miLADI UPI CELJSKEGA
b     ROKOMETA
Stran 21
BRATA NA KOSOVO
NAMESTO V ZAVOD
Stran 9       i
AGONIJA
ŽIDOVSKE VILE
Stran 7
NOV TEDNIK
ŠT. 42 - LETO 57 - CELJE, 17.10.2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
PONESREČI
NAGOLTEH
Stran 26
MARJAN PUSNIK:
»VISEL SEM NA
NITKI!«
Stran 6
VZNAMENJU
VINOTOKA IN
LENARTA
Stran 24
2
DOGODKI
UVODNIK
Koga bomo volili?
Vprašanje, ki ob zaključku vlaganj
uradnih kandidatur zagotovo sodi na
prvo mesto, je: »Koga bomo volili?«
Vsa imena, ki jih imamo zaenkrat
pred seboj, so še neuradna. Vse do 22.
oktobra, ko bo zaključen preizkus za-
konitosti vloženih kandidatur Splošnih
ugotovitev, ki si jih lahko privoščimo v
naprej, pa je kar nekaj.
Zanimivo je bilo med predsedniški-
mi kandidati; med tistimi, ki si bodo
morah natakniti Kučanove škornje in
se znajti v njih. Simbolno je oče naroda, dr. Janez Stanov-
nik, napovedal, da bodo težko komu prav, da bodo vsako-
mur preveliki... Pa je svoje namere, da se v novem obuvalu
vendarle preizkusijo, napovedalo kar 16 oziroma če šteje-
mo še poskus našega rojaka iz Obsotelja, ki je svojo kandi-
daturo sporočil kar iz zapora, 17 kandidatov. Ostalo jih je
menda devet, med njimi tudi Celjan Jure Cekuta. Slikarju
poznavalci niso napovedovali niti resnih možnosti, da bi
zbral pet tisoč podpisov podpore svoji kandidaturi, sam pa
trdno verjame, da bo predsednik postal že v prvem volil-
nem krogu. Ker: »Varčevati je treba.«
Zanimivi so tudi podatki o županskih kandidaturah. Naj-
bolj velja, da je osip med kandidati, ki bi se potegovali za
mesto prvega moža v svoji občini, ogromen. Občine, kjer je
bilo pred štirimi leti tudi po pet, šest županskih kandida-
tov, ostajajo celo brez protikandidata zdajšnjemu županu.
Menda zato, ker so občine (pre)zadolžene in je zato prora-
čunski kolač za naslednja leta bolj kot ne že razrezan. Med
zanimivejšimi v županskem boju na Celjskem so kandidati
na Ljubnem, kjer se bosta pomeriU dve ženski (vseh je na
Celjskem le šest), pa v Mozirju, kjer naj bi bodoči župan
postal bivši župnik Ivo... Zanimiv je porast zanimanja za
župansko funkcijo med mladimi. In če smo za mlade pred
štirimi leti šteli tiste na pragu štiridesetih, se je zdaj meja
. spustila desetletje nižje.
Koga bomo volili? Vprašanje, ob katerem se velja ustavi-
ti, kajti tistega, ki ga bomo izvolili, bomo v občinah potem
imeli štiri, na čelu države pa pet let!
Piše: IVANA
STAMEJČIČ
Kandidati na čakanju
Za predsednika menda devet kandidatov - Kako se bodo lomila županska kopjaj
Opolnoči je potekel rok,
do katerega so morali pri
Republiški volilni komisi-
ji (RVK) vložiti svoje kan-
didature predsedniški kan-
didati. Do torka zvečer je to
storilo sedem kandidatov,
za zadnji dan sta vložitev
kandidature napovedala še
dva. Včerajšnja sreda je bi-
la tudi zadnji dan, ko so ob-
činske volilne komisije do
19. ure sprejemale kandida-
ture za lokalne volitve; to-
rej za župane, občinske
svetnike ter člane svetov
krajevnih, vaških in četrt-
nih skupnosti.
Kot kaže, se bo za naklo-
njenost volivcev v nedeljo,
10. novembra, potegovalo
devet od prvotnih 16 pred-
sedniških kandidatov; prva
sta kandidature vložila Bar-
bara Brezigar in dr. Lev
Kreft (zanju so v RVK že preiz-
kusili zakonitost), zatem dr.
Janez Drnovšek, dr. Fran-
ce Bučar, dr. Anton Bebler,
Zmago Jelinčič Plemeniti in
Gorazd Drevenšek. Za vče-
raj sta vložitev napovedala še
dr. France Arhar in Celjan
Jure Cekuta. Ostali kandi-
dati so bili glede števila zbra-
nih podpisov bolj skrivnost-
ni, še v sredo dopoldne pa ni
bilo jasno, ali je morda ko-
mu le uspelo doseči magič-
no mejo pet tisoč podpisov
podpore volivcev, ki je do-
ločena za vstopni prag vloži-
tve predsedniške kandidatu-
re.
Celjan Jure Cekuta je z na-
povedjo vstopa v predsedniš-
ko tekmo konec avgusta ne-
malo presenetil. Takrat je na-
povedal: »Pred državljane
Slovenije polagam svoje sr-
ce, svoje poslovne izkušnje,
modrost in energijo 50-let-
nika.« Potem je s skupino pod-
pornikov začel z zbiranjem
podpisov podpore volivcev,
vmes so ga obiskali rubežni-
ki, a kot nam je zagotovil v
ponedeljek, vložitev njego-
ve kandidature na zadnji še
dovoljeni datum ni bila več
vprašljiva. Celjanom in os-
talim podpisnikom podpore
se je zahvalil za zaupanje, na-
povedal velika presenečenja
in pogovor optimistično za-
ključil: »Zdaj je čas za akci-
jo.«
Množične
volitve na
vsaiciii 20 let
Predsedniške in lokalne vo-
litve (ob tem pa še volitve dr-
žavnih svetnikov) bodo ča-
sovno znova sovpadale čez
dve desetletji, leta 2022. Ker
imamo tako množične voli-
tve letos prvič, je bilo v stro-
kovni javnosti kar precej di-
lem, kako jih izvesti.
Zdaj je jasno, da bodo vo-
lišča za predsedniške in lo-
kalne vohtve skupna, za ne-
moteno izvedbo pa bodo skr-
beli dvojni volilni odbori, v
katerih pa so lahko isti čla-
ni. A za širšo javnost je naj-
pomembnejše to, da nam bo-
do volilne rezultate za voli-
tve predsednika sporočali iz
RVK, kako so se posamezni
kandidati in Hste kandidatov
odrezali na lokalnih volitvah,
pa bodo najprej vedeli v ob-
činskih volilnih komisijah.
A vse to šele v noči iz 10. na
11. november.
Naloga volilnih komisij v
naslednjih dneh (od 17. do
22. oktobra) pa je, da v celo-
ti preizkusijo zakonitost vseh
vloženih kandidatur. V pri-
meru, da bodo posamezne
kandidature nepopolne, bo-
do predlagatelje pozvali, naj
jih dopolnijo. Če pa se bodo
med vloženimi kandidatura-
mi našle tudi takšne, ki preiz-
kusa zakonitosti ne bodo
vzdržale, imajo predlagate-
lji možnost, da se pritožijo
na Upravno sodišče Repub-
like Slovenije. Ob sedežu so-
dišča v Ljubljani bodo pri-
tožbe sprejemali tudi zuna-
nji oddelki v Mariboru, No-
vi Gorici in Celju. V celjskem
oddelku na Prešernovi 22 bo-
do pritožbe sprejemali ves čas
od 17. do 22. oktobra, tudi v
soboto in nedeljo med 7. in
19. uro.
Zadnji
razmisieic
Tudi kandidati, ki so vlo-
žili svoje kandidature, si lah-
ko zadnji hip še premislijo,
a le do ponedeljka, 21. okto-
bra. Potem bo sprejeto igro
pač potrebno odigrati do
konca.
V sredo, 23. oktobra, bo-
do na sedežih volilnih komi-
sij izžrebali vrstni red zapo-
redja posameznih kandidatov
oziroma kandidacijskih list,
kakršnega bomo imeli voliv-
ci pred seboj na volilno ne-
deljo. Do prihodnje sobote.
26. oktobra, pa morajo v vo
lilnih komisijah poskrbeti ^
njihovo javno objavo. In 2^
oktober je tudi zadnji dan, i^,
lahko občani na sedežih upra\
nih enot, kjer imamo prijav
Ijeno stalno prebivališče, pr^
verimo, ali smo pravilno vp;
sani v volilni imenik. Če n;
smo, lahko ustno ali pisn(
zahtevamo popravek.
Do volitev je še 24 dni;
do 8. novembra opolnoči,k;'
je zaukazan volilni molk,bf'
čas intenzivne volilne kair..
panje. Kandidati se lahko prt
mislijo in odstopijo od kan
didature do ponedeljka, vo
livcem pa za razmislek osta
ja več časa.
IVANA STAMEJČK
Bučar v prazno
Celjska predstavitev zdaj
že uradnega predsedniške-
ga kandidata dr. Franceta Bu-
čarja v Narodnem domu je
bila prava žalost. Vendar ne
zaradi iskrivega in kljub le-
tom mladostno razmišljajo-
čega kandidata, ki v vseh jav-
nomnenjskih raziskavah ko-
tira zelo visoko, temveč za-
to, ker je izzvenela v praz-
no.
Le kakšnih 20 ljudi se je ude-
ležilo pogovora, ki ga je očit-
no zelo površno pripravil celj-
ski odbor Stranke mladih Slo-
venije. To pa je bilo že kar ža-
ljivo za skoraj 80-letnega tvorca
slovenske ustave, ki se je za
kandidaturo odločil na pobu-
do številnih posameznikov in
skupin. In ki, kljub pozni od-
ločitvi za kandidaturo, očitno
ni imel nobenih težav pri zbi-
ranju 5 tisoč potrebnih pod-
pisov podpore.
Redki zbrani smo posebej
uživali ob Bučarjevem videnju
predsedniške funkcije. Povsem
jasno in duhovito je povedal,
da kdor od kandidatov govori
o programu, preprosto pove-
dano - naklada. Ustava namreč
jasno opredeljuje pristojnosti,
znotraj katerih programe po-
stavlja parlament, vlada tepn-
stojnosti uresničuje, predsed-
nik pa jih zgolj predstavlja. Inii
pa znotraj tega predsednik ii-
jemno neformalno moč, ki if
pogosto pomembnejša od fot
maliziranega vpliva. Pri teD
ne gre za klane in klanovstvq
gre predvsem za to, da človel
ki mu na neposrednih volitval
zaupa največ volivcev, izreči
trezno besedo takrat, ko to nJ
rod od njega pričakuje in da|
njo nedvoumno pove, kaj ni
sh.
BRANKO STAMEUd
Dr. France Bučar
KRATKE-SLADKE
Kdo bo izselil
davkarijo?
Na zadnji seji mestnega
sveta v Celju so svetniki po-
godrnjali, ker odhodkovna
stran proračuna »štima« sto
procentov in še malo čez,
prihodkovna pa le nekaj
nad tretjino. Ob tem je nek-
do izrazil posebno skrb,
ker nikakor ne morejo pro-
dati stavbe v Vodnikovi, ki
jo zaseda zloglasna davka-
rija. Zdaj pa nam pokažite
koga, ki bo to stavbo kupil
in vrgel na cesto davkari-
jo!
Realnost
Ne le, da glavna pozicij-
ska stranka LDS v skoraj če-
trtini občin celjske regije ni-
ma svojega kandidata niti ni-
kogar ne podpira - njihovo
»moč« dokazuje solčavski žu-
pan in kandidat za župana Voj-
teh Klemenšek, ki se je jav-
no odpovedal podpori LDS.
Menda bi mu podpora ško-
dila.
Trboveljski
sončni kralj
Odstavljeni direktor celj-
ske bolnišnice Samo Fakin
drzno napoveduje, da se bo
slovensko zdravstvo do ju-
nija, najkasneje pa do no-
vembra prihodnjega leta se-
sulo. Glede na to, da se je
doslej večina njegovih napo-
vedi uresničila (na tisto, ka-
tero interesno združenje
stoji za njegovo odstavitvi-
jo, bo treba počakati do ime-
novanja novega direktorja),
bi se morali Slovenci resno
zamisliti. In se, če že druge-
ga ne moremo, nemudoma
odpovedati vsem pregreham.
ki nam po nepotrebnem ru-
šijo zdravje.
Na golaž z
žlico?
Vojniška LDS bo v nede-
ljo pripravila veliko sreča-
nje v Novi Cerkvi s predsta-
vitvijo svojega kandidata za
župana. Obljubljajo brez-
plačni predvolilni golaž. Vo-
livci sedaj ugibajo, ali gre
res za hrano ali pa le za kla-
sično predvolilno predsta-
vo.
»Varčen«
župan
v žalski občini lahko kan-
didat za župana za predvo-
Hlno kampanjo porabi 668
tisoč tolarjev. Kandidat Loj-
ze Posedel je napovedal, ^
ne bodo porabili vsega den
ja. Napovedi najbrž ne bo ti
ko uresničiti, saj skopari
že pri pošiljanju vabil za ur<
no predstavitev. Vabila sol
mreč poslali na (verjetno)«
činskem papirju z občins
glavo in na občinske stfl
ke.
Napačen kraj
za svetnico
Pred dnevi je minister'
promet Jakob Presečnik P
stavljal kip svete Barbar
zaščitnice rudarjev, pri P
doru Podmilj (trasa Avto^
ste Celje-Ljubljana). KoV
je izkazalo zdaj, bi bilo v«
ko bolje, če bi lokacijo za ^
zaščitnice izbrali na Tro!
nah, kjer se s krušenjem z^'
Ijine res pojavljajo težavef
gradnji predora...
PRVI - irNavz
St. 42-17. oktober 2002
DOGODKI
3
Bolnike pometli
pod preprogo
celjski patologiji se je od leta 1994 nakopičilo preko 2500 nepregledanih
/zorcev tkiv - Bo večji del ostal nepregledan? - Pod drobnogledom ministrstva in
zdravniške zbornice
prvotno omenjanih 773,
eč let nepregledanih vzor-
ev tkiv na patologiji v
eljski bolnišnici, je nara-
lo na 2500. Prvih 773, ki
o iz let 1998,1999 in 2000,
o pregledali in med nji-
ji odkrili 77 rakavih tu-
jorjev. O poteku zdravlje-
ija teh bolnikov sta zah-
evala podrobno poročilo
ninister za zdravje dr. Du-
an Keber in Zdravniška
bornica Slovenije, kaj bo
še starejšimi vzorci, pa
10 odločila komisija
:dravniške zbornice. V
lolnišnici so jih očitno na-
neravali pomesti pod pre-
)rogo in nanje enostavno
)Ozabiti,
Poročilo o poteku zdrav-
lenja rakavih bolnikov, pri
(aterih so izvidi zamujali
Kt let, so v celjski bolni-
Inici že pripravili in v to-
[ek tudi odposlali. Šele ko
tosta ministrstvo in zdrav-
siška zbornica proučila vsa
[loročila, bo jasno, ali za-
radi zamujanja izvidov bol-
niki res niso utrpeli škode,
to\ optimistično verjame-
iov celjski bolnišnici.
Strokovni direktor bolni-
šnice doc. dr. Radko Koma-
dina je na osnovi poročil
predstojnikov oddelkov
ocenil, da bolniki najverjet-
neje niso bili prizadeti. Še
pred prevzemom funkcije
strokovnega direktorja 1.
marca letos pa je bil član
komisije za interni strokov-
ni nadzor na oddelku za pa-
tomorfologijo in citologijo,
ki je (januarja letos) ugo-
tovila nedopustne zaostan-
ke. Kot razlog so navedli
premajhno število patolo-
gov, slabo storilnost posa-
meznikov in pomanjkanje
kontrolnih mehanizmov na
oddelku.
Da so celjski patologi de-
jansko preobremenjeni,
priznavajo vsi. Trije dela ne
zmorejo, zato letos pošiljajo
vzorce tkiv na preglede tu-
di v Ljubljano in Maribor.
Očitno pa bo to še dolgo po-
trebno, saj se na že davno
razpisano delovno mesto pa-
tologa nihče ni prijavil, le-
tos junija pa so jim name-
sto dveh zaprošenih odobri-
li eno specializacijo iz pa-
tologije. Tudi če bodo spe-
cializanta dobili, še nekaj
let ne bo mogel zapolniti ka-
drovske vrzeli. Je pa zani-
mivo   (tako   predsednik
Zdravniške zbornice Slove-
nije mag. Marko Bitenc v
torkovi oddaji Odmevi), da
so v času kopičenja nepre-
gledanih izvidov na celjski
patologiji delali preiskave
za naročnike izven Celja.
Takšna je bila poslovna po-
litika.
Osnovno vprašanje, ali so
bili bolniki zaradi zamuja-
nja izvidov prizadeti, ali je
zaradi tega morda kdo celo
umrl, bo dobilo odgovor
predvidoma v tednu dni. Ta-
krat bo tudi jasno, ali so
zdravniki, ki so po razkrit-
ju zamud vabili na pregle-
de svoje bolnike, to štorih
iz strahu ali iz skrbnosti, ta-
krat bo jasno, ali je patolo-
gija vsemu navkljub vendar-
le opravila vse nujne pre-
glede (pa čeprav je diagno-
zo sporočila samo po tele-
fonu) in pustila na čakanju
vzorce, analiza katerih ni
več vplivala na potek zdrav-
ljenja. Bivši predstojnik pa-
tologije Boris Kavčič v ča-
su preverjanja in ugotavlja-
nja resnice ne daje izjav.
Tudi čas za ugotavljanje
odgovornosti še ni zrel. Brez
dvoma pa bodo pri tem na
prvem mestu predvsem
zdravniki, ki so poslali tki-
va bolnikov na pregled, pa
niso (če niso) poskrbeli, da
bi izvide tudi dobih in s tem
zagotovili bolniku kar naj-
bolj ustrezno zdravljenje.
Brez dvoma bo velik del od-
govornosti padel na rame-
na vodstva bolnišnice, ki je
poznalo nemogoče razme-
re na patologiji, pa vse pre-
dolgo ni ukrepalo. Kdo bo
nosil moralno in kdo tudi
morebitno kazensko odgo-
vornost, bodo ugotovili za
to pristojni. Je pa škanda-
lozno odkritje še eno opo-
zorilo več, da se zdravstve-
ni sistem v Sloveniji vse bolj
sesuva. Izjave, da se to do-
gaja tudi drugod, da ljudje
umirajo zaradi čakanja na
operacije na onkologiji ali
na operacijo srca, da ome-
nimo samo najbolj drama-
tične, v nas zbujajo samo še
večji strah pred prihodnost-
jo.
MILENA B. POKLIC
Z zdravo hrano do
idravega življenja
Združenje ekoloških pri-
delovalcev in predelovalcev
tirane Deteljica, ki združuje
^05 ekoloških kmetov s
Celjskega in Koroške, je
led ponedeljkom in sredo
'Celju pripravilo 1. dneve
%ave prehrane.
Razstavo ekoloških pridel-
av zimskem vrtu Celjske-
?3doma si je samo v pone-
•ifljek in torek dopoldne og-
ledalo preko 400 celjskih
^fednješolcev in osnovnošol-
cev, zanimanje za zdravo
^3no pa je bilo po ocenah-
i "^ganizatorjev precejšnje tu-j
'''med odraslimi. Slednjim^
'ebil namenjen včerajšnji«
ovni posvet o zdravi pre-
II in ekološkem kmeto-
'^iju, žal pa se je za čas ce-
"^'ne prireditve napovedana
^l^ološka tržnica na Glavnem
zaradi preobremenjeno-
J' članov združenja v teh
Th skrčila samo na sredo.
H^sedah strokovnega taj-
/druženja in specialista
ekološko kmetovanje Mit-
J^upančiča bo Celje še raz-
"^i^ne in obogatene Dneve
^(irave prehrane gostilo tudi
''^'hodnje leto.
IS, foto: GK
Zavod
pod novo
streho?
Država namerava zače-;
ti na Dobrni prihodnje leto
z gradnjo novega poslopja
Zavoda za usposabljanje in
varstvo. Zavod, ki je name-
njen mladini s posebnimi
potrebami iz celjske regije,
namreč domuje v graščini,
ki jo načenja zob časa. Za-
radi dotrajanosti so stropi
v enem delu že posebej pod-
prti.
Prizadevanja za novograd-
njo trajajo že dvanajsto le-
to, pri čemer je država de-
nar za gradnjo v proračunu
za prihodnje leto ter leto
2004 končno predvidela.
Idejni projekti so narejeni,
trenutno so aktualni glavni
projekti. Sicer pa so kljub
temu, da so graščina in zem-
ljišča v denacionalizacij-
skem postopku, pri iskanju
parcele uspeli z upravičen-
ci najti skupni jezik. Del
zemljišča za novo poslopje
je brezplačno zagotovila ob-
čina Dobrna, ki bo zgradila
del kanalizacijskega pri-
ključka do čistilne naprave.
izpraznjeno graščino No-
vi grad bi po obnovi name-
nih za turistično, kulliinio
ali gospodarsko dejavnost
na višji ravni. Pri vsem sku-
paj je verjetno, da bo preš-
lo premoženje v last obči-
ne, saj denacionalizacijski
upravičenci iz Avstrije
menda nimajo vseh zakon-
skih pogojev.
BRANE JERANKO
ZA iN PROTI
Kdaj bomo
začeli piti v
gostiinaii?
Zakon o omejevanju porabe alkohola sodi med tiste, za
katere nihče ne more reče, da je zares proti, vendar pa ob
njem marsikateri dvigujejo obrvi ali pa nejevoljno men-
cajo zaradi strogih restrikcij, ki se obetajo.
Ena izmed spornih točk je prepoved prodaje žganih pijač
v gostinskih obratih pred 10. uro dopoldne. Vlada oziroma
ministrstvo za zdravje je takšno odredbo zapisalo v predlog
zakona, gostinci, ki jih zastopa Združenje za gostinstvo pri
Gospodarski zbornici Slovenije, pa so odločno proti, saj
menijo, da vlada tako daje prednost trgovcem in dobiček
pretaka iz enega žepa v drugega.
Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije
»Zakon naj bi v prihodnjem desetletnem obdobju prispe-
val k zmanjšanju porabe čistega alkohola na prebivalca,
povečanju števila mladoletnih, ki alkohola ne uživajo, ter
povečanju deleža odraslih, ki uživajo alkoholne pijače na
način, ki ne predstavlja tveganja za pivca in okolico. Otro-
kom in mladostnikom bo omejil dostop alkoholnih pijač in
s tem posredno vplival na zmanjšanje pitja alkoholnih pijač
med mladimi. Zakon povzema rešitve, ki so uveljavljene v
državah članicah Evropske unije (EU), ter sledi 152. členu
Amsterdamske pogodbe, ki države članice zavezuje, da pri
vseh svojih politikah in programih upoštevajo interes varo-
vanja javnega zdravja. Zakon tudi sledi načelom in duhu
Evropske listine o alkoholu, priporočilom Evropskega sve-
ta in deklaraciji Mladi in alkohol. V skladu z vsem tem so
določeni ukrepi in načini za omejevanje porabe alkohola
ter ukrepi za preprečevanje njegovih škodljivih posledic, še
posebej med mladoletnimi. Mednje sodijo tudi ukrepi za
določanje delovnega časa, v katerem je možna prodaja al-
kohola v trgovinah in v gostinskih obratih. Takšne ukrepe
poznajo vse evropske države, v nekaterih državah, kot na
primer na Norveškem, Finskem Švedskem in v Islandiji, so
del socialne politike, tako da dostopnost do alkohola zmanj-
šujejo s pomočjo državnega monopola ter strogega omeje-
vanja prodajnega časa in starostne meje, pri kateri je dovo-
ljen nakup. Tako ima recimo Švedska monopol na malo-
prodajo v 386 trgovinah z alkoholnimi pijačami, vse proda-
jalne alkoholnih pijač morajo dobiti dovoljenje nacional-
nega alkoholnega odbora, v trgovinah lahko alkohol proda-
jajo le med 10. in 18. uro, v lokalih pa le med 11. in 1. uro.
Združenje za gostinstvo pri Gospodarski zbornici
Slovenije
»Prepoved prodaje žganih pijač samo v gostinskih obratih
do 10. ure dopoldan ne bo v ničemer prispevala k manjši
prodaji teh pijač, temveč bo samo preusmerila prodajo iz
gostinstva v trgovino, kjer bo mogoče iste žgane pijače (obi-
čajno celo ceneje) kupiti že od 7. ure naprej. Zato je takšna
odločba diskriminatorna za gostinstvo. Upoštevati je treba
tudi pretekla spoznanja; pred 20 leti so številne občine spre-
jemale odloke s prepovedjo prodaje alkoholnih pijač v jutra-
njih urah. Po takrat izdelanih analizah je bilo razvidno, da je
n'arasla prodaja ustekleničenih, zlasti »miniaturnih« pijač ter
da se je v »prepovedanem« času povečala prodaja raznih no-
vih napitkov - kar pomeni, da tovrstna prohibicija ne zmanj-
ša porabe alkohola, ampak ustvarja inovativnost pri kršenju
prepovedi in povzroča preusmeritev dohodka od prodaje al-
kohola iz ene dejavnosti v drugo. Ob tem pa so prizadeti tudi
tuji gostje, ki jih v naših gostinskih obratih ni malo in si radi
privoščijo jutranji aperitiv, in pa tranzitni avtobusni gostje,
ki Slovenijo prevozijo le z enim samim postankom. Poleg
tega je treba upoštevati, da je jutranja prepoved prodaje žga-
nih pijač povsem neprimerna za gostinske obrate v turistič-
nih centrih, kjer gostje, pretežno tujci, preživljajo svoj prosti
čas in počitnice. Zanje prepoved konzumiranja žgane pijače
v gostinskem obratu ni smiselna niti potreba. Ali pa morda
ambicije predlagatelja zakona segajo v boju proti alkoholiz-
mu tudi preko meja naše države?«
Št. 42 < 17. oktober 2002
DOGODKI
Mandati pridejo
in minejo
Ko je marca prevzel funk-
cijo strokovnega direktor-
ja celjske bolnišnice, si doc.
dr. Radko Komadina goto-
vo ni predstavljal, da se bo
že čez nekaj mesecev zna-
šel v središču neprizanes-
ljivih žarometov javnosti,
da bo namesto dela, za ka-
terega se je odločil, ure,
dneve in tedne sestankoval,
da bo prisiljen v javnosti
prati umazano bolnišnično
perilo... In po najboljših
močeh reševati njen izgub-
ljeni ugled. Težko bi bilo,
če se ne bi v preteklosti obo-
rožil z izkušnjami in spoz-
nanji, ki le na videz nima-
jo nikakršne zveze z delora
strokovnega direktorja.
Če zanemarimo domačo
vzgojo, se je pričelo v os-
novni šoli. Kaj je bilo skup-
nega dečkom 1. Osnovne
šole v Celju pred dobrimi
30. leti? Trenirali so roko-
met in hokej ter prepevali
v šolskem pevskem zboru.
Tudi takrat 13-letni Radko
Komadina. Sošolec med so-
šolci, pa vendar nekoliko
drugačen. Bolj zavzet, bolj
vztrajen.
Hokej.
Vztrajal je od
7. razreda os-
novne šole do
drugega leta
specializacije
iz kirurgije.
Klicali so ga,
kako drugače,
»dohtar«. Kot
golman je bil
oče ekipe, ti-
sti, ki je igro
organiziral in
ji dajal ritem.
Takrat se je
naučil, da pri-
de po vsakem
porazu pri-
hodnji teden
nova tekma. 13 let je igral
s pogodbo v žepu, bil član
mladinske državne repre-
zentance in v olimpijski
ekipi za Sarajevo. Pa iz tek-
me vseh tekem ni bilo nič,
ker mu je malo pred zim-
sko olimpiado padel na no-
go Rudi Hiti...
Petje in družina. V šol-
skem pevskem zboru, ki ga
je vodil Jože Kores, je stal
med Dušanom Zorkom in
Otom Pestnerjem. Na go-
stovanju z gimnazijskim
pevskim zborom na Češ-
kem, v času med 1. in 2.
letnikom, je spoznal Sašo.
Že poročena in zaposlena
sta skupaj prepevala v zbo-
ru Celjskega pevskega druš-
tva, ki ga je dr. Komadina
vrsto let vodil tudi kot pred-
sednik. Petje v zboru je naj-
boljša šola poslušanja in us-
klajevanja, v družini pa
brez tega tudi ne gre. Hči
Katarina je absolventka
angleščine (mama uči an-
gleščino v Gimnaziji Ce-
lje Center), mlajša Barba-
ra končuje gimnazijo in se
po končani srednji glasbe-
ni šoli pripravlja za aka-
demijo. Oče pravi, da va-
di violino tudi po šest ur
dnevno.
Lionizem. Zadnje leto
guverner slovenskega di-
strikta Lions klubov opisu-
je mednarodno organizaci-
jo kot združenje enakih, ki
namenjajo svojo dejavnost
za dobrodelnost. Tako kot
Karitas ali Rdeči križ. Bolj
kot zbiranje denarja je po-
membno, da pomagaš v svoji
okolici, v svoji ulici, pravi.
Gibalo življenja. O tem
za doc. dr. Radka Komadi-
no ni dvoma. Gibalo njego-
vega življenja poklic, je ki-
rurgija, je raziskovalno de-
lo, je vzpodbujanje in uC'e-
nje mladih kolegov razisko-
valnega dela. »Pri razisko-
valnem delu se moraš trd-
no držati principa pošteno-
sti,« poudari. Raziskovalci
svoja odkritja objavljajo,
pred objavo jih pregledajo
anonimni recenzenti, ki hi-
tro odkrijejo morebitne na-
pake. Pomembnejše je tvo-
je delo, v bolj uglednih re-
vijah lahko objavljaš, vsa-
ka napaka pa te pokoplje.
Doc. dr. Komadina je recen-
zent uradnega glasila evrop-
skih travmatologov: »Ko bo
kdo boljši, bom odpadel. Tu
ni demokracije, ni glasova-
nja. Vse je jasno in čisto.«
Tudi zato ga klinično razi-
skovalno delo pomiri in mu
napolni aku-
mulator. Tako
kot kakšen
zahteven ope-
rativni poseg.
Pošteno delo
se slej kot prej
obrestuje. Doc.
dr. Komadina
je postal nacio-
nalni koordi-
nator Svetovne
zdravstvene or-
ganizacije za
gibala. »To je
akademska sfe-
ra, ki ti je nih-
če ne more vze-
ti. To je del te-
be. Mandati
pridejo in mi-
nejo,« pravi.
Zelje. Celjska bolnišnica
je učna bolnišnica Medicin-
ske fakultete v Ljubljani,
ima svojo samostojno razi-
skovalno enoto, aktivno so-
deluje v prizadevanjih za us-
tanovitev Medicinske fakul-
tete v Mariboru. Številni
celjski zdravniki učijo na
ljubljanski fakulteti in vi-
soki zdravstveni šoli v Ma-
riboru. Strokovni direktor
želi, da bi v celjski bolni-
šnici formalno dobili status
kliničnih oddelkov v skupi-
ni kirurških oddelkov in na
interni intenzivni medicini.
Formalno izpolnjujejo po-
goje (na travmatologiji so
3-kratno presegli število
točk, ki jih prinašajo stro-
kovni članki, kongresna de-
javnost, število magistrov in
doktorjev znanosti), na
Zdravstveni svet Slovenije pa
so prošnjo vložili že spom-
ladi. Razlog je preprost: »Ob-
navljanje statusa kliničnega
oddelka vsakih pet let pove-
ča tekmovalnost, brez kate-
re na raziskovalnem področ-
ju ni razvoja.«
Vsemu, navkljub kar je iz
celjske bolnišnice v zadnjih
tednih slabega privrelo na
dan, verjame, da lahko pre-
sežejo spone regijske bolni-
šnice in stopijo naprej. Ko pa
postane prehudo, si zavrti
glasbo iz časa renesanse.
MILENA B. POKLIC
Doc. dr. Radko Komadina
Posodobljen
zdravstveni dom
50 let medicine dela, prometa in športa v celjskem zdravstvenem domu ;
novo opremo in prostori
Služba medicine dela,
prometa in športa v celj-
skem zdravstvenem domu
je pričakala 50-letnico svo-
jega uspešnega dela v pre-
novljenih prostorih in z
najsodobnejšo opremo za
testiranje, diagnostiko in
zdravljenje. Skupaj s celot-
nim zdravstvenim domom
še naprej išče nove prilož-
nosti.
Celjska medicina dela je
pomembno prispevala k ug-
ledu stroke ne le v Celju,
temveč tudi v Sloveniji in šir-
še. Zadnje desetletje so red-
ni organizatorji Dnevov me-
dicine dela prometa in športa
Slovenije, ob katerih so iz-
dah že vrsto odmevnih pub-
likacij in zbornikov. Predstoj-
nik službe Rudi Čajavec, dr.
med., za jubilejne dneve, ki
se bodo pričeli danes, v četr-
tek, z osrednjo slovesnostjo
ob 50-lenici in drugih jubile-
jih, napoveduje zanimive stro-
kovne teme (višina in trening,
koleno, standardizacije) in
kar 6 novih strokovnih pri-
ročnikov. Upravičeno pa je
lahko zadovoljen tudi z red-
no dejavnostjo službe, saj je
med drugim usposobljena za
preglede vrhunskih športni-
kov, že 25 let opravlja mane-
gerske preglede, na voljo pa
ima najsodobnejše aparature
za svoje delo.
Direktor zdravstvenega
doma prim. mag Brane
Mežnar, dr. med., poudar-
ja, da je medicina dela po-
membna zlasti z vidika tr-
ženja zdravstvenih storitev.
Tako kot medicina dela afir-
mira zdravstveni dom v šir-
šem prostoru, mu ta po drugi
strani to tudi omogoča s ši-
roko specialistično ponud-
bo konzultacij, kvalitetno
rentgensko in laboratorij-
sko službo in drugimi, ki
skupaj zaokrožajo ponud-
bo storitev.
Pri tem so še kako pomem-
bna vlaganja v sodobno me-
dicinsko opremo. Zdravstve-
ni dom je v zadnjem času pri-
dobil računalniško voden
aparat za odkrivanje in pre-
prečevanje srčno-žilnih obo-
lenj pri zdravih ljudeh (ci-
kloergometrija) in poseben
aparat za obremenitev srčnih
bolnikov, ki omogoča hitro
in neinvazivno postavitev
diagnoze in s tem ustrezno
zdravljenje ter možnost kon-
trole zdravljenja bolezni sr-
ca (CEM). Imajo tudi najso-
dobnejši računalniško pod-
prt sistem za odkrivanje
pljučnih bolezni (spiroergo-
metrija). Ker je edini tovrst-
ni aparat v Celju, ga bodo lah-
ko uporabljali tudi bolnišnič-
ni pacienti. Skupna vrednost
teh treh aparatov je 28 mili-
jonov tolarjev.
Do konca leta bodo v
zdravstvenem domu kupili še
nov rentgenski aparat za ma-
mografijo, ki bo osnova za
formiranje regijskega centra
za bolezni dojk. Ob tem pa
so že pričel z urejanjem bo-
dočega diagnostičnega cen-
tra, v katerem bodo združili
vse, kar že imajo, v učinko-
vit sistem.
MILENA B. POKLIC
Foto: GREGOR KATIC
Rudi Čajavec, dr. med., predstojnik medicine dela, prometa in športa
Zametek bodočega diagnostičnega centra. V obnovo prostorov medicii«
dela in tega centra so leto vložili 25 milijonov, skupno v obnovo zdravstv
nega doma pa kar 100 milijonov tolarjev.
Gasilci v mesecu
požarne varnosti
Požarno varno vzdrževanje objektov in naprav je osred-
nja tema gasilske organizacije v letošnjem oktobru, me-
secu požarne varnosti. Za to temo so se odločili zaradi
izredno povečanega števila požarov v industrijskih in
drugih objektih, ki so povzročili veliko materialno ško-
do.
Pri GZ Celje so imenovali ekipo štirih strokovnjakov, ki
bo o tej problematiki spregovorila občanom v radijskih
in televizijskih oddajah ter drugih informativnih sredstev.
Nosilci so poveljnik GZ Celje Vinko Sentočnik, poveljnik
Občinskega poveljstva GZ Celje Milan Kušer, poveljnik
sektorja 2 Albin Apotekar in pomočnik poveljnika GZ
Celje Emil Žlender, predstavljali pa bodo splošno področje,
operativne ukrepe v primeru intervencije, vzdrževalna dela
požarne straže in preventivne ukrepe v gospodarstvu in
pri kurjenju v naravi. S to tematiko se bodo udeležih tudi
pogovora v celjskem Petrolu.
Osrednja taktična vaja, ki jo pripravlja GZ Celje s štiri-
najstimi prostovoljnimi gasilskimi društvi, pa bo tokrat
18. oktobra pri Inexi v Štorah. Po društvih bodo opraviU
tradicionalni pregled stanja tehnike in opreme ter se sre-
čali z županom Mestne občine Celje Bojanom Šrotom.
Vključena so tudi prostovoljna gasilska društva, ki bodo
pripravila dneve odprtih vrat svojih gasilskih domov ter
se srečala z mladino v šolah in starejšimi na terenu. Pre-
gledali bodo zbiralnike vode, hidrantno omrežje in gasil-
nike. Ob tem pa bodo začeli z izobraževalnimi tečaji, ki
jih bodo izvedli do konca aprila prihodnje leto.
St. 42-17. oktober 2002
TEMA TEDNA
5
Invalidi brez
upanja za delo
Na celjskem območju že 2.400 invalidov brez zaposlitve, v Sloveniji do
konca leta 20 tisoč - Propad centrov za rehabilitacijo invalidov?
Iz leta v leto več invalidov ostaja
ifez zaposlitve, upanja, da bi se stvari
^ndarle premaknile na bolje, pa zaen-
jat ni. Brezposelnost invalidov je v
^dnjih sedmih letih zrasla na 171
idstotkov. V Celju je brez zaposlitve
1,400 invalidov, skupaj z nezaposle-
limi invalidi v Velenju in Sevnici pre-
to 4.600. Najhuje pa je, da je tudi
fedno manjše število invalidov de-
ežnih rehabilitacije. Denarja zanjo
li, centri za rehabilitacijo invalidov
)OČasi in zanesljivo propadajo, ško-
ia je iz dneva v dan večja.
»Kmalu bo 50 let, odkar se v Centru
0 rehabilitacijo invalidov (CRI) v Ce-
li ukvarjamo s profesionalno rehabi-
Lcijo in zaposlovanjem invalidnih in
Kje zaposljivih oseb. Še nikoli v tem
Wobju razmere na tem področju ni-
» bile tako zaostrene, naše delo tako
lalo potrebno,« ugotavlja dolgoletni
odja rehabilitacije sedaj direktor v CRI,
Čedomir Fabjan.
V Sloveniji je od skupno približno
lOO tisoč brezposelnih 20 tisoč invali-
dov ter 30 tisoč težje zaposljivih oseb.
•Polovica iskalcev zaposlitve ne more
mkovredno konkurirati na običajnem
tigu dela. Pričakovali bi, da bo država
Isiiušala to zajeziti, izboljšati, vendar
lega ne naredi. Zanemarljivo malo in-
%\\dov je še deležnih rehabilitacijske
pomčl Denar za zaposlovanje invali-
dov gre mimo stroke. Nepripravljene
iivalide zaposlujejo delodajalci, ki ni-
so usposobljeni in opremljeni, da bi lahko
mvalida usposobili, pripravih za delo.
Centri za rehabilitacijo invalidov v Slo-
[ia so prazni,« ugotavlja Fabjan.
Boris Šuštaršič, predsednik Sveta in-
validskih organizacij Slovenije: »Seda-
nje razmere so posledica dalj časa tra-
jajočih nepravilnosti. V Sloveniji so ljud-
je, ki menijo, da je to področje, s katere-
ga je treba umakniti denar. To je legi-
timno, a način je grd, nemoralen. Inva-
lidsko varstvo je bilo v Sloveniji ureje-
■•0 daleč nad povprečjem Evropske unije,
femo z vključevanjem vanjo tudi na
•fin področju sledili povprečjem in ru-
^, namesto da bi gradili?«
»Podatek, da je bilo na našem območ-
ij od 4.650 invalidov in v Sloveniji od
^ tisoč invalidov v zadnjem letu delež-
■''h rehabilitacijske obravnave in pod-
prtega zaposlovanja samo 0,5 odstotka
"ivalidov, pove dovolj. To pa pomeni,
''^je sicer skromno število vseh, ki se v
Wniji ukvarjajo z rehabilitacijo in
^^poslovanjem invalidov, preveliko:
^^ia se ne dela na substanci, na stro-
na odlivu izkušenih kadrov. Razvoj-
?° raziskovalnih programov sploh ni več.
^0 začnemo s kakšnim programom,
|tianjka denarja že čez tri, najkasneje
^st mesecev. To je igranje z ljudmi.«
Vsak dan je slabše
J^ivši direktor Centra za rehabilita-
?Jo invalidov Celje, sedaj vodja reha-
'''tacije Radivoj Kot tako nizke stop-
i^^v rehabilitaciji ne pomni. »Po letu
^5 smo veliko pozornost namenjali
l^žbi rehabilitacije. Razvil se je odli-
.^ri tim strokovnjakov, na osnovi štu-
J'^ smo razvili nove oblike tako za
^^3janje rehabilitacije kot zaposlova-
li^- Razvili smo vmesne delavnice in
"oto javnih del - Socialno podjetje.«
Običajni trg dela se je za invalide pri-
čel zapirati leta 1987. »Podjetja so ko-
maj poskrbela za zaposlitev svojih in-
validov. Z invalidi, ki niso bili zaposle-
ni, nismo vedeli kam. Če smo jih hoteli
zaposliti, je bila edina rešitev širjenje
obstoječih in odpiranje novih invalid-
skih podjetij. Takrat jih je bilo v Slove-
niji že 20. Do leta 1994. 1995 je nekako
še šlo, potem se je tudi zaposlovanje v
invalidskih podjetjih ustavilo,« navaja
Fabjan.
Leto 2003 je razglašeno za evrop-
sko leto invalidov. Z uresničevanjem
Madridske deklaracije, ki je bila spre-
jeta na plenarni seji Evropskega kon-
gresa invalidov marca letos, bi naj
prispevali k osveščenosti o pravicah
več kot 50 milijonov invalidov Evro-
pejcev.
»Delovne sposobnosti in socialne
spretnosti invalidnih oseb v času brez-
poselnosti krnijo, k malodušju invalid-
nih pa svoje prispeva tudi ekonomska
prikrajšanost. Tako je sklenjen začara-
ni krog brezposelnosti, relativne revš-
čine in socialne izoliranosti, v katere-
ga prepogosto potegne invalidne ose-
be,« opozarjajo v celjskem CRI.
Razmere so po oceni vseh, ki sodelu-
jejo pri usposabljanju in zaposlovanju
invalidov, krizne. Razdrobljenost v dr-
žavi in v stroki je vedno večja, navdu-
šenja za povezovanje pa ni. Pomanjka-
nje ustrezne zakonodaje je le eden iz-
med razlogov za težave - dosti manj bi
jih bilo, če bi se vsaj obstoječa zakono-
daja izvajala. To ugotavlja tudi posla-
nec državnega zbora mag. Janez Drob-
nič, prvo podpisani pod predlogom Za-
kona o pospeševanju zaposlovanja in-
validov, ki je že našel pot v poslanske
klopi. Upa in želi, da bodo tudi jeseni
napovedane tematske okrogle mize s
področja usposabljanja in zaposlova-
nja ter težje zaposljivih oseb, ki bi jih
naj pripravili po vsej Sloveniji, prispe-
vale k izboljšanju predloga, njegove-
mu sprejemu in predvsem čimprejšnji
uveljavitvi. Podajanje žogice med in-
validskimi organizacijami, zavodom za
zaposlovanje, zavodom za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje ter ministrs-
tvom za delo, družino in socialne za-
deve ne vodi nikamor.
MILENA B. POKLIC
V združenju invalidskih podjetij
Slovenije je 151 članov. Le tretjina jih
je nastala iz zasebne ponudbe. Ta pra-
viloma normalno delujejo in zapo-
slujejo, vsa ostala invalidska podjetja
pa so ustanovila velika invalidska
podjetja samo za svoje invalidne de-
lavce.
Čedomir Fabjan
St. 42-17. oktober 2002
6
INTERVJU
»Visel sem na nitkiu
Intervju s trenerjem nogometnega kluba CMC Publikum Marijanom Pušnikom
Odločitev, da povabim na po-
govor temperamentnega Korošca,
je čakala »v predalu« precej ča-
sa. Celjski nogometaši že tretjo
sezono igrajo dobro, nekaj zapo-
rednih uspehov pa se je zvrstilo
šele v zadnjih tednih, ko so na-
nizali tri prvenstvene in visoko
pokalno zmago. Že jutri bodo go-
stovali v Ljudskem vrtu. Zagoto-
vo proti državnim prvakom ne bo-
do razmišljali le o obrambi, tem-
več bodo skušali čimveč napadati.
To jim je vcepil Marijan Pušnik.
»Na klopi Publikuma sem pred
dnevi prvič zmagal v Murski Sobo-
ti. Celjsko moštvo po osamosvoji-
tvi še ni prineslo treh točk iz Ljud-
skega vrta. Želimo si prikazati do-
bro igro, ne glede na odsotnost kaz-
novanih Gobca in Beršnjaka. S točko
bi bili zadovoljni, čeprav bomo pro-
ti enemu naših najboljših moštev
igrali na zmago.«
Kdo pa bo prvak?
Koper, Olimpija, Maribor ali Pub-
likum.
Zakaj CMC Publikum igra ta-
ko lepo, privlačno za ljubitelje no-
gometa?
Nakup »lepih« igralcev je premalo.
Za dobro igro je potrebno trdo de-
lati. Moštvo mora biti vrhunsko fi-
zično pripravljeno, da lahko nešte-
tokrat ponavlja določene elemen-
te, gibe, faze akcij in z avtomatiza-
cijo potez napreduje. Za to pa je
potrebno poznati zadnje izsledke
znanosti, ne le osnove anatomije,
fiziologije, psihologije...
Čez dva tedna bo Marijan Pu-
šnik dopolnil 42 let. Po študiju
na Pedagoški akademiji Maribor
je dve leti poučeval športno vzgojo
na OŠ, pol leta je bil delovodja
pri Kogradu, 15 let je služboval
na Športni zvezi v Dravogradu.
Je učitelj plavanja in tenisa ter
vaditelj smučanja, v kegljanju je
bil občinski prvak. V žepu ima
najvišjo trenersko diplomo, UEFA
PRO coaching licence.
Sicer pa moramo glede razmiš-
ljanj o igri izhajati iz publike, ki jo
zanimajo zadetki. Pri vseh moštvih,
ki sem jih vodil, sem želel na ra-
čun prejetega zadetka doseči še ene-
ga več. Pri nas večina klubov po-
stavi devet igralcev na svojo polo-
vico. Hudič je za občinstvo, ko se
srečata takšni moštvi, ki prežita le
na protinapade. To ni dobro za slo-
venski nogomet.
Koliko tekem na teden si ogle-
date?
Pet do deset. Vendar, to je relati-
ven podatek, določeno srečanje si
na videokaseti ogledam tudi do pet-
krat, če je potrebno. Imam satelit-
sko anteno in spremljam dogaja-
nja ne le po Evropi, temveč po ce-
lem svetu, predvsem južnoameriš-
ke lige: brazilsko, argentinsko... Do-
sti mi pomagajo tudi posnetki te-
kem izpred desetletja, dveh, pa stro-
kovna literatura.
In kako potem sprejemate »stro-
kovne« pripombe nestrokovnjakov?
Kot del svojega poklica. V demo-
kraciji ima vsak pravico povedati
svoje mnenje in tako je prav. Raz-
lična mišljenja, javno izražena, nas
peljejo na bolje. Je pa res, da se v
slovenskem športu enostavno iščejo
negativnosti. »Fovšija« je postala
ena od slovenskih športnih panog.
V zadnjih petih letih je naš nogo-
met doživel vzpon, pa ne le zaradi
nastopov reprezentance na EP in SP
ter Maribora v LP, temveč glede no-
vih objektov, vzgoje mladih... Sem
pa pristaš pozitivne kritike.
Je bilo pred pokalno tekmo z
Muro kaj indicev, da se vaš stol-
ček trese?
Na govorice ne dam veliko, kajti
v teh me menjujejo vseskozi. Saj
je povsod tako. Publikum je z ma-
no podpisal štiriletno pogodbo, ver-
jamem, da z resnimi nameni. Dr-
ži, da smo imeli ob krizi nekaj se-
stankov, a smo ohranili mirno kri,
saj smo verjeli v moštvo. Zase mi-
slim, da sem velik pozitivist.
Potem je prišla sijajna serija,
pa tudi absurd. Sovražno ozrač-
je nekaterih do vas se je podvoji-
lo, »virus« se je razširil tudi v Dra-
vograd, kjer ste doma!
Moj stari znanec je zanimivo raz-
mišljal na to temo: če mi odhod iz
mojega okolja in zmago nad Dra-
vogradom zamerijo otroci, ki sem
jih vadil, jim je potrebno oprosti-
ti, saj ne vedo, za kaj
gre, če pa to sto-
rijo polno-
letne ose-
be, je to
kata-
strofa. Ni mi več prijetno, ko se spre-
hajam po trgu s hčerko. Deležen sem
vulgarnih besed objestnih navijačev,
žalitev. To je moja stvar, s katero
moram živeti. Trudim se, da to ne
vpliva name in na družino.
S Koroške ste pripeljali »solid-
ni material«, za katerega ste me-
nili, da vam bo koristil, pa obe-
nem ni bil drag. A vendar vam
mnogi očitajo prihode Korena, Vi-
doviča, Helbla, Fornezzija, Peč-
nika, Petriča...
Moj odgovor je povsem jasen. V
klubu imamo predsednika, direk-
torja in strokovni svet. Kadrujemo
vsi. Kriteriji so točno določeni: oseb-
nostne lastnosti, igralske kvalitete,
motorične sposobnosti in cena, ki
v veliki meri odreja nakup. Kot tre-
ner bi si želel na primer Ronalda, ki
pa ga Celje ne more kupiti. In »ko-
roški očitek«: večino teh fantov sem
vadil in jih dobro poznam. Raje
imam njih kot deset fantov s Pri-
morske ali iz Prekmurja, ki jih ne
poznam. Obenem
poudarjam:
igralcev ne
delim po
nacio-
nalni
pripadnosti, še manj pa po »terito-
rialni«.
Vaši nogometni začetki, tako
igralski kot trenerski, so povezani
s Koroško. Kaj pa šaleška avan-
tura?
Zaradi portoroških sklepov sem
iz dravograjske Ojstrice prestopil k
ravenskemu Fužinarju, kjer je bila
združena koroška selekcija. Dose-
gel sem veliko zadetkov in dobil po-
vabilo velenjskega Rudarja, ki je na-
stopal v 2. jugoslovanski ligi. V se-
zoni 1978/79 sem zanj igral kot ama-
ter in čakal na profesionalno pogod-
bo. Soigralci so obenem vedeli, da
bom študiral. Na pokalni tekmi, še
živo se je spomi-
njam, sem sameval
v napadu na levem
krilu, žoge pa nika-
kor nisem dobil. Ob
polčasu sem pred
trenerjem, seveda v
srbohrvaščini, ki je bila »uradni« je-
zik, očital vse skupaj soigralcu, ta
pa je odvrnil: »Ja imam dvije čerke,
moram da ih hranim. Ti češ biti
»učo«! Ako daš gol, češ ti da ih hra-
niš? !« Z Janezom Hudarinom sva bila
takrat edina Slovenca pri Rudarju.
Za igralsko kariero je bilo do-
končno usodno leto 1993.
V avstrijskem Schvvanbergu sem
bil od leta 1991 igralec in trener.
Med vožnjo na trening sem na dol-
gi ravnini zaspal in zapeljal s ce-
ste... Tri dni sem visel na nitki. Kri
se je izlila v možgane, obraz je bil
težje poškodovan,
zlomljene sem imel
zgornjo in spodnjo
čeljust, obe ličnici,
čelo, prsnico, roko,
nogo, koleno... Na-
pišite »vse kosti«, ha, ha ha. Zaradi
odlične fizične pripravljenosti sem
zelo hitro okreval, čez sedem me-
secev sem znova zaigral. Bil sem
zelo zagnan, a koleno je bilo pre-
slabotno. Takrat sem shujšal za 17
kilogramov. V bolnišnico je po-
me prišla moja življenj-
ska spremljeval-
ka Dar-
ja, a sem peljal sam. Želel seni]
znebiti neprijetnega občutka za v
lanom, ki pa me je še dolgo sprei
Ijal.
Vreme?
Slabega zlahka napovem. Zan
di kovinske ploščice v licu se
leti nisem savnal.
v prvi ligi ste začeli s Korotj
nom, potem ste Dravograd prip^
Ijali v elitno konkurenco, z njji
uspešno nastopali še eno sez
no, nakar ste prišli v Celje. 2
kaj?
Bržkone je bilo odmevno mo
delo v nogometni šoli, ki sem
ustanovil v Dravogradu, in s čla
skim moštvom, ki if
pravzaprav trikrj
nadigralo celjskeg
S Skalne kleti
prišla pobuda, zai!
sem se dogovarjati
Darkom Klaričen
Kakšna je vaša ocena sezon p
CMC Publikumu?
Pred prvo je prišlo do velikih spi
memb v igralskem kadru. Sku!
sem spremeniti miselnost, da rei
ni vse. Začel sem ustvarjati igro,;
ni šlo gladko. V naslednji sezoni srn;
začeli zelo dobro na tekmah v evrop-
skem pokalu Intertoto. Le malo ic
manjkalo, pa bi po Aarhusu in Peti
zalki izločili še Laussano. Nato so
se pojavila nihanja, a ekipa je zače-
la dobivati svoje obrise. Dokazat
je, da lahko premaga vsakogar. Te
kočo sezono smo spet dobro zače
li, igrah odlično, j
štirje remiji in ne
srečna poraza v \fc
lenju in Ljubljan/«
pokvarili vtis, pie
vsem pri javnosti,
priznava le rezultat. Neumno je n
sliti, da si ne želim točk. Takšneg2
trenerja ni na svetu, da bi gojil It
lepo igro in ga zmaga ne bi zanima
la. Vztrajal bom pri napadalni igc
zahteval bom trdo obrambo. Dodi
bi še, da smo pred letom dni spn
menili sistem igre: v Kranju sni
predstavili postavitev 4-3-3 ozin
ma 4-4-2.
Se lahko vaša vizija izjaloi
kajti nekaterim igralcem bodo p
godbe pozimi potekle?
Prihaja dan D našega kluba. P
življamo se pač s svojim delom, k
ti pokroviteljev je vse manj, na:
lost. Ekipa se bo v naslednjih lel
krepko spreminjala. Za najbol
igralce se bodo zanimali tuji k
bi. Imajo sicer dolgoročne pogfl
be, a s klavzulo, da lahko ob dol
ponudbi odidejo. Domen Beršnj
ni hotel podaljšati pogodbe. PO
četa tudi Vladislavu Lunguju, zal
terega obstaja zanimanje v tuji
in Andreju Jožefu.
Vaše ljubezni so hči Neža, D
ja, nogomet. Kaj pa košarka? C
vori se, da ste zaustavili Aleksa
dra Petroviča.
Vzporedno z nogometom sem
jil tudi ta šport, ki se je pri nas r
mahnil po SP leta 1970. Zagreb!
Gibona se je večkrat pripravljali
Mežici. Krešimir Čosič se je pril
Ijal v mini cooperju, sprednjega
deža pa ni imel. Okrepljena kor
ka selekcija je Giboni dobro ki
bovala na prijateljskih tekmah, ^
mi je tudi osebno dobro šlo. Dal s(
tudi do 20 točk. Ah, nič takšne
Bil sem mlad, izjemno hiter, z'
ličnim odrivom.
DEAN ŠUSt
Foto: GREGOR KAI
»Takšnega trenerja ni
na svetu, da bi gojil le
lepo igro in ga zmaga
ne bi zanimala.«
»Zaradi kovinske
ploščice v licu se dve
leti nisem savnal.«
St. 42-17. oktober 2002
AKTUALNO
7^
Agonija židovske vile
Kakšna je prihodnost razpadajoče Vile Ružičke v središču Dobrne? - Kako je uspelo državi zmanjšati vrednost
kulturnega spomenika za dvainpolkrat - Stroške uničenja bodo plačali vsi davkoplačevalci
1 Pri nas je mogoče tudi to, kar
»v urejenejših državah nemo-
We. Velika viia, ki je v samem
^išču znamenitega turistične-
jakraja, propada leta in leta. Gre
za nekoč čudovito Vilo Ružičko
»a Dobrni, ki še vedno daje vtis
nekdanje lepote. Za vilo, ki spo-
mji na graščino.
I lelika vila je kulturni spomenik,
';:o jo bo treba prej ali slej obno-
u., novemu staremu lastniku pa
|b davkoplačevalci morali pla-
irazliko med stanjem objekta v
asu podržavljenja in današnjim
tanjem. Za vilo, ki ima dolgo zgo-
ovino, vredno romana.
Nekoč je bila na njenem mestu
irobelnikova kmetija, ki jo je ku-
Ogrof Aichelburg ter postavil graš-
ino. Nato je bil njen lastnik inže-
ir Heider, graditelj mostu v Zida-
lem Mostu ter ustanovitelj hrast-
'iške steklarne. Zadnje poglavje
godovine Vile Ružičke se začne tik
'fed prvo svetovno vojno, ko je po-
'^1 njen lastnik tovarnar Leon Ru-
if^ka. Tovarnar je bil znani numiz-
"3tik in arheolog, zato je bilo v
'iiprvo zborovanje numizmatikov
^voustanovljene jugoslovanske dr-
ave.
i^užička je židovska rodbina, ki
;prišla v naše kraje iz Romunije.
'%rej je bila napoti nacistom, ki
"si njeno premoženje preprosto
''lastili. Po drugi svetovni vojni
'prišlo nad preizkušano rodbino
"^0 zlo, jugoslovanska naciona-
^cija. Po odločbi celjskega so-
'^<5a iz leta 1946 je bila vila lastni-
odvzeta na podlagi Avnojskega
''"oka o prehodu sovražnikovega
"^tja v državno svojino, o držav-
upravljanju imetja odsotnih
^^t) in o zasegu imetja, ki so ga
'Satorske oblasti prisilno odtu-
Upravni mlini
M storiti v novih razmerah z
■"^nitno, enonadstropno vilo z ga-
ij'^'io, arkadnim hodnikom, kape-
prečudovitim parkom? Sta-
^l^i Dobrnčani se spominjajo, da
j^°'la v Vili Ružički nekaj časa os-
.i.^ria šola, nato pa je Stanovanj-
: sklad Občine Celje oddajal sta-
novanja. Z vilo niso znali ravnati
niti stanovalci niti sklad. Sledilo
je silovito propadanje.
Danes se v vili vse ruši, zarašča
jo grmovje. Vila Ružička, ki je bi-
la v času podržavljenja vredna (po
ugotovitvi cenilca) 755 tisoč nemš-
kih mark, je bila leta 1998, potem
ko so z njo »gospodarile« različne
občinske uprave, vredna komaj
297 tisoč mark. Razliko bodo upra-
vičencu z Dunaja, ki jo zahteva z
vso pravico, seveda plačali vsi dav-
koplačevalci. Za gospodarsko ško-
do zanesljivo ne bo nihče odgo-
varjal.
Vila bi se po vsej verjetnosti že
podrla, če ne bi bilo prizadevanj
Občine Vojnik. Ta je v času, ko je
spadala Dobrna pod njeno upravo,
poskrbela, da so leta 1997 zame-
njali del strehe. Takrat so, kot se
spominjajo v Vojniku, izselili še
zadnjo stanovalko. Danes se je mo-
goče sprehoditi po Vili Ružički le
še na lastno odgovornost.
Stare krivice naj bi židovski dru-
žini med denacionalizacijo popra-
vih. Tri solastnice, nekdanje jugo-
slovanske državljanke, Theresia,
Liliana in Felicita Ružička, nji-
hove poprave žal niso dočakale. Tu-
di Avstrija, kjer so nato Židinje ži-
vele, jim ni za odvzeto premože-
nje na Dobrni plačala nobene odš-
kodnine. Štiri leta po smrti zadnje
od solastnic, leta 1993, je njihov
dedič Leon Vid Modest Ferdinand
Ružička (njihov sin oziroma ne-
čak) vložil v celjski občini zahte-
vek za vrnitev premoženja. Danes
starejši gospod z Dunaja, rojen v
Novem mestu.
Za vilo, ki ji je grozilo najhujše
(davkoplačevalcem pa še višja odš-
kodnina) so potrebovali v knežjem
mestu tri leta, preden so zahtevek
odstopili ministrstvu za kulturo.
Ljubljanski mlini so nato mleli vse
do leta 2000, ko je bila napisana
odločba o vrnitvi Vile Ružičke v last
in posest nekdanjim solastnicam.
Sledil je prenos na njihovega dedi-
ča z Dunaja, za kar je bil potreben
še zapuščinski postopek. Z vrači-
lom Ružičkovih zemljišč se v celj-
ski upravni enoti še vedno ukvar-
jajo.
Ružičkin zastopnik, celjski od-
vetnik doc. dr. Konrad Plauštaj-
ner, nam je povedal, da je bil oprav-
ljen vpis v zemljiško knjigo šele v
začetku tega leta.
Bled, Portorož,
Dobrna
In kaj storiti s podrtijo, kultur-
nim spomenikom »meščanske in
trške arhitekture« danes, leta 2002?
»Lastnik se namerava podrediti pro-
storskim načrtom, ki jih bo na ti-
stem mestu predvidela občina,« je
povedal odvetnik Plauštajner. Po
vsej verjetnosti za turistične potre-
be, za stanovanja za premožnejše
starejše ljudi ali podobno.
»Pred koncem leta bo na Dobrni
urbanistična delavnica, s katero bo
določena bodoča namembnost tu-
di na območju Vile Ružičke,« od-
govarja Martin Brecl, župan Obči-
ne Dobrna, ki je začela poslovati
leta 1999. »S potrebami razvoja ob-
čine in v soglasju z lastnikom,« do-
daja. S pomočjo delavnice bodo na-
stale programske smernice razvo-
ja občine, ki bodo osnova prostor-
sko ureditvenih pogojev. Na Dobr-
ni omenjajo, da bi lahko vila služi-
la za potrebe morebitnega igrišča
golfa ali kot elitni lovski objekt.
Sicer pa se v občini Vojnik spomi-
njajo, da je bilo za objekt s strani
morebitnih investitorjev kar nekaj
zanimanja, na Dobrni pa vedo za
nekoga iz Nemčije, ki se je želel
na tej lokaciji ukvarjati s humani-
tarno dejavnostjo.
»Za nas je pomembno, da prido-
bi Vila Ružička neko vsebino, da
bo konec propadanja,« pravi župan.
V primeru posebnega interesa ob-
čine bi bili pripravljeni celo na opro-
stitev dajatev kot je komunalni pris-
pevek. Dunajčan prof. Leon Ružič-
ka, naslednik bogate židovske rod-
bine, žal ni tako bogat kot njegovi
predniki. Tudi zaradi že omenje-
nih zgodovinskih razmer. Zato bo
po vsej verjetnosti poiskal soinve-
stitorja ali vilo prodal, smo izve-
deli.
Za odločitev nima veliko časa,
sicer bo lahko namesto rešitelja Vile
Ružičke nehote njen zadnji grobar.
Sicer pa ima kot lastnik kulturne-
ga spomenika možnost sodelova-
nja na javnem razpisu, da pridobi
za sofinanciranje obnove 50-odstot-
ni državni delež. Tako so, na pri-
mer, v sosednji občini Vojnik, ki
zelo dobro skrbi za kulturno de-
diščino, kandidirali letos za državni
denar za obnovo mogočnega gra-
du Lemberg. S soglasjem denacio-
nalizacijskega upravičenca z Grad-
ca, ki mora dediščinski postopek
po nekdanjem lastniku še zaklju-
čiti. Hitijo, sicer se bo grad podrl.
Dokler ne bodo zasadili lopat še
na Dobrni, bo imel sloviti štajer-
ski zdraviliški kraj svojo črno toč-
ko. Takšno kot je v Portorožu stari
hotel Palače ter na Bledu Riklijeva
vila.
BRANE JERANKO
Portorožu imajo propadajoči stari hotel Palače, na Bledu Riklijevo vilo, na Dobrni nekoč čudovito Vilo Ružičko (na fotografiji). Pogled od daleč daje vtis o njeni lepoti. Novi lastnik bo moral razpadajoči kulturni spomenik
prenoviti.
Takšen je pogled od blizu. Vila je najbolj propadla v letih denacionalizacije, med dolgotrajnimi upravnimi mlini. Odškodnino zaradi
uničenja bodo morali upravičencu plačati vsi davkoplačevalci.
St. 42-17. oktober 2002
8
REPORTAŽA
Slepi pred
nakupom vile
Vodstvo celjskega društva slepih in slabovidnih je ugotovilo, da Breda
Fabriš ni upravičena do pomoči pri reševanju stanovanjskega problema
Vodstvo in člane izvršne-
ga odbora (10) društva sle-
pih in slabovidnih Celje je
očitno močno razjezil za-
pis v Novem tedniku o do-
gajanju v zvezi s stanova-
njem na Brodarjevi. Iz nje-
ga se je namreč morala iz-
seliti njihova članica Bre-
da Fabriš, ker naj bi druš-
tvo stanovanje prodalo.
Ob tem se je pokazalo, da
se tudi stanovalci bivalne eno-
te v Razlago vi ulici v Celju
bojijo, da se bodo morah iz-
seliti zaradi načrtovanega na-
kupa vile na Kersnikovi za po-
trebe društva.
Članek in radijska oddaja
na omenjeno temo sta bila
ena od rdečih niti oktobrske-
ga sestanka članov 10 druš-
tva, ki je bil minuli četrtek
na sedežu društva, na Kreko-
vem, trgu v Celju. Ker so se
vsi člani 10, razen ene člani-
ce, strinjali s tem, da se ak-
tivnosti v zvezi z zamenjavo
stanovanja na Brodarjevi uli-
ci za vilo na Kersnikovi 5 na-
daljujejo, je mogoče priča-
kovati, da bo društvo kmalu
dobilo nov objekt, v njem pa
nov sedež, kjer bo dovolj pro-
stora tudi za družabne in dru-
ge dejavnosti. »Nakup hiše,
za katerega se dogovarjamo
s podjetjem Nepremičnine,
bo društvu omogočil bolj raz-
gibano družabno'dejavnost,
razmišljamo pa tudi, da bi
uredili prostore, v kateri bi
lahko prehodno bivali naši
člani,« je povedal Edi Vodeb,
predsednik društva slepih in
slabovidnih Celje, ki je sku-
paj s članom 10 Branetom
Butom zavrnil očitke, da je
lokacija tik ob zelo promet-
ni Kersnikovi ulici zaradi tež-
ke dostopnosti z avtom in ker
v bližini ni nobenega sema-
forja, za člane društva nepri-
merna.
Po zagotovilu predsednika
društva Edija Vodeba bo bi-
valna enota na Razlagovi os-
tala tudi v primeru, da bo
društvu uspelo odkupiti vilo
na Kersnikovi. Dogovorjena
kupnina zanjo je 25 milijo-
nov tolarjev. Del sredstev bo-
do dobili z zamenjavo stano-
vanja na Brodarjevi, ostalo bo-
do skušali pridobiti iz držav-
nih razpisov. »Če denarja ne
bo dovolj, pa ostaja v rezervi
še hišica društva v Podčetrt-
ku, ki ni ravno najbolje zase-
dena,« je še dodal Edi Vodeb.
»Fabriševa naj
vlogo
utemelji!«
Obravnavali so tudi proš-
njo članice društva Brede Fa-
briš, ki je morala 1. oktobra
zapustiti stanovanje na Bro-
darjevi ulici. Njen partner,
prav tako član društva, ki je
bil nosilec najemne pogod-
be, jo je z izselitvijo preki-
nil. »Ugotovili smo, da Bre-
da Fabriš sploh ni imela pri-
javljenega začasnega prebi-
vališča v Celju in da tajnici
društva Nadi Močenik, ko se
je prišla spomladi prijaviti v
društvo, ni povedala resnice.
Če bi vedeli, da ima Fabriše-
va začasno prebivališče v Ma-
riboru, je v društvo ne bi spre-
jeli. Njene probleme so dolž-
ni reševati na območju ma-
riborske regije,« je povedal
Edi Vodeb in poudaril, da so
stanovanja, ki so v lasti druš-
tva, na voljo članom za reše-
vanje prehodnih težav, ne pa
dolgotrajnih stanovanjskih
problemov. »Nismo dolžni
reševati stanovanjskih prob-
lemov naših članov, sobe, ki
jih imamo v bivalni enoti na
Razlagovi, pa so namenjene
predvsem mlajšim članom,
ki prihajajo na šolanje v Ce-
lje oziroma tistim članom
drugih društev, ki prihajajo
v Celje na delo za dlje časa,«
je povedal Edi Vodeb in do-
dal, da je izvršni odbor skle-
nil, naj Breda Fabriš uteme-
lji, zakaj potrebuje sobo v Ce-
lju. »Če bo ta utemeljitev v
skladu s pogoji za pridobi-
tev sobe, ji bomo to odstopi-
h, sicer pa naj ji težavo po-
magajo reševati v Mariboru.«
Na vprašanje, katere pogoje
izpolnjuje stanovalec bival-
ne skupnosti na Razlagovi, ki
ni član društva, je Edi Vodeb
odgovoril, da je v bivalni eno-
ti prostora še dovolj, in da
»ta stanovalec nikogar ne mo-
ti«. Kot je dodal, naj bi na
sedež društva prispelo pismo,
v katerem se dva stanovalca
bivalne enote na Razlagovi
strinjata s prihodom Brede
Fabriš v prosto sobo v stano-
vanju, dva pa ne...
Breda Fabriš živi od 1. ok-
tobra, ko je morala zapustiti
stanovanje na Brodarjevi uli-
ci, pri dobri družini v centru
Celja. Kot pravi, se iz oseb-
nih razlogov ne more vrniti
domov v Maribor. Kako bo
rešen njen problem, bo zna-
no šele po naslednji seji iz-
vršnega odbora celjskega
društva, ki je napovedana za
november.
ALMA M. SEDLAR
Breda Fabriš mora utemeljiti, zakaj potrebuje sobo v Celju, menijo«
društvu slepih in slabovidnih.
ARKA d.O.O. Hmeljarska 1, 3310 Žalec
objavlja prosto delovno mesto
KOMERCIALISTA
Od kandidatov pričakujemo Vil. stopnjo ekonomske, živilske ali
druge ustrezne izobrazbe, znanje najmanj enega tujega jezika,
dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih, poznavanje dela z
računalnikom, vozniško dovoljenje B kategorije, kreativnost,
samostojnost in odgovoren odnos do dela.
Ponujamo ustvarjalno in dinamično delovno okolje, možnost
osebnega in strokovnega razvoja in stimulativno nagrajevanje.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom bomo
sprejemali 8 dni po objavi na gornjem naslovu.
Št. 42-17. oktober 2002
AKTUALNO
_9
Samovolja
očetova...
Oče je izpisal svoja sinova iz polulske šole in ne dovoli,
da bi ju odpeljali v zavod - Kaj sedaj?
te Osnovni šoli Frana
Iianjca v Celju je zdaj mir-
il. Otroci so varni, ne boji-
Me več dveh sošolcev-bra-
^, ki sta jih najmanj dve
[ti ustrahovala in bila na-
ina. Varni so tudi učitelji,
ij sta se fanta občasno lo-
!vala tudi njih. Vse je v re-
u in obenem vse narobe.
Po mnogih neuspešnih
zgojnih in upravnih postop-
ih je ministrstvo za delo,
Iružino in socialne zadeve
ired kratkim izdalo odloč-
bo, po kateri morata oba fan-
> v vzgojni zavod. Odločba
^dokončna, pritožba ni mo-
ffa, torej je odločba izvrš-
iva. Zdaj bi se oče obeh fan-
"v moral vdati in razumeti,
^.i [KImeni tak vzgojni ukrep
"kaj ministrova odločba. Pa
I? razume in se ne vda. Pred
dnevi je prišel ves raz-
'rjen v šolo in zahteval, da
vodstvo izroči vso doku-
mentacijo, da ju izpiše. Si-
pa fantov v šoli že vsaj
irinajst dni niso videli. Do-
^ sta, oče se je tako odlo-
• Odločil se je tudi, da bo
'Oia sinova poslal v svojo
'^no domovino, na Koso-
Nikakor pa ne v zavod.
Oče grozi z nasilnimi deja-
nji, če bi si kdo upal otroka
odpeljati v Veržej.
Zaradi nenehnega nasilja,
ki se je dogajalo v Osnovni
šoli Frana Kranjca, je prve dni
oktobra ukrepal svet šole. Mi-
nistrico za šolstvo, znanost
in šport so potem predstav-
niki staršev pozvali, naj zač-
ne postopek za sprejem tak-
šne zakonodaje, ki bo ščitila
učence in zaposlene na šo-
lah pred izredno nasilnimi
učenci. Ministra za delo, dru-
žino in socialne zadeve so
starši pisno pobarali, kdaj in
kdo bo uresničil njegovo od-
ločbo, veljavno od letošnje-
ga 2. septembra dalje. Mini-
strici in ministru so starši po-
stavili tudi rok, do kdaj naj
jim odgovorita na postavlje-
na vprašanja. Če ne bosta od-
govorila, bo sledil kolektiv-
ni bojkot pouka. 12. okto-
ber je mimo, ministrica in
minister pa še vedno nič.
»Bojkot je zdaj sicer brez
smisla, saj fantov itak ni več
na šoli, a to še ni razlog, da
ministrstvi ignorirata zahte-
ve svete staršev. Tu se vidi,
kako je država nemočna. Pri
nas starši očitno lahko poč-
nejo z otrokom, kar hočejo,«
je ogorčena Jana Dobnik,
predsednica sveta staršev.
Odločba je tu, oče svojih
dveh šoloobveznih fantov ne
pusti več k pouku in je trdno
odločen, da ju tudi v vzgoj-
nem zavodu ne bodo nikoli
videli. Kaj zdaj?
Izvršitelj odločbe ministrs-
tva za delo družino in socialne
zadeve je znan: center za so-
cialno delo. Če odločbe ne
more sam izvršiti, lahko za-
prosi za pomoč druge držav-
ne organe. Pa policija? PoH-
cija ni izvršitelj, nudi lahko
le pomoč socialnim delav-
cem med privedbo v vzgoj-
no ustanovo. Kdo torej?
Da bi dobili odgovor iz pr-
ve roke, smo poklicali na Cen-
ter za socialno delo v Celju,
socialno delavko Lidijo Ozis,
ki nas je po kratkem postop-
ku odpravila, rekoč, da ona
ne bo dala izjave, ker za to
nima pooblastil in da naj po-
čakamo na direktorico, ki pa
bo do konca tedna odsotna,
torej nam nedosegljiva. So-
cialna delavka Lidija Ozis pa
je tista, ki primer, o katerem
pišemo, vodi in ga torej do-
bro pozna. Ni nam hotela od-
govoriti niti na eno samo pre-
prosto in splošno vprašanje:
kdo je izvršitelj odločbe o
vzgojnem ukrepu, ki jo je pod-
pisal minister in kakšne so
možnosti za njeno uresniči-
tev, če se pojavijo ovire. »Stva-
ri se še urejajo,« nam je »zau-
pala« socialna delavka Ozi-
sova. Kako dolgo še?
MARJELA AGREŽ
Foto: GK
Otroci na Polulah hodijo sedaj k pouku brez strahu.
Št. 42-17. oktober 2002
10
GOSPODARSTVO
Gorenje za
Angleže
Gorenje bo poslej last-
no blagovno znamko pro-
dajalo tudi na britanskem
trgu, na katerem je sicer
prisoten že dobrih dvajset
let. Uradna predstavitev je
bila pred nekaj dnevi v
Londonu, udeležil pa seje
tudi član uprave Franjo
Bobinac, ki je med dru-
gim poudaril, da je uve-
ljavitev lastne blagovne
znamke dolgotrajen pro-
ces, vendar v Gorenju ra-
čunajo na uspeh, saj zau-
pajo v svoje izdelke. Gos-
podinjski aparati iz Vele-
nja so prisotni že v 60 dr-
žavah na vseh kontinentih,
tržni delež v Evropi pa zna-
ša 4 odstotke. Lani je Go-
renje v Veliki Britaniji us-
tvarilo nekaj manj kot 15
milijonov evrov prometa,
v prihodnje pa načrtujejo
obseg poslovanja še raz-
širiti. Za britanski trg so
izbrali aparate iz linije Pi-
ninfarina, ki jih poleg vi-
soke kakovosti odlikuje
tudi sodoben dizajn, so-
dijo pa v srednji in visoki
cenovni razred.
Jurmes na razpotju
Dolg šentjurskega podjetja za trženje mesa in mesnih izdelkov se je povzpel na 900 milijonov
tolarjev - Po »prisilki« bo večina delavcev šla v novo podjetje Gruda-Jurmes Trgovina
»Prisilna poravnava ni nič
posebnega. Prepričan sem,
da bo uspela, saj smo jo
predlagali predvsem zato,
da bi v podjetju zdaj, ko je
še čas, uredili finančno po-
slovanje in na novo dolo-
čili vizijo razvoja,« odgo-
varja na vprašanje, ali po-
meni »prisilka« začetek
konca, Rado Tržan, od ne-
davnega edini član uprave
šentjurske Grude Jurmes.
Rado Tržan pojasnjuje, da
so spremembe v poslovni po-
litiki podjetja, ki jih name-
ravajo izpeljati skozi posto-
pek prisilne poravnave, tudi
posledica korenitih organi-
zacijskih in kadrovskih, pred-
vsem pa lastniških spre-
memb, ki so se po spomla-
danski skupščini zgodile v
Mesarstvu Šentjur. Tam je na-
mreč po dokapitalizaciji ve-
činsko lastništvo prevzela
Emonina Farma Ihan. »Zara-
di prestrukturiranja proizvod-
nje v Mesarstvu moramo tu-
di v Grudi-Jurmes na novo
opredeliti naše poslanstvo in
vizijo, da se bo dopolnjeva-
la z Ihansko,« pojasnjuje Tr-
žan. In priznava, da z načr-
tovanimi spremembami ven-
darle lovijo zadnji vlak, saj
si brez prenove trženj skih pri-
stopov ne morejo obetati ob-
stoja na slovenskem in tujih
trgih.
»V preteklosti je bilo v pod-
jetju storjenih veliko napak,
ki smo jih pometli pod pre-
progo, vendar smo se odloči-
li, da starih grehov ne bomo
pogrevali. Pa čeprav se je v
zadnjem času nabralo za okrog
900 milijonov tolarjev dol-
gov,« pravi Tržan. Se je po-
slovanje Jurmesa poslabšalo
zaradi predlanske pripojitve
ljubljanske Grude? Tržan tr-
di, da le deloma. Skupaj z ve-
likim premoženjem so na-
mreč dobili veliko nerešenih
problemov, pa tudi ljudi, ki
jih niso mogli takoj vključiti
v svoj koncept poslovanja.
Reorganizacija
novembra
v podjetju skupaj z ljub-
ljansko svetovalno družbo
Iteo pripravljajo načrt finanč-
ne reorganizacije, ki ga mo-
rajo sodišču predložiti do
konca novembra. Gruda-Jur-
mes naj bi se preoblikovala
v holding, ki bi povezoval
njena hčerinska podjetja in
še kakšnega mesarja ali pre-
delovalca mesa, s katerim bi
sodelovali pri trženju. Pri po-
govorih so najdlje z Litijskim
mesarstvom, kjer bi za Šent-
jurčane klah -in predelovali
govedo. Domače Mesarstvo,
kjer ima Gruda-Jurmes le še
neznaten lastniški delež (je
pa Mesarstvo med njenimi
največjimi upniki), se namreč
v celoti usmerja v klanje in
predelavo prašičev. Kaj več
o načrtih Mesarstva in njiho-
vih odnosih z Jurmesom, ki
so se očitno temeljito spre-
menih, smo hoteh izvedeti
tudi od novega vodstva pod-
jetja, vendar še vedno nihče
od odgovornih ni dosegljiv
za javnost.
Kot pojasnjuje Tržan, bi
po prisilni poravnavi v hol-
dingu ostalo približno deset
zaposlenih, sedemdeset lju-
di pa bi prezaposlili v nedav-
no ustanovljeno hčerinsko
družbo Trgovina. Od preosta-
lih dvajset sedanjih delavcev
Grude-Jurmes jih je polovi-
ca tik pred upokojitvijo,
setim pa bi delo poiskali
katerem od partnerskih poc
jetij. Tržan pričakuje, dab(
hnančna in siceršnja preiio
va podjetja zaključena doff
bruarja prihodnjega leta. i
uspešnost prisilne poravna
ve ne dvomi, saj bodo, ko
poudarja, mnogim upnikoo
poplačali več kot polovico tei
jatev.
JANJA INTIHA!
Merx bo Astor
Gostinsko podjetje Merx, ki je od leta 2000 v večinski
lasti Grude-Jurmes, bo predvidoma prihodnji mesec uradno
odprlo prenovljeni celjski hotel Merx, ki bo poleg dru-
gačne notranje podobe dobil tudi novo ime Astor. Kot je
povedal direktor podjetja Bogdan Bevc, so z dograditvi-
jo še enega nadstropja pridobili šest novih sob, tako da
imajo zdaj v hotelu 72 postelj. Poleg recepcije so preno-
vili tudi restavracijo, v kateri je poseben prostor za po-
slovne pogovore, dozidali zimski vrt ter v kleti namesto
»zloglasnega« bara uredili manjšo konferenčno dvorano.
Naložba, ki še ni v celoti zaključena, je vredna 120 mili-
jonov tolarjev. i
Celjski šefi merilnih naprav
Podjetje Alba je v nekaj letih pridobilo vse domače in tuje akreditacije ter
certifikate za proizvodnjo in kontrolo meril
v Sloveniji sta trenutno
le dve podjetji, ki smeta v
imenu države preverjati ka-
kovost meril in izdajati do-
voljenja za njihovo delova-
nje. Eno od njih je celjska
Alba, ki že sedemnajst let
uspešno nadaljuje tradici-
jo izdelovanja in kontrole
meril v mestu ob Savinji. Pri-
dobitev listine o imenova-
nju za izvajanje overovitve
meril je vrhunec večletne-
ga prizadevanja podjetja, da
bi v svoji dejavnosti dose-
glo takšno strokovno ra-
ven, kakršno zahteva (in
priznava) evropska skup-
nost.
Zgodba se je pričela leta
1985, ko je Alojz Kračun kot
samostojni podjetnik začel
popravljati elektronske teht-
nice. Posel je kmalu razširil
še na popravila industrijske
medicinske elektronike in
elektronike za široko potroš-
njo ter pri tem navezal po-
membne stike z nemškim
proizvajalcem tehtnic Sarto-
riusom. Dela je bilo toliko,
da je leta 1990 ustanovil pod-
jetje Alba. Na nadaljnji raz-
voj je usodno vplivalo sreča-
nje s Krko in drugimi farma-
cevtskimi družbami, za ka-
tere so začeli izdelovati elek-
tronske tehtnice. »V Krki so
od dobaviteljev zahtevali, da
uredijo svoje poslovanje po
evropskih standardih kako-
vosti. Ker nismo hoteli izgu-
biti tako pomembnega po-
slovnega partnerja, smo kot
prvi v svoji branži pridobili
certifikat kakovosti ISO
9002. To pa je bil šele zače-
tek, saj smo s tem certifika-
tom pri pridobivanju stro-
kovnih referenc opravili ko-
maj osnovno šolo,« pravi
Kračun.
V naslednjih letih je Alba,
ki je veliko vlagala v razvoj
in si v nekdanji Ingradovi stav-
bi na Lavi uredila sodobno
opremljen merilni laborato-
rij, pridobila vse možne do-
mače in tuje akreditacije in
certifikate, ki dokazujejo vi-
soko usposobljenost podjet-
ja za proizvodnjo in kontro-
lo meril. »Prej kot marsik-
do drug smo si zagotovili
vstopnico za Evropsko uni-
jo. Ker smo pri tem preveč
»štrleli« iz povprečja, so nas
mnogi večkrat želeli potla-
čiti. Pa se nismo dali. Pri-
dobili smo si še vse potreb-
ne žige, tako da lahko dela-
mo povsem samostojno, brez
drugih organov. Pravzaprav
smo mi tisti, ki nadziramo
druge,« poudarja Kračun in
dodaja, da bo treba zdaj vso
znanje in vsa priznanja tudi
primerno unovčiti.
Podjetju Alba so listino
o imenovanju za izvajanje
overitev meril, ki jo je iz-
dalo ministrstvo za šolstvo,
znanost in šport, podelili na
včerajšnji slovesnosti, ki je
bila v celjskem Narodnem
domu.
V podjetju Alba je trenut-
no zaposlenih 27 ljudi, od te-
ga jih 17 dela v poslovni enoti
v Ljubljani, kjer imajo večji
del proizvodnje, v Celju pa
skrbijo za razvoj in opravljajo
servisno dejavnost, ki je še
vedno osnova njihovega de-
la. Pred dvema letoma so
razvili modele najsodobnej-
ših elektronskih tehtnic in in-
dustrijske elektronike, ki jih
poleg izdelkov priznanih tu-
jih proizvajalcev uspešno tr-
žijo v Sloveniji. Zaradi stro-
gih pravil pri proizvodnji in
kontroli meril v Evropo za
zdaj še ne morejo, ko bo Slo-
venija sprejeta v unijo, pa pri-
čakujejo veliko dela, zlasti na
območju avstrijske Štajerske.
Alojz Kračun meni, da tak-
šne rasfi podjetja kot doslej
ne morejo več pričakovati.
»Kar smo ustvarili, bomo na
vsak način poskušali ohrani-
li. K vsem certifikatom in
akreditacijam bomo posku-
šali dodati še priznanje za
poslovno odličnost.«
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Direktor in ustanovitelj Aibe Alojz Kračun: »Težko je priti do vrha,
težje se je na njem obdržati.«
Za razvoj Dravinjske doline
Območna razvojna agencija Pohorje-Dravinja se us-
pešno vključuje v vse dejavnosti, ki prinašajo razvoj na
območju občin Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje in Op-
lotnica. Celo tako uspešno, da so za njene programe žu-
pani teh občin izrazili pripravljenost, da prispevajo za-
nje še več sredstev kot doslej.
Med sedemnajstimi pro-
jekti območne razvojne
agencije izstopajo uspehi pri
razvoju lokalnih grozdov na
področju lesarstva in kovin-
ske predelave, odziv mladih
na delavnice za motiviranost
za zaposlitev in samozapo-
slitev, v katere se je vključi-
lo 116 mladih, in velik raz-
mah podjetniških krožkov
na osnovnih šolah, ki jih je
letos že devet. Veliko dela
so namenjali pripravi različ-
nih investicijskih in razpi-
snih dokumentacij: za inve-
stiranje v vrednosti skoraj 6
milijard tolarjev, za subven-
cije 850 milijonov ter za
ugodna posojila 3,3 milijar-
de tolarjev. Žal so prosilci
dejansko prejeli le 10 do t
odstotkov zaprošenih sr«
stev. Opazen premik pria
kujejo tudi pri razvoju ti
rizma Dravinjske doline. Vi
štiri občine bodo v letu
pripravile skupen turi>. -
vodič, uskladile progran
prireditev in povezale kolf
sarske pod.
Na seji upravnega o,
agencije prejšnji teden ~
osnovi podatkov o opravijo
nem delu v tem letu in
tih za naprej soglasno ug^
tavljali, da je agencija za svo|
delo dobro usposobljena,''
zna ponudifi in izkoristiti V
možnosti tako na državt
ravni kot v dialogu z invest
torji. Kot je dejal predsedm
upravnega odbora FraiJ
Ban, hoče biti in bo najbo'
ša območna razvojna ag^'
cija ne le v Savinjski reg'!
temveč tudi širše, pripravlj
na pa je tudi na Evropo. ^
tem pa je bil kritičen do s'
delovanja območne agen^
je z Regionalno razvoji^
agencijo Celje, saj ta ne orn'
goča pravega vsebinskega P'
vezovanja.
0
Vodja Območne razvojne agencije Pohorje-Dravinja Jasmina Mihelak Zupančič In predsednik upravnega
odbora Franc Ban.
St. 42-17. oktober 2002
GOSPODARSTVO
11
Celje - izhodišče
za druge trge
podjetje Weishaupt iz Celja obvladuje celotni jugovzhodni trg - V desetih
letih petkratno povečanje prodaje
Celjski VVeishaupt, ki je
jdi sam hčerinsko podjet-
■nemškega koncema Max
feishaupt, bo v naslednjih
ali treh letih v vseh dr-
jvah nekdanje Jugoslavi-
{ustanovil lastna podjet-
,,0d leta 1994 že ima hče-
jnsko podjetje v Zagrebu,
|fedstavništva pa v Beogra-
In, Sarajevu in Skopju, ven-
lar so v vodstvu koncema
irepričani, da bodo z nepo-
ledno prisotnostjo še bo-
je obvladali jugovzhodne
fge, na katerih prodajajo
igrevalno tehniko že 37 let.
Prejšnji teden je sedež celj-
kega Weishaupta obiskal
lanfred Stury, posebni
ooblaščenec lastnika kon-
trna Siegfrieda Weishaup-
1, ki je v koncernu zadol-
1ZT prodajo. Med drugim
iaril, da slovensko hče-
sko podjetje zelo dobro po-
e, zasluga za to pa ne gre
lobrim izdelkom, ampak
t visoki strokovni podko-
osti 11-članske celjske
)e. Sturyjev obisk v Ce-
ni bil slučajen. Sodi v
) praznovanj treh jubi-
ki jih letos praznujejo
shauptu - 70. obletni-
slovanja matične druž-
0. obletnico izdelovanja
Inikov in 10. obletnico
irinskega podjetja v Celju.
Veishaupt Slovenija je bil
fer registriran že konec le-
1991, delovati pa je začel
tiuarja 1992. Bil je prvo
podjetje pri nas s stoodstot-
nim tujim kapitalom. Prva de-
setletka je bila zelo uspešna,
pravi direktor Henrik Dvor-
šak, saj so v tem času pove-
čali prodajo za skoraj petkrat
ter osvojili v Sloveniji po-
membne tržne deleže. Pri ve-
likih gorilnikih obvladujejo
do 85 odstotkov trga, pri
manjših ogrevalnih napravah
pa okrog 15 odstotkov, ki bi
jih radi v naslednjih letih po-
večali na vsaj 25 odstotkov.
Letos bo podjetje, ki vsa leta
posluje z dobičkom in »ob-
vladuje« celotno območje
nekdanje Jugoslavije, ustva-
rilo 3 milijone evrov prihod-
ka. Številka zajema prodajo
v Sloveniji, Bosni in Herce-
govini, Makedoniji in delo-
ma na Hrvaškem, prodaja v
ZRJ pa znaša še okrog 1,5 mi-
lijona evrov.
Henrik Dvoršak: »Celje bi
lahko bilo bolj ponosno, da
si ga je tako pomemben sve-
tovni proizvajalec, kot je
IVeishaupt, izbral za sedež
svojih dejavnosti v Slove-
niji in na celotnem območ-
ju jugovzhodne Evrope. Če
bi bila pobuda odgovornih
v mestu nekoliko večja, bi
v Celje, ki ima izvrstno le-
go in odlične strokovnjake,
gotovo prišla še kakšna
multinacionalka.«
Kot pravi Henrik Dvoršak,
je poslovanje na južnih trgih
še vedno težko in tvegano. Ze-
lo močna je tudi konkuren-
ca, vendar se je VVeishaupt v
minulih 37 letih v tem delu
Evrope uveljavil kot zaupa-
nja vreden proizvajalec. Po-
leg tega so se v celjskem pod-
jetju zaposliU ljudje, ki te tr-
ge dobro poznajo, saj so na
njih delali še kot predstavni-
ki Ema, ki je bil do leta 1991
zastopnik Weishaupta na ob-
močju Jugoslavije. V Celju
zadnje čase resno razmišlja-
jo, da bi prodajo gorilnikov
in ogrevalnih naprav razširi-
li še na kakšno drugo jugovz-
hodno državo. Najprej pa bo-
do ustanoviti lastna podjetja
v Bosni in Hercegovini, ZRJ
in Makedoniji. Na Kosovu in
v Črni gori bodo imeli le pred-
stavništvo. Dvoršak pričaku-
je, da bodo že v nekaj letih
povečali prodajo na najmanj
šest milijonov evrov, kolikor
je znašala pred razpadom Ju-
goslavije.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Koncem Weishaupt zapo-
sluje danes v matičnem pod-
jetju v nemškem mestu
Schvvendi ter sedemnajstih
hčerinskih dmžbah na sko-
raj vseh celinah 2.800 de-
lavcev. V zadnjem letu je pro-
met koncema dosegel 320
milijonov evrov.
Namesto za večje slavje ob deseti obletnici delovanja so v celjskem VVeishauptu denar raje namenili za posebno
darilo. Osnovni šoli Frankolovo so kupili nov gorilnik, ki sta ga ravnatelju Darku Sušku (desno) izročila
predstavnik koncema Manfred Stury in direktor celjskega podjetja Henrik Dvoršak (drugi in tretji z leve).
Največ za plače
Upniki preboldskega Mika, ki je od 4. septembra Vj
Irisilni poravnavi, so morali do začetka tega tedna
Irijaviti terjatve, ki jih imajo do podjetja.
Po besedah prisilnega upravitelja Tomaža Kosa bo konč-J
~ z!iesek vseh terjatev znan že konec tega tedna. Največ-|
'ki so ministrstvo za finance, podjetja Papilon, Elektro|
n Tibora iz Trzina ter zaposleni. Kot so povedali v^
1 območni organizaciji svobodnih sindikatov, so
-■■ :27 delavcev vložili za 77 milijonov tolarjev terjatev.
'v\iveč, kar 58 milijonov tolarjev terjatev, je nastalo na
f3čun premalo izplačanih plač v zadnjih petih letih, pod-
jetje pa delavcem dolguje še letošnji regres, nadomestilo
^malico in potne stroške od letošnjega junija do uved-
^5 prisilne poravnave ter nekaj jubilejnih nagrad.
Težave Mika so podobne kot v drugih tekstilnih pod-
ietjih. Podjetje že nekaj časa ne more več poravnavati
"seh svojih obveznosti, pesti pa ga tudi preveliko število
^poslenih. Zato načrt finančne reorganizacije, ki ga je
sodstvo Mika oddalo pred nekaj dnevi, predvideva tudi
odpuščanja. Kakšne bodo številke, Kos še ne ve, saj mo-
^^jo v Miku prav pri predlogu kadrovske sanacije dopol-
niti finančni načrt. JI
Gorenjevo pohištiro tudi iz BiH
korenje Notranja oprema je v naselju Blažuj pri Saraje-
y odprlo tovarno za dodelavo kuhinjskega in kopalniš-
•^Sa pohištva. Naložba je vredna 2 milijona evrov, tovar-
"^Pa naj bi na leto naredila 2,5 milijona evrov prometa.
J^elenjsko podjetje, ki je od lani v večinski lasti Gorenja,
med največje slovenske proizvajalce in izvoznike ku-
•^Iskega in kopalniškega pohištva. Osnovna vizija podjetja
* Postati vodilni ponudnik celovite notranje opreme na slo-
j^t^skem trgu ter na trgih jugovzhodne Evrope, kjer bodo
^^^ijali koncept lokalne proizvodnje ter s tem izdelke še
bolj približali lokalnemu prebivalstvu. Lani je Gorenje No-
tranja oprema, ki zaposluje 930 ljudi, ustvarilo 7,7 milijarde
tolarjev prihodkov od prodaje, od tega po 3,3 milijarde tolar-
jev na slovenskem trgu in na trgu Evropske unije, nekaj več
kot milijardo tolarjev pa na trgih jugovzhodne Evrope.
Gorenje ima v Bosni in Hercegovini kljub močni konku-
renci zelo visok tržni delež pri prodaji gospodinjskih apa-
ratov. Lani je v tej državi prodal za 29 milijonov evrov raz-
ličnih izdelkov, letos pa pričakuje, da bo prodajo povečal
še za šest odstotkov. JI
■i     FINANCE
Vrednostni papiiji deinišidii družb
Vrednostni papirji investicijsidit družb
Tečajnica
Borzni indeicsi
St. 42-17. oktober 2002
12
Ozara na stežaj
Dan odprtih vrat društva Ozara - Med štirinajstimi slovenskimi enotami
tudi celjska
Ob dnevu duševnega
zdravja je društvo Ozara,
nacionalno združenje za
kakovost življenja, ki ima
svojo enoto tudi v Celju, or-
ganiziralo dan odprtih vrat.
S tem se je društvo ponov-
no predstavilo širši javno-
sti in opozorilo nase.
Dan Ozarinih odprtih vrat
je bil minuh četrtek v pro-
storih na Krekovem trgu v Ce-
lju. Celjska enota s pisarno
za informiranje in svetova-
nje ter stanovanjsko skupi-
no deluje od leta 2000, sicer
pa so takšne enote v štirinaj-
stih slovenskih mestih.
Ozara je neprofitno social-
no-humanitarno društvo, ka-
terega skrb je usmerjena v
človekovo duševno zdravje.
Ozarini programi so torej na-
menjeni ljudem z dolgotraj-
nimi težavami v duševnem
zdravju po zdravljenju v psi-
hiatričnih ustanovah, sicer pa
je društvo na voljo vsakomur,
ki se znajde v duševni stiski.
V celjski pisarni na Kreko-
vem trgu 3 se vsak ponede-
ljek od 10. do 12. ure zbere
skupina za samopomoč. Čla-
ni se pogovarjajo o svojih sti-
skah in težavah, s katerimi
se srečujejo v vsakdanjem živ-
ljenju, tam dobijo potrebne
informacije, kam in na koga
se obrniti za pomoč, kako se
najhitreje vključiti v življe-
nje po končanem psihiatrič-
nem zdravljenju. Občasno so
na dnevnem redu aktualne te-
me, ki jih zanimajo. Na stro-
kovne sodelavce pisarne se
lahko obrne vsakdo osebno
ali po telefonu na številko 03/
49 25 750.
Ozarini strokovni svetoval-
ci obiskujejo uporabnike na
domu, če je takšna uporab-
nikova želja ali potreba. Obi-
čajno gre za pogovore, za po-
moč in nasvete pri urejanju
osebnih zadev, za pomoč pri
urejanju bivalnega okolja,
uporabnik lahko zaprosi sve-
tovalca, da ga spremlja na
nujnih poteh.
V okviru Ozarine enote v
Celju se uporabniki vključu-
jejo tudi v najrazhčnejše pro-
stočasne in ustvarjalne dejav-
nosti, na primer slikarske in
računalniške tečaje. V teh de-
lavnicah nastaja društveno
glasilo Ozarina skrinjica, v
obhkovalno-likovni delavnici
Mozaik pa nastajajo razni upo-
rabni in okrasni izdelki ozi-
roma predmeti. Pri tem so
strokovnim delavcem v veli-
ko pomoč prostovoljci, ki pa
jih je premalo, pomemben
delež v življenju društva pris-
pevajo tudi fantje, ki se od-
ločijo za civilno služenje vo-
jaškega roka. Prostovoljec je
lahko vsak, ki je pripravljen
sodelovati z društvom in
spremljati ljudi s težavami v
duševnem zdravju. Sestavni
del Ozarinega dogajanja so
tudi občasni pikniki, ogledi,
izleti v naravo, pohodi.
Pomembna Ozarina eno-
ta je stanovanjska skupina,
ki je namenjena tistim, ki
ne zmorejo samostojno ži-
veti in ki nimajo nikogar,
ki bi skrbel zanje. Nekate-
ri uporabniki se po zdrav-
ljenju v psihiatrični ustano-
vi tudi nočejo vrnid v do-
mače okolje. Tem so na vo-
ljo bivalne enote: sobe in
skupni prostori. Načrtova-
nje življenja in dela v sta-
novanjski skupini je skup-
no, najbolj pomembno je
učenje za kasnejše samo-
stojno življenje.
MARJELA AGREŽ
Foto: GK
Ozarine strokovne delavke: Marija Ovtar, Tanja Mlač in Metka Vanček ter vojak »civilist« Damjan Luc.
Slovenski
teden v
Singenu
Partnersko mesto je spoznavalo
slovensko literaturo in vino
Celjsko partnersko mesto
Singen ob Bodenskem jeze-
ru v Nemčiji vsako leto pri-
reja poseben kulturni festi-
val. Letošnji se je prejšnji
teden odvijal pod naslovom
Wortwelten. Šlo je torej za
literaturo oziroma pisano
besedo in njeno ilustriranje.
Sestavo programa Sloven-
skega tedna v okviru Wort-
vvelten so zaupali prof. Ivani
Iki Medved, ki s svojimi di-
jaki Gimnazije Celje-Center
že več let sodeluje z dijaki
gimnazije Friedrich Wohler-
Gymnasium. Skupaj s pub-
licistom Dragom Medvedom
sta sestavila program Sloven-
skega tedna. Zajemal naj bi
predvsem zanimive celjske
avtorje in enega širše znane-
ga in uveljavljenega sloven-
skega literata, želeli pa so
spoznati tudi slovenskega
uveljavljenega vinarja z de-
gustacijo njegovih vin.
Prof. Marijan Pušavec, bib-
liotekar in vodja posebnih
zbirk v Osrednji knjižnici Ce-
lje, je v Mestnem umetnost-
nem muzeju predstavil življe-
nje in delo Alme M. Karlin v
obliki razstave na panojih, ki
jih je izvrstno izdelal obliko-
valec Iztok Skok in s preda-
vanjem, ki je pri poslušalcih
vzbudilo mnoga vprašanja.
Razstavo na panojih so poda-
rili Mestni knjižnici v Singe-
nu, v kateri so že določili izred-
no komunikativen prostor za
stalno postavitev. Ta večer se
je istemu občinstvu predsta-
vila s svojimi slikanicami in
drugimi deli za mlade pisatt
Ijica in ilustratorka Lilijan
Praprotnik Zupančič, ki je-
Singen pripotovala iz Baslj
kjer se je udeležila svetovne
ga kongresa IBBY - Medna
rodne zveze za mladinski
književnost. Kot ilustrator!«
so jo vpisali na častno lisK
zveze. Njene slikanice s svoj«
tvenimi estetskimi sporočil
so na mah osvojile avditoriji
singenski knjižnici.
V sredo zvečer je Drago
Medved predaval o svoji knji
gi Slovenski Dunaj s poudai
kom na Celjanu Tomažu Pre
lokarju, ki je bil v letih 145:
- 1496 škof v bližnji Konstan
ci in je tam tudi v stolnici po
kopan. Občinstvo je bilo prt
senečeno nad imeni, ki sojil
poznali, pa niso vedeli, i
gre za Slovence, če omenin
samo Jurija Vego. V četrte!
zvečer pa je avtor knjige Sk
venski Dunaj v prestižni rej
stavraciji La Villa predsml
vinorodno Slovenijo in vinai
ja Aleša Kristančiča z blagov
no znamko Movia.
V petek je iz Frankfurtai
Singen pripotoval pisatelj Drj
go Jančar in zvečer v teatru Dis
Farbe bral svoja dela in odge
varjal na vprašanja številnegl
občinstva. Njegovo ime jej
Nemčiji že dokaj znano. Nj«
gov zadnji roma Zvenenje
vi je že deseta knjiga prevede
na v nemščino. Z njegovim
stopom se je končal Sloveč
ski teden v okviru priredit?
Wortwelten v Singenu.
Gradbišče namesto parM
Na območju tako imeno-
vanega Sončnega parka v
Celju bo v prihodnjih letih
pravo gradbišče. S spreje-
mom strokovnih podlag za
to območje je celjski mest-
ni svet prižgal zeleno luč
za lov na atraktivne parce-
le. Te bodo privabile pred-
vsem tiste, ki želijo graditi
svoje hiše nedaleč od mest-
nega jedra.
Sončni park omejujejo
struga Koprivnice na severu,
podaljšek Čopove na zaho-
du, Grevebroiška na vzhodu,
na jugu pa pot med Čopovo
in Cesto v Lokrovec. Območ-
je je bilo pred zdaj že davni-
mi leti rezervirano za Titov
park spomina, kasneje za
park, še kasnejši načrti so ga
opredeljevah kot območje za
blokovno gradnjo. Z zadnji-
mi spremembami pa v svo-
jem vzhodnem delu postaja
prostor za gradnjo manjših
blokov [tipa vile), v zahod-
nem pa privlačen prostor za
individualno stanovanjsko iz-
gradnjo. Parcele na tem ob-
močju bodo velike od 600 do
1000 kvadratnih metrov, pro-
stor pa nameravajo dodatno
urediti tudi z mrežo cest.
pomembnejši med njimi ^
podaljšek severne vezne
ste, ostalo območje bo pf'
predeno s peš potmi in J'
voznimi cestami za skupi"
stanovanjskih objektov. ^
tem se zdi pomembno, da^
s spremenjenimi zasnova"
uredili protihrupno zaš^''
in tudi ohranitev zelenih P'
vršin in večjih dreves, pa"
di obvodno območje Kopf'
niče z vso vegetacijo, ki p^^
stavlja posebno krajinsko 1^
liteto.
Št. 42-17. oktober 2002
prenova Almine
hiše
Obnovitvena dela hiše Alme Karlin, ki jo je poleti odkupila celjska
občina
po nekaj letih dogovarjanj o od-
upu hiše v Pečovniku, kjer je
jvela pisateljica in svetovna po-
fltnica Alma Karlin, so dogovo-
i z dedinjo končno obrodili
adove. Za hišo je Mestna obči-
la Celje odštela 3,5 milijona, za
(inljišče 1,5 milijona tolarjev. Na
ibjektu, ki ima status kulturne-
la spomenika, so se že začela ob-
lovitvena dela, ki naj bi bila pred-
lidoma zaključena do leta 2005.
[anje je MOC zagotovil 4 milijo-
le, 2,7 milijona tolarjev pa je pris-
jevalo ministrstvo za kulturo.
»Konec septembra smo z ministrs-
iia za kuUuro dobili obvestilo, da
cmo dobili določena sredstva za
ibnovo Almine hiše, vendar pod po-
pjem, da predložimo ustrezno do-
kumentacijo in vse potrebne izved-
bene račune, ker naj bi bila dela za-
ključena do konca oktobra,« je po-
vedala Božena Hostnik, konserva-
torska svetovalka z Zavoda za vars-
tvo kulturne dediščine - OE Celje in
dodala, da za to, da je hiša prodana,
na zavodu drugače verjetno še ne-
kaj časa ne bi izvedeli. »Hišo je bilo
potrebno najprej statično sanirati
oziroma utrditi zidove, saj so bile
ogrožene notranje poslikave. Zato
smo se obrnili na Akademijo za li-
kovno umetnost v Ljubljani, kjer so
nam takoj priskočiU na pomoč.« Le-
tos nameravajo hišo najprej ometa-
ti, nato injektirati severno in del za-
hodne stene, ko bo delo končano,
pa bo izvajalec gradbenih del utrdil
venec na ostrešju in nanj namestil
novo ostrešje in novo kritino. Po
končani obnovi bo Muzej novejše zgo-
dovine v hiši pripravili muzejsko po-
stavitev. Na ogled bodo predmeti, ki
so bili last Alme Karlin. Našli so tu-
di veliko pisnega gradiva, verjetno
pa bodo zaprosili ljudi, da muzeju
odstopijo stvari, za katere vedo, da
so pripadale Almi.
O načrtih v zvezi s hišo, v kateri
je živela Alma Kadin, smo povpra-
šali tudi Vlada Koželja, strokov-
nega sodelavca Oddelka za druž-
bene dejavnosti pri MOC: »Občina
je hišo odkupila, kupnina je v ce-
loti plačana. Zagotovili smo tudi
sredstva za obnovo, o natančnej-
ših načrtih v zvezi z hišo pa zaen-
krat še ne moremo govoriti.«
ALMA M. SEDLAR
Gregor Kokalj, asistent Akademije za likovno umetnost s študentko med snemanjem notra-
njih poslikav v hiši, v kateri je živela Alma Karlin. V tem tednu bodo strokovnjaki posneli še
zunanje poslikave, potem pa se bodo obnovitvena dela nadaljevala. Foto: Božena Hostnik
Z žensko senzibilnostjo
Janja Romih bo na županskih volitvah v Celju zastopala barve ZLSD
40-letna diplomirana politolo-
^ja Janja Romih iz Celja kan-
ifidira za županjo Mestne obči-
neCelje. Sedanja podžupanja, za-
ppi/ena kot programska mene-
dierka v Regionalni razvojni
igenciji, je kandidatka Združe-
ne liste socialnih demokratov
(ZLSD).
Med predstavitvijo svojega progra-
M je minuli četrtek v galeriji Mo-
aik v Celju posebej izpostavila skrb
a boljše bivalne pogoje, kakovost
življenja in sožitje občanov, ki mo-
3jo živeti varno. Prav s to točko ob-
rtnega programa se Romihova naj-
lolj razlikuje od ostalih treh kandi-
ilatov in prav to daje slutiti, da bi
občino vodila s tipično žensko sen-
3bilnostjo. Sicer pa Romihova v svo-
i^ni programu izpostavlja še pove-
zovanje in odprtost Celja, sposob-
to, motivirano in učinkovito občin-
^0 upravo, znanje, sposobnost in
'iventivnost ter lepo, urejeno in pri-
jazno mesto. »Kandidatura ponuja
alternativo mojih pogledov na vo-
denje mesta. Kot županja bi si naj-
prej postavila vprašanje, kakšno me-
sto si sploh želimo, v katero smer
bi ga bilo najbolj pametno razvijati
in zato bi poiskala pomoč pri sveto-
valcih, neformalnih skupinah obča-
nov, nekakšnih razvojnih koalici-
jah,« je povedala Janja Romih.
Pred volitvami napoveduje
svojo uvrstitev v drugi krog žu-
panskih volitev in dvoboj s se-
danjim županom Bojanom Šro-
tom. Za kampanjo bo ZLSD na-
menila okoli 3 milijone tolar-
jev iz privarčevanih sredstev in
z denarjem sponzorjev.
BRST
Člani ZLSD so imeli v ponede-
ljek v celjskem Narodnem domu
volilno konvencijo, na kateri so
predstavili kandidate za župane
v občinah Celje, Štore, Vojnik in
na Dobrni, predstavili pa so tudi
kandidatne liste, s katerimi bo-
do nastopili na volitvah za nove
občinske svete.
O štorski brezposelnosti
Združena lista socialnih demo-
^atov je na tiskovni konferen-
predstavila svojega kandida-
^za župana Občine Štore. Kan-
^dat Gojmir Klinar (na sliki), ki
•^i celjsko Galerijo Mozaik, me-
da zelo dobro pozna Štore,
'^'nkajšnjo socialno problema-
'*o ter železarstvo,
^epričan je, da je po osmih letih
^za spremembe. V programu pou-
Jfja gospodarstvo ter rekordno
^^zposelnost v tej občini, ki jo je
treba znižati. Med drugim bi
JPrizadeval za kulturni center, kjer
'lašli prostor mladi in starejši, za
'^Minske prostore ter izgradnjo sta-
J'^^anj. Kot ugotavlja, ni bilo v Što-
v zadnjih dveh desetletjih nobe-
% novega stanovanja. Razmišlja
o praznem poslopju tako ime
J^^anega internata, kjer bi lahko
"^^dili dom za starejše občane. Med
drugim bi si prizadeval za ureditev
železarskega muzeja.
Občinski odbor Socialdemokrat-
ske stranke Štore pa je vložil uradno
kandidaturo za svojega kandidata, se-
danjega župana Štor Franca Jazbe-
ca, ki bo kandidiral s podporo Nove
Slovenije in Demokratične stranke
upokojencev. Sicer pa Jazbec obljub-
lja, da bo nadaljeval s sedanjim žu-
panskim programom, predvsem za
pridobivanje novih delovnih mest v
Štorah, ki jih pesti rekordna brez-
poselnost. Med drugim poudarja ob-
novo in posodobitev infrastrukture
v kraju, kanalizacije ter povezavo s
celjsko čistilno napravo.
Od torka je uradno znan še četr-
ti kandidat za župana Štor, ki ga
kandidira Stranka mladih Slove-
nije. Gre za kandidaturo Srečka
Križanca, ki ga je podprla tudi
Slovenska ljudska stranka. Kot prvi
pa se je v Štorah uradno predsta-
vil kot županski kandidat Jani Jur-
košek iz Liberalne demokracije
Slovenije.
Št. 42 - 17. oktober 2002
14
Med nemščino
in angleščino
V OŠ Prebold bo angleški jezik kot prvi tuji jezik uveden
prihodnje leto, nemškega bodo poučevali tudi fakultativ-
no - Šola pred 9-letko
šolo v Preboldu obiskuje
455 učencev, ki so se v mi-
nulih dneh skupaj s starši
velikokrat pogovarjali o an-
gleščini in nemščini. V šoli
še v letošnjem šolskem letu
kot prvi tuj jezik poučujejo
nemški jezik, angleški jezik
pa fakultativno, kot nadstan-
dard, ki ga plačujejo starši.
»Nemščina je v Preboldu od
nekdaj,« pravi Milan Jezer-
nik, ravnatelj OŠ Prebold.
»Pred leti so se starši odločili
za nemški jezik. Anketo smo
zaradi želja nekaterih staršev
ponovno izvedli pred dvema
letoma in takrat se je več kot
tri četrtine staršev odločilo za
uvedbo angleškega jezika. Svet
šole se je takrat odločil, da se
bo angleški jezik uvedel z de-
vetletko.«
Starši učencev 2. in 3. raz-
reda so na letošnjem skupnem
roditeljskem sestanku izrazi-
li željo, da bi se učenci že prej
učili angleščino. Zato so se v
svetu šole odločili, da bodo an-
gleščino kot prvi tuji jezik
uvedli v prihodnjem šolskem
letu. Glede na to, da se v 7.
razredu devetletke kot izbirni
predmet uvaja tudi drugi tuji
jezik, so v šoli predvidevaU,
da se bodo starši oziroma učen-
ci takrat odločili za nemški je-
zik. »Spet smo se na željo star-
šev odločili, da se nemški je-
zik začnejo otroci učiti že v 3.
razredu, seveda v fakultativ-
ni, samoplačniški obliki. V bis-
tvu smo ugodili vsem staršem,«
pravi Jezernik.
V preboldski šoli so tudi za-
to, ker upada število oddelkov,
skoraj pripravljeni na dokonč-
no uvedbo 9-letke. Lani so v
ureditev prostorov za L in 2.
razred, ki sta že v novem pro-
gramu, vložili 80 milijonov to-
larjev. Sedaj ob šoli gradijo te-
lovadnico, ki bo predvidoma
dograjena prihodnje leto in bo
namenjena tudi zunanjim upo-
rabnikom. V šoli jih čaka še
ureditev knjižnice in zunanje-
ga igrišča.
»v šoli smo s krajem in
občino dobro povezani. To
dokazujejo poletni tabori v
Marija Reki, ki jih bomo še
pripravljali, novembra pa
bomo organizirali okroglo
mizo, na kateri se bomo po-
govarjali o drogah. Veliko
poudarka dajemo tudi ne-
formalnim srečanjem s star-
ši, izletom ali piknikom,
kjer snujemo strokovne
podlage za nadaljnje sode-
lovanje,« pravi Milan Jezer-
nik.
Težak gospodarski položaj
podjetij v občini se odraža tu-
di v življenju šole, kjer skuša-
jo na različne načine omiliti
socialno stisko. Tako med dru-
gim ravno v tem tednu učenci
zbirajo star papir, izkupiček
pa namenijo kot pomoč učen-
cem za šolo v naravi, nasto-
pe... Poleg tega deluj e tudi šol-
ski sklad, v katerem zbirajo
denar za opremo šole, kamor
med drugim sodi tudi nakup
smučarske opreme.
U. SELIŠNIK
Foto: T TAVČAR
Ravnatelj OŠ Prebold Milan
Jezernik
Seje v
Žalcu ne bo
Na zadnji seji žalskega
občinskega sveta je 13
svetnikov zahtevalo, da
župan Lojze Posedel v ro-
ku dveh tednov skliče še
eno sejo, na kateri naj bi
obravnavali rebalans pro-
računa in poročilo nadzor-
nega odbora.
Žalski župan Lojze Pose-
del se je odločil, da seje ne
glede na zahtevo svetnikov
ne bo sklical, za to odloči-
tev pa navedel kar nekaj
razlogov, ki jih je uteme-
ljil z določili poslovnika in
statuta Občine Žalec. Slo-
venska vlada je rebalans le-
tošnjega proračuna spreje-
la šele L oktobra, vendar v
Žalcu minuli teden še niso
prejeli novega izračuna mi-
nistrstva za finance. V žal-
ski občini sicer pripravlja-
jo rebalans občinskega pro-
računa, vendar ga glede na
predpisan postopek ni mož-
no obravnavati v zahteva-
nem 14-dnevnem roku.
Delo nadzornega odbora
ni odvisno od župana. Si-
cer so se člani nadzornega
odbora sestali v sredo in
med drugim obravnavali po-
rabo javnih sredstev od ja-
nuarja do septembra, ven-
dar ima župan oziroma upo-
rabnik pravico ugovora v
15-ih dneh od vročitve pred-
hodnega poročila. S tem žu-
pan Posedel utemeljuje, da
ni pogojev za sklic seje v
14 dneh, kot je zahtevala sku-
pina žalskih svetnikov.
....................................................................US.
Šolniki na Polzeli
v četrtek so se v OŠ Polzela zbrali ravnateljice in ravnate-
lji osnovnih šol iz bivših občin Šmarje pri Jelšah in Žalec.
Zbrane je pozdravil polzelski župan Ljubo Žnidar, ki je
poudaril, da so na Polzeli ponosni na svojo šolo, ter pred-
stavil načrte v zvezi z gradnjo podružnične šole v Andražu,
za katero so že prejeli sklep ministrstva za šolstvo o sofi-
nanciranju, dokončali pa jo bodo predvidoma v letu 2005.
Ravnatelji iz nekdanjih 12 občin, ki se na podobnem sreča-
nju na pobudo Janeza Meglica zbirajo že več let, so si ogle-
dali gozdno učno pot, graščino Šenek in obiskali dom upo-
kojencev, v gradu Komenda pa jim je zgodovino malteškega
viteškega reda predstavil Rok Hrženjak, nekdanji učenec
OŠ Polzela. Druženje so ravnatelji zaključili v novem vino-
toču oziroma na kmetiji odprtih vrat pri Turnškovih v Zalo-
žah, kjer so vsi še enkrat čestitali mag. Marinki Marovt,
ravnateljici OŠ Polzela, ki je v sredo zvečer na posebni slo-
vesnosti prejela republiško nagrado na področju šolstva.
US, foto: TT
Ravnateljice in ravnatelji so se zbrali v knjižnici OŠ Polzela.
Kolonija prijateljstva
Člani KUD Polzela so v so-
delovanju z žalskim skladom
za kulturne dejavnosti in ob-
čino pripraviU 12. Kolonijo
prijateljstva Polzela 2002.
Tridnevnega druženja na
Polzeli in v njeni okolici se
je udeležilo 30 likovnikov-
amaterjev iz širšega celjske-
ga območja, ki so ustvarili
več kot 100 del. Celjski sli-
kar Jure Cekuta je izbral 33
del, ki so jih minuli teden po-
stavili na ogled v mali dvo-
rani Kulturnega doma na Pol-
zeli. Ob odprtju razstave so
spregovorili predsednik KUD
Polzela Marko Slokar, pol-
zelski župan Ljubo Žnidaric
vodja Javnega sklada RS ti
kulturne dejavnosti Območ
ne izpostave Žalec, Jožica Oc
virk, ki ima tudi največ za
slug za uspelo likovno kolo
nijo na Polzeli. Umetnišk:
program je s harmoniko ob
likoval dijak Srednje glasbe
ne šole Velenje Izidor Kokov
nik. Razstava bo na ogled d(
20. oktobra, vsak dan od 9.
do 11. in od 14. do 17. ure. j
T TAVČ/lisI
Priznanja in rdeč nagelj sta vsem udeležencem letošnje kolonije podelit
Marko Slokar in Jožica Ocvirk.
NA KRATKO
Bogat
program
aktivnosti
v oktobru, mesecu požar-
ne varnosti, so pri Gasilski
zvezi Žalec, ki združuje 34
PGD iz petih občin Spodnje
Savinjske doline, pripravili
obširen program aktivnosti.
RazdeliU so jih v štiri sklo-
pe, in sicer na strokovnoo-
perativno področje, izobra-
ževalno dejavnost, preventiv-
no dejavnost in organizacij-
ske naloge, v vseh štirih sklo-
pih pa pripravljajo več aktiv-
nosti, med drugim tudi so-
delovanje v vseslovenski ak-
ciji Dobro vzdrževanje objek-
tov in naprav - večja požarna
varnost.
Drobtinica ob
dnevu hrane
v evropski projekt svetov-
nega dneva hrane, ki je bil
včeraj, se je vključila tudi 00
Rdečega križa Žalec z akcijo
Drobtinica. V žalski občini
jo je v soboto pripravila KO
RK Šempeter s pomočjo šem-
petrskih učencev. Pred Bla-
govnico Savinjskega magazi-
na Šempeter so postavili stoj-
nico, na kateri so prodajali
kruh, ki ga je podarila pekar-
na Fijavž iz Šempetra. Kruh
so prodajali po enotni ceni
300 tolarjev, iztržili pa so 42
tisoč tolarjev. Ta denar bodo
skupaj s prispevki sponzor-
jev namenili za prehrano sa
cialno ogroženih otrok iz šeffl
petrske osnovne šole.
Urejeni tudi na
Vranskem
Člani hortikuhurne sekci
je Turističnega društva Vran
sko so že avgusta pregledal
okohce hiš, podjetij in kme
ti j, minuli teden pa so rai
glasili rezultate. Priznanja zi
urejeno okolico stanovanj
skih hiš in lepo cvetje je prf
jelo 71, priznanja za celotni
urejeno kmetijo in cvetje 15
priznanja urejeno podjetjeii
cvetje pa 12 občanov. Na pf*
ložnostni prireditvi v kultuf
nem domu je vranski žup^
Franc Sušnik izrazil veselja
da pri turističnem društvu
pesno nadaljujejo lani za^f
to delo. Število podeljeni'
priznanj namreč priča, da s*
občani zavedajo, kako zun^^
nji izgled kraja pripomore*
promociji občine.       ^
Opravičilo
Minuli teden se je v teks'
z naslovom V spomin ml^r
šim rodovom prikradla
ljuba napaka. Predsedni''
00 ZB NOV je namreč A^'
gust Palir in ne Ivan Palij'
kot smo pomotoma naveiJ'
li v tekstu. Prizadetim se 2^
napako opravičujemo, i
Uredništvi
St. 42-17. oktober 2002
15
Za menjavo ni
razloga
»če bodo volivke in vo-
vci upoštevali opravlje-
0 delo in dober program
a naprej, potem ni razlo-
3, da se menja župan,«
J na novinarski konferen-
1 poudaril žalski župan
D hkrati ponoven kandi-
|at za župana Lojze Po-
jdel, ki 4-letni mandat za-
Jjučuje z dobrim občut-
[om.
Posedel, ki bo na vohtvah
lastopil kot neodvisni kan-
lidat s podporo DeSUS, SLS
H ZLSD, je predstavil naj-
fečje dosežke v žalski obči-
liv minulem obdobju ter iz-
)OStavil dobro sodelovanje
j svetniki, občinsko upravo
:er državnimi institucijami
ifldrugimi občinami. V nas-
jrotju z drugimi kandidati
p poudaril, da je vpliv lo-
llalne skupnosti na razvoj
gospodarstva izjemno maj-
hen, saj občine lahko zago-
tovijo samo prostorske mož-
nosti ali izdajajo obratoval-
na dovoljenja. Tudi pri pri-
dobivanju razhčnih dovo-
ljenj za gradnjo občina ni-
ma možnosti, saj to področje
ureja država.
Sicer je Posedel za prihod-
nja štiri leta napovedal iz-
gradnjo glasbene šole, preu-
reditev šole Griže in podruž-
nične šole na Ponikvi, izgrad-
njo otroških igrišč v vseh kra-
jih, sodelovanje pri gradnji
bazena, gradnjo večnamen-
skega športnega objekta in
novih parkirišč, iskanje re-
šitev za gradnjo mladinske-
ga centra, kot največjo in-
vesticijo pa gradnjo čistilne
naprave Kasaze. Druga po-
dročja v žalski občini bi ure-
jah podobno kot v minulem
mandatu, v skladu s predvo-
lilnim sloganom »Skupaj na-
daljujmo uspešno delo«.
Svoje programe in razloge
za podporo župana Posede-
la so predstavili tudi pred-
stavniki treh strank.
US, foto: TT
Lojze Posedel
Od razvoja do financ
I v nedeljo sta predsedni-
Ika občinskih odborov NSi
iiiSDS Braslovče, Vlado Ma-
rni in Ivan Fale, podpisa-
labalicijsko pogodbo, obe
stranki pa bosta na bhžnjih
lolitvah podprli županske-
ga kandidata, sedanjega po-
ižupana Marka Balanta.
Programske točke obeh
iirank in kandidata Marka
Balanta so priprava in spre-
jem razvojnega programa
občine Braslovče in zagotav-
ljanje denar, angažiranje raz-
TOjnih potencialov občine,
zagotavljanje pospešenega
Jazvoja območja z vlaganji
'infrastrukturo in finančna
pomoč manjšim podjetjem.
Občinska hiša bi bila hiša od-
prtih vrat, dostopna za vse
predloge, pripombe in sode-
lovanja. Balant bi si priza-
deval za celovit razvoj ob-
čine ob upoštevanju kultur-
nih in zgodovinskih zname-
nitostih, pri tem bi dajal
prednost demografsko ogro-
ženim območjem ter skrbel
bodo za čisto okolje.
Posebno pozornost bi na-
menil kmetijstvu s poudar-
kom na družinskih kmetijah,-
pridelavi zdrave hrane in do-
polnilnih dejavnostih, pod-
piral bi cilje in usmeritve os-
novne šole in vrtca, spodbu-
jal kulturne in športne dejav-
nosti ter društvene aktivno-
sti, na področju zdravstva in
sociale pa bi obdržal pomoč
družinam z novorojenci in
poskrbel za pomoč in sveto-
vanje ostarelim in socialno
ogroženim.
TT
Marko Balant
Za gospodarstvo in
mlade
v Žalcu bo na županskih
»olitvah kot kandidat LDS
**stopil 64-letni Marijan
^"ričnik, upokojeni dipl.
''olitolog iz Petrovč, ki je si-
tudi član občinskega
'Veta.
Kandidat Turičnik bi z
"dajanjem novih dejavnosti
omogočanjem hitrejše-
8^ razvoja največ pozorno-
namenil razvoju lokal-
"^ga gospodarstva, posred-
pa odpiranju novih de-
'"^^nih mest. Poleg tega bi
posvetil izgradnji obrt-
''^ cone Arnovski gozd ter
}^io povezani ekologiji, ta-
r stranka kot županski
pHdidat Turičnik pa bi ve-
'"^o pozornosti namenila
^'^dim, ki bi jim omogo-
delovna mesta. Tako bi
Žalec vrnili tudi mladi
'''okovnjaki, ki bi našli svoj
prostor tudi v mladinskem
centru. Poleg tega je Turič-
nik napovedal pomoč pri
pridobivanju dovoljenj za
posege v prostor, na področ-
ju družbenih dejavnosti pa
bi nadaljeval začete investi-
cije, kot sta gradnja glasbe-
ne šole in šole v Grižah. Žal-
ski kandidat bi se zavzemal
predvsem za skupinsko de-
lo, »saj se da z več glavami
hitreje rešiti problem,« ka-
kor je poudaril Turičnik,
njegovo delo pa bi bilo na-
ravnano predvsem v razvoj-
ne plane. V LDS in kandi-
dat Turičnik pravijo, da je
bilo delo v žalskem občin-
skem svetu premalo razvoj-
no ter da so preveč prora-
čunskega denarja porabili
za komunalno infrastruktu-
ro in družbene dejavnosti.
Na ponedeljkovi novinar-
ski konferenci so predstav-
niki žalskega odbora LDS
predstavili tudi liste v posa-
meznih volilnih enotah.
US
Marijan Turičnik
Konec deljenja
na Moziije in
Rečico
v Občini Mozirje se je v
ponedeljek predstavil kan-
didat za župana Ivan Su-
hoveršnik, ki je malce pred
uradno predstavitvijo ob-
činski volilni komisiji vlo-
žil tudi zbrane podpise.
Suhoveršnik je v slabem
tednu zbral približno 400
podpisov, pri kandidaturi pa
ga podpira tudi Slovenska
ljudska stranka. 40-letni
kandidat bi kot župan de-
loval predvsem v smeri po-
vezovanja med Krajevnima
skupnosdma Mozirje in Re-
čica, vseh občanov in tudi
strank, s skupinskim delom
pa bi nadaljeval začete pro-
grame. S čim manjšimi
sredstvi bi poskrbel za iz-
boljšave v posameznih kra-
jih in izgradnjo večnamen-
ske dvorane v Mozirju. De-
nar bi s pomočjo kakovost-
nih programov poskušal pri-
dobiti tako iz države kot
Evrope, veliko vlogo v raz-
voju mozirske občine pa bi
namenil tudi turizmu.
Glede na prejšnje izkuš-
nje, ko je Suhoveršnik še do
pomladi v Mozirju službo-
val kot farni župnik, bi znal
k sodelovanju pritegniti čim-
več ljudi, ne le v Mozirju, tem-
več tudi v širšem zgomjesavinj-
skem prostoru. Suhoveršnik je
sicer rojen v Novi Štifti, po izo-
brazbi univerzitetni diplomi-
rani teolog, predvolilno kam-
panjo pa bo v največji meri fi-
nanciral z lastnimi sredstvi.
US, foto: GK
Ivan Suhoveršnik
NA
KRATKO
Najlepši na
Polzeli
»Ob praznovanju polzel-
skega občinskega prazni-
ka smo na sejmu Dobrote
s kmetij podelili priznanja
za najlepše ocvetličeno hi-
šo, blok, kmetijo ali ob-
jekt različnih dejavnosri.
Priznanja so dobili vsi, ki
so zbrali 80 ali več odstot-
kov glasov ocenjevalne ko-
misije,« popravljajo našo
informacijo v prejšnji šte-
vilki NT predstavniki Tu-
rističnega in Hortikultur-
nega društva Polzela ter do-
dajajo zahvalo vsem, ki so
se prijavili na natečaj, saj
bodo lahko tako s skupni-
mi močmi polepšali kraj.
Pomoč za
brezposelne
Območna organizacija
RK Žalec je v sodelovanju
z RK v Preboldu bivšim de-
lavcem Tekstilne tovarne
Prebold, ki so na spisku
žalskega zavoda za zapo-
slovanje, razdelila pake-
te s pomočjo. V paketu so
bili predvsem najosnov-
nejša živila in pralni pra-
šek, v RK pa se zavedajo,
da bi nekateri delavci to-
vrstno pomoč potrebova-
li vsak mesec. To dokazu-
je tudi dejstvo, da so po
prehrambene pakete prišli
skoraj vsi vabljeni brezpo-
selni delavci.
MODRI TELEFON
Krediti le za
premožne?
Katarina iz Celja sprašu-
je, zakaj ljudje z nizkimi
osebnimi dohodki ne mo-
rejo dobiti določenih dolgo-
ročnih stanovanjskih kre-
ditov v bankah. V Banki Ce-
lje naj bi jima nedavno na-
mreč zavrnili prošnjo za
omenjeno posojilo, saj naj
bi mesečni znesek odplači-
la zanjo in za moža, ki ima-
ta sicer dokaj nizke dohod-
ke, za vsakega znašal prib-
ližno 40 tisočakov.
V Banki Celje so pojasni-
li, da je do 21. septembra le-
tos veljala omejitev izvržbe
glede maksimalne dopustne
meje odtegljajev od dolžni-
kovih osebnih prejemkov, ki
niso smeli presegati višine za-
jamčene plače (bruto zajam-
čena plača znaša v oktobru
49.568,00 SIT). »22. avgu-
sta letos pa je bil objavljen
Zakon o spremembah in do-
polnitvah Zakona o izvršbi
in zavarovanju (ZIZ). Po
njem je možno na dolžniko-
ve osebne prejemke poseči
do dve tretjini, vendar tako,
da dolžniku ostane najmanj
znesek v višini minimalne pla-
če, zmanjšane za plačilo dav-
kov in obveznih prispevkov
za socialno varnost (neto mi-
nimalna plača znaša v mese-
cu oktobru 2002 70.038,00
SIT). Zavarovalnica in ZPIZ
spremembe zakona upošte-
vata, kar pomeni, da mora
kreditojemalcu po odšteri
anuiteti novoodobrenega
kredita ostati še znesek mi-
nimalne neto plače. Banka Ce-
lje pa ima z zavarovalnico
sklenjen dogovor, na osnovi
katerega komitenti najema-
jo potrošniške kredite, kjer
lahko ostane dolžniku tudi
znesek, ki je nižji od višine
minimalne plače, vendar ne
manj kot 60.000 SIT. Nave-
dene omejitve ne upošteva-
mo tudi pri hitrih kreditih,
ki niso zavarovani pri zava-
rovalnici in so namenjeni iz-
ključno našim komitentom.
Pri stanovanjskih kreditih,
zavarovanih pri zavaroval-
nici, odstopanj od zakonskih
omejitev ni, saj gre za kredi-
tiranje na daljšo dobo, kar
je povezano z večjim tvega-
njem. Izjema so samo tisti sta-
novanjski krediti, najeti pri
Banki Celje, ki so zavarova-
ni z zastavo nepremičnine v
ustreznem razmerju.«
Kdaj
obrezovanje
dreves
Bralec Drago iz soseske
Pod gabri sprašuje, kdaj bo
komunalna direkcija konč-
no zagotovila obrezovanje
bližnjih dreves. Ta so zelo
stara, ob neurjih se lomijo
veje, posledic neurja pa
nihče ne odpravi. Ker dre-
vesa niso obrezana in z
njih nenehno kaj pada, je
to nevarno za otroke, ki se
tam radi igrajo.
Jože Smodila iz celjske ko-
munalne direkcije zagotav-
lja, da redno in po sprejetem
načrtu vzdržujejo urbano
drevje, odzovejo pa se tudi,
ko se za nove tovrstne aktiv-
nosti pokaže potreba izven
načrta. To delo pa je pogo-
sto težko, saj tako imenova-
ni ljubitelji dreves pogosto
protestirajo, ko po strokov-
nih načelih (pre)močno obre-
žejo kakšna drevesa. Imeno-
vali so jih celo morilci dre-
ves, ko so na Trubarjevi sta-
re breze nadomestili z mla-
dimi, mnogo bolj primerni-
mi lipami. V občini so obre-
zali že 450 dreves, akcijo bo-
do nadaljevali, ko bo za to
primeren čas. Smodila tudi
zagotavlja, da morebitno od-
padlo vejevje redno odstra-
njujejo. (BS)
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Milena Brečko
Poklic. Na telefonsko številko 031 /
569-581 jo lahko pokličete vsak
dan med 10. in 17. uro. Svoja vpra-
šanja za Modri telefon lahko med
ponedeljkom in petkom zastavite
tudi po telefonu 42-25-190.
Št. 42-17. oktober 2002
16
Obnovljena
partizanska bolnica R6
Po nekajmesečnih priza-
devanjih so obnovili parti-
zansko bolnico R6 v Javor-
šici, blizu Loke pri Žusmu.
Večino del so opravili člani
Mladega foruma Združene
Uste Šentjur v sodelovanju
s krajevnim odborom bor-
čevske organizacije v Loki
pri Žusmu in nekaterimi
sponzorji in dobrotniki; v
številnih enodnevnih akci-
jah pa so se pridružili tudi
mladi iz različnih krajev
Slovenije, zlasti pa mladi
Šentjurčani,
Otvoritev pomnika huma-
nosti in skrbi za človeka, kot
se je bolnice R6 že prijelo ime,
so pripravili v nedeljo popold-
ne, s prenovljenim objektom
pa bodo upravljaU v domači
borčevski organizaciji. Ob od-
prtju so izdali zloženko, v ka-
teri so zbrali podatke o par-
tizanski bolnici, ki so jo za-
čeli graditi 7. septembra 1944,
za gradnjo pa je bil zadolžen
domačin Anton Drobne. Sku-
paj z domačinom Cirilom
Plevnikom in zdravnikom,
poimenovanim Črnogorec, so
poiskali primerno lokacijo
na Javoršici in Rudnici. Bol-
nica R6 je prenehala delova-
ti koncem leta 1944 in ni bi-
la nikoli izdana.
Prvič so bolnico obnovili
leta 1977, pri prenovi pa je
spet sodeloval Anton Drame,
ki je bil v času njenega delo-
vanja tudi oskrbnik in inten-
dant na Javoršici. Letos so se
vnovične prenove lotili v že-
lji, da bi pomnik, nad kate-
rim so pokroviteljstvo prev-
zeh v Splošni bolnišnici Ce-
lje, postal sestavni del zgo-
dovinske podobe občine
Šentjur, predstavlja pa tudi
dodatek k turistični ponud-
bi osrčja Kozjanskega.
T V, foto: MATEJ NOVAK
Subvencije za posojila
v šentjurski občinski upravi so objavili razpis, s ka-
terim so majhna in srednje velika podjetja ter samo-
stojne podjetnike z območja občine pozvali, da se pri-
javijo za sofinanciranje obrestne mere pri posojilih za
razvoj malega gospodarstva.
V ta namen imajo v občinskem proračunu pripravljenih
11 milijonov tolarjev. Obrestno mero za najeta posojila v
višini od petih do petdesetih milijonov tolarjev bodo pod-
jetjem in samostojnim podjetnikom sofinancirali, če je
bilo posojilo najeto za nakup, gradnjo ali prenovo poslov-
nih prostorov oziroma nakup zemljišča za gradnjo, nakup
opreme ali ekološko sanacijo dejavnosti. Prednost pri do-
delitvi denarja bodo imeli tisti, ki lani niso prejeli subven-
cije.
Vloge na razpis bodo v občinski upravi sprejemali do
11. novembra, sklepe o dodelitvi subvencij pa prosilcem
posredovah v enem mesecu. IS
Za slabih pet litrov
Z modre kavčine pred Ipavčevo hišo v šentjurskem Zgor-
njem trgu so lani obrali 54 grozdov, letošnja letina pa je
bila skoraj za petino skromnejša. Le 46 jih je po nedelj-
ski trgatvi čakalo, da pristanejo v stiskalnici...
Skrbnik šentjurske potomke stare trte z Lenta, mestni vi-
ničar Aci Urbajs, bo moral zdaj še poskrbeti, da bodo po
martinovem vstekleničili vino, ki se ga v Šentjurju pije sko-
rajda po kapljicah. Skrbno so morali ravnati že lani, čeprav
je bila letina obilnejša, letošnjih slabih pet litrov pa bo mo-
ralo vzdržati vsaj do rezi trte na pragu prihodnje pomladi.
IS, foto: MATEJ NOVAK
Klio za dr. Grdino
Zveza zgodovinskih dru-
štev Slovenije je letos dru-
gič podelila nagrado Klio za
raziskovalno delo v zgodo-
vinopisju, drugi prejemnik
priznanja za promocijo zgo-
dovinopisnega raziskoval-
nega dela in njegovih vid-
nejših dosežkov v stroki in
širši javnosti pa je Šentjur-
čan dr. Igor Grdina.
Klio (denarno nagrado v vi-
šini treh povprečnih slovenskih
neto plač) je dr. Grdina prejel
za obširno monografijo o rod-
bini Ipavcev, znamenitih slo-
venskih zdravnikov in glasbe,
nikov. Monografijo je izjem,
no lepo sprejela tudi javnost,
saj je bila ena redkih strokov
no-raziskovalnih del, ki se b«.
re kot prava družinska saga, žf
kmalu po izidu razprodana. Di
Igorja Grdine so se pred slabin;
mesecem, ob praznovanju ob
činskega praznika 24. sepiem.
bra, spomnili tudi šentjurski ro-
jaki in mu za besedilo mono.
grafije Šentjur v času, čas v Šent-
jurju podelili najvišje občinsko
priznanje. Plaketo Občine Šent-
jur. IS
Z OBČINSKIH SVETOV
Ljubiteljska
kultura dveh
občin
LAŠKO - V okviru območne
izpostave javnega sklada za kul-
tume dejavnosti, ki skrbi za raz-
voj ljubiteljske kulture ter de
lo dvajsetih v laški in petih kul-
turnih društev v radeški obči-
ni, so v letošnjem prvem pol-
letju pripravili sedem samostoj-
nih prireditev, dva izobraževal-
na seminarja ter sodelovali ž
občinama in kulturnimi druš-
tvi pri pripravi osmih priredi-
tev. Kulturna društva z območja
obeh občin so sodelovala na šti-
rih medobmočnih in državnih
srečanjih, člani društev pa tu-
di na izobraževalnih srečanjih
na državni ravni, so potrdili po-
ročilo o delo območne izpo-
stave laški občinski svetniki.
VstopvGIC
ŠENTJUR - Že pred meseci
so v občinski upravi začeli s
postopki ustanavljanja Geoin-
formacijskega centra (GIC)
Šentjur, kjer bi v okviru od-
delka za varstvo okolja in ure
Janje prostora ter gospodarske
javne službe bili na enem me-
stu zbrani vsi podatki iz ze
meljskega katastra z zemljiš-
ko knjigo, prostorskega dela
družbenega plana ter digital-
ne baze komunalne ifranstruk-
ture. Na zadnji seji so svetni-
ki sprejeli odlok o ustanovitvi
GIC, podoben center že delu-
jejo v Velenju, ustanavljajo pa
ga tudi Šoštanj čani. i
\S
Seitlovi skupaj na vsakih sedem let
v soboto se je pod Slemenškovim kozolcem v Tevčah
zbralo dobrih sto od vseh 122 še živih potomcev rodbine
Seitl, ki se je razrasla po očetu Alojzu in mami Amaliji
Seitl iz Tevč 29.
Od njunih osmih otrok živijo danes le še štirje, na doma-
čiji v Tevčah pa gospodari vnuk Slavko Seitl. Prvič se je
rodbina množično zbrala leta 1987, drugo srečanje je bilo
pred sedmimi leti, leta 1995, letos pa je bilo po sedmih
letih na vrsti že tretje. Zbrali so se pripadniki družin Sle-
menšek, Gaberšek, Pfeipfer, Rajh, Korošec, Medved iz Tevč
in Medved iz Ljubljane (po naključju sta se dve sestri poro-
čili z možmi enakih priimkov) ter Martinšek. Kot je skrbno
preštel eden od organizatorjev srečanja, Jože Rajh, se je od
prvega srečanja v rodbini na novo rodilo 23 članov krvnega
sorodstva, priženilo pa 14, kar je sorodstvo, ki se tudi sicef
zna poveseliti in neguje dobre medsebojne odnose, znova
nekoliko povečalo.
Potem, ko so se zbrali v Tevčah, so imeli v Šentlenartu ^
mašo v spomin na vse že pokojne sorodnike, obiskali pa so
tudi nekatere njihove grobove. Srečanje so nadaljevali bol)
veselo in se zbrah na kmečkem turizmu pri Salobirjevih v
Trobnem Dolu, kjer so si ogledali tudi razstavo starih dru-
žinskih fotografij. Želja vseh, zlasti pa še živečih tet je, da
bo novih sedem let kmalu naokrog in se bodo v tako pol-
nem številu zopet sešli.
V. MAROT
Št. 42-17. oktober 2002
17
Podsreda v evropski
verigi tržnic
Množično na prireditvi Kozjansko jabolko - letos dovolj domačih jabolk
Tudi deževno in hladno
Ktobrsko vreme ni prepre-
ilo množičnega obiska
jednarodne prireditve Koz-
ansko jabolko, ki ga je
[ozjanski park pripravil v
lodsredi. Prvi dan je bil na-
nenjen strokovnemu pos-
(etu in delavnicam
.UREX21, sobota in nede-
japa sejmu, raznim tekmo-
/anjem ter takorekoč celod-
levnim kulturno zabavnim
lastopom mnogih etno in
irugih glasbenih skupin iz
Slovenije ter tujine.
Mnogi gostje s Finske, iz
ijemčije, Avstrije, s Slovaš-
ke in Hrvaške so še posebej
pohvalili veliko skrb organi-
zatorja za pripravo posebnega
programa za otroke, kar na
podobnih sejmih ni v nava-
i
Med dvema razstavama je
posebej treba omeniti razsta-
vo ilustratorke Zagorke Si-
mič iz Bistrice ob Sotli, ki se
f predstavila z botaničnimi
lisbami iz Kozjanskega par-
ka. V Slovensko-bavarski hiši
je bila na ogled tradicional-
ifl\azstava mnogih starih vrst
isiolk, ki rastejo v obnovlje-
lih travniških sadovnjakih v
lozjanskem parku in izven
ojega.
Na več kot tridesetih stoj-
nicah so se z različnimi do-
brotami predstavile sloven-
ske eko kmetije in narodni
parki, svoje pa so dodah tu-
di gostje iz tujine. Med raz-
stavljenimi prospekti smo za-
sledili tudi napoved, da bo-
do prihodnje leto ustanovili
Krajinski park Goričko, ki bo
zajemal enajst občin in se bo
naravno povezal s podobni-
ma parkoma v Avstriji in na
Madžarskem.
Med novostmi smo na
stojnici Eko kmetije Zako-
šek iz Lesičnega poleg tra-
dicionalne drnule v različ-
nih izvedbah lahko posku-
sili prvi pri nas izdelani na-
ravni bio grozdni sok iz me-
šanice belega in črnega
grozdja šmarsko-virštanj-
skega okoliša.
Na stojnici domačije Bu-
tul iz Manžana pri Kopru pa
je bilo med mnogimi razli-
čicami vložene zelenjave,
žganjicami z zdravilnimi ze-
hšči ter svežim rožmarinom,
žajbljem in olivnim oljem pr-
vič opaziti marmalado iz ze-
lenih paradižnikov in špar-
glje v slivovki.
Veliko je bilo zelenjavnih
pridelkov, mesnih in sirovih
izdelkov, sadja, kisa in olja,
manj kot prejšnja leta pa raz-
nih vrst kruha in peciva.
Obiskovalci so si lahko og-
ledali klasično prešanje do-
mačih jabolk v sok, ki ga pro-
dajajo pod zaščitno znamko
Sožitje, na žrmlje mleto ko-
ruzo, peko kostanja ...
V primerjavi z lanskim
letom je bilo letos dovolj do-
mačih jabolk, ki so jih obi-
skovalci (našteh so jih več
kot 4000 v dveh dneh, kar je
glede na vreme lep obisk) tu-
di pridno kupovali.
Podsreda se tako po za-
slugi dejavnosri Kozjanske-
ga parka uspešno vključuje
v združevanje evropskih re-
gij povezanih preko Eure-
xovih21 tržnic. Med obisko-
valci je bil tudi minister za
okolje, prostor in energijo
Janez Kopač, ki je bil s pri-
reditvijo izjemno zadovo-
ljen, s posebnim navduše-
njem pa je prisluhnil razla-
gi direktorja Kozjanskega
parka Francija Zidarja o
pripravi sladkega jabolčne-
ga soka.
TONE VRABL
Janez Kopač in Franci Zidar (desno) na prireditvi.
Obsoteljski
kandidati
Po pričakovanjih bodo na letošnjih volitvah za žu-
pane kandidirali vsi dosedanji občinski glavarji Obso-
telja. Edini, ki je imel o tem dolgo časa pomisleke, je bil
župan občine Podčetrtek Marjan Drofenik, ki je na tem
mestu sicer že dva mandata.
Njegova protikandidata bosta dosedanji podžupan Ob-
čine Podčetrtek Srečko Gobec, ki ga predlaga Liberalna
demokracija Slovenije, ter Darko Šelekar iz Socialdemo-
kratske stranke, ki je doslej opravljal vlogi svetnika in
predsednika Krajevne skupnosti Podčetrtek. V Šmarju pri
Jelšah bo ob dosedanjem županu Jožetu Čakšu, ki ga bo
ponovno predlagala Slovenska ljudska stranka, kandidi-
ral še Marjan Aralica pod okriljem LDS ter Tomi Rumpf,
doktor veterine in predsednik Sekcije zasebnih veterinar-
jev Veterinarske zbornice. Doslej edini kandidat v slatin-
ski občini je sedanji župan mag. Branko Kidrič, v občini
Rogatec pa poleg župana Martina Mikoliča še Miran Bu-
tolen in neodvisni kandidat Karel Šmit.
BoJ
NA KRATKO
Zelena luč za igrišče
Občina Rogatec bo za novo športno igrišče letos namenila
približno 6 milijonov tolarjev. Namenjeno bo različnim
rekreacijskim dejavnostim, pa tudi izvajanju turisričnih in
družabnih prireditev. Naložba je tako bistvenega pomena
ne le za lokalno prebivalstvo, ampak tudi pomemben korak
k povečanju turistične ponudbe območja. Na tem območju
je namreč predvidena tudi lokacija za postavitev stojnic,
kjer bi lahko podeželsko prebivalstvo prodajalo proizvode
s svojih kmetij.
Sanacija stare struge
čistilna naprava v Rogaški Slatini naj bi bila po zagoto-
vilih slarinskega komunalnega podjetja OKP dokončana
do konca junija prihodnje leto. Do tega roka mora biri v
skladu s projektno dokumentacijo urejena tudi okohca,
kar vključuje asfaltiranje cest, ureditev travnatih povr-
šin, razsvetljavo, posaditev dreves in postavitev mejne
ograje. Znotraj kompleksa bi bilo potrebno v celoti za-
suri nekdanjo strugo Sotle, kamor se sedaj iztekajo povr-
šinske vode z dela čisrilne naprave in ostalih zalednih
zemljišč, vendar pa to po mnenju direktorja OKP Antona
Krivca ne bo mogoče. Za sanacijo naj bi bilo tako potreb-
no vodo preko kanala speljali v Sotlo, kar pa bi gradnjo
zaradi vprašanja pristojnosti za takšne ukrepe po Krivče-
vem mnenju dodatno otežilo.
Skrb za zapuščino
v Šmarju pri Jelšah so se
ledavno sešli strokovnja-
^ Restavratorskega centra
^, Zavoda za varstvo kul-
turne dediščine Celje in čla-
■•i uprave Vrečerjeve usta-
nove, ki postaja eden od no-
silcev financiranja obnove
l^lvarije in cerkve sv. Ro-
^ nad Šmarjem. Po zago-
'•^vilih navzočih naj bi do
ledine avgusta prihodnje
'^to ob primerni finančni
!'onioči v celoti obnovili pr-
^ štiri kapele.
Z denarjem, ki ga je po po-
^■■^dovanjih država letos ven-
^rle namenila za obnovo ka-
W, so iz kamnoloma na Se-
''ovcu nakopali dovolj kam-^
"^za vso kamnito okrasje le-j
'^h. V prvo, Rokovo kapelo,
[3 so ob romarskem prazni-
^^15. avgusta namestili ki-
^- Kamnite elemente bodo
J.festavratorskem centru v
i^hljani klesali pozimi,
^Pomladi pa jih bodo name-
na svoja mesta. Med dru-
bo lepšo podobo dobila
tudi prižnica pri četrti kape-
h, ki je danes že močno okru-
šena.
Medtem ko so se vse moči
usmerjale predvsem v obno-
vo kapel, je vsa leta cerkev
sv. Roka zaradi obsega resta-
vratorskih del in s tem pove-
zanih denarnih sredstev
vztrajno čakala na vrsto vse
do zdaj, ko je stanje zaradi
odpadajočih poslikav posta-
lo skrb zbujajoče. Odgovor-
na konservatorka Anka Aš-
kerc in restavrator Aleš Sot-
ler sta na ministrstvu za kul-
turo dosegla, da bodo resta-
vratorji slikarji na delovišče
prišli že v kratkem in tako
preprečili nadaljnje odpada-
nje fresk. V nadaljevanju naj
bi v cerkvi opravili raziska-
ve, na osnovi katerih se bo-
do nato lotili njene celovite
obnove.
Kljub zagotovilu direktor-
ja restavratorskega centra Jer-
neja Hudolina, da je na raz-
polago dovolj strokovnega
kadra za uresničitev zastav-
ljenih ciljev, ti spet ne bodo
uresničeni, če se bo zatakni-
lo pri denarju. Sredstev, ki
jih je za obnovo namenila dr-
žava, ni dovolj. Po besedah
župana Jožeta Čakša bo del
denarja za nadaljevanje ob-
nove prispevala občina, svoj
delež pa bo, kot je povedal
župnik v Šmarju Marko Le-
va, primaknil tudi župnijski
urad.
Prihodnje leto bo minilo
250 let od postavitve zadnje
v nizu štirinajstih božjepot-
nih kapel, kar je tako za stro-
ko kot tudi za vse, ki se zave-
dajo pomembnosti spomeni-
ka dodaten izziv, da se pri-
pravijo na slavje ob tej ob-
letnici. V Šmarju ob tem na-
črtujejo tudi izdajo prepisa
testamenta dr. Mateja Vrečer-
ja, takratnega župnika in gra-
ditelja kapel. Testament s po-
pisom inventarja je bil v Šta-
jerskem deželnem arhivu v
Gradcu odkrit letos spomla-
di.
V KRAMPERŠEK
Muzejska lokomotiva v novi podobi
Ob prihodu v Rogatec mimoidoče od nedavnega pozdravlja obnovljena muzejska
lokomotiva 53-003, ki so jo zaradi gradnje nove ceste na stari lokaciji prestavili stro-
kovnjaki ljubljanskega podjetja Transing.
Gre za eno zadnjih parnih lokomotiv na rogaški progi, ki so jo kot spomenik postavili že
davnega leta 1977. Skrb zanjo je takrat prevzel upokojeni vodja tamkajšnje kurilniške
podružnice Anton Jamnikar, za njim pa še njegov sin Tone, sicer šef postaje. Le-tega je kot
zadnji nasledil sedanji šef postaje Rogatec Vili Krivec, ki je poskrbel tudi za koordinacijo
obnovitvenih del in same prestavitve starine. Svoj delež pri tem pa so prispevali tudi
Občina Rogatec, podjetje Metalizacija Ukman Ivan iz Trnovega pri Laškem, Cinkarna Celje
in seveda železničarji. BoJ
Št. 42-17. oktober 2002
18
CERO se prebuja
Uradno končana prva faza izgradnje sodobnega centra za ravnanje z
odpadki v Slovenskih Konjicah
v Slovenskih Konjicah
so s pripravami na gradnjo
sodobnega Centra za rav-
nanje z odpadki pričeli že
pred šestimi leti. Gre za stro-
kovno in finančno zahte-
ven projekt, ki so se ga v
občini lotili sami zaradi za-
polnjenosti starega odlaga-
lišča in neurejenih razmer
na tem področju v regiji.
Že opravljena dela (veči-
na je bila končana že spom-
ladi) so si v petek ogledali
predstavniki ministrstva za
okolje, prostor in energijo ter
Sklada za regionalni razvoj
Slovenije skupaj z župani ob-
čin Slovenske Konjice, Zre-
če in Vitanje, projektantom
in izvajalcem. S tem je tudi
uradno končana prva faza iz-
gradnje v vrednosti 127 mi-
lijonov tolarjev, ki je zago-
tovila ureditev platoja za re-
ciklažno dvorišče z vsemi ko-
munalnimi vodi in drenaža-
mi za predvideno novo od-
lagalno polje ter postavitev
hale A s sprejemnim objek-
tom, z delavnico za demon-
tažo bele tehnike, skladiščem
uporabnih kosov ter boksov
za pločevinke in steklo.
Pričenja se druga faza v
vrednosti 228 milijonov to-
larjev, s katero bo sodoben
center pridobil halo B, kjer
je predvideno skladiščenje lo-
čeno zbranih odpadkov (pa-
pir, folije, plastenke, avto-
plašči) s posebnim prosto-
rom za nevarne odpadke, in
halo C, kjer je predvidena sor-
tirnica s tehnološko opremo
za transport, prebiranje in
končno stiskanje v bale. Do-
končali bodo tudi plato za
kompostiranje ter bazen iz-
cednih vod, zgradili primar-
ni vodovod ter postavili trans-
formatorske postaje. Izgrad-
nja tretje zaključne faze od-
lagališča preostanka komu-
nalnih odpadkov je predvi-
dena do konca leta 2003.
Sredstva za investicijo so
zagotovljena iz namenskih
sredstev proračuna Republi-
ke Slovenije in Republiške
takse za obremenjevanje oko-
lja zaradi odlaganja odpad-
kov.
Investicija v CERO Slo-
venske Konjice je trenutno
ena izmed redkih okoljskih
tovrstnih investicij v Slove-
niji in predstavlja po zago-
tovilu pristojnih iz ministrs-
tva za okolje vzorčen pri-
mer načrtovanja in ravna-
nja z odpadki. (Urad župa-
na Janeza Jazbeca)
Upravljalec centra bo Jav-
no komunalno podjetje Slo-
venske Konjice, ki mora v pri-
hodnjih dveh letih preneha-
ti z odlaganjem odpadkov na
stari deponiji in v celoti preiti
na sodoben način ravnanja z
odpadki.
MBP
Popkovina
mlade
občine
Na tiskovni konferenci se
je predstavil Ivo Žemva,
kandidat za župana Dobr-
ne, ki ga predlaga Združe-
na lista socialnih demokra-
tov. Kandidat je ustanovi-
telj in direktor podjetja Egi-
da, ki se ukvarja z varova-
njem premoženja in oseb,
ter občinski svetnik.
Prepričan je, da v mladi ob-
čini popkovine z razmišlja-
njem krajevne skupnosti še
niso pretrgane. Pri vsem sku-
paj poudarja naravne dano-
sti Dobrne, izredne pogoje za
razvoj turizma in kraja. Te-
mu je treba podrediti razvoj-
ne načrte občine, pridobiti
državni in evropski denar ter
pritegniti občane v vrste tu-
rističnih aktivistov. Kandidat
za župana se prav tako zav-
zema za sprejetje prostorskih
načrtov, ki bodo omogočili
nujno stanovanjsko gradnjo,
razvoj turizma in malega gos-
podarstva ter vključevanje
kmetijstva v turistično ponud-
bo in razvoj.
Poleg dolgoročnih nalog,
kot je med drugim kvalitet-
na oskrba s pitno vodo, bi si
kot župan prizadeval za ure-
janje cestne mreže, izboljša-
nje trgovske oskrbe, za inte-
resne dejavnosti mladih in po-
dobne naloge. BJ
Ivo Žemva
Enake možnosti za vse
Kandidat Nove Slovenije
za župana občine Sloven-
ske Konjice je Leon Tisovic,
kapitan dolge plovbe, ki je
preživel na ladjah 17 let, od
tega 6 let kot kapitan. Zad-
nja leta pred upokojitvijo
aprila letos je bil zaposlen
v Cometu Zreče.
Kot je na predstavitvi kan-
didata poudaril predsednik
občinskega odbora stranke
Stane Podplatan, so se za svo-
jega kandidata odločili zara-
di ocene, da je ravnanje se-
danjega župana Janeza Jaz-
beca, ki ponovno kandidira,
nedopustno. Očitajo mu zlasti
nepremišljeno ravnanje s
proračunskim denarjem pri
izgradnji čitalnice, ki bi mo-
rala biti zgrajena za 49 mili-
jonov, sedaj pa je za njeno
dokončanje potrebnih še 58
dodatnih milijonov. Zameri-
jo mu tudi način odkupa zem-
ljišča v Žicah, kjer je nova
vrtina za pitno vodo (drag od-
kup po odkritju vode), nes-
prejemljivo visoke komunal-
ne takse in napake pri zara-
čunavanju prispevkov za
stavbna zemljišča.
Županski kandidat Leon
Tisovic je poudaril, da bo
sam ravnal v skladu s svojim
vohlnim geslom: resno, od-
govorno in pošteno. Prepri-
čan je, da je potrebno razvoj
občine ne le pospešiti, tem-
več tudi preusmeriti. »V ob-
čini je problem gospodarske
stagnacije in velikega števila
nezaposlenih, predvsem pa
neracionalnega trošenja de-
narja v korist posameznih oz-
kih skupin,« je poudaril in
zatrdil, da se bo sam zavze-
mal za ustvarjanje enakih po-
gojev in priložnosti za vse ob-
čane.
MILENA B. POKLIC
Leon Tisovic
Storil bi drugače
V občini Vojnik sta se De-
mokratična stranka upoko-
jencev in Združena lista so-
cialnih demokratov odločili
za skupnega županskega
kandidata. Gre za Albina
Coceja, diplomiranega eko-
nomista ter direktorja druž-
be, ki izvaja projekt izgrad-
nje poslovne cone v bližini
Žalca.
Cocej je na tiskovni kon-
ferenci povedal, da je kot ob-
čan z delom dosedanje ob-
činske uprave zadovoljen,
marsikaj pa ni bilo narejeno
tako, kot bi lahko bilo. Si-
cer pa so v Cocejevem pro-
gramu poudarjeni enakomer-
nejši razvoj območja vseh treh
krajevnih skupnosti, krepi-
tev lokalne samouprave, več-
ja učinkovitost občinske upra-
ve, ustvarjanje pogojev za raz-
voj proizvodnih in storitve-
nih dejavnosti ter komunal-
na problematika.
Albin Cocej meni, da so v
občini Vojnik po kakovosti
šolske infrastrukture v drža-
vi na repu, zato obljublja, da
bo v prihodnje, če bo izvo-
ljen, drugače. V naselju Voj-
nik daje na prvo mesto reše-
vanje pereče prometne prob-
lematike, na Frankolovem
problematiko vodooskrbe in
kanalizacije, v Novi Cerkvi
in Socki pa nadaljevanje za-
čete naložbe v čistilno napra-
vo. BJ
Albin Cocej
Po obnovi
preimenovanja
v obnovljenem hotelu na Dobrni, ki je odprt že nekaj
tednov, so z zasedenostjo zelo zadovoljni, saj je več
kot 80-odstotna.
Največji hotel na Dobrni ima po novem tudi novo ime,
saj je staro ime hotel Dobrna zamenjalo ime hotel Vita'
hotel Švicarija pa je postal hotel Park. V sklopu nove ce-
lostne podobe, ki sta jo pripravili dve marketinški agenci-
ji, je spremenjeno še ime družbe; namesto Toplice Dobr-
na se po novem imenuje Terme Dobrna. Kot smo že poro-
čali, ima hotel Vita po celoviti obnovi štiri zvezdice, vse
obnovljene sobe pa so klimatizirane. Obnova je stala 1,?
milijarde tolarjev. (BJ)
Podstrešje za
streho in fasado
V zaščitenem starinskem
jedru Vojnika zaključujejo
z obnovo velike starinske hi-
še na osrednjem trgu (Celj-
ska cesta 21), predlani pa je
bila med drugim obnovljena
sosednja, takoimenovana
Vrečerjeva hiša. Pri tem se
poslužujejo zanimivega mo-
dela.
V hiši na osrednjem trgu, ki
je bila v zelo slabem stanju, je
prišlo letos do dogovora med
šestimi lastniki stanovanj ter
U-emi morebitnimi investitorji,
ki so želeli urediti na podstrešju
večja mansardna stanovanja.
Po desetih usklajevalnih se-
stankih, ki so jih vodili pred-
stavniki občine, so se dome-
nili, da so lastniki odstopih
podstrešje v last investitorjem
ti pa so se obvezali, da so \
zameno uredili novo sU-eho tei
fasado.
Občina je obvestila tudi last-
nike v drugih večstanovanjskif.
hišah, da je pripravljena pri-
praviti podobne usklajevalne
sestanke še drugod ter obenem
pridobiti investitorje. Tako je
bil prejšnji teden prvi sestane!;
z lastniki stanovanj v stari hiši
na Prušnikovi 23, podobno re-
šitev pa pripravljajo še za eo
objekt ob glavni cesti.
Sicer pa je v starinskem de
lu Vojnika v zaključni fazi tu-
di obnova cerkve sv. Florija
na, tako da dobiva zaščiteno
območje bistveno lepšo pod(h
bo. b:
Na noviii temeljili
V občini Vitanje imajo že
tretjega županskega kandi-
dat. Slavko Vetrih iz Spod-
njega Doliča je kandidat Slo-
venske ljudske stranke,
podpira pa ga tudi vitanj-
sko članstvo Nove Sloveni-
je. Vetrih je kandidiral za
župana že pred osmimi le-
ti. Vitanjčani ga poznajo
predvsem kot zastopnika
mariborske zavarovalnice
in kot pesnika.
Kot župan bi želel pred-
vsem povrniti zaupanje v de-
lo župana in občinske upra-
ve, kar je po njegovem mo-
goče doseči le s trdim in po-
štenim delom ter z upošte-
vanjem skupne volje in že-
lja vseh občanov. Njegov
končni cilj je gospodarsko
uspešna in krajanom prijaz-
na občina. »Če bom izvoljen,
bom skušal biti preprost žu-
pan, pošten in predvsem do
vseh čimbolj enak, priprav-
ljen pomagati. Vitanjčani
smo kleni, skromni in trde-
ga vsakdana vajeni ljudje, le
pri skupnem odločanju pre-
več nestrpni,« ugotavlja in
poudarja, da imajo vso pra-
vico in dolžnost, da zastavi-
jo na novo.
MBP
Slavko Vetrih
OBČINA DOBRNA I
OBVESTILO ZA JAVNOST
Občina Dobrna v okviru oblikovanja strategije celovitega pro-
storskega razvoja organizira strokovni posvet z naslovom
"Razvojna vizija Občine Dobrna", ki je namenjen širši jav-
nosti in v skladu s tem tudi predstavnikom medijev.
Okvirni program strokovnega posveta bo naslednji:
17.00 uvodni nagovor župana Občine Dobrna
17.15 Furman Oman: "Dosedanje priprave na izdelavo
občinske prostorske dokumentacije v Občini Dobrna"
17.45 prof. Gabrijelčič, dekan Fakultete za arhitekturo:
"Urejanje zdraviliških krajev na primeru slovenskih
zdravilišč"
18.30 Marko Vučina, predstojnik Urada za okolje in prostor pri
Mestni Občini Velenje: "Možna konceptualna izhodišča
za urejanje Občine Dobrna"
19.15 Razprava
Strokovni posvet bo potekal v sejni dvorani Hotela Vita in sicerv
torek, 22. oktobra 2002, ob 17. uri.
Vljudno vabljeni!
Št. 42-17. oktober 2002
19
Vpis v
abonmaje v
Velenju
novi sezoni 2002/2003 dva gledališka in Pikin abonma
Kulturni center Ivana Na-
otnika Velenje je za novo
ezono 2002/2003 razpisal
pis v tri abonmaje, in si-
er v beli in zeleni gledališ-
i ter Pikin abonma.
Prejšnji teden so vpisovali
lare abonente, ta teden pa
|)isujejo nove, z vpisom pa
)odo zaključili jutri. Danes,
(iletrtek, bodo vpisovali abo-
lente med 8. in 17. uro, jutri
pod 8.do 14. ure.
Beli gledališki abonma pri-
laša šest predstav v izvedbi
ilrame SNG Maribor, Mest-
nega gledališča ljubljanske-
ga, Slovenskega ljudskega gle-
lališča Celje, Drame SNG
Ijubljana, Prešernovega gle-
klišča Kranj in Gledališča
[oper. Abonenti tega abon-
hja bodo imeli že prihod-
nji petek, 25. oktobra, ob
19.30 nagradno predstavo.
Gledališče pod kozolcem iz
Šmartnega ob Paki jim bo na-
mreč zaigralo komedijo Jea-
na Clauda Danauda Kvačka-
nje.
Tudi v okviru zelenega
abonmaja bo šest predstav.
Tako bo v Velenju kar trikrat
gostoval Špas teater iz Meng-
ša, po enkrat pa Teater 55,
Teater Komedija BTC in Tea-
ter v gosteh Zagreb.
V okviru Pikinega abon-
maja si bo mogoče ogledati
nastope Lutkovnega gledališ-
ča Ljubljanskega, plesnega
teatra Igen Celje in Gledališ-
ča iz desnega žepka, dvakrat
pa bo gostovalo Lutkovno gle-
dališče Maribor. S cirkuško
predstavo pa bo v Velenju na-
stopil tudi mini cirkus Bu-
fetto. V Kulturnem centru
Ivan Napotnik pa so že pole-
ti vpisovah v Zlati abonma,
ki abonentom prinaša ogled
predstav v Cankarjevem do-
mu v Ljubljani.
In cene? Beh gledališki
abonma stane 12.000 tolar-
jev, upokojenci bodo zanj pla-
čah 10.000 tolarjev, dijaki in
študenti pa 6.000 tolarjev. Za
zeleni gledališki abonma bo
treba odšteti 15.000 tolarjev,
upokojence bo veljal 13.000
tolarjev, dijake in študente pa
7.500 tolarjev. Cena Pikine-
ga abonmaja pa je 4.000 to-
larjev. Tisti, ki se bodo vpi-
sali v oba gledališka abonma-
ja, pa bodo deležni desetod-
stotnega popusta.
ML
Priznanje za Muzej
premogovništva
Odbor Združenja za turizem in gostins-
tvo pri Gospodarski zbornici Slovenije po-
deli vsako leto priznanja z zlato plaketo
najboljšim v tej dejavnosti. Letošnji do-
bitnik tega prestižnega priznanja je tudi
Muzej premogovništva Slovenije, in sicer
za izjemno kakovost turističnih oziroma
gostinskih storitev, nadpovprečno uspe-
šno poslovanje in doprinos k ugledu tej
dejavnosti doma in v tujini.
Muzej, ki je bil odprt 3. julija 1999, je v
tem času gostil že 90.000 obiskovalcev, pred-
vsem iz Slovenije, vztrajno pa narašča tudi
število obiskovalcev iz tujine, letos so še po-
sebej opazni gosti iz Hrvaške. V muzeju ze-
lo načrtno sodelujejo pri pripravi kulturnih
in turističnih programov v Savinjski in Ša-
leški regiji. Tako je tik pred izidom skupni
prospekt, ki je namenjen predvsem turistič-
nim agencijam doma in v tujini. Ponudniki
si tako že v naslednji sezoni obetajo pove-
čan obisk iz tujine in sicer gostov, ki se bodo
udeležili eno ali dvodnevnih izletov.
PR
Muzej premogovništva Velenje je priznanje Gospodarske zbornice Slovenije dobil tudi za izjemno kakovost
turističnih oziroma gostinskih storitev.
Grad Šalek bo lepši
Pred tridesetimi leti so v
1^'enju temeljito konzervi-
obzidje šaleškega gra-
^> pred dnevi pa so začeli
'[^anke gradu ponovno
'■'navijati.
'^■"ad je star blizu tisoč let,
"^sto, kjer se je nekoč bo-
pa je priljubljeno sha-
^''Žče številnih sprehajalcev
I* ^ zadnjem času tudi pov-
l^očiteljev sumljivih dejanj,
' fnotijo okoličane in vse
^^^čane Velenja. Od zdaj pa
do jeseni prihodnjega leta, ko
bo grad gradbišče, bo zaprt
za obiskovalce, ko bo obnov-
ljen, pa naj ne bi več privab-
ljal nepridipravov.
Sedanja etapa obnove je
del celovitih načrtov zašči-
te, ki so med drugim pred-
videli tudi ureditev strehe.
Ker pa je na voljo manj de-
narja od vsote, ki bi jo za
vse to potrebovali, bo obnova
potekala po delih in seveda
v skladu z denarnimi mož-
nostmi. Slovenska država in
Mestna občina Velenje sta za
dela v letošnjem in v prihod-
njem letu primaknili osem-
najst milijonov tolarjev, to
pa je tretjina tistega, kar bi
potrebovali za celovito do-
končno sanacijo. Namen se-
danjih del je predvsem zaš-
čititi stene, ki pretijo z ru-
šenjem, in ohraniti sedanjo
prepoznavno obliko graj-
skih ruševin.
PR
Pomoč tistim, ki so jo potrebni
Dobrodelna prireditev velenjskega Društva humoristov v Vinski Gori
člani Društva humori-
stov Velenje organizirajo v
nedeljo, 20. oktobra, ob 17.
uri v dvorani v Vinski Gori
prireditev z naslovom Z
glasbo do pomoči tistim, ki
so jo res potrebni. Na prire-
ditvi bodo nastopili števil-
ni znani narodnozabavni
ansambli ter pevci in pev-
ke, ki so se honorarjem
odrekli v humanitarne na-
mene.
Zbrani denar bodo v Druš-
tvu humoristov Velenje name-
nili za nakup stopniščnega
vzpenjalca za osemletnega Mi-
ho Bekčiča iz Kavč pri Vele-
nju. Miha obiskuje tretji raz-
red na Osnovni Šoli Gustava
Šiliha v Velenju in je mental-
no povsem zdrav deček. Živ-
ljenje pa ga je že ob rojstvu
priklenilo na invalidski vozi-
ček. Zaradi odraščanja je Mi-
ha vsak dan težji, ker pa je ne-
pokreten, ga mora mama no-
sih. Zato bi nujno potrebova-
li pripomoček, ki bi olajšal nje-
gov vsakdanji transport. Ven-
dar je za njegovo mamo, ki je
že nekaj časa brezposelna, na-
kup tega, več kot milijon to-
larjev vrednega pripomočka,
prevelik finančni izdatek.
Čeprav velenjsko Društvo
humoristov deluje šele dobro
poldrugo leto, so njegovi čla-
ni že lani pripravili podoben
dobrodelni koncert. Na njem
so zbrali več kot milijon to-
larjev, ki so jih namenili On-
kološkemu inštitutu v Ljub-
ljani za nakup osnovnega mo-
nitorja vitalnih funkcij. V le-
tošnjem letu so finančno po-
magali tudi otrokom iz Loga
pod Mangrtom, vseskozi pa
skrbijo tudi za rekreacijo ob-
čanov in oživljajo nekoč zelo
popularne trim akcije. Namen
društva je zbliževanje prija-
teljev humorja, druženje in
delovanje v humanitarne na-
mene. PR
Blizu v težkem času
Velenjski območni odbor Hospica vstopa v šesto leto delovanja
Prihodnji četrtek, 24. oktobra, se bo začel nov ciklus
predavanj, ki ga organizira območni odbor Velenje slo-
venskega društva Hospic, za nove prostovoljke in pro-
stovoljce društva, za vse, ki se pri svojem delu srečujejo
z umirajočimi in žalujočimi, ter tudi za tiste, ki jih nas-
ploh zanima dejavnost Hospica.
Velenjski območni odbor
Hospica je bil ustanovljen
pred petimi leti na pobudo
patronažnih sester iz
zdravstvenega doma Vele-
nje, in sicer kot tretji v Slo-
veniji, za Ljubljano in Ma-
riborom, zdaj pa deluje v
Sloveniji šest območnih od-
borov. Velenjski odbor de-
luje na območju Šaleške do-
line, Mislinjske doline in
Zgornje Savinjske doline,
združuje pa okrog 80 aktiv-
nih članic in članov oziro-
ma simpatizerk in simpati-
zerjev. Nov ciklus preda-
vanj so poimenovah Blizu
v težkem času, predavanja
pa se bodo vrstila v prosto-
rih zdravstvenega doma Ve-
lenje, na Vodnikovi cesti 1,
ob četrtkih od 17. ure na-
prej, in to vse do 12. decem-
bra. Prijave sprejemajo na
sedežu območnega odbora
Hospica v Zdravstvenem do-
mu Velenje, Vodnikova 1,
tudi po telefonu 587 63 00,
in sicer ob ponedeljkih od
17. do 19. ure, ob sredah pa
med 8. in 10. uro.
ML
Kar enajst novih krožkov
Univerza za tretje življenjsko obdobje
Velenje začenja novo sezono 2002/2003.
Ta teden je bil v prostorih Univerze, v di-
jaškem in študentskem domu Šolskega cen-
tra Velenje in na Efenkovi cesti 61 teden
odprtih vrat, na katerem so predstavili no-
ve programe.
V novi sezoni bodo organizirali več no-
vih krožkov. Med novostmi velja omeniti
lutkovnega, izdelavo in igranje lutk, pa de-
lavnico za diatonično harmoniko, citrar-
sko delavnico, pa novinarski krožek in kro-
žek kolo in kolesarjenje. Novi so še krožki
kvačkanja, literarni krožek, pa krožek ku-
hamo s srcem, čarodejski krožek, krožek
izobraževanja za ekološko osveščenost na
lokalni ravni in bridge krožek.
ML
Št. 42-17. oktober 2002
20
REPORTAŽA
Ričet? Ne, osnova za
Jurijevo pivo!
Dve leti od zamisli do prvih litrov piva iz doma narejene pivovarne - »Dajte mi milijon mark, pa naredim letalo, s t
katerim se bom sam prvi peljal,« pravi Gregor Moser '
Danes 38-letni Gregor Mo-
ser iz Šentjurja ni eden tistih,
Id so že v otroštvu vedeli, kaj
bodo počeli, ko bodo veliki.
»Pravi lenuh sem bil, nič me
ni, še posebej delo ne, zani-
malo,« pravi v smehu, a obraz
se mu hitro zresni, ko nada-
ljuje, »zadnja leta pa posta-
jam vse bolj podoben očetu...«
Pravi deloholik, torej! Še sre-
ča, da je zdaj tu tudi mala Ema,
ki si očka in njegov čas že
zna pridobiti zase...
Še ne polnoleten, s sedem-
najstimi leti, je Gregor krma-
ril družinsko jadrnico. »Najm-
lajši kapitan na Jadranu,« so
porekU izkušenejši pomorš-
čaki. Ljubezen do jadranja in
odprtega morja je postala stal-
nica njegovega življenja. »Le
da je časa vse manj, letos sploh
nisem bil na jadrnici.« V do-
mači delavnici namreč kon-
čuje izdelavo druge pivovar-
ske linije. Tokrat je ne dela
zase, pač pa za kupca: »Na
ključ, za znanega naročnika;
ob tehnologiji bom prodal tu-
di znanje, celoten postopek,
kako variti pivo.«
Razpad
magneto-
terapije in
države
Prvi resen posel, s katerim
je Gregor nekako zakoličil svojo
poklicno pot, je bila magneto-
terapija. Ime družine Moser je
bilo v nekdanji državi Jugosla-
viji vodilno na tem področju,
posli pa so se tako razrasli, da
so imeli tik pred razpadom dr-
žave v Beogradu ob distribu-
cijskem centru za izdelke mag-
netoterapije tudi lepotilni center
z 250 člani, ki so svoje člans-
tvo letno plačevali s članarino
v obliki več tisoč mark.
A so izgubili vse. »In zače-
ti je bilo treba znova,« pravi
Gregor, ki se preboja na po-
dročju magnetoterapije spo-
minja od samega začetka. S
prijateljem sta s polnimi
kovčki magnetov z vlakom
potovala v Novi Sad in s pro-
dajo izdelkov na novosad-
skem sejmu potem komaj po-
krila stroške za stojnico. Do-
ma v Šentjurju se je lotil mi-
zarstva. »Bolj po naključju,«
pravi danes, »ker je bil do-
ma les.« Z mizarsko delav-
nico je vztrajal skoraj deset-
letje in morda bi še, če ne bi
bilo v mizarstvu toliko odvi-
snega od ljudi. »Zares dobrih
mizarjev je danes malo.«
Prav v domači mizarski de-
lavnici so za eno zadnjih na-
ročil izdelaU še vso opremo
za Jurij's pub, pivnico, ki jo je
Gregor v Šentjurju odprl de-
cembra leta 1998 in v kateri
danes toči domače pivo. Po-
hištvo, ki ni staro niti pet let,
izgleda, kot bi imelo za seboj
desetletja gostilniškega staža...
Knjižnice,
icnjigarne,
internet in
pivo
Slovo mizarstvu in prvo
preizkušanje v gostinstvu sta
sovpadla s časom, ko je Gre-
gorju med ogledom razsta-
višč mednarodnega obrtne-
ga sejma v Celju v oči padla
manjša pivovarska linija. »Če
bi bila cena zanjo tam okoli
80 tisoč nemških mark, bi h-
nijo preprosto kupil.« A ker
je bila precej bolj navita, na
400 tisočakov, so sledili ted-
ni in meseci domačega dela.
Najprej se je Gregor zakopal
v knjižnice in knjigarne, pre-
bral vse, kar je bilo na voljo
o pivovarstvu. Znanja o pi-
vovarstvu v manjših doma-
čih pivovarnah ni iskal, zato
pa je dodobra »pregledal« eno
od pivovarnic na Nizozem-
skem, kjer si je najbolj za-
pomnil, da imajo za vretje
piva izjemno široke cisterne.
Potem so sledili prvi posku-
si v domači delavnici. Pa ne-
šteti obiski v delavnici bra-
tov Koželj, kjer sta mu Tone
in Andrej prijazno pomaga-
la z nasveti. Teh je bil, neuk
v poslu, še kako potreben.
Vmes pa je prebil ure in ure
v domači delavnici, z varil-
nim aparatom v rokah, ob-
dan s kupi inox jekla. Sled-
njega, namesto nekdaj uve-
ljavljenega bakra, je namreč
zaradi lažjega čiščenja upo-
rabil za izdelavo domače pi-
vovarske linije.
»Ko sem bil tik pred tem,
da zvarim prvo serijo doma-
čega piva, me je prijatelj Ivo
Bakija podučil še o tem, ka-
ko zagotavljati sterilnost med
varjenjem,« se spominja
Gregor, ki z iskanjem ustrez-
nega recepta za Jurijevo pi-
vo ni imel težav. »Na Inter-
netu jih kar mrgoli,« pravi
in doda, da je ristega, po ka-
terem zdaj varijo pivo v Šent-
jurju, le nekoliko prilagodil
svojemu okusu. Da je bil za-
dovoljen, so šle v nič le tri
cisterne, skupaj 1.500 litrov
piva...
Ječmenova
osnova za pivo
Prva asociacija na pivo je
za večino hmelj, a osnova
grenkega napitka je v prvi vr-
sti ječmen, hmelj se dodaja
zgolj kot začimba.
V Moserjevi pivovarni se
postopek varjenja 500-litrske
serije začenja s prekuhava-
njem slada, praženega ječ-
mena, ki ga imajo v priroč-
nem skladišču ob pivovarni-
ci zloženega v vrečah. V sla-
dico, ki po svoji gostljatosti
na prvi pogled še najbolj spo-
minja na ričet, se za 500 li-
trov piva doda manj kot ki-
logram hmelja, potem pa se
zmes ohlaja in po dodanem
posebnem kvasu sledi vrenje,
pri katerem temperatura ne
sme preseči 15 stopinj Cel-
zija.
Posebnost Jurijevega piva
v Šentjurju je tako imenova-
no odprto vrenje, saj je na ci-
sterni nameščena kipelna ve-
ha, ki jo v času vrenja mošta
uporabljajo vinogradniki.
»Odprto vrenje je pomembno,
saj se z njim znebimo vsega
CO2,« pravi Gregor in ob po-
kušanju tekočine, ki je po vi-
dezu in okusu močno podob-
na pivu, hitro doda, da nje-
govo pivo dobi potreben do-
datek CO2 šele tik preden gre
v pivnico: »Da ima pivo pe-
no.« Pogoj za dobro pivo je
tudi, da je dovolj dobro ule-
žano. Moserjevega pustijo
pred točenjem v cisterni prib-
ližno mesec dni. Ena od Gre-
gorjevih skrivnosti, na kate-
ro je v svoji pivovarni najbolj
ponosen, čeprav je do nje med
številnimi poskusi prišel bolj
kot ne po naključju, pa je na-
čin fihriranja sladice.
Zaenkrat točijo v Jurij's pu-
hu le svetlo pivo, pozimi pa
bodo zvarili tudi prve litre
temnega.
Preteiciost na
Stenah
Jurij's pub je narejen po
vzoru irskih pubov, po kate-
rih je Gregor hodil, ko se je
odločil, da bo opustil mizars-
tvo in da bo treba začeti s čim
novim...
»Preteklost rodbine, kraja,
celega okoliša te pozdravi s
fotografij na stenah, tradicija
veje iz vseh kotičkov,« se spo-
minja Gregor. Z izdelavo »sta-
rega« pohištva ni bilo težav,
pri zbiranju fotografij pa je
Gregorju pomagal oče, ki je
med Šentjurčani kot njihov
nekdanji zdravnik še vedno
dobro zapisan, zato jim ni bilo
žal niti najbolj starih spomi-
nov, ki zdaj uokvirjeni visijo
na stenah Jurij's puba. No, ne-
katerim morda vendarle, sj'
Gregor pravi, da so od odpn'
ja pivnice do danes obisko'
valci s sten odnesli že več de'
set fotografij... '
Je pa celotna oprema '
morda z izjemo biljarda it
kotička z igralnimi avtoinj.
ti v ozadju lokala - prav pi
sana na kožo nekdanje Bo
števčeve gosrilne, v kater
več kot stoletje dolgo tra
dicijo gostilništva zdaj na
daljuje Jurij's pub.
Priilodnost v
glavi
Gregor zase pravi, da živ
Ijenja ni vajen načrtovati. »Ki
sem se ukvarjal z magnete
terapijo, nisem niti pomislil,
da bi nekoč lahko mizaril.\'
letih dela z lesom, se mi o
gostinstvu in pivovarstvu k
sanjalo ni...«
In danes? Še vedno je, pra-
vi, globoko v pivovarstvu, J
izzivi se kažejo tudi drugod
Morda V turizmu, saj kar nt
more verjeti, da se ob Sliv
niškem jezeru, le streljaj oi
Šentjurja, kjer Moserjevi h
imajo apartmajsko hišo zi
svoje goste, nič ne dogaja,,
Pa bi se lahko! J
Se bo lotil tega ali česarfru'
gega? »O tem ne razmišljam.
Prezgodaj je še,« pravi Gre
gor, ki je zadovoljen, da mu
je s pivovarsko hnijo uspe-
lo, a ne zna pojasnifi, od koi
mu vsa vztrajnost in nenazad-
nje znanje, da je prišel do nje
Prepričan pa je, da morajc
stvari - če se jih lotiš z dovol
volje - uspeti. »Dajte mi mi
lijon mark, pa naredim leta
lo,« se nasmeje, in da bi
res verjeli, kako resno misli
še doda, »pa sam se bom pt
vi peljal z njim.«
IVANA STAMEJ^
Gregor ob delu pivovarske linije, ki si jo je sam zamislil in izdelal. Od ideje
do prvih litrov domačega piva v dveh letih.
Pred domačo hišo, ki ne skriva svoje več kot dvestoletne prisotnosti ob
robu šentjurskega trškega jedra.
Preteklost na stenah, prihodnost v glavi in rokah. Dveletna Ema je p^^
sonček, ki si zna očka in njegov čas pridobiti zase.
Št. 42-17. oktober 2002
ŠPORT
21
Pokušina ali znoj?
Celjanom Hapoel Rishon le Zion - Gorenje spet v Rusijo
Desetkrat zapored je bilo
elje Pivovarna Laško v žre-
l^ pokala prvakov in kasneje
ige prvakov, letos pa bo pr-
it nastopilo v pokalu pokal-
lih zmagovalcev. Enako je
lilo s Hapoelom iz Tel Avi-
a, ki je po daljšem času klo-
lil v DP, vodstvo celjskega
iluba pa pričakuje, da se mu
lO podobno zgodilo tudi v
gstnajstini finala PPZ.
Uslužbenka Evropske ro-
[ometne zveze je vljudno po-
habila k žrebu športnega di-
^ktorja Celja Pivovarne Laš-
io Slavka Iveziča, ki se je
iasneje na odru pridružil ge-
jeralnemu sekretarju EHF
ilichaelu VViedererju. Ive-
ač je sprva izvlekel krogli-
:o, ki je vsebovala listek z
japisom izraelskega pred-
iiavnika, takoj zatem pa še
jne svojega kluba. »Razplet
preostalih parov me v hipu
ji več zanimal. Morda nas bo-
jo tekmeci na prvi tekmi 9.
lovembra, po vzoru njihove
leprezentance, zaradi znanih
političnih razmer gostili v
Turčiji. Predlagali jim bomo
obe srečanji pri nas. Če bo-
lo pristali, bi bila ena tek-
na seveda v dvorani Golo-
fc, druga pa zaradi popula-
rizacije rokometa nekje
Irugje, morda v Tržiču. Tek-
mec je po meri, a menim, da
jenaše moštvo boljše, kar pa
bo seveda potrebno dokaza-
i\a igrišču,« je povedal Slav-
/olvezič. »Hapoela se še spo-
minjam s tekem lige prvakov.
ne poznam pa sprememb v
njegovi ekipi. Nasprotnika
bo potrebno vzeti resno, saj
lahko odigra kvalitetno, zna
pa tudi prikazati igro pod ni-
vojem,« je dejal avtoritativ-
ni kapetan pivovarjev Dejan
Peric. V sezoni 1999/2000
je Hapoel v svoji dvorani s
24:23 porazil Celje, ki se je
v dvorani Golovec primerno
oddolžilo (26:17). V zadnji
sezoni je Hapoel v skupini B
lige prvakov ostal brez točk.
Znova so bili po žrebu ra-
zočarani v taboru velenjske-
ga Gorenja. Spet bo potreb-
no, če ne bo drugačnega do-
govora, v Rusijo. Dinamo iz
Astrahana je zagotovo mo-
čan, najbrž tudi favorit dvo-
boja v pokalu EHF, saj bo na
povratni tekmi gostitelj. »Vsi
smo že naveličani dolgih
evropskih potovanj. Na do-
poldanskem treningu pred
žrebom smo se šalih, češ,
spet gremo v Rusijo, in ko so
mi sporočili razplet, sem mi-
slil, da se šalijo. Prepričan
sem, da je predstavnik sve-
tovne rokometne velesile zelo
kakovosten,« je razočaran pri-
povedoval trener Ivan Vajdl.
DEAN ŠUSTER
Foto: RADO PANTELIČ
Slavko ivezič in Michael VViederer pri žrebu pokala pokalnih zmagovalcev.
I MLADI ŠAMPIONI
V copatih 207 cm
Med nadebudnimi roko-
metnimi upi celjske šole iz-
stopa Nenad Bilbija, tudi za-
radi svoje »košarkarske«
višine, ki pa je vse bolj po-
trebna tudi v vrhunskem ro-
kometu. Star je 18 let, na
pobudo športnega direktor-
ja kluba Slavka Iveziča pa
je prišlo pri Celju Pivovar-
ni Laško do številnega
vključevanja mladih talen-
tov v člansko moštvo, tudi
Nenada Bilbije.
Kako je s tvojo višino?
Merim 205 cm, s copati pa
še dva centimetra več. V zad-
njem letu nisem nič zrasel.
Najbolj sem se »potegnil« v
osmem razredu, za cel deci-
meter. Rasel sem do 3. letni-
ka srednje šole, potem pa se
je rast nenadoma ustavila.
Imaš kaj težav pri obla-
čenju?
Ne, niti pri konfekciji niti
pri čevljih. Za svojo višino
nimam vehke noge. Nosim
obutev s številko 46.
Šola?
Zaključil sem srednjo šo-
lo za promet, izredno pa sem
se vpisal na fakulteto v Mari-
boru, kjer pa se bodo preda-
vanja začela šele naslednji te-
den, tako da še lahko uživam
doma.
Nekaj priložnosti si že
imel v članskem moštvu Ce-
lja Pivovarne Laško. Kako
ocenjuješ svoj delež?
Trener moštva, gospod Mi-
ro Požun, mi je največ igral-
nega časa namenil v priprav-
ljalnem obdobju. Na turnir-
ju v Rdeči dvorani sem odi-
gral celo tekmo proti doma-
čemu Gorenju in s petimi goH
prispeval k zmagi. Na zad-
nji tekmi proti Prulam smo
v zadnjih sekundah ob vods-
tvu tekmeca imeli zagotov-
ljeno skupno zmago, trener
pa mi je zaupal zaključni met.
Po podaji iz devetih metrov
pa so se Ljubljančani prebili
mimo našega bloka in me
pravočasno ustavih s prekrš-
kom. V petek sem uspešno
izvedel sedemmetrovko na
prvenstveni tekmi pri Veliki
Nedelji. V nedeljo smo go-
stovali v Tržiču ob slavnost-
ni otvoritvi dvorane. Proti do-
mačemu nižjeligašu smo
igrali vsi in visoko zmagah.
Že kot kadet si znal od-
ločati pomembne tekme.
Na zaključnem turnirju DP
v Velenju leta 1997 sem pro-
ti Izoli po koncu igralnega ča-
sa s prostega strela iz 9 me-
trov izsilil podaljšek, v kate-
rem sem ob zaključku v zad-
nji sekundi zadel za zmago.
Takrat smo bili kadetski dr-
žavni prvaki.
Tvoj predhodnik pri celj-
skem klubu je bil brat Go-
ran. Kje igra sedaj?
V španski drugi ligi pri Gi-
jonu. Po štirih krogih imajo
dve zmagi, zato je zelo za-
dovoljen.
Katerega rokometaša sve-
tovnega kova bi izpostavil?
Vzornikov nimam. Včasih
mi je bil všeč Hrvat Patrik Ča-
var. V Sloveniji je najboljši
Aleš Pajovič.
Kakšne cilje imaš v roko-
metu?
Sprva se želim ustahti v član-
skem moštvu Celja Pivovarne
Laško. Rad bi se oziroma mo-
ram se še veliko naučiti. Z ro-
kometom si želim služiti kruh,
rad bi uspel tudi v tujini.
Kaj te odlikuje, imaš še
pomanjkljivosti?
Dober sem v napadu, v
obrambi pa moram odpraviti
napake.
Si pogodbo že podpisal?
Sem, za štiri leta.
Nenad Bilbija
NA KRATKO
IMilutinovič naj borec
Jrežice: Na mednarodnem turnirju v ju-jitsu, ki se ga je
eležilo 137 tekmovalcev iz petih držav, so za najboljšega
J^^rca izbrali člana Policijskega kluba borilnih veščin Celje
^fagana Milutinoviča, ki je v članski konkurenci zmagal v
^fpgoriji do 77 kg. Dobro so se odrezali tudi njegovi klub-
'•^i kolegi v mladinski konkurenci: Grega Škerlak je bil pr-
I''' Sobastjan Cesar in Žiga Sansa sta osvojila drugi mesti,
^^tji pa je bil Gregor Ivačič. Predstavniki društva borilnih
^^t'in Aljesan iz Šempetra so se izkazali v kadetski konku-
'^fici, kjer je zmagala Tjaša Turnšek, na tretja mesta pa so
!^ Uvrstili Tadej Kostanjšek, Nejc Kuder in Sonja Pajenk.
J>aka uvrstitev je uspela članu kluba Obi Celje Matjažu
'^^rkelju v članski konkurenci.
Dragan Milutinovič prejema zasluženo priznanje.
Ugled Vilija
Vengusta
Celje: Slovenski nogomet-
ni zvezdnik Sebastjan Cime-
rotič je v ponedeljek opravil
pregled poškodovane Ahilove
tetive pri priznanem ortope-
du dr. Viliju Vengustu, ki bo
najbrž operativni poseg opra-
vil v ponedeljek. Omenjeni
zdravnik je tovrstne poškod-
be odpravil že pri številnih
športnikih, predvsem pri zna-
nih atletih in rokometaših.
Luca je
zmagala
Berlin: Na mladinskem sve-
tovnem pokalu v judu je čla-
nica celjskega Sankakuja Lu-
cija Polauder osvojila prvo me
sto v supertežki kategoriji. Na-
nizala je zmage proti Nemka-
ma, Nizozemki, Rusinji in v
hnalu še proti Estonki Eleki
Sehleyzijevi. Nives Pere je bi-
la v svoji kategoriji peta. Maja
Uršič pa deveta.
Karateisti na
Polzeli
Polzela: Tekmovanja v
športnih borbah in katah za Ma-
buni cup 2002 se je udeležilo
162 tekmovalcev iz 15 klubov.
Moči mlajših karateistov so bile
izenačene, med člani pa so se v
končnih borbah srečevali pred-
vsem tekmovalci iz Ljutome-
ra, Brežic in Slovenskih Konjic.
Izmed celjskih tekmovalcev je
v kategoriji kate zmagal član
Dinamika Mitja Stisovič. (TT)
Drugo mesto
Živkove
Zagreb: Atletinja celjskega
Kladivarja Ani Živko je na ma-
ratonu osvojila drugo mesto.
Lani je premagala Madžarko In-
go Pracser, ta pa se ji je letos
oddolžila in jo ugnala za šest
sekund.
Prva zmaga Žalčank
v 4. krogu prvoligaškega prvenstva so si žalske rokometašice priborile prvo zmago. V
domači dvorani so Burji prizadejale prvi poraz (25:20), najbolj zaslužni pa sta bili vratar-
ka Maja Grudnik z 21 obrambami in Nina Potočnik z 10 goli.
Z leve trener Igor Razgor, Danijela Savič in športni direktor Iztok Ščurek (Foto: TONE TAVČAR).
St. 42-17. oktober 2002
22
ŠPORT
Prve zmage treh klubov
Pivovarna Laško odpravila Bosno in uspela še v Belgiji - V torek s Pameso
Za klubi s Celjskega, ki
igrajo v ligi Goodyear in 1. A
SKL, je zelo uspešen krog, saj
so v štirih tekmah dosegli tri
zmage, spodrsnilo je le Zre-
čanom. Do prvih zmag so priš-
U Laščani, Polzelani in Šo-
štanjčani, od naših moštev pa
so počivali Šentjurčani.
Težko s
Sarajevčani
Laščani so se po dveh zapo-
rednih gostovanjih in porazih
v Zagrebu predstavili v Treh li-
lijah. Gostje iz Sarajeva so bili
pravšnji nasprotnik, a uvodna
zmaga je prišla precej težje, kot
so pričakovali v taboru pivo-
varjev. Šele v drugem delu so
namreč štrli odpor Bosne, za
katero igra nekdanji branilec
Elektre Titus Warmsley. Šele
s serijo Radeka Nečasa, Er-
mala Kuqa in Kenyana Weak-
sa so se Laščani po tehničnih
napakah trenerja in potem še
igralca gostov uspeh odlepiti
in obdržati usodno razliko. Igra
pa še ni takšna, kot si jo želi
trener Laščanov Predrag Kruš-
čič, bo pa precej boljša potreb-
na že v soboto, ko bodo Lašča-
ni v prvem slovenskem dvobo-
ju lige Goodyear gostovali v No-
vem mestu pri Krki.
Sosedje do
prvih zmag
Prvo zmago v sezoni je do-
ma zabeležila ekipa Elektre pro-
ti favoriziranemu Triglavu. Od-
lična igra v obrambi in pa raz-
položeni branilec Miljan Ču-
stič sta bila dovolj v prvem de-
lu, da je prednost znašala kar
16 točk. Kljub temu, da so za-
radi poškodbe ostali brez Alek-
sandra Belanoviča, pa Šoštanj-
čani v nadaljevanju niso popuš-
čali pred agresivno in na tre-
nutke grobo igro gostov. Znali
so ohraniti mirno glavo, tudi
ko se je prednost stopila na sa-
mo šest točk. Enako je uspelo
tudi njihovim sosedom s Pol-
zele, kjer sta imela vse stvari v
svojih rokah Matjaža. Neunič-
ljiva Tovornik in Cizej sta bila
namreč gonilni sili Hopsov pri
prvem uspehu sezone. V sicer
izenačenem srečanju in ob dveh
velikih preobratih, po katerih
so Sežančani dobili prvi pol-
čas, je odločitev padla v nada-
ljevanju, ko so domači zaigra-
li trdo obrambo, iz številnih pro-
tinapadov pa zlahka dosegali
koše. Kljub močnemu odporu
gostov so do konca na krilih
dveh Matjažev ohranili pred-
nost in se skupno s svojimi
Hmelj boysi zasluženo veseli-
ti.
Zapravili lepo
prednost
Prvi poraz pa je zabeležila
Rogla, doma proti Heliosu. Od-
ločil je podaljšek, pa čeprav so
domači že imeli 15 točk pred-
nosti po glavnem odrnoru.
Osamljeni Mario Dundovič (32
točk) je bil premalo za homo-
geno moštvo Heliosa, ki je us-
pelo izsiliti podaljšek.
V 4. krogu bo Alpos Kemo-
plast doma igral s Koprom. Ro-
gla odhaja v Sežano h Kraške-
mu zidarju, Elektia k Zagorju,
Hopsi pa k Birokratu v Ljub-
ljano.
JANEZ TERBOVC, Foto: GK
Košarkarji Pivovarne Laško so v torek zvečer v L krogu
pokala ULEB (skupina B) v Belgiji premagali Ostende s 94:92
(75:74, 55:48, 31:19). Z učinkovito igro so v prvem polčasu
skoraj že dotolkli odpor domačih, saj so si priigraU prednost
16 točk. V tretji četrtini pa so gostitelji sprva izid izenačili,
nato pa celo povedU za 5 točk in imeU 45 sekund pred kon-
cem še 3 točke naskoka. Dve sekundi pred zaključkom obra-
čuna je odločilno akcijo izvedel Kenyan Weaks, ki je zadel
za dve točki, zaradi osebne napake nad njim pa zmago potr-
dil še z uspešno izvedenim dodatnim prostim metom. Strel-
ci: Daniels 24, Weaks 23, Kobale 17, Kuqo 14, Nečas m Doj-
čin po 6 ter Pavič 4 točke. Preostala izida skupine B: Pamesa
- Roseto 98:82, Železnik - Opel Skyhners 82:60.
Peterka kroga: Čustič
(Elektra), Tovornik, Cizej
(oba Savinjski Hopsi),
Weaks (Pivovarna Laško),
Dundovič (Rogla).Igralec
kroga: Miljan Čustič (Elek-
tra) . Trener kroga: Miloš Sa-
gadin (Elektra).
Radek Nečas in v ozadju Ermal Kuqo sta strelsko dobro sledila VVeaksu.
PANORAMA
^    NOGOMET       -
2. SNL
10. krog: Zagorje - Draui-
Tija4:\ (2:1); Sivko (11, 36),
Abrič (69), Hrvat (82); Pri-
možič (9). Vrstni red: Dom-
žale 24, Grosuplje, Aluminij
21, Drava, Jadran 15, Izola,
Goriška brda 14, Križevci,
Dravinja 13, Zagorje, Livar,
Krško 12, Bela krajina, Nafta
10, Triglav 9, Železničar 4.
3. SNL - sever
10. krog: Vransko - Mons
Claudius 6:1, Šmarje pri Jel-
šah - Šoštanj 0:1. Vrstni red:
Šoštanj, Pohorje, Paloma, Bi-
strica 20, Šmarje pri Jelšah
19,Kozjakl5,Krško 14, Haj-
dina 13, Stojnci, Vransko,
Središče, Malečnik 11, Fuži-
nar 9, Mons Claudius 4.
MČL-Celje
7. krog: Oplotnica - Zreče
1:1, Rogaška SŠ - Laško 1:2,
Odred Kozje - Vojnik 2:0, Ko-
vinar Štore - Šentjur 2001 4:0.
Vrstni red: Zreče 17, Oplot-
nica 15, Laško 11, Štore 9,
Rogaška 7, Kozje 6, Vojnik
3, Šentjur 2001 2.
MALI NOGOMET
1. SL, 4. krog: Puntar- Do-
bovec 6:3 (2:1); Kosernik
(19), Dobovičnik (27), Stres
(40). Vrstni red: Svea Lesna,
Beton 12, Puntar 9, Metro-
pol 7, Dobovec 6, Tomaž 4,
Napoli, Kix, Sevnica 3, Gra-
tis 0.
1. celjska liga, 23. krog:
Pelikan - Telsim 3:2, Adria-
tic - Skavti 0:2, SS&Sun - Kla-
teži 0:3, Prijatelji - Šmartno
7:1, Frangros - Veflon 3:1, Ro-
bocom - Cosmos 0:0. Vrstni
red: Pelikan 52, Skavti 40,
Maček tisk, Adriatic 38, Ro-
bocom 34, Klateži 32, Fran-
gros 30, Cosmos 27, Prijate-
lji 25, Veflon 21, Šmartno,
Telsim 20, SS&Sun 9.
1. liga občine Štore, 17.
krog: Inexa - Kanarčki 8:3,
Rudar Pečovje - Gadi 6:4, Ko-
vinar - Lipa 2:7. Vrstni red:
Sokoli 36, Laška vas 35, Li-
pa 33, Pečovje 31, Almin
dom 21, Inexa 18, Gadi 12,
Kovinar 8, Kanarčki 0.
_ KOŠARKA
GOODVEAR LIGA
3. krog: Pivovarna Laško -
Bosna 94:85 (70:62, 47:48,
27:25); Weaks 24, Nečas, Ku-
qo 18, Kobale 12, Daniels 7,
Dojčin 6, Brolih 5, Pavič 4.
Vrstni red: Široki brijeg, Za-
dar, Krka, Maccabi, Union
Olimpija, Zagreb, Split 5, Pi-
vovarna Laško, Crvena zvez-
da. Gibona, Borac 4, Bosna 3.
1. SKL - moški
3. krog: Rogla - Helios 73:80
(69:69, 55:50, 42:31, 22:20);
Dundovič 32, Mihajlovič 11,
Brolih 8, Starovasnik 7, Meš-
ko 5, Zinrajh, Sivka 4, Hoh-
ler 2. Savinjski Hopsi - Kraš-
ki zidar 96:86 (66:62, 42:48,
19:29); Tovornik 25, Cizej 20,
Kadič 17, Gržina 12, Čatovič
10, Skok 9, Arčan 2. Elektra
- Jhglav 78:65 (60:49, 45:29,
22:13); Čustič 27, Latovič 11,
Kovač 8, Vidovič, Belanovič
7, Tajnik 6, Goršek 2. Vrstni
red: Geoplin Slovan 6, Helios,
Koper, Rogla 5, Alpos Kemo-
plast, Savinjski Hopsi, Kraš-
ki zidar, Zagorje 4, Elektra,
Triglav 3, Birokrat 2.
LIGA TROCAL
2. krog: Lek Jezica - Mer-
kur Celje 56:79 (45:61,
32:40, 14:24); Jocič 18, Mar-
kovič 14, Jereb 11, Temnik
9, Potočnik 7, Tratsiak, Ram-
šak 6, Čonkova, Pedič 4.
ROKOMET
1. SRL - moški
3. krog: Velika Nedelja - Ce-
lje Pivovarna Laško 25:32
(12:18); Vugrinec 9, Rutenka
6, Milosavljevič, Žvižej 5, Mak-
sič, Tomšič 2, Bilbija, Oštir,
Gajič 1. Rudar - Gorenje 25:24
(13:13); Tamše 12, Sirk 4,
Mlakar, Sovič, L. Dobelšek 2,
J. Dobelšek, Štefanič 1. Vrst-
ni red: Mobitel Prule, Celje Pi-
vovarna Laško, Prevent 6, Go-
renje, Rudar 4, Trimo, Slovan,
Inles Riko 2, Cimos, Termo 1,
Velika Nedelja, Pivka 0.
1. SRL - ženske
4. krog: Žalec - Burja 25:20
(14:12); Potočnik 10, Randl
4, Stevanovič, Savič, Krajnc,
Jukič 2, Irman 1. Vrstni red:
Krim ENR 8, Piran, Olimpi-
ja 6, Burja 5, Izola, Gramiz
3, Žalec, Celeia 2, Sava Kranj
1, Škofja Loka 0.
ODBOJKA
1. DOL - moški
2. krog: Pomurje - Šoštanj
Topolšica 3:1, Triglav - SIP Šem-
peter 3:1. Vrstni red: Salonit,
Svit 6, Fužinar, Šoštanj Topol-
šica, Triglav, Pomurje, Bled,
Calcit 3, Stavbar, Šempeter 0.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 27. oktobra po
Badjurjevi poti-Ostrež-V. Preska-Javorski pil-Bogenšperk.
Odhod ob 6. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Pri-
jave do 21. 10. na tel. 03/545-2927 ali 040/324-669.
Planinsko društvo Zabukovica vabi 26. in 27.10. na po-
hod po Samoborski planinski poti. Odhod bo ob 6. uri iz
Migojnic in ob 6.30 iz Glazije. Informacije: 031 860 188.
ŠPORTNI KOLEDAR
PETEK, 18. 10.
NOGOMET
1. SNL, 12. krog, Maribor:
Maribor Pivovarna Laško -
CMC Publikum (18).
ROKOMET
1. DRL - ženske, 5. krog,
Ljubljana: Olimpija - Celeia.
.    SOBOTA, 19.10.
NOGOMET
3. SNL - sever, 11. krog:
Središče - Vransko, Šoštanj -
Paloma, Krško Posavje -
Šmarje pri Jelšah, Mons
Claudius - Hajdina (15).
MČL, 8. krog: Zreče - Šent-
jur 2001, Kovinar Štore - Voj-
nik, Kozje - Laško, Rogaška
SŠ - Oplotnica (15).
MALI NOGOMET
1. SL, 5. krog. Rogaška Sla-
tina: Dobovec - Metropol (20).
KOŠARKA
Liga Goodyear, 4. krog.
Novo mesto: Krka - Pivovar-
na Laško.
1. SKL - moški, 4. krog,
Šentjur: Alpos Kemoplast
-Koper (19), Ljubljana: Bi-
rokrat - Savinjski Hopsi,
Zagorje: Zagorje - Elektra,
Sežana: Kraški zidar - Koi
gla. *
Liga Trocal, 3. krog, Ce
Ije: Merkur - Željezničar (19).
ROKOMET
1. DRL - moški, 4. kro&
Celje: Celje Pivovarna Laško
-Rudar (18.30), Velenje: Go
renje - Pivka (19).
1. DRL - ženske, 5. krog
Piran: M Degro Malizia - Ža
lec. .
NEDEUA,20. 10. J
NOGOMET
1. SNL, 12. krog, Šmarin^'
ob Paki: Era - Vega Olimpi-
ja, Ljubljana: Ljubljana - Ri''
dar (15).
2. SNL, 11. krog. Sloven-
ske Konjice: Dravinja - Kr*'
ževci (15).
TOREK, 22. 10.
KOŠARKA
Pokal Uleb, 2. krog,
ko: Pivovarna Laško - Pan^^
sa (18.30). j
SREDA,23.10.
ROKOMET
1. DRL - ženske, zaostal
tekma četrtega kroga, Celj^
Celeia - Izola (20.15).
Št. 42-17. oktober 2002
KULTURA
23
Uvodni abonmajski itoncert
v torek, 15. oktobra, so v
Ivorani Narodnega doma
jastopili člani Celjskega go-
lalnega orkestra (CGO),
fid umetniškim vodstvom
lirigenta Nenada Firšta na
(Vodnem koncertu v sezo-
^ 2002/2003.
Odigrali so Malo suito za
fodala slovenskega skladate-
ja Uroša Kreka; Duet - Con-
jrtino za klarinet, fagot, go-
lalni orkester in harfo Ric-
larda Straussa; Adagietto iz
Simfonije št. 5, za godala in
harfo Gustava Mahlerja in Ple-
se iz Transilvanije Bčle Bar-
toka. Solisti so bili klarine-
tist Jože Kotar, fagotist Zo-
ran Mitev in harfistka Urška
Križnik.
Celjski godalni orkester s
svojim umetniškim poslans-
tvom vsekakor dopolnjuje
glasbeno ponudbo, ki jo nu-
di knežje mesto. In tudi uvod-
ni koncert članov CGO v no-
vo sezono je dokaz, da orke-
ster živi z glasbo. Ambicioz-
no zastavljen program; tudi
glede težavnostne stopnje po-
sameznih skladb nam kaže,
da se glasbeniki zavestno in
z veliko mero entuziazma
podajajo na umetniško pot,
ki je v veliki meri »rezervi-
rana« za profesionalne ko-
morne ansamble. O tem nas
ne prepriča samo skladba
Daet - Concertino za klari-
net, fagot, godalni orkester
in harfo Richarda Straussa,
ki so jo glasbeniki odigrali
suvereno in spretno sprem-
ljali tri soliste: klarinetista Jo-
žeta Kotarja, fagotista Zora-
na Miteva in harhstko Urško
Križnik; temveč tudi tretji sta-
vek Adagietto iz Simfonije št.
5, za godala in harfo Gusta-
va Mahlerja, ki s svojo no-
tranjo intenziteto in »visokim
umetniškim nabojem« lahko
predstavlja umetniški izziv
tudi profesionalnim orke-
strom. CGO so vsekakor lju-
biteljski orkester, vendar svo-
jemu ljubiteljstvu navkljub
zaslužijo spoštovanje, saj se
je v njihovem načinu inter-
pretacije posameznih skladb
prepoznal resen in študijski
odnos, ki se je odrazil ne sa-
mo v Adagiettu in Concerti-
nu, temveč tudi v ostalih dveh
delih celovečernega koncer-
ta. »Resnobnost in temačnost«
Mahlerja, »izvirnost in pre-
prostost« Straussa so glasbe-
niki prepletli z »izvirnostjo«
Kreka in »ljudskostjo« Barto-
ka, če lahko nekoliko para-
fraziram skladbe po njihovi
umetniško zasnovani vsebi-
ni. In nenazadnje lahko z is-
timi besedami opišemo tudi
vtis, ki so ga naredili člani
Celjskega godalnega orkestra
na svojem uvodnem koncer-
tu pred zvesto publiko. Vtis,
ki so ga potrdili z dodatkom,
s katerim so zaključili svoj
uvodni nastop.
KK
Aktualna komedija za predvolilni čas
Gostu iz Zagreba, režiserju Želimiru Me-
sariču, so v Slovenskem ljudskem gleda-
lišču Celje zaupali postavitev Cankarjeve
komedije Za narodov blagor, da bi »od zu-
naj«, z drugačnega zornega kota, videl do-
gajanje izpred stotih let, ki danes s še ved-
no aktualnimi besedami govori o prestiž-
nem boju za oblast.
Cankar je še vedno neverjetno živ in nje-
gove besede zvenijo danes enako ostro, za
lar se bo trudil jutri (v petek),ob 19.30 uri
ansambel na prvi premieri na velikem odru
v tej sezoni. Režiser Želimir Mesaric, ki je
prvič sodeloval s celjskim ansamblom, je
bil, kot pravi, z delom in sodelovanjem zelo
zadovoljen. Še posebej zato, ker ni bil toh-
ko obremenjen s slovenskimi posebnostmi,
zato pa je imel svobodnejši pristop k delu.
V delu nastopa dobršen del pomlajenega
celjskega ansambla, na sceni Jožeta Logar-
ja, kostumih Diane Kosec Bourek. Drama-
turginja je bila Tina Kosi, lektor Simon Šker-
binek.
,      _       MP, foto: TRIMTES
Iralec Bojan Umek (levo) je na istem odru v isti komediji pred 17 leti igral Frana Kadivca, tokrat ga bomo
uideli v vlogi dr. Antona Grozda, v ta trenutek umeščenega politika, ki poskuša kreirati usodo slovenskega
naroda. Nato: Drago Kastelic, Zvone Agrež, Stane Potisk, Anica Kumer in Miro Podjed
Z opero v sezono
Koncertna sezona z vrhunskimi domačimi in tujimi
umetniki 1
Zbor in orkester Opere
SNG Ljubljana začenjata v
torek, 22. oktobra, novo
koncertno sezono Zavoda
za kulturne prireditve Ce-
lje, ki v nadaljevanju pri-
naša v Narodni dom še kon-
certe vrhunskih umetnikov.
Že prvi koncert iz bogate
ponudbe bo svojstven. Pod di-
rigentskim vodstvom Lorisa
Vokolinija bo celjsko občins-
tvo slišalo koncertno izved-
bo Glumačev Ruggiera Leon-
cavalla s solisti: Janezom Lo-
tričem, Urško Žižek, Markom
Kobalom, Andrejem Debev-
cem, Jožefom Vidicem in Zo-
ranom Potočanom.
Do konca sezone se bo na-
to zvrstilo še pet koncertov.
V novembru bo nastopil zna-
meniti Godalni kvartet Feguš,
v januarju prihodnje leto pa
pianist Aleksander Serdar. V
abonmajski ponudbi je tudi
Komorni orkester Akademije
za glasbo v Ljubljani, ki bo
koncertiral marca 2003, v is-
tem mesecu pa čaka abon-
majsko občinstvo še koncert
Kvarteta rogov. Vrhunski bo
tudi zaključek sezone, ko bo-
do organizatorji v goste po-
vabili dva odlična glasbeni-
ka. Nastopila bosta klarine-
tist Mate Bekavac in pianist-
ka Lidija Bizjak.
Vpis abonentov za koncer-
te iz ponudbe Zavoda za kul-
turne prireditve Celje bo do
torka, 22. oktobra, ko se tu-
di začenja koncertna sezona.
MP
Grofje burijo
znanost in duiia
Najnovejše delo dr. Zvon-
Zupanič Slavec z naslo-
nom Družinska povezanost
Srofov Celjskih bodo danes
četrtek) opoldne predsta-
vili v Pokrajinskem muzeju
'^Ije. Knjiga, ki obsega 276
^'rani, je izšla pri založbi
^RC (sozaložnik je Znans-
^^no društvo za zgodovino
^avstvene kulture Sloveni-
^) in nosi podnaslov: Iden-
•■fikacijska in epigenetska ra-
^skava njihovih lobanj.
Delo se ukvarja z odmak-
J')eno preteklostjo, a vanjo
'Pleta sodobno znanstveno
""^todologijo dela. Avtorica
'^želela raziskati, ali 18 lo-
^^nj, razstavljenih v celjskem
J^krajinskem muzeju, pripa-
:^ družini grofov Celjskih.
^ skoraj 600 let stare loba-
"i^ je bila zastavljena nalo-
^ sprva videti iluzorna.
%orica, ki je zaposlena
^ Inštitutu za zgodovino me- ^
dicine Medicinske fakultete
v Ljubljani, je s historiograf-
skimi metodami zbrala in
kritično ovrednotila zgodo-
vinske podatke o Celjskih,
preštudirala njihovo rodo-
slovje, z različnimi naravo-
slovnimi metodami identifi-
cirala lobanje, nato pa s pri-
merjavo naravoslovnih, zgo-
dovinskih in rodoslovnih po-
datkov večini lobanj pripisala
identiteto in jih sorodstveno
povezala. Natančno prouče-
vanja rodoslovja je pripelja-
lo do dvajsete generacije ži-
vih potomcev po Barbari Celj-
ski. Raziskava je tako prine-
sla nova spoznanja v naravo-
slovje in družboslovje ter po-
kazala na pomen interdisci-
plinarnega dela. MP
Arheologi v
Moiiorjevem atriju
Načrtovano gradnjo Mo-
horjevega atrija z mlečno
restavracijo za mlade in
učilnicami ter drugimi so-
dobnimi prostori, ki naj bi
stal na dvorišču za Mohor-
jevo knjigarno v Prešerno-
vi 23, so že pred časom pre-
ložili, saj so na tem mestu
sodobna arheološka sondi-
ranja pokazala na najdbe
iz preteklosti. Pred dnevi so
na delovišče prišh arheologi.
Georadarske raziskave so
pokazale arhitekturne osta-
line do globine okoli 2,5 me-
tra. Arheološka dela na 300
m^ izvaja Arhej d.o.o. iz Sev-
nice, pod nadzorom dipl. ar-
heologinje Danijele Brišnik
iz Zavoda za kulturno dediš-
čino Slovenije - območne
enote Celje. Izkopavanja naj
bi, kot je to predvideno s po- ■
godbo, trajala 80 dni. Če bo-
do arheologi našli kakšne po-
membnejše najdbe, pa lah-
ko tudi več.
Objekt (o višini naložbe pri
Mohorjevi ne želijo govori-
ti) bo namenjen predvsem
srednješolcem vozačem, ki
se jih dnevno pripelje v Ce-
lje okoli 5.000. Stal bo na
okoli 2.000 m^ površine in
bo imel nad pritličjem še dve
etaži. Končan bo do jeseni
2003, pravi poslovni direk-
tor Mohorjeve družbe Celje
Jurij Ludvik. Tedaj bo objekt
slovesno odprl nadškof in
metropolit Franc Rode.
MP
Od načrta do stavbe,
Zgodovinski arhiv Celje, ki že nekaj časa
deluje v novih prostorih na Teharski cesti 1,
se z občasnimi razstavami in izdajami pub-
likacij in strokovne literature skuša čimbolj
odpreti in približati ljudem. Zlasti šolski mla-
dini, pravijo. Takšna je tudi razstava, ki so
jo odprli minuli torek v sodelovanju s Koz-
janskim parkom in nosi naslov: Od načrta
do stavbe. Prinaša arhitekturo Kozjanskega
v načrtih in dokumentih iz srede 19. stoletja.
Ob razstavi je izšel bogat in lepo obliko-
van katalog (Jože Domjan), ki sta ga založi-
la oba zavoda, uredila pa Hedvika Zdovc, ki
je tudi avtorica razstave, oblikovalec razsta-
ve pa Dušan Kramberger. Za izbor gradiv pre-
mične dediščine in sodelovanje pri postavi-
tvi sta poskrbeli Helena Rozman in Lucija
Zorenč. Katalog prinaša tudi prevod v nemš-
čino (Doris Debenjak) in povzetke v angleš-
čino (Martin Cregeen) ter fotografije Žive
Deu in Francija Zidarja.
O razstavi, ki si jo bodo najbrž z zanima-
njem ogledali tudi sodobni snovalci stavb,
organizatorji razmišljajo, da bi jo posredo-
vali še drugam, mogoče v Maribor ali celo v
tujino, saj je v Celju razstavljeno gradivo prava
redkost. Na ogled bo do 28. februarja pri-
hodnje leto. MP
Št. 42-17. oktober 2002
Minister za promet Jakob Presečnik (levo) se je ustavil tudi pri predstavnicah Društva podeželskih žena Toplica iz
Okonine, ki so na Rečici prodajale dobrote, nastale v kubinjah svojih članic.
Cukrova Liza, ki je sladke dobrote prodajala tudi po kmetijah. Na sejmih so bili njeni bonbončki najbolj sladki, se
spominjajo starejši Zgornjesavinjčani, ki so s pomočjo Uze prišli do prvih sladkarij v življenju.
V znamenju vinotoka in Lenartaj
Lenartov sejem na Rečici brez sitnosti in slabe volje - Trški policaj za red in kaso
Obloženi zunaj in
»Na temelju starih trških pravic,
ki so nam jih na priprošnjo gos-
poda Tavčarja podelili 1585, da-
jem soglasje za začetek sejma,«
je sejemsko dogajanje na Rečici
odprl trški župan, uradno pred-
sednik sveta KS Rečica Peter Ko-
lenc. »Dovoljujem čim dražjo pro-
dajo, kupci pa naj čim bolj poceni
kupujejo. Ravnajte se po polica-
jevih zapovedih, da ne bo sitnosti
in slabe volje.«
Lenartov sejem, ki so ga člani Tu-
rističnega društva Rečica letos pri-
pravili osmič, se je med številnimi
prodajalci in predvsem kupci do-
bro prijel. Organizatorji želijo obu-
diti spomin na podobne sejme v
Zgornji Savinjski dolini med obe-
ma vojnama, ki so bili predvsem
priložnost za nakup in tudi mnoga
prijateljevanja. Pred davnimi leti
so na Rečici pripravljali tri podob-
ne sejme, organizacija pa je bila
povezana s podelitvijo trških pra-
vic.
Ena izmed odlik rečiškega sejma
je, da kolikor je v moči organiza-
torjev, mine brez plastike in novo-
dobnega kiča, ki vse prerado zmo-
tita tovrstne sejemske utripe. Tudi
zato je po mnenju poznavalcev Le-
nartov sejem eden boljših tovrst-
nih slovenskih sejmov, ki ga turi-
stični delavci obogatijo s svojstve-
no gostinsko ponudbo pod kozol-
cem. Poleg borovničevca, medice,
mošta, starega in novega jabolčni-
ka so nudili še pečenko z rajzel-
com, žlinkrofe ter kuhane klobase
in rebrca z domačim kruhom, ki-
slim zeljem in krompirjevo solato
- oziroma »oljnatim krompirjem«,
kot pravijo v Zgornji Savinjski do-
lini, od koder so bili tudi vsi re-
cepti za pripravo jedi.
znotraj
v jutranjem hladu je ob dvigu trš-
ke zastave pod rečiškimi kostanji
zadonel mogočni policajev glas: »V
znamenju svetega Lenarta bomo sej-
marili in mešetarili. Želim vam do-
bro kupčijo in prodajo. Tudi zijala
naj privlečejo kakšen dinar iz noga-
vic, da ne bodo le ogledovala raz-
stavljene robe. Sejem ima dolgo tra-
dicijo in ugled, lahko si pripravite
zalogo za celo leto vnaprej.«
»Posel policaja je hudičevo trd, saj
se moram potruditi, da sejem spe-
Ijemo brez tepežke in kraje ter da
gremo vsi dobre volje domov,« je oce-
nil trški policaj, v neprostem času
zaposlen v mozirski občinski upra-
vi, Vinko Jeraj, ki mu je pomagala
desna roka Bojan Kotnik. »Naj po-
vem, da se bova letos drugače nosila
kot prejšnja leta: nič ne bo podku-
povanja in siljenja s kakšnim kozar-
cem kislega vina ali tovkca. Slednje
pa zato ne, ker so organizatorji pri-
pravili samo fino robo, zato se do-
bro obložite - od zunaj in znotraj.«
Prva navodila, ki jih je ob dvigu
zastave bral trški policaj, so nastala
v sodelovanju z Vero Poličnik in pub-
Ucistom Aleksandrom Videčnikom.
Glede na to, da večina obiskovalcev
ta navodila že dobro pozna, so jih v
minulih letih spreminjali: »Vsi, tudi
sejmarji, ki ste pri nas, se morate le-
po držati. Ponujati morate fajn ro-
bo, dosh zaslužiti, da bova lahko po-
brala trško mitnino. Tako se bo v na-
ši kasi, ki je menda čisto na bobnu,
nabralo dosti denarja. Če bo prišlo
kaj narobe vmes - verjemite, da bo-
va s pomočnikom povsod zraven in
ni hudič, da ne bi zrihtala reda in
discipline. Tudi če bo treba koga spu-
stiti čez roke, kar pa seveda ne pl
poročam. Sliši se namreč, da je bi
nišnica v Celju nekako v razsulo
bog ve, če vam bodo lahko pomag
potem, ko vas s pomočnikom I
meva v roke.«
Seveda trški policaj ni mogel i
mo vse bolj aktualnih volitev: »V;
jemsko dogajanje se bo zagotovo n
šala tudi oblast. Z vsemi, ki želi
zlesti na kakršenkoli stolček, se b
va pogovorila pri prvem šanku. Miti
s pomočnikom dobro delava, čepr
nama marsikdo katero ušpiči. Ve
dar, če bo prišlo do krega, bova p
vsod zraven. Sicer pa - fajn se iiti
te, glihajte, kupujte, pijte, jejte in p
site. Pa ne pozabite na nas in naš L*
nartov sejem,« je 13. vinotoka 1^
Gospodovega 2002 za konec zaže
trški policaj.
U. SELIŠN
Foto: GREGOR KAt
m
St. 42-17. oktober 2002
IVI
INFORMACIJE
ekstra lahko kurilno olje
^^^^^^^ Ustreza tudi najstrožjim merilom evropske kakovosti.
OMV ISTRABENZ
naroČite še danes na brezplačnem telefonu h 080 2332
Mlekarna CELEIA, d.o.o.
Arjavas92,3301 Petrovče
objavlja prosto delovno mesto:
Zahtevna vzdrževalna dela
v službi investicij in vzdrževanja
-1 delavec
Pogoji:
Stopnja strokovne izobrazbe:
'Delovne izkušnje:
Poskusno delo:
'Dodatna znanja:
'Osebnostne lastnosti:
'Starost in spol:
Delovni čas:
■Prebivališče:
■Prevoz:
■Plača:
■Stimulativni del plače:
IV. ali V.-strojne smeri
3 leta delovnih izkušenj na področju dela s servisira-
njem strojne opreme ali delo s stroji oz. delovno opre-
mo
3 mesece
poznavanje strojnih elementov, pnevmatike, pogon-
skih elementov, črpalk, varjenje elementov nerjave-
čih materialov, pasivno znanje svetovnega jezika (nemš-
ki, angleški), poznavanje tehnične dokumentacije in
načrtov, vozniški izpit B kategorije, potni list.
vesten in natančen, sposobnost dela v skupini, pošten,
brez zdravstvenih omejitev
nad 25 let, moški
izmensko delo, vendar po veljavni zakonodaji ZDR in
KP KŽI, (na vpoklic, dežurstva)
v razdalji 50 km od podjetja mlekarne CELEIA
lasten prevoz
v skladu z KP KŽI in Pravilnikom o organiz. in sistemiz.
DM
vezan na časovno realizacijo
proizvodnje
Prijave s priloženimi kopijami dokazil o izpolnjevanju pogojev, z opisom dosedanjih delov-
nih izkušenj in vaš življenjepis pošljite na: Mlekarna CELEIA d.o.o., Arja vas 92,3301
Petrovče, v 8-ih dneh po objavi razpisa na zgoraj navedeni naslov.
S kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s poskusnim delom za
|4abo 3 mesece, če bo izpolnjeval ustrezne pogoje iz razpisa.
V kolikor ne bo prijavljen ustrezen kandidat, se izbor ne opravi.
PTIKA   OKULISTIČNI
I C PREGLEDI
VSAK TEDEN
fle Nataša s.p. Prešernova 6, 3000 Celje, tel.: 03/548 36 20

TERMOINSTALACIJE
ELAVA CISTERN, PEČI, BOJLERJEV, OLJNIH JAŠKOV IN HIDROFORJEV
KOŽELJ ANDREJ s.p.
Kolodvorska 8,3230 Šentjur, tel.: 03/749 25 90,
fax.: 03/749 25 91, Mob.: 050/630 764, GSM: 041/630 764
Ekstra lahko I
kurilno olje
Petrol
*
Kurilno olje
evropske kakovosti
Majhitrejša dostava ekstra
lahkega kurilnega olja!
080 22 66
brezplačna številka
za filtra in enostavna
naročila!
Možnost plačila na
6 obrokov in
prihranek pri plačilu z
Magna kartico!
petrol;
Feroda
Proizvodnja, obnova
Prodaja zavornih in
siciopnih elementov
Karel PAVČNIK s.p.
Zg. Hudinja 46 Celje
Tel.: 03/ 5414-818
Fax: 03/5414-262
GSM: 041/612-516
feroda@siol.net
90,6
95,1
95,9
100,3
NAJBOLJ POSLUŠANA REGIONALNA RADIJSKA POSTAJA
(Mulliana 1994 2001)
Radio Slajofski v.il. d o.o , ftmarjo pri .JfilSah. ASknrčev try ?1, 3740 Šir>ar|o pri JulAah
Moderna evropska banka



01/309 23 23        www.sparkasse.si
Št. 42-17. oktober 2002
"m
5382
26
KRONIKA
»Nihče nam ne more
vrniti Bojana...ff
Ivica Mazej, vdova Bojana Mazeja, je po nesreči na Golteh ostala sama s tremi mladoletnimi deklicami - Ponujena
pomoč še bolj v oblakih
v zvezi s tragedijo v Že-
kovcu na Golteh, kjer sta
se med menjavo vlečne vr-
vi minulo sredo smrtno po-
nesrečila 33-letni Bojan
Mazej z Lepe Njive in 30-
letni Pavel Herlah iz Glo-
bokega, ni znanega še nič
več, kot je bilo takoj po ne-
sreči. Kot je povedala Ire-
na Gorenak z OKC Policij-
ske uprave Celje, bodo o re-
zultatih preiskave javnost
obvestili takoj, ko bo le-ta
zaključena.
»Preiskava v tem primeru
je zelo kompleksna in zaple-
tena. Vodi jo preiskovalni
sodnik, o morebitnih krivcih
oziroma odgovornosti za tra-
gedijo pa še ni mogoče go-
voriti,« je povedala Gorena-
kova. Podobno pravijo v pod-
jetju RTC Golte, kjer name-
ravajo napisati skupno izja-
vo za javnost takoj zatem, ko
bodo znani rezultati preiska-
ve, do takrat pa o tragičnem
dogodku ne želijo podajati
nobenih izjav. V Zgornji Sa-
vinjski dolini se marsikaj go-
vori - še en dokaz, da zlob-
nih jezikov ne more ustaviti
niti tragično dejstvo, da so
tri mladoletne deklice osta-
le brez očeta, številni sorod-
niki, sodelavci in prijatelji pa
brez dveh ljudi, ki so ju ime-
h neizmerno radi...
Pogovarjali smo se z Ivi-
co Mazej, vdovo po Bojanu
Mazeju, ki je minulo sredo
skupaj s Pavlom Herlahom
omahnil v globino. »Minuli
dnevi so bili grozni, zdi se
mi, kot da se dogodkov sploh
nisem zavedala,« je poveda-
la. »Res je, da so nas po ne-
sreči obiskali predstavniki
podjetja, za katerega je de-
lal Bojan. Govorih so o tem,
da mi bodo ponudili pomoč,
vendar niso niti vprašali, ka-
ko je z otroki, zanje niso pri-
nesli niti enega bonbončka.
Nenehno so samo spraševa-
li, kaj nameravam in"ponav-
Ijali, naj povem, kaj potre-
bujem. Kako naj jim povem,
kaj potrebujem? Edino, kar
potrebujemo, je Bojan, ven-
dar nam ga ne more vrniti
nihče...«
Kot je povedala Ivica Ma-
zej, so njej in otrokom edi-
no konkretno pomoč doslej
ponudili na Občini Mozirje,
v podjetju RTC Golte, kjer
je bil Bojan zaposlen, pa jim
bodo nakazali solidarnostno
pomoč, ki jim pripada po za-
konu, ker so izgubili moža
in očeta.
Bojanova smrt pomeni tra-
gedijo za vso družino. »Tako
rad je delal in vse je znal po-
storiti tako na delovnem me-
stu kot doma. Bil je smučar
in doma ima vrsto medalj in
pokalov. Edino delo, ki se mu
je upiralo že ves čas, odkar
je vedel, da jih čaka, je bila
menjava te vrvi in zelo je bil
vesel, ko se je izvedelo, da
bo menjavo vrvi na vlečnici
opravilo podjetje Teufelberg
Seil,« pripoveduje Ivica Ma-
zej. V podjetju so si potem
očitno premislili in na delo
so morali tudi člani ekipe
RTC Golte. »Šel je, skupaj s
sodelavci in prijatelji, ven-
dar nerad. Prej so cele dneve
delali nadure in skoraj nič ga
ni bilo doma. Tistega jutra,
preden je šel, pa je rekel: >Ma-
mi, to še naredimo, potem
pa pridem domov in bomo
cel vikend skupaj< Stisnil me
je k sebi in me močno objel.
Kot da bi slutil...«
Kot je razbrati iz besed Ivi-
ce Mazej, še vedno ni povsem
dojela, kaj se je zgodilo. Hu-
do je tudi z otroki, tremi mla-
doletnimi deklicami, ki so
minulo sredo nenadoma os-
tale brez očeta. »Ena od hče-
ra se je v torek vrnila iz šole
in jokala, ker jo sošolci zafr-
kavajo z raznimi govoricami
in opravljanjem. Bila sem pri
šolski psihologinji in v šoli
bodo deklicam pomagali,
vendar ne morem razumeti,
zakaj jo sošolci zmerjajo in
jo obkladajo z govoricami,
ki niso resnične... Zelo ver-
jetno pa je, da vse to nekje
slišijo...« pravi Ivica Mazej.
»Najmlajši, Mojci, sploh še
nismo povedali, pa tudi s po-
grebom je nismo želeli obre-
meniti. Bila je njegova ljub-
ljenka in čeprav ne ve, kaj se
je zgodilo, se zadnje dneve
zelo nenavadno obnaša. Nič,
kar naredim, ni dobro in ne-
nehno sprašuje, kje je ati in
kdaj bosta šla spet skupaj po
mleko...«
Bojan in Ivica sta načrto-
vala, da bo Bojan zaposlen
še to zimo, potem pa bo os-
tal doma, na kmetiji, Ivica
pa bi se zaposlila. »Saj ve-
ste, otroke je težko prežive-
ti samo s kmetijo, pa četudi
je velika...« pravi Ivica, ki bo
čez zimo še ostala doma,
spomladi pa se bo, če bo že-
lela otrokom in sebi zago-
toviti preživetje, morala v
službo.
Kot je povedal Bojanov oče
Pavel Mazej, z ženo sedaj
razmišljata, da bi prodali ne-
kaj krav iz velikega hleva.
»Načrti so bili drugačni. Bo-
jan bi ostal doma in kmetijo
smo nameravali modernizi-
rati. Zdaj pa... se bo potreb-
no prilagoditi, pomagati Ivi-
ci in otrokom in živeti na-
prej...«
ALMA M. SEDLAR
Foto: CIRIL SEM
»Zakaj?« se od trenutka tragične izgube nenehno sprašuje Ivica Mazej. Vprašanje ostaja brez odgovora...
Ob grobu, kamor je minuli petek za vedno odšel njihov najdražji, stojijo Bojanova vdova Ivica ter hčerki,
12-letna Nadja in 9-letna Laura. Najmlajše, 3-letne Mojce, na pogrebu ni bilo - ne morejo ji še povedati,
kaj se je zgodilo z njenim atijem...
MINI KRIMICI
Avto že
demontirali
Tatvina osebnega avtomo-
bila WV pasat, ki so ga s par-
kirišča v Milčinskega ulici v
Celju odpeljali v noči na to-
rek, 8. oktobra, kaže, da je
mreža avtomobilskih tatov
dokaj dobro organizirana tu-
di na našem območju. Dva
dni kasneje so avto našli v
okolici Ljubljane, toda že
delno demontiranega. Lani so
na Celjskem ukradli 48 vo-
zil, samo v septembru pa je
na območju Slovenije izgi-
nilo več kot trideset vozil.
Vikend tatvine
v noči na soboto, 12. ok-
tobra, je neznani storilec na
parkirnem prostoru pri hali
A celjskega Golovca vlomil
v osebni avtomobil znamke
renault 5 in ukradel dva mo-
bilna telefona, moško bun-
do, termoflis, mikico in
manjšo vsoto denarja. Nasta-
lo škodo ocenjujejo na več
kot sto tisočakov. V isti noči
so tatovi delovali tudi v Ozki
ulici, od koder so iz trgovi-
ne Šolenček odnesli za pet-
najst tisoč tolarjev gotovine.
Sobotna noč je bila očitno
idealna tudi za neznanca, ki
je vlomil v priročno skladiš-
če obiralnice hmelja v Lat-
kovi vasi. Lastnik M. V. po-
greša za več kot sto tisoč to-
larjev različnega orodja.
Ene so dobili,
druge pa
iščejo
Kriminalisti Policijske
uprave Celje so končali s prei-
skavo 17 vlomov v vozila na
območju Mozirja. V začetku
letošnjega leta so neznanci iz
vozil odnašali predvsem av-
toradie in mobilne telefone.
Mozirski policisti so z načrt-
nim delom in hišnimi prei-
skavami vlomov osumili dva
mlajša moška iz območja Mo-
zirja, ki sta ukradene predmete
nato prodajala znanim kup-
cem na območju Šentjurja. Pri
enem od osumljencev vloma
so policisti v hišni preiskavi
našli in zasegli tudi prepove-
dane droge. Oba osumljenca
bodo ovadili. Prav tako pa bo-
do zaradi prikrivanja ovadili
tudi kupce ukradenih pred-
metov. Začela pa se je prei-
skava več ropov na območju
Rogaške Slatine. V nedeljo,
13. oktobra, so neznanci vlo-
mili v prostore Beauty centra
in odnesli menjalni denar, vlo-
mili so tudi v frizerski salon
Beauty hair, kjer so prostore
le preiskali, ukradli pa niso
ničesar. V noči na ponedeljek
je bilo vlomljeno tudi v re-
stavracijo Sonce, neznani sto-
rilci so odnesli menjalni de-
nar in cigarete. Vlomili so še
v prostore avtošole Herby, od
koder pa niso ničesar odne-
sli. Ali gre za istega vlomilca
ali za organizirano skupino,
bo pokazala preiskava.
Našli puško
Laški policisti so v pone-
deljek, 14. oktobra, v hišni
preiskavi 38-letnemu V. G.
zasegli malokalibrsko puško
kalibra 22 mm z daljnogle-
dom ter večjo količino na-
bojev. Zaradi posesti orožja
brez ustreznih listin se bo
moral zagovarjati pri sodni-
ku za prekrške.
CVETKE
• Med tatovi je tudi knjižoL
molj, ki se je trudil okrasj
prostore ene izmed knjižim
na Celjskem. Po neuradna
podatkih naj bi si najprej vzel
čas in prebral Novi Tednik
in ostalo dnevno časopisje ter
nekaj najnovejših knjižnih u|
pesnic, nato pa se je lotil pri
dalov. Načitani vlomilec'v
njih ni našel ničesar, pregnal
pa ga je alarm, ki se itak ve(
no oglasi v najbolj neprije
nih trenutkih.
• Vztrajnost se splača, ;
očitno moto ene izmed s(
sed, ki svoji sosedi vso nc
zvoni pri vhodnih vratih. Zv
njenje je menda preseglo i
vse slišne meje, zato so vm(
morali poseči policisti in str
žiti zvonec tako dolgo, da s
omogočili lastnici miren sp«
nec...
• Pri spanju pa se ni dal m(
titi moški na vlaku, ki ga:
meževe dežele ni mogel zvi
biti niti sprevodnik, ko j
pregledoval vozovnice. K«
je moški tako drnjohal, so S
na vlak vkrcali še policisti!
hiteli buditi neznanca. So p
morale biti sanje resničn
vroče in pomembne, saj j
moški namesto v Zagorju U
stopil v Celju...
• Naš tajni agent sumi, <
Ozka ulica dovolj široka, ^
se po njej smuka sumljiva o9
ha. Pred dnevi je nekoiti
ukradla plačilne kartice i
dodobra opravičila njihoV
ime, saj je izginilo za več k<
pol milijona tolarjev. Dva dl
kasneje pa je iz trgovine
obutvijo v isti ulici odnes
nekaj denarja, čevlji pa
očitno ne privlačijo.      I
Št. 42-17. oktober 2002
KRONIKA
27
Cesta smrti
Minulo sredo je na cesti Arja vas-Velenje umrla 31-letna Andreja Pirš, ki bi
istega dne morala roditi
Vest, da se je v sredo, 9
oktobra, na cesti Arja vas-
Velenje izven Črnove zgo-
dila tragična nesreča, je Zo-
fiji in Antonu Pirš iz Ponik-
ve pri Žalcu 16a za vedno
zaznamovala življenje. V
nesreči sta umrli njuna 31-
letna hči Andreja in njena
najboljša prijateljica Zden-
ka Zagoričnik, Andreja bi
tisti dan morala roditi. Ni-
ko. Ime so imeli že izbra-
no.
»Dvajset minut pred deve-
to je 34-letna Z. Z., voznica
osebnega avtomobila, med
vožnjo v desnem nepregled-
nem ovinku izgubila oblast
nad vozilom, ki ga je začelo
zanašati. Ravno takrat je s to-
vornim vozilom iz nasprot-
ne smeri pripeljal 41-letni B.
K., ki kljub umikanju v de-
sno trčenja ni mogel prepre-
titi. V bočnem trčenju sta
umrli voznica in njena sopot-
nica 31-letna A. P.,« pravi
skopo policijsko poročilo.
Avtomobil je silovito trčil v
tovorno vozilo in to ravno z
desno stranjo. S tisto, na ka-
teri je sedela noseča Andre-
ja. Po trčenju je avto zdrsel
po cestišču in se ustavil v bliž-
njem jarku. Pri reševanju so
morali sodelovati tudi gasil-
Morala bi
roditi, ne
umreti
Polna žalosti in v solzah sta
nas Andrejina starša v pone-
deljek sprejela v svojem do-
mu. Bolečina je prehuda, ko
se spomnita, da bi zdaj lah-
ko pestovala vnučico. Andre-
ja je namreč imela ravno v
sredo določen rok poroda.
»Zdravnica iz Velenja ji je na-
ročila, naj pride prej na pre-
gled, če se ne bo počutila do-
bro. Rodila pa naj bi v Celju.
Dogovorila se je z Zdenko,
da jo bo peljala,« je začela
govoriti mama, a jo je preki-
nil jok.
Zdenko je z vozilom zane-
slo, ko sta se vozili iz smeri
Velenja proti Veliki Pirešici,
Zato starša domnevata, da sta
se morali nekje obrniti, saj
sta bili namenjeni v Velenje.
"Obrniti sta se morali zaradi
•Nesreče, ki se je nekaj minut
prej zgodila na Vinskogor-
^l^em klancu. Ker je bila An-
dreja pri zdravnici dogovor-
jena ob devetih, nista želeli
^muditi, pa sta se verjetnoa
obrnili in se nameravali v Ve-
lenje odpeljati skozi Šentilj,«
je razlagal oče. In res. Okrog
osme ure istega dne se je zgo-
dila manjša nezgoda na Vin-
skogorskem klancu. Oviran
promet in zastoj sta bila po
vsej verjetnosti razloga, za-
radi katerih sta prijateljici že-
leli ubrati drugo pot. Toda
do Velenja nista prišU.
Že nekaj minut po nesre-
či so mnogi ugibali ali se je
tragedija zgodila zaradi po-
litega diezelskega goriva na
cestišču. Nekemu tovorne-
mu vozilu je le-to namreč od-
tekalo, ne da bi voznik to
opazil. Policisti naj bi ga ka-
sneje ustavili in ugotovili, da
gorivo nikakor ni moglo bi-
ti razlog za nesrečo, saj je
odtekalo na nasprotnem voz-
nem pasu. Torej v smeri Ve-
lenja. Kar pa policisti takrat
niso vedeli, je to, da sta se
Zdenka in Andreja očitno
peljah po tem voznem pasu
in zaradi nezgode na Vinsko-
gorskem klancu obrnili. Je
potem možno, da sta vozili
po olju, da so na pnevmati-
kah Zdenkinega avtomobi-
la ostali madeži olja, ki so v
usodnem trenutku povzro-
čili nenaden zdrs vozila, ki
ga Zdenka ni mogla več ob-
vladati? Na policiji po do
zdaj znanih podatkih ne vi-
dijo vzroka v politem gori-
vu. Sicer pa še vedno čaka-
jo na izvedeniško mnenje in
rezultate izrednega tehnič-
nega pregleda vozila. Poli-
cisti pravijo, da ni bilo pre-
velike hitrosti niti pri voz-
nici niti pri vozniku tovor-
nega vozila, nekateri ki so
se vozili za Zdenko in An-
drejo naj bi potrdili, da Zden-
ka ni vozila s hitrostjo več
kot 60 kilometrov na uro,
čeprav je na tem odseku do-
voljena hitrost 90 km/h.
Najbolj oprijemljiv vzrok je
zaenkrat mokro in spolzko
cestišče.
»Zdaj bom
uživala!«
Ob našem obisku pri Pir-
ševih je v spodnjih prosto-
rih hiše sameval frizerski sa-
lon, ki ga je imela njuna hčer-
ka že deset let v lasti. Kako
naprej, starša še ne vesta. »In
Zdenka... ubogi njen sinček,«
si je Andrejina mama zakri-
la oči in se tiho zjokala. Zden-
ka, ki je bila Andrejina naj-
boljša prijateljica in tudi so-
rodnica, ni bila poročena,
imela pa je 12-letnega sina.
Zdaj je pri babici. »Kaj vse
sta z Andrejo skupaj poče-
li, kje vse sta že bili, pa se ni
nikoli ničesar zgodilo...« se
je spominjala mama.
»Skoraj vsak dan, ko se je
Zdenka peljala v službo v Slo-
venj Gradec, se je ustavila pri
nas na kavici. Vedno je bila
nasmejana in je govorila, da
ji nič ne manjka, da je sreč-
na,« je s tresočim glasom po-
vedal Anton.
Poleg staršev, starejše se-
stre, znancev in sorodnikov
pa je zaradi tragične nesre-
če popolnoma strt še nekdo.
Tomaž. Z Andrejo sta imela
za hčerkico že vse priprav-
ljeno, stanovanje sta si ure-
dila pri njegovih starših, po
porodu bi zaživela skupaj.
Po dveh letih ljubezni je bi-
lo vse nared za družinico...
»Veste kako sta se priprav-
ljala na hčerkico. Za vse sta
poskrbela. Tudi za najmanj-
šo stvar. Vsakega dneva sta
se skupaj veselila,« je nada-
ljevala mama. Tomaž pa je
zdaj ostal sam.
Hkrati je še dodala, da je
Andreja znala živeti. »En-
krat mi je dejala, da bo zdaj
še uživala, ko pa bo na vr-
sto prišla družina, pa bo ži-
vela le še zanjo,« nam je še
zaupala Zofija. »Neverjet-
no je, kako nekateri mladi
živijo hitro in polnejše živ-
ljenje. Kot da bi vedeli, da
ga morajo doživeti prej... «
se je končal naš pogovor. Ko
smo se poslovili pri vhodu
v hišo Pirševih, nam Andre-
jina mama pokaže na bliž-
nje pokopališče. »Beli venč-
ki in rože, to so od Andre-
je. V bližini leži še Zden-
ka.« Jok.
Obe so pokopali v soboto.
Na isti dan, ko bi morali pri-
jateljici na zabavo. Andreja
bi namreč v sredo, 16. okto-
bra, praznovala svoj dvain-
trideseti rojstni dan.
SIMONA ŠOLlNlC
Cesta Arja Vas-Velenje je ena najbolj kritičnih na Celj-
skem. Kljub večjemu številu policistov, radarskih nadzo-
■'ov in uporabe sistema provida, je smrtnih nesreč na tem
^^h\ vse več. Od leta 1996 do letos jih je bilo že več kot
Petnajst, samo letos so se zgodile že štiri tragične nesreče,
^katerih je umrlo kar pet ljudi.
V soboto, 12. oktobra, je na cesti Arja vas-Velenje, izven
Velike Pirešice 26-letni G. B. iz okolice Velenja v levem
[^^Preglednem ovinku in na mokrem cestišču izgubil ob-
'^st nad osebnim vozilom in zapeljal desno izven ceste na
!''3vnik, kjer se je vozilo večkrat prevrnilo. Pri nesreči se
Voznik hudo poškodoval, sopotnika v njegovem vozilu
V. in J. V, oba stara 26-let, pa sta bila lažje ranjena.
Andreja Pirš bi usodno sredo morala postati
mamica.
Zdenka Zagoričnik,
Andrejina najboljša prijateljica.
Njuno življenje se je končalo, ko bi se moralo začeti novo... (Foto: SHERPA)
PROMETNE NESREČE
Iztirila vagona
v sredo, 9. oktobra, je bil
mejni prehod Rogatec več ur
zaprt zaradi iztirjenja dveh
železniških vagonov na indu-
strijskem tiru. Do nezgode je
prišlo ravno na mestu križa-
nja s cesto, ki vodi preko mej-
nega prehoda. Kraj si je sku-
paj s policisti ogledala tudi
komisija Slovenskih želez-
nic, kot kaže pa je do iztirje-
nja prišlo zaradi dotrajano-
sti industrijskega tira. Pri ne-
sreči se je lažje poškodoval
delavec, ki je spremljal vla-
kovno kompozicijo. Na va-
gonih in železniški progi pa
je nastalo za okrog milijon
tolarjev gmotne škode.
Ranjena mlada
motorista
Do prometne nesreče, v
kateri se je huje ranil 18-
letni motorist, je prišlo v če-
trtek, 9. oktobra, zgodaj zju-
traj v Uhci Dušana Jereba v
Slovenskih Konjicah. 26-
letna V. P. je z osebnim vo-
zilom iz dovozne ceste za-
vijala na prednostno mest-
no ulico, po kateri je takrat
pripeljal 18-letni S. K. V tr-
čenju se je motorist huje ra-
nil, voznica pa je utrpela
lažje poškodbe.
Skoraj hkrati je počilo še
na lokalni cesti Gorica-Loka
pri Žusmu-Sodna vas. 17-let-
na N. Š., voznica kolesa z mo-
torjem, je v križišču name-
ravala zavijati levo za Cme-
reško Gorco ravno v trenut-
ku, ko je iz nasprotne smeri
z osebnim avtomobilom pri-
peljala 28-letna L. Š. V trče-
nju se je hudo poškodovala
17-letnica.
Pet ranjenih v
treh nesrečah
v petek, 11. oktobra, po-
poldne se je hujša nesreča
zgodila v Šmarju pri Jelšah,
kjer je 29-letna S. H. iz Pri-
stave pri Mestinju z avtomo-
bilom v naselju trčila v 75-
letnega pešca F. M. iz Pod-
srede in ga pri tem huje poš-
kodovala.
Na lokalni cesti v Žepini
pa je 19-letni M. H. iz Šent-
jurja v ostrem, desnem ne-
preglednem ovinku na mo-
krem in spolzkem vozišču
izgubil oblast nad tovornim
vozilom. Le-to je zdrselo na
nasprotno smerno vozišče
in trčilo v kombinirano vo-
zilo 39-letnega B. Z. iz Voj-
nika. V čelnem trčenju je
hujše poškodbe utrpel voz-
nik tovornega avtomobila,
39-letnik pa je bil lažje ra-
njen.
V nedeljo, 13. oktobra, je
na regionalni cesti Polzela-
Rečica ob Paki 23-letna N.
Š. med vožnjo s kolesom z
motorjem v levem nepregled-
nem ovinku izgubila oblast
nad vozilom, zapeljala izven
vozišča in trčila v skalno na-
brežino. Pri trčenju sta se
voznica in njen 18-letni so-
potnik T. U. huje poškodo-
vala.
Radarski nadzor
cestnega prometa bo:
• jutri, 18. oktobra, dopoldne na območju Laškega, po-
poldne pa na območju Celja;
• v soboto, 19. oktobra, dopoldne na območju Velenja,
popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
• v nedeljo, 20. oktobra, popoldne na območju Rogaške
Slatine;
• v ponedeljek, 21. oktobra, dopoldne na območju Celja,
popoldne pa na območju Mozirja;
• v torek, 22. oktobra, dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Žalca;
• v sredo, 23. oktobra, dopoldne na območju Šentjurja,
popoldne pa na območju Celja;
• v četrtek, 24. oktobra, dopoldne na območju Žalca,
popoldne pa na območju Mozirja;
Zabodel ga je
v zgodnjih jutranjih urah
v soboto, 12. oktobra, sta se
v prostorih celjske diskote-
ke Casablanca začela prete-
pati dva Velenjčana, 22-let-
ni M. B. in 23-letni A. M.
Mlajši, ki ga je poraz očitno
razjezil, je odšel domov, kjer
je vzel večji kuhinjski nož in
se z njim vrnil v Celje. Pet-
najst minut čez šesto uro zju-
traj je pred diskoteko pristo-
pil k avtomobilu, v katerem
je sedel 23-letnik z nekim de-
kletom, in ga z nožem več-
krat zabodel. Napadeni se je
začel braniti z udarci s pest-
mi in ga zbil na tla, kjer sta s
pretepom nadaljevala. Po
prihodu policistov in reševal-
cev, so oba zaradi hudih poš-
kodb odpeljali v celjsko bol-
nišnico. Kriminalisti bodo za
oba napisali tudi kazensko
ovadbo.
čisto posebna vas
Na Mlačah se zabavajo in delajo vsi skupaj - Vez je turistično društvo in njegov dom
če verjamete v značilno
slovensko miselnost »naj
sosedu krava crkne«, obiš-
čite Mlače. Majhno vas v
Dravinjski dolini, nedaleč
od Loč, malo dlje od Sloven-
skih Konjic. Samo za dve
stotniji prebivalcev ima,
prav toUko, verjamete ali ne,
pa ima članov tudi turistič-
no društvo.
Uspelo jim je skoraj nemo-
goče: povezali so celo vas, da
diha in dela kot eden. V ne-
kaj letih so postavili dom tu-
rističnega društva in v njem
uredili vaški muzej, iztrgali
podivjani naravi štiri ribni-
ke, uredih vas, da je kot iz
škatlice, in začeli ponujati le-
poto svojega kraja turistom.
Pa še nimajo dovolj.-
V izogib tožbi
»Na Mlačah radi skupaj
praznujemo. Nekaj let smo
pri meni doma skupaj priča-
kali novo leto, praznovali ma-
terinski dan, se veselili na pu-
stovanjih... Potem sem rabil
prostor za delavnico. Sosedi
so rekh, da me bodo tožili,
ker se nimajo več kje shaja-
ti,« se z nasmehom spomi-
nja prvi predsednik leta 1997
ustanovljenega Turističnega
društva Mlače Stanko Vez-
jak. Brez prostora za druže-
nje na Mlačah ne gre, pa so
se skupaj lotili za majhen kraj
velikega podviga: gradnje no-
vega doma. »Zemljišče nam
je podarila 90-letna Justina
Kavkler, za delo pa smo po-
prijeli vsi. Vložili smo naj-
manj 8 tisoč delovnih ur. Ob-
čina Slovenske Konjice pa je
primaknila nekaj denarja. Pa
smo ga zgradili, ta naš dom.
V manj kot letu dni.«
Danes v kraju ugotavljajo,
da je bil dom začetek, da brez
njega ne bi bilo ničesar. Prav-
zaprav ne bi bilo ničesar brez
turističnega društva, ki ga se-
daj vodi Miran Javornik.
Župan si je
strgal hlače
Na Mlačah imajo že od nek-
daj ribnike. Še pred tremi leti
so bili tako rekoč nedostop-
ni: »Preden smo se lotili ob-
nove, smo povabili župana
Janeza Jazbeca, da si ribni-
ke ogleda. Med njimi ni bilo
poti, ampak samo trnje. Žu-
pan si je takrat strgal hlače,
občina pa nam je pri obnovi
vseeno pomagala. Največ
smo morali narediti sami,«
pripoveduje Stanko Vezjak.
Utrdili so obrežja ribnikov,
izkrčili zaraščeno okolico,
posejali travo, uredili poti.
Ribniki, skupno se razpro-
stirajo na skoraj dveh hektar-
jih, danes vabijo sprehajal-
ce in ribiče. Ribe so bile v
njih že prej, po obnovi pa so
jih nekaj še vložili. S tremi
ribniki gospodari turistično
društvo, z enim Lovska dru-
žina Slovenske Konjice. Do-
volilnice za ribolov je mo-
goče dobiti, tako kot vse os-
talo, v domu turističnega druš-
tva - ali pri katerem od sose-
dov, ki imajo tudi ključe od
v domu urejenega vaškega
muzeja.
Pogled na
Pogled
Grad Pogled zaznamuje
podobo Mlač. Današnji dvo-
rec je leta 1524 zgradil Ahac
Schrott, eden izmed števil-
nih lastnikov. »Mlače so v pi-
snih virih prvič omenjene 25.
marca 1352. Grad Pogled ozi-
roma zemljiško gospostvo,
imenovano urad Pogled, se
v zgodovinskih virih omenja
prav tako v 14. stoletju. Ve-
mo tudi, da je Maks Ploeschn
prvi lastnik, ki je dobil ple-
miški naziv von Pogled. To
je bilo leta 1617, že 1622 pa
so gospodje von Pogledi grad
prodali ptujskemu trgovcu
Matiji Oualandru. Za njim je
grad prehajal iz rok v roke,
dokler ga nista leta 1829 ku-
pila Karel in Cecilija Possek.
Okoliški prebivalci so po teh
zadnjih plemiških lastnikih
znani kot Posseki,« se razgo-
vori Aleksandra Boldin,
profesorica zgodovine.
Saj res. Kaj je že bilo s Pos-
seki? »Starega gospoda Pos-
seka so leta 1944 ubili parti-
zani, sin Franc in hči Pavli-
na pa sta tik pred koncem dru-
ge svetovne vojne odšla v Av-
strijo, od koder se nista vr-
nila.«
Danes je grad Pogled pre-
puščen zobu časa. V njem živi
nekaj družin, vendar o ob-
novi nihče ne razmišlja.
Vaški muzej
v domu turističnega druš-
tva ima poseben prostor et-
nološki muzej. V njem je
glavni Branko Banič (poro-
čen z vnukinjo Justine Kav-
kler). »Ko smo zgradili dom,
sem svojo zbirko, ki sem jo
tudi sam restavriral, ponudil
na ogled. Uredili smo muzej,
ki pa je žal premajhen.« V
njem se res na nekaj kvadrat-
nih metrih stiska vse - od sta-
rega gašperja do ur, blagaj-
ne, likalnikov, vejevnice, re-
šet in še in še najrazličnejše!
ga kmečkega orodja. »Neka-
predmetov imam še v star.
hiši, koleslje in druge večja
starine ima spravljene sosei
Franc Šrot.«
Vaška zbirka brez dvoma
potrebuje večji proston »Idej
ni projekt že imamo, sedaj
urejamo vso potrebno doku-
mentacijo za novi muzej. Pri-
čakujem, da bodo jeseni vsi
papirji pripravljeni, poten
pa bo treba poiskati še po-
moč pri sponzorjih in obči-
ni. Čisto brez denarja, pa na
ljudje še tako radi delajo, ni
gre,« razkriva načrte Miran
Javornik.
Novi prostori za muzej pa^
niso edina preostala želj
Mlačanov. Turizem jemljeji
resno: »Gostu, ki nas obišče
je treba nekaj ponuditi. Se
daj ponujamo ogled muz(
ja, ribolov, sprehode, sose
Ivan Hajdnik ima konje, pii
merne za ježo in vožnjo s ka
čijo. Prav bi nam prišel Š
kakšen kmečki turizem
Upam, da se bo kdo vendai
le opogumil...«
MILENA B. POKU
Stanko Vezjak
Miran Javornik
Aleksandra Boldin
Okolica ribnikov je skrbno urejena.
St. 42-17. oktober 2002
Na Baliju
tudi Celjani
Zaenkrat ni podatkov o slovenskih žrtvah - V nevarni
Indoneziji je še nekaj ljudi iz naših krajev
Zahodne države že več let ]
odsvetujejo potovanja v ne-;
mirno Indonezijo, z izjemo,
otočka Bali, kjer je prišlo v \
soboto do strahotnega tero- ]
rističnega napada. Izjemna]
narava in kultura ter izjem-'
no nizke cene ne ustavijo niti i
številnih Celjanov in okoli-^
(Sanov. ,
Tako odpeljejo v celjski tu-;
listični agenciji Orel na Bali;
vsako leto po sto turistov iz;
različnih krajev Slovenije, po-J
dobno število pa omenjajo tudi [
v Kompasu Celje. Bali je ve- i
Ijal doslej za mirni otoček hin- j
dujske vere v največji musli- i
manski državi na svetu. ;
i V teh dneh je na daljnem j
otoku Sulawesi (z nekdanjim •
kolonialnim imenom Cele--
bes) štirinajst potnikov celjske •
agencije Orel, ki se bodo vrni-;
livnedeljo. Na Sulavvesijupa:
sta trenutno tudi dva Celjana, \
ki potujeta v organizaciji kranj- j
ske turistične agencije Oscarj
Travellers Club. Skupina je'
preživela en dan na Baliju, kjer
«je tragediji izognila, domov;
[H se bo vrnila šele v začetku:
novembra. \
I Slovensko ministrstvo za zu-j
nanje zadeve vsa potovanja v-
Indonezijo »do ureditve raz-1
mer« seveda odsvetuje. Po te-1
rorističnem napadu na Baliju i
jebilo v začetku tedna na ozem-1
lju Indonezije, ki so ji pretili \
novi teroristični napadi, še ved- j
no 49 slovenskih državljanov, j
Podatke smo dobili v indone-;
zijskem konzulatu v Lj ubija- '\
ni. '
To je bilo v času, ko so naj
Baliju pogrešali še deset slo-
venskih državljanov. Švicar-j
skemu častnemu konzulu na^
Baliju, ki zastopa tudi slo ven-^
ske, avstrijske in liechtenstein- ■
ske državljane, pa se je nato ■
W\\o celo več Slovencev, kot i
So jih pogrešali. Vse kaže, da,j
tned izgorelimi trupli v leto- ■
'išču Kuta v resnici ni nobe- ^
■lega Slovenca.      . '
[   Otoček
Kndujskevere
^Bali velja za oazo v nekoli-
■anarhični Indoneziji, ki jo
■pja leta (po padcu Suhar-
K diktature) pretresajo et-
Bli nemiri, medverski spo-
pp, separatisti, študentske de-
^^''-f racije, huda korupcija,
larska kriza, revščina in
•"^uubno. Ne nazadnje je In-
donezijo zadnjih let zaznamo-
vala vojna na katoliškem
Vzhodnem Timorju, ki se je
od velike muslimanske drža-
ve uspel odcepiti. Pri vsem sku-
paj je bil morebitni teroristič-
ni napad na turiste zadnja leta
še najmanj verjetna nevarnost.
Po lanskem 11. septembru je
seveda drugače.
Turistov vse to ne ustavi. Ko
je bil lani spodaj podpisani no-
vinar na muslimanskem oto-
ku Lombok (podobnem turi-
stičnem sosedu Balija), je ne-
kaj tednov pred tem eksplodi-
rala v tamkajšnji katoliški cerk-
vici bomba. Na hiši z zasebni-
mi sobami Sonya, kjer turistov
ni manjkalo, je bil zgovoren opo-
zorilni napis »muslimanska hi-
ša«. Nekdo med prodajalci spo-
minkov je tarnal o težkih časih
ter o mogoči rešitvi, poti v Af-
ganistan. Kaj bi v takratni tali-
banski, bistveno revnejši deželi
počel, seveda ni povedal. Bi ga
tam izurili v vojščaka Osame
bin Ladna? Na Baliju je vlada-
lo takrat še drugačno, brezskrb-
no vzdušje.
Resnična Indonezija je se-
veda daleč od pravljične po-
dobe, kot jo prikazujejo turi-
stični prospekti. Ti so privab-
ljali na Bali ter celo na druge
otoke množice turistov. Za Bali
se je doslej lahko resnično re-
klo, da je bil v različnih po-
gledih varen otok (čeprav je
bila zaradi lokalnih političnih
nemirov na Baliju in Lombo-
ku pred kakšnima dvema le-
toma že hitra evakuacija vseh
zahodnih turistov). Toda Slo-
venci in drugi turisti so roma-
li v nevarne predele Indonezi-
je - to so bili vsi z izjemo Bali-
ja. Kljub temu, da zahodne dr-
žave odsvetujejo vse druge pre-
dele Indonezije že nekaj let.
BRANE JERANKO
Sicer pa turisti s Celjske-
8a in drugih krajev Sloveni-
^ niso bili prvič morebitna
•irča muslimanskih skraj-
■•ežev: če se še spomnite, so
I"^ed nekaj leti turisti celjske
'te za las ušli pokolu pri pi-
'^midi v Egiptu.
Št. 42-17. oktober 2002
30
PISMA BRALCEV
yDDMEVI
Gamsi na
asfaltu?
Ne morem si kaj, da ne bi
odgovoril na članek vašega
novinarja, gospoda Toneta
Vrabla, z naslovom Gamsi na
asfaltu?, ki je izšel v Novem
tedniku v sredo, 3.10.2002.
Kot prizadetega v primeru
sporne širitve ceste Kunšperk
- Orešje (sem namreč kmet
iz Kunšperka in lastnik ne-
kaj parcel ob imenovani ce-
sti), so me žgoče razprave
med Kozjanskim parkom iz
Podsrede in Občino Bistrica
ob Sotli spodbudile, da se v
časopisih v istem tednu og-
lašam že drugič. In mogoče
še bolj kot same razprave, me
je k pisanju spodbudila pri-
stranskost člankov, na kate-
re odgovarjam.
Prvič sem se odzval na čla-
nek Danila Utenkarja v De-
lu, sedaj pa pišem v zvezi s
člankom novinarja Toneta
Vrabla. Še bolj kot sama vse-
bina članka, problem je zad-
nje dni predstavilo kar nekaj
časopisov, sta me »privzdig-
nili« fotografiji s podpisom:
Soteska Zelenjak pred pose-
gom... in po njem.
Na fotografijah ni isti od-
sek ceste! Na prvi je križ,
božjepotno znamenje, ki stoji
nekje na pol poti med Kunš-
perkom in Kozjo pečjo na
drugi strani Kunšperške go-
re, na drugi pa je že deloma
razširjena ista cesta iz smeri
Orešja - Kozje peči proti
Kunšperku.
Če bi šel gospod novinar
danes fotografirat ta križ, bi
ga z istega mesta ujel enako
lepega in samotnega, z vse-
mi drevesi in vsem zelenjem
ob njem. Nepoznavalci, in to
skoraj vsi bralci vašega ce-
njenega časopisa, si ob foto-
grafijah lahko mislijo, da so
tisti, ki so dela naročili oz. z
njimi začeli, križ podrli. Pa
ga niso! Na tem mestu stoji
že stoletja. Kdo ve, če ni v
sivi preteklosti gledal upor-
nih kmetov z ene in druge stra-
ni Sotle, gotovo pa je gledal
naše prednike, ki so se po po-
ti mimo njega vračali utru-
jeni z dela v gorcah.
Tudi danes nam je sprem-
ljevalec na poti skozi Metli-
nje do naših gore v Kozji pe-
či. Tisti, ki gre mimo, pa naj
bo to otrok ali odrasel, ne po-
zabi nabrati šopka gozdnih
rož za ta samotni križ.
Križ smo večkrat obnovi-
h, nazadnje leta 1999, ko smo
imeli 6. junija slovesnost bla-
goslovitve. Obnovljeni križ
je blagoslovil gospod Martin
Panič, župnik župnije Sveti
Peter pod Svetimi gorami. To
je bil za nas, ki tu živimo, in
za tiste, ki so bili tu doma in
jih na to pot vežejo spomini
iz mladosti, življenjska pot
pa jih je zanesla v svet, velik
in lep dogodek. Ob tej pri-
ložnosti smo vaščani, tako
kot smo to delali nekdaj, s
skupno akcijo očistili ime-
novano in danes sporno pot
ter potem pri naših gorcah
pripravili tudi pogostitev za
vse navzoče.
Tako vidite - križa nismo
podrli! Če bi to res storili,
pa bi naravovarstvenik v Koz-
janskem parku zares imel
razlog pozivati vso slovensko
kuUurno javnost, naj se ta-
kemu početju upre!
Bojim se, da sta objavlje-
ni fotografiji naredih veliko
škodo. Samo upam lahko, da
bo vendarle kdo, ki je bil ob
pogledu nanju ogorčen, pre-
bral moj članek in se »poto-
lažil«.
Ob tem razmišljam, ali ni-
sem kdaj tudi sam nasedel ča-
sopisom, ki znajo s spretno
postavljenimi besedami in fo-
tografijami, tudi montažami,
zavesti bralca. Tega, da »pa-
pir vse prenese«, se bom od-
slej še bolj zavedal in časo-
pise prebiral z veliko mero
previdnosti.
JOŽEF PRATENGRAZER,
Bistrica ob Sotli
PREJELI
K SMO
Bogovi v
belem -
revolucija
privilegiranih
Zadnji čas se v celjski bol-
nišnici dogajajo stvari, ki
nam niso v čast. Ker sem kot
upokojeni stomatolog sem
premalo obveščen o vzrokih,
ki so pripeljali do škandala,
nimam pravice soditi o kriv-
di te ali nasprotne strani, ude-
leženke v tem sporu.
Zdravniki nismo nikakršni
bogovi, smo čisto običajni
ljudje, ki imamo določeno
izobrazbo, pa tudi dar, da
smemo pomagati človeku -
bolniku. Le dober človek je
lahko dober zdravnik, in jaz
(razen nekaj izjem) ne poz-
nam kolega, ki bi ne živel za
to, za kar se je odločil, ko se
je vpisal na medicino.
Zdravje je stanje fizične,
psihične in socialne blaginje
in ni le odsotnost bolezni.
Ko zdravje izgubiš, ti lahko
pomaga le zdravnik, ta »bog
v belem«. Zdravnik je tisti,
ki stoji človeku ob strani pri
ključnih dogodkih v življe-
nju. Z njim deli radost in sre-
čo pri rojevanju, spremlja ga
skozi življenje, bedi ob nje-
govi bolniški postelji, se tru-
di za njegovo zdravje in do-
bro počutje ter mu ob odha-
janju zatisne oči. Veliko le-
pega, pa tudi hudega doživ-
lja zdravnik pri svojem de-
lu in v vsem tem neskonč-
nem nizu doživetij je veli-
ko dragocenega. Ampak tu-
di zdravnik je samo človek,
ki mu neuspehi (ne strokov-
ne napake) ležejo na rame-
na kot težko breme. Zave-
zan Hipokratovi prisegi,
zdravnik varuje bolnikovo
skrivnost. Za svoje »očišče-
nje« išče poti, tudi v »politi-
ki«. Znana so imena nekate-
rih zdravnikov, ki so zašli v
politiko - ki med zdravniki
ni na dobrem glasu. Celjsko
bolnišnico vodi zdravnik, ki
je le eden med enakimi, pr-
vi. Zato sta potrebni velika
spretnost in toleranca. Tudi
zdravniki smo ljudje.
Bolniki so enakovreden
partner v odnosu do zdrav-
nika. In v sporu v celjski bol-
nišnici se ruši ta odnos v na-
šo škodo. Gre za zaupanje
na tej relaciji, ki poka po ši-
vih. Za vrati ordinacije se
odstirajo koprene skrivno-
sti. Privilegij? Edini privile-
gij je privilegij, pokukati v
to skrivno človekovo kamri-
co, v njegovo dušo. To je dano
le še dušnim pastirjem in
pravnikom (ki so s svojimi
kodeksi zavezani molčečno-
sti).
Najtežje je povrniti izgub-
ljeno zaupanje. Lahko ga je
podreti (kot vidimo), težje
ga je pridobiti na novo, če-
prav se trudimo s petnih žil.
Madež ostaja. »Bog v belem«
je tisti, ki lahko edini pre-
maga smrt, on išče diagnozo
za bolezen, skrito za prikri-
timi dogajanji v človekovem
telesu, zdravnik pomaga s svo-
jim znanjem, da omili in oz-
dravi človeško bolečino in bo-
lezen, on zna s skalpelom izre-
zati bolno tkivo iz živega me-
sa, trudi se razvozlati zablo-
dele miselne tokove človeš-
kih možganov ter v prosek-
turi srečuje vso človeško sti-
sko in bedo. Tu, na koncu po-
ti, se zdravniku razodevajo
zadnje uganke in spoznanja
o človeku.
Kot upokojeni zdravnik tr-
dim, da je velika večina
zdravstvenih delavcev pošte-
nih, pridnih, karitativnih, če-
prav je tudi od države odvi-
sno, kakšen položaj nam pri-
pisuje. Nemalokrat s »plačo«.
Edino vredno je, da ohra-
nimo zaupanje ljudi. Prepri-
čan sem, da se bo našel iz-
hod iz zapleta, ki naj bo le
epizoda v spremembah v po-
sameznih elementih rahlo
okostenelega sistema zdravs-
tva.
Kdor je šel na medicino,
ni kupil mačka v žaklju in
poklic zdravnika je eden naj-
bolj odgovornih in častnih na
svetu.
Kolegi! Končaj mo s to za-
devo - naj prevlada zdrava
pamet!
FRANC ŠTOLFA,
upokojeni zdravnik
Klic vpijoče v
puščavi?!
Sedmega aprila sta prete-
kli dve leti, odkar je Celjan
Rok Jeraša izpred šole nez-
nano kam odpeljal mojega
takrat 18-letnega sina Jureta
Plevnika Goloba. Ves ta čas
budno spremljam vse in vsa-
kogar, ki bi mi lahko karko-
li pomagali pri iskanju mo-
jega sina, mrtvega ali žive-
ga. Še tako majhen namig ali
skromen stavek mi vzbuja
upanje, da bom lahko sina
edinca spet objela ali, kar je
bolj verjetno in tragično, do-
stojno pokopala. Rok Jeraša,
po tem, ko je meni in policiji
natvezil kup laži, odklanja so-
delovanje s policijo.
Tako sem se zelo razvese-
lila novice iz ust dr. Dušana
Pluta, nekdanjega člana biv-
šega predsedstva Republike
Slovenije, ki je izrazil dom-
nevo in možnost, da je Jure-
ta videl v daljnem Peruju. Če-
prav od samega začetka ni-
sem verjela v nekaj, kar bi si
sicer najbolj želela, je v me-
ni vendarle tlel žarek upanja,
da je bil Slovenec pod goro
Machu Picchu zares moj sin.
Samo matere (za nameček še
samohranilke), ki se jim je
zgodilo nekaj tako tragične-
ga, lahko razumejo mojo nez-
nosno bolečino, to grozljivo
negotovost in upanje na ne-
kaj, za kar nekje v podzave-
sti čutiš oziroma dobro veš,
da je lažno in nedosegljivo.
Celjska policija je informa-
cijo dr. Pluta menda vzela re-
sno in se kabinetno lotila pre-
verjanja, rezultate pa je v od-
daji 24 ur na POP TV (v so-
boto 5.oktobra) predstavil
vodja celjskih kriminalistov
Robert Mravljak. Njegova iz-
java je bila zame skoraj tako
boleča, kot samo izginotje si-
na, hkrati pa je s svojim tele-
vizijskim nastopom g. Mrav-
ljak slikovito prikazal poli-
cijsko nemoč pri iskanju po-
grešanih oseb.
Izkoriščam priložnost in g.
Mravljaka javno sprašujem,
na podlagi kakšnih preverjanj
in ugotovitev je sploh lahko
tako brezbrižno odgovarjal
novinarki? S svojo izjavo je
potrdil in priznal, da pogre-
šanih oseb, tudi če gre za sum
hudega kaznivega dejanja,
sploh ne iščejo, razen če starši
kot žrtve na vse kriplje ne pri-
tiskajo nanje.
Kot vestna davkoplačeval-
ka imam pravico od policije
pričakovati določene rezul-
tate, zato apeliram tudi na g.
Marka Pogorevca, generalne-
ga direktorja policije, ki si
tako zelo prizadeva dvigniti
slab policijski ugled, da pre-
veri korektnost in strokov-
nost dela celjskih kriminali-
stov v primeru mojega pogre-
šanega sina Jureta Plevnika
Goloba.
IKA PLEVNIK
Celje
Dragi bralci
Rodil sem se leta 1983, to-
da kot dojenček še nisem poz-
nal svoje usode, ki je bila že
pred mojim rojstvom zapi-
sana v zvezdah. Poskušal vam
bom to razložiti:
Ko sem bil star eno leto in
pol, so starši ugotovili, da
sem slušno prizadet. Ker so
bih zaskrbljeni, so me za-
čeli voziti v bolnišnico na
preglede, v upanju, da bom
slišal kot normalen otrok,
ampak na mojo nesrečo so
zdravniki ugotovili, da sko-
zi življenje ne bom potoval
kot otrok, ki normalno sli-
ši. Starša sta se morala spri-
jazniti s tem dejstvom, kot
tudi jaz, čeprav sem bil ta-
krat star komaj dve leti. Pri
starosti dveh let in pol sta
me starša prvikrat peljala v
Zavod za slušno prizadete v
Ljubljano, od koder sta se
vračala brez mene. V zavo-
du so me pričeli izobraže-
vati, čeprav sem bil še maj-
hen fantek. Tam sem dobil
tudi svoje prve slušne apa-
rate, s katerimi sem prvič slu-
šno zaznal okolico. Potem,
ko sem nekaj časa obisko-
val malo šolo, so starši za-
čutili, da sem sposoben več,
zato sta me proti volji zavo-
da izpisala in me vpisala v
redno osnovno šolo. Končal
sem jo na osnovni šoli na Lavi
v Celju. Ob tej priložnosti
se zahvaljujem vsem učite-
ljem in ravnateljici, ki so bili
dovolj pogumni, da so me
kot prizadeto osebo vzeli
medse.
Naslednji korak in velik
izziv v mojem življenju in
življenju moje mame (ki je
pustila petnajst let službe),
očeta in brata, ki so mi ved-
no stali ob strani in mi po-
magali, je bila srednja gra-
fična šola, ki sem jo končal
z odličnim uspehom. Zdaj
imam svoj poklic, prepričan
pa sem, da zmorem še več,
zato se izobražujem še na-
prej, da bi postal grafični
tehnik.
Zdaj pa vas prosim, dragi
bralci, da mi pomagate. Mo-
ja starša sta že dolga leta brez-
poselna, zato mi ne moreta
kupiti novih slušnih apara-
tov. Cena le-teh je 390 tisoč
tolarjev, zdravstvena zavaro-
valnica pa mi prispeva toli-
ko, da moram sam zbrati še
najmanj 240 tisoč tolarjev.
Pomagajte mi, prosim, da
bom lahko slišal na pet do
deset metrov vse vas, ki sli-
šite, se vam ob morebitnem
srečanju zahvalil ter zaželel
veliko sreče in zdravja. In za-
želel, da vas vsako jutro zbudi
ptičji napev, ki ga boste sli-
šali brez aparatov, ki jih jaz
potrebujem.
Če se boste odločili, da mi
pomagate, vas prosim, da de-
nar nakažete na račun 01000-
0000600028 05-1370154-
1500384, ki je odprt pri Ban-
ki Celje.
JANEZ LENKO,
Valvazorjeva 58, Celje
Neresnične
govorice
Društvo za lepše življenje
z epilepsijo se s tem pismom
obrača na javnost z name-
nom, da jo seznani z nere-
sničnimi govoricami.
Žal so se razširile govori- .
ce, da je naš največji doiia-
tor Taksi Simby, last Apat Te-
rezije, s.p. iz Celja, le izko- •
riščal člane našega društva ta-
ko, da si je, s pretvezo o do-
natorstvu - 20-odstotnim po-
pustom za člane našega druš-
tva, ustvarjal dobiček, v za-
meno pa ni društvu prispe- j
val ničesar.
Te govorice so neresnične, ■
saj nam je Taksi Simby kot j
donator pomagal na veliko ;
različnih načinov, med dru- !
gim tudi hnančno. I
Največja neresnica pa je ,
ta, da naj bi predsednik druš-
tva Rajko Gačnikar za Taksi
Simby najel 3 milijone sit go-
tovinskega kredita ter ga last-
nici Tereziji Apat posodil za
nakup novih avtomobilov ter
tako postal solastnik podjet-
ja Taksi Simby.
Kot predsednik Društva za
lepše življenje z epilepsijo za-
gotavljam, da te govorice ni-
so resnične. V imenu izvršil-
nega odbora in vseh članov
društva se za nastale nevšeč-
nosti lastnici omenjenega
podjetja opravičujem. Obe-
nem opozarjam vse, ki go-
vorijo in širijo takšne laži,
da jih bomo s skupnimi moč-
mi razkrili in jih tudi zaseb-
no tožih.
RAJKO GAČNIKAR,
predsednik društva
ILANO d.o.o
Pe Tehnično čiščenje j
Poštna ulica 3, 2000 Maribor \
Vabi k sodelovanju: ^
Vodja projekta ČIŠČENJE 1
PREZRAČEVALNIH SISTEMOV   1
Vaše delo bo priprava in realizacija tržnih ter prodajnih strategij^
vodenje izvajalske ekipe in razvoj dejavnosti. Delovno mesto
v Žalcu. ;
Pogoji:
- najmanj V. stopnja tehnične smeri \
- poznavanje prezračevalnih in klimatskih sistemov
- aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika -
- poznavanje računalniških operacijskih sistemov \
- vsaj eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih ;
Nudimo:
- zaposlitev za določen čas
- možnost dodatnega izobraževanja
- kreativno in zanimivo delo
- stimulativni osebni dohodek ■
Vse kandidate pozivamo, da pošljejo prijave na
elektronski naslov: ilano@siol.net i
Iščemo
komunikativnega sodelavca
za delo v komerciali.
Pogoji: končana srednja ekonomska ali trgovska šola, izpit
B kategorije, 3 leta delovnih izkušenj.
Iščemo
skladiščnika
za delo v popoldanskem času.
Pogoji: končana srednja ali poklicna šola, izpit B kategorije.
Prijave sprejemamo na tel.štev.: 03/491-62-80.
K sodelovanju vabimo:
Prodajalko pravih čajev in pribora -
trgovina TUŠ ■ Planet Celje
Pogoji:  - najmanj IV. stopnja trgovske ali komercialne smeri
- osebna urejenost in izkušnje dela z strankami
- poznavanje čajev
- zaželeno znanje enega tujega jezika
Nudimo: - zaposlitev za določen čas
- stimulativni osebni dohodek
Vaše prijave pričakujemo na elektronski naslov: ilano@siol.n*
Št. 42-17. oktober 2002
T v VODIC
31
E PRESLISITE NA RADIU CELJE
ČETRTEK, 17. OKTOBRA,
OB 10.10: POP ČVEK
pue legendi, Oto in Elvis, na
eni plošči
Dve legendi na eni plošči, bi lahko rekU
irojektu, ki sta se ga zelo ambiciozno lotila
Iva stara mačka slovenske estrade. Oto Pestner
e namreč posegel po veliki zakladnici us-
lešnic kralja ročk and rolla Elvisa Presleya.
Ja dvojnem CD-ju »Spomini na Elvisa« lah-
■0 najdemo 16 prepesnitev Elvisovih najbolj
;nanih skladb iz njegovega kasnejšega mir-
lejšega obdobja, ki jih je prevedel Tomaž
)omicelj. Na drugem CD-ju pa so skladbe v
)riginalnem angleškem jeziku, za poslasti-
;o pa še duet z Elvisom v skladbi Let me. Ota
'estnerja je pred mikrofon povabila Simo-
la Brglez.
SREDA, 23. OKTOBRA,
OB 18.00: FULLCOOL
Kralj Urban in plesalci
Plesnega foruma
Plesalci Plesnega Foruma iz Celja so pri-
pravili nov plesno-glasbeno-gledališki pro-
jekt Kralj Urban. Prva izvedba bo 25. ok-
tobra v dvorani Plesnega foruma Celje, pred
tem pa bodo o predstavi več povedali v
otroški oddaji FuU Cool. Z njimi bo kle-
petala voditeljica Simona Brglez, poslu-
šali pa boste lahko skladbe iz albuma Kralj
Urban. Besedila in ideja so plod dela Dam-
jane Kenda Hussu, ki si bo 25. oktobra pred-
stavo tudi ogledala, skladbe pa prepevajo
znani glasbeniki, med drugim Tulio Fur-
lanič, Mia Žnidarič, Anja Rupel, Marta Zo-
re...
OKTOBRA:
ŠPORTNI PRENOS
Štajerski nogometni derbi
Nogometaši CMC Publikuma bodo že ju-
tri gostovali v mariborskem Ljudskem vrtu
pri državnem prvaku Mariboru Pivovarni Laš-
ko. Prva tekma druge tretjine lige Simobil
se bo začela ob 18. uri s prenosom na naših
valovih, zato bo oddaja Študentski servis na
programu takoj po koncu štajerskega derbi-
ja-      _
PONEDEUEK, 2ir^T0BRA,
OB 16.15: TOP 5 GLASBENIH ŽEUA
Pet najbolj zaželenih
Lestvica temelji na glasbenih željah, ki
jih dobimo z SMS sporočih in po elektron-
ski pošti. Najboljših 5 je ristih, ki se naj-
večkrat pojavljajo kot glasbena želja. Te
skladbe nato v oddaji zavrtimo od petega
mesta navzgor, predstavimo pa tudi njiho-
ve izvajalce. Oddajo vodi in pripravlja Si-
mon Šarlah.
VOLITVE
2002
Tudi na Radiu Celje bomo spremljah
letošnje predsedniške in lokalne voUtve.
Med tednom bomo ob 14.30 uri priprav-
ljali posebno oddajo Volitve 2002, v ka-
teri bomo poleg dnevnega pregleda do-
godkov predstavili še ozadja in drugo ak-
tualno dogajanje, povezano z volitvami.
Elektronski naslov studia Radia Celje je
desk.radio@radiocelie.com. Vaša SMS spo-
ročila sprejemamo na tel. št. 031 760-461,
obvestila o radarskih kontrolah in razmerah
na cestah pa na 031 609-609.
ČETRTEK, 17. oktobra
5.00 Zocetek jutronjego programa, 5.30 Narodno-zobav-1
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, |
6.45 Horosbp, 7.00 2. iutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečaini- \
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celie, 8.45 Jack pot, 9.10;
Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek, \
11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00
Utrip s Celjskega, 14.30 Volitve 2002,15.00 Šport danes, \
15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pono- j
vitev oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, i
19.30 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 23.00 Na j
krilih ljubezni (love songs), 24.00 SNOP - skupni nočni I
program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije i
PETEK, 18. oktobra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnoiabavna |
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 j
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.001
Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 iack pot, 9.40 Halo, Zdravi- ]
lišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10Holo,lenne Zreče, ILOOPodoba J
dneva, 12.00 Novice, 12.15]arča, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, |
14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Volitve 2002,15.00 Šport dones, 1
15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot,'
18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30:
Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokolnihl
in regionalnih radijskih postaj Slovenije i
SOBOTA, 19. oktobra
5.00 Začetek jutronjego programa, 5.30 Norodno-zabov-j
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, j
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-1
ca, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.001
Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15;
Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00;
Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.001
Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 16.15 ŠKL, j
17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni|
program, 23.15 Oddajo Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.001
SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radij-1
skih postaj Slovenije
NEDEUA, 20. oktobra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabav-j
na melodija tedna, 5.50 Porofilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, j
6.45 Horosbp, 7.00 2. jutranja kronika RoSio, 8.00 Poroči-
la, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10
Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Do-
mačih 5,12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00
Glasba iz studia Radio Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni
progrom lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDEUEK, 21. oktobra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobovna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 740 Tečajnico, 8.00
Poroab, 8.25 PorocloPU Celje, 8.45Jackpot, 10.00 Novice, 10.15
Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00
Novice, 12.15Bingojack, 13.15 Bingo jack, 14.00 Utrip s Celjskego,
14.30 Volitve 2002,15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 16.15Top 5 gkisbenih željo, 1700 Kronika, 18.00 Rodi ste
jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15Vrtiljok
polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 22. oktobra
5.00 Začetek jutronjego programa, 5.30 Norodno-zabav-
no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečojni-
co, 8.00 Porodlo, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10 00
Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Utrip s
Celjskega, 14.30 Volitve 2002, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Zdravju prijazne minute
(oddaja vsakih 14 dni), 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 18.00
Vaše najljubše, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00
Radio Balkon, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00
Soute surmodi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokal-
nih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 23. oktobra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabovna
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečojnico, 8.00
Porodlo, 8.25 Porodb PU Celje, 8.45 Jodc pot, 10.00 Novice, 11.00
Podoba dneva, 11.15 Zeleni vol, 12.00 Novice, 13.30 Mali O,
14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Volitve 2002,15.00 Šport danes,
15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00
Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Full cool, 19.00 Novice, 19.10
Večerni program, 19.20 Pop čvek, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni
kviz), 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Št. 42. - 17. oktober 2002
32
TV VODIC
St. 42. - 17. oktober 2002
T v VODIC
33
Št. 42. -17. oktober 2002
34
TV VODIC
Št. 42. > 17. oktober 2002

35
Pošteno garanje
Pogovor z Andrejem Košakom, režiserjem Zvenenja v glavi
po Outsiderju Zvenenje.
jidrej Košak, avtor enega
ajbolj gledanih modernih
lovenskih filmov (90.000
ledalcev v sedanjih razme-
jh zveni kot pravo čudo),
iredstavlja svoj drugi celo-
ečerec.
prenos literature v film je
pa ne samo v Sloveniji -
očljivo opravilo. Zakaj ste
e odločili za snemanje fil-
ja po romanu Zvenenje v
^avi, kaj vas je pritegnilo?
Dobra zgodba, sijajni hki,
očno sporočilo. Zaporniki
)0 neumnosti paznika zane-
ijo upor in potem se njiho-
fa revolucija spremeni v ce-
okalvarijo in perverzije. Vse
ikupaj je dejansko Masada,
[olektivni samomor. Mislim,
ia je glavni junak Keber, ki
ja je imenitno upodobil Šu-
j, na nek način moderen ju-
lak, saj postavi nemogočo
ahtevo. Je toliko inteligen-
;en, da ve, da zahteva ne bo
jresničljiva, a se mu zdi to
iina normalna pozicija, da
iošarkaško tekmo med Ame-
riko lahko v miru s prijatelji
ogleda do konca. In to, da
ahteva prenos v živo, je či-
ao podobno balkanskemu
iiatu, ki je tako karakteristi-
!en tudi za naš prostor. Po
drugi strani pa je Jančar ta-
ko epski pisec kot tudi dram-
ski mojster situacije in lirik,
njegovo liriko sem še name-
«ma malo okrepil. Nekateri
iritiki mi očitajo, da sem Ke-
ka naredil romantičnega, pa
Saj, jaz ga takega vidim. Si-
:er je glavni lik zelo večpla-
iien.
Zakaj smo tako dolgo ča-
kali na vaš naslednji celo-
večerec? Ste iskali podobno
magijo, kot jo je imel vaš
Outsider, ki je prebijal me-
je gledanosti domačega fil-
ma? Keber se zdi, po Outsi-
derju, še en »outsider«...
V Sloveniji se namenja za
izdelavo filmov bistveno pre-
malo denarja. Iz majhne mal-
he je pač težko ustreči vsa-
kemu. Ta film je bil malce
preambiciozen za slovenske
razmere, zato smo se na sne-
manju preveč obremenjeva-
li s prenizkim proračunom,
nobenemu filmarju ne bi pri-
voščil takšnega pekla, kot sem
ga sam preživljal štiri leta,
da sem lahko končal film. Na
Outsiderja sem že praktično
pozabil, tako daleč nazaj je.
Pri Zvenenju v glavi je šlo za
bistveno težji projekt. Posnel
sem film po svojih močeh in
se pošteno pošteno nagaral.
Mislim, da mi je uspelo uje-
ti to magijo na trak, igralci
so res pokazali, kaj znajo. Se-
daj se pojavljajo očitki, da
je film balkanski, oprosti -
za naše zapore se ve, kakšna
populacija je v njih. Keber
se mi nifi ne zdi outsider, bolj
romantično zagledan v zgo-
dovino. On je že zapravil svo-
jo prihodnost, saj je zaprt,
svojo ljubezen do edine žen-
ske je uničil. Po svoje bolj
kompleksen in zanimiv ka-
rakter kot Sead Mulahasano-
vič. Predvsem pa sem imel
dosh večji igralski ansambel
in celo kopico množičnih pri-
zorov. Seveda je težje razvi-
jati 15 likov, kot pa samo šti-
ri, pet.
Kakšno vlogo pri obliko-
vanju scenarija je imel pi-
satelj Drago Jančar?
Nifi ne prav velike, dal je
par smernic in potem sva se
z Dukovskim razpištolila in
filmu dodala malo humorja.
Več težav je bilo s spravlja-
njem romana v obliko sce-
narija. Oba sva prvič delala
adaptacijo in to je poseben
šport znotraj scenaristike. Mi-
slim, da nama je uspelo.
Samo kot zanimivost: je
bilo težko dobiti posnetke
košarkarske tekme med Ju-
goslavijo in Ameriko?
Zelo. Preden smo tekmo
izkopali iz televizijskih arhi-
vov, je minilo precej časa.
Predvsem, ker se je izgubil
konec, ki je ključen za film.
Na koncu se je vse dobro iz-
teklo. Sicer pa so bih Skan-
si, Daneu in Žorga na premie-
ri prav navdušeni nad fil-
mom. To pomeni, da ga bo
šel gledati tudi kakšen športni
fanatik. Zakaj ne. To je ven-
dar mitološka tekma. Vsi, ki
so v takratni Sloveniji kaj po-
menili, so jo hoteli videti.
Moja mama je bila na tekmi.
Srečujem celo vrsto ljudi, ki
se dobro spomnijo te tekme.
Prvič smo premagali Ameri-
ko in postali svetovni prvak,
ej, to ni šala...
Prihodnost: Zvenenje v
glavi je že sodelovalo na ne-
katerih festivalih, poleg Por-
toroškega še na Niškem...
Je namenjeno še kam?
Novembra grem v Nemči-
jo, potem pa zagotovo še
kam. Definitivno v Zagreb,
saj je film slovensko-hrvaš-
ka koprodukcija, Beograd me
kliče že par mesecev. Bomo
videli.
PETER ZUPANC
Trojni X
X v filmih pona-
vadi pomeni cen-
zuro, todav tem pri-
meru: pozabite.
Fantje že na začet-
ku dovolj natanč-
no pokažejo, kaj že-
lijo povedati, vsekakor pa se
ne bodo ŠU niti strašnih kri
brizgajočih masakrov niti ek-
stremne pornografije. Absolut-
no ne. Povedatiželijo predvsem
to, da vohun v smokingu ni-
ma kaj početi med moderni-
mi kriminalci. Ker je preveč
prepoznaven - ker ga zavoha-
jo na daleč - in ker je preveč
nesposoben dojemati njihovo
sub kulturo. Ker izgleda kot...
roman lana Fleminga na rave
partija. TvoiniK želi predvsem
skenslati Jamesa Bonda, ker
si ta sam cenzurira določene
dele resničnega sveta. Vin Die-
sel pa naj bi se vzpostavil kot
»tisti pravi«, tisti nepodkup-
ljivi, »dobra« verzija Ameri-
can jackassa, anarhist, ki ne
ve, kako dobro mu v resnici
gre, dokler ne naleti na tiste,
ki... gredo do konca. Za na-
stavek tole sploh ne zveni sla-
bo. Toda. Prevrtimo trak do
konca filma.
Asia Argento kot zapostav-
ljena ruska vohunka stoji ob
levi ograji mostu, prepričana,
da je Vin poginil. Njena na-
grada ne bo - brez njega, ki ji
je stalil led okoli srca - vredna
nitipiškavegagroša. In potem
se ozre na desno: nekaj je sli-
šala? Videla? Teče preko mo-
stu, pogleda preko desne ogra-
je: tam spodaj iz vode leze pre-
živeli Vin. Kako lepo. Toda uh,
hudiča - kako ga je videla in
slišala? Odgovor: ker so sce-
naristi preskočili
nekaj realnosti. Kot
James Bond. Kot
Vin na svojih mo-
torjih. Dodajte k te-
mu skoraj zadnje-
mu prizoru še to,
da tudi Vin tekom svoje vohun-
ske kariere spozna nadobud-
nega izumitelja orožja, ki mu
dobavlja različne eksplozivne
tehnikalije, in da tudi tukaj
njegov šef vedno ve, kje se nje-
gov špijon nahaja. Kje so se-
daj razlike med Bondom in
Trojnim X? Ni jih. Jamesu je
pač pomemben smoking. Troj-
nemu Xu pa šport in polovič-
ni anarhizem. Oba pa »cen-
zurirata«. Zato Trojni X na-
zadnje ne izpade kot vohun-
sko nadomestilo, za katerim
smo prikrito sanjali, temveč
kot bledu ponovitev z vsaj po-
dobnim, če ne večjim, števi-
lom spodrsljajev. (Sicer pa, ali
se ni tudi James šel bungee
jumpinga?)
Škoda je in Asie in Diesla,
kajti oba imata »prezenco« -
ko recimo Diesel zarohni »Lju-
bim to sranje!«, mu povsem
verjameš. Toda namesto ak-
cionerja bi morala snemati
športni film. Tam bi vsaj ve-
deli, da so skoki samim sebi
namenjeni, med in pod nji-
mi pa ne bi iskali zgodbe.
PETER ZUPANC
Ocena 3/10
CELJSKIH 5 PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (7.10. do 13.10.)
Gremo v kino!
Večina vas je v Trojnem X-u prepoznala Vina Diesla. Na-
?fade prejmejo Ajda Rajner iz Stope, Ivana Repič iz Žalca
" Nataša Mastnak iz Štor.
42. nagradno vprašanje: Tokrat nas zanima ime glavne
igralke v filmu Jaz pa tebi ma-
mo.
Odgovore na dopisnici
pošljite na Novi tednik, Pre-
šernova 19, 3000 Celje, do
ponedeljka, 21. oktobra (do
takrat morajo prispeti!). Ne
pozabite nalepiti kupona in
napisati naslova. Izžrebali bo-
mo tri dobitnike brezplačnih
vstopnic.
PRIHAJAJO
Kdo je Bourne?
We Were Soldiers
Igrajo: Mel Gibson, Nadeleine Stowe, Greg Kinnear,
Sam Elliot
Režija: Rabdall VJallace
Scenarij: Randall VJallace (po knjigi We Were
Soldiers Once... and Young Harolda G. Moore,
Josepha L. Gallowaya)
Zvrst: akcijska vojna drama
Dolžina: 138 minut
Film je posnet po resnični
zgodbi (resnični z ameriške
plati, op. p.) o prvi veliki v
bitki med enotami Vietkon-
ga in vojaki ZDA leta 1965.
Na začetku vojne v Vietnamu
se je 450 ameriških vojakov
znašlo v dolini Ia Drang, zna-
ni kot Dolina smrfi, obkro-
ženih z 2000 vojaki Severne-
ga Vietnama. Glavna junaka
zgodbe sta poročnik Harold
Moore, poveljnik prvega ba-
taljona sedme enote, in Joseph Galloway, dopisnik ameriš-
ke tiskovne agencije Associated Press. To je bil najdaljši
mesec v njunem življenju.
Zvenenje v glavi
Igrajo: Jernej Šugman, Ksenija Mišic, Uroš Potočnik,
Radko Polič...
Režija: Andrej Košak
Scenarij: Dejan Dukovski, Andrej Košak, Drago Jančar
Zvrst: akcijski
Dolžina: 90 minut
Vroče poletje 1970, Cen-
tralni zapor Livada, Sloveni-
ja. Keber, legenda med zapor-
niki, se dogovori s Starim
upravnikom zapora za pre-
nos košarkarske tekme med Jugoslavijo in ZDA, polfinale
svetovnega prvenstva v Ljubljani. Sredi ogleda pride do
upora širših dimenzij in zaporniki prevzamejo zapor. Us-
tanovijo odbor in postavijo šest zahtev, vključno s Kebro-
vo zahtevo po ponovnem prenosu tekme, ne posnetku. Po-
gajanja z oblastjo se izjalovijo in zaporniki začnejo zapi-
rati zapornike. Keber se vedno bolj spominja svoje edine
ljubezni, Leonce, s katero sta preživela najlepše počitnice
na morju, kjer ji je Keber povedal zgodbo o judovskem
uporu, o Masadi, ki se je končala s kolektivnim samomo-
rom. Tako kot se upor spremeni v tiranijo, tako se ljube-
zen z Leonco spremeni v bolestno ljubosumje. Upor pro-
pade, ostane le Keber s svojo zahtevo po prenosu, če ne bo
Masada, popolno uničenje...
Ledena doba
Ice Age
Igrajo (glasovi): Ray Romano, John Leguizamo,
Denis Leary, Goran Višnjič...
Režija: Carlos Saldanha, Chris VVedge
Scenarij: Michael J. Wilson, Michael Berg
Zvrst: animirani
Dolžina: 81 minut
Pred dvajset tisoč leti se je
naš planet zvrnil v ledeno do-
bo. Živali so se obupano pog-
nale proti jugu, za varno sonč-
no toplino. Med njimi ni rah-
lo omejenega in izrazito zgo-
vornega lenivca Sida, ki je
prespal veliko selitev svoje so-
seščine. Ko se vendarle pre-
budi, zagleda mamota Manny-
ja in se poda za njim. Seveda
se mu niti približno ne sanja, da Manny pravzaprav potuje
na sever. Medtem tigri napadejo človeški tabor, ena od žensk
z otrokom v obupu skoči v reko. Manny in Sid rešita do-
jenčka in skleneta, da ga bosta vrnila očetu. Zase pa ga hoče
tudi Diego, eden o tigrov, ki so napadli taborišče. Zgodba
ne bi bila popolna brez sabljaste veveričke Scrat. Risani
film za staro in mlado.
Št. 42-17. oktober 2002
36
NASVETI
KAJ BI DANES KUHALI
Zrno do zrna - fižol
Kaj lahko skuhamo iz zr-
natega fižola, svežega ali že
posušenega za zimo? Gosto
juho, nasitljivo mineštro, os-
vežujočo solato, pa tudi ri-
žoto ali pa neobičajno jed z
vampi. Izbira receptov je ve-
lika, fižola pa jeseni tudi ne
manjka. Nasitljiv je in oku-
sen, nekaj ga pojemo sedaj,
nekaj ga shranimo za zimo:
posušenega, zamrznjenega
ali pa vloženega v kozarce.
Vampi s
fižolom
Za 4 osebe potrebujemo:
500 g očiščenih in kuhanih
vampov, 120 g suhega, bele-
ga fižola v zrnju, sol, poper,
malo moke, maslo za peče-
nje. Za omako: 3 del rdeče-
ga vina, 1 majhno čebulo, 1
del mesne juhe iz kocke, 80
g masla, nekaj kapljic kisa,
sol, poper
Fižol namočimo čez noč, da
se napne. Naslednji dan ga sku-
hamo do mehkega. Za oma-
ko zavremo rdeče vino in ju-
ho, dodamo drobno seseklja-
no čebulo in kuhamo na majh-
nem plamenu toliko časa, da
ostane le še 1 del tekočine.
Očiščene in že kuhane vampe
še enkrat prevremo v vodi, ki
smo ji dodali jušno kocko.
Vampe nato odcedimo, nare-
žemo jih na pramene, solimo,
popramo in potresemo z ma-
lo moke. V ponvi segrejemo
maslo, na katerem zapečemo
vampe, da zlato zarumenijo z
vseh strani. Kuhan fižol odce-
dimo. V kožici segrejemo ma-
slo, na katerem prepražimo in
pregrejemo fižol. Solimo ga
in popramo, nato pa potrese-
mo z malo sesekljanega česna.
V vročo vinsko omako zame-
šamo malo masla, solimo, po-
pramo in dodamo nekaj kap-
ljic kisa. V omako damo po-
pečene vampe in na vrh še fi-
žol. Takoj ponudimo.
Oiirovtova
juiia s fižolom
Za 4 osebe potrebujemo:
500 g suhega fižola v zrnju, 1
glavo ohrovta, 2 bučki, 2 če-
buli, 2 korenčka, pest sveže-
ga graha, 2 rezini prekajene
slanine, 4 olupljene paradiž-
nike, olje, juho iz kocke, sol,
rožmarin, peteršilj, česen, na
kocke narezan kruh.
Fižol namočimo prejšnji
večer, da se napne. Naslednji
dan ga skuhamo v vodi, ki ji
dodamo strok česna in žajb-
Ijeve liste, nazadnje pa tudi
ščepec soli. Kuhani hžol od-
cedimo, juho, v kateri se je
kuhal, pa prihranimo. Ohrovt
očistimo, liste namočimo za
20 minut v mrzlo vodo. V pon-
vi pražimo tanko narezano sla-
nino in drobno sesekljano če-
bulo, da zarumeni. Dodamo
dišave, sesekljan česen, peter-
šilj, grah, narezane bučke in
narezano korenje. Pražimo 10
minut, nato solimo, dodamo
na široke rezance narezan
ohrovt in narezane paradiž-
nike. Ves čas mešamo, po po-
trebi zalivamo z vodo, v ka-
teri se je skuhal fižol. Zaje-
malko fižola prihranimo,
preostali fižol pa pretlačimo.
Pretlačeni fižol razredčimo z
juho, v kateri se je kuhal fi-
žol. Dodamo prepraženo ze-
lenjavo, zavremo, zalijemo z
juho iz kocke in skuhamo do
konca.
Na dno sklede ali jušnika
naložimo na kocke narezani
kruh. Prelijemo z juho, potre-
semo s fižolom in ponudimo.
Vložen fižol
Potrebujemo: 500 g suhe-
ga fižola v zrnju, 2 stroka če-
sna, 1 liter vinskega kisa, 5
del belega vina, pol skodeli-
ce olja (navadnega ali oliv-
nega), 1 žlico soli, žlico slad-
korja, nageljnovo žbico, 1 lo-
vorjev list, vejico timijana.
Fižol namočimo čez noč v
vehko vode. Naslednji dan
ga skuhamo do mehkega. Od-
cedimo ga. Česen olupimo in
narežemo na tanke rezine. V
lonec damo vino, kis, sol,
sladkor in dišave. Kuhamo 5
minut, nato prilijemo še ol-
je. Kuhani in odcejeni fižol
zložimo v kozarce za vlaga-
nje. Nato nalijemo v kozar-
ce prevreti odišavljeni kis in
olje. Kozarce tesno zapremo.
Vloženi fižol hranimo na
hladnem in temnem prosto-
ru. Obdrži se dva do tri me-
sece. Ponudimo ga namesto
solate za prilogo h kuhani go-
vedini iz juhe ali pa kot sa-
mostojno solato k narezku ali
brezmesnim jedem.
Fižolova juha
Za 4 osebe potrebujemo:
200 g suhega fižola v zrnju,
100 g slanine, 1 čebulo, 1
strok česna, 2 paradižnika,
mesno juho iz kocke, sol, po-
per, žlico sesekljane bazili-
ke, 1 žlico timijana, 1 žlico
majarona, 1 del smetane.
Fižol namočimo čez noč,
da se napne. Naslednji dan pre-
pražimo na kocke narezano
prekajeno slanino. Ko izpu-
sti maščobo, dodamo drob-
no sesekljano čebulo in če-
sen. Vse skupaj prepražimo,
da čebula postekleni. Doda-
mo namočeni in odcejeni fi-
žol. Zalijemo z mesno juho
in kuhamo na majhnem pla-
menu uro in pol, da se fižol
zmehča. Paradižnike potopi-
mo v vrelo vodo, da jih laže
olupimo. Narežemo jih na
kocke. Pet minut preden je
juha kuhana, damo v lonec k
fižolu paradižnike, smetano
in dišavna zelišča. Premeša-
mo, po želji še začinimo, ku-
hamo 5 minut in ponudimo.
Fižolova solata
Za 4 osebe potrebujemo:
500 g svežega fižola v zrnju,
100 g gnjati, 1 paradižnik,
1 čebulo, 1 strok česna, kis
in olje, sol, poper, baziliko.
Sveži fižol, ki ga ni treba na-
makafi, preberemo in skuha-
mo v soljeni vodi. Odcedimo
ga in pustimo, da se ohladi.
Potem zmešamo fižol z na koc-
ke narezano gnjatjo in z olup-
Ijenim in na kocke narezanim
paradižnikom. Potresemo z
drobno sesekljano čebulo in
česnom, solimo in popramo
po okusu, zabelimo z oljem
in kisom, dodamo malo bazi-
like, premešamo in ponudimo.
St. 42 -17. oktober 2002
NASVETI
37
lOn v njegovem
objemu
i^olnen, tvidast ali svilen šal; največji ljubljenci letošnje
moške mode!
Ko začne na vrata gar-
erobne omare - sicer než-
0, pa vendarle - trkati sveti
lartin, gre zares. Treba se
»sprijazniti, da pač ne mo-
emo in ne smemo računati
golj na gretje njegovega
ekočega veselja... Za Mar-
ine, Janeze in ves ostali
lovenski moški svet bo -
t še ni - vsak hip napočil
!as, ko se bo treba resno
azgledati po novih zim-
kih oblačilih in modnih
lodatkih.
Pa recimo za prvič kakšno
(tisti najbolj mehki moški
Dodni zgodbi. Prijazno le-
lerni, ki se prileze za manj
iormalne priložnosti, za po-
pldanske potepe, s svežim
takom in športnimi aktiv-
pstmi prežete proste dni. Pa
tudi za večere v prijetni druž-
il s kozarčkom »mladega«.
Gre, seveda, za zgodbo o ple-
teninah.
Rustikalnost
ali norveška
(Bometričnost?
Kakšne so? Z rustikalnim
ndezom, ročno pletene ah
pa vsaj dajejo takšen videz,
kroji puloverjev in jopic so
nadvse preprosti. Morda z iz-
jemo pletene jopice z zadr-
go in v krog spletenim ramen-
skim delom ter norveškimi
motivi, ki so bili velik hit v
sedemdesetih letih.
Več kot aktualne so še bar-
vite »Missonijeve« črte in mi-
getajoč meliran vzorec, ki ga
zelo preprosto in učinkovi-
to izdelamo kar sami; z dve-
ma, nemara celo tremi tanj-
šimi volnenimi nitkami, ki
jih popletamo skupaj v glad-
ko ali reliefno strukturo.
Pravzaprav nič revolucio-
narno novega, pa vendar so-
di k tem pleteninam nov de-
tajl, zaradi katerega si je le-
tošnja moda privoščila mal-
ce drugačna vzdušja. Prezrt-
je moškega dodatka, ki so ga
modni guruji izstrelili v le-
tošnjo modno krožnico, bi
dokazovalo akutno pomanj-
kanje taktnosti.
Ne, ne, ne gre za kravato!
Je nekaj, kar njegovega vra-
tu ne stiska, temveč ga z ne-
primerljivo mehkobo obje-
ma, nežno boža, prijetno gre-
je. Šal, seveda!
Najbolj cenjen je ročno
pleten ah kašmirski, po po-
balinsko zavozlan okrog vra-
tu, z resami ali brez, kot is-
tobarvna nadgradnja pulover-
ja ali kontrastni akcent. Ne
le pleteninam, tudi klasične-
mu zimskemu plašču ali tvi-
dastemu suknjiču. Mehak šal,
zavezan pod srajčni ovratnik,
pa lahko spontano nadomeš-
ča tudi kravato!
In ideja za vas, ki mojstr-
sko obvladate potrkavanje s
pletilkami, pa tudi vas, ki se
raje uvrščate med pletilje -
začetnice? Spletite mu in pre-
senetite ga s toplo pletenino
ali zgolj šalom, ki bo delo-
val kot prijazen, modno bar-
vit okvir njegovemu obrazu!
Pripravila:
VLASTA CAH ŽEROVNIK
Št. 42-17. oktober 2002
38
GLASBA
Je še upanje za
celjsko alternativo?
Veliko ljudi na punk koncertu - Nastopili predstavniki AC Molotov
v celjskem KUD Under-
ground se je pretekli petek
zgodil vsaj za Celje razme-
roma nenavaden dogodek:
po dolgem času smo bili pri-
ča punku v vsej svoji uma-
zani, glasni veličini. Nasto-
pile so skupine Backstage,
Aktivna propaganda in Gol-
livvog, vsaka s svojim vide-
njem sveta in glasbe. Skup-
ni so jim hitrost, glasnost
in jeza, kar so tako ali ta-
ko zaščitni znaki zvrsti,
ampak bog, pravijo, je v de-
tajlih, v katerih se skupine
razlikujejo.
Prvi so bili na vrsti Ljub-
ljanski Backstage, pristaši šo-
le kalifornijskega hardkora,
ki je precej bolj ležerna in
bonvivantska od na primer
angleške, kar se je tudi poz-
nalo pri odzivu občinstva.
Fantje enostavno ne premo-
rejo tistega besa, ki drži punk
pokonci, poleg tega pa za šo-
lo, ki zahteva (za sicer glas-
beno enostavni punk vseka-
kor izjemno) glasbeno zna-
nje, svojih inštrumentov
enostavno ne obvladajo do-
volj. Imajo pa dovolj vese-
lja, tako da so ob otvoritvi
koncerta publiko vseeno ko-
likor toliko ogreli.
Zanimiv prijem, ki pa ga
je skupina bojda sama zah-
tevala, je bil, da so zvezde
večera (v kolikor lahko o ta-
kih konceptih znotraj trde-
ga punka sploh lahko govo-
rimo) nastopili drugi. Že kar
znani in priznani Aktivna
propaganda iz Ljubljane, ki
so se proslavili kot nekak-
šni glasbeni špikerji AC Mo-
lotova, so mladi, jezni in
umazani (zobe so si verjet-
no nazadnje umili v znanem
dogodku ob robovem vod-
njaku). Predstavljajo vse,
kar naj bi označevalo sodob-
ni punk - politični aktivisti,
antiglobalisti, protinatovci,
antifašisti in uporniki z raz-
logom nasploh. Na noge so
dvignili celotno Under-
groundovo dvorano, ki je bi-
la precej polna - kakšnih sto-
petdeset duš bi ji vaš pisun
prisodil. Glasba je bila gla-
sna, hitra in enostavna, vo-
kal pa lajajoč. Skratka, kot
se šika.
Zadnji pa so pred žal hitro
praznečo se dvorano nasto-
pili Ribničani Golliivog, ki so
podobno kot Backstage pri-
padniki šole melodičnega
hardkora. Pustili so precej
boljši vtis kot prva skupina,
saj igrajo malo manj šablon-
sko glasbo, ki jo še naprej po-
pestrijo z lepim ženskim vo-
kalom. Vendar pa je grenak
priokus pustil prehiter odhod
naroda, ki je pač prišel po-
slušat Aktivno propagando.
In Celje? Tukaj je pank že
davno umrl. Nekaj ognja stal-
no tli, ampak o kakršnikoli
sceni ni govora. Tako ostaja
upanje, da bo skupini Heart-
core tim, ki so organizirah
koncert, uspelo v njihovem
poslanstvu. Fantje in dekle-
ta, ki želijo Celju in okolici
vrniti punk, poleg koncertov
pripravljajo tudi svoj mesečni
novičnik, na katerega se lah-
ko naročite na naslovu heart-
core@email.si. in raznoraz-
ne glasbene kompilacije.
GREGOR STAMEJČIČ-
GRIZLI
EKSPRESEKSPRES
^ V ponedeljek je založ-
ba Nika na domači trg lansi-
rala prvo zbirko uspešnic le-
gende domače glasbene sce-
ne Vlada Kreslina. Dvojni
album z naslovom Kreslin-
čice - Najljubše pesmi Vla-
da Kreslina na prvi zgoščen-
ki prinaša vse njegove največ-
je uspešnice in novo sklad-
bo Tak kak riba brez vode.
druga tlačenka pa je zapol-
njena z nekaj do sedaj še neob-
javljenimi posnetki, Siddhar-
tino predelavo balade Od vi-
šine se zvrti in Hacetovim re-
mixom pesmi Mladi Marko.
^ Prejšnjo sredo so Vi-
deospotnicah premierno pri-
kazali video za nov single sa-
vinjsko-šaleške pop ročk sku-
pine Tabu. Založba Menart
je z njihovega aktualnega,
drugega albuma Male nore
ideje tokrat snela pesem An-
gel, video zanjo pa je nastal
pod taktirko Petra Bratuše,
ki je režiral že njihov spot
Lahko sem srce.
^ Hrvaška podružnica tai-
ste založbe pa je te dni na po-
lice slovenskih trgovin posla-
la tudi nekaj zanimivih izdaj
iz nekdaj bratskih republik,
med katerimi bomo tokrat na
tem mestu omenili le odli-
čen izdelek Slušaj mater bo-
sanskega nakladača Edina
Osmiča. Ta je skrit za ime-
nom Edo Maajka ob podpo-
ri peščice že uveljavljenih to-
poglednih hrvaških estradni-
kov ploščo zapolnil z zname-
nitim bosanskim humorjem
cepljenim z bosansko-ame-
ričkim hipom i hopom.
^ V arhivu vseučilišča v
škotskem mestu Dundee so
našli več kot petsto fotogra-
fij članov skupine The Beat-
les, ki jih je v začetku šest-
desetih posnel Michael Peto.
Britanski fotograf madžar-
skega porekla je leta 1970
umrl, celotno zbirko, ki je
obsegala kar 130.000 nega-
tivov, pa je njegova družina
podarila Škotom.
Blackground Records,
podružnica založniškega ve-
likana Universal music, bo
prihodnji mesec objavil nov
album lani avgusta v letalski
nesreči tragično preminule
ameriške R&B pevke Aali-
yah. Na plošči po poleg ne-
katerih njenih starejših uspe-
šnic tudi nekaj še neobjav-
ljenih skladb, ki jih Aaliyah
posnela tik pred smrtjo.
^ Ronan Keating, najpo-
pularnejši britanski pevec za
Robbiem Williamsom, bo ko-
nec tega meseca s svojega v
večmilijonski nakladi proda-
nega LP-ja Destination snel še
četrti single. Pesem We've Got
Tonight je predelava Segerje-
vega zimzelenčka, 25-letni sin
irskega natakarja in frizerke^
pa jo je zapel skupaj z legen
darno angleško pevko Usk
Omenjeno zadevo lahko si
site tudi na njenem zelo so
lidnem letošnjem albumu T(
gether, ki je celoti zapolnjej
z dueti z znanimi pevci.
^ Angleški Popstars pro
dukt Will Young, ki se sku
paj s sotrpinom Garethoir
Gatesom s priredbo balade
The Long And Winding Roac
skupine The Beatles še ved
no zadržuje na vrhu britan
ske lestvice, se pripravlja tu-
di na naskok na najvišjo po-;
zicijo prestižne Billboardo
ve lestvice. Skupaj s Kellv
Clarkson, zmagovalko ame
riške verzije Popstars Ame
rican Idol, ki že tri tedne;
skladbo A Moment Like Thi^
zaseda prvo mesto najbolje
prodajanih single plošč na oni
strani velike luže, naj bi na
mreč kmalu posnela duet.^
^ V nedeljo, 27. okobra,]
bo v mali dvorani Hale Tivo-
li s kar 46-člansko spremlje-
valno skupino poročne in po-
grebne balkanske vlže godel
Goran Bregovič. Vstopnice
so že naprodaj, v Celju pa jih
dobite pri agencijah Ekopool
in Kompas. SŠ
Sveže zapečeno - Sveže zapečeno
Roling Stones
FORTVLICKS
(Virgin/Dallas, 2002)
Cena (Big Beng): 5599
Ocena: OOOOO
Po štiridesetih letih rola-
nja, takšnega in drugačnega,
so Stonesi postali temeljni ka-
men, ne samo rock'n'rolla,
temveč celotne pop kulture.
Mick the Lick in kompanija
so po desetletjih vzponov in
padcev še vedno največji. In
še vedno edini antagonisti v
večni delitvi sveta na beatlo-
mane in rolingstonerje. Zbir-
ke šestintridesetih najboljših
niti ne gre ocenjevati po kla-
sičnih merilih - ker je pre-
prosto »biblija za slabe fante
in punce, priročnik za glas-
benike«. Ostane samo razpra-
va, kako reprezentativen je
izbor 36 starih skladb (-i- šti-
ri nove). Nekaterim jih niti
sto ne bi bilo dovolj. Navdu-
šenci nad njihovo kratko, ven-
dar sočno psihadelično seanso
pogrešajo Dandelion, podga-
ne senčnih osemdesetih cvi-
lijo za bajno She's So Cold,
člani kulta druga_stran_albu-
ma_Tatoo_You (ki resnično
obstajajo) si režejo žile za-
radi sramotnega umanjkanja
Waiting on a Friend... A gre
kljub temu za zbirko, ki je
več kot samo to. Resni obo-
ževalci skupine vedno kupi-
jo vsak njen album, polresni
imajo priložnost, da si pri-
voščijo zgoščeno zgodovino,
mladi prdci, ki mislijo, da
se je svet začel z Niravno, pa
imajo priložnost, da si od-
mašijo ušesa. Obvezno glas-
beno čtivo! (Loolu)
Bon Jovi
BOUNCE
(Island Def Jam/Multime-
dia, 2002)
Cena (Big Beng): 2999
Ocena: OOO
* Senca 11. septembra je v
svoje temačne kote ovila tu-
di glasbeno industrijo. Če
Bruce Spreengsteen z The Ri-
sing sipa balzam na rane, jim
Bon Jovi skušajo vliti nove-
ga žara in oživiti borbenega
duha. Kar 6o Američanom
pred Irakom prišlo še kako
prav. Pravzaprav ima plošča
za Neameričane verjetno po-
vsem drug pomen kot za »the
greatest nation«, ki se še ved-
no zvija v patosu. Tako kot
Bon Jovi. Pa čeprav Ritchie
Sambora na trenutke greli
nažiga po kitarah, Tico T(|
res kostolomsko razsipa bob-
ne, Dave Bryan spretno kr-
mari po klaviaturah, Jon Bon
Jovi pa raskavo objokuje in
spodbuja. Album, ki na pf'
vo uho obljublja, potem
se razdiši nekam proti osem
desetim in že slišani bonj(>
vijevski konfekciji. Njihovi
besedila nikoli niso slove^
po pretirani lirični ličnosfl
čeprav so pri izkazovanju spj
štovanja do New Yorka i
njegove pregovorne dri
morda malo bolj gibka (teŽ'
ko bi bilo zapisati globoka)
Vsekakor več obljub, kotji^
lahko izpolnijo. (Loolu)
H^O VROČIH RC
Št. 42-17. oktober 2002
GLASBA
39
Iz Dol do Šentjurja
Ansambel Simona Gajš-
, iz Dol pri Šentjurju je še
la mlada in obetavna glas-
»jia skupina, ki se uveljav-
i na Celjskem območju,
(isambel je pravkar kon-
il s snemanjem prve ka-
ite Iz Dol do Šentjurja, ki
I je posnel v studiu Zlati
/oki pri Igorju Podpeča-
[1, predstavil pa jo bo na
jncertu v nedeljo, 17. no-
»mbra, ob 15. uri v dvora-
i gasilskega doma v Gori-
i pri Slivnici.
Ansambel Simona Gajška
iprvo leto delovanja name-
il izdaji kasete, prihodnje
ito pa se bo poskušal uve-
aviti tudi na nekaterih slo-
enskih festivalih narodno za-
avne glasbe. Pri prvem glas-
enem izdelku je mladim
lasbenikom pomagal Peter
reče, ki jim je tudi napisal
ajveč skladb z besedili, med
norji pa so še Vera Soline,
rica Cvikl in tudi vodja, Si-
jon Gajšek, ki je o nastan-
il ansambla povedal: »Pobu-
io za ustanovitev so dali na-
i starši, ki nam tudi največ
jomagajo pri našem zelo
ahtevnem delu. Treba je po-
irbeti za primerne melodi-
I opremo, plakate in foto-
grafije. Veliko nam je poma-
gal Beno Pečar, sicer pa je naš
mentor Peter Frece.«
Ob izdaji kasete smatrajo
za največji letošnji uspeh 3.
nagrado strokovne komisije
na srečanju mladih glasbeni-
kov na Dolgi gori ter igranje
na vehki ohceti, kjer je bilo
preko 200 svatov, na Lentu v
Mariboru. »Igrali smo v ime-
nitni družbi z Alfijem Nipi-
čem, Aljažem Šimekom in
drugimi priznanimi muzi-
kanti in pravijo, da smo se
dobro odrezali,« rad pove vod-
ja Simon Gajšek. Veliko igra-
jo tudi na promocijah prija-
teljskih ansamblov ter dobro-
delnih prireditvah, med ka-
terimi se še posebej radi spo-
minjajo prireditve Sonce v je-
seni, ki so jo pripravih v Do-
mu starejših v Šentjurju.
Na predstavitvenem kon-
certu jim bodo delali druž-
bo mnogi glasbeni prijatelji,
med njimi tudi ansambli Pri-
moža Založnika, Šentjurski
muzikanti, Lubo Umah, Sa-
vinja in drugi.
Ob vodji Simonu Gajšku,
ki obiskuje OŠ v Šentjurju in
igra v harmonikarskem orke-
stru Stanka Mikole, v an-
samblu igrajo Denis Lenart,
Andrej Sluga in Andrej Cmok,
prepeva pa Mojca Gajšek.
TONE VRABL
Ansambel Simona Gajška je prvenec Iz Dol do Šentjurja predstavil tudi v glasbeni oddaji Vrtiljak polk in
valčkov na Radiu Celje.
Pestnerja sta navdušila
Na drugem koncertu 8. Avsenikovega abonmaja polk in
valčkov v celjskem Narodnem domu v organizaciji Zavoda
za turizem Celeia Celje in pod generalnim pokroviteljstvom
Mestne občine Celje z medijskim pokroviteljstvom NT-RC
sta se povsem polni dvorani kot gosta predstavila tudi oče in
sin Pestner, oba zaslužna celjska in slovenska glasbenika.
Sin Oto je očetu tudi čestital za rojstni dan, ki ga praznoval
v začetku oktobra, oče Oto pa ni pozabil povedati, da bo
prihodnje leto minilo 50 let, kar se aktivno in organizirano
ukvarja z glasbo. To je bil povod za dogovor o organizaciji
jubilejnega koncerta v okviru naslednje sezone Avseniko-
vega abonmaja polk in valčkov oktobra prihodnje leto. To
bo vsekakor imeniten glasbeni dogodek, v katerem bodo
sodelovali oba Pestnerja in mnogi gostje. TV
Lukeževa
nedelja v Tremerjih
v primeru lepega vremena se bo v nedeljo, 20. oktobra,
pred gostiščem Draksler v Tremerjih zgodila že 6. Lukeže-
va nedelja, na kateri se bo predstavilo veliko zanimivih
glasbenih skupin. Glasbeno srečanje se bo začelo točno
opoldne po slovesni maši v Lukeževi cerkvi, nastopili pa
bodo ansambla Francija Zemeta in Simona Gajška, pihal-
na godba z neobičajnimi instrumenti iz Stranj pri Kamni-
ku, kvartet Amadeus iz Celja, trio Franje Marguč, trio Draga
Sivke iz Zagrada in trio Aubreht iz Velenja, vokalni kvar-
tet Pušeljc, godba iz Malih Dol in tercet Domina s Prevor-
ja. Obiskovalci si bodo ob poslušanju prijetne glasbe lah-
ko ogledali mini muzejček, ki ga je uredil Franc Draksler,
poskusili domače sveže fige in več vrst medu. TV
Siavčki tudi
na Celjskem
v Domžalah bodo v petek,
18. oktobra, že devetič po-
delili glasbene Slavčke, ki
jih izbirajo in izberejo bral-
ci Slovenskih novic. Nad po-
tekom akcije, ki je med lju-
bitelji narodnozal3avne glas-
be izredno priljubljena, bdi
prof. Ivan Sivec. Slednji je
prav gotovo vodilni mož pri
popularizaciji in animaciji
glasbe, ki jo poznajo in ce-
nijo tudi v svetu.
Letošnje Slavčke bodo pre-
jeli tudi ansambli s Celjske-
ga. Diamantnega Slavčka je
osvojil ansambel Štajerskih 7,
rubinastega Igor in Zlati zvo-
ki, zlatega pa Modrijani z Do-
brne, ki so bili izbrani tudi
za najbolj obetavno glasbeno
skupino. Srebrnega Slavčka
bo dobil ansambel Vrisk, bro-
nastega pa Navihanke iz Laš-
kega. Tako kot na vseh letoš-
njih festivalih spet prevladu-
jejo ansambli s Celjskega.
Priznanje »častni godec« bo-
do dobili člani prve zasedbe
ansambla Beneški fantje, ki
igrajo že dobrih 50 let ter ta-
ko nadaljujejo serijo dobitni-
kov tega priznanja, ki ga je
kot prvi pred dvema letoma
dobil Viki Ašič starejši, lani
pa, zdaj že pokojni Tonček
Plut, ki je igral na bršljanov
hst.
Nagrado za življenjsko de-
lo na področju pisanja bese-
dil za slovensko narodnoza-
bavno glasbo bo dobil mag.
prof. Ivan Sivec. Letos praz-
nuje 30 let literarnega ustvar-
janja, doslej je napisal in iz-
dal 50 knjig ter več kot 2.000
besedil za narodnozabavno in
zabavno glasbo. Prireditev se
bo začela ob 20. uri.
TONE VRABL
m   MED NOTAMI
<^ V tem tednu so Vesna, Vlasta in Janez v domačem kraju
in njegovi okolici posneli dva videospota za skladbi En čink
počak z lanske narečne popevke v Mariboru in Vandrovček.
<^ Obetavne Polka punce so že drugič zamenjale harmo-
nikarko. Najprej je igrala Franja Marguč, zatem odlična
Petra Zalokar iz Rifengozda, zdaj pa je postala članica 11-
letna Nives Tajnikar iz Oplotnice. Nives je učenka Tineta
Lesjaka.
<^ V dvorani gasilskega doma v Gorici pri Slivnici bo v
nedeljo, 20. oktobra, ob 16. uri dobrodelni koncert Z glas-
bo premagajmo bolezen za pomoč devetletnemu, obolele-
mu Mišelu Žafranu. Pobudnik za dobrodelni koncert je an-
sambel Unikat, ki bo skupaj s KO RK Gorica pri Slivnici tudi
izvedel koncert. Na njem bodo nastopili mnogi ansambli,
vokalne skupine in pevski zbor domače osnovne šole.
Vodja vokalne skupine Svit s citrarko Maj o iz Bevč pri
Velenju je kaseto in zgoščenko z najlepšimi Marijinimi pe-
smimi že predstavil na štirih koncertih po slovenskih cerk-
vah. Serijo nastopov bo nadaljeval v četrtek, 17. oktobra, z
celovečernim nastopom v cerkvi v Markovcih, v nedeljo,
20. oktobra, pa bo začel v cerkvah v Šempetru v Savinjski
dolini in na Polzeli ob 8. oz. 9. uri. Turnejo bo Svit končal
zadnjo nedeljo v oktobru z dvema koncertoma na Gorenj-
skem in popoldanskim na avstrijskem Koroškem.
TV OKO ZA ODROM
Zviti IMarjan Hercog
Marjan Hercog je v zadnjih letih prav gotovo med najbolj
uspešnimi menedžerji glasbenih skupin na Celjskem. V le-
tu dni je s takorekoč novo skupino Navihanke dosegel ne-
kaj izjemnih uspehov na festivalih na Graški Gori in Vur-
berku, vse skupaj pa so okronali z bronastim Slavčkom.
Zaradi nastopa v Domžalah so odpovedale sodelovanje na
1. festivalu v Lenartu, ki bo prav tako v petek, 18. oktobra.
Marjan Hercog je razmišljal celo o prevozu s helikopterjem
iz Domžal do Lenarta, vendar helikopter nima dovoljenja
za nočno pristajanje. Navihanke bodo v soboto, 19. okto-
bra, sodelovale na 15-letnici ansambla Nagelj v Kamniku in
v nedeljo na srečanju mladih talentov v Žetalah, ki ga prire-
ja znani glasbeni delavec Jože Ekart. Navihanke tudi kon-
čujejo snemanje prve kasete. Marjan Hercog je na sliki v
družbi dveh »svojih deklet« (levo in desno sta Neža Petek in
Majda Navršnik, ob njem pa pevka iz ansambla Vigred, Va-
lerija Skaza).
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
Št. 42-17. oktober 2002
40
ZAAVTOMOBILISTE
VW phaeton na slovenskem trgu
Volkswagen je dolgo na-
povedoval svojega phaeto-
na. Sedaj se avto vozi tu-
di na slovenski avtomobil-
ski trg. Phaeton je vseka-
kor največji in najprestiž-
nejši avto nemške avtomo-
bilske hiše, ki se je vse do-
slej poskušala v nižjih
razredih.
Phaeton (ime so si spo-
sodih v grški mitologiji, po-
meni pa žareči ali nekaj po-
dobnega) je klasična hmu-
zina s štirimi vrati (menda
razmišljajo tudi o kombi-
jevskem modelu) in spošt-
ljivo dolžino, saj meri 505
centimetrov. Konkurenca je
znana, vsaj ko gre za nemš-
ke avtomobilske tovarne
(BMW 7, pa mercedes S, au-
di A8) in očitno je, da veli-
ki volksvvagen računa na
kupce, ki so doslej hodili k
omenjenim trem tovarnam.
Phaeton je v marsikaterem
pogledu avto presežnikov,
saj bo potnikom in vozni-
ku ponujal vrhunsko udob-
je (ponujajo izvedenko zgolj
s štirimi pa tudi s petimi se-
deži), tehnično inovativnost
(zračno vzmetenje), veliko
varnosti (avto je seveda se-
rijsko opremljen z osmimi
zračnimi varnostnimi bla-
zinami) ipd. V nekaterih
primerih je serijsko oprem-
ljen s stalnim štirikolesnim
pogonom (sicer pogon na
prednji kolesni par).
Za začetek bo na voljo z
dvema ajgregatoma. Začet-
ni in osnovni je V6 motor
z gibno prostornino 3,2-li-
tra in s 241 KM pri 6.200
vrtljajih v minuti. Po tovar-
niških podatkih zmore naj-
več 245 km/h in do 100 km/
h pospeši v 8,4 sekunde.
Najzmogljivejši je 12-valj-
nik, ki pri gibni prostorni-
ni 6,0-litra razvije 420 KM;
najvišja hitrost je sicer ome-
jena na 250 km/h, do 100
km/h pa pospeši v 6,1 se-
kunde. Phaeton ima seve-
da svojo ceno, saj najcenej-
ši (V6) stane 12,9 milijo-
na tolarjev, medtem ko je
treba za izvedenko z dva-
najstvaljnim motorjem v
žepu odšteti malenkost
manj kot 23 milijonov to-
larjev.
VW phaeton
Se zastopstvo za
tovarno Mitsubishi seli?
Na slovenski avtomobilski sceni se ne dogaja prav veliko,
vendar ni vse mirno. Tako vse kaže, da se utegne marsikaj
zgodih s sedanjim zastopnikom tovarne Mitsubishi, podjet-
jem Japan Motors International. Prodaja mitsubishijev v zad-
njih letih pri nas res ni bila izjemna, kot ves posel s temi dalj-
novzhodnimi avtomobili. Vendar je očitno, da slovenski za-
stopnik ni izpolnil tistega, kar je lastnik pričakoval. Tako vse
kaže, da se utegne zastopstvo za te avtomobile na slovenskem
trgu preseliti k ljubljanskemu Autocommerceu. Zakaj? Pove-
zava je dovolj logična, kajti DaimlerChrysler, ki ga pri nas
zastopa Autocommerce, je 37-odstotni lastnik Mitsubishija.
Kaj se bo v resnici zgodilo, pa bo verjetno jasno prav kmalu.
Mitsubishi pajero pinin
Tudi hrošč
kabriolet
Pred leti je nemški Volks-
wagen prav na salonu v De-
troitu prvič postavil na og-
led novega hrošča. Ker so
bili Američani nad avtomo-
bilom tako rekoč izjemno
navdušeni, je stekla serij-
ska izdelava. Avto je šel dol-
ga časa v ZDA zelo dobro v
promet, v Evropi pa je bilo
zanimanja zanj precej
manj.
Pred časom je VW posta-
vil na ogled tudi kabriolet-
sko varianto hrošča, pri tem
pa dodal, da še ni dokončne
odločitve o tem, ali gre v se-
rijsko proizvodnjo ali ne. Se-
daj pa tovarna sporoča, da
bo avto svetovno premiero
doživel na detroitskem av-
tomobilskem salonu, ki bo
na sporedu januarja 2003.
Med drugim bo opremljen s
povsem na novo razvitim
varnostnim sistemom, ki bo
ščitil potnike v primeru pre-
vračanja, poleg tega bo imela
platnena streha zadnjo ogre-
vano šipo (ne plastičnega ok-
na) , za doplačilo pa si bo mo-
goče omisliti tudi šeststo-
penjski samodejni menjal-
nik. Za povrh bo hrošč v ka-
brioletski izvedbi obarvan v
zanj posebej narejene barve,
recimo v melonasto rume-
no.
Avto bodo ponujali" v
kombinaciji s štirimi mo-
torji, in sicer tremi bencin-
skimi in dizelskim z moč-
mi od najmanj 75 do naj-
več 115 KM. Kot že rečeno,
bo najzmogljivejša izveden-
ka na voljo v kombinaciji s
6-stopenjskim samodejnim
menjalnikom, poleg tega pa
še s protiblokirnim zavor-
nim sistemom ABS in elek-
troniko za večjo stabilnost
vozila ESP.
Hrvašica:
tudi malo v minus
Medtem ko pri nas prodaja avtomobilov tako rekoč ne
pozna plusov, je na sosednjem Hrvaškem malenkost dru-
gače. Letos so tam prodali 53.170 novih avtomobilov, sa-
mo septembra 5.367. Oboje je precej bolje kot pri nas, je
pa res, da je bil letošnji september slabši od lanskega.
Če je pri nas najuspešnejši Renault, je bil pri njih septem-
bra najboljši Fiat, ki je prodal 749 avtomobilov. Na drugem
mestu je bil Volksvvagen (641), na tretjem pa Škoda s proda-
jo 633 vozil. Pri njih je bil v devetem letošnjem mesecu
najbolje prodajano vozilo fiat punto (605), sledila mu je
škoda fabia (463), na tretjem mestu pa je bil VW polo.
Št. 42-17. oktober 2002
ZA RAZVEDRILO
41
42
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 42-17. oktober 2002
MALI OGLASI - INFORMACIJE
43
St. 42-17. oktober 2002
44
INFORMACIJE

Št. 42-17. oktober 2002
INFORMACIJE
45
Št. 42-17. oktober 2002
46
NASVETI
O odvečnih kilogramih
in hormonu lalcote
Ameriška znanstvenika,
zakonca Heller, sta ugoto-
vila, da si nismo sami kri-
vi za svoje odvečne kilogra-
me, ampak so krivi naši ge-
ni oz, neravnovesje hormo-
na inzulina. Hormon inzu-
lin je »hormon lakote«, saj
prevelika količina tega hor-
mona v našem krvnem ob-
toku daje občutek neustav-
ljive lakote (sle) po ogljiko-
vih hidratih (kruhu, teste-
ninah, krompirju, sadju,
sladkarijah itd. - ko jih zač-
nemo jesti, ne znamo ne-
hati!). Najmočnejši sproži-
lec odvečnega inzulina pa
so ravno ogljikovi hidrati
- tako se vrti začarani krog,
iz katerega ne moremo iz-
stopiti. Naša kemija je ved-
no močnejša od naše volje!
Torej, prekomerno izloča-
nje inzulina zahteva preveli-
ke količine ogljikovih hidra-
tov, ki se potem predelajo v
veliko krvnega sladkorja, od-
večni sladkor pa se predela v
krvne maščobe, ki jih telo ne-
kaj porabi, nekaj jih obtiči v
krvnem obtoku (npr. visok
holesterol), večina pa se jih
skladišči v maščobne celice
(se redimo).
Posledice tega začaranega
kroga so nam znane in za-
strašujoče: občutki neustav-
ljive lakote, kronična utru-
jenost, brezvoljnost, raz-
dražljivost, odvečni kilogra-
mi, visok pritisk, visok ho-
lesterol, sladkorna bolezen,
možganska kap, infarkt sr-
ca itd. so najbolj pogoste in
najhujše bolezni današnje-
ga časa.
Predavanje Zdravo pre-
hranjevanje in hujšanje po
Hellerjevi metodi bo v četr-
tek, IZ oktobra, ob 18. uri
v Hotelu Dravinja, v Slo-
venskih Konjicah in v pe-
tek, 18. oktobra, ob 18. uri
v Celju na Zavodu za
zdravstveno zavarovanje
na Gregorčičevi 5.
Do sedaj se je medicina uk-
varjala le s temi posledica-
mi, ne pa z vzrokom, ki je
bil do sedaj neznan. Ne sa-
mo, da sta zakonca Heller
ugotovila, da je vzrok za vse
te zdravstvene težave odveč-
ni hormon inzuhn - še bolj
pomembno je, da jima je us-
pelo odkriti tudi zdravilo -
način kako ta vzrok odpra-
viti za vedno, kar pomeni za
vedno odpraviti tudi vse ti-
ste posledice, ki jih odvečni
inzulin povzroča. Razveselji-
vo je to, da je to zdravilo na-
ša vsakdanja hrana, ne pa kak-
šne tablete iz farmacevtskih
tovarn.
V knjigi Tudi z ogljiko-
vimi hidrati ste lahko zas-
vojeni sta Hellerjeva pred-
stavila učinkovit prehranje-
valni program proti odveč-
nemu inzulinu. Pri tem pa
je dovoljena vsa hrana, ki jo
imamo radi - nič ni prepo-
vedano! Heller j ev program
je istočasno shujsevalni, pre-
ventivni in zdravilni pro-
gram. Namenjen je vsem, ki
obožujejo ogljikove hidra-
te, se želijo zdravo prehra-
njevati, za vedno shujšati
brez lakote in odpovedova-
nja, se pozdraviti ali zašči-
titi pred najbolj pogostimi
in najhujšimi boleznimi da-
našnjega časa.
Več informacij o preda-
vanju in knjigi dobite pri
Založbi Rotiš: 02 33 2 4 744
ali www.rotis.si
EVROPSKI TEDEN BOJA PROTI BOLEČIN114. - 20. OKTOBER 2002
INICIATIVA ZA USTANAVUANJE ZDRUŽENJA BOLNIKOV Z BOLEČINO
Kronična bolečina je zapletena osebnostna izkušnja, ki vpliva na naše počutje, čustva,
družbene odnose in delazmožnost. Možnosti za lajšanje kronične bolečine so vsak dan
večje. Organizirane skupine bolnikov z bolečino bodo lažje obveščene o novostih v lajšanju
bolečine in bodo lahko vplivale na odnos do obravnave kronične bolečine s strani našega
zdravstva in celotne družbe.
Slovensko združenje za zdravljenje bolečine je bolnikom pripravljeno pomagati pri osno-
vanju združenja in pri njegovem delovanju.
V času Evropskega tedna proti bolečini, 14.-18.10.2002, lahko dobite informacije o
lajšanju kronične bolečine v vseh ambulantah za zdravljenje bolečine v slovenskih bolni-
šnicah:
Ljubljana-sreda 12.00-13.00      telefon 01 522 25 33 in četrtek 12.00-13.00
041/764646
Maribor-petek 12.00-14.00 telefon 02/321 15 36
Celje - ponedeljek in četrtek 13.00 -14.00 telefon 03/423 33 83
Murska Sobota-četrtek 11.00-12.00 telefon 02/512 33 00
Slovenj Gradec-sreda 10.00-12.00 telefon 02/882 34 37
Ptuj-ponedeljek 10.00-12.00 telefon 02/771 55 11
Novo Mesto-četrtek 11.00-12.00 telefon 07/391 62 76
Nova Gorica-sreda 10.00-12.00 telefon 05/330 1079
SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA ZDRAVUENJE BOLEČINE
SLOVENIAN ASSOCIATION FOR PAIN MANAGEMENT
Učna bolnišnica Maribor, Oddelek za anesteziologijo,
intenzivno terapijo in terapijo bolečin
Maribor Teaching Hospital, Department of Anestbesiology,
Intensive Care and Pain Management
Ljubljanska ul. 5,2000 Maribor, Slovenija
Tel.:*386(0)2 321 15-36,15-68,fax:*386023l2-393
Rak sodobne
vzgoje
Mohorjeva družba Celje,
ki se je ljubiteljem knjige
priljubila tudi z Mohorje-
vimi večeri v knjigarni v
Prešernovi ulici v Celju, se
bo s tovrstnimi dogodki zdaj
selila v Celjski dom. Prvič
v sredo, 23. oktobra ob 19.
uri, ko pripravljajo pogovor
o knjigi z naslovom Raz-
vajenost in s pomenljivim
podnaslovom Rak sodobne
vzgoje, avtorja Bogdana
Žorža in z ilustracijami Al-
jane Primožič.
Avtor Bogdan Žorž v de-
lu, ki je izšlo na 184 stra-
neh, piše o razvajenosti
otrok, ki je največkrat po-
sledica vzgojnih prijemov.
Piše o razvajenosti, ki teme-
lji na pretirani popustljivo-
sti, pretirani negi, zasipanju
z raznimi dobrinami, ne gle-
de na to, ah jih otrok sploh
potrebuje. Ob taki vzgoji se
otrok ne more naučiti osnov-
nih pravil, omejitev, spošto-
vanja teh omejitev, ampak
je rezultat ravno obraten.
»Razvajanje ni v tem, ker
bi otroka imeli preveč ra-
di, marveč v tem, ker ga s
tem prikrajšamo za pomem-
bne izkušnje, brez katerih
bo v življenju težko shajal,«
pripoveduje avtor v tej knji-
gi, ki bo dobrodošel priroč-
nik in čtivo hkrati.
Avtor v šestih poglavjih
obdela pojem razvajenosti.
ki doslej, zanimivo, pri nas
sploh še ni bil obravnavan.
Začne z zgodovino tega po-
java, od ljudskih pravljic do
svetega pisma, in prikaže,
kaj pravi o njem stroka. Ve-
čina knjige temelji na kon-
kretnih primerih in izkuš-
njah, h katerim nas pripe-
lje v poglavje z naslovom:
Mehkužnost in zahodna kul-
tura. Ali je razvajenost oz-
dravljiva? Odgovor na to
vprašanje ni preprost, raz-
vozljava to branje.
MP
Nagradna križanka
Objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika,
ki je izšla 3 oktobra, prispelo je 946 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 40
Rešitev: FRANK, LATEN, IKONA, SEN, ATAIR, MARA,
LAN, NOVAK, NIKI, LES, ALEXANDRE, EMONA, KI,
PIAVA, LAPOR, OVAL, NOVA, SRAKA, VERA, ORIZABA,
ANANAS, IRONIJA, LISCA, ND, EHINUS, OT, KR, KRPAR,
GRK, OR, ETA, ALBERT, AR, EINSTEIN, AJA, NDOLA,
AK BROOKE.
Geslo: Nobelovi nagrajenci za fiziko.
Izid žrebanja
1. nagrado 10.000 tolarjev prejme: Jože Hrup, Jerov-
ska vas 17, Podplat.
2. nagrado 5.000 tolarjev prejme: Milena Teraž, n. h.
m. 25/25, Sevnica.
3 nagrade po 2.000 tolarjev prejmejo: Barbara Muršič,
Letuš 108 a, Šmartno ob Paki, Teodora Galjot, Parižlje 42,
Braslovče in Natalija Bevc, Pristava pri Mestinju 29.
Vsem izžrebanim iskreno čestitamo!
Denarno nagrado boste prejeli s poštno nakaznico.
Št. 42-17. oktober 2002

47
Št. 42-17. oktober 2002
48
ZANIMIVOSTI
Neponovljivo v mleko
svoje matere
Medtem ko nestrpno čakamo na izid novega albuma sku-
pine Mi2, fantje pridno delajo. Tako so se pred dnevi zbrali
ob Šmartinskem jezeru na foto seansi za naslovnico albu-
ma. Sredi dobrikanja objektivom je vso peterico neustavlji-
vo zvilo v mehurjih, tako da so se s podaljški svojih prostat
pognali na breg in vodo oplemenitih z najboljšimi izcedki
tistega dne. Ker naj bi jezero nadomestilo Sotlo (albumu se
bo reklo Dečki s Sode), so se fantje tako rekoč simbohčno
oddolžili svoji materi navdihovalki.
Foto: GREGOR KATlČ
S spački po okolici
Celjska sekcija
Citroen kluba Slo-
venije je konec ted-
na pripravila tradi-
cionalno oktobr-
_sko srečanje v oko-
lici Celja. Kat 110
udeležencev »rai-
da«, kot se imenu-
je tovrstno druže-
nje, se je pripeljalo
s svojimi starinski-
mi jeklenimi konjič-
ki z različnih kon-
cev Slovenije in si
v turistični vožnji
med Jamo Pekel in
Šeščami pri Šempe-
tru ogledali kar ne-
kaj krajinskih zna-
menitosti.
Nekaj manj kot 70
vozil, med katerimi
je eno nosilo tudi ča-
stitljivo letnico '67,
se je v soboto zbralo
na parkirišču pred
Jamo Pekel, ki je bila hkrati prvo og-
ledno in startno mesto spačkov vseh
modelov in barv. Pot jih je vodila mi-
mo Ponikve pri Žalcu, Pirešice, Zavr-
ha, Šmartna v Rožni dolini do Šmar-
tinskega jezera, bližnjega diskonta Kle-
novšek, kjer so si pri-
voščili kozarček mo-
šta in pečen kostanj,
mimo pizzerije Les-
jek, Mirosana, turi-
stične kmetije Zmet
na Sv. Lovrencu, po-
potovanje pa zaklju-
čili v Šeščah.
Tam so zmagoval-
cem iger, v katerih
so sodelovali med
posameznimi po-
stanki, podelili ne-
kaj nagrad, srečanje
pa zaključili z zaba-
vo pozno v noč. Ne-
delja je minila v zna-
menju športnih iger
in piknika, s katerim
so udeleženci za-
ključili letošnji je-
senski »raid«, ki
kljub muhastemu
vremenu ni pokva-
ril razpoloženja.
BoJ
Pri Šmartinsliem jezeru so se udeleženci preizkusili v lokostrelstvu ter se posladkali s pečenim
kostanjem in moštom.
B   TRAČNICE
Demonstrira pripadnost
Med predstavitvijo županske kandidatke Zdru-
žene liste Janje Romih je v galeriji Mozaik pose-
bej izstopala Marjana Kolenko, ki vodi celjsko
izpostavo sklada ljubiteljskih kulturnih dejavno-
sti. S svojo živo rdečo barvo las je najbolj nazorno
izkazovala strankarsko pripadnost.
Kaico čedno
»Pje, kako so šikani,« je oni dan ušlo mimoidoče-
mu ob pogledu na zlikane face županskih kandida-
tov, ki nas nagovarjajo s plakatov po mestu. »Že, res,
a najlepši je pujs na plakatu za predstavo Za naro-
dov blagor,« je hudobno pripomnil kolega.
Vraievernost
Uradno predstavitev kandidata za žalskega župa-
na Lojzeta Posedela je kot pred štirimi leti vodila
moderatorka Irena Mužič. Zaradi vraževernosti žu-
pana-kandidata Lojzeta Posedela?
Nostalgija
Ena prvih stvari, ki so jih po izvolitvi Posedela
postorili v žalski občinski stavbi, je bila zazidava
drugih vrat, ki so se odpirala v županovo pisarno in
skozi katera so neopaženo smukali prijatelji pred-
hodnega župana. Sedanji županski kandidati napo-
vedujejo, da v bodočem mandatu ne bodo zazidali
nobenih vrat. Kakšna škoda, v medijih se še vedno
hrepeneče spominja(m)o časov bivše skupne obči-
ne Žalec, ko smo zaradi nesrečnih drugih vrat lahko
poslušali neskončne razpave na občinskem svetu.
Saj ni mislil resno?      i
šentjurski župan Jurij Malovrh se je ob letošnji
trgatvi modre kavčine pred Ipavčevo hišo v Zgor-
njem trgu razgovoril o dobrem sodelovanju Šentjur-
ja in Maribora, ki je potomko svoje stare trte z Lenta .
tudi podaril Šentjurčanom. Pri tem je še zlasti izpo-
stavil sodelovanje ter podobnost šentjurskega in ma-
riborskega gospodarstva. »V čem le?« se sprašujemo
in nam na misel ne pride nič drugega kot stečaji in
prisilke, s katerimi so se Mariborčani ubadali že ne-
kaj pred Šentjurčani, a jim le-ti uspešno sledijo.
Slastni grižljaj        I
Željko Cigler, vodja oddelka za družbene dejavno-
sti v Mestni občini Celje, svoji spremljevalki: »No, daj.
reci aaa, saj tole ne gre iz proračuna!« I
Št. 42-17. oktober 2002