Stev. 96
Trst, v petek 5. aprila 1912
Tečaj XXXVII
IZHAJA VSAK DAN
frtll ob nedeljah in praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Poaamline Štev. se prodajajo po 3 nvft. (6 stot.) v mnogih %obakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-i&ni, Pornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) QQLA84 SE RAČUNAJO NA milimetre t širokosti 1 aolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 et. min. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po vo st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka **rialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in toZljivo v Trstu.
ePINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti je moit*
NAROČNINA ZNAŠA
za celo loto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece S K; aa m~
roćbe brez dopoalaae naročnine, se uprava ne ozira. Itnislu w noAoljoko lilkaj« „EDIIOBT! " itu« r mm, Mlo Isto Krta 5-30, s« pol Ida Kron a 00.
Yti dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraake-
vzna pisma so ae sprejemajo I« rokopisi »e aa vratej«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ufloa Giorglo Galattl 20 (Naroda! do«). Ia»-jjatelj in odgovorni urednik &TEFAK GODINA. Lartaik konsorcg lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinost", ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom ▼ Trota, ali o*
Giorgio GaLatii štev. 20. FeStno-Hraitllnltnl račun Stev. 841-652. TELFFOH IL 11-57
Absolutizem na HruaSkem
Apel hrvaških strank na evropske narode.
ZAGREB 4. (Izv.) Vse združene opozi-cijonalne hrvaške stranice so danes na skupni konferenci sklenile izdati manifest na vse evropske narode, v katerem jih pozivajo na pomoč proti sedanjemu absolutizmu na HrvaŠkem.
Ogrska javnost proti Cuvajemu absolutizmu.
BUDIMPEŠTA 4. (Izv.) Večina budimpeštanskih mažarskih listov odločno protestira v uvodnikih proti absolutističnim, hrvaško svobodno politično življenje zatirajočim odredbam kraljevega komisarja pl. Čuvaja. — Organ Kossuthove stranke „Bu-dapest" pravi, da hrvaške politične razmere ne morejo opravičiti suspendiranja ustave. Suspenzija je dvorezen meč.
„Egyertetes" protestira proti kršenju ustave na Hrvaškem in proti temu, da je grof Khuen-Hedervary hrvaško ustavo suspendiral, ne da bi bil informiral ogrsko zbornico.
BUDIMPEŠTA 4. (Izv.) Več poslancev Kossuthove stranke stavi takoj v prvi pove-likonočni seji na ogrsko-hrvaško zbornico več nujnih interpelacij zaradi hrvaških dogodkov.
BUDIMPEŠTA 4. (Izv.) Bivši hrvaški minister Geza Josipovich je izjavil nekemu žurnalistu, da bi se napravil na Hrvaškem mir, če bi bila Hrvaška deležna onih gospodarskih ugodnosti, ki jih je Ogrska po nagodbi iz 1. 1868 znala za se pridobiti in Hrvatsko zapostaviti.
Justh odločno protestira.
BUDIMPEŠTA 4. (Izv.) Znani Khuenov opozicijonalec, posi. Julij Justh je danes z o žirom na drakonske odredbe vladnega komisarja izjavil, da obsoja in preklinja te odredbe, kakor tudi hrvaško politiko grofa Khuen-Hedervary-ja. Imenovanje kraljevega komisarja ni nikakor utemeljeno v hrvaškem političnem gibanju.
Bojkot mažarskega blaga.
ZAGREB 4. (Izv.) Po celem mestu se je danes pričelo pod geslom „Podpirajte slovansko industrijo!" živahno bojkotno gibanje proti vsemu, kar pride iz Ogrske. Hrvatje so tudi sklenili splošni družabni bojkot vseh v Zagrebu živečih Mažarov.
Dojem na ogrsko politično javnost.
BUDIMPEŠTA 4. (Izv.) V vsej ogrski politični javnosti, zlasti pa v krogih vladne delavne stranke je neko zagrebško poročilo napravilo velikansko razburjenje. Iz Zagreba je doŠIo tekom poldneva poročilo, da namerava hrvaško-srbska koalicija izvajati v obrambo hrvaških ustavnih pravic skrajni družabni bojkot vseh na HrvaŠkem živečih Mažarov. To smatrajo ogrski politični krogi za odgovor hrvaškega naroda nasproti brutalnostim ogrskega Khuenovega režima. Ogrska Javnost se pa zlasti boji napovedanega gospodarskega bojkota.
Zagrebška poročila že tudi vedo, da so že nekateri zagrebški trgovci odrekli nakup
PODLISTEK
Vitez iz Rdeče biše.
(Le chevalier de MaLson Houge.)	60
Romau iz čatsov francoske revolucije. — Spisal Aleksander D u mas star.
„Ne, občan predsednik, ničesar, razun, da bi bil storil obtožitelj Simon veliko bolje, ko bi se bil prej nekoliko poučil, predno je bil tako predrzen, da me je imenoval strahopetca in izdajalca."
„Kaj praviš, kaj praviš?" je ponavljal Simon z zasmehljivim glasom.
„Pravim ti," je odvrnil Maurice bolj žalostno nego jezno, „pravim ti, da boš takoj kruto kaznovan, ko zveš, kaj se zgodi."
„In kaj se zgodi?*4 je vprašal Simon.
„Občan predsednik," je dejal Maurice, ■e da bi bil odgovorii svojemu zoprnemu obtožitelju, „s svojim prijateljem te vendar prosim, da se mlada deklica, ki so jo bili ravnokar prijeli, zasliši še predno bo govorila ta uboga ženska, ki so jo bili gotovo naučili, kaj naj izpove."
„Cuješ, občanka?" je vzkliknil Simon, „ dejali so vendar, da boš krivo pričala.w
Jaz krivo pričala?" je dejala Tisonka, „oh, boš že videl, le počakaj 1"
.Občan," je rekel Maurice, „iz usmiljena ukaži tej nesrečnici, naj molči."
„Ah, se bojiš I" je kričal Simon, „se
pri ogrskih tvrdkah in da so se že obrnili na slovanske, zlasti češke veletrgovce in in-dustrijce.
Čuvaj — in bojkot.
ZAGREB 4. (Izv.) Kraljevi komisar pl. Čuvaj je že danes razglasil, da bo v kali zatrl vsak poskus bojkotnega gibanja proti Mažarom. Proti bojkotu bo uvedel najskrajnejša, njemu v najvišjem kraljevem pooblastilu dovoljena sredstva.
Položaj na HrvaŠkem.
ZAGREB 4. V Zagrebu vse mirno. OrožniŠke patrulje krožijo po mestu. V hrvaških narodnih krogih so mnenja, da se bo spregovorila resna beseda o suspendiranju ustave še v peštanskem parlamentu in v avstrijskem državnem zboru.
Dnevnikom je malodane onemogočeno nadaljno izhajanje. Cenzura je obvestila vse liste, da dobe eno uro kasneje, ko predlože oblasti doižnostne izvode, pismeno obvestito, ako se smejo tiskati, ali ne. Dokler ne dobe tega pismenega dovoljenja, se ne sme pričeti z nat'skom lista.
Več uglednih narodnjakov namerava za čas, dokler bo trajal absolutizem, zapustiti Hrvaško ter iz sosednjih dežela voditi botbo za pravice naroda hrvaškega.
Tudi se v političnih krogih govori, da namerava komisar Čuvaj dati aretirati najuglednejše politike, pristaše hrvaško-stbske koalicije in stranke prava.
Jugoslovanski državni poslanci.
DUNAJ 4. (Izv.) Jugoslovanski, predvsem hrvaški poslanci v avstrijskem parlamentu nameravajo takoj v prvi poveliko-nočni seji uvesti energično akcijo proti sedanjemu nasilju na HrvaŠkem, zlasti pa proti samolastnemu postopanju ogrske vlade. Dobropoučeni tukajšnji hrvaški krogi zatrjujejo, da ne odgovarja resnici danes po neki tukajšnji korespondenci priobčena vest, glasom katere ne bi hrvaški poslanci uprizorili v Avstriji prav nikake akcije proti nasilnostim na HrvaŠkem. Hrvaški poslanci so za energično akcijo, niso pa še edini glede taktike.
Avstrijska vlada.
DUNAJ 4. (Izv.) Ministrski predsednik grof Siiirgkh je imel danes z zunanjim ministrom grofom Berchtoldom daljše konference zaradi hrvaških dogodkov.
Khuenov položaj omajan.
BUDIMPEŠTA 4. (Izv.) Zasedanje delegacij v mesecu aprilu bo imelo za posledico, da se bo morala prekiniti brambna debata v ogrsko-hrvatski zbornici. Iz tega pa sklepajo ogrski politični krogi, da gotovi krogi zelo skeptično presojajo možnost rešitve ogrske krize po ministrskem predsedniku Khuenu.
Zasedanje delegacij.
DUNAJ 4. (Izv.) Parlamentarni krogi zatrjujejo, da bodo skupne delegacije sklicane na 20. aprila t. I. h kratkemu zasedanju, da dovolijo dvomesečni skupni proračunski provizorij.
Mladočeški politik umrl.
PRAGA 4. (Izv.) Tukaj je danes umrl
mladočeški politik in nekdanji državni poslanec Josip Sokol v 81. letu svoje starosti. Bil je član radikalnega krila mlado-češke stranke. Njegov sin je drž. posl. dr. Kari Sokol, ki pripada radikalni, državno- • ! pravni in napredni stranki.
Dva nova tajna svetnika.
DUNAJ 4. Cesar |e imenoval železniškega ministra dr. Forsterja in nauč-nega ministra dr. Hussareka za tajna svetnika.
Horowitz upokojen.
DUNAJ 4. (Izv.) Na svojo lastno prošnjo je upokojen sekcijski načelnik bo-sensko-heicegovinskega oddelka v skupnem finančnem ministrstvu Edvard vitez H o- j r o w i t z. Cesar mu je podelil red železne krone. Horowitz je dolgo dobo let vodil bo-senske zadeve in upravljal cesarske [gozdne domene v Bosni in Hercegovini. Tekom prihodnjih dni zapusti svoj urad. Agende njegove sekcije bodo odselj naprej vodili trije sekciiski načelniki.
Nedavno je bil proti Horowitzu naperjen ljut časnikarski boj. Zlasti dunajska „Zeit" ga je ostro napadala zaradi njegovega ne uzorne ga gospodarstva bosenskih gozdov. Listi so mu deloma dokazali, da je prodajal les iz gozdov raznim tujezemskim lesnim trgovcem za slepo ceno. Navedli so mu tudi razne, zanj ne prav lepe gozdne manipulacije.
Proti nečednim razglednicam.
DUNAJ 4. Finančno ministrstvo je danes izdalo odredbe, glasom katerih je po tobakarnah strogo prepovedana prodaja nečednih razglednic in tiskovin v interesu javne morale, miru in v interesu nepokvarjene mladine. Istotako je prepovedano raz-obešanje sličnih predmetov in tiskovin po gostilnah, kamor prihajajo zlasti ob nedeljah mladi, nepokvarjeni ljudje in otroci v spremstvu starišev.
Obsojen vohun.
KRAKOVO 4. (Izv.) Včeraj pozno ponoči je tukajšnje deželno sodišče obsodilo 25 letnega Marijana Techoczinskega na dve leti težke ječe zaradi vohunstva v korist Rusiji. Sodna razprava je dognala, da je bil Techoczinsky več let v dunajskem arzenalu uslužben kot navaden delavec, ob enem pa je bil v vednih stikih s tedanjim ruskim vojaškim atašejem, obrstom Marčenkom. kateremu je izročil točne popise vsega najmodernejšega orožja avstrijske armade. Te-choczinsky Je nad 6 let „deloval" kot vohun in sicer za Nemčijo, Rusijo, Anglijo in Francijo, kakor je to tudi dognala včera šnja razprava.
Morilec svoje mačehe oproščen.
DUNAJ 4. Računski praktikant Schob, ki je One 30. aprila lanskega leta umoril svojo mačeho, je bil danes pred porotnim sod>ščem oproščen. Porotniki so enoglasno zanikali vprašanje o umoru, vprašanje o uboju pa so zanikali z 10 : 2 glasovoma. Sodišče je obtoženca tako| izpustilo na svobodo. Navzoči poslušalci, zlasti dame, so pravdorek in razsodbo pozdravili z velikim entuziazmom. Obtožencu so priredili burne ovacije.
bojiš! Občan predsednik, jaz zahtevam ovadbo od strani občanke Tison."
„Da, da, ovadba!" so kričali na tri-binah.
Poklicali so gospo Tison, ki je pričela s svojo obtožbo. Po njenem mnenju je bila cveti i čarka na vsak način kriva, a Maurice in Lorin sta bila njena sokrivca.
Ta obtožba je neznansko učinkovala na občinstvo, in Simon je triumfiral.
„Orožniki, privedite cvetličarko," je velel predsednik.
„Oh, to je grozno," je mrmral Morand in zakrival glavo s svojimi rokami.
Poklicali so cvetličarko. Stopila je tik pred oder nasproti Tisonki, katere izjava je prestopek, katerega so jo dolžili, spremenila v največji zločin.
Snela je svoj pajčolan.
,,Heloisa 1" je za vpila Tisonka, „moja hči... ti tukaj..."
„Da, mati moja," je odgovorila mlada deklica z mehkim glasom.
„In zakaj stojiš med dvema orožnikoma ?"
„Ker sem zatožena, mati moja."
„Ti... zatožena 1" je vzkliknila Tisonka, vsa v strahu, „in od koga ?"
„Od tebe, mati moja I"
Strašen, mrtvaški molk je hipoma legel nad to sicer tako hrupno množico. Ljudem so se stiskala srca ob občutku, ki ga je vzbudil ta grozni prizor.
„Njena hči I" so na lahko šepetali posamezni glasovi kakor v daljavi: „Njena hči, nesrečnica!"
Maurice in Lorin sta zrla v tožiteljico in toženko z globokim sočutjem in bolestjo. Simon pa je skušal ubežati pogledom Ti-sonke, ki se je z motnim očesom ozirala okolo sebe.
„Kako ti je ime, občanka?" je vprašal predsednik mirno, udano mlado deklico, in ni mogel skrivati svojega ganotja.
„Heloisa Tison, občan."
„Koliko si stara ?"
„Devetnajst let."
„Kje stanuješ?"
„V Rue des Nandttrs št. 24."
„Ali si ti prodala občanu uradniku Lindeyu, ki ga vidiš sedeti tu na klopi, danes zjutraj šopek nageljčkov?"
Tisonki na hči se je obrnila k Mauricu, ga pogledala in dejala nato: „Da, občan, storila sem to."
Pri teh besedah je gospa Tison pogledala svojo hčer s strašnimi, izbuljenimi očmi.
„Ali veš, da je vsak teh nageljev vseboval papirček, naslovljen na udovo Kapet ?*'
„Vem," je odgovorila obtoženka.
Gibanje, izražajoče strah in občudovanje, se je širilo po dvorani.
„Cemu si ponujala nageljčke občanu Mauricu ?"
„Ker sem opazila na njem uradniško Šerpo in sem domnevala, da je namenjen v Temple."
„Kdo so tvoji sokrivci?"
„Nimam jih."
„Kako, mar si sama zase skovala zaroto ?"	(Dalje.)
Srbski Židje.
BELIGRAD 4. (Izv.) Židje v Srbiji so ustanovili poseben klub radikalnih srbskih Židov. Na ustanovnem občnem zberu so sprejeli tudi resolucijo, v kateri s pohvalo konstatirajo in priznavajo, da uživajo oni v kraljevini Srbiji pred zakonom in stvarno vse državljanske in politične pravice ter popolno ravnopravnost z ostalimi srbskimi državljani. V resoluciji tudi konstatirajo da to priznanje ne gre kaki posamezni srbski poiitič. stranki, ampak celemu srbskemu narodu, ki mu je geslo: .Biat je mio, koje vere biou. Radikalni Židje so se nadalje izjavili o političnih stremljenjih Srbije solidarne z vsem ostalim narodom.
Črnogorski begunci.
BELGRAD 4. (Izv.) Listi javljajo iz Skoplja, da je skozi Skoplje v Carigrad potoval bivši črnogorski minister Ivanovič z devetimi svojimi tovariši, ki so pobegnili iz podgoriške ječe „Josovače", kjer so bili zaprti zaradi veleizdaje v znanem procesu bobnih atentatov. Begunce sta na potu spremljala dva turška častnika in eden zdravnik.
Velikanska povodenj v Ameriki.
NOV1-JORK 4. (Izv ) Povodenj reke Missisipi je zadobila katastrofalen značaj. Reka danzadnem narašča in razdira vse rečne nasipe. Pol miljona ljudi v deltskem obrečju se nahaja v vedni smrtni nevarnosti. Povodenj se Je razlila 80 km na okrog. Voda vleče seboj slamo, drevje, podira hiše in ruje drevje s koreninami. Železniške proge so razdrte. Mesta Kolumb, Memphis, Htck-mann, Novi Madrid so pod vodo. V mestu Kolumbu stoji voda 17 čevljev visoko Mesto Cairo je tudi pod vodo.
Metereologični zavodi naznanjajo, da bo povodenj Še pet dni naraščala. Škoda je sedaj še neprecenljiva, znaša več miljoncv. Uničena je popolnoma spomladanska setev Prijeta anarhista.
CARIGRAD 4. (Izv.) Ruski anarhist Simon Ivanov In bolgarski ustaš Kerktr sta bila danes aretirana v trenutku, ko sta hotela več bomb In 2 zaboja dinamita spraviti na tukaj vkrcani parnik avstrijskega Lloyda „Tirol", ki v kratkem odpluje proti ruskim pristaniščem. Policija je pri obeh našla 9 bomb in 2 zaboja dinamita.
Deset let v Pragi.
u.
Namen društva je bil izražen v točkah društvenih pravil: 1) biti središče znanstvenega in družabnega življenja praških Slovencev, 2) razširjati občo duševno izobrazbo, 3) skrbeti za gmotno podporo članov in 4) društvo navaja člane k praktičnemu izvrševanju slovanske vzajemnosti. V to svrho goji sistematične stike z vsemi Slovani, v prvi vrsti s Čehi ter proučava njih gospodarske, kulturne in politične odnušaje
Da je skušalo naše društvo vestno izpolnjevati stavljeno si nalogo, je videti že iz tega, da je imelo tekom 10 let 96 občnih zborov in 285 društvenih sej. Tudi posamezne točke je izviševalo društvo jako vestno. Društvo je, kakor znano, priredilo celo vrsto veselic, ki so vse uspele jako častno, prirejalo je predavanja v informacijo češkim gostom, člani so prirejali izlete v različne češke tovarne, v češka mesta in sodelovali so pri vseh vseslovanskih prireditvah v Pragi.
Razen tega si je društvo nabav lio knjižnico, ki šteje danes okoli 921 zvezkov, v društvene prostore je prihajalo 108 jugoslovanskih in 32 Čeških in slovanskih časopisov. Pridno so delovali naši različni klubi, med katerim omenjam „Klub slovenskih tehnikov", ki se je pozneje pretvori! v lastno društvo in pa lansko leto ustani v-Ijeni „Klub slovenskih farmacevtov", ki se je tudi vrgel na polje narodno-gospodarskega zbližanja s Cehi. Iz našega društva je izšla misel na ustanovitev „Akademičnega krožka češke podružnice slovenskega planinskega društva", naši so bili, ki so ustanovili prvi slovenski narodni kolek.
Veliko je pridobil slovenski narod s tem, da so se naši člani zanimali za češko sokolstvo, proučevali veliko organizacijo Češkega Sokola in jo praktično uvedli pri d; s. S svojo vstrajnostjo so si pridobili priznanje in simpatije praškega „Sokola", s katerim stojimo danes v prisrčnih stikih, tako, da imamo danes v Pragi „Slovenski Sokolski odsek".
Kakor sinovi slovenskega naroda pa smo vedeli ceniti tudi zasluge raznih odličnih mož, ki so si jih stekli, bodi za naš narod, ali pa za uresničenje slovanske Ideje sploh. In tako si Je društvo izvolilo častne člane: pokojnega Jana Lego, gosp. dr t.
Su^fi II.
» Bi/IS. Jbi'c fi. 96.
V Trst , dne 5 apti~a
poslanca prof. Hraskega, gosp. prof. Stritarja, g. prof. Chodounskega in našega velikega zasluženega moža, gosp. ravnatelja in bivšega ljubljanskega župana Ivana Hribarja.
Nič manje se ni zavedalo društvo tretje točke svojega programa. Ustanovilo si je podporni fond za svoje člane, založilo v njega prid kolke in razglednice in tako postalo mati podpornih fondov drugih akademskih društev. Raz ven tega je z jekleno vs trajnostjo pridobivalo podpornike za »Podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi".
Veliko se je ruvalo tudi proti naši „Iliriji". Naše društvo so nekateri elementi hoteli uničiti, a vse zastonj. Narodni radikale! so že 1. 1904 na vsak način hoteli za-treti »Ilirijo", — a ni se jim posrečilo. Zvesti smo ostali svojim tradicijam, bojevali se bomo še vnaprej za naše ideje, vezala fe člane društva ideja strpnosti in svobodomiselnosti, ki vpošteva tudi tuje nazore, čeprav so različni v bistvu, ne da bi jih hotela zakriti z istim skupnim imenom; veže nas skupna misel, da hočemo vsi dobro svojemu narodu. — Ta misel nas |e družila doslej, ta nas bo vodila posiej.
S posebnim veseljem pa mi je zaznamovati korak, ki ga je storila »Ilirija" pred petimi leti s tem, da je skupno z vsemi jugoslovanskimi akad. društvi (izvzemši na-rodno-radikalno društvo „Adrijo") si najela skupno stanovanje, ki je postal nov resen faktor za uresničenje jugoslovanske ideje.
S ponosom gledamo na svojo desetletnico, na dobo, ki je rodila neštevilno krasnih idej. S ponosom gledamo pa Še tembolj, ker vidimo po preteku desetih let dozorevati najlepši sad svojega stremljenja, uresničenje češko-slovenske vzajemnosti na gospodarskem, kulturnem in političnem polju. Skrbeli bomo, da ta ideja ne ostane samo med akademično mladino, ampak zanesti jo hočemo v vsako vas naše domovine.
Dolžnost moja pa je, da na tem javnem mestu izrazim kot predsednik p.vega slovenskega akademičaega društva v Pragi, v imenu vseh sedanjih Članov „Ilirije" in v imenu vseh svojih bivših kolegov, ki že delujejo med našim narodom, zahvalo narodu češkemu. Slovensko dijaštvo je prišlo v Prago, kjer upa doseči svoj najvišji ideal — uresničenje slovenske almae matris. Med nami, akademično mladino, kakor tudi med najširšo maso našega naroda pa ostanejo v neizbrisnem spominu besede, ki jih je spregovoril naš ljubljeni in od nas spoštovani rektor magnificus dvorni svetnik dr. Č e I a k o v s k y dne 30. novembra 1911: „Obljubljam Vam, da bomo delovali na to, da postane naša češka univerza tudi mati bodoče slovenske univerze*. — Vemo dobro, da smo radi naših razmer prisiljeni, še dalje časa uživati gostoljubnost, darežljivost in naklonjenost češkega občinstva v Pragi a narodu češkemu ne izostane čez leto dni zahvala od strani vsega naroda slovenskega.
Našo desetletnico hočemo proslaviti v prospeh ubogih slovenskih dijakov in v korist naše šolske družbe. Ob tej priliki bomo zopet prosili pomoči in podpore pri Vas, ki ste nam skozi 10 let pomagali, ob tej priliki se bomo vsi spominjali na celokupni narod češki, ki je v tem desetletju storil našemu narodu slovenskemu toliko dobrega.
Domače vesti.
Novi ravnatelj mestne bolnišnice.
Prejeli smo : S posebno za do voljno st|o sem Čital Vaš članek o imenovanju dr.a Gattorna ravnateljem glavne mestne bolnišnice. Če kedo, je dr. Gattorno sposoben za to, da vodi ta veliki zavod in sicer vodi tako, kakor se mora voditi bolnišnico, namenjeno tisočem in tisočem trpečih reveže v. Veščak je dr.a Gattorno, da mu ga ni para daleč na okolo. Energičen do skrajnosti in ob enem človekoljub.
je sicer po mišljenju Italijan, a mi smo kljub temu zadovoljni ž njim, ker je mož poštenjak tudi v narodnem oziru. Govori (zraven drugih jezikov) tudi slovenski, kar je nujno potrebno osobito pri bolnikih, ki ne razumejo drugih jezikov. Glede postrežnic bi toplo priporočali novemu ravnatelju, naj skrbi, da bo vsaj po ena v oddelku, ki bo mogla s slovenskimi, oziroma hrvatskimi nesrečniki govoriti v njih jeziku — česar do sedaj — žal — ni bilo.
Gospod doktor naj pomisli, kako hudo je bolnikom, ki prihajajo v zavod issat tolažbe — zdravja, a se ne morejo potožiti nikomur — niti postrežnicam, niti mnogim zdravnikom, ker jih ne razumejo! In vendar vsi ti ljudje prinašajo lepih svot v blagajno uprave.
Kakor človekoljuba prosimo novega r.i /uatelja, da odpravi arogantno fn žaljivo postopanje služabništva (od uradnikov dol) na sproti revežem, ki se morajo zatekati v ta zavod iskat si zdravja, ki je vsem narodom enako drago.
Predno zaključim te vrstice, na| navede,n še slučaj, ki pokazuje dr. Gattorno
kakor pravega nepristranskega človeka. Par dni pred njegovim imenovanjem sem imel posla v njegovem oddelnem uradu. Prišel je k njemu neki njega prijatelj in ga prosil, da bi glede neke bolnice dovolil malo izjemo. „Kakor človek" je rekel dr. Gattorno, bi prav rad, srčno rad ustregel želji prijatelja
—	kot primarij pa ne morem, ne smem. Ako bi dovolil to Vam, bi moral isto dovoliti slehernemu bolniku brez ozira na njega gmotno stališče. Ker pa bi s tem kršil disciplino in red, ne morem in ne storim. Jaz sera ustvarjen tako in tega se držim. Pred mano so vsi ljudje enaki!"
Upajmo, da ponehajo mnogoštevilne pritožbe na to stran in da se dr. Gattornu posreči napraviti oni red, ki bi moral vladati v čovekoljubnem zavodu.	K.
Jezikovne razmere na tržaški glavni pošti. Prejeli smo: Pred par dnevi sem oddal na tukajšnji glavni pošti neko pošiljate v in doživel čudo, da službujoči uradnik ni vedel, kaj je to — Koroško! 1 istodobno z menoj je bilo na poŠti kakih dvajset drugih strank, ki so — izvzemši ene ki je oddala pošiljatev z nemškim naslovom,
—	oddajale pošiljatve s slovenskimi naslovi. In vendar poslujoči uradnik ni razumel jezika strank. Koliko časa bomo morali še ponavljati zahtevo, da na mestu uradnikov, ki prihajajo v neposredno dotiko s strankami, morajo priti le uradniki, ki so popolnoma vešči slovenskemu jeziku?
Konkurcnca CM družbi. Z ozirom na notico priobčeno v „Edinosti" dne 31 3. t. I. pod zgornjim naslovom, prosim da blagovolite pojasniti sledeče:
Ne bom prigovarjal glede prvih odstavkov, ker to ne pripada meni. Kar pa je pisano v zadnjem odstavku, je tržaško mesto docela pretirano.
Ni res, da tržaški trgovci nočejo več kupovati CM. užigalic, ker da so predrage ampak res je, da jih ima vsaka narodna trgovina sploh vsi Slovenki trgovci. Ni res, da so CM užigalice slov. družbe dražje od onih istrske družbe, namreč so ceneje.
Ni res, da se slov. užigalice prodajajo na drobno 4 vinarje dražje, ampak res je, da vsi, ali vsaj 99%, prodajajo po stalni ceni, in to vse vrste užigalic po 14 vinarjev zavoj. Morda le kateri (in ta gotovo ne naroden tobakarnar) bi se predrznil prodajati po 16 vinarjev.
Na izborni organizaciji prodaje užigalic C. M. družbe za Istro ne dvomim; ampak fakt je pač vendar tale:
Landerbanka razpečava užigalice potom svojega tukajšnjega zastopnika. Največja od-jemavca, (rekel bi) edina sta dva tukajšnja veletrgovca, in ta dva posredovalna trgovca šele razprodajata trgovcem v Istro in Dalmacijo.
Tu je vendar jasno dokazano, da to kar je Perdan pri CMD v Ljubljani, sta tu ta dva trgovca pri Istrski družbi. Razloček Je sicer ta, da prvi je Slovenec, poslednja dva pa — nasprotno.
Ne prihaja mi niti na misel, da bi tu branil koga, ampak tudi krivica se ne sme delati nikomur. Kar se pa tiče one »Češke sirkarne" in naših užigalic bi pa tudi jaz Želel, da se zadeva razjasni, ker Družba gotovo ne bode imela vsled teh prepirov dobička.	Vekoslav Plesničar.
Razstava slik in plastike (Salon d' Art) je odprta prvikrat na velikonočno nedeljo In naprej vsak dan od 9—1 in od 2—5, Trg Goldoni 6. I.
(Umetne fotografie »Stara Praga", u-metna keramika.)
Vstopnina 30 stot. Delavci in dijaki 20 stotink.
Izlet Hrvata v Goricu. Skupina Stros-mayerovaca odlučila je, da na uskrsni po-, nedeljnik priredi poludnevni izlet do Gorice odnosno do Solkana. Upozorujemo za to ovim putem na ovaj izlet sve Hrvate u Trstu, da se okoriste ovom prilikom oni, koji još ne vidješe ubavog gradića uz slovensku Soču.
Izletnici će odputovati izletnim vlakom južne železnice, u 2.20 popoludne, a iz Gorice se kreće natrag u 9*55. Vožnja stoji K 310.
Razpofožitev nove porotniške liste.
V včerajšnjem „Osservatoru" razglaša mestni magistrat, da je v smislu § 8. zakona z dne 23. majnika 1873. leta, drž. za*. Št. 121 in z ozirom na postopek, ki je določen v §§ 6. in 7. istegd zakona vsled vpisa v prvotni porotniški listi se ne naha-jajočih oseb popravljena lista razoložena na vpogled v predsobi občinskega sveta, v 2. nadstropju občinske palače in sicer od 4. do vštetega 11. aprila t. I. vsak delavnik od 9. zjutraj do 2 popoludne, v nedeljo dne 7. in v pondeljek dne 8. t. m. pa od 9 zjutraj do 12. opoldne.
Morebitne reklamacije rešuje občinska komisija, ki je v smislu § 11. imenovanega zakona poklicana za sestavo letne liste.
ŽelezniSki minister v Trstu Železniški minister dr. baron Forster se je pripeljal včeraj zjutraj s prvim brzovlakom južne železnice v Trst In se je nato odpeljal z L!oydovim parnikom »Baronom Gau-tsehem" v Dalmacijo.
Desetletnica »Ilirije« v Trstu. Slov. akad. društvo »Ilirija* v Pragi proslavi svojo
desetlenico v Trstu in to meseca septembra. Društvo si je izbralo Trst za proslavo njega jubileja iz razloga, ker je večino svojih članov vzgojilo Primorčanov in pa, ker je bil prvi predsednik „Ilirije" gospod dr. E. Stare, predsednik „Slovanske Čitalnice" v Trstu. Pripravljalna dela so že pričeta.
SabljaSka tekma (Poul). (Dopis.) V svrho pospeševanja sabljaškega športa se je vršilo dne 31. marca t. 1. sabljaško tekmovanje sabljaškega odseka „Dalmatinskega skupa" in „Turnverein Eintracht", ki je sijajno uspelo v vsakem pogledu. Jury (razsodišče) je bila sestavljena iz učitelja sabljanja obeh oddelkov, nadzornika policiie in nadporočnika v rezervi g. Leopolda Thur-neria in c. in kr. poročnika bos.-herc. polka g. Kurovskega.
Sabljači obeh oddelkov so bili razdeljeni v dve skupini. V I. skupini so bili: gg. Bondy (T. V. E.), A. Mangold (T. V. E), M. StfgHć (D. S ), dr. F. pl. Woif (D. S ). V II. skupini: gg. L. Ch. Gemperle (T. V. E ), dr. E. Kvekič (D. S.), V. Pollich (D. S.), dr. A. Schellander (T. V. E ). V vsaki skupini so bili člani pomešani tako, da se je borila skupina 1. proti skupini 11. Rezultat borbe je bil ta, da je skupina II. dobila 9 zmag proti skupini I., ki je s 7 zmagami ostala premagana. Po zmagah v napadih je bil od skupine I. g. dr. pl. Wolff (D. S) s 4 zmagami prvi, dočim je bil od skupine II. dr. Schellander (T. V. E.) s 3 zmagami drugi med vsemi sabljači. Od napadov s sabljo je posebno Iztakniti onega dr. pl Wolffa (D. S ) z dr. Schellandrom, ki je nudil z ozirom na temeljito dovršeno šolo kakor tudi elegantno vodstvo sablje pravi užitek. Oba sta si pridobila priznanje vseh prisotnih.
Nadalje treba iztakniti tudi g. dr. Kve-kića, ki je s svojimi kretnjami noge, kakor tudi vodenjem sablje pokazal, da je dovršen sabljač.
Gospod Stiglić se je odlikoval v brzem napadu in posebno v izvajanju Izravnih udarcev. G. Stiglić, kakor tudi g. Mangold, Gemperle in Bondy so pokazali dovršeno šolo in točno napadanje z elegantnimi kretnjami, kar vse Je predpogoj za nadaljne uspehe. Pri tekmovanju v fioretu med dr. Kvekićem in Mangoldom, kakor tudi med dr. Schellandrom in Gemperlem je bila podana taka spretnost z ozirom na dovršenost in lepoto kretenj, da je težko iztakniti jo za vsačega posebej.
Končni rezultat je bila borba med g. Mangoldom in dr. Schellandrom, ki je završila z zmago Mangolda. Interesanten je bil napad s sabljo g. Pollicha in Mangolda, ki je izzval odobravanje občinstva. Vsi sabljači so pričali o izborni šoli in metodi
g. Thurnerja.
Na koncu prireditve se je izvela tudi borba v boksanju med Polllchem (D. S.) in Riedlingom (T. V. E.), ki le bila spremljana s posebnim zanimanjem. Navzoči zastopniki novinstva, strokovnjaki na polju športa in posebno navzoči častniki so čestitali učitelju g. Thurnerju. Potem je bil skupen obed, na katerem je bilo izrečenih več zdravije z željo, da bi nadalje skupno delovali na polju tega elegantnega športa Učitelju g. Thurnerju je bil poklonjen časten dar.
Podpore za zboljšanje hlevov, svinjakov in gnojišč. C. kr. ministrstvo za poljedelstvo je kmetovalcem tržaške okolice dovolilo podporo v svrho zboljšanja hlevov, svinjakov in gnojišč, ki se porazdeli v obliki več nagrad po 50—400 kron za pravilno napravo ali primerno preureditev gospodarskih stavb, izvršenih v zadnjih 2 letih pod gotovimi pogoji In po načrtih, ki jih je svoje-časno tudi kmetijska družba razglasila v „Edinosti" in „Primorskem Gospodarju".
Prošnje za te podpore naj se vlagajo naravnost na c. kr. namestništveno sveto-valstvo, ali pa potom naše kmetijske družbe. Pri sestavljanju tostvarnih vlog gre naša kmetijska družba prosilcem po možnosti na roko. Kdor torej želi podpore, naj se zglasi z zahtevanimi načrti pri kmetijski družbi v družbeni pisarni ul. Giorgio Galatti 14 II. Zadnji rok za vložitev prošenj je dne 30. aprila t. 1.
Po dveletni odsotnosti bomo tako srečn', da bomo videli našo umetnico gospo Danilovo zopet enkrat na našem odru. Nepozabne so nam njene izborne kreacije, zato komaj čakamo, da doživimo Izredni užitek na velikonočni pondeljek, ko nastopi v „Toski".
Težko in nehvaležno je bilo njeno delo v Trstu. Vendar je vztrajala na svojem mestu dve leti, a v tem času je veliko storila v prospeh našega gledališča. A če danes gledališče tako lepo uspeva, zahvaliti se moramo zato tudi njej! Vsak razsoden človek mora torej umeti, kolikega pomena je bilo njeno vodstvo za naše gledališče.
Prepričani smo, da prihiti vsak, komur bo le možno, na velikonočni ponedeljek k „T o s ki" v „Narodni dom" pri S/. Ivanu, kjer nastopi dična umetnica drage volje v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Tem večja je tedaj naša dolžnost, da pridemo in |i izkažemo priznanje kakor umetnici in kakor rodoljubki.
Kot njen partner Scarpia, nastopi prezgodaj in prostovoljno vpokojeni prvi režiser
tržaškega slovenskega rednega gledališča, g. Jaka Stoka. Pač dovolj priporočila I
Tečaji za častnike trgovinske ner-narice. V sredo, dne 10. aprila t. I., začne na navtični akademiji pouk v tečaju za poročnike in kapitane trgovinske mornarice Vpisuje se v ravnateljstvu c. kr. navtične akademije. Kandidatom, ki stanujejo izven Trsta, dovoli naučno ministerstvo podpore, za katere je razpisan natečaj.
C. in kr. Žrebčarna v Lipici in ozemlje, ki pripada k njej, ostane z czirom na to, da se ne upoštevajo specijalni predpisi za avtomobilsko vožnjo, ki so bili svoj čas objavljeni, nadalje zaprta za avto.i; ,bil-sko vožnjo.
„Slovan" (mesečnik za književn., umetnost in prosveto) je v svoji 5 številki pii-občil pesmi P. Goloba, ki ugodno spominjajo refiektivne lirike Jenkove, poedint? pesmi B. Turasovića (psevdonim znanega lirika. A. Gradnika itd. — V prozi se odlikuje črtica „Človek" ; nje avtorica, ki se skriva za imenom „Kmetamarija", obeta še mnogo. — izmed člankov se nam zdi važen slovenski opis hrvatskega profesorja R. Ko-prinskega „Gradivo za zgodovino Slovencev". V tej številki se končuje vrsta „Narodnih pravljic", ki Jih je zadnji čas prlob-čeval „Slovan" — Ilustriral je vse pravljice Lj. Babića. Ilustracije presoja v posebnem članku prav pohvalno Saša Šantel ter opozarja ife lepe klišeje zagrebške „Dioničke tiskare". — Listek ima poročila o slov. (d srbohrvatskih knjigah, o glasbi, gledališč« i. t. d.
Podpornemu društvu za slov. visokošolce na Dunaju so v času od 14. do 30. marca 1911 darovali: 150 K Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani, po 100 K dr. Vladimir Giobočnik plem Sorodolskl, sekc. načelnik na Dunaju, povodom smrti svojega očeta, in Hranilno ia posojilno društvo v Ptuji, po 20 K dr. Jos Barle, c. kr. notar v Kozjem, mesto venca na krsto pok. g. vladn. svetn. Antona plem Globočnika, dr. Fran Eiler, c. kr. dvorni tajnik na Dunaju, tvrdka Uršič in Llpej v Brežicah, po 10 K Franc Sadnikar, trgovec z železnino v Celovcu, Peter Rehaček. Josip Sitter, dež. sodn. svetnik, dr. Srebre, en. odvetnik in posestnik in dr. Ljudevit Stlker, odvetnik, vsi v Brežicah, po 5 K Ivan Munda, c. kr. dež. vet. ref. v Ljubljani, Jože Tekavčič, okrajni sodnik, dr. Albin Čeiark, okrožni zdravnik, in Mihajlo Pintar, not. kand., vsi v Mokronogu, dr. Josip Kolšek, odvetnic, Laško, Alojzij Schvveiger, lesni trgovec v Brežicah, tovarnar Perlmutter Iz Trsta, notar dr. Fr. Horvat v Brežicah, Otoa Balzer, ravnatelj pivovarne Laški trg, Anton Ivanetič, tajnik pri okr, glavarstvu, in gosp. Koropec, konc. praktikant, oba v Brežicah, po 4 K Ivan Hutter, sodnik v Mokronogu, po 2 K Ivan Vidmar, trgovec, Jos. Boecto, trgovec, Jos. Agreš, solicitator in Jos. Šetinc, koncipijent, vsi v Brežicah, po 1 K Marija S'anič, posestnica, Jos. Ferenčak, trgovec, Fric Stumberger, davčni upravitelj, in posoj. tainik gosp. Medved vsi v Brežicah Skupaj 531 K, za katere se društveni odbor v imenu podpiranih vlsokošolcev najiskre-nejše zahvaljuje. Zadnji izkaz darov se po-polnuje z dostavkom, da je vladni svetnik g. dr. Primožič na Dunaju daroval 20 K v spomin pok. vi. sv. g Antonu plem GIo-bočniku.
Nadaljni darovi naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Dr. Stanko Lapa|ne dv. in sodn. cdv. na Dunaju L BrSuner-strasse 10.
Odborova seja „Matice Slovenske' dne 30. marca t. I. — Predsediik je pozdravil zlasti nova gg. odbornika, prof. Iv Grafenauerja in dr. Jnnka Lokarja ter poročal, da se je udeležil umetniškega sestanka, ki ga je sklicalo »Splošno žensko društvo", ter tam zavzemal stališče, da bi se slovenski obrazovalni umetnosti najtraj-neje pomoglo, ako bi se v občinstvu zbudil smisel zanjo. Zastopal je nadalje Matico na Akademiji, ki se je dne 23. marca vršila v Zagrebu za 70 letnico prezidenta Srbske akademije znanosti, Stojana Novakovića In tajnikom M Pugljem ter z g. Ev. Gjlarjem na skupščini Matice Hrvatske dne 24. marca (Matica Hrv. je svojo naklado za I. 1911 v 10 000 izvodih razpečala). — Poročiio o skrutiniju volitev na glavni skupščini se je vzelo naznanje ter se je bivšemu odborniku g. dekanu A. Kobhrju, ki je bil član odbora od 1. 1890., izrekla topla zahvala; zahvala se je izrekla nadalje bivšemu odborniku g. S. Škerbincu.
Za predsednika je izvoljen dr. Fr. Ileilč za I. podpredsednika vitez Grasstlli, za II. podpredsednika Ivan Sušnik, za blagajnika dr. Fr. Detela, za ključarja dr. L. Požar in dr. Fr. Zbašnik. — Izvršile so se volitve v knjižni, gospodarski, zemljepisni, tehniški, znanstveni, umetniški In narodopisni odsek. — Uredništvo Petruškinih pesmi »Po cesti stepi" je prevzel g Oton Zupančič, glavno uredništvo Letopisa pa predsednik. — Sprejeto je bilo za „Zbornik* »Slovarsko gradivo s Tolminskega" in obsežnejši povest A. Dolinarja .Tujski promet*. Sestava podrobnega programa za »Prevode iz svetovne književnosti" se je odkazaia knjižnemu odseku. Napisati Je še uvod k »Zapiskom Iz
Hočete imeti dobro obleko In po ceni? Armontfo Levi, šg&ss
»EDINOSTc št. 96
Stran HI.
mrtvega doma" (Dostojevski). — L. 1914, ob svoji 50 letnici, izda Matica posebno spomen-knjigo o svojem dosedanjem razvoju ter priredi literarno izložbo; za prireditev te izložbe je bil izvoljen poseben odsek s pravico kooptacije.
iz Opčine. Tel. društvo „Sokol", naznanja, da priredi na velikonočni pondeljek prvi letošnji peš izlet Sežana-Dutovlje. Od-iiod točno ob 1 h. Povratek ob 8 h zvečer z vlakom. Zbirališče telovadnica.
Bratje, udeležite se tega izleta polno-številno! Dalje naznanja da se je morala veselica, ki je „Sokol" priredi skupno s pevskim dr. „Zvon" preložiti iz raznih vzrokov na 14. t. m.
Veselica se bo vršila z istim sporedom in ob že določeni uri, stvar naj sprejme si. občinstvo na znanje.
Igro v treh dejanjih „Stari Ilija« uprizore v nedeljo dne 21. aprila t. I. pri Sv. M. Magdaleni spodnji v dvorani gosp. Antona Ciač, (Kačun). Uprizore jo domači Igralci, in sicer v korist tamošnje, CM podružnice.
Bližnja društva so naprošena, da to uprizoritev upoštevajo glede svojih prireditev.	_
Naše gledališče.
Sezona našega gledaliča konča progra-jiatično s celo vrsto prezanimivlh večerov n izrednih predstav. K tem spada gostovanje več gostov v opereti in drami, celo •nazadnje celega ljubljanskega ensembla s slovensko noviteto.
Prva senzacija bo v teh praznikih. Vprizori se prvič eden iz največjih šlagerjev sralja vseh operetistov, Frana L eha r-j a, Dpereta
„Grof Luksenburški".
Ime te operete, ki triumfalno hodi po ceiera svetu, je pač zadostna reklama, da se bo občinstvo zanimalo za to premijero.
Poseben čar daje tej premijeri gostovanje dveh znanih gostov, obeh stebrov ljubljanske operete, gosp. Ljubiše Ulčiča in g.ce Rezike Thalerjeve; k njima se pridruži še g. režiser Povhe. Zlasti omenjamo. da je uloga grofa LuksemburŠkega naravnost paradna uloga g. IUčiča.
Obe predstavi, v nedeljo in pondeljek '.večer sta združeni z velikimi gmotnimi žrtvami. Občinstvo bo gotovo znalo ceniti dobro voljo gledališkega vodstva, ki je ho-relo nuditi izredno krasno predstavo, kajti tudi drugače je poskrbljeno za najbolji uspeh £ operetne novitete.
Zanimanje za obe predstavi je jako !ivahno, kar je pač naravno ob tako ime-litnem zasedenju glavnih ulog.
Listke je že sedaj dobiti pri vratarici .Narodnega doma".
Tržaška mala kronika.
Tak lep vlom, pa je — fuč ! V včerajšnji številki smo poročali na dolgo in široko o krasnem vlomu v stanovanje delo-*ovodje v Lloydovem arsenalu, nekega Fr. Zadnikarja, v ul. deli' istria št. 2 pri Sv. akobu. Ker je končno vsak časnikarski poročevalec tudi tako nekak Scherlock Holmes, trikrat bolj „kunŠten" kakor vsak oficijelni .inšpektor Knax", je seveda tudi naš poročevalec takoj po tem vlomu, pri katerem pa seveda ni bil navzoč, smuknil v sherlock-nolmesovsko kožo ter stražil včeraj celi dan pred raznimi zastavljalnicami in drugimi takimi lokali, kjer jemljejo prstane in drugo -latnino za dober denar v shrambo, da bi norda zapazil kaj sumljivega. Nekateri ljudje, si se razumejo v to, so ga celo dolžili, da :|e perverzen človek, ker je s strahovito natančnostjo občudoval vse roke, kolikor jih videl, seveda pa le z namenom, da bi r^sledil kak ukraden prstan. Velik trud, in na, ta trud je bil ves zaman.
Iz vsega lepega vloma ni namreč nič, DThv nič, kakor tudi ni nič z ukradenimi 3500 K in celim onim kupom zlatnine, rrance in Pierina Zadnikar sta namreč nas ja našega poročevalca in še druge oficijelne in neoficljelne Sherlocke pošteno potegnila.
Policija je seveda začela vsestranska poizvedovanja za ukradenimi predmeti, o caterih ni našla prav nobenega sledu, to se pravi, našla ga je, in ta sled ni vodil prav nikamor drugam, kakor v zastavljalnico, saraor pa niso nesli zastavljat zlatnine ta-iovi, temveč — Zadnikarica sama. Policija je namreč poizvedela, da sta Zadnikarja živela v zadnjih časih v velikanski stiski, kar roi bilo pač malo verjetno, če bi bila imela doma kar suhega denarja 3500 K, da sta tičala v dolgeh preko ušes in da nista imela prav nič, nič.
Z ozirom na te poizvedbe so ju začeli nekoliko temeljiteje izpraŠevati pri šentjakobskem komisarijatu in gospa Pierina se je končno tako zapletla v svojih izpovedbah, da ji ni preostajalo drugega, kakor da je odkritosrčno priznala, da je sama fingirala vlom.
Izpovedala jef da sta se nahajala v velikih gmotnih stiskah, da sta zastavila vse, kar se je dalo zastaviti, in da je pred par dnevi zastavila zadnji prstan, ki ji |e še ostal. Izpovedala je nadalje, da je bila tisti večer, ko sta potem javila policiji »vlom", s svojim soprogom v neki gostilni in da je okrog 11 ponoči odšla silno previdno, da ne bi je opazil kdo, iz gostilne v stanovanje, kjer je vse obrnila na robe, da bi bilo videti, kakor da so to storili vlomilci. Razrezala je celo žimnice na posteljah.
Zadnikar taji celo stvar, trdeč, da ni nič vedel za vse to.
Policija je aretirala oba in ju dala na razpolago deželnemu sodišču.
„To zdravo ni, to dobro ni", pravi neka pesem in nas v resnici cela ta stvar jezi, kajti prišli smo ob lep vlom. prišla je obenj tudi naša policija, ki bi bila vlomilca gotovo našla, kakor jih najde vselej, in to ne gre. V drugič se priporočamo vlomilcem, naj vlamljajo zares, ali pa nič; tako neusmiljeno vleči nas ni treba!
Goljufija pri maslu. Neka Antoilja Čuk je že dalj časa sem kupovala vsak teden od 36-letne kmetice Marije Cernlgo-jeve iz Ajdovščine po cele deže masla, ki ga ji je plačevala po dogovorjeni ceni, ne da bi bila tehtala blago, dasiravno je opazila mimogrede že parkrat, da je manjkalo nekaj masla.
Pred včerajšnjim je prinesla Černigojka zopet maslo, a Ćukovka se je spametovala in je nekoliko natančnejše pregledala dežo. In naŠ!a je, da je bilo na dnu deže nič manj kakor 5 in pol kg peska. Trpela je torej precejšnjo škodo. Ovadila je stvar policiji, in zgodijo se je, kakor pravi pregovor: dobra mera in vaga v nebesa pomaga, slaba pa v — luknjo.
Slovenski narod visoko spoštuje vsako osebo, ki je le v najmanjši dotiki s kakim c. kr. uradom, pa če je tudi to samo davčni „sekutar". Poseben reŠpekt pa Ima pred možmi postave, katere celo nazivlja z lepim imenom „angeljcev varihov". Kakor pa je videti, ta naš višek kulture Še ni prišel do naših rodnih bratov v Bosni „srebrni" in „kršni" Hercegovini vzlic vsem okupacijam in aneksijam, če presojamo stvar po dejanjih in nehanjih dveh sivih sokolov iz Bosne srebrne in kršne Hercegovine, 28-leSnega Sarajevčana Boža Sukaloviča in 26-Ietnega Mostarjana Mlja Ivaniševiča.
Oba sta prišla v Trst „na premog" in predsinočnjim sta se odpočivala po dnev-trudu in delu v gostilni „Alla citta di Ber-lino". Bila sta pa nekim prenavdušena in prišel ju je pomirit c. kr. redar, torej oseba, kateri gre po našem mnenju ves rešpekt. Sokola iz anektiranih dežela pa nista imela prav nič rešpekta pred njim in sta mu celo grozila z noži. In zgodilo se je potem, kar se sliši sicer malo čudno, je pa vendar res : .angelci varihl" so ju odpeljali v — pekel v ulico Tigor.
V isti gostilni je bil predsinočnjim tudi aretiran neki Stojan Meničeu, tudi premogar, a iz Hrvatske, ki je igral z nekim Nikom Milltićem, neko prepovedano igro in pri tem tudi pošteno goljufal, kar pa je Miletič opazil. Skregala sta se in Meničeu je potegnil iz žepa nož ter hotel žnjim udariti Miletiča. V zaporu mu menda kaj takt ga ne pride več na misel.
Zaradi ljubega kruha. 22 letni brezposelni natakar Martin Keršan iz Rovinj-skega Sela, ki stanuje v ulici Punta del Forno Št. 11, je na vs^k način skušal izpodriniti natakarja Josipa Štublja v gostilni „Ali antico Bartololungo" v starem mestu. Poskušal je to z raznimi izzivanji in zbadanji, a načrt se mu ni posrečil, kajti Štubelj se ni zmenil za njegova zbadanja. Keršana je to seveda strahovito pogrelo in začel je Štublju pretiti, da ga ubije.
Predsnočnjem je prišel zopet v imenovano gostilno in je zopet zagrozil Štublju: „Sedaj grem domov, vzamem revolver in te ustrelim 1" Ker se pa dandanes ne ubijajo še ljudje, kakor muhe, so Keršana odpeljali tja, kjer ni muh, vsaj sedaj še ne 1
Poizkušen samoumor. Predvčerajšnjo noč je izpila neka 21-letna Katarina Zelovič, stanujoča v ulici Crosada št. 12 dobršen pcžirek octove kisline. Poklicani zdravnik rešilne postaje ji je podal prvo pomoč, potem pa so jo prepeljali s Trevesovim rešilnim vozom v bolnišnico.
Umrla je v mestni bolnišnici ona 16-Ietna pestunja, Celovčanka Ana Kauči* čeva, ki je s samomorilnim namenom pred nekaj dnevi zaužila dve sublimatovi krogljici.
Regnikoli med seboj. V ulici Rena 9 stanujoči 19-letni zidarski podajač Giuseppe Maršali iz Uibina v Italiji se je pri delu nekaj spri s svojim tovarišem. Ker mu seveda ta, neki Giovanni Scaccio ni molčal, je pograbil Maršali drug „argument", namreč zidarski korec, uplel ž njim svojega ljubega rojaka po glavi ter mu prizadejal rano, ki je dolga nad 10 centimetrov. Ranjenca je obvezal zdravnik rešilne postaje, ranltelja pa policaj in ga odpeljal s seboj.
POHIŠTVO
S0U0N0: i« : ELEGANTNO
^T PO ZMEHSHH CENAH ffcff
RAFAELE ITALIA
TRST - VIA MALCANTON - TR8T

Mnenje gospoda dr.a 6. Krasser~ja,
KLOSTERNEUBURG

TrsL
Zahvaljujem se Vam za potzkusno pošlljatev Železnatega Kina vino Serravallo (Vino di Chlna Ferruglnoso Serravallo) In moram potrditi splošno pohvalo, ki so mu jo dali vsi zdravniki. Bolniki prav radi jemljejo ta izdelek, ker jim jako koristi. To vino je pravi blagor za trpeče človeštvo.
Rlosterneuburg, 28. novembra 1909.	Dr. ~KRASSER.C%
Novi dohodi za pomlad in leto!
Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici
v
in
naznanja slav. občinstvu, da je preskrbela svoje prodajalne:
TRSTU. Via B arriera vecehia 38 in Via del Kettori 1 V GOftICI, lia Starem trgu 1 (na vogalu Rabatišča)
s svežim poletnim, črnim in barvanim obuvalom ličnega kroja in dela
ter finega in t pežnega usnja.

J(ans Schmidt
TELEFON št. 1085.
zobotehnik
TRSI
ul. della Zonta št. 7.1.
19)5
erite in čudite se
T
600 komadov, med temi pozlačena ura za K 4-20.
1,
Pisarna
dr.Černe-ta in dr.jtfandića
v Trstu, ulfea della Zonta 9
(Telefon št. 17-66)
W sprejme takoj
veščega pisarniškega
uradnika
i9
Krasna, potlačena, najfineja ura Anker-Kemont s potlačenim Stevilnikom ; lata ima dobroidoče 36-urnq kolesje, ta kar se jam*i 3 leta, 1 krasna oyrataa Igla a Simili - brilantom, l por,la&»n prstan s poo. kamnom za goapode ali g<">spe, i krasen čollier ir okolu 150 1 njentalakih peri, najmodernejši nakit* dame, 1 krasna garnitura gnmbov ta »nestaic^ ovratnike in prsi, zajamčeno 3% Double-zlat 1 s patentiranim zatvorom, 6 platnenih robcev, 1 elerantej žepni črnilnik iz niklt*, 1 krasio ircalce, 1 ko nad dišečega toaletnega mila, 1 fr. vezana beleioica T? angleSkih peres, 20 različnih komadov za korespondenco in Se 396 drugih predmetov, ki so koristni b neobhodno potrebni. Vse skupaj z zlato aro vred, H sama velja dvakrat toliko, stane samo K 4*20. Odpošilja po povzetju eksportna tvrdka
H. SPINGARN, Krakovo št 240.
Kdor kupi 2 paketa dobi Se zastonj zraven lep bo fcč z d vem j rezili Pri več nego 2 paketih, za vutk paket po 1 nožič. Za to kar ne ugaja, se vrne de nar. Torej je izključen vsak ririko.
Dr. Pecnik
(FETSCHNlGG)
Zrst, via S. Caterina štev. 1
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni: 11 '/« — 1. - -

Zaloga mineralnih

ZALOGA:
Kalsdorf, Radein Rogatec itd.

pomlad^ 1912_! G)

««
Velik, nov dohod najnovejših vzorcev
čevljev „KOBRAK
za gospe, gospode in otroke. Zelo ugodne cene. === Zelo ugodne cene.
feb,
novo čeuljnrnlca 0. GASPARI, Korzo 6.

osem: gospodinjam
toplo priporočamo
KOLINSKO CIKORIJO
===== edino pristni po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek.
v korist družbi sv. Cirila in Metoda I

g3mmB*MmmtHWBmmmmm»*mgMmmaatKge*e*Btz	vT&asar&zft! : runu	ssct	- < *
Stran IV.
„EDINOST" St. 96
V Trstu, dne 5. aprila 1912.
100 — 100 — 100 — 50 — 150 —
50 — 150 — 50 — 100 — 50 —
50 —
100 —
Koledar In vreme. — Danes: Veliki petek, Vinko. Dušica. — Jutri: Velika sobota, Sikst papež.
Temperatura včeraj ob 2. url popoldne -h 112 C°. Vreme včeraj: Jasno, hladno. Zmeni vetrovi.
Vremenska napoved za Primorsko: Jasno. Neizpremenjena temperatura. Lokalni vetrovi razne brzine.
Nar. del. organizacija.
Izlet NDO v ŠkedenJ se bo vršil 14. aprila t. I. Delavci, agitirajte že sedaj, da bo udeležba Častna 1
—	Delavci tehničnega zavoda pri Sv. Marku so vabljeni na shod, ki bo danes, petek, 5. t. m. ob 6. uri zvečer v prostorih NDO pri Sv. Jakobu. — Delavci i Ali ne vidite, s kakšno vnemo so se lotili organizacije tovariši v zavodu pri Sv. Andreju? Zdramite se tudi vi in jih posnemajte 1 Pridite na jutršnji shod v velikem številu !
DAKOVL
Povodom jubilejne zbirke v proslavo 25-letnlce ženske podružnice sv. CM v Trstu In njene soustanoviteljice gosplce Milke Mankoč-eve so darovali v korist družbe sv. CM v Ljubljani:
Drugi izkaz pole g.e Eme Bartel
Viktor Kalister.........K 40 —
Dr. Krstulovič ........K 10 —
Dr. F. Brnčič.........K 15 —
Bohinec........- . . K II —
I. Gorenje •.........K 8 —
Nicef. Stepančič........K 8-—
1.	Goru p, zastoplk prve češke . .K 15*—
Nemo............K 5*— j
Nemo II............K 5 — j
Iv. Bandel..........K 5 —
Dr. I. Martinis.....• . . . K 20 — j
Skupaj ... K 142 — j
Neimenovani daruje:	\
Moški podr. C. in M.....K
Ženski n „ . ... n D jaškemu podr. društvu Trst . „
Pazin . .
Trgovski šoli, Trst......„
UČiteljsk. društvu za Trst in okolico za šolske knjige . . . . „ Dramatičnemu društvu, Trst . - „ Podr. planinskega društva Trst „ Podr. Glasbene Matice, Trst . . „ Akad. ferial. društvu „Balkan" . » Za dijaka P. v roke gosp. Ferd.
Starca...........
Za nekega revnega dijaka v roke
gosp. L. Modica......„
Skupaj . .
Čast takim „neimenovanim 1 brani gosp. Jernej Pinter.
—	Šentjakobski Cir.-Met. podružnici so daroval', ker se je mesec spremenil 1. in ne
2.	aprila, kot je trdil g. D. Sulčič: g.a Justina Sulčič 1 K, g. A. Mrakovčič 2 K, gosp. A. Trojanšek 3 K. Denar hrani odbor.
Vesti iz Goriške.
Iz Gorice. Gospod urednik! Dovolite Še malo prostora v obrambo na osebne aapade v „Soči" Znano je, da „Soča*, ko se. je so ga lotila, ga ne pušča več tako iz lepa h rok. Imenovala me je lažnika In bil sem pri&i jen, je) dokazati, da nisem lažnlk; to jej seveda ni prijetno. Zato naj bi pomagal iz zadrege osel, s katerim me Je počastila I Priznavam, da sem za take stvari nezrel „fantiček", ker, kar se tiče žaljenja, se res ne morem meriti z — zrelimi možmi okoli „Soče" 1
V reči take vrste, kakor tudi v ožje slovenske v Gorici naj se nikar ne utikajo ljudje, ki jih ne razumejo. Vse je nesmiselno, vse škodljivo, kar ni prišlo od „Soče". Saj opravimo že mi v Gorici, kar je treba ! (Ko jo pa zafuramo, že pridejo na pomoč U neumni Tržačani 1 Ur. „Ed.") Če treba kontu kaj povedati v javnosti, že povemo mil —
Tako modruje „Soča", ki bi torej hotela imeti monopol javnega mnenja, in ki grozi, da ho drugič z dopisniki drugače postopala. Prav radoveden sem, v čem obstoji ta „drugače" ? Na vsak način se nadejam, da se sedanji dopisnik „Edinosti" ne zboji te grožnje. Sicer naj pa „Soča" nikar ne natveza vseh dopisov onemu dopisniku, kakor je to delala nasproti meni. (Mi bi rekli: Naj „Soča" ne stika za dopisniki; kdaj smo mi vpraševali, kdo je pisal to sli ono vest v „Soči" ? (Ur.) „Soča" očita uredništvu „Edinosti" tudi, da pretvarja dopise v škodo njej in napredni stranki. Temu aasproti moram najodločneje izjaviti, da, kar se tiče mojih dopisov, je nasprotno resnica, da mi Je namreč uredništvo odpililo že marsikako „Soči" naperjeno ost! A cut in the wood 1 Pa brez zamere I
Bivši goriški dopisnik.
Op. uredništva. Dali smo mesta še temu dopisu, s čemer je za nas polemika s „Sočo" zaključena.
Iz Gorice. V zadnjih časih je bilo večkrat pisano v „Edinosti" in „Soči*, da trgovine v Gorici pešajo. Res je, da so od fcdaj, ko se je odprla železnica, deželani, posebno iz Tolminskega okraja, začeli naročati blago direkno iz Trsta. AU po mojem mnenju je za nazadovanje obrti v Gorici še drag vzrok.
K 1000 — Denar
Koristno bi bilo, da bi se medsebojno bclj spoznavali. Mncgokateri slovenski trgovec je premalo ugleden. Videl sem že več slučajev, ko je obrtnik aH posestnik z dežele pozdravil na ulici slovenskega trgovca, a se poslednji skoraj odzval ni, ali pa malo pomrmral in šel naprej. S tem si trgovec ne pridobiva ugleda pri slovenskem obrtniku ali kmetu, ampak ravno narobe. Tako, da zahajata obrtnik ali kmet raje v laške trgo vine, kajti, Čim je laški trgovec zagledal in spoznal kmeta iz okolice, ali tudi iz hribov, ga prijazno pozdravlja. Oča dober dan, kje ste ga bili, kaj bošte kaj kupaval, pojdete ga v moja butega, mam dobro blago in dober kup. Tudi tedaj, ko kak tak slovenski trgovec prihaja na deželo, ne skuša priti v prijazno dotiko z ljudstvom.
Ne pravim, da so vsi goriški slovenski trgovci taki, ali Je takih. Poleg druzih je tudi ta vzrok, da kaka slovenska trgovina ne uspeva.
Če si pa je kak naŠinec pomagal s svojim trudom, da mu gre trgovina dobro, potem pa se rada pojavlja nevoŠljlvost med rojaki samimi. Skrbeti, skrbeti in delati |e treba in z ljudst\om biti, da bo tudi ljudstvo z nami. Tako je I
Vesti iz Istre.
Ministri v Primorju. Notranji minister dr. Heinold, minister javnih del Trnka in ministra i. s. pl. K o r y t o w s k y in vitez Abrahamovicz so včeraj dospeli v Opatijo. Poljedeljski minister dr. B r a f se je nastanil v Lovrani.
Nabiralniki ženske Ciril - Metodove podružnice v Kozini imeli so zadnje tri mesece sledeče prlsoevke: v Kozini: restavracija „Ilirija" K 11*04, hotel „Kozina" K 1 91, hotel „Adrija" 40 stot , gostilna „Dobrila" K 126, gostilna „Čebohln" K 167; Krvavi potok, gostilna Žerjal K 2'—; Rcdik, gostilna Race K 1 —, trg. „Čeh" K 6 34; Slope, Počkaj 30 stot.; ostauek blagajne K 30 —. Skupaj K 55 92.
0 dobroznanlh in izbornih pekarnah in stadčičarnah
JOSIP PAHOR
TRST, ulToa Madonn na 39, uL Giuseppe "arini 12 (ogel ul G Vasari) in v ut. S. Kare«
se dobiva o priliki velikonočnih praznikov velika izbera maslenega kruha (pince), izgotovljenega s finim, naravnim maslom. Raznovrstne presnice. Pecivo se sprejema ob vsaki uri. — Speciallteta : vino In likerji v steklenicah. -t.	: —
rTUi^m Kron 6200!!
i WliSPLmoA'f« 5
JSjHHT H najlažja dvokoleaa ^ mBrt mm amerik. tipa so došla ™ ^ v velikanskem številu §f C^Bh ^
? S rico, Stolno ulico 2-4. 5 ® t
Na prodaj jpeUnpo 0661 5 vrtnih BTeti,k M
cerkvijo v Bojanu.
lin ali petrolej. Tobakarna pie t
Prod
se izgotovljfno kuhinjsko pohištvo p j ® i izki ceni r&di malega prostora. Ul ca
742
Mirsmar it 21. mizarska delavnica
Qnho * dvemi poate jami se takoj odda. Vi" OUUd Barriera ve« chia št. 22, IV. nad.
Za Velikonočne praznike ~ ~ kupujte - -
praške in graike gnjatl
? tip'ini s pretajeiiim me om in Wk n Via Carlo Ohega 8.
Prodaja se od 17* do 6 kg.
JaKOB volpin.
AUTOMOBILI FORD 1911
Največja tsvams sveta. Izdelcvanle letno 40000 »js •đtcega t!pa CHASSiS 23 HP Se*: rtznlh tlpav keo
Koć.Js ,,FOBD" Je naJpcpolsoJA«, n&jbltrpjii la nalekono	••
kar Jih obitoll. - GfcNERAI.lM ZASTOPNIK
AMTOIM SKERL . TRST
Plana Goldoal 50-11, T»l 1734
VeUllft MAtralr -	u-:c» d*l BnoM 16, vag&i allo«
TELIFOa 2247. 8TOČK l JfEFM OOODRICH (»merli.n** »>. Anto/rcru'. n & poaođo po smerni oenL
VaniTC ln »mlrteranje avtomobilov, — — Solidna po*t.~Mtif
■efinp X Ot P1* nfoJn uidupouj tua^efBunp Od	ifij^f ^|Bub Z| a^aiqo 9fniapz|
(»japa^ps IQ otooii
'V 0J3!d S J"1 '!n isai
Radi preselitve
je na prodaj vse obstoječe blago v trgovini
VALEMAHA POHOSTA lan.
ulica S. Antonio 2
po znižanih cenah. — IZBOR predmetov za gospe in gospod e, ^ akGr tudi umetnin in galanterij.
777
firamnfnni zniunke -Angelj" Izbor sloven-U • alllU I Ulll aRih in srbsko-hrvatskih samo v trgovini Zaoetti Ulica Cavana 6.	639
Cenj. odjemalcem
selim sv* jo gostilno „PBI VIPAVCD" iz ulice JnduMtria b v n<>v lokal v ulici Giuliani 32. Z odi 8) ofitovanjfm Fran Štrancar.	701
Priltnrn^am BlavDemu Občnstvu najflo j§e 11 I JJUrUl/O III praSfie in graSke g- jau po najnižji ceni. Dobi>ajo bo v trgovini s (jreksj nim me«om in buff^tum : Ivan duban, Caserma 13. 744
Vinarska in gospodarska zadruga v Dorndero' ff^sSVS
mnotiuu hektolitrov dobrega. tnega vioa. Cena od K 56—60. >a zaltevo se pt jejo uzorci. V 38
Žalosti potrtim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes preminula nbša ljubljena hčerka
DANICA
Pogreb zemskih ostankov nepozabne pokojnice bo v soboto dne 6. t. m, ob 9 l/t uri zjutraj iz ul ce della Stazione štev. 8 v cerkev Sv. Antona novega.
TRST, dne 4. aprila 1912.
Družina Gotnbač.
Obrtnijsko društvo pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji
registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na
red&i občni zbor
ki ae bo vrSil
v nedeljo, dne 21. aprila 1912 ob 10. predp. v društvenih prostorih po sledečem dnevnem redom:
1. Odobrenje računov za leto 1911. 9. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Razni nasveti in predlogi.
Pri Sv. Mariji Mag L sp., dne 3. aprila 191 ji.
Načelstvo.
Bureau de Comćrce
Trst, ulica Nuova št. 45
izposluje
posojila od 50 do 10.000 kron : proti povračilu na obroke :
- tudi brez porokov
(L
JJ
Zaloga vina In olja i
lastnega izdelka iz tvoj h posestev v okolici Poreča
jcooccccocccc v Istri. ^^^^
Prodaja po zmernih cenah v bivši kleti gosp. Sicherle v Gorici, ulica del Teatro štev. 20. — Priporoča se
han Stanloh.
n.usuioqo nuieuABjs o* v^KUodjjj
GORILNA H. D. 0,
v Trstu, ulica Carradorl 3t. 18
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIC -
popolnoma na novo preurejana
in po najmodernejem slogu slikana. Toč: se različna pristna vina. Ob vsakem čas-se dobijo gorka in mrzla jedila.
Posebna
stroj na peč
(Rohland)
v kateri se peče maslen krnh in presnice po zelo smernih cenah Prodaja moke I. vrata za različne slađćica po 20 do 36 vinarjev kilogram.
Franja Pestelj, ul. S. Marco 17.
Hans Scheidler
= zobotehnik = ^tehnTk Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—/ ln od 3—6. 31 •
Trst, Piazzifc C. Goldoni št. 5 II.
Veh. Petrov®
čevljarski mojster
Trst, ul. Barr. vecchia 40,
Zaloga Izdelanih domačih tevUeu.
Sprejemajo se naročila po meri.
Alojzij Boik
Trst - ulica Belvedere št. 3 - Trst
Trgovino dellKales,
kolon jalnega blaga in jestv u vseh
vrst. Blago vidno sveže in prve vrate.
Razpošilja se tudi no poŠ i in do-—— ■■■■ stavlja na d">m -
Očali
najb'Vše vrste, bogata zaloga, ca ". O vin. naprej. Čudeži I
„Itelueiia", ul. Barriera 19
Gramofoni in plošče.
Velika zaloga ploše s slovanskimi komadi od K 2-— naprej.
Bogomil Fino
= = urar in zlatar == =
Trst, ulica Vincenzo Bellin! St. 13
»aiprsn :«rne n. ioioia lartji
Bo^at izbor ur
.. V Tnafce Trste, kakor tadl ahano1-. pntunoT z dlja-. ;j mar.ti in brez đljaiiiaii-/ tov, ietmko veriiio«. zlat« in srebrne z% mu4ke, rw po konkurcnćtiih cenah
R. Gasperini, Tr§t
Telefon fttev. 1974. ŠPEDITER Via Economo St. 10
Prevozno podjetje
•• kr. antriJaUk iri leltial«	2051
ipejmc mrartuaujt t&t8rlunnt»U llus iz mitilc, iestaTUanje 13 im.
POSnjATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOOOVORNEJSE CENE.
iw Zastopstvo tvrdke „CEMENT"
Tovarna cemeafa »PORTLAND- ▼ Splleta. PRODAJA NA DROBNO.	CENB BREZ KON1
II
tONKURBNCB.
h-H-H