165. številka. Ljubljana, četrtek 22. julija. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvtemši pouodeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ojrerske dežele za celo leto 16 za pol leta H gl ** ftetrt ,e** 4 — ^* Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 ^Id., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec l plci. 10 kr. Za pošiljanje na j i"? raćuna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode ućitol je na ljudskih "šohh in xa dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 ?\0 kr., po pošti prejenian za ćetrt leta 3 *old. — Za oznanila se plačuj« od četiristopne poti t-vrste 6 kr.f če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., će se dvakrat, in 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiSi št. 8 »gledališka stoHia". OpravniB t v o, oa katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativno stvari, je v „Narodne} tiskarni" v Kolmanovej hiši. Prepir mej Rusi in Kitajci. (Spisal J. D.) I. Črez dolgo časa so spet enkrat vse oči obrnene na Kitajsko, kajti tam se bode odlomilo, „ali bo vojska, ali bo mir.a Razmere mej Rusijo in Kitajsko, do sedaj vedno prijazne, postale so silno napete, in čedalje verjetnejše je, da bodeta te dve državi trčili skupaj, Če Kitajcev v zadnjem trenotku pamet ne sreča. Ves prepir suče se pa okelo male, kacib 70 štirjaških milj obširne deželice, z imenom Kuldža, za katero pred kratkim razen zemlje-piscev skoraj nikdo še znal nij. Kitajci zahtevajo, naj jim Rusi to deželo izroče, Rusi pa tega ne morejo in ne smejo storiti. Kako to, da Kitajci Kuldžo zahtevajo, zakaj jim je Rusi ne morejo izročiti, kakovšna je kitajska vojska, ki jo hoče ruskim junakom iztrgati iz rok? Da odgovorimo na ta vprašanja, moramo iti za nekatera desetletja nazaj, namreč do leta 1857. Takrat so se v zapadnem delu kitajskega cesarstva vzdignili Mohamedanci, ter mej dolgimi, do leta 1863 trajajočimi boji, v katerih so potolkli vse tam naseljene Kitajce, ustanovili več samostalnih državic. Mej temi je bila tudi Kuldža, dotikajoča se ruske zemlje. Ali njen vladar sultan Abid-Oglja se je kaj hitro zapletel v prepire z Rusi; ne samo, da je trpel četovanja (raubziige) na rusko zemljo, naščuval je tudi kacih 1000 kir-giških obitelji, da so se iz ruskega okruga Semirječensk na njegovo zemljo izselili. Mejo mej Kuldžo in Rusko delala je reka Borohudir, kakor uže prej mej Kitajsko in Rusko. Ob reci je stal oddelek ruske vojske, da straži mejo. Abid-Oglja zahteva, naj Rusi svojo vojsko od meje nazuj potegnejo; ker se to nij zgodilo, stavil je, kjer je le mogel, ruskim trgovcem zapreke iu začel prav očitno četovanja na Rusko podpirati. Rusi se zavoljo tega pri njem pritožo, ali pritožba je bila, kakor bob v steno. Ker dobre besede pri sultanu nijso nič zalegle, treha je bilo drugače ukreniti. Tod Kolpukovskim prestopi dne 19. m«ja 1871 šest in pol stotnij pešcev in Štiri in pol stotnije kozakov z desetimi topovi mejo, ter premaga v večih praskah Abid-Ogljo, ki se jim je z kacimi 3 do 4 tisoč moži nasproti postavil; uže dno 3. julija pride deputacija, njej na čelu Abid Ogljev sin, naznanjoč, da se sultan podvrže. V šestih tednih so Rusi vso deželo poseli, izgubivši 7 mrtvih, 7G ranjenih in 17 pogrešanih. „Kuldžo so si Rusi z orožjem v rod kot Bamostalno državo podvrgli, in če je še tudi nijso stalno ruskemu Turkestanu utelesili, upam, da se bode to v kratkem zgodilo. Bilo bi to celo čin ruske humanitete, če pomislimo, da si prebivalci niti ne žele spet pod kitajsko vlado priti." *) Kitajci, kateri bi si k večjemu znabiti želeli kitajsko vlado, so, kakor sem prej omenil, vsi poginili. Mesto njih pa so došli Rusi, katerih je bilo leta 1872 uže vkup 37.000 duš, ali od takrat se je v pomnoženje ruskega elementa jako dosti storilo. Poleg njih je še do 20.000 Kirgizov, .-19.000 Tarančev, ter prav malo Dunganov in Kalmukov. Vsi ti so želeli, da se naj njihova zemlja z Rusko spoji. AH ruska vlada se je vedno obotavljala, jedno, prej kitajsko zemljo svojej državi priklopiti. Čakala je, ali si bodo mogli Kitajci osvobodivše se države spet podvreči; to se jim je pred par leti posrečilo, tako, da imajo, razen Kuldže, ki je mej tem prešla v ruske roke, vse svoje nekdanje dežele. Da tudi njo dobi, pošlje kitajska vlada v spomladi 1. 1879 posebnega poslanca, z imenom Tsung-hon, v Peterburg, ki bi Ruse pregovoril. Nij lahka naloga bila, katero je ta prejel. Rusi so Kuldžo dobili, ko se je odtrgala od kitajske države in postala samostalna. Kitajci nijso imeli prav nobene pravice, na katero bi svoje zahtevanje opirali. Poleg tega pa je Kuldža najvažnejše ozemlje srednje Azije v strate-gičnem oziru. Da bi torej Rusi to zemljo izročili, bilo je jako neverjetno. In res, vsi ruski poveljniki v Aziji so poudarjali, da je Kuldža za Ruse prepotrebna, da se torej nikakor ne sme Kitajcem izročiti. Tako n. pr. je pisal Venjukov: „Narava sama vstvarila nam je tukaj tvrdujavo, katero obdajajo od vseh stra-nij, samO od naše ne, visoke gore. Želeti bi bilo, da bodo gore, s katerimi je Kuldža obrobljena, za zmirom naša državna meja." Ravno tisto reklo je tudi rusko vojno mini-sterstvo. Iz deželnih zborov. Kranjski deželni zbor. (14. in žudnja seja dne liJ. julija.) (Konec.) Dr. Sehrev hoče, kakor mu je stara navada, prav zaničljivo odgovarjati. Potrjuje sicer, da § 10 določuje, da se nema nigdo siliti k učenju druzega deželnega jezika, a prav odvetniški dokazuje, da če deželni zbor, zastopnik dežele, izpozna potrebo in sklene, da se Slovenci uče nemščine, je to postavno popolnem v redu. To pravi dr. Sehrev, da vendar ne gre, in kam bi prišlo, ako bi hoteli vsakega posameznika vprašati, je-li se Želi učiti nemškega jezika ali ne, (Zakaj se dakle na ljuhljanskej realki vprašujejo starši dijakov, ali dovolijo, da bi se njihovi sinovi učili slovenščine aH ne. Pri slovenščini je zatorej zopet *) A. Petzholdt „Ausland" 1877. „izjema"! Ur.) O germanizaciji dozdaj nij govora, kajti nemški jezik je uveden še le v 45 več-razrednih šol, na 280 enorazrednieah pak je pouk izključljivo slovenska Kranjcem je zlo potrebno znati nemško „Reiehssprache", ker le na Nemško hodijo po svoj zaslužek (Če nij baš narobe res! Ur.), in tudi zarad vojaščine, kajti nobeden vojak bi ne avanciral, ako bi nemški ne znal. (Toliko bi se najbolj trdoglavi naš kmet gotovo v pol leta naučil nemščine, kolikor si je v mnogih letih svojega bivanja na Kranjskem zagrizenec Sehrev prisvojil slovenščine. Ur.) Govornik se nadalje sklicuje na sedanje ministerstvo, kakor bi bil njega mandatar, dasi to ministerstvo vsak dan napada njegov organ „L. Tagbl.", da namreč tudi ono ne bode po odgovoru štajerskega deželnega namestnika barona K i i beka na interpelacijo slovenskih poslancev v štajerskem deželnem zboru ustrezalo poželenju narodne stranke. Končno, ko ne ve ničesar „do-kazovalnega" več povedati, vzame na pomoč besede glasovitega bivšega pokrčmarskega ci-traša Stancarja, katerega je govornik svoje dni vprašal, o čem živi, a mu je ta zelo modro odgovoril, kar si je odšle dr. Sehrev izbral za aksiom : „Bog nobednega Kranjca ne zapusti, samo če malo nemški zna!' (Krohoten smeh mej narodnimi poslanci in poslušalci.) Poslanec S v e t e c: Dokazovanje predgo-vornika g. dr. Sehreva je bilo, kakor vselej, jako čudno. Sklicaval se je namreč na § 19 osnovnih državnih postav in tako nekako hotel dokazati, da ima deželni zbor pravico o namerah § 19 odločevati. § 19 pak strogo odločuje, da se ima vsak državljan poučevati v svojem materinem jeziku, to je postava, državljanska postava, in nobeden deželni zbor nema pravice te državne postavne določbe kaj prenarejati; najmanje vendar ta kranjski deželni zbor se svojo nepostavno pridobljeno večino. Ali je to izraz resnične večine prebivalstva kranjske dežele? Nikakor ne. Dena-šnja veČina zbora zastopa le neznatno manjšino, peščico na Kranjsko privaVlratiih Nemcev, zatorej ona nema n i k a k o r š n e pravice, vimenu dežele govoriti. Vprašam tudi, ali se Nemci sploh ravnajo po tem izgledu, kakor nam umetna večina tukajšnega zbora nasvetujeV Nikakor ne. Na Češkem trdovratno odbijajo Nemci vse pravične terjatve češke, in to z vso njim navadno besnostjo. V odborovem poročilu se tudi trdi, da je splošna želja prebivalcev kranjske dežele, naj se uvede v večrazredne ljudske šole nemški jezik kot učni predmet. Kdo je neki to željo izrazil gospodom denašnje veČine? Kakšen nemškutar-ček brez imena in pomena, ali pa kakšen brez-značajen učitelj, kateri se hoče s tem prikupiti svojim predstojnikom. Naš kmet nij tega nigdar zahteval, kajti dobro ve, da se tem načinom nemškega jezika nikoli dobro naučil ne bo. Trdilo se je tudi, da je kmetom znanje nemškega jezika potrebno za to, du bi jim bilo možno nadalje izobraževati se po nemških knjigah. To nikakor nij istina! Niti jeden slovensk kmet se dosle nij in se posle ne bode izobraževal po nemških spisih. Dovolj imamo lepih slovenskih knjig in preprostemu Človeku primernih svojih novin, in te Be tako mnogo bero, da na Štajerskem obče Nemci imenujejo umne slovenske kmetovalce: „Novieebauern". Za višje šole, v prvej vrsti za srednje, je nemški jezik učencem potreben, to je istina, ali to velja samo dotle, dokler so srednje šole uravnane tako, kakor dozdaj, dokler se njih urejen je ne sklada s § 19 državnih osnovnih postav. Reklo se je tudi, da. nemški jezik koristi tistim, katerim je služiti pri vojakih, ker ne pridejo na višje stopinje, ako nemški ne znajo. To je zopet neutemeljena trditev, kajti dovolj imamo popolnem nemških polkov, katerih vojaki vsi od prvega do zadnjega umejo samo svoj materinski nemški jezik in vendar jih nič več ne avanzira kakor neko določeno Število. Naši preprosti ljudje tudi ne hodijo mnogo na Nemško dela iskat, nego gredo rajše v jugoslovanske kraje na Hrvatsko, v Bosno ali Srbijo in Bolgarijo, kjer si lažje nego v Nemcih služijo kruh. Se ve tam se vsekako trudijo, da se hitro nauče sorodnega slovanskega jezika, kar jim tudi ne dela posebne težave. (Dobro. Istina.) Nasprotno pa silijo k nam sami Nemci, kateri bi se prav lehko naučili našega jezika, a oni imajo tako malo ozira na to, kakor ogerski huzar, o katerem se pripoveduje, da je bil mnogo let v nemškem mestu v garniziji in se je naposled čudil, da se ljudje od njega nijso naučili — magjarščine. Ako se hoče z znanjem nemškega jezika vzbujati čut do občne države, je to popolnem napačno. Nemščina nij kriterij avstrijske države. Pomislite gospoda, da so uže pred davnim nemščini dale slovo vsa Ogerska, Galicija, Dalmacija, in da se v Češkej ter Moravakej zdaj po nekoliko puli nemška ljubka. Ako bi Avstrija bila res nemška država, bi se jej bilo najbrž uže zaklicalo: „Bog te obvaruj, Avstrija !u Nemštvo pak je kriterij ali znamenje tiste znane države, s katero biti zjedinjeni nekateri avstrijski Nemci uže težko čakajo. (Klici na de-snej: Moskva, Moskva.) To je dovolj jasno povedal poslanec Schonerer v državnem zboru, in ko so bile nove volitve ter se je delalo z vso močjo zoper volitev Schonererjevo, je bil ta vendar le zopet izvoljen v državni zbor. Jaz se zatorej po pravici bojim, da bi Nemčija ne segla po Nemcih v našej državi, in to je uzrok, da tudi ne more nobeden v resnici domoljuben avstrijsk državljan želeti, naj bi se narodje avstrijski ponemčevali, temveč ima biti vsakemu skrb, daseraznemčujejo, da bodo tem laglje odbijali napade požrešne Nemčije. Deželni odbor, dajdč prošnjo deželnemu šolskemu svetu, naj se nemščina uvede v večrazredne šole na Kranjskem, nij imel zato nobene pravice, kajti deželni zbor mu je nij dal. Peticija pa je naravnost protivna § 19 državnih osnovnih postav, zato je treba, da se nepravilno ravnanje deželnega odbora naročito graja. Zaradi tega stavljam predlog: Slavni deželni zbor naj izreče, da je deželni odbor s tem, da je c. k. deželni šolski svet prosil, naj uvede na večrazrednih ljudskih šolah nemški učni jezik, meje svojega de- lokroga prestopil in zoper postavo ravnal, za radi česar mu izreče deželni zbor svojo nezadovoljnost. (Živahna pohvala mej narodnimi poslanci in poslušalci.) Poslanec Kljun zopet vpraša, kdo z Rimom direktno dopisuje od narodne strani in ali se bode uvedel slovenski jezik na večrazrednih nemških šolah v Kočevji. Poročevalec Abfaltrern prav aristokratsko-arogantno govori zoper narodno stranko. Pravi, da je bilo uže dalje po vremenu in po želji narodnih poslancev jako soparno, kajti teško so čakali prilike, da bi se o jezikovem vprašanji prav do dobrega — izbije vali. Vse, kar so narodni poslanci govorili, je toliko, kakor bi bili golčali v kineskom jeziku. Očitano sumičenje, da bi nekateri Nemci radi, če bi se nemški deli Avstrije priklopili Nemčiji, pravi, da je nekvalificirano in graja deželnega glavarja, ker nij govornika (Svetca) klical k redu. Ako je g. Kljun rekel: „na nikdaršnje sviđanje v tej sestavi", pravi g. barcn, da ne bode nemška stranka zaradi tega žalostna. Deželni glavar v. Kaltenegger se opravičuje po njegovih mislih v tem, da je g. Svetec omenjal poželenja nekaterih Nemcev priti kmalu k Nemčiji, nij bil namen govornikov nikogar žaliti v deželnem zboru, nego da je on (dež. glavar) smatral ta izrek samo kot nekakšno oratorično floskulo, sicer bi uže bil govornika klical k redu. Poslanec Svetec izjavlja, da je izrecno poudarjal, kako nekateri Nemci težijo k Nemčiji, toda v zboru da nij tega predbacival nikomur. Tudi izrazi željo, da se očitanje narodnoj stranki, da neposredno dopisuje z Rimom, dokaže. V specijalnej debati govori poslanec Detelja: Jaz bodem imel tudi čast napraviti nekatere opazke, ali, kakor g. baron imenuje naše govore, se „izbljevati" (ekspektorovati). Čudim se, da se jemljo želje narodove za razlog v tem slučaji, ko gre za uvajanje nemščine v naše ljudske šole. Želje narodove so gospodje one stranke dozdaj popolnem v nemar puščali, in so to posebno sijajno dokazali pri obravnavah sedanjega deželnega zbora. Ko je šlo za odkup bire, gospoda, ali ste se tedaj kaj ozirali na „želje naroda"? Nikakor ne! Po izjavah večine občin dokazano zahtevanje nij ste imeli ovreči z ničemer drugim, nego s puhlimi frazami, kajti stvarnih argumentov ste pogrešali. Vam se pač lehko očita s pesnikom : „Was man den Gcist dor Zoiton heisst, Bi ist der Ilerren eig'ner Golst!" Čuli ste in veste, da ljudBtvo nehče odveze bire, a nasprotno da želi, da bi se omejil* svoboda ženitovanja. Tu se izgovarjate samo z izrekom: To terja čas! Jaz pak vseskozi podpiram predlog poslanca g. Svetca, a ne rečem ničesa več, ker sem osvedočen, da je pri vas vsaka beseda brezvspešna, in smelo rečem, da tu veljajo besede velikega italijanskega pesnika: „LaBciate ogni speranza Voi che qui entrate!" (Dobro! Dobro!) Večina dež. zbora je uže zopet kar tajno nasvetovala konec debate. Vpisana govornika pak sta od narodne strani že poslanca Navratil in dr. Zar ni k. Glavni govornik proti nasvetu je poslanec dr. Z a r n i k. On pravi: Slavni zbor! Jaz hočem kratko in popolnem objektivno označiti stališče narodne stranke. Mene in vso mojo stranko iz srca veseli, da je denašnji g. poročevalec (baron Apfaltrern) odkrito povedal, da on in njegovi somišljeniki v deželnem zboru zastopajo nemško stranko in da je zaradi tega vsako sporazum ljenje s to stranko in z nami popolnem nemogoče. Ud gospodske zbornice baron HUbner je o priliki adresne debate jako izvrstno označil naše stališče, imejoč svoj veliki državniški govor, ki so ga natisnile malo ne vse evropske novine. Ta mož je rekel, da je prehodil skoraj celi svet in da je videl ter izpoznal, kako se daje o vsakem vprašanji debatirati, kompromise delati itd., da pa je samo jedno vprašanje, o katerem nij nobenega kompromisa, in to je ono o jeziku in narod-nosti, o čemer imajo zase povsodi le samo Člani vsacega naroda odločevati. Denašnja večina deželnega zbora ima zatorej jedino pravico odločevati za Kočevje in za VVeissenfels, a nikakor ne za naše slo* venske šole. Prejšnjemu deželnemu zboru in odboru nij prišlo nikdar na um, da bi bil sklenil, naj se Hočevarji zaradi Slovencev uče* slovenskega jezika, a denašnja večina in nje deželni odbor silita vedno, da bi se uvedel nemški jezik v slovenskih Šolah zaradi Nemcev. V Švici, kamor — kakor znano — zahaja vsako leto mnogo tujcev, v deželi, kjer ljudje po mnogih krajih tako rekoč le o tujcih živel, je v ljudskih šolah povsodi le učni jezik domač in ne tuj. Sicer pa tu velja izrek: „Prin-cipiis obsta!" Ako bi Be narodni poslanci denes ne upirali temu predlogu, bodo gospodje nasprotniki prišli drugo leto gotovo s predlogom, naj se nemški jezik uvede tudi v jedno-razredne ljudske šole. Na Koroškem je v čisto slovenskih krajih učni jezik izključno samo nemški, in deželni šolski svet koroški je sklenil obdariti učitelje, kateri najbolj vspešno germanizujejo. Na Štajerskem, kjer kompaktno stanuje 400.000 Slovencev, je nemški jezik učni jezik v vseh jedno-razrednih šolah. Pri nas na Kranjskem, kjer je 96 % Slovencev in le 4 % Nemcev, so gospoda nekoliko oskromnejii in hočejo uvesti nemški jezik le v večrazredne ljudske šole. Bej, katerega mi bijemo, je boj za Slovanstvo, ki se bije uže dolgih 1000 let, in ako bi seja denašnja trajala tudi vso noč, bi narodne poslance ne oviralo najmanje, da bi bo upirali germanizaciji. (Živahna pohvala mej narodnimi poslanci in poslušalci.) Poročevalec baron Apfaltrern opomni, da se to vprašanje ne bode rešilo v kranjskem deželnem zboru, ker je vprašanje kulture, katera se sicer da nekoliko zavirati, a ustaviti nigdar ne. Jako arogantno nadalje naglasa, da bodo narodni poslanci paS dovolili, če večina ukrene, kar se njej zdi primerno za blagor ljudstva, ker večina tudi ima besedo. Za slovenski jezik, ali kakor ga govornik vedno nazivlja, za „kranjski" jezik, pravi, da je v šolah dovolj skrbtfeno, in zatorej da je prav umestno, da se uči tudi nemščina. Poslancu Kljunu, ki je trdil, da bi za Notranjce bilo koristnejše učiti se laškega, nego-li nemškega jezika, očita neprijaznost do Avstrije. Potem se še nekoliko zaletava v dr. Zamika, dr. VoŠnjaka in poslanca Deteljo, rekoč jim: Ko bi nemški ne znali bi ne bili tukaj. V obče, pravi govornik, je deželni odbor popolnem pravilno ravnal, ko se je potegnil za nemški jezik. Poslanec Kljun ugovarja temu, da bi bil tisti, kdor želi, da se Slovenci uče italijanskega jezika, kriv — veleizdaje. Italijanski jezik je baŠ tako ravnopraven v Avstriji, kakor drugi jeziki. Naposled zopet vpraša govornik, ali se bode slovenski jezik uvedel kot učni predmet na večrazrednih ljudskih šolah v Ko-čevji. Baron Apfaltrern na to odgovor dolžan ostane. Pri glasovanji se predlog g. Svetca s 14 proti 19 glasovom zavrže, a sprejme se predlog odsekov. Baron Apfaltrern poroča Se o raznih druzih oddelkih poročila deželnega odbora, ka tere je odbor brez posebnih predlogov odobril in koncem nasvetuje: naj se deželnemu odboru, kakor je on uže v prvej seji predložil, za poročilo o svojem delovanji, katero je zelo izvrstno, izreče največja in najgorkejša zahvala. K § 12. oglasi se dr. Zarnik: Ker se tiče točke 14 paragrafa XII v poročilu deželnega odbora jezikove stvari, bodem po svojej dolžnosti osvetil stališče svoje stranke. Po sklepu deželnega zbora dne 21. oktobra 1869 imel je biti tudi notranji uradni jezik pri deželnih uradih izključno slovenski. Ta sklep nij bil odpravljen se sklepom deželnega zbora dne 16. oktobra 1878, kajti ta samo določuje, naj bi se uredil uradni jezik „jednolično in jednostavno." To pa je na Kranjskem gotovo slovenski jezik, kateri je bil preje po sklepu deželnega zbora uveden v deželne urade. Ker tedaj se sklepom deželnega zbora dne 21. oktobra 1869 prejšnji sklep deželnega zbora nij bil ovržen, je deželni odbor s tem, da je ura-dovanje predrugačil in slovenski jezik iz deželnih uradov izrinil, meje svojega delokroga prekoračil. Predloga ne bodem nobenega stavil, ker to smatram za potrato časa. Poslanec Dežman prične hvaliti odgovor g. deželnega predsednika na interpelacijo slo venskih poslancev, kateri je njegovo stranko zadovolil in pravi, da se v smislu tega odgovora tudi pri deželnem odboru uraduje z vsako stranko v svojem jeziku. Potem pravi, da je karakteristično, da so zdaj, ko je vlada avtono-mistična, pritožbe slovenskih poslancev v državnem zboru obmolknili. Slovenski jezik, trdi govornik, da nij Še dosti sposoben, kajti pisatelji sami ne vedo, kako bi pisali, potem tudi za urade nij, za kar se pak Slovenci ne mogo mnogo brigati, kajti od tega, če se uvede v urade, ne bode ta jezik niti narodov niti literatura slovenska imela nikakoršnega dobička. Poslanec Kljun zavrača pred govorni k a in pravi, ako se slovenski jezik nikoli ne uvede v urade, zanje gotovo ne bode nigdar sposoben. To je ravno tako, kakor bi se kdo hotel na suhem učiti plavat. Sicer pa je nemški uradni jezik strahovito barbaričen. Dr. Vošnjak: Poslanec Dežman je trdil, da so zdaj popolnem ponehale pritožbe slovenskih poslancev o jezik ovej stvari v državnem zboru. G. Dežman menda, odkar več ne sedi v državnem zboru, ne bere niti poročil o njega obravnavah, kajti sicer bi imel vedeti, da so bile o dveh resolucijah, ki sem jih ondi stavil jaz, zelo ostre debate. Z odgovorom ve-lespoštovanega g. predsednika deželne vlade smo mi res zadovoljni. A jaz sem odgovor morda bolje razumel nego li g. Dežman. Prav važno v njem je bilo, da smo izvedeli, kar so poročali vladi okrajna glavarstva. Koliko je resnice v teh poročilih, bode vlada uže priliko imela prepričati se, in če bode hotela, bode lahko videti, v koliko se to, kar se je poročilo, tudi dejanski vrši. Obravnave za justične in finančne urade 6e teko in razumljivo je, da vlada ne more na hip popraviti, kar je bilo 20 let zavoženega. Mi vemo, da ima sedanja vlada namen, vsem narodom v Avstriji biti pravična, zatorej nas denašnji odgovor g. predsednika deželne vlade nij n»č iznenadil. Če se našemu jeziku vedno hoče pot v urade zapirati, potem v istini ne vem. kedaj bode, po mnenji gospodov nasprotne strank«-, za urade rsposoben". Težko da bi bil nemški jezik prišel kedaj do svoje denašnje „sposobnosti", ako bi kakor prej bila v uradih rabila sama latinščina. Vsekako pa se usojam trditi, da je naš jezik močno napredoval, posebno od tedaj, ko je bivši slovenski pesnik g. Dežman pel svoje: „Proklete grablje!" (Živahna pohvala in smeh.) Deželni glavar potem govori svoj končni govor, zahvaljevaje se poslancem in zastopniku vlade v imenu celega zbora. Slovenskih besedij je o tej priliki g. Kaltenegger izustil samo 5, reci pet. Naposled zakliče „hoch" in „slava", kar poslanci tnkrat navdušeno ponove. Deželni predsednik g. "W in kler se zboru zahvaljuje za vladi izrečeno hvalo in izraža poslancem priznanje za neumorno in vestno delovanje. Deželni glavar potem sklene zborovanje. Btron Apfaltrern se zahvali deželnemu glavarju za „nepristransko vodstvo obravnav". Deželni zbor se sklene ob 6. uri zvečer, ko je zadnja ta seja trajala 10 ur. Politični razgled. V Ljubljani 21. julija. Praznično streljanje na Duneji naše nemške-avstrijske novine porabljajo kakor smo uže omenili za svojo stranko in nje namene. „D. Ztg." pravi, da Čehov, Slovencev, Italijanov in Magjaronov nij, temuč le Nemci so prišli na Dunaj torej naredili nemšKo-narodni praznik na Dunaji. Nemški kricač dr. F o r e g-ger je res tudi v tem smislu bombastično pozdravil strelce iz Kranj akeg a kot nemške može od hrastovega lesa, a rekel, da onih od lipovega (slovanskega), da nij. Bodril jih je varovati svojo nemško narodnost. Nekaterim bode to teško, ker so — rojeni Slovenci. Notranja politika naša, ako bi se ne oziralo na dunajski „schUtzenfest", zdaj skoraj da popolnem miruje. Iz deželnih zborov, ki so še skupaj, ne čuje se n;č posebnega, opravka imajo se svojimi deželnimi stvarmi. Čuje se samo o nekakih osobnih spremembah v vna-njem ministerstvu. € Vili i „Pokrok" zahteva, da se na Češkem odstranijo vsi oni okrajni glavarji, ki ne znajo obeh deželnih jezikov, a se nado-meste s takimi, ki znajo češki in nemški. V u u n)«' di /uve. Iz FJIlnoplJa se javlja žalostna novica, da je bila mati ruskega generala Skobeleva, ki je bila prišla kot dobrodelnica v Rumelijo, od svojega spremljevalca, ruskega lajtenanta' r z h tisa te dni umorjena in oropana. Ko je bil le ta v nekej soteski obkoljen, ubil se je sam. Pomagali so mu pri uboji baje štirje Hrvatje. (?) Turčija si je naročila iz Nemčije več oficirjev za generalštab in uradnikov, kateri so uže v Carigrad prišli. Nemška vlada torej podpira zdaj Turčijo! Kjer je kak sovražnik Slovana ln svobode, evo Nemca zraven njega. Francosko blagostanje bolj in bolj raste; v zadnjih 6 mesecih so došli davki presegali v proračunu postavljeno svoto za 76 Va milijonov in se je 43 Vi milijonov davka uže naprej plačalo. Sploh pri vsakej svoti proračuna se je letos pokazal presežek. Nobedna dežela celega sveta toliko ne procvita, kakor Francoska. Dopisi. Iz Ormoža 12. julija [Izv. dop.] Naše učiteljsko društvo je imelo svoje mesečno zborovanje pri sv. Miklavži zunaj Ormoža dne 8. t. m. G. predsednik v svojem kratkem pozdravu izreče veselje nad obilno udeležbo te seje. Rili so namreč navzočni vsi pravi in 3 podpornih udov. Kot gostjo: nadzornik gosp. Ranner, g Horvat, nadučitelj, Kovačič, učitelj, oba iz Ljutomera. Ko se je zapisnik zadnje seje odobril in so se došla pisma prečitala, nastopi g. Ivan Čagran (Središče) in govori o iznajdbi in razvijanji pisave. Potem nastopi nadzornik g. Ranner in razpravlja, kako se naj rabi knjiga „Začetnica" v naših ljudskih šolah. Za ta jako podučljiva govora se g. predsednik v imenu zbornice prisrčno zahvali. Sklenilo se je, prihodnje zborovanje 5. avgusta v Ormožu obhajati. Po končanej seji zbrali smo se v lepo pripravljenih sobah g. Robiča. Našli smo tam slovenskih napisov po stenah visečih in z lipovim listjem in cvetjem okinčano obednico. Napitnice in petje se je v lepem redu vrstilo. Napivalo seje nadzorniku, predsedniku društva, pravim in podpornim udom, vsemu učiteljstvu in učiteljskim društvom na njih vspešno in koristno delovanje. Po obedu smo se razdelili; nekaj nas je šlo na sloveči breg Jeruzalem v ormozkih vinskih bregeh ležeči, nekaj pa se jih je podalo na kegljišče. Jeruzalem daje res prekrasen razgled. Ves vinski vrh se nam zdi kakor en sam vinograd, okinčan z lepimi vinskimi hrami. Vidi se tukaj mursko, hrvatsko in veliko oger-sko polje. Vidi se celo Snežnik (Schneeberg) v Avstrijskem. Najlepša paša očem je proti zahodu z bregovi Desnjak, sv. Tomaž, Moravski breg, Mala nedelja, Kamenščak, Račje, Slov. gorice, Radgona, rogatske gore, Pohorje in zgornje štajerske alpe. — Še le zahajajoče solnce nas je spomnilo, da se moramo raziti. Podali smo si prijateljsko roke v slovo, prepričani, da ta dan nijsmo samo veselo, ampak tudi koristno porabili. Iz Gradca 10. julija. [Izv. dopis.] Dne* 3. julija t. 1. priredilo je bilo literarno-zabavno društvo „Triglav" slavnost tisočletniceslo-vanskega obrednega jezika. Mnogo pred začetkom bila je dvorana „zum grtinen Anger* prenapolnena; počastili so društvo 86 svojim pohodom vsi slovenski poslanci, došla sta bratska društva „Srbadija" in „Hrvatska" v polnem številu. Slavnost pričela se je s pozdravom gosp. predsednika Po zarja, kateri je v navdušenem se živio-klici preterga-nim govorom pozdravil navzočne gosp. poslance, katere je zagotavljal kot predboritelje slovenskih pravic neomejene hvaležnosti od strani slovenskih visokošolcev. (Vladni komisar se ve nij mogel, da ne bi bil gospoda govornika pretrgal, kateri se pa nij strašil, ter mu je na kratko v nemškem jeziku povedal, da nij govoril političnega govora. Žalibog, da dobiva društvo „Triglav" vladne zastopnike, kateri slovenskega jezika nijso čisto nič zmožni.) — V slavnostnem govoru je g. Dečko lepo in dostojno čislal pomenbo slovanskih apostoljev, njegov govor bil je z živahnimi dobro-klfci sprejet. Kar se pa pevskih točk tiče, trditi se sme, da se more malokatero društvo s takimi pevskimi močmi ponašati, kakoršne ima društvo „Triglav". Pod vodstvom gosp. Juvanca, kateri zastavlja vse, kar je v njegovej moči, za izborno petje, vršile so se vse točke vsporeda tako eksaktno, tako precizno, da so se posebno gospodje gostje zavzeli nad takim izvrstnim petjem; najbolje izmej vseh točk pa je dopala pesen „Popotnik", kajti tenor g. pl. \Vurzbacha iznenadil je vse poslušalce, strmelo je vse nad čistostjo in popolnostjo tacega glasu. svrho, naj jo izvoli oddati ali tudi samo svoje ime naznaniti g. Jeldvčniku ali pa či talni š k em u slugi, kateri bode zatorej tudi obiskaval znanejŠe rodoljube po stanovanjih. — (Mestni zbor ljubljanski) ima jutri 23. t. m. ob petih popoludne svoio reduo sejo. — (Na gimnaziji v Rudolf o vem) je napravilo koncem šolskega leta vseh 7 jav nih osmošolcev zrelostni izpit. Jeden izmej njih ima odliko. Umrli ho v IJiil»M»iii: 14. julija: Kajetan Koš, sin hčere vlakovodjine, 11 dnij, na diiuajakej cesti Št. 35, za krčem v čelju stih. — Avgust Mihelič, hišnikov sin, 5 dnij, v gospodskoj ulici št. 1H, za krčem v čeljustih. Iti. julija: Janez Ahčin, hišni posestnik, 56 let, na sv. Jakoba nabrežji, za uirtudoiu. — Jakob Vidmar, uradnikov sin, 1 uro, v kolodvorskih ulicah št. 26, za prezgodnjim porodom. — France lieeher, uradnik v pokoji, 82 let, na poljanskej cesti št. 17, za pljučno vnetico. 17. julija: Elija t'redović, hišnega posestnika sin, 4 mes., na poljanskem trgu št. 5, za vodenico v glavi. 18. julija: Reza Ki bič, hči paznika v kaznilnici, 9 mes., na poljanskej cesti št. 18, za razsudenjem krvi. — Ivana Oster, gostačeve hčere hči, 4 mes., v Kravjej dolini št. 3, za božjastjo. 19. julija: Jožeta Vizjak, računskega oficijala hči, 1 mes., v Križevuiškej ulici št. 8, za atrofijo. — Apolonija Vidmar, soproga knjižničnega pomoćnika, 35 let, v kolodvorskih ulicah št. 23, za pljučno tuberkulozo. V deželnej bolnici: 11. julija: Marija Tavželj, gostija 50 let. — Matija Cajhen, delavec, 26 let, za ranjenjem. 12. julija: Marija Novak, kuharica, 37 let, za BUŠico. — Jane/. Cič, delavec, 42 let, za vnetico mo-zjansko mrene. 13. julija: France Zupančič, slikar, G0 let, za možjansko kapjo. — Marijana Logar, delavka, 48 let, za poškodovanjem. 14. julija: Ana Dolini k ar, delavkina hči, 4 V« ure, za slabostjo. — Jurij Keruiel, gustač, 53 let, za rakom v požiralniku. lo. julija: Miha Kos, delavec, 30 let, za rakom. Tujci. 21. julija: Evropa: llaidič iz Kialjcvieo. — Zof i* Trsta. tri Hlonn i JIngonucher iz Dunaja. — Zic iz Zadra. — Legat, pl. SteiiibUchel, Gianol.a, Ka i«lb iz Trsta. M»U«1» Kmniach iz Dunaja. — Suludu iz Kočevja. — Jelene, G tlck Is Dunaja. — S«nniu. iz Gradca. — Dornuš, Kehn, Preiss iz Dunaja. Dunajska borza 21. julija. (Izvirno teiegrafično poročilu Enotni dri. dolg v bankovcih . . 73 gin. 20 m ti notni drž. dolg v srebru . . . 73 , 90 Zlata routa.......88 ' 25 1860 drz. posojilo . . . . 132 , 16 Akcije narodne banke . . 834 B Kreditne akcije......281 „ 70 London.........117 " 55 Srebro .... ....._ Nap«1...... .' . . 9 " 32'/, C. kr. cekini......6 53 Državne marke . . . 57 6 ► Zahvala. Vsem čestitim prijateljem in znancem, ki so n.na mej boleznijo in o smrti nepo-zablji vetra nam lMiiji ,-a soproga, oziroma očeta, gospoda Josipa Laha, C. kr. okrajnega sodnika v 1'adovljici, i/k ;i/.ovali globoko sočntje ter se mnogobrojno udeležili res velikega izprevoda, bodi na j toplejša zahvala. Slava vsem, ki str umr-šemu podarili mnogobrojnih prekrasnih vencev, izlasti hvala tudi gospodom pevcem za njih veliki trud, ko so nam se svoj m lepim in ginljivim petjem tolažili žalostno srce. (342) Žalu oča rodbina. Opominjam gospoda St. I. ..... . ti«, bivšega odvetuiškega koncipijenta v Cclji, da poplača svoj dolg, sicer objavim njegovo celo ime. Ivan Z-u.paia.6Ic, (337—2) krčmar v Juduuburgu. wtr Za šolska darila. ~va Najprimernejše darilo pridnim učencem in učenkam ob k on en šolskega leta so: IDx-a.golj,\xboi^ zbirka poučnih pripovedek za slovensko mladino. (333—2) Knjižica velja trdo vezana s platnenim hrbtom » poštnino vred 45 jkr. — Lepši vezana za darila 50 kr. Uredništvo „Vrtcevo". Lingarjeve ul.ee h. št. 1 v Ljubljani i Laibach}. Pri rudniku za premog v Hrastniku in Dolu odda se v najem kupčija. Natančneje pove g. Franc Luser, magacinar v Hrastniku. (338 - 3) učenec v proditjalnlco v mesto na deželi, kateri je dovršil 1. gimnazijalke ali vsaj 4. normalni razred. — Več iz prijaznosti pri administraciji „Slov. Naroda". (334—2) Za čiščenje in izboljšanje vina najboljšo, najhitrejšo in najcenejše sredstvo jo ar prava francoska žolča. *mm To, kakor tudi prosti n vod, kako so rabi, dobi se zim mm z osobnim ali poštnim naročilom prt A. Hartuiauuu v Ljubljani, v Luka Tav-čarjevej hiši. ,273 — 11) Najsijajnejši \ speli zngotovljamo. Troški za-čiščenje znašajo za vsak hektoliter 4'/g kr. Kakor sem uže omenil, udeležili so se te slovesnosti vsi slovenski gospodje poslanci z gosp. Žnidaršičem in g. Kado; razen teh gosp. prof. dr. Krek, prof. Macun, slavni naš vojaški pisatelj gosp. Komelj, vitez Sočebran in če mnogo druzih odličnih gospodov. Izmej mnogih čestilnih telegramov, kitare je droItVO .sprejelo, naj omenim posebno telegram Mozirčanov, kateri se glasi: Glej Gradec! slovenske plakate znaš trgati, ali Slovencev ne moreš pregnati. Živel „Triglav". Nij mi treba dontavljati, da je ta telegram vzbudil ne izmerno navdušenje. Po končanem zabavnem delu pričel se je zabavni del, katerega je vodil g. Stanič. Vršilo se je mnogo napitnic na gosp. poslance od g. Staniča, na društvo „Triglav" od g. poslanca dr. Šuca; napivalo se jo tudi dr. Bleiweisu itd. Razšli smo se se prepričanjem, da se je slavnost vršila spodobno in dostojno v veličasten spomin tisočletniee Metodove. Telegram »Slovenskemu Narodu". Iz Novega mesta 21. julija. Sinoči je bil tukaj deželni predsednik gospod Winkler sijajno sprejet. Prebivalstvo je bilo jako navdušeno za prvega narodnega deželnega predsednika, njemu na čast je bila zvečer serenada in velikanska bakljada od strani najodličnejih Novomeščanov. Domače stvari. — (K tepežu „liedertaflerjev.") Kakor se zdaj sploh čuje, je pri celem nem-Skem novinarskem razkričavanji „napada slovenskih kmetov" na izletevše „liedertaflerje" tudi veliko „švindla" vrinilo se in pretiravanja. Ves napad je bil celo neznaten; in le pogumna fantazija nekaterih udeležencev, kakor „Lai-bacheričnega" žurnalističncga sodelavca, necega nižjega uradnika, ki sliši na urgermansko ime Wawreczka, je naredila iz komarja slona. Pripoveduje se namreč, da kmetje nijso nikamor udarili, kakor majheno po tistem zadnjem delu telesa, ki je bil v starej šoli za malopridne dečke šibi podvržen. Hujšega se nij, hvala Bogu, nič zgodilo. Da je bilo pa tudi to provocirano od samih „liedertaflerjev", ki ne vedo, da se je treba tudi na kmetih s pristojnim taktom obnašati, to smo uže povedali. — Sama „Laib. Ztg." konstatira zdaj, da napad nema nobenega političnega niti narodnega pomena, ampak je le izraz kmetske robatosti, katera pa — to dostavljamo mi — nij le na Slovenskem, ampak tudi na Nemškem doma, in povsod drugod. Saj še nij prav tri tedne, kar je dunajsko nemško-ustavoverni koran „Xeue Freic Presse", v jednem uvodnem članku priznala, da pri jednem nemškem bavarskem žegnanji ali nedeljskem senmji več krvi teče, nego pri zadnjih sukobih Črnogorcev in Albancev. In, če hočete vedeti, kaj je nemška „vaterliindische Priigelei" — berite Jeremije Gotthelfa podobe iz švicarsko-nemškega življenja. — (Odbor za dobrodelno besedo) na korist nesrečnim Dolenjcem, katera ima dno 1. avgusta biti na tukajšnje čitalniške restavracije vrtu, prosi p. t. ljubljansko blagosrčno občinstvo najuljudnejše, da bi izvolilo za „loterijo" podariti raznih dobitkov, ker bi le na ta način bilo moči lepemu namenu najbolje koristiti. Kdor ima kakšno za dobitek primerno stvar ter jo hoče pokloniti v človekoljubno Iz i i-ta: j in zelnik Makao Armič. Tržii€» cene v Ljubijam 21. julija t. 1. Pšenica hektohter 9 gld. 75 kr. re< ti gin 99 kr.; —ječmen 4 gld. 06 kr.; — oven 3 i. 60 kr.; — ajda 7 gld. 50 ar.; — proso 5 glu. tto k,. — koruza 6 gld. 50 ur.; — krompir JOo kin.g »ojoS 4 gld. — kr.; — fifcol hektoliter 8 gld. 50 ki , mam. kilogram — gld. 72 kr.; mast — gld. 16 kr.; trišen — gld. 68 kr.; šp^h povojen — gid. 72 kr., — jajce po 2 kr.; — m,eka liter a kr.; — g..we.tinut kilogram 56 kr.; tuletnmo 44 kr.; »v iu»ku meso 64 kr.; — sena 100 kilogramov 2 glu 13 ti.i — slame 1 gld. 78 kr.; — drva trda i kv. u.. ir<»» 6 gld. — kr.; — atuhka 4 gld. 80 kr. A. Korzika, umeteljni vrtar in trgovec s cvetlicami, se p. t. občinstvu zahvaljuje za dosedanja ob.lna naročila ter se Moja naznanjati, da je dne 22. t. m. v hiši g. dr. Zupančičevej v .Šeleiilturgovih ulic.ih nt. 6 odprl prodajalnico : cvetlicami in sočivjen, !?.r 8e, P* ** občinstvu priporoča za mnogobrojna naročila. Naročila na vence in iopke po različnih cenah ac ■prejemajo v gori ornem* enoj prodmjalnici ter v st i noviinji na iiuljmiskej cosli st. 12. — Vitanja naročila »e brzo, elegantno m v ceno iivriujo ter naročene atvan pošiljajo a iiošliiitn novzctjiin._(314-1) Ed. Fumagalli. Denes velika predstava se spremenjenim programom. Velika nagradna borba, pri katerej se bodo Anion Duleuee« ključar, boril z atletom in borbeženi It. .M.