7. številka. Ljubljana, v sredo 10. januvarja. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI NAROD. Ishaja vsak dan ave£er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poS ti prejemati za avstr o-oger s k e dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom račnna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ie od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če bc oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni itvo je na Kongresnem trgu St. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. n---------------------- . ----r--------==gs«- i ■ ==u ■ i -T-r-ssm Deželni zbor kranjski. (II seja dne 9. jauuvarja. 1893.) Ob Vi11- ur> otvori deželni glavar De tel a sejo koustatujoč sklepčnost. Prečita se napisnik zadnje seje in odobri brez ugovora. Deželni glavar omenja smrti poslanca Jurija Kraigherja, ki je umrl, odkar se je zadnjič združil deželni zbor, in se ga spominja s toplimi besedami. Vsi poslanci vzdignejo ne v znamenje sužalja in se to zabeleži v zapisniku. Poal. Krsnik in Mesar st* dobila dopust zaradi bolebnoBti, poslednji na nedoločen čas. Došle pet cije se izroče dotičnim odBekom, poročilo dež. odbora glede" pokritja atavbinskih stroškov za novo bolnico v Ljubljani pa finančnemu odseku. Posl. l*ov še stavi samostalni predlog: Deželni zbor naj sklene: „Deželnemu odboru se naroča, da pri visoki c. kr. vladi izposluje tako izvrSevanje gojzinega zakona, da bo do gojzdne pade opravičenim Živinorejcem osobito po Gorenjskem omogočeno, to pravico tudi res in uspešno izvrševati, katerega utemeljevanje ue postavi oa dnevni red prihodnje seje. Posl K 1 u n poroča o računskem sklepu nor-malno-šolskega zaklada za leto 1892. Proti proračunu je bilo za 9.473 gld. 49 kr. več dohodkov, troSkov pa manj za 3 974 gld. 73 kr., torej se je faktično prihranilo 13. 448 gld. 22 kr. Računski sklep se odobri, istotako izkaz o gospodarjenji s kranjskim učiteljskim pokojninskim zakladom za 1. 1892. Doneski deželnega zaklada so bili proraču-njeni na 17 944 gld., potrosilo se je pa 16.000 gld. torej za 1944 gld. manj. Isti poslanec poro&a o proračunu zaklada učiteljskih pokojnin in o prošnjah w katerih učiteljskih vdov in bivšh učiteljev za podaljšanje oziroma dovolitev pokojnine in za dovolitev vzgojnine, katerim se večinoma ustreže po predlogu finančnega odseka. Proračun kaie torej vsled tega potrebščine 29.900 gld. in pokritje 10.306 gld., torej je primankljaja 19 594 gld, ki ga je pokriti iz deželnega zaklada. Proračun bo odobri. LISTEK. Starčevi spomini. (Spisal Bo l u sla v Borut.) Uživam bedne dno ve mladega samotarja. Sreča, kateio uživajo drugi v tako veliki meri, meni ni mila, ljubezen, v kateri sem iskal tolažila bolnemu Brcu, me je varala. Zapuščen tožim v svoji mrzli sobi srčno bol belim stenam, vzdihe moje čuje tožne spomine vzbujajoča samota, a osrečujoči Žarek naj-blažjega čuta ne prodre mojih misij Po jesenskih BtrniSčih tuli mrzla burja in prenaša tožne glasove v mojo sobo, soglasne z mojim notranjim. Sedem na stol, z rokama Bi zakrijem trudne oči in sanjam o preteklem iu bodočem ; povsod tema in mrzla noč, brez svetlo rešilne zvezde, povsod mej trnjem in uevarnimi skalami vodeča strma in kamenita pot, po kateri ni moči priti do zaželjenega namena. Tako sanjam in sanjam. V duhu zrem veseli svet, ki pijan sreče in brezskrbnega Življenja ne pozna trpljenja, ki žge peklenske boli v moji duši, svet, ki za jedno sladko kapljo iz omamljajoče kupe brezskrbnega življenja proda najdražja Čutila, za katera je uoel večni stvarnik človeško srce, ki ne ve* in ne čuti, kaj se pravi v brezupu preživeti to dolgo življenje, življenje polno udarov in ran. Clo- Posl. H ri ba r poroča o računskem sklepu gledališkega zaklada za 1. 1892. in predlaga: „Računski sklep gledališkega zaklada za leto 1892. z dohodki 252.207 gld. 27 kr. in troski: 293.596 gld. 12Vi kr. in po tem takem z nedostatkom 41 388 gld. 851/, kr 86 odobri." Dalje predlaga, da se izkaz imovine v čistem znesku 143.087 gld. 40 »/a kr. vzame na znanje. Isti poslanec poroča o proračunu gledališkega zaklada za 1. 18 94. ter poudarja, da je cena ložam poskočila posebno za slovenske predstave, kar je posledica tega, da so slovenske predstave res dobre in ima dram. društvo posebno za opero na razpolaganje izborne sile. Priporoča prošnjo dram. društva, ki je prosio za večjo podporo iz višiega skupila za lože. Dram. društvo utemeljuje obširno svojo prošnjo, ker ima posebno velike stroške z nabavo repertoirja itd. Tudi nemški ravnatelj prosi za podporo in navaja, da ima do konca sezone blizu 5000 gld. deficita, ker so predstave slabo obiskane. Res je, da celo s slovenskimi plakati mora vabiti slovensko občinstvo v nemške predstave itd. V imenu finančnega odseka predlaga torej: 1.) Proračun gledalifikega zaklada za 1. 1894. s potrebščino 16 655 gld., Ur z rednim pokritjem 16.700 gld. iu po tem takeui s prebitkom 45 gld. se odobri. 2.) Od večjega skupila za lože v gleda-liščni saisoni 1893/4 dovoljujete se dodatno za leto 1893. izredni podpori: a) dramatičnemu društvu 1000 gld., b) podjetniku nemških gledaliških predstav 1000 gld. Predlogi se vzprejmejo. V proračun za 1. 1894. pa naj se stavi kot skupilo lož mestu 13 0O0 gld. vsota 14.000 gld. in dovoli slovenskemu in nemškemu gledališču podpora po 2000 gld. (mestu 150O gld.) vsakemu. Posl. K lun poroča o računskih sklepih ustanovnih zakladov za I. 1892 in o proračunih, ki se odobre brez daljne debate in ne vzame na znanje razkaz imovine. Vseh zakladov je 21 in se je čista imovina vseh zvišala v letu 1892 za 33.274 gld. 25'/a kr. (najbolj ona dijaškega ustanovnega zaklada za 23.551 gld. 31 V* kr.) Skupna imovina vseh 21 veka, da bi čustvoval z mano — ne najdem nikjer! — Pač! Žil h i ti, sivolasi mož, v čogar srci ni še ugasnil mladeniški ogenj, ki si gorel in trpel za večne vzore človtSkega srca, ki si me navdajal čistim ognjem res popolnega človeka, v kojem mehkem in občutljivem srcu se porajajo misli, vredne človeka, krone stvarjenja, iz katerih čistih in jasnih mislij se izčrpavajo blaga dela za narod in človeštvo. Blagi mož, nehal Bi živeti; zdavna že krije tvojo morebiti zapuščeno gomilo trava in bohotno rastoči plevel, zdavna že trohni tvoje truplo in — blagor tebi 1 Užival si arečo, največjo, kar smeš zahtevati od ni čevega življenja našega a dosti ne, preveč se je osvetilo nad tabo prokletstvo sveta, preveč si trpel, trpel, ker ti ni bilo usojeno veselim korakom stopiti čez strte nade, stopiti v boljši svet, v katerem bi ti gotovo zasijala srečnejša zvezda. Ti si me učil, kaj smem zahtevati od človeštva in tudi kako mora od usodo preganjani človek zdraviti rane, ki mu jih je vsekat brezusmiljeni svet. Večkrat mislil sem na te" in tudi danes, ko, kakor še nikdar, čutim, kako Blab je človek, vidim tvojo častitljivo podobo in — oprosti — ne morem si kaj, da bi s tem oskromnim spomenikom ne iztrgal tebe iz pozabljivosti. V tistem času, ko sem se učil marsikaj, kar osrečuje, večkrat pa dela še bolj nesrečnega človeka, zakladov znašala je koncem 1892. leta 1,924.864 gld. 74'/» kr. Odobrila se je tudi ustanovitev dveh novih ustanovnih mest v obeh sirotišnicah. L chten-turnove dekliške sirotišnice vodstvu se dovoli 50 gld. za nakup šolskih knjig, kot prispevek za zgradbo šolskega poslopja, ki bode veljalo 200 000 gld. pa se dovoli podpora 2000 gld., ki naj se izplača v 5 letnih obrokih. Posl. Hribar poroča o računskem sklepu deželno kulturnega zaklada za 1. 1892 in o proračunu za 1. 1894. Potrebščina znašala je 4091 gld. 61 kr, pokritje 4107 gld. 50 kr., torej je bilo prebitka 12 gld. Sklep računa se odobri. Poročevalec omenja, naj bi okrajna glavarstva ravnala bolj previdno pri oddajanjih brezplačnih lovskih listov in naj vlada gleda na to. Dež. predsednik baron Hein želi, da bi se za pokončavanje hroščev ustavila večja vsota, istotako naj bi se delalo na to, da se oglaša več vinorejcev za brezplačna posojila za nasajenje vinogradov z ameriškimi trtami, naj torej dežela določi v to jednako vsoto kakor država. Posl. ces. sveto k Murni k omeni, da se je na to že mislilo in da je v proračun deželnega zaklada že UBtavil dež. odbor primeren znesek v podporo vinorejcem. Posl. dr. Papež dostavlja, da je tudi za premije za pokončavanje hroščev že skrbel deželni odbor. Posl. Hribar pa želi, da se poleg županov tudi diugim osebam, učiteljem itd. dovoli potrebni kredit sa uspešno pokončavanje hroščev. Proračun deželno kulturnega zaklada s potrebščino 4920 gld. in pokritjem 3910 gld se potem odobri. Primanjkljaj 1010 gld. se izplača iz blagajničnih preostankov. Ko se je še podobčini Bezuljak pri Cerknici dovolila za napravo vodovoda vsota 1800 gld., od katere se poleg že izplačanih 1000 gld. izplača še ostalih 800 gld , zaključil ]e deželni glavar sejo. Prihodnja seja bude v petek dne 12. t. m. zroč po vedi in umetnosti še globje v trpeča srca, ko začne spoznavati uzvišen namen in mimo tega toli globoko propast človeškega bitja, takrat sem spoznal moža, trudnega svojega življenja, moža, kateremu so napisane vrstice v začetku te povesti. Stanoval je tik moje sobe. Bil je umirovljen profesor, kakor sem zvedel pozneje, ko sva se seznanila; živel je vedno zase, nobena duša ga ni posetila, ločen od vsega Bveta je užival pokoj na stara leta. Pokoj, gotovo zaslužen! Tako sem si mislil, dokler ga nisem natančneje spoznal. A dostikrat ali vselej svet človeka krivo sodi, tako sem menil pozneje, ko sem imel priliko globje zreti v njegovo dušo. Po naključji sva se seznanila. Ne vem, kaj ga je privelo do tega, da me je nekoč, ko sva se srečala na stopnicah, povabil, naj ga posetim v njegovi sobi. Govorila sva doslej še malo a začel se je vedno bolj zanimati za me in — konečno postala sva prijatelja. Čudna prijatelja, mladenič, komaj stopivši v svet in starec, stoječ že na pragu avojega življenja. Mene je vlekla neka tajna moč k njemu, hotel sem spoznati in umeti to čudno, zaprto bitje; on pa je morda menil pomladiti svoje Brce v pogovoru z mano. Začetkoma govorila sva navadne stvari, a kmalu sva zašla v skritejše prostore človeškega srca, menila sva se o ljubezni, o svetu, o človeku. (Dalje prih.) Primorske razmere. (Govor poslanca V. Spine i Ca v 255. seji drž. »bora dne 15. decembra 1. 1.) (Dalje.) Dne" 18. avgust« 1893 odšlo je več mladeničev iz Trsta na neke. goro mej Avstrijo in Italijo, da jim ni bilo treba, udeležiti ss alavnoiti in da so na meji uprizorili pobratimske slivnosti s podaniki is sosednje kraljevine. Karakteristično je tudi to le, kar se je že mnogokrat zgodilo; v nekem primorskem mestu bilo je gledališče na imendan cesarja ali ce-Barice tako prazno, da ja letos politični Šef prosil slovenske rmščane, naj gredo k italijanskim predstavam, da bi potem mogel sporočiti, da je bilo gledališče jako dobro obiskano. (Veselost.) V neki slovenski občini, o kateri se je zadnji čas jako mnogo govorilo, pra .noval se je dne* 18. avgusta 1893 cesarjev rojstni dan, klicalo se je „Živio cesar" in pela avstrijska bimna. Na to so nekateri pristaši italijanske stranke odgovarjali z »Erviva il nostro re" in pri pevanju cesarske pesmi upili najostud-nejše besede. (Čujte ! Čujte!) To bo je c kr. obla-atvom uradoma naznanilo. Kolikor se ve\ se niti preiskava ni začela. (Čujte t Čujte 1) Od c. kr. vlade podpirani list .11 Mattino", kateri sem že prej imenoval, je klice „Evviva il nostro re" spozual za umestne, glede* ostudnih besed, izrečenih po prepevanju cesarske pesmi, pa je list rekel, da so veljale ne cesarski pesmi, ampak Slovencem. In tako je bilo s to stvarjo pri kraji. Čujte, kaj se je letos dno 18. avgusta primerilo v nekem hrvatskem mestecu. Na lepi libur-niški obali, katero bi c. kr. vlada potem šol tako rada poitalijančila, in kjer sem pred kakimi desetimi leti govoril z nekim odločno italijanski mislečim možem, ki mi je rekel, da je jezik niegovega srca hrvaščina, jezik kruha pa italijanščina, tam je zadnjih deset let zapostavljanje Hrvatov od strani c. kr. vlade tako napredovalo, da se je letos že sledeče zgodilo. Nekdo je vprašal mladega moža, učiteljskega pripravnika, prišedšega iz šole tega mesteca, ali ne gre k maši. I ta je odgovoril: Ne, k maši za cesarja ne grem; če bi bila maša za Ga-ribaldija, za kralja Umberta in za kraljico Marga-rito, potem bi šel. (Čujte! Čujte!) V teh zadnjih letih so bili otroci v tem mesteci tako vzgojeni, da so prav pogostoma, akoro vsak dan, klicali .Evviva 1'Italia! Evviva Umberto!" Mladenič, katerega sem prej omenil, dobil je podporo, kakor sem čital, od deželnega odbora ister-skega, ki sicer slovauskim učiteljskim pripravnikom in pripravnicam nikake podpore ne daje in takisto tudi od društva „I>ga uazionale". Dne 19. avgusta 1893 dopoludne, torej dan po cesarjevem rojstnem dnevu, zaprli so v Trstu 25letnega farmacevta Erminija Niederkorna, rojenega Goričana. Kot uzrok temu se je uavedlo razširjanje revolucionarnih spisov. ,11 Piccolo" prinesel je dotično poročilo, torej smem tudi jaz to stvar omeniti. Mladi mož se je bavil s kemijo, da bi jo porabil v politične svrhe, — najbrž za izdelovanje petard. Zanimljivo je tudi to, da je neki c. in kr. poročnik v rezervi tega mladega moža že leta 1888 ovadil radi irredeotističnib činov. Vršila se je pri njem hišna preiskava, a našlo se ni nič, ker je bil že prej o preiskavi obveščen. (Čujte! Čujte!) Oa je bil oproščen, častnik pa radi žaljenja časti v prvi inBtanci obsojen. Da je v Italiji — navesti hočem nekatere izreke o iredenti, ker nekateri gospodje dvomijo, da kaka iredenta sploh obstoji — stranka, ki se imenuje Italia irredenta in da ima svoje privržence tudi v južnib provincijah monarhije, dokazalo se je v procesu, vršivšem se dno 17. in 18. decembra 1891 na Dunaji. To se je naravnost priznalo, in sicer ni tega priznal samo državni pravdnik, ampak tudi zagovornik. Zatoženci bo bili oproščeni, ker se jim ni moglo dokazati, da bo zvežoje listov te stranke dobivali z njihovo vednostjo. .Javna tajnoBt je," pisal je neki drugi list, „io nikomur v Avstriji ne znana, da je v Trstu atranka, ki bi — na pol prikrito, na pol odkrito — rada postavila na Krasu zeleno-belo-rudeče mejne količe. (.Neue Freie Presse- z dne 16. aprila 1893 ) Pri kazenski razpravi, vršivši se pred Grafiki mi porotniki dne 27. aprila 1893 proti trem Italijanom iz Trsta, rekel je Tržaški državni pravdnik Taddei v dotični zatožnici .... (Nemir in klici: Končajte!) Podpredsednik dr. Kathrein: Prosim mir! Posl. Spinčić: Citiram, da bi bo mi ne reklo, da govorim to, kar mi pride na pamet. Podpredsednik dr. Kathrein: Prosim, gospod poslanec, nadaljujte. Poslanec Spinčić: Drž. pravdnik je rekel, da sekstete osebe — citiram — zadaja leta v Trstu uprizarjajo demonstracije, katerim je namen združitev Primorske s kraljevino Italijo. Svoje mišljenje izražajo pri patrijotičnih do-godbah v naši in v italijanski državi, in sicer s Čini, ki spravljajo imetje in življenje miroljubnih državljanov v nevarnost. Maj navadne, demonstracije sonda metanje petard in razširjanj* revehicij\*n*ruiu tiskovin. Mej slednje spada v prvi vrsti list „L' Eco deli' Alpi Giulie", ki se sicer tiska v Milanu, pa se smatra za domače glasilo in kateri izdaja »Circolo Garibaldi" v Trstu. O priliki desetletnice usmrčenja Oberdanka, torej I. 1892, v noči od dne 27. na 28. septembra, razširjala se je v Trstu podoba Oberdanka z nad-pisom „Giuglielmo Oberdank" in s podpisom „Cr-colo Garibaldi di Trieste". Š: večje število teh podob se je v Trstu razširila v noči od 19. na 20. septembra 1892. Redarji bo to noč zasačili dva mladeniča, ki sta take podobe prilepljala na sprednjo Btran velike vojašnice. Pri jednem našli so redarji 35 takih podob in izvod spisa „C >uti della patria a Giuglielmo Oberdank". V prodajalnici jednega teb prijetih mladeničev našli so redarji drugi dan 380 takih podob in zemljevid, na katerem so bili Trst, Istra in Trentin zarisani kot del kraljevine Italije. Zasledili so tudi tretjega sokrivca, pri katerem so tudi našli prepovedane knjige in spise. Za to pravdo je bilo zadnji Lip delegovano porotno sodišče Graško, iz česar se vidi, da c. kr. drž. pravdništvo Tržaškim porotnikom ni zaupalo. (Koneo prih.) Politični razgled \otr«aiiJc dežele. V Ljubljani, 10. januvarja. Isterskl ile£ zbor. Slovanska manjšina v isterskem dež. zboru se neče udeleževati sej, dokler fungira okrajni glavar Elluscheg kot vladni zastopnik. Etluscheg je znau kot odločen nasprotnik slovanske manjšine. Poslanca Spinft.ć* in dr. Laginjv?iata o njem v državnem zboru večkrat govorila in zlasti Spinčć je njegovo delovanje iu nebanje tako osvetlil, da bi ga bila vlada na vsak način morala potisniti na strau. To se pa ni zgodilo, Spinčić z vladne strani ni dobil niti odgovora in zato je povsem odobravati storjeni korak isterskih poslancev. Dokler bo E'luscheg vladni zastopnik, dotlej ne bo dež. zbor sklepčen. Češki veleposestniki. OČividno je, da )e mej češkimi veleposestniki nastal razpor, kateri ne bo lahko premoatiti. Ne plemenitaški veleposestniki so se naveličali proti-narodne politike svojih poslancev in so izdali izjavo, v kateri precizujejo svoj program. Glavne točke tega programa so teh: Poganjanje za češko državno pravo in za popolno ravnopravnost obeh jezikov v vsem javnem življenji; solidarno postopanje s češkimi strankami ne glede na mogoča nasprotstva. Na čelu te skupine veleposestnikov stoji baron Leon-bardi, ki je pred kratkim odložil svoj mandat za državni zbor, ker ni hotel glasovati za izjemne na redbe. Oorenjo izjavo podpisalo je 67 veleposestniških volilcev. Pričakovati je, da se bodo k tej skupini volilcev spadajoči poslanci že v tekočem zase danji deželnega zbora ločili od stranke in stopili na stran čeških narodnih poslancev. Tudi čistokrvni fevdalci niso nič prav zadovoljni z novimi razmerami. To svedoči glasilo princa Zdenka Lobkovica, ki pravi, da bi Šolčev predlog o ravnopravnosti češkega in nemškega jezika mogel uničiti slogo mej koaliranci. List dokazuje potem, da so razmere v državnem zboru povsem drugačne, kakor v deželnem zboru in da konservativci iz samega navdušenja za koalicijo ne smejo povsem pozabiti na svoje konser vativne in narodne interese, katere sedaj dosti premalo naglašajo iz samega strahu, da bi koalirancev ne užalili ali je preplašili. Sicer pa mora vsak ka-toliško-konservativen mož imeti pomisleke proti temu, da bi v zvezo stopil s stranko, ki svojega brezver-skega liberalizma ni samo nikdar preklicala, ampak ga v praksi, po agitaciji in v listih vedno še naglasa in razširja. VHaiiJo države. Revolucija v Italiji. Na Siciliji naredil je general Morra s trdo roko mir. Demonstracije in izgredi še niso povsem ponehali, ali vojaška Bila je uduši, še predno se je primerila vetja nesreča. Kaže se vedno jasneje, da se je ustanek na S ciliji že dolgo časa pripravljal in da so prireditelji mislili zanetiti revolucijo v celi Italiji. Dobivali so iz inozemstva denar in orožje. Sicer pa v Kalabriji in v Romaniji nikakor ni vse tako mirno, kakor poročajo italijanski listi. Ponekoj so bili že veliki izgredi, zlasti opasno pa je mogočno revolucijonarno gibanje mej delavci v velikih mestih. V Rinui* v Milanu, v Genovi, v Turinu, v Ravenni, v Aokoni im v Neapoljr* MPa ifc sotočje ali manjše demonstracije is> izgredi. Vladal Mstt jako težavno stališče, ker jej; samo BCjfcke. Inrr»at|je pro-uzročajo s« dan 16*00*1" trošftg* — drfetae blagajnica pa 8» »recsf priiae! Francosko i\ov4**3. Danes se je imela začeti tsafeeniJN obftavnava zoper anarhista Vailiauta pred Pariškimi as#otniki. Vailtast 83 je predvčerajšnjim tesveesjsall * svojim zagovornikov Laborij«ui ia je sicer pra* do%ffe volje. Pričakuje trdno, da se bo na satrt obsojen. Ker se je bati, da bi anarh-sti kak atentat storili bodisi na sodnijsko poslopje ali na stanovanje kakega sodnika ali porotnika, nadzoruje policija vsa poslopja jako strogo. Sploh se priznava, da st* policija resno trudi, udušiti anarhistično gibanje. Celo poštni uradi jo morajo podpirati. Dobili so nalog, da izroče sodišču vsa pisma, adresirana na jedno izmej točnu zazna-roenovanih sumoih oseb, mej katerimi bo tudi bratje Reclus in Lujiza Michel. — Včeraj se je zopet sešla poslanska zbornica, v kateri bodo gotovo rezke debate, ker so mnogi poslanci z vlado jako nezadovoljni, češ, da s pomočjo zoper anarhiste izdanih zakonov deluje za očitno reakcijo. Dopisi. V Oorlcl, 6 januvarja. [Izv. dop.] (Raznoterosti.) Sveti trije kralji prinesli bo nam več zanimivih novostij. Tako se je vršil v dvorani telovadnega društva .Goriški Sokol" letni občni zbor, pri katerem se je po odobrenju navadnih računov in proračuna volil novi starosta in nov odbor. — Bivši starosta poslovil se je od društva s primernim nagovorom, novi starosta pa se zahvalil za izkazano mu čast in pozdravil brate Sokole z jako ganljivim in temeljitim govorom ter ubljuboval za društvo skrbeti, da bode cvetelo še bolje nego do sedaj. Neljubo je pa bilo vsem, kar je rekel, da društva v Gorici propadajo in mej temi celo najstarejše društvo, te je slovenska čitalnica! — Žalimo iskreno, da bi se obistinilo, kar je novi stsrosta g Gaber-šček obljuboval društvenikom, to je, da sedaj bode društvo cvetelo. Bog daj! Tisti dan je tudi v Magiatratni ulici pri gosp. Gor j upu gorelo. Ogenj postal je vedno večji io sodi špirita, ki bo to nesrečo še povišali, pokali bo, da je bilo strašno poslušati. Škoda je precejšnja. Poslopje kakor tudi tvornica kisa z zalogo špirita bila j d zavarovana. Skoda se ceni na več ko 20 000 gld. Konečno moram tudi poročati, da je komisija zaradi slovenskih šol koučala zasliševanje starišev in da se je vpisalo 465 za šolo godnih otrok, a da zastopniki starišev gg. dr. Rojic in Obizzi nista podpisala magistratovega zapisnika radi pomanjkljivosti važnih točk, ki bi morale biti zabeležene in drugih neresničnih zaznamk, ki so se bile utihota-pile. Tako se vleče v večnost jako važna šolska zadeva v Gorici! List .Primorec", ki je do sedaj izhajal kot priloga „Soče" vsaki drugi teden, bode odslej izhajal samo jedenkrat na mesec. Omeniti je še, da tudi domačemu razporu v Gorici še vedno ni konca, dasi smo jedinosti krvavo potrebni. Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Danes se poje v tretjič opera „Č a r o b t r e I e c", za katero klasično delo se kaže toliko zanimanje, da so gledališki prostori tudi danes zopet razprodani. Izvršuje se pa ta opera zares na slovenskem odru v vsakem oziru tako dovršeno, da bode brez dvoma še nekaterskrati napolnila gledališče. Da nastopi zopet izborna naša primadona gdč. Leščinska, smo že omenili. — V soboto dne 13. t. m. sa bode igral prvikrat dr. Vošnjakov izviren igro* kaz s petjem „Premogar", ea katerega dostojno uprizoritev je dram. društvo storilo vse potrebno in dalo narediti novo dekoracijo podirajočega se rudnika itd. Na to predstavo opozarjamo posebno vuanje rodoljube in prijatelje slovensko dramatike, da ee oglate pravočasno za sedeže. — (Sokolova maškarada.) Komaj bo dobro minuli prazniki, že je novoizvoljeni odbor pričel od prejšnjega odbora započeto delovanje nadaljevati tudi kar bo tiče završetka narodnih pred-pustnih zabav — naše občepriljubljene Sokolove maškarade. Letos vršila se bode kakor običajno na pustni torek zvečer dne 6. svečana 1894 Lani bil je odbor s prostorom v zadregi in je vsled tega izvanredno moral odločiti se za maškaradi neugodni dan, valed Cesar sta obisk in veselost zabave več ali manj trpela. No, za letošnji predpuBt je še lanski odbor storil potrebne korake, ter pravočasno dobil od si. vodstva kranjske hranilnice prostorno staro strelišče za pustni torek na razpolaganje. Posebno srečna misel odborova pa se mora imenovati ta, da je sklenil podati maškaradi jednotno podobo, kakorSue občinstvo že dlje časa želi. Za jednotno uprizoritev scenerije, za slike, podobe, skupine i. t. d. dovolil je društveni odbor maškaradinemu odseku znatnega kredita. Na pustni torek zvečer preselili se bomo namreč v Šiško, kjer se bo obhajala ravno »komarjeva nedelja". Da bode vsakdo ondi obilo zabave našel, je ob sebi umevno. Saj vendar vsak Ljubljančan ve, kako je „fletno* v Šški, kadar komarja der6; kdor je pa „peregrinus in rebus ko-marjibus" ta pa izvestuo ne sme izpustiti prikladne prilike, ki se mu te Sokolovim vabilom v tem pogledu nudi. Kaj vse bo tam videl, o tem poročamo pozneje drugokrat. Za danes naj zadostuje, če še omenimo, da so vabila za letošnjo maškarado iz virno in jako iepo delo, kakor tudi vstopnice zuačijo izdelovatelja kot veščega poznavatelja naših pristnih narodnih razmer. — (Osebne vesti) Okrajni komisar gosp. TomaŽ Dra bek imenovan je policijskim komisarjem v Trstu. — Nadučitelj v Solkanu pri Gorici g. Tom. Jug dobil je srebrni križec za zasluge. — (Umrl) je danes v Krškem kr. brzojavni upravitelj v pok. gosp. Ferd. Oernovšek. Pogreb bode jutri popoludne. — (Goatovanjeg. Borštnika v Zagrebu) Dae 16 in 18. t. m. nastopi režiser in igralec slovenskega gledališča g. Ignacij Borštnik na Zagrebškem narodnem gledališči kot gost. Prvi dan igra ulogo Borisa Ipanuva v ,Fedori", drugikrat pa nastopi kot Čuku v „Valenski svatbi." Obe ulogi igral bode g. Borštnik slovenski. Ne dvomimo, da bode Zagrebško občinstvo prav simpatično vzprejelo našega prvega igralca slovenskega odra- — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista sta poslala: Iz Št. Vida nad Cerknico g. Avgust K o r b a r šolski voditelj 14 kron, katere so darovali: gospa Terezija Rupar in gg. Jan. Ctbašek, župnik, Mat. Rupar, Fr. Ponikvar, Jan. Ponikvar, Jožtf Bavdek, Ant. Bavdek, Karol Primožič, J os. Tavželj, Jan. Bolbar, Mih. Vindišmun, Ant, Rogelj, Iv. Semerlj in pošiljatelj, vsak po 1 krono. — Od sv. K r i ž a pri Litiji g. Jan. Nep. Jeglič, nadučitelj 7 kron, nabrane v veseli družbi; darovali so: gg. Fr. Koruo, M. Benedek, M. Kavčič, V. Prijatelj, M. Turk, J. Bajec in pošiljatelj, vsak po 1 krono, z željo, da bi se še kdo hotel spomuiti družbe Ciril - Metodove. Skupaj 2 1 kron. (Izkaz iz Trbovelj popoludne došlih darov moramo odložiti za j u tri.) Živili rodoljubni darovalci in njihovi nasledniki! — (Blago dušen dar.) Pokroviteljica in Častni Član .Dijaške in ljudske kuhinje", gospa Jeanette Recher je tudi letos zadnje praznike poklonila omenjenemu društvu znatno darilo v de-uarji, b katerim je bilo možno vsakdanjim obisko valcem zavoda preskrbeti poboljšek pri kosilu. Naj bi našla veledušaa gospa obilo posneimlcev, ki bi dobrotvorno to društvo z gmotnimi sredstvi podpirali. — (Domača umetnost.) Podobo pokojnega pisatelja in vzornega rodoljuba Frana G e s t r i n a izdelal je a pastelnimi barvami Daš domači umetnik g. Ludovik Grilc. To izborno izvedeno delo, ki nam kaže pokojnika v njegovi najlepši dobi, se vredno pridružuje tolikim izbornim delom domačega slikarja, o katerega spretnosti bi bilo odvisno govoriti, ker ga najbolj priporočajo njegova dela sama. Podoba je razstavljena v g. Kollmanovi prodajaloici na velikem trgu. — (Pevsko društvo .Ljubljana") ima dne 14 januvarja o b 2 uri popoludne v steklenem salonu Ferliučeve restavracije .Pri zvezdi", Cesarja Josipa trg št. 13 svoj drugi redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo predsedstva; 2 Poročilo tajnikovo; 3. Poročilo računskih preglednikov; 4. Poročilo blagajnikovo; 5. Volitev predsednika in njega namestnika (izmej izvršujočih članov); 6. Volitev odbornikov (6 izmej izvršujočih, jedoega izmej podpornih članov, skupaj sedem); 7. Volitev dveh preglednikov računov (jeduega izmej izvršujočih, jednega izmej podpornih članov); 8 Runoteroati. — (Poakušen samomor.) V trafiki v Židovskih ulicah poleg prodajalnice g. Biline hotel se je ustreliti danes dopoludne 25letni bolniški sluga Karol Po v a le j iz Št. Jurja ob južni Železnici. Kakor čujemo, prenesli so ga še živega v bolnico, kjer so mu potegnili krogljo iz rane. Povalej je pri za vesti in utegne celo okrevati. Uzrok poskušenerou samomoru je — nesrečna ljubezen. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 1. do 6 januvarja. Novorojencev je bilo 12 (= 1976 */••)> umrlih 30 (=49 40 "/••)» mej njimi so umrli za škrla-tico 1, za jetiko 6, za vnetjem sopilnih organov 5, za Želodčnim katarom 1, valed starostne oslabelosti 8, za različnimi boleznimi 10. Mej umrlimi bili bo tujci 4 (=13 3»/a)i »z zavodov 9 (=30»/0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za škrlatico 3, za noricami 2, za bripo 138. — (Dolenjsko pevsko društvo) v Novem Mestu razpošilja ravnokar svoje letno poročilo za minulo leto. Tudi deveto leto svojega obstanka je društvo delovalo uspešno. Ko se je C. T u č e k valed bolehnosti odpovedal vodstvu petja, bil je g. m a d n i k pevovodja. Društvo je priredilo Vodnikovo slavnost skupaj b čitalnico dne 1. febr. dalje pomladanski koncert dne 8. aprila, dva pevska večera v poletnem času in skupaj b .Sokolom" dne 18 junija izlet v Belo cerkev. Vseh svetih dan pelo je društvo na pokopališči in dne 2. decembra je priredilo Pre-širnovo Blavnost z izredno zanimivim vzporedom. Mej letom odšli so štirje odborniki, katere je bilo treba nadomestiti. Društvo si je omislilo potrebna godala, da se tudi v Novem Mestu osnuje tamburaški zbor. Društveni arhiv bo je izdatno pomnožil. Finan-cijelno stanje društva bi bilo lahko bolj povoljno, dohodkov je bilo 556 gld. 30 kr., stroškov vštevši neplačane dolgove (182 gld. 19 kr.) 708 gll. 44 kr torej je primankljaja 152 gld. 14 kr. Članov je bilo 194, namreč 56 izvršujočih (21 ženski in 35 moški zbor), 136 podpornih (91 domač h, 45 unanjib) 1 častui član in 1 pevovodja. — (Društvene vesti) Narodna čitalnica v Metliki priredi v prostorih Ilranilovic -ve gostilne 14. januvarja plesni venček, 4. februvarja Vodnikovo svečanost. — Škofjeloška prostovoljna požarna bramba priredi plesni venček v nedeljo dtd 14. prosinca 1894 v prostorih .pri Kroni". Mej počitkom bode srečkanje. Plesno godbo preskrbi godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj belgijski št. 27. Čiiti dohodek je namenjen društveni blagajnici. Vstopnina neudom 1 gld. Gosjie in gos-pice proste. Udom požarne brambe 30 kr. Zičetek ob 7. uri. — Narodna čitalnica v Celji priredi v nedeljo dne 14. januvarja 1894. ob 8. uri zvečer v svojih prostorih v Strausovi hiši plesni venček. Godba SioHiska pod vodstvom kapelnika g. Štefana Kovača. — Klub samcev društva ,Edinost" v Ajdovščini priredi v soboto 13. januvarja 1894. v prostorih društva .Edinost" ples s kotilijonom. Svira Goriški oktet. Začetek ob 8. uri ua večer. Vstopnina 3 krone. — (Umorjenega so našli) na novega leta dan 83 letnega posestnika Jožef« Nem Carja v Kržiščah v Krškem okraji, v krvi ležečega. Sum leti na 591etnega Bina jednacega imena, da je ub 1 očeta. Orožniki o.?vedli bo sina v zapor v Krško in se bode pokazalo, je li res grozui sum opravičen. — (Nesreča.) Dne" 3 t. m. sedela je 73 letna Marija Pavlov-č v Planini v Logaškem okraji poleg štedilnega ognjišča, na katerem je kuhala ve četj.j in je pustila vratica odprta. Na to je zadremala in se je probudila, ko je obleka njena začela goreti. Starka se jo hudo opekla in bode težko okrevala. — (Novo bralno društvo) se snuje pri sv. Antonu v Slovenskih Goricah na spodnjem Šta jerskem, za katerega ustanovitev, se posebno trudi g. kaplan A. Cizerlj V Slov. Goricah ima zdaj akoro že vsaka župnija svoje bralno društvo. — (Goriška čitalnica) imela je svoj občni zbor, ki ni bil tako dobro obiskau, kakor bi trebalo. Ker dosedanji predsednik gospod prof A. S c h a n t e 1 nikakor ni hotel več prevzeti predsed-ništva, bil je voljen g. ces. svetnik Fran Vodopivec predsednikom. — (Hripa na Goriškem) V Gorici je hripa bila tako razširjena, da je akoro v vsaki hiši bil kak bolnik. Tudi po Vipavski dolini zbolelo je mnogo ljudij, ki z raznimi domačimi zdravili preganjajo nadležnega gosta. — (Razpisane službe.) V Št. J ur j i poleg Kranja je izpraznjeno mesto poštnega odpravi-telja. Letna plača znaša 150 gld, uradni pavšale 40 gld Jamčevine je položiti 200 gld. Pridejati je izjava, da eventuvelno prositelj prevzame tudi brzojavno služb) proti določeni plači. Prošnje do 18. t. m. pri poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu. — Na dvorazredni ljudski šoli na Raki je izpraznjeno drugo učiteljsko mesto z letno plačo 450 gld. Prošnje do dne 28. t. m. pri okrajaem šolskem svetu v Krškem. Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I Razne vesti. * (Madjarska svoboda.) Madjarska vlada je zabranila dalnje izdavanje rumunskih listov „Tribuna" in .Foaia Popolari", ki sta izhajala v Sibiniu. S takim postopanjem pač Madjari ne bodo udušili niti rumnnski, niti druge nemadjarske narode. Bolj ko jih pritiskajo, tembolj raste odpor, ki se bode prej ali slei britko maščeval nad viteškimi (!) tlačitelji nemadjarskih narodnostij. * (Č ve ter ni umor.; V vasi Velike Skalice blizu Kraljevega Gradca na Češkem napadli so lopovi trgovca Ldwya in umorili njega, njegovo Ženo in dve hčeri. Tretja hči, ki je bila samo ranjena, spoznala je jednega morilcev, katerega je policija vsled nje izpovedi tudi prijela in izročila okrožnemu sodišču v Kraljevem Gradci. * (Viharji na morji.) Zadnje dni, ko je brila huda burja, bdi bo tudi v jadranskem morji hilni viharji in je več ladij bilo v veliki nevarnosti, nekatere pa te vihar zagnal ob skalovje. — Iz Toulona se poroča, da je parobrod „Mana Louise", ki se je hotel prepeljati ua otok Korsiko, 24 ur vihar drvil sem ter tja in da je konečno s polomljenim parnim strojem in poškodovan prišel nazaj v Toulon. Potniki, katerih je bilo nad 20, prebili so smrtni Btrah. * (Samomor zaradi izgubljenega psa.) V Parizu se je usmrtila z ogljenim plinom neka stara žena Filomena L. iz žalosti, ker se ji je izgubil njeu pes .Bibi", ki je bil jedini njen tovariš. Poleg mrtve žene našel ee je tist: .Umrjem, ker mi ni moč živeti brez mojega .Bibi"." Telegrami »Slovenskemu Narodu'1: Dunaj 10. januvarja. \Vekerle se vsak dan več ur posvetuje s Plenerjeui in odpotuje šele po jutranjem Plcner bil včeraj v avdijenci pri cesarju. Praga 10. januvarja. Izjemno sodišče obsodilo včeraj urednika protisemitskega lista .Naši zajmv", Uušeka, na teden dnij v zapor, urednika „Neodvislosti", Antona Haj na pa na osemmesečno, vsak teden s postom poostreno ječo In na izgubo 500 gld. od kavcije. Praga 10. januvarja. Včeraj bil pokopan vojak Matnšek, kateri je bil zaboden pri rabuki z nekim redarjem. V vseh ulicah, kjer se je pomikal sprevod, bila je zbrana velika množica ljudij. Na Jo/efoveiu trgu nastala velika demonstracija. Redarji razgnali demonstrante z orožjem. Mnogo osob je bilo ranjenih, mnogo zaprtih. Rim 10. januvarja. Na Siciliji je vse mirno. V Ruvo di Puglia pri Bariju naskočilo prebivalstvo ondotno „kasino" in municipij ter užgalo obe poslopji, takisto tudi kmetijsko banko in več drugih javnih in zasebnih poslopij. Orožniki streljali in ubili ter ranili mnogo upornikov. V Rimu in v Firenci so bili nocoj nabiti lepaki, poživljajoči k revoluciji, v lleggio Minil i a, v Macerati, Man to vi in A tik oni bile velike demonstracije. V Rimu zaprlo vojaško oblastvo skoro vse podčastnike pešpolka št. 69, ker je dokazano, da so bili v zvezi z revolucionarji in so v revolucionarnem zinislu upli-vali na vojaštvo. Rim 10. januvarja. Glasom zasebnih brzojavk je prebivalstvo v Coratu napadlo županovo hišo in bombardiralo vojake s kamni. Nekateri vojaki so bili ranjeni. Vojaki so streljali in ubili več oseb, mnogo oseb pa ranili. Berolin 10. januvarja. „Nordd. Allg. Ztg." javlja, da so vesti o demisiji državnega kancelarja Caprivija gola izmišljotina. Bruselj 10. januvarja. Ministerstvo je sklenilo podati ostavko. Kralj se posvetuje z voditelji parlamentarnih strank. RiO de Janejro 10. januvarja. Maršal Peixoto, predsednik braziljske republike, je odstopil. Listnica uredništva. Gronp. »tud. mod. F. Gofekir na Dnnaji: Potrjujemo, da Vi niste piBatelj zaustavljenega listka „F a-n i k a". Poslano. Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile. skuSeno in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — 1 škatljica a 15 pil velja 16 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred ponare-|anjrm t»e |ako »vari. — Zahtevaj Isreeno Neu-•Jtcin-ove Elisabetne pile. — Pristno so samo, če ima vsakn 5katljic»i rodeče tiBkano našo protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold* In našo firmo: lekarna 9,prl ar. Leopoldu", I>onaJ9 meslo, Eeke «ler Mplegel- and l*lM»keuf(M«a«* — V I>| ut»l jtml se do bivajo pri goap. lelttsrjl ii. IMccoll-Jl. (11111—7) Zalivala. Lani priredil so jo po prizaduvHiiji preblagorodlMga gospoda M. G ril I a, c. kr. okrajmga glavarja, in vele-CHstitih J. Bar ti, 11. ti o h u, A. Jeločnik, V. Parni«, V. Vončina sijajni ples na korfjt ubožuih otrok tukajšnje šole. Vsled ljndomilega namena te veselice je bila udeležba tako velika in so b li prispevki Kanjo tako obilna, da je bilo uio^oCo letos s to vsoto 20 otrokom prirediti vese o bofcic ico. V imenu obdarovane mladine tiHojn si udano podpisano Šolsko voditeljstvo teui požrtvo-valnun gospodom za njili blagi trod izrekati najiskrenejso zalivalo. Litija, dno b. prosinca 1804. Pran. Slane, nadnčitelj. 9. jamivarja. Pri MMlIfilt šukljiv Braunfeld, Det*, Sfero i Dunaja. — Felle iz Hrua. — Attender iz Maribora. — Holal iz Gradca. Pri Slonu : Hirscliman, Weinmaii, Wallner, Tauuher, Adclberg z Dunaja. — VValzer ii Cc-lja. — Mejne" \i Komende — Deklova iz Linca, Pri I it in kolodvoru: Oeferin iz Idrije. — BObin z Dunaja. Pri avstrijskem cestarju: L'lr pl. Ullenthal iz Herolina. — Culnar iz Cerknice. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. d * •—1 ~. 7. zjutraj 9, popol. 9. zvečer 741-7 < 41 2 mm. 741 8 m. -4 2'C si. vzh. - 0■4" C si svz. —2-0" C si. svz. 1 1 obl. obl. obl. 0 00 mm Srednja temperatura —2'2B, za 04 pod normalom. IDiansLJsfeGL "borza doć 10. jaouvarja t 1. Skupni državni dolg v notah.....98 gld. 20 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 97 , 86 , Avstrijska zlata renta.......110 ,10 „ Avstrijska kronska renta 4%.....96 n 95 , Ogerska zlata renta 4°/«,......116 g 50 , Ogerskn kronska renta 4°/0.....95 „ — „ Avstro-ogerske bančne delnice .... 1087 „ — „ Kreditne delnice......... 356 , 10 „ London vista. . , ,.......124 „ 15 „ NemSki drž. bankovci za 100 mark . . 60 „ 871/, . 20 mark............12 „ 17 , 20 frankov . . . ,....... 9 . 86*/, » Italijanski bankovci........43 , 70 n C. kr. cekini........... 5, 85 „ Tužnim srcem naznanjamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je v torek 9. t. m. ob 10. *nri ponoči po kratki bolezni in spreviden s sv. zakramenti umrl naS preljabljeni soprog, iziroma brat, tast in stari oče, gospod Ferdinand Černovšek, kr. telegrafiJBki upravitelj v pok. in posestnik zlatega križca b krono za zasluge. v 69. letu svoje starosti. Pogreb dragega pokojnika bode v četrtek II. t. m. ob 4. nri popoludne na pokopališči v Krškem. Sv. mašo zadnSnice se bodo brale v raznih cerkvah. Nepozabljenega rajnkega priporočamo v pobožni spomin. V Krškem, 10. januvarja 1894. Muri i a C'rnoviek« soproga. — Marij* Dobo-višek roj. Černovšek, sestra. — ban <'cr-uoviek, brat, — Viktor Rac II« zet. — Mharl|a% RacJe, unnkinja. (58) Trgovski pomočnik izurjen uimu u faktur lat in »peeerlat, aell pramen Iti avofo alaibo. — Ponudbe naj se pošljejo upravniltvu ^Slovenskega Naroda" pod Šifro P. (56, Spreten kupovalec kateri ima znanje na deželi ter mnogo občuje s kmet-k mi ljudmi in more vlož t< 200 gld. kavcije, vipre|me ne takoj. — Kje? pove iz pri jasnost' upravnistvo „Siov. Naroda". (49—8) C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. Uri, želemic. Izvod iz voznega reda vel^a-v-n.egra. oči 1. okto"bra 1893. Nastopno omenjeni prihajalnl in odhajalni časi osnafienl ao t »rednjeevropmkmm času. Srednjeovropskl 6u je k raj nam u im t Ljubljani sa 9 minuti naprej. Odhod ls LJubljane ($už. kol.). Ob 12. url S min. po nori osebni vlak t Trbii, Pontabel, Ileljak, Celovec, Franienifeate, Ljubno, Dunaj, oea Helzthal t Auiaee, Isohl, Omundan, Solnograd, I.end-Giiatein, Zeli na joieru, StejT, Lino, Bs« (iojovice, Plaenj, Marijine Tare, Bger, FranooT« Tare, Karlove Tare, Prago, Draidane, Dunaj via Amitettan. Ob 7. url OO min. mjutrt\) osobni Tlak t Trbii, Pontabel, Holjak, Oe-lOTeo, Franieiitfsate, Ljubno, Dunaj, tom Solatlial t Solnograd, Dunaj Tla Amatetten. Ob lt. uri SO min. Hopoluttne ošabni Tlak t Trbii, Pontabel, Holjak, Oelovoa, Fransenafeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 20 min. popiUudne osebni Tlak v Trbii, Holjak, Oalovso, Solnograd, Lend-Oattein, Zoll na jeieru, Inomoit, Bregnio, Ourlb, Oonavo, Pariš, Lino, Iaohl, BudejeTioe, Plaenj, Marijine Tare, Kger, FranoOTe Tare, Karlore Tare, Prago, Draidane, Dunaj via Amatetten, Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob S. uri SS min, »futraj oiebni Tlak s Dunaja vin Amatetten, Drai-dan, Prage, Franoovih vnrov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Solnograda, Linoa, Steyrn, Iselila, Omundena, ZeUa □ a jeseru, Lend-Oasteina, Ljubnega, Beljaka, OeloToa, Franaonifeste, Trbiia. Ob 11. uri 3i7 min. itoj>olu|»er«ef|e9 — odstranjuje e> ■obne bolečine z UHturtenjoin živca zobozdravnik A. Paichel, poleg ćev Ijarakega mostu, v Kohler-jevi biii, I. nad str. Tugepolnega srca naznanjamo prežalostno vest o smrti našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, svaka in strijca, gospoda c. kr. stavbenega pristava v Kranji ki je dne 6. t. m. v Florenci na Laškem nenadno preminul v 33- letu svoje dobe. Sv. maše zadušnice za nepozabnega pokojnika se bodo brale v farni cerkvi pri sv. Jakobu. Vsem prijateljem in sorodnikom se umrli priporoča v blag spomin! (54) strinu in A utonili* Žoiek, stari Ai. — Leopold £aaek« c. kr. okr. sodnik, Frane Žufcek, c. kr. cadinžinir, Josip ŽuŠek, c. kr. intinir, Kari Žužek, posestnik, bratje —Marij* Veue«|a rojena Žuiek, Juliji* l.itpujiM' rojena Žoiek, A um l»r^ rojena /n/«-w, MOBtre. — Ivtau Vencaji, c. kr. deželne sodnije svetnik, Ivtan Ls* |in)■■«>. ravnatelj nu-ficanoke sol«, dr. Joalp Drč, zdravnik, svaki. — Marija /.ii/.i-K rojena DouiIndiN, Franja /.«/»*K rojena l»e-klevis, Hfl»rljH> /.uiek rojena Nusnlk, 8«akiuje. m V A BILO na ki f»a priredč Ljubljanski natakarji in markerji jTjitrl tt ietrtels: dne 11, jari-uL-^-arJa. 1894: v steklenem salonu kazine. Mej plesom svira godba c. in kr. peftpolka kralja Belgijcev št. 27. Ara.niova.nJe bode oskrbel plesalnl učitelj W. Frldrloh. tLSfT Dobro doSli so tudi nepovabljenci. — Prosi se, priti v običajni obleki. "*fcJU Začetek ob v,9. url. — Vstopnina 50 kr. <57> Odbor. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 111. Službo občinskega stražnika odda županstvo Sevnica. Plači na leto 240 glr»|lli Cifameljnlh vršila prostovoljna licitacija posestva Jožefa Rebolja Al. IO v Gon.itli (JuniHJulli, to je hiše, gospodarskih poslopij, mlina, gozdov, njiv, travnikov, in se posebno povdarja, da ima gozdna parcla št. 376, ki meri 16 oral in 474 □ suzjev, prav lep les za sekati ia da se bodo parcele posamezno prodajale. Zemljt knjžni ekstrakt in lici taci jski pogoji so na vpogled pri tem sodišči. C. kr. z. m. d. okrajno sodišče v Ljubljani dre 20. decembra 1893. (47) Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".