenju, previden s tolažil sv. vere mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 23 maja 1931 ob 5. uri popoldne izpred mrtvašnice sploš ne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. maja 1931. 7045 Žalujoča soproga Marija Zlatko, Mironka, Edi, Milena — otroci. mmmmmm zahvala Ob prebridki izgubi naše nepozabne KATICE bodi izrečena najiskrenejša zahvala vsem, kateri so se nas spomnili v dnevih žalosti. Posebno pa bodi izrečena najsrčnejša zahvala g. dr. Volavšku in preč. gosp. dr. Demšarju, ki sta po-kojnici lajšala in tolažila njene poslednje ure. Dalje naj prejmejo najsrčnejšo zahvalo tudi starosta JGZ ofcč. svetnik g. Josip Turk, g. dr. Milan Perko, Sokol Moste, Gasilno društvo Moste, Kolo Jugoslov. sester v Mostah, Pevsko društvo Moste in godba Zarja v Ljubljani, slednjima dvema še posebej za krasne v srce segajoče žalostinke. Iskrena hvala tudi starosti Sokola v Mostah g. P. Pavčiču za nepozeben nagrobni govor, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, kakor tudi prav vsem ki so nas tolažili v teh žalostnih dneh. akteri so nas tolažili v teh žalostnih dneh. Vsem skupaj Bog plačaj! Moste, dne 21. maja 1931. 7043 Globoko žalujoča rodbina Zupan. Francoska linija Cle. Gle. Transatlantique (FRENCH LINE) Havre - New-York Najkrajša pot v SEVERNO AMERIKO ■ francoskimi brzoparnild velikani; »ILE DE FRANCE«, »PARIŠ« itd. Potnikom lz Ljubljane do Pariza nI treba nič presedati. Otroci in mladoletni dobijo vedno zanesljivo spremstvo v veliki domači družbi. Najkrajša pot v ARGENTINO, v JUŽNO AMERIKO gre pa čez MARSEELLE s francoskimi brzoparnikL Vsa pojasnila daje zastopnik: KRAKER v LJUBLJANI KOLODVORSKA ULICA 35. Pri prvi pismeni licitaciji s skrajšanim rokom, katero razpisuje krajevni šolski odbor na Malem Siatniku na podlagi odloka sreskega načelstva v Novem mestu z dne 20. maja 1931 IV. No. 672/2 za oddajo stavbenih del za gradbo novega šolskega poslopja na Malem Siatniku pri Novem mestu. Proračunani zneski znašajo za; Din 1. Težaška in zidarska dela 2. Tesarska dela , 3. Krovska dela . , 4. Kleparska dela , 6. Mizarska dela < 6. Pleskarska dela . 7. Steklarska dela . 8. Slikarska dela , 9. Pečarska dela . 10. Tapetniška dela a s ■ ■ ■ s s • ■ ■ n * ■ ■ ■ • ■ 330.581.67 82.110.77 18.365.42 5.978.05 «2.440.— 9.615.— 5.807,— 7J.25.88 17.900.— 3.074.40 Vsa dela skupaj Din 542.998.19 Pravilno kolekovane ponudbe ter potrdilo davčna uprave v Novem mestu o vplačanem 3% vadi ju je vložiti v zapečateni kuverti pri krajev, šolskemu odboru na Malem Siatniku pri Novem mestu najkasneje do 10. junija 1931. Tehnični pripomočki kakor tudi oddajni pogoji so na vpogled pri krajevnemu šolskemu odboru na Malem Siatniku (Josip Mikec št. 17). Krajevni Šolski odbor si Izrecno pridržuje pravico odrta ti vsa ali posamezna dela negiede na višino ponudbe. Krajevni šolski odbor Mali Stotnik, dne 22. maja 1931. 7031 Poslovodja: Maks s. *. Predsednik: Konta Jernej, s. r Srečna roka najde vedno pravo, tudi za nego zdravja Dobe se ljudje, katerim se je posrečilo, da ostanejo zdravi skozi vse svoje življenja. Veliko ljudi rabi že nad 34 let Fellerjev pravi blagodišečl »Elsafluid«, za zaščito proti raznim boleznim m zna z njim tudi drugim ljudem pomagati, bolečine olajšati ali bolezen zaprečlti pri revmatizmu, trganju, v sklepih, živčnih bolečinah, bolečinah v hrbtu ln križu, pri trganju, zba-1 danju, glavobolu ln zo-bobolu, pri slabosti mišic ln pri drugih slabostih. 371 STORITE TUDI VI TAKO, POMAGALO BO TUDI VAM! To, ta notranjo In »nanjo porabo dobro prelt-kušer.o hi&no zdravilo io kozmetikam, «e dobiva ▼ lekarnah in sorodnih trgovin a. b v poekosnib steklenicah po 6 Dim, dvojnih steklenicah po Din 9 ali velikih steklenicah po 36 Din. Poštni paiet z 9 poskusnimi ali 6 dvojnimi ali 2 velikima spe-cijalnima steklenicama 62 Din, ve? takšnih paketov mnogo cenejše. Naroča a« po pošti pri lekarnarja EUGEN V. FELLER, Stnblea Donja, Elsatrg 245. Savska banovina. J. PICEK NOVO MESTO železnina in specerija Poljedelci, pozor! Kakor vsako leto, Imam tudi letos veliko Izbiro v kosah: gorenjske, korošice, turške, peklenske, magnetna kosa i. dr. Fine brusne kamne. — Polnovredni trboveljski ln dalmatinski cement, betonsko železo, štu-katur ln druge stavbene potrebšlne. Težakovo olje, najfinejši Avenarlus Carbolinej. Galica, cepilnl gumi, žveplo, gumi cevi. Najnižje dnevne cena 6799 Prvovrstna zavarovalna družba i ion lice ■a Slovenijo spretnega, veščega orsanizociiskegn šefa za elementarna, nezgodna, jamstvena in avtozavaro-vanja. Tudi sodelavce v raznih krajih sprejmemo. Ponudbe pod 26.938 na .Publicitas", d. d. Zagreb, Ilica broj 9, ■|a Vsem sorodnffcom, prijateljem ki znancem naznanjam pretresljivo vest, da je moj dobri, nadvse ljubljeni soprog in nenadomestljiv oče, gospod Svan Sttcjattlelk trgovec in posestnik danes 22. i tn. ob pol 19. trri po kratkem, marčnem trpiljenju, previden s tolažiM sv. vere, udano zaspal v Bogu. Dan in ura pogreba bosta javljena v današnjem »Slovenskem Narodu«. Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. __ Ljubljana, 22. maja 1931. Peresrina Strojanškova, roj. Vrabec, soproga; Inka, Marija in Ivanček, otroci; ostali sorodniki. PROJEKTIRA IN GRADI V MODERNEM ŽELEZOBET ONU NADTALNEZGRADBE INDUSTRIJSKE ZGRADBE PODTALNE ZGRADBE H I DR OCENTRALE MOSTOVE, JEZOVE CESTE, ŽELEZNICE VODOVOD KANALIZACIJE A LIUBLIANA 4, -41 « fBLEPON A W Z1BERT0VA7 * I * INT-20O3 * (GRADBENO PODJETJE j V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom , prijateljem in znancem pretuzno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena hčerka in sestra gojenka drž. konzervatorija v Ljubljani po dolgi m mučni bolezni, danes ob 20., previdena s tolažili sv. vere, v najlepšem cvetu mladosti, 22 let. Nepozabno pokojnico bomo prepeljali v nedeljo 24. t m. ob 13. uri iz hiše žalosti Prule št 17, v Loški potok, kjer bo položena k večnemu počitku na farnem pokopališču pri Sv. Barbari na Taboru ob 16. url V Ljubljani, 22. maja 193L FRANJ0 RUS, lesni industrijalec, oče; IVANA, mati, bratje in sestre ter ostali sorodniki. fffi* mm •a Ai'? •f^j' • . "i ■ .m: ■ ■ism .. i;* j.;--? p. Rosenhajm (Vagahund v fraieu Roman 1 ** H. 1 Posebni vlak )e izstnfll Ob devetih zvečer je vozil posebni vlak Mr. Natianaela Wana- makerja skozi postajo Cherrywood. Med tem, ko so kolesa rožljala po jefcin, Je postadnl motfster pazljivo gledal na edina voza, iz katerih je bi vlak sestavljen: na PnH-manov voz in obedni voz. Po vsej dolžini strehe obeh voz so se lesketali beli porcelanasti gumbi, med katerimi je bila razpeta bakrena žica — znamenje, da je imel vlak Marconljevo postajo s seboj. Drugega ni bilo videti. Postajni mojster je stopa v svojo b&co in pofcfical posrtado Lkmi-more: Pozor! Med tem se je godilo tole: Štirje možje, na sto korakov bd bfl spozna! triih pokHc, so Sroko stopali po obodnem vozu, ki je bil popolnoma prazen. »Tole mi je dal,« je rekel eden izmed njih in vzel te žepa zaboj-ček smotk. »Za nas vse.« Detektiv JeEicoe je s strokovnjaSko resnobo skrtvfl nsta: »flenri Clark,« je dejal; nič drugega n! rekel Molče je vzel iz zabojčka tri smotke in jih previdno vtaknil v notranji žep svojega telovnika. Nato je vzel četrto in poprosil nadzornika Graya za ogenj. Gray je dal gorečo užigalico dalje; ko so vsi kadili, je otožno vrgel prazno škatlo skozi okno in krenil na hodnik Pullmanovega voza, njegovi trije tovariši pa za njim. 1 Gospodar posebnega vfafca Je negfcno sedel v njaku. Potožil je bdi noge navskfiž ki njegove oči so se s izrazom neskončne puščobe upirale v dvojno krilo veot&atoria, ki se je v blaznem ritmu vrtH pod stropom. Pristrta luč svetiljk je na njegovi desnici finfla mkuo oken. Vlak je nekoliko odnehal s hitrostjo; kolesa so kiinknfla preko kretnico, brušenje zavor je utihnilo in brzina je spet narasla. Terasa male vile je vodila nizdol v bujno zelenje temnega vrta. Prijetno ozračje omikanega meščanstva je obdajalo družbico ljudi, med katerimi je Evelyn Bardayeva v svoji plavi ljubkosti opravljala gospodinjske posle. Mladi lastnik dirkalne koodame je vsted izza kiavtila ki previdno zaprl steklena vrata glasbene sobe za seboj. Pridušen smeh ga je sprejel; danski slikar mu je zaupljivo mignil, naj stopi bliže. »Gospa Evelyn je vsaj štirikrat pogledala k vam, Flannigan.« Ta je zmajal z glavo in se zasmejal. »Poznam vas, da radi poveste kaj prijetnega. Kaj je to? Pokažite.« Brez ceremonij je vzel slikarju blok iz roke. »Nič posebnega.« ' »Šest raznih skic,« je pohvalno pofcimafl flannigan. »Vsaka v dragi poza. Te mi morate prodati.« Slikar je v drznem loku potegnil risanko k sebi. »Ona prihaja!« Flannigaii je vstal m videti je bilo, da je nekoliko zardel, ko mn je mlada vdova podala roko. »Kakor vidim, ste prijatelj ruske glasbe, gospod Flannigan — in priznati moram: jaz tudi.« Priklonil se je in oči so se mu zasvetile. »A tod ni dvajset milj na okoli žive duše, ki bi poznala CasJkov-skega, zato sem bila dvojno presenečena, ko sem vas slišala. Prosila bd vas: aH ne bi prihodnji teden kak dan zaigrala v štiri roke?« »Kolikorkrat hočete, gospa Barclayeva,« je srečen odvrnil Pa Flannigan. »Samo telefonirajte mi. Ali pa — veste kaj: vsako dopoldne vas bom poklical in vprašal. Ali — vsak večer. Ne — morda bi Mo boUe, če bi kar vsako dopoldne ki voak veBer.. a Zmeden je obmokrfl, zakaj danski sVkar je vneto pafaSal z blokom sem ter tja. Evelyn se je zasmetfala. »Nov pokrajinski motiv, gospod Hed- berg?« __ Hedberg se Je delal, kakor da bi bi v zadregi. »Oh ne...« »Dajte, da vidim.« Slikar se je še vedno ceremonfl. »Kak lopov,« Je pomislil Flannigan. A gospodinja je bila že odločno odprla risanko. »Ali sem to jaz?« je začudeno vprašala. »Ne,« je odgovoril Hedberg. In ko ga Je Flannigan začudeno pogledal, je dodal: »To šele boste.« Miss Lenexova je stopfla k mizi »Izvrstno, gospod Hedberg. Podobnost je čudovita.« »Potem moram biti podobna ravnfln,« Je dejala Evebra. Ostali so pristopili, in opazke, ta bolj st rokovnjaška, ta mani, so se oglašale z vseh strani. Nato so se mahoma zaprla vrata, ki so se bfla neslišno odprla, ki v svetlobo visoke stodeče svetiMke je stopa državnipravdnikMacCoy. Skupina okoli mize je obrnila glave proti doSecn; slikar je s kretnjo, ki je bila videti skoraj nezavedna, zapri svojo risanko in se vzravnal. Gospodinja Je stopfla novemu gosta korak naproti. Danec Je gledal za njo, in njegovo oko je preskočilo na Maca Coya, kateremu je počasi podala roko. Za trenutek sta molče pogledala drug drugega. Flannigan si je z naglim gfcom pogladsi lase, čeprav ni nikjer štrlel trmast pramen te brezhibne pričeske. Državnik pnrvdnik se je ozri nanj, a samo za trenutek. »Pozno prihajate, gospod Mac Coy,« le rekla gospa Bardayeva. Pokimal je. Miss Lenoreva, jezična kakor zmerom, se ie oglasila: »Za tem, da prihaja državni pravdndk prepozno, se gotovo skriva kaj zanimivega. Dajte, gospod Mac Coy, pripovedujte^ iYes?e zgradbe CPviszidave Nadzidave ^cattduve te stavbne naloge lahko rešite dobro ht poceni • izredno, izolačnbnt, ognjevambrd ki lahkimi gradbenimi ploščami. NOVE ZGRADBE: Herakltt se rabi za vse ogrodne zgradi be, za izpolnenje in oplojevanje sten in Je obenem visokovreden izolačnl materijd. Pti masivnih zgradbah s tankimi stenami iz opeke ali betona služi za oplošče* vanje zunanjega zida, ki šele na ta način postane v to* plotno*tehničnem ozira polnovreden. PR1Z1DAVE: Hotelske dependance, paviljoni, gospodarska poslopja se naglo zgrade $ »HERAKLITOM«. NADZIDAVE: Ako hočete zvišati donos Vaše hfie, nad* zidajte eno nadstropje. HERAKUT plošča Je tudi v tem slučaju najprimernejše gradivo, ker Je izredno lahko in visoko izolačno. DOZIDAVE: V dosedaj neizkoriščenem podstrešja izgra* dite t HERAKLITOM z malimi stroški polnovredna zdrava stanovanja, ki so poleti prijetno hladna, pozimi udobno topla in suha Gradbena navodila, prospekte, ocene, pojasnita, daje po* oblaščeni zastopnik II Material 99 trgovska družba z o. r Ljubljana, Dunajska cesta 36^ fetafoa 27—1«. Brzojavke: Material. Skladišča: Tone Vovk, Bled. Fr. Berjafc, Kranj. Fr. HladnJk, SEakek. Joa. Rlemenčifc, Novo mesto. D. Rakusch, Celje. V. Kilhar, Maribor. Viljem Dengg, Ptuj. A- Cufer, Jesenice. INSERIRAJTE V „JUTRU" Samo kdor v mira izbira, dobro kupi.9 Ako morate hiteti od prodajalne do prodajalne in si ogledujete blago, tedaj se vam lahko primeri, da se v naglici in stiski za nekaj odločite, za kar vam bo pozneje žal. ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA! Tu imate dovolj časi, da si ogledate vzorce komad za komadom in vas ne more nikdo nagovarjati za nakup česa, kar ni po vašem okusu. Zahtevajte torej našo kolekcijo MATE RIJ ALA ZA MOŠKE SRAJCE in dobili boste kolekcijo v par dneh, seveda brezplačno in neobvezno. Potem sčdlte, izberite ono, kar najbolj prija vaši postavi in okusu. Ker nabavljamo blago naravnost iz tovarne in je prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi torej kupite pri nas boljšo kvaliteto za manj denarja. že nad pol stoletja postrezamo svoje odjemalce v največje zadovoljstvo. Največja trgovska ln izvozna tvrdka Zagreb. ' Ako Se nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga. V nekoliko dneh ga imate j rokah brezplačno in neobvezno. bvaiausra wutm železna •laUatk* pftttat po.telja iloilii»a. • *•» pecirafioa madraeo«. telo praktiina *a hiSo, hotel«, nočne »tat-b« ia potu)u«e" o«ob« itana umo Din RupoSlliam po pott««-aom povzet}«« orvottN patcat postoflh tloiljira. • tapectrani« madraeo«. *«!• P"«' lična, itan« •»» D W». „_ __ ■taa[« — »ti. .lan« aa»o Dtt 150 Madrad ■ .<,« at««jT»»* » i BROZOVIC, ZAGREB iuca sa. Okvirji! Največja zaloga vseh vrst okvirjev, vsa pozi atarska in rezbarska dela izvršuje točno in solidno tvrdka ALEKSANDER GOTZL Ljubljana, Dunajska cesta 17. 6723 Zakaj? BakaJ ao obrabljeni zobniki? Zakaj Škriplje gonilo T Zakaj je zmanjšan nčlnek in pogonska zanesljivost motornega vozila? Ceznu nastajajo draga popravila in izgube časa in denarja? Zakaj t Zato, ker se zobniki, ki so Izdelani precizno na tisočinke milimetra, da zagotovijo breihlben prenos aOa, morajo radi nepravdnega mazanja v kratkem času obrabiti za nekaj de-'getink milimetrov. AH vesta, da la £i«to tenka plast olja varuje zobnika gonila? Ta plast ae mora opirati proti visokim tlakom, ki nastajajo med pobočji zobnikov ter mora pretvarjati trenje kovine v kar najbolj mogoče manjša trenje tekočine. To nalogo vrši samo čisto tenka oljna plast! Vsekakor le plast Mobilofl-a, olja ffvetovne kakovosti! saŠticcni £ m Vsak trgovec Mobilofl-a vzame na* zaj prazne dobro ohranjene dvoli* trske ročke Mobiloil*a in plača za ročko 12 Din. VACUUM OIL COMPANY D. D. ZAGREB ' .. .i.-.- Yy- V tfck&tt&t 0RŽ. SVE ^^^SVJETSKE REKORDE U RAKU. MA VODI i NA ZEMLJI. INDIAN>\ATCHlESS"MaTOCIKU. MICHEUN »OmE.vaRta akv^olat^u. ■lrmrr v r »CUIDOVSKI EP" ■■^igmffflmgfflftffr SAV AUTO PRIBOR IVAN NOVAK STROJNO MIZARSTVO IN ZALOGA POHIŠTVA VI2MARJE (poleg postaje) — ST. VED NAD LJUBLJANO Oglejte al lepo zalogo raznovrstnega pohiStva. — Izvršujem naročila po lastnih in danih načrtih. 169 IZVRŠITEV SOLIDNA. CENE ZMERNE. Najboljši šivalni stroji ia kolesa »Adler" „Gritzner" švicarski pletibri stroji »DUBIED« za dom, obrt in industrijo edino le pri Jos. Peteline, Ljubljana Telefon 2913 Elegantna oprema — neprekosljlv materTJall NOVOST! NOVOST! Slvahri stroj kot danska pisalna miza. N}zbe cene! Tudi na obroke! Mit so as MM wm ta DrroRte pregledati ta aparat, pa n boste prepričali, da ta nova Certotrop kamera z zapornimi kasetami (Anlegekasse-ten) odgovarja vsaki svrhL DuajBl iMvuugvr 191/2 Novost! Dobiva se v vini. UPITE NAJCENEJE konfekcijski tovarni Dosip Ivancic LJUBLJANA, Dunajska cesta itev. 7 , MoSka uMufcia od Din Otzoflks ObMkoe od 8—-10 let > > 100«' Mornar, oblekoa od 8—10 let > > Trenchcoats volneni ■•■••> » *75®*' MgSke hlače ......... » ». 4$, GESLO: MAJHEN DOBIČEK, VELIK F B O M E T. Codež k—*ilHfio-trtmlftnwga Ja naš stjočlpae t,BONZO Nikak fosfor aH radijski preparat. Dika vsaka hiše, za ceno 50 Din, kakor tudi SIJOČI KRISTUSI, Din 35 in Din 45. SIJOČE VRATNE TABLICE iz stekla, ki se dado poslikati, že od Din 15 naprej razpofil-ijamo proti povzetju. — Cene brez vračunane poštnine. »INGE« svetlobni preparati, glavno zastopstvo sa Jugoslavijo PTUJ. Provlzijske zastopnika zi Proda Se brezkonkurenčna, specijalizirana LESNA INDUSTRIJA odpotovanja. naimani Din Vprašati pod:»Brodarski pod« na podružnico Celju. 6944 ■a DAME tn GOSPODE razpošilja v najboljši kvaliteti in po Kio nizkih cenah tovarna perila STER-MECKL Naročite de danes novi, veliM, Ilustrirani cenik! Velika izbira kravat, žepnih robcev, naramnic, rokavic, nogavic in raznih drugih modnih predmetov. Tovarna perila Stermecki, Celje H, 30 Ceniki ln vzorci zastonj! UDOBNA, ZRAČNA IN DOVRŠENO ELASTIČNA LETNA OBUTEV! 33> Za Vaše ljubljenčke so potrebni, ko nastopijo poletni dnevi, čeveljčki lahki in higijenskL Evo jih, neverjetno poceni, is belega lanenega platna z guma« stim podplatom. _ Ded za Igranje, skakanje in to* kanje so ti čeveljčki nebhodno potrebni. Izdelani so iz močnega sivega platna, se prilegajo nogi, se lahko snažijo in so trpežni. Dnevna potreba vsakega domačina. V teh čevljih se počutite udobno, a sa neverjetno nizko eeno dajemo možnost vsakomur, da jih zamore kupiti. TM1 mw?ln ]e zastopana pri teb čevljih. Za lahke poletne obleke zamorete izbrati čevlje v beli, sivi aH drap barvi, okrašene s paspulaml v različnih barvah. Evo jih tudi s športsko peto v vseh barvah. Fino češko platno, trpežen podplat, eleganten in okusen čeveljček, za vsako priložnost, za urad, za šport, za izlete, tenis in obaL #717-7® Spedjahri tenis čevlji s debelim podplatom iz predelane gume. Nosijo se poleg obleke, a na morskih obalah so vsakodnevna potreba. Moški in ženski za isto ceno. c Staro renomirano DELIKATESNO TRGOVINO Z ZAJTRKOVALNICO gostilniškimi prostori v Celju, na prvovrstni točld, Is desetletja dobro vpeljano, z opremo in blagovnim skladiščem prodam. Samo denarno močni resni Interesent je dobe pojasnila pod šifro »R. H. 500.000« na ogL odd. »Jutra«._6805 Pozor turisti, izletniki Na MnkoStno nedeljo OTVORITEV novodograjenega HOTELA „PLESNIK" SOLČAVA V LOGARSKI DOLINI Godba Iz Mežice, kapehrfk g. Skačej. — Hrana in p*w čišče v redu preskrbljeno. — Avtobusna zveza. Zeto prikladna točka za daljše bivanje. — 25 kompletnih sek. Za obilen obisk se priporoča 7024 Franc Plesalk, posestnik, Solčava Čudovito priletno britje Dobro se namiliti - Je več kot napol se obriti! Coigste-mflo sa britje v paHčaad dMIfci daje takoj izdatno, gosto peno, ki omehča brado do korenin. Britev drsi preko kože, nič ne trga ter odstrani kodne na čudežen način. 209 fealIQ v COLGATE-MILO ZA BRITJE Ce hočete zadovoljni biti ter pa —■■nI ead knpttl, oglejte rt najmodernejše •tra, kater spalnice od Din 2800.— de Din 8S00.— ta dalje. Jedilnice Din 9000.— in dalje, ter kuhinje Din 1090*— pri Andrej Hregar in sinovi temuMa NAD LJUBLJANO (nasproti toMraiL Ogled tndi v nedeljah ^ Strokovna poročila odjemalcem poletnih čevljev i la takoj se boste ptep&IZall, Aa ja fa^lj s Hvanlm gumastim podplatom »LAF« zelo praktičen, ker dobi radi Svanega podplata noga potrebno ventilacijo ter ne peče. Poleg tega je poletel čevelj »LAF« zelo trpežen in elegantno izdelan, a cena zelo povodna, ker ja domač izdelek. PodptrajoH donnBo p utiimlnju, podvrste domaČe ds-l&vstvo in domafi kapital. T011 PAZI NA ZNAMKO •.LAF* Naravna radioaktivna SAČKA MINERALNA VODA Alkalično-močvirski Jodni vrelec s največjim in diplomo. . razstavi v Niči _srebrnim pokalom, zlato kolajno Honneure avee Medaille d* Or) ter na kolajno in srebrnim pokalom. Pitna s vinom, 11 nima duha, s oataBnd alkoholnimi pijačami, s kom in sadnimi soki. Zdravi: poapnenje krvnih posodic, visok krni pilUak, trajno vnetje erg za dihanje, onemoglost, bronhijabio astmo, bolezni želodca la črevesja, kronično vnetje želodca, bolezni sečnih orauaor, jeter in žolča ka tudi kamene sečnega mehurja, ledvic in žolča, kostne bolezni, ka tuberkulozo in reumatizem, protin (giht); sladkorno bolezen v tovih pojavih, ženske bolezni (trajno vnetje maternice); etra bolezni (slabokrvnost, rahitis); kožne bolezni, nevralgijo, golšavoet, bolezni spolnih organov, hemoroide, zakasneli oddih. Zlasti ugodna pa deluje pri pojavah morske bolezni. P. Teslič, Sisak ZASTOPNIKI t BEOGRAD: Beogradskl prometni aavod.1 ZAGREB: Imbro i Mišo Bergec, PejačeviA LJUBLJANA: Ivan Jelafin. SKOPLJE: Hija Atanasijevič, Kralja Afeksaa NOVISAD: Gjorgje Komljenovič, Svetoeavsk SARAJEVO: Jaksa gkočajič, Kralja Petra & SPLIT: D. Poparid, Vojnoviča S. BANJALUKA: Marko Ldvnjakorifc D JAKOVO: Lavoslav Gabout. OSIJEK: Žiga Schwarz, Franjhm rf. H SREM MITROVICA: Ivan Sišinački, »Otab yEI* BEČKEREK: M3jo Strlek, »Chabeao«. trgi. Vri hišni posestniki s Učnim po- JUGOSLOVANSKI SKfiTO JE D. E O. L, OGLJE m. iru oljnatega in nitroceltiloznega lakiranja po jskuftff*"« vam hrsni """f1 časa ta Mk, vsa rijalom. Ljndevit Mars, mate- 4L e. tots Dame, pozor! Novost! . ki Ja spopoinjen, irvrflajecn mUMO OKDULACOO s irutiuii ttL ozkimi v«krr%, s dežefo javite prihod s doftsntoa DAMSKI MT/W L FOUNO 1 (prt Ja&imkn. tiskamiH OTVORITVENO NAZNANILO! Hofel otvorjent vovrstna pijača vedno na razpolaga. priporoča gostom in izletnikom. MOTO CIKLI o c K) "J Čt M Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarnama Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, y« j Ljubljani,