Poštnina plačana v gotovini Leto Vili. št. 73 Ljubljana, petek 1. aprila 1927 \V 44&1G Cena 2 o l»haia Ob »jMtraj. = Stane mesečno Din «5 —; sa inozemstvo Din 4.0— neobvezno. Oglasi po tariiu. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I. Telefon štev. 72, ponoči tudi štev Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravniitvo: LJubljana, Preieinova ulica št. s*. — Telelon it. 36 iDseralnt oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. — Telefon št 49» PodruZnici: Maribor, Barvarska ulica Jt. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodn: Liub-iana it. 11.842 - Praha čialo 7».i«o Wien,Nr. tof.ui. Ljubljana, 31. marca. Narodna skupščina je danes definitiv-no izglasovala državni proračun, ki je bil sprejet z 157 proti 126 glasovom. Vlada je storila vse, da zbere danes celokupno svojo večino in pokaže, da razpolaga z majoriteto parlamenta. Re-žimovci so celo skušali pri glasovanju svojo srečo korigirati, a vendar so ostali s svojimi glasovi pod skupščinsko polovico. Brez večine v narodu, brez večine v Narodni skupščini, so imeli pogini, da natovorijo državi in njenemu prebivalstvu za leto dni s proračunom velikanska nova bremena. Za teiidJnco in duha novega proračuna je rredvsem značilno to, da je naperjen neposredno proti življenskim interesom malega človeka, proti ročnemu in duševnemu delavstvu, posredno pa tudi proti njegovemu delodajalcu. Vse ogromne dajatve, ki z novim proračunom zadevajo zasebnega nameščenca in delavca, zadenejo istočasno tudi njegovega gospodarja, beda, ki se povečav^ za državne nameščence, bo trpko udarila na vse one privredne kroge, za katere prihajajo uradniki v ozir kot jaka konsumentska grupa. Pravna uesigurnost, ki nastopa za vse državne nameščence s sistiranjem pragmatike, likvidacija važnih socijal-nih institucij delavstva, oropanje slovenskih obrtnikov, trgovcev in indu-strijcev dosedanjega interesnega zastopstva, b4do obstoječo že itak nevzdržno socialnoekonomsko situacijo samo še brezmejno poslabšali, kakor bodo na drugi strani za partizanske namene prikrojeni amandmani finančnega zakona, suspendiranje srezke samouprave, prenos parlamentarnih agend in pravic na vlado in druga telesa, izročitev države in vseh državljanov skoraj na milost in nemilost slučajnemu režimu, vedno pa radikalnemu parti-zanstvu in samovolji, vzeli nado. da je mogoča sanacija obupnega stanja. Čudno ni, če danes tudi junaški ljudje že klonijo glavo, drugi pa s skrčenimi pestmi kličejo po maščevanju. Današnje glasovanje za najslabši bud-žet in najusodnejši finančni zakon, odkar obstoji Jugoslavija, je zlasti sramoten dan v zgodovini SLS, ki ž njim pokopava vse principe in obljube. In čemu vsa to? Zakaj je SLS rešila radikale, rešila sistem in celo budžetno ustroj-stvo z vso zastarelo krivičnostjo? Čemu? Tako vprašuje ljudstvo. Odgovor ni težak: Plačilo je to. SLS je dobila velike župane, ki naj bi bile njene marijonete, preganja državne uslužbence, premešča jih, odstavlja stanovanjske komisije, cestne odbore. SLS zadržuje občinsko avtonomijo v Ljubljani, zasesti hoče s komisarji razen zbornice za TOI še Delavsko zbornico in Okrožni urad za zavarovanje delavcev . . . V^e le za partijo, ničesar za ljudstvo. Zz te strankarske drobtine je SLS opravila radikalom hlapčevsko službo. Sedem let je SLS bila vsa penasta od samih besed in obljub, zadnja dva meseca pa ni smatral niti en klerikalni poslanec za umestno ali potrebno, da bi povzdignil svoj glas v obrambo Slovenstva. Niti tedaj se ni nihče od SLS oglasil k besedi, ko je celokupna ostala Narodna skupščina in ko so vse ostale parlamentarne skupine vstale, da deklarirajo svoje stališče napram preobjestncsti italijanskega imperializma. cLegitimna zastopnica slovenskega naroda» je bila v tem zgodovinskem trenutku gluha in nema. Zakaj? To si lahko mislimo. Lastni zaveznik SLS, radikal Žujevič je kmalu nato smatral za potrebno, da zakliče klerikalcem, naj pomnijo, da je domovina prva in potem šele Rim. Diskreditirana in do kosti razgaljena se vrača SLS iz proračunske debate v Slovenijo. SLS je taka, kakor ie bila. Naučila se ni ničesar. Morda je to sedanje spomanje še marsikateremu na-prednjaku potrebno. Zdi se le, da našim kmetijcen: noVa lekcija ni še zadostna in če naj sklepamo po pisavi «Kmetske-ga lista®, njih še ni srečala pamet. Nenadni odhod kraljice v Pariz Beograd 31. marca. p. Nocoj ob 11. je kraljica Marija odpotovala v Pariz. Kakor znano, je oilo prvotno določeno, da potuje tudi kralj ki pa je ostal z ozirom na raza voj notrinjepolitičnih dogodkov v Beo« gradu. Katastrofa laškega letala pri Rabu Sušak, 31. marca n. Kakor smo javili, so naši ribici našli pri otoku Rabu eno krilo ponesnsčenega italijanskega vodnega letala. Sedaj se ie dognalo, da gre za italijansko potniško letalo, ki se ie na vožnji ponesrečilo in padlo v morje, posadko pa ie rešil talijanski parnik »Duino«. Samega letala ribiči niso mogli izvleči na suho, ker je b'lo jretežko. Danes je odšla na Uce mu'.ta posebna naša komisija, da dožene stvar, razbitega letala pa ni več našla. Ribiči pnpcvedujeio, da ie prišla preteklo noč Italijanska torpedovka in odpeljala razbiti aercplan. Sedaj se vsa zadeva preiskuje, da ie cbžene natančni dejanski stan. Kaos postaia vedno večji Nasprotstva v radikalskem klubu nepremostljiva. — Uzunovic pošilja Radiču novo ponudbo. — Nesoglasja v Demokratski Beograd, 31. marca p. Današnji dogodki so znova dokazali, kako kritično je stanje v radikalskem klubu. Kriza radikalne stranke se stalno poostru-je. Priložnostni kompromisi ne varajo nikogar, da postaja od tedna do tedna resnejša in da je neozdravljiva. Danes so se dogodili v radikalskem klubu prizori, ki so silno mučno vplivali na radikalske voditelje ter jih poučili, da jih bodo dogodki prehiteli, ako ne najdejo brze rešitve iz sedanie nevzdržne situacije. Ministrski predsednik se seveda jasno zaveda, da gre predvsem za usodo njegove vlade. G. Uzunoviču se zdi, da bi si mogel rešiti življenje le, če napravi kupčijo z Radičem. Kakor je izvedel vaš dopisnik, se je Uzunovic odločil, da stori v tem oziru odločilne korake. Nocoj je poslal svojega znanega emisarja Dimitrijeviča z novimi predlogi v Zagreb k Stjepanu Radiču. Uzunovic računa, da bi v slučaju aranž-mana z Radičem mogel riskirati prelom v radikalskem klubu, katerega pa- zajednici. šičevski del bi v slučaju nove koalicije z radičevci gotovo izvajal konsekven-ce. Ravno danes so prejeli radikalni poslanci od oblastnega odbora NRS v Splitu spomenico vseh radikalskih organizacij v Dalmaciji, ki grozijo, da bodo korporativno izstopile iz stranke, ako pride do note koalicije z radičevci. Spomenica roti radikalske poslance, naj se vsi zberejo okrog Ace Stanoje-viča in Marka Trifkoviča, ki da sta edino sposobna rešiti edinstvo stranke. ■ Na drugi strani nadaljuje Velja Vu-kičevič svoje razgovore z Demokratsko zaiednico. A tudi tu so velike težkoče. En del DZ se absolutno protivi koaliciji z radikali in nesoglasja v klubu so taka, da se davidovičevci danes niso mogli zediniti na skupno izjavo proti budžetu, kakršno so podale ostale skupine. Običajno se po izglasovanju budžeta politična situacija pomiri — toda tokrat se je zgodilo nasprotno. Kaos je splošen, strasti ise vnemajo vedno bolj. Spor med Uzunovičern in Trifkovičem Vlada je hotela izigrati obtožnico proti Maksimoviču ter skupščino odgoditi do maja. — Senzacijonalen nov konflikt med radikali. — Provizorična kompromisna rešitev. Beograd, 31. marca. p. Tekom današnje« ga dopoldneva, torej tik pred izglasovanjem finančnega zakona in državnega proračuna za 1. 1927/38. je došlo v skupščini do sena zacijonalnega incidenta. Vlada je sklenila, da odloži seje Narodne skupščine po izgk. sovanju proračuna in finančnega zakona najmanj za mesec dni. Namen je bil, aa se s tem izigra v nasprotju z ustavo in z za. koni obtožba proti notranjemu ministru Boži Maksimoviču. Načrt vlade je zadel na enodušen odpor celokupne opozicije, ki se ji je pridružil tudi predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič. Medtem ko se je na seji Narodne skup. ščine vršilo glasovanje o novem proračunu, se je v ministrski sobi vršila kTatka seja ministrskega sveta, kateri je prisostvoval tudi predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič. Predsednik vlade Nikola Uzunovic je za. hteval, naj se seje Narodne skupščine od* lože do 2. maja. Temu predlogu se je uprl predsednik Trifkovič, ki je izjavil, da se to ne da izvesti, ker mora priti obtožba proti Boži Maksimoviču na dnevni red Na. rodne skupščine najkasneje 7. aprila. Ako se seje. Narodne skupščine odlože do ma. ja, bi to nasprotovalo ustavi in zakonom O tem vprašanju se je razvila živahna in strastna debata, ki pa ni dovedla do rezul. tata. Ko je skupščina zaključila glasovanje o proračunu in finančnem glasovanju, je bi. la seja po objavljenem rezultatu prekinje« na. Takoj je bila sklicana seja radikalske« ga kluba. PTed njo so skušali v ožjem kro» gu vodstva radikalne stranke najti kompro* misno rešitev, ker se je splošno razglašalo, d? je od izida tega spora odvisna nadalj. na situacija v radikalskem klubu. Na seji so pašičevci naglašali, da bodo za vsako ce. no podpirali Trifkovičevo stališče in da bodo z opozicijo glasovali proti vladni že« I ji. Na ta način hi moralo neobhodno priti do krize vlade. Klub se je razšel brez re« zvltata. Popoldne ob 4. je bila v predsedništvu radikalskega kluba širša konferenca predstavnikov radikalske stranke, na kateri so bili mnogi ministri, vse skupščinsko pred-sedništvo in velik del radikalskih prvakov — bivših ministrov. Po daljši debati, ki je bila zelo živalma in mestoma burna in na kateri 6e dolgo niso mogli zediniti, ker nobena stranka ni hotela popustiti, je bil končno le sprejet kompromisni predlog, da naj se minister Maksimovič posjpži možnosti, ki mu jo daje zakon o ministreki odgovornosti in da naj zahteva rok desetih dni za obrambo proti demokratski obtožnici. O tej zahtevi naj se razpravlja ru jutiišnji seji zbornice. Ker poteče 15dnevni rok s 7. aprilom, bi od tega dne dalje tekel lOdnevni rok in bi obtožnica prišla na razpravo v skupščini 17. aprila. Ta dan pa je katoliška Velika noč, vsled česar bi se o 6tvari razpravljalo v parlamentu šele 19. aprila. Po nameri vlade naj bi minister Maksimovič podal le svojo obrambo, debata pa se ne bi začela, marveč bi se seje skupščine odgodile do maja. Po tej konferenci je sklical predsednik skupščine Trifkovič sejo načelnikov strank, na kateri jim je sporočil načrte vlade. Predstavniki opozicije so pristali na to, da pride jutri na dnevni red parlamenta zahteva ministra Maksimoviča in da se mu dovoli desetdnevni rok za pripravo svoje obrambe. Opozicija pa je bila proti temu, da se po Maksimovičevi obrambi debata o obtožnici odgodi. Stališče opozicije so podpirali tudi pašičevci. Računati je, da bodo 17., oziroma 19 aprila glasovali pašičevci z opozicijo, ako ne nastopijo dotlej drugi dogodki. Popoldne so imeli seje skoraj vsi klubi in razpravljali o najnovejših dogodkih. Zvečer je bil na dvoru ministreki predsednik Uzunovic. Iz privatnih nameščencev iztisnjeni milijoni za bivšo črnogorsko dinastijo! Včeraj je vladina večina sprejela uvedbo nove plačarine na prejemke privatnih nameščencev, istočasno pa sklenila, da se izplača bivši črnogorski dinastiji 42 milijonov dinarjev. Beograd. 31. marca p. Mučno razpoloženje Narodne skupščine povodom zaključne razprave o gorostasnem novem finančnem zakonu ie danes povečala vlada z novim, v zadnjem trenot-ku predloženim, za skupščino popolnoma nepričakovanim amandmanom, ki pooblašča finančnega ministra, da vrne črnogorski dinastiji del njenega zakonito konfisciranega premoženja ter izplača članom te dinastije še posebno odpravnino v znesku 42 milijonov Din. To je izzvalo v skupščini tem večje ogorčenje, ker je vlada istočasno vztrajala na amandmanu, ki prinaša privatnim nameščencem neznosna bremena ter uvaja na njihove dohodke poostren Reorganizacija francoske vojske Pariz, 31. marca, (pa.) Vojaška komisija zbornice je odobrila vladni načrt glede re* organizacije francoske vojske. Socijalistič« rs protinač-t je bil odklonjen s 16 glasovi proti S. Komunizem v Orijentu Jeruzalem, 31. marca, (be.) Tu sc je vr» šila konferenca zastopnikov policije Egipta, Sirije, TransjoTdanije, Palestine in fraka. | Na dnevnem redu so bile priprave za enot. i no akcijo teh držav proti komunistični i propagandi v srednjem Orijentu, zlasti pn ' proti vtihotapljanju komunistične litcra> • ture. davek, katerega iznos se ceni na približno enako vsoto, kakršno je vlada odredila kot odpravnino za bivše črnogorske prince. Vlada je svojo namero prikrivala do zadnjega trenotka, boječ se. da bi ogorčenje skupščine onemogočilo sprejetje njenega predloga, ako bi bil znan le 24 ur pred glasovanjem. Njena večina pa se je izkazala poslušno. Radikali in klerikalci so kakor en mož glasovali tudi za ta predlog. V efektu je sedaj stvar ta, da bodo apanažo za črnogorske prince plačali siromašni privatni nameščenci iz prečanskih krajev, kajti nova plačarina na njihove dohodke ne vel^a za Srbijo. Zanimiva razsodba Bologna, 31. marca. o. Pred tukajšnjim sodiščem se je včeraj zaključila razprava proti Švicarju Brunu Canonica. ki je bil obtožen, da je meseca maja 1915 do januarja 1918 bil skupno z drugimi v službi avstrijski] i in nemških agentur ter da je vohunil na škodo Italije. Od njegovih sokrivcev je bilo v prejšnjih razpravah obsojenih pet na dosmrtno ječo, dva r>a na smrt z ustrelitvijo v hrbet. Canonico je sodišče včeraj obsodilo in contumaciam na dosmrtno ječo. Iz nemške zbornice Berlin, 31. marca, (be.) Zbornica je od« klonila ^ociialistično in komunistično nc« raupnico ministru 7a državno hrambo dr. Gesslerju, nakar je v drugem čitanju spTC« jela proračun njegovega resorta. Državni budžet definitivno sprejet Prvotno naznanjeno razmerje glasov 157 : 126 se je izkazalo kot netočno, ker so bili všteti med vladno večino tudi glasovi odsotnih poslancev. — Slovesni protest SDS proti budžetu in finančnemu zakonu. — Burni prizori radi črnogorskih milijonov Beograd, 31. marca, p. Seja Narodne skupščine je bila otvorjena ob pol 10. Po odobrenju zapisnika ie predsedujoči sporočil, da je umrl bivši dolgoletni narodni poslanec Josip Vojnovič. in je orisal njegove nacijonalne zasluge. Poslanci so mu zaklicali slava. Nato je bilo sporočeno, da je glavna kontrola odklonila vladi odobrenje za kredit 7 mrli-jonov 600.000 Din, ki se je uporabil za popravilo nasipov in objektov za obrambo pred poplavami. Skupščina je prešla na glasovanje o finančnem zakonu, ki ga je večina sprejela z vstajanjem. Ko je Gavrilovič sporočil besedilo novih amandmanov, zlasti »črnogorskega*, je nastal v skupščini strahovit nemir in prepir. Opozicija je revoltirano protestirala: To je škandal, da vtihotapljate take amand-mane! Culi so se glasovi: To je sramota! Odvzemate vojnim sirotam, invalidom, uradnikom in nameščencem ter dajete težke milijone dinastiji Petroviča! V Nemčiji se radi sličnega slučaja vrši narodni plebiscit. Predsedujoči je miril poslance in neprestano zvonil. Šele čez dalj časa se je predsedniku posrečilo napraviti red ter odrediti glasovanje o budžetu v celoti. Pred glasovanjem je podal poslanec Juraj Deme-trovič v imenu Samostojnega demokratskega kluba sledečo izjavo: »Samostojni demokratski klub bo glasoval proti vladnemu predlogu o budžetu in proti finančnemu zakonu za leto 1927.-28., in sicer iz ustavnih, političnih, finančno-gospodarskih, socijal-nih in kulturnih razlogov. Vlada, ki zahteva, da ji Narodna skupščina votira proračun, predstavlja manjšino naroda. Uzurpirala si je svojo oblast, kakor se jasno vidi iz izidov poslednjih oblastnih volitev. Nezadovoljna z ustavnimi omejitvami svoje moči zahteva vlada zase še izredna diktatorska pooblastila, s čimer izgubljajo ustavne določbe fak-tično svojo veljavo. Sedanja vlada uvaja režim pravne nesigurnosti in izigrava zakonodajno oblast Narodne skupščine. V njeni notranji politiki vodijo vlado le njeni strankarski interesi. Državni aparat je pristranski, stranka pa je s tem postavljena nad državo. Vsa politična in ljudska prava so prišla nevarnost. V zunanji politiki se ne ščitita čast in dostojanstvo naroda, gospodarska kriza obubožava državo, prebivalstvo pa ječi pod prehudo davčno obremenitvijo, ki ostane še nadalje nespremenjena. Proračun je sestavljen tako. kakor da v državi sploh ne bi bilo gospodarske krize, ki vendar nare- kuje finančni politiki največjo štedenje in temeljite redukcije, toda le tam. kjer so res potrebne, namreč začenši pri ministrih in njihovih dispozicijskih fondih. Namesto tega pa je začela vlada štediti pri kulturnih in humanitarnih potrebščinah. Ne samo to. hkrati ie po že zaključeni budžetni debati popolnoma nedopustno globoko posegla v državno blagajno in naklonila skoraj 50 milijonov dinarjev strmoglavljeni dinastiji. Resno štedenje v državnem gospodarstvu je obljubila vlada šele za bodočnost, ali tudi to v zvezi z ukinje-njem »stav nih pravic naroda, kakor da eno ne more biti brez drugega. Davčna obremenitev naroda zdaleka presega njegovo gospodarsko moč. Davčna neenakost ostane za eno leto dalje kljub izrecni določbi ustave, da so vse iavne dajatve za vso državo enake. Načelo progresivnosti, ki odgovarja postulatu socijalne pravičnosti, se ne uporablja, eksistenčni minimum se ne zajamčujc. socijalno šibki se ne ščitijo, ampak se dajejo ugodnosti onim. ki so gospodarsko jaki. Smatrajoč, da more gospodarsko napredovati le politično konsolidirana država. glasuje Samostojni demokratski klub proti predloženemu proračunu in finančnemu zakonu ter dviga svoj protest proti uzurpiranju oblasti po manjšini, zoper protiustavna diktatorska pooblastila izvrševalne oblasti na škodo zakonodaje, zoper partizanstvo v državni upravi, neenakost in nesvobodo naroda in zahteva kot edini izhod iz sedanjega nevzdržnega političnega in gospodarskega položaja uvedbo režima prave demokracije, pravičnosti in reda. depolitizacije državne uprave in razbremenitve državnih dajatev, ozirajoč se v prvi vrsti na težko gospodarsko krizo za življenje širokih plasti naroda ene in nedeljive domovine.« (Živahno odobravanje in ploskanje.) Podobno izjavo sta podala v imenu hrvatskih federalistov poslanec Stje-pan Urojič. v imenu zemljoradnikov pa posl. Moskovljevič. Splošno se je opazilo, da Demokratska zajednica ni podala nobene izjave. Glasovanje je trajalo do 12.15. Predsednik je objavil, da je glasovalo 283 poslancev. 157 za, 126 proti in da je torej proračun s finančnim zakonom definitivno sprejet. (Klici <Švindel!» Nemir. Nekateri poslanci ugotavljajo, da si je večina štela tudi glasove poslancev, ki niso bili navzoči. Tako jc bil vštet glas poslanca Klekla, ki leži žc štiri mesece bolan v' Sloveniji.) Angleški nasveti Beogradu in Rimu Chamberlain svetuje Beogradu ratifikacijo nettunskih konvencij, Rimu pa revizijo tiranskega pakta! — Malo verjetna vest pariškega lista. London, 31. marca. L »Times« pišejo, da je zunanji minister Chamberlain na-svetoval, naj se ne bi izvršila preiskava ob albansko - jugosiovenski meji, ker ne bi mogJa doseči zaželjenega rezultata, pač pa je njegovo mnenje, naj bi se Italija in Jugoslavija pobotali direktnim potom na podlagi posebnega dogovora. Nasvetoval je Jugosiovenski vladi, naj ratificira nettunske konvencije, ki se v prvi vrsti nanašajo na gospodarsko stran obeh držav. Ta ratifikacija bi gotovo odpravila velik del upravičenega italijanskega nezadovoljstva. Nadalje je Chamberlain nasvetoval italijanski vladi, naj izjavi, da je tiranska pogodba nikakor ne veže, da mora brezpogojno podpirati sedanji režim v Albaniji in ga vzdrževati. Sa] italijanska vlada ne more resno računati s tem. da ostane sedanja albanska vlada za vedno na krmilu, ker zgodovina balkanskih držav in posebno Albanije nikakor ae upravičuje takega na-ziranja. Sedaj je po Chamberlainovem mnenju najbolj potrebno, da Italija nekoliko zmanjša dalekosežnost tiranske pogodbe in da se obe državi sporazumeta glede razmer v Albaniji in tako odpravita medsebojno nesporazumevanje. Ta sporazum med Italijo in Jugoslavijo se bo gotovo dal najti, ako obe državi sprejmeta nasvet angleškega zunanjega ministra in se izjavita pripravljeni za direktna pogajanja. (O tem smo poročali že v včerajšnji številki. Kakor pa se vidi iz gornjega obširnega izvlečka iz »Timesov«, jc bila naša včeraj-šrja zadevna brezžična vest nepopolna. — Op. ur.) Pariz, 31. marca, (pa.) Kakor poroča »E c h o de Pariš«, je Beograd sprejel predlog direktnih pogajanj z Rimom glede albanskega vprašanja in da se ustanovi permanentna kontrolna komisija na jugosJo-vensko - albanski meji. Italija se tozadevno še ni odločila, vendar pa Anglija priporoča Italiji, naj sprejme to rešitev Rim, .-matake in konzularne službe. Število konzularnih mest se bo zvišalo. Za spre-jem v diplomatsko službo bodo morali kandidati poleg drugega dokazati tudi, da bo zve?to služili fašistični stvari. Doslej je bilo upokojenih 78 višjih uradnikov, kar predstavlja 25 % vsega diplomatskega in konzularnega osobj.i. Grandi je nato razpravljal o izšel jeniškem vprašanju. Dejal je, da bo 1 roba usmerjati izseljence samo v one dežele, ki pripadajo Italiji, nepav take države, kjnr so vodi protifašistična gonja ia s« italijanski živelj raznaroduje. Končno je 7-atrjeval, da bo demokratski problem Italije vstal nekojn dne v vsem svojem obsegu in t. vemi sv» jimi neizogibnimi posledicami. Požar na morju Gibraltar. 31. marca, (pa.) Angleški Llovd je prejel sporočilo, da je španski parnik cTorderai, ki vozi mnogo vojakov, v plamenih. Konec vojaške kontrole na Madžarskem Veleposlaniška konferenca je z dnem 21. marca t. L odpravila vojaško kontrolo v Madžarski. Člani kontrolne komisije ostanejo sicer še do 15. maja v Budimpešti, da dovršijo svoje posle; nadzorstvo nad razorožitvijo pa prehaja sedaj na Društvo narodov. Odprava kontrolne komisije je nedvomno zelo važna stvar. Predvsem bi na prvi pogled pričala, da se je razorožitev Madžarske dovršila v toliki meri, da ni potrebna več neposredna kontrola antantnib vojaSkih strokovnjakov. Vendar, če se stvar pogleda bliže in podrobneje, stanje ni tako ugodna Sedaj se poroča, da je tudi Mala antan-ta pritrdila ukmjenju kontrole. Da se razorožitev Madžarske ni dovršila v oni meri, kakor bi moralo biti po določbah mirovnih pogodb, je razvidno že iz note. s katero je veleposla-niška konferenca obvestila madžarsko vlado v svojem sklepu, da se kontrolna komisija v Pešti odpravi in prav tako iz note. s katero se Društvo narodov informira o istem predmetu. V obeh notah se navajajo pomisleki proti delo vanju madžarske vlade v vojaškem oziru, se naglaša. da n. pr. način madžarskega rekrutiranja ni v skladu razorožrtvenimi klavzulami mirovne pogodbe. Veleposlaniška konferenca je tedaj pozornost Društva narodov obr nila v prav določeno smer, pokazala Pa hkrati svoje spravljivo stališče, kar se ujema s sedaj prevladujočo splošno tendenoo, da se čim bolj zabrišejo raz-Ifke med zmagovitimi m premaganimi državami Iz Pariza se poročajo podrobnosti, v čem obstojajo pomisleki veleposlanike konference glede madžarske razorože-valne politike. Iz teh podatkov se raz> vkii. da so pomisleki popolnoma utemeljeni. Vrhovno poveljstvo madžarske armade ima. kakor so dognali vojaški strokovnjaki, dvojne akte: prvi so določeni za to, da se pokažejo an-tantnim kontrolnim organom, drugi pa so taki. da jih ne smejo pokazati, kar ne potrebuje nadaljnjega komentarja. Prav tako se še vedno vodi natančen seznam vojnih obvezancev v starosti od 21. do 38. leta. kar je v popolnem nasprotju z določbami mirovne pogodbe; te sezname vzdržujejo in spopolnju-jejo uradi, podrejeni ministrstvu'za so-cijalno skrbstvo. Slično kakor tu se vršijo druge priprave v maskirani obliki, n. pr. žandarmerija. policija, carinska straža itd. so izvežbane in organizirane popolnoma po vojaških načelih. Izšolani oficirji, gojenci vojaških šol. se uvrščajo v razne vojne oddelke, ki bi po določbah o razorožitvi sploh ne smeli obstojati. Radi teh faktov so se zavračale doslej madžarske prošnje za ukinjenje vojaške kontrole. Da se je sedaj kontrolna komisija- vendarle—odpravila. je sicer znak. da se je stvar glede navedenih očitkov vendarle izboljšate: ali da se zadeva še nI uredila povsem zadovoljno, je razvidno iz rezerve, ki jo je veleposlaniška konferenca izrekla istočasno, ko je dekreti-rala ukinjenje - vojaške kontrole. Iz vsega navedenega izhaja, da bo potrebna še nadalje primerna skepsa glede zadržanja Madžarske in Mala an-tanta kot neposredno zainteresirana sila je za tako kontrolo v prvi vrsti poklicana. Zato bo zanaprej tudi glede od-nošajev do Madžarske važno, kdo bo zastopal Malo antanto v Svetu Društva narodov. Volilni boj v Avstriji Ljubljana, 25. marca. Po štirih letih stoji avstrijska republika zopet v znamenju splošnega volilnega boja. Dne 24. aprila se obnovi državni zbor, dunajski občinski svet, ki je obenem deželni zbor, gradiščanski, dolnjeavstrijski, koroški in še nekaj drugih deželnih zborov. Volijo pa se tudi občinski sveti v Gradcu, Dunajskem Novem mestu in drugod. Najpomembnejše za celo državo so seveda volitve v parlament in v dunajski občinski svet. V prvem v'ada že leta koalicij krščanskih soctjalcev in velenemcev, v kateri imajo seveda klerikalci odločilno besedo. Dunajski občinski svet pa je po večini socialističen. Zadnje volitve v ta dva zastopa so se vršile 22. oktobra 1923. Tedaj so dobili socijalni demokratje približno 1,470.000 glasov, krščanski socijalci 1.700.000, ve-lenemci 440.000 in komunisti 13.000 glasov. V dunajskem občinskem svetu so socijalisti sicer Izgubili dvetretjinsko večino, vendar so ohranili 79 mandatov, proti 40 krščansko-socijalnim in 1 židovskemu. V splošnem pa so prjnesle volrrve velik napredek socijalni demokraciji. Do I. 1923 je znašala meščanska večina 114 proti 59 mandatom, torej celih 45, I. 1923 pa je bila meščanska večina oslabljena za 12 mandatov. Kakor prejšnja leta se tudi zdaj bije gTavna borba med krščanskimi socijalci in socijafnimi demokrati. Novo Je samo to, da se je osnoval pod okriljem klerikalcev meščanski volilni blok. Navzlic vsem naporom zveznega kancelar-ja dr. Seipla pa ta »protimarksistični blok« ni popolen. Kmetijci. ki so pri zadnjih volitvah spravili skupaj okoli 160.030 glasov, ne maraio v enotno frorr«. Tudi od narodnih socijalistov gre samo manjši del v protimarksistični blnk. Nalnopolnejša ie še enotna fronta na Dunaju, kjer postavijo klerikalci in velenemci enotne liste. Krščanski socijalci ustvarjajo volilni blok zato, da si s rfomočjo velenemcev o v«al še. en mandat, ki Jim manjka v parlamentu do absolutne ve- čine. Tako bi lajiko v skrajnem slučaju vladali kar sami brez svojih sedanjih zaveznikov, velenemcev. Največ pa jim gre za osvojitev dunajskega občinske* ga sveta, čigar izgube ne morejo preboleti Velenetnce vodijo drugi momenti. S svojimi desetimi mandati so res sedaj jeziček na tehtnici v avstrijskem parlamentu. Da pa bi tudi v bodoče kaj pomenili, morajo rešiti vsaj te mandate. Že pri volitvah L 1923 so silno nazadovali, tokrat pa se boje, da bi jih osamljenost še bolj izčrpala. Vrhtega vpo-števajo dejstvo, da so zadnjič skupaj s kmetsko zvezo vsled določb volilnega reda, ki favorizira velike stranke, dobili šele na vsakih 28.000 glasov enega poslanca, dočim je za klerikalne poslance zadostovalo že po 18.000 gla sov. Z naslonitvijo na krščanske soci-jalce upajo sedaj spremeniti sebi v prid tudi to neprijetno okolnost Volilna agitacija je za mirne avstrijske razmere zelo ostra. Socijalni demokratje se izdajajo za edine zanesljive brambovce republike in bojevnike za združitev z veliko nemško republiko. Klerikalcem očitajo ,da delajo za zopeino združitev Avstrije in Ogrske pod habsburškim žezlom. Na vso moč Izrabljajo socijalisti lanske škandale s pošno hranilnico in razmetavanje državnega denarja za falitne krščansko-socijalne in velenemške strankarske banke. Eno mihovih naipriljubljenejših gesel je borba za ohranitev zaščite sta novanjskih najemnikov, ki Jo namerava dr. Seipel polagoma odpraviti, in borba za starostno in invalidno zavarovanje. V svojem volilnem proglasu objavlja socijalistično vodstvo poleg tega dale-kosežen načrt za pobijanje brezposelnosti in draginje. Meščanske stranke krepko odgovarjajo in napadajo Glavno n.Ihovo geslo je boj proti socialističnim metodam dunajskega občinskega sveta (»Breit-nerjev sistem«), ki uničuje pridobitne sloje. Dobro izrabljajo tudi arzenalsko afero, ki je nedvomno inscenirana ad hoc za volitve. Naibol.šl zaveznik meščanskega bloka pa ie številno In moč' no časopisje Volilna agitacija Ima vse tipične značilnosti ostre razredne in sociialne borbe, sai si stojita nasproti dva izrazita bloka različne socijalne sestave in nasprotuiočih tendenc. Vladne stranke upajo iztrgati socija listom neka i mandatov in izbojevati v parlamentu celo dvetretjinsko večino. V to svrho hi s; T>nra'e prhorii nai-manj 13 novih mandatov. Dasi so se ponekod poslabšale šanse socijalnih demokratov, vendar ie ostala v bistvu nji hova organizacija čvrsta Ponekod celo napredujejo, kakor so pokazale nedeljske občinske vMitve na Gradiščanskem. Tu so narastli sociialno-demokratičnj glasovi za 1? odstotkov, meščanski pa le za 4 odstotke. Naiverjetneiše je, da navzlic ostri strankarski borbi v sosedni republiki ne bo 24 april prinesel bistvenih izpre-memb. Redukcija pri železniški direkciji I i v LJubljani Odpust delavcev in rokodelcev. — Znižanje srnin, — Omejitev delovnega zaposlenja. — Posledice cinične politike SLS. Češki tisk in italijansko-jugoslovenski spor Praga, 30. marca. Takoj prvi trenutek, ko so došle v Pra. go vesti o italijanski provokaciji, se je ie. ški tisk instinktivno postavi] na stran Ju. goslovenov To dejstvo je tem važnejše, če se spomnimo, da so bile prve vesti zelo i.ejasne in razbite. V splošnem jih je bilo malo; prispelo je več brzojavk iz Berlina, Pariza in Londona nego iz Beograda in Ri« na. V kuloarjih parlamenta je takoj pre» vladala misel: Italija uganja na Balkanu popolnoma tisto politiko, ki se je ž njo Avstro«Ogrska vtikala v zadeve balkanskih narodov. Tudi večina vplivnih mož iz di. plomatskega sveta je bila tega mnenja. Razmotrivanje in članki naših dnevni, kov o balkanskem sporu ne nudijo nikakih f>resenečrnj in izpretnemb v presojanju po» ožaja. Javnost je simpatično sprejela ve. sti, ki so došle z zapada. da se je incident mirno poravnal. Z zadovoljstvom je nagla. Jalo korektno stališče jug -slovenske vlade in javnosti. Našo javnost in tisk bolj vznemirjajo po. ročila '.z Madžarske ki pripovedujejo o tem. kako legitimisti zopet dvigajo glavo, kako narašča od dne do dne nevarnost habsburške restavracije na Mat^arskem. V javnosti ra se ne povdaria dovolj glasno, da je pokrovitelj vseh teh pustolovščin go. spod Mussolini. h kateremu se zatekajo Bethlen, odposlanci legitimistov in ekskra. Ijice Zite kakor verm muslimani v Meko. iščoč nasvetov, pa tudi moralne in gmotne »odpore in "omoči. Saj e Madžarka s tabsburškimi načrti vred samo člen v si. stemu Mussolinijevih načrtov proti Češko« slovaški republiki, tako kakor ima Albani. jo proti Jugoslaviji. Potek vsakdanjih dogodkov in notranje« politična razcepljen, t otiskuieta v ozad« je tudi druge važne, uprav življenske mo» mente, ki so se p avili povodom italijan« sko» i ugoslo venskega incidenta: Predvsem to. da Rumunija ni ukazala preveč u-"du» šen-a za politiko >>-»oda Mussolinija in je povedali precej odkrito, da niši vztraja na stališču Male antante; v drugi vrsti pa to, da Mala antanta ni izgubila tal, da sc je obnesla kljub vsem spletkam, ki so jih sprožili Italijani na Rumunskem. Tudi se ni dovolj opazilo v Pragi rn drugod, da je II. intemacijonala nastopila zoper fašistov, sko politiko; vest o tem je šla v svet ne» kam medla, zavita v prazne, jalove fraze, zato se ni nihče zavedel njenega pomena. Mussolini ima pri vseh poslaništvih S. rom sveta ljudi, ki pridno in natančno pre. birajo ondotne liste tn beležijo vse, kar se piše o Mussoliniju in fašistih. Le«ti poseb. n! zaupniki pritiskajo na poslanike, naj z v*emi sredstvi — x dobrim in slabim — vplivaio na tisk in vzbujajo v tuiih dcže» lah kolikor mogoče veliko občudovanje fa. šistične politike. Taki Hudie so tudi v Pra. gi. Zadnie dni so bili dan in noč po koncu fn so imeli polne roke posla z intervenci. iami na v=eh službenih in neslužbenih me. stih. Seveda ni vse skupni nič zaleglo, ali sigurno ie. da so si to v Rimu dobro za. pomnili-in da že dajejo Čehom čutiti svo. jo nejevoljo. Cesar smo se bali in kar v interesu dobrega prometa, vzdrževanja prog, železniških naprav nihče ni želel to se izvršuje. Odpušča se progovoe delavce ki rokodelce v masah.. Odpuščeni so vsi pogodbeni delavci. Samo pri progovni sekciji Ljubljana glavna proga na sedežu direkcije in važni progi z slabimi tračnicami se je odpustilo približno 60 dobrih Izvežba-ttih delavcev in rokodelcev. Namesto, da bi direkcija zvišala sta-lež delavnega osobja čez poletno delovno sezijo še najmanj za 40 odst„ se dela obratno ter stalež reducira do blaznosti Strehe kažejo rebra, čuvajnice razpadajo, tiri so slabi brez gramoza, pragi gnili, zarjaveli žeblji molijo iz gnilih pragov, mostovi propadajo in razpadajo. tračnice pokajo itd., ker ni zadostnega materijala. a sedaj se odpušča še sposobno delavstvo! Ali ni to bankrot železnic? Da pa bo mizerija še večja, se more izvršiti s tem prevzemajo nase? Eksekutivno osobje si umiva rpke ter prepušča odgovornost onim. ki so na redukcijo kratkomalo pristali! Da pa bo slovenski železničar še bolj tepen se bo znižala slovenskim delavcem in rokodelcem, ki so po ekspozeju g. ministra za promet najslabje plačani za gotov odstotek sedanje že itak nizka urnina. Da bo mizerija še popolnejša in promet še bolj hitel v propad, bodo dela v. ci na progah zaposleni samo po neka] dni na teden; ravno tako tudi v kurilnicah. Ali bo s tem mogoče vzdrževati proge in železniške naprave, je pa menda vprašanje, ki se tiče vseh. ki se na-zivajo Jugosioveni in ne samo železniške uprave, skratka celega naroda. Udmienje narodnih železničarjev je pravočasno obvestilo vse merodajne faktorje v direkciji in ministrstvu, obvestilo o grozeči nevarnosti vse parlamentarne klube naših narodnih poslancev. Storilo je svojo polno dolžnost! Bilo je zaman! Nove rane so se odprle slovenskim železničarjem, nova nevarnost preti našim železnicam, nova škoda se na-pravlja trgovini, obrti in industriji. In država? Bo li imela koristi od tega? Vsak poštenjak se z otožnim srcem vprašuje kam plovemo in za kaj vse to? A poslanci današnje vlade, ki so omogočili te žalostne razmere, se ne zavedajo težke odgovornosti, ki so si jo s tem naprtili in se menda ne zavedajo bede. ki jo s tem pripravljajo najširšim plastem naroda Slovenski železničarji pa naj si dobro zapomnijo da so vsemu krivi v prvi vrsti poslanci toli obljubljajoče SLS stranke, ki cinično pritrjujejo redukcijam in zmanjšanju kreditov in ki so dali svoj glas. da je bil tak budžet sprejet SLS in zasebni nameščenci Strahote novega dohodninskega davka na prejemke zasebnih nameščencev. amandman o odpravnini za bivše člane čr- Naša poročila o gorostasnem klero-radl-kalskem aroandma.au, kj uvaja nova bremena za zasebne nameščence, so naravno zbudila splošno ogorčenje. Od včeraj je ta amandman zakon in katastrofa le torej dovršena. Do sedaj so plačevali privatni nameščenci dohodn no po občih predpisih. Eksistenčni minimum ]e bil 5000 Din, a davka prosti niso bili le njihovi dohodki do te vsote, temveč se je osnova izračunala tako, da so se od plače odštele doklade v iznosu do-klad državnih nameščencev odgovarjajoče plačilne kategorije. To je bilo urejeno s ČL 178 dosedanjega finančnega zakona, ki je določal, da privatni nameščenci ne plačujejo dohodnine od doklad, ki jih prejemajo poteg plače v. tolikem znesku, v ko-llkršnem so prejemali državni uradnici doklade po zakonu o dravinjskih dckladzh z dne 27. februarja 1922. Na podlagi te določbe ie bil torej do sedaj obdavčea le del plače privatnega nameščenca. Navedli smo že primer, da le privatni nameščenec z dvema otrokoma bil davka prost že pri plači letnih 18.000 Din. Ugodnost, ki Je izražena v gori citiranem čl. 178. Je bila za zasebne nimeščence eksistenčnega pomena. Sedaj je odpravljena. Klero-radikalna vlada je 168 dosedanjega finančnega zakona Izrecno ukinila in odredila za zasebne nameščence popolnoma novo dohodninsko lestvico, koje finančni elekt bo ta, da bodo morali zasebni name* ščenci plačevati težke mil.jone novega dohodninskega davka. Kako visoka le ta nova dohodnina, le razvidno iz slučala prejemkov zasebnega nameščenca z dvema otrokoma, ki so bili doslej oproščeni do 18.000 Din na leto vsakega davka, kj pa bodo odslej plačevali do 1000 Din novega davka. To ie naravnost brezsrčen udarec proti našemu malemu človeku, udarec, ki ie tem bolj Izzivalen, ker zadene najnižje kategorije mnogo istreiše. nego višje. Uvellav-IJen je princip- čim manjšo plačo Imaš, tem več (relativno) plačaš davka! Nova dohodninska 'estvlca postavlja dohodninski davek zasebnh nameščencev na glavo in nalaga zasebnim nameščencem z malenkostnimi plačami nova la težka bremena, zasebnim nameščencem z visokimi plačami bančnih ravnateljev pa zmanjšuje davke Razen tega le še upoštevati uvodoma omenjeno ugodnost, da so bili zasebni nameščenci n pr.,.z dvema rodbinskima članoma in pri prejemkh do 18 000 dinar-iev oproščeni dohodninskega davka Ti bodo odslej, plačevali do 1000 Din in več letne dohodnine. Če pomisl mo. da se je to zgodilo z vednostjo ministra za socijalno politiko dr. Go-saria. ki Je vodja tako zvanega »krščanskega socijalizma« v Sloveniji, potem si lahko oredočujemo. kakšna brezdušna distanca vl?da med besedami in dejanji SLS. Se eno Je treba priVti: Ker se dohodnina plačuje za nazaj, nova plačarina pa sproti, bo velik del zasebnih nameščencev vsled novega dohodninskega davka letos dvojno obremenjen. Plačati bo m^ral dohodnino za lanslco leto in plačarino za tekoče leto. Udarec bo torej dvakraten. Mesto soinčne pomladi in radostnih veHkonočnih praznJ-kov, bo treba zasebnim nameščencem odšteti težki tisočake, da zadovoljijo bremenom. ki Jih le trne Vi a la SI-S. Nova plačarlra se bo plačevala tako. da bodo poslodavcl" vodili posebne knjige o tem davku ter izročali davčnim uradom spiske nameščencev s točnimi podatki o od1esr'jajth vsike tri mesece. Efekt nove plačarlne bo znašal mnogo mlijor-ov. Kako , ki niso mogli dovršiti 15 let efektivne siužfce. Večinoma so to mladi ljudje Ak.i Je t;k mlad uradnik Izgubi! v vojni desno rr.ko, oči, aH pa se je kako drugače onesposobi;, ie b! upokojen. Sedaj mu nov! finančni zaken odvzema dragnjsko doklad-), brez katere danes nobenemu uradniku ni fm go-če živeti. Res, lepe sadove rodi aovj gospodarska In socljalna politika kleriki'no -radikalne vlade. Kako so šteli glasove Karakterističen prizor Iz Narodne skupščine. Beograd, 31. marca. p. Popoldanska seja Narodne skupščine se je učela ob 6. Takoj prvi govornik dr. Bankovič ie ugotovil, da je dopoidne pri glasovanju o bidietu zabeležil tajnik zbornice, da je pasova) za proračun tudi poslanec Josip Klekl. ki že več mesecev leži budo bolan v Sloveniji. Njegov glas se torej ne more šteti in ni glasovalo za proračun 157, ampak le 156 poslancev Dr. Bankovič je ugotovil, da ja kleroradikalska večina umetna in je protestira 1 proti kršitvi poslovnika. Skupščinski tajn& Kobasica se je branil, da se ie pripetila le slučajna pomota. Pri klicanju imen poslancev, da le slišal, kako ie pri imena g Kleka nekdo rekel »za«- (Kici: Kolfko Je bilo takih »za«? Nemir.) Smitrai je, da je poslanec Klekl v zbornici. (Smeh in ironični medklici.) Kasneje pa je uvidel. da se je zmotil. Dr. Bankovič te ponovno zahteval, naj se Izid glasovanja popravi v toiiko, da ni bilo oddanih ra budžet 157, airrpak naiveč 156 glasov. Predsednik skupščine Trifkovlč je prizna! racalo fn Izia-vii. da ie za budžet res giasovj|c le 156 In ne 157 poslancev. Nato je bil prečltan dopis notrmtega mf-n:stra. v katerem zahteva v smkl;: čl. 9 zakona o ministrski odgovornosti. lOdnevn rok za obrambo proti obtožnici irslance\ Kosta Timotljeviča In tnvarSev. nakar jt bili seia končana. Prihodnja seja Mri dopoldne oh 10. Na dnevnem redu ie razprava o zahtevi notranjega ministra jjede podaljšanja roka za obrambo. aii Kraji in ljudje Občinske volitve v Celju razpisane Včeraj popoldne je bila izdana na-redba velikega župana, s katero se razpisujejo volitve v občinski svet celjske občine na dan 19. junija 1927. Zadnje občinske volitve v Celju so se vršile 28. septembra 1924. in bi bila letos poslovna doba občinskega sveta, tudi če ne bi bil razpuščen, potekla. Pri volitvah 1. 1924. je zmagal Narodni blok proti združenim klerikalcem in Nemcem. Dobil je 25 mandatov, klerikalci in Nemci pa 7. Eden mandat je pripadel socijalistom. Lansko leto so radikali in del bivših narodnih socija-listov razbili Narodni blok ter prešli v zvezo s klerikalci in Nemci. Tako se je razmerje v obč. svetu spremenilo in je napredna delovna večina štela samo še 17, opozicija pa 15 + 1 (soc.) mandatov. Kriza je nastala, ko so klerikalci, radikali in Nemci sabotirali proračun. Po nastopu novega kleroradikal-skega režima v Beogradu je vlada obč. svet z odlokom od 28. februarja razpustila ter je bil za vodstvo občinskih poslov imenovan vladni komisar, ki je 8. marca prevzel občino iz rok dosedanjega župana dr. Hrašovca. Dr. Vinko Gregorič -sedemdesetletnik in deluje publicistično. Zaslužnemu domačinu, ki je vedno pogumno ščitil ugled in interese svojega stanu ter rodnega mesta, želimo še mnogo zdravih in plodnih let. Dr. Vinko Gregorič, sin enega izmed zadnjih ljubljanskih kirurgov, je danes, dne 1. aprila 70 let star. Po svoji promociji doktorjem vsega zdravilstva ie služboval ju-bi!ar od 1. 1S81 v ljubljanski bolnici dolga desetletja kot primarij In šef, obenem pa ie kot priljubljen zdravnik izvrševal obširno privatno prakso. Zlasti je užival ugled kot specijalist za porodništvo, iz katere znanstvene stroke Je publiciral več razprav. Od 1. 1892 Je bil primarij dermatolo-ško-venerološkega oddelka javne bolnice ter je vzlic silno napornemu delu vztrajal do 1. 1923. Dr. Gregorič je bil med ustanovitelji kranjske zdraviliške zbornice ter je bil dolgo vrsto let do lani tudi njen agilnl predsednik. Dr. Gregorič Je bil tudi več let član ljubljanskega občinskega sveta in deželni poslanec, skrbeč vedno za koristi Ljubljane in dežele. Vedno se trudeč za gospodarski napredek rodnega mesta, je bil ustanovitelj prvega velikega in modernega hotela v Ljubljani; v tej hotelski družbi je bil dolgo marljiv predsednik ter je deloval na pospeševanje prometa tujcev v našem mestu. Jubilant je tip Ljubljančana, ki iskreno ljubi naše mesto in dokazuje svojo Ijubav vselej tudi z dejanji. Na njegovo inicijatl-vo se je v LJubljani izboljšalo marsikaj In pri vseh novih pridobitvah ie rad sodeloval z nasveti in pomočo. 2e dolgo zbira spomine na minulo dobo Ljubljane ter je njegova zgodovinska zbirka ena najbolj dragocenih. Vzlic svojim letom je še vedno živahno delaven, prireja javna predavanja Svileni klobuk« od 100-145D Slamnik* od 80-125 D Stemberrer-Res, Dunajska c. Bizantološki kongres v Beogradu Zanimive razstave. One 11. aprila bo otvorjen v Beogradu mednarodni bizantološki kongres, ki bo zbral v naši prestolici najznamenitejše znanstvenike iz vseh držav Evrope. Dosedaj je prijavljenih že okoli 270 delegatov. Kongres se bo vršil v veliki dvorani nove univerze in bo otvoritvi prisostvoval tudi kralj Aleksander. Trajal bo 5 dni. Prijavljena so predavanja nemških, francoskih, angleških, rumunskih. bolgarskih, grških, avstrijskih in čeških znanstvenikov. O priliki kongresa bo v Beogradu tudi več razstav. Dvor bo razstavil kopije fresk iz srbskih manastirov, in sicer na Gardnem domu na Topčideru. Društvo prijateljev umetnosti «Cvijeta Zuzoričs priredi prvič izložbo naših in tujih ikon. Narodni muzej otvori svoj srednjeveški oddelek, v katerem so razstavljene kopije fresk in razne or-namentike. g. Stevanovič pa razstavi svoje kopije miniatur iz naših srednjeveških rokopisov. Razen teh razstav prirede na čast gostom bankete zunanje ministrstvo, univerza in občina, kralj in kraljica pa na dvoru koncert. Po kongresu se odpeljejo gosti v notranjost Srbije in si bodo zlasti v Peči in Decanih ogledali znamenite tamkajšnje samostane._ n» • T* v«v Pismo iz Irzica V zadnjem času se ie pri nas marsikaj zgodilo, o čemer naše »Jutro« še ni poročalo Omeniti je treba nredvsem redni občni zbor Slovenskega bralnega društva, ki se je vršil preteklo soboto v hotelu »Lončar«. Predsednik g Rooss se Je v svojih izvajanjih dotakni! najvažnejšega poglavja Bralnega društva, namreč niegovega pevskega zbora, ki ga je treba nujno poživeti, če hočemo, da bo dosegel svoj namen. Pe-vovodje so na razpolago, potrebno ie le malo več požrtvovalnosti pevcev. Druga leta Je bil že po Božiču redni letni koncert. Letos pa ga najbrže sploh ne bo. Pod nobenim pogojem ne smemo dopustiti, da bi pevski zbor, ki Je pod taktirko g. ravnatelja Lajovica dosegel tako lepe uspehe, prenehal s svojim koristnim delovanjem. Vsi na delo. da se pevski zbor ne samo ohrani, temveč tudi kvalitativno pomnoži na ta način, da se delovanja udeleži zopet stara pevska garda, ki je mislila, da je že čas prepustiti javno delovanje mladini, kaT se Je seveda izkazalo kot pogrešeno. Mladina, ki stopa sedaj na pozornico, se žal zanima samo za šport in kar je s tem v zvezi. Treba Je torel krepko prijeti za veslo vse dotlej, dokler ne prevame vajeti generacija, ki se je izšolala že po vojni. Navzoči so sklenili v tem pravcu napeti vse moči. Razveseljivo pa je bilo poročilo knjižničarja g. Hofbaura. Kar se tiče izposojanja knjig, Je knjižnica Tržiškega bralnega društva takoj za šentjakobsko v Ljubljani. Iz-posojnina je vrgla okoli 4000 Din. Občni zbor je izreke' knjižničarju priznanje in pohvalo. Pri volitvah je bil izvečine izvoljen zopet stari odbor, le tajniške posle je prevzel g. Baumgartner. Redne pevske vaje se vrše vsak torek in četrtek ob pol, od-nosno ob osmih v pevski sobi meščanske šole. Novi pevci in pevke vedno dobrodošli! Na praznik, v petek, je mladini pripovedovala pravlj;ce naša priljubljena pripove-dovalka gdč Manica Komanova. Dvorana meščanske šole ni bila sicer tako zasedena kakor navadno ob takih prilikah, ker Je dobila meščanska šola prepozno obvestilo, da pride pripovedovalka v Tržič. Da pa pride mladina na svoj račun, ji sporočamo, da bo to nedeljo pripovedoval pravljice nestor slovenskih igralcev g. Danilo iz Ljubljane, ki mu pravi ljubljanska mladina »naš očka in dedek«. Govori j! tako iz srca, da so ga hoteli zadnjič skoro raztrgati, ker jim ni mogel in hotel več pripovedovati. Danilo! Na veselo svidenje! Pri tej priliki ne smemo pozabiti omeniti, da je Imela tržiška mladina krasen užitek na slikah in besedah g. Pavla Kuna- verja iz Ljubljane, ki je predaval o skav-tizmu in razkazoval slike o letovanju ljubljanskih in mariborskih skavtov v preteklih letih. Predavanje je obiskalo prav številno občinstvo In predavatelju živo pritrjevalo, obetajoč si od podobnih organizacij prero-jenje človeštva. Prihodnje tako predavanje bo v sredo, dne 6. aprila ob osmih zvečer v kino-dvorani. To pot bo predaval g. Zor o naših planinah poleti. Vsi prijatelji naše lepe domovine se iskreno vabijo, da se predavanja udeleže polnoštevilno. K atentatu na madžarski kazino v Novem Sadu Senzacijonalen preokret v aferi. Poročali smo, da je bil te dni izvršen v Novem Sadu bombni atentat na tamkajšnji madžarski kazino. Dejanja so bili osumljeni Orjunaši in je bil še istega dne aretiran sotrudnik «Vidovdana». Bogoljub Rafajič. Ta je prvotno priznal, da je izvršil atentat, nakar je bil takoj izročen sodišču, kjer pa je nepričakovano odločno zanikal vsako krivdo. Izjavil je med drugim, da je bilo njegovo prvotno priznanje izsiljeno z moralnim pritiskom in da bo vzrok pojasnil na tajni seji na sodišču. Včeraj so se medtem povodom atentata razširile izredno zanimive vesti. Zatrjuje se celo, da sp atentat pripravili Madžari sami. v Haagu se vrši namreč zasedanje razsodišča med Jugoslavijo in Madžarsko in Madžari so po tej interesantni verziji inscenirali atentat samo zato, da bi sodišče v Haagu moglo obtožiti našo vlado, da slabo postopa z madžarskimi manjšinami. Sedem nebogljenk Ob priliki racije po raznih hlevih, nočnih lokalih in mestnih ulicah ie bilo v noči od srede na četrtek aretiranih v Ljubljani sedem nočnih metuljev V nekem hlevu v v Krakovski ulici je bila prijeta Marija Trobec iz Črnega vrha, ki je bila pred kratkim odpuščena iz prisilne delavnice. V hlevu seveda ni bila sama. Ano Bizjak z Dolenjskega so iztrgali detektivi iz naročja nekega delavca v nekem hlevu na Viču. Ivano Zrimšek Je odpeljal stražnik na Mestnem trgu izpred nosa trem za njo se bo-rečim ponočnjakom. Blatnik Marička je vabila moške *na špas« tam za vodo. pa Jo je prijel pod pazduho mož postave, ostale tri pa so morale z detektivi iz raznih nočnih lokalov Sumatra, domovina Malajcev (Prihodnji spored ZKD) V soboto in v nedeljo, dne 2. in 3. aprila prinaša ZKD izredno zanimiv kulturni Ufa-fifan, ki prikazuje v lepih slikah romantično življenje prebivalstva na otokih Sumatra, Java, Boneo in Celebes. Film prikazuje romantiko nepredirnih pragozdov, ki so polni opic in drugih eksotičnih živali. KTasna je flora v teh pokrajinah, polnih palm in drugih eksotičnih rastlin. Zanimivo je gledati orjaške kače, ki prežijo za svojim plenom. Pa tudi družinsko življenje Malajcev, njih svatbeni običaji, plesi, konjske dirke je videti v tem izredno zanimivem poučnem filmu. Skratka film j-e velepoučen ter naj-topleje priporočamo vsakomur, da si ga ogleda. V soboto popoldne ob 1430 je šolska predstava, za ostalo občinstvo se predvaja film v nedeljo ob 9.30 in 11. dopoldne. — Predprodaia vstopnic od danes naprej pri blagajni kina Matice. Oglejte si slike v izložbenem oknu kavarne »Zvezda« in pre-skrbite si pravočasno vstopnice, ker bo za film gotovo veliko zanimanje. Cene prostorom 2 in 4 Din. „Be&trice Cenci" Francesco Cenci, krvoločni in nasilni oče, k; ljubi in želi svojo lastno hčer! — Ujet in mučen od banditov! — Olimpij, pleme« nit ljubavnik Beatrice! — Obdolžena oče» tovega umora je Beatrice od papeža Kle» menta- VIII. po nedolžnem obsojena na smrt! — Poplava reke Tibere v Rimu! — Vsled poplave se podirajo zgradbe stare« ga »večnega Rima». Izvršenje obsodbe ob prisotnosti več tisoč ljudi pred Angel jsko trdnjavo. PRIDE! KINO «DVOR». Samo še danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. Največji kriminalni film »ezije 27-/28. Newyorški trgovci deklet Kolosalni uspeh pri vseh dosedanjih predstavah. Ne zamudite prilike. Samo danes! KINO «LJUBLJANSKI DVOR». Telefon 2730. Pri Tseh predstavah sodeluje naš priznano najboljši orkester Ljubljane. Pozor na naš jutrišnji izredni gala program! Še na mrtvega z motiko V sred-o, dne 30. marca, je imel posestnik Korošak v Zerovincih v svojem vinogradu kopače. Po končanem delu, nekako po 18. uri, so se kopači okrepčali z j.-oi-in pilačo. Pri tej priliki se je Anton tli;! den, mizarski pomočnik, rodom iz Vel spri z viničarjem Jožetom Bukovcem i•/. Pratinščaka ter ga zabodel z nožem v le\ o stran prsi Bukovec je bil takoj mrtev. Ubiti viničar je oil star šele 34 let ter zapušča ženo in petero dece v starosti od 2 mesecev do 7 let Ubijalec Hladen Je splošno znan delomržnež in na zelo slabem glasu. Njegova surovost se je pokazala tudi v tem slučaju, ko je že mrtvega Bukovca obdelava! še t motiko. Včeraj se je zločinec sam javit sodišču v Ormožu. Ciganski spomini V Sostrem so b'li cigani. Lepa ciganka Katarina Je hodila po vasi in ponujala ljudem svojo srečo s prerokovanjem. Cigani so kmalu odšli, a spomin nanje Je ostal. Jana, zgovorna domačinka, si je zapomnila lepo ciganko in v svoji domišljiji skovala mal rnmanček: »Mesečna noč leži nad zemljo; v mesečini se koplje polje in sivi Škandrov skedenj. V mesečini priplava mlada ciganka njena bronasta črna ramena bleste. 2e je pri skednju. Kot spretna mačka zleze na pod, kjer obsedi in polglasno začne peti: »Kje si moj ljubi, vabi te nočka, moja se očka solze? Pridi čez polje, židane volje, čaka te, čaka cigansko dekle.« Tedaj se Je od sosednje hiše v bližini odtrgala senca in zlezla na skedenj. Skozi Špranje je luna sijala, a seno Je šumelo uspavanko Ziutraj Je Katarina izginila, a nekdo je hodil po vasi z oblački pod očmi. Jera pa Je svojo fantazijo povedala Mati jevemu bratu Anžetu. Ko ie prišla namreč koncem februarja na Matijevo dvorišče, lo Je !e-ta zapodil. Pa je rekla Anžetu, ki je tudi z bratom potegnil: »Le vleči ž njim, ki se Je na podu podganil!« Matija je nato tožil. Jerica se je prepozno zgrabila za jezik, 100 dinarčkov je splavalo po vodi; saj bo morala plačati kazen, ker je Matička dolžila po nedolžnem. Svedrovska zalega v Ljubljani Dva svedrovca za sa če na v Kranju. Kakor smo že poročali, je bil v ponedeljek v nočnih urah izvršen vlom v Lebnovo trgovino na Poljanski cesti drzen vlom. Hlapca Je proti jutru zbudil ropot v hiši in bo je stopil v trgovino. Jo je našel odprto, v njej pa neznanega moškega, ki je odpiral predale. Hlapec ga je hotel zgrabiti, toda neznanec se mu je spretno umikal. Na pomoč je prišel potem stražnik, ki ie že prej opazil, da se sučeta okrog Leb-nove hiše dva sumljiva moška, kmalu nato pa čul, da so se odprla neka vrata, čim se je prvemu svedrovcu posrečilo priti na prosto, se je pričel divji lov za njim po dvorišču. Preganjalca — stražnik in hlapec — pa sta Jcmahi spodila tudi še drugega zajca. Pred seboj sta imela kar naenkrat dva postopača. Hlapec je že skoro dotekel drugega vlomilca, ld se je pa tisti hip pognal čez malo ograjo, da pride na cesto. Namen se mu je tudi posrečil, pustiti pa je moral v Mapčevih rokah svojo suknjo, v kateri je Imel razne svoje dokumente in celo nekaj denarja. Svedrovcema se Je sicer posrečilo pobegniti, vendar pa Je Imela polidja v rokah vse dokaze, kdo je vlom zagrešil. Dva dneva so vlomilca zasledovali agenti po Ljubljani, včeraj pa sta se odpeljala dva v Kranj in privedla v LJubljano 231etnega Rudolfa Frigidija, ki je bil gori uslužben kot čevljar, in njegovega tovariša, delavca Jožefa Vidmarja, ki Je bil tudi zaposlen v Kranju. Ptička sta stanovala skupaj. Spo- Kulturni pregled Iz Ptuja repertoarji Ljubljanska drama: Petek, 1.: «Ti in jszs. E. Sobota, 2.: ob 15. Predstava pomladka Rdečega križa I. državne gimnazije. Nedelje, 3.: Ob 15 uri popoldne. «Danes bomo tiči«. Ljudska predstava pri zniža« nih cenah. — Izv. Ljubljanska opera: Petek, 1.: Zaprto. Sobota, 2.: «Orlov». Opereta. Premijera Izv. Mariborsko gledališče: Petek, 1.: Zaprto. Sobota, 2.: «Učiteljca». A. Kuponi. Nedelja, 3.: ocMadsme Butterfly». Kuponi. Gostovanje gosp. Skrivaniča v Mariboru. V kratkem bo gostoval bivši član mariborske opere gosp. Ive Skrivanič v ulogi Des Grieuxa v operi cMmoni.. Nedelja v maritHrskem gledališču. V nedeljo, dne 3. april; odpade radi koncerta popoldanski predstava. Zvečer se ponovi velik letošnj operni uspeh, prekra-ana Puocinijeva opera . Lahko si jo bodo ogledali tudi zunanji gosti, ki pridejo na popoldanski koncert. To je tem lažje, ker konča opera že pred 11. uro. Dario Nicodemi:,Učiteljica' Najnovejša dramska predstava v mari» borskem gledališču je občinstvo prijetno iznenadila. 2al, da ni bi!a premijera boljše obiskana. Upamo, da je zakrivil to le ko» nec meseca in bodo nadaljne reprize tem bolje -osečane. «Učiteijica», Nieodemije« va komedija treh dejanj, v prevodu Ivana Grudna zasluži to po vsebini in svoji dra« matični izdelavi ter predstavi mariborskih umetnikov. Mariborčani Nicodemija že poznajo po «Scampolu». Baš tako svojevrstna in p jetno tendenčna je »Učiteljica*. V treh de« janjih nam pokaže časovno in krajevno stisnjeno usodo mlade deklice, ki jo je za« peljal brezsrčen bogataš, jo poslal v Ameriko s prozornim namenom, da že med potjo ali pa vsaj v daljni Ameriki zgine živ dokaz. Otroka je zatajil in izročil v oskrbo s trdno nado, da tudi ta živ dokaz v par dneh umrie. Neugnana življenska si« la pa privede deklico čez 7 let nazaj iz Amerike, postane učiteljica in sreča v tra« giki je hotela, da je «čudna» učiteljica, le« pa in ponosna, zaprta v sebe, učila tudi tisto svoje dete, ne da bi ga poznala. Dra« matične so slike provincijalnega življenja, vaščanov in učiteljic s šolsko ravnateljico, diko vseh čednosti in principov in dobro« dušnega šolskega sluge. Rdeča nit vseh treh dejanj je dobro srce učiteljice, ki pre« rodi župana — graščaka, še malo prej ve« seljaka iz Pariza. Včasih je drama kakor pesem, mehka in sočna melodija, posebno v učiteljici, ki jo je igrala gdč. Kraljeva. Ne rečemo, da je bila na višku in da je tudi za to vlogo tako izvoljena, kot je bi« la v — ki se baš sedaj izvaja v ljubljanski operi z največjim uspehom. Med naštetimi simfoničnimi pesnitvami gre nedvomno prvo mesto kantati cOlj-ki». je vpila Micka iz Pirnič decembra po razpravi Milki, ki je pričala v neki zasebni obtožbi zoper Micko, ki je potem morala plačati par sto dinarjev. , katerega je opremi) Beethoven s scenično glasbo. Članica našega gledališča t Zagrebu. Ga. Štefka Poličeva je gostovala te dni v zagrebški opereti. Pela je naslovno ulogo Kalma-nove ^Grofice Marice« v slovenščini. »Sloransk.r P?ehled< o slovenskih zadevah. V marčevi številki znane revije >Slov. Pre-hled«, ki jo izdaja Ad. Černy v Pragi, ocenjuje urednik sam *Spomine< dr. Jos. Sernca in poroča o sedemdesetletnici tržaškega novinarja Maksa Cotiča (s sliko). Roman o DrnStvu narodov Marcel Rouff je izdal roman >Sur le Quai Wilson<, čigar su-jet je vzet iz krogov Društva narodov. V romanu nastopajo s polnimi imeni razni evropski diplomatje. V prvi vrsti biča z močno ironijo spletke, ki se pleto za kulisami Društva narodov. * JUTRO« št. 78 4 = Domače vesti "Slovenska delegacija« v parlamentu Zadnji »Kmetski lista objavlja po steno* grafskem zapisniku dva govora posl. Puelja i t zadnje proračunske debate. Pcmatisku« jemo par odstavkov, da tudi naša širša javnost spozna, kako »slovenska delegaci« ja», kakoT pravijo klerikalci, brani v Beo» gradu ljudske interese. V govor posL Pue» Ija pri proračunu ministrstva za javna de« k so večkrat vpadali klerikalni poslanci ir razvil se je naslednji dvoboj. Pueelj: «G. minister aam, kakor njegovi tovariši, mi v svojem srcu dajo prav, toda žalibog vladna moč človeka malo pomeh« kuži.» Josip Skoberae: »Tebe je že!» Pucelj: «Mene je lahko, ker sem bil dol« g<> v vladi in lahko iz izkušnje tako govo» rim .. Pucelj: ^Pričakovali smo ter živeli v ve« ri. da se avtonomija zopet povrne.* Smodej: «Vi ste jo pokopali s svojim glasovanjem za ustavo.« Pucelj: «G. Smodej, vi ste kakor tista baba, ki je vedno vpila: postriženo, postri« ženo, tako dolgo, da jo je mož vrgel v vodo.» Žebot: «Kaj se boš ešofiral! Koliko gla« sov pa imaš.« Pucelj: »Žebot, aH si pijan?« Žebot: «Za tistih par mesarjev in kraa nvarjev, ki jih imaš za seboj še Jud nič ne da!« (Prerekanje med poslanci Jugoslovanske« ga kluba in poslanci HSS.) Pucelj: «5 takozvano radikalsko*sloven» sko vlado nismo mi Slovenci ničesar pri* dobili.« Žebot: "Pucelj že ne!« Skoberne: tavi. Odziv sicer ni malenkosten, vendar nezadosten za dosego tega, kar želi pokazati ljudstvu ob meji. Da bo razstava imela čim več uspeha, pozivamo vse, ki so ta bodo še sprejeli okrožnice, da se čimpreje odzovejo pozivu sodelovanja pri obnovi človeka, človeka dela in poštenja. * Beethovnova proslava v Litiji. Podmladek Rdečega križa v Litiji priredi v nedeljo 3. aprila ob 15. v Sokolovi dvorani Beethovnovo proslavo s sodelovanjem ljubljanskih umetnikov. Čisti dobiček prireditve je namenjen revnim šolarje-ni osnovnih šol v Litiji in Šmartnem. * Velike nevihte v Hercegovini. V noči od torka na sredo se je nad planinskim krajem Prenj utrgal oblak. Planinski potoki so naglo narasli ter valili v dolino kamenje, in drevje, vsled česar je Neretva narasla za dvanajst metrov ter se razlila preko bregov in povzročila velike poplave. 0 Železniška nezgoda pri Osjeku. V sredo popoldne je pri Koški, v bližini Osje-ka. skočila s tira lokomotiva tovornega vlaka in potegnila s seboj pet vagonov. Materijalna škoda je velika, človeških žrtev pa ni bilo. Promet se vrši s prestopanjem. * Ljubavna tragedija. V okolici Mostarja se je odigrala te dni krvava ljubavna tragedija, Radoje Marič iz ugledne seljaške rodbine je imel že delj časa ljubavno razmerje z Ilinko Jokanovičevo. Njegovi roditelji pa nikakor niso hoteli dovoliti, da bi se oženil z Ilinko, vsled česar ie le-ta pričela razmerje z nekim drugim fantom. Ko je Radoje zvedel, da se je IHnka zaročila te dni z drugim fantom, je prišel k njej, da mu pove resnico. Odgovorila mu le, da nima ž njim nič več skupnega. Radoje ie nato potegnil revolver ter strelial na njo. Težko ranjena je Ilinka obležala v mlaki krvi. Potem pa si je Radoje pognal kroglo v desno sence; ostal je na mestu mrtev. * 2ika Je ržena žitna kava. Za otroke pravega zajutreka brez Zike ni. Za odrasle laJiko prMenete 2iki nekaj prave kave. Tako so z Žiko zadovoljni otroci in od-rastli. 276 * Chvpre krema Calderara Je najboljša. PREBN*ZN.*NILO: Lp Hm Harry IMtke lepem velefiimu: ELITNI KINO MATICA Iz Ljubljane u-t- Povečanje klerikalnega občinskega sosveta. Nanovo sta imenovana v ljubljanski občinski sosvet gg. tesarski mojster Pust in trgovec Gagd. Zanimivo je, da so poskušali dosedaj že tri pristaše SDS pridobiti za to, da bi prevzeli posebno čast, sedeti v klerikalnem sosvetu ta nositi soodgovornost za njegovo početje. V tej zvezi je bilo včeraj imenovano tudi ime gosp. Roberta Kollmanna, češ, da je bil imenovan v sosvet, a se je za imenovanje prav lepo zahvalil. Med zavednimi pristaši SDS gospoda zaman lovi kalinov za svoje Iima-nice. u— Stanovanjsko sodišče v Ljubljani prične v ponedeljek 4. t. m. zopet redno poslovati. Začasno še ostane v dosedanjih prostorih, vrše pa se že pogajanja glede novih lokalov ta je poskrbljeno vse, da poslovanje urada ne bo trpelo. u— Kopališče na Savi pri črnuškem mostu. Z javnimi kopališči Ljubljana nima sreče: kopališče v Koleziji je postalo mnogo premajhno in tudi kopališče ob Ljubljanici se ni nič kaj obneslo. Mestna občina ljubljanska se bavi sedaj s projektom, da se zgradi kopališče na Savi v bližini črnuškega mostu. Kopališče ob Ljubljanici bi se v tem slučaju opustilo, kabine pa bi se prenesle na prostor ob Savi. Staro kopališče v Koleziji se deloma popravi ter zopet izroči svojemu namenu. u— Občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v LJubljani bo v nedeljo dne 3. aprila točno ob 10. dopoldne na verandi hotela Union v Ljubljani. Razen običajnega dnevnega reda se bo na občnem zboru razpravljalo o cenitvi lastnih stanovanj, previsoki vodarini in gostaščini v Ljubljani, o našem postopanju po novem stanovanjskem zakonu ter o ustanovitvi lastnega denarnega zavoda. Obenem se bo protestiralo proti morebitnemu podaljšanju stanovanjskega zakona- Radi tega vabi odbor vse posestnike iz Ljubljane in okolice, da se tega važnega občnega zbora udeleže v največjem številu. u— Zobozdravniško mesto. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje na svojem ambtilatoriju mesto zobozdravnika. Reflektanti se opozarjajo na razpis v uradnih listih. Prošnje ie vložiti do 15. aprila 1927. 491 u— Pozor! V nedeljo 3. aprila bo v veliki dvorani Narodnega doma svečanostna prireditev L strokovne šole brivskih pomočnikov v Ljubljani, katere se bo udeležilo tudi okoli 50 pomočnikov iz ZagTeba Prireditev bo nekaj povsem novega 14 naše mesto in vzbuja že sedaj mnogo zanimanja. u— Predavanje v Pravniku. Danes bo pitdaval v društvu Pravniku g- dr. Ludovšk Bolim, ravnatelj trgovske akademije v Ljubljani, o temi: Aktualni problemi ^Društva za socijalno politiko«. Predavanje se bo vršilo na sodišču ob 6. popoldne, soba št. 79 Na predavanje so vabljeni vsi, ki se zanimajo za socijalno - politične probleme. u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slu čaji: 2 tatvini, 2 prestopka nedostojnega vedenja, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prireditev z godbo brez dovoljenja, 1 prestopek obrtnega reda, 2 prestopka hoje po železnici, 1 poizkušen samomor iu 8 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 8 in sicer: 1 radi tatvine, 1 radi nedostojnega vedenja iti 6 radi vlačugarstva. u— Izreden občni zbor Zveze duševnih delavcev v Sloveniji bo 8. aprila ob 8. zvečer v prostorih Slov. Matice, Kongresni trg 7/1. Dnevni red: Določitev članarine za leto 1927 Delegate je treba po § II pravil prijaviti odboru tri dni pred občnim zborom. u— Onemogel na cesti. Na Celovški cesti v Spodnji šiški se .ie v sredo popoldne zgrudil in obležal SOletni Andrej Zajec, doma iz Podgorice pri Črnučah, čutii se je bo lehnega, vzel je v roke palico in hotel v ljubljansko bolnico. Dolga pot ga je utni dila in obležal je nezavesten v Šiški. Po-zreje so ga prepeljali v bolnico z rešilnim vozom, vendar je moral bolnico že naslednjega dne radi pomanjkanja prostora za pustiti. u— Zaplenjen dragocen plašč. LjuMJan ska policija je prijela pred par dnevi nekega S. ter mu zaplenila dragocen črn astrahan. plašč z drap podlogo, ki ga je ponujal strankam v nakup. Ker S. ni mogel dokazati provenience plašča In je poticiii znan, da se rad peča s prepovedanimi posli, obstoja upravičen sum, da je bil plašč nekje ukraden. Lastnik naj se prijavi na policiji- u— Predavanje S. J. S. U. Preporoda. V soboto dne 2. t m. ob 8. zvečer se bo vršilo izredno zanimivo predavanje s skloptičnimi slikami o zgodovini zrakoplovstva in njegovega razvoja do danes. Predavanje se bo vršilo v mali dvorani Kazine, n.nad-stropje. Ne dvomimo, da bo zanimivo predavanje privabilo kar največ za vsak na predek navdušene publike. 4S7 u— Spored koncerta, ki ga priredita v četrtek dne 7. aprila ob 30. uri v Filharmo-nični dvorani vijoltaistka Vida Jeraj in pianistka Jadviga Požene!: 1.) Beethoven: Sonata op. 47 za vljolino in klavir, ki je splošno znana pod imenom »Kreutzerjeva sonata«. 2.) Ravel: a) Prelude, b) Fot-lane, c) Rigaudon za klavir. 3.1 Faurč: Sonata v a-duru za vijolino m klavir. Vse tc-čke sporeda so absolutne umetnine in imena obeh nastopajočih nam iamčijo za umetniško izvedbo. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 3025 u— Velikonočne skrbi gospodinje. Prazniki so pred durmi 1 Treba je, da osnažim srebrmino s čistilnim bombažem (Selber-putzwatte); pohištvo prenovim s »Funno-tom«, a tla z likalno pasto, najrajši odprto, po težL Razun tega potrebujem za kuhinjo pecilnega praška, jelenove soli, sode, bi-carbone in slovečih barv »Aleluja« za pi-ruhe. Vse to dobim najceneje, s sveže zaloge, v drogerijl »Sanltas«, Celje, ali pa Ljubljana, Prešenova ulica 5. 492 u— Rozine, mandeljne, lešnike, Jederca i. t. J uri ne zbere vsaj 20 članov, bo občni zbor pol ure pozneje, brc/, ozira na število navzočih članov. Na mno-gebrojno udeležbo vabi odbor. a— Občni zbor nabavijalne zadruge se ic vršil v nedeljo 27. marca v Narodnem domu. Zadruga šteje sedaj 1200 članov. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi nova kreditna zadruga državnih nameščencev, ki naj pospešuje štedenje ter omogoča svojim članom tudi cenen kredit V to svrho je bil izvoljen petčlanski pripravljalni odbor. a— Slov. lovsko društvo, sekcija Maribor, priredi v soboto dne 2. aprila ob 20. uri v Narodnem domu sobno streljanje. a— Koncerti Drave v Mariboru (2. in 3. aprila). O »Girki« smo prejeli: Metodika je bujna, bogata fantazija skladatelja kar prekipeva, tako da za en izraz, za eno misel v pesmi prinese celo vrsto raznih motivov. Harmonična skladba pnnaša marsikako zanimivost in se v tem oziru jako blagodejno razlikuje ed drugih P. Hugolinovih skladb-Harmonika je moderna. Koral Je dobro rit-miziran in lepo harmonizraa ter se skladbi jako lepo prilega. Originalna misel — uporabiti koral v kan tati — je priznanja vredna in bodo zato dotičea mesta zelo blago učinkovala. Kot prva točka bo na programu kratka simfonična pesnitev »O nevihti«. Je zelo učinkovita skladba, polna prošnje, strahu, srditosti ta zaupanja. Dosedaj se je izvajal ie kot a capella - zbor. Pri lanske;;! učiteljskem koncertu v Ljubljani pa mi je dejal g. Sattner sam, da ne učinkuje skladba več kot taka, ampak da jo bo izpopolni: s klavirskim spremljevanjem. Ni pa ostali ■ samo pri tem, ampak je g. svetnik na moje prigovarjanje celo delo taštrtimentira! in kot tako se bo tudi prvič izvajalo. O obeh skladbah lahko po pravici trdimo, da delata v prvi vrsti vso čast g. jubilantu in pa tudi za slovensko glasbeno umetnost, ki jo dviga za precej stopenj višje. 487 a— Ogenj na Pohorju. Predsinočnjim ie nenadoma ožarelo nebo nad Pohorjem v" smeri nad razglednim stolpom proti Mariborski koči. Odbor SPD v Mariboru ie imei ravno sejo in je bil v velikih skrbeh za svojo kočo. Šele včeraj se je 4pznalo, da Je zgorela neka kmetska hiša pod Mariborsko kočo. Iz Celja Ali ste že član Vodnikove družbe? Za 20 Din dobite zopet Vodnikovo pratiko ter tri krasne knjige leposlovne In poučne vsebine. Žal bo vsakemu na jesen, ko izidejo knjige, ako zamudi sedaj rok za prijavo. Člani in ustanovniki se sprejemajo v Celju ter Iz celjske okolice samo še danes in jutri, dne 2. aprila v Tujsko-prometni pisarni (Poslopje Prve hrvatske štedionice). e— Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Celju Je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve: Franc Kunej iz Vrenjske gorice, Rudolf Stropnik iz Višje vasi, Matija Bukovšek iz Jazbenvrha, Ivan Jagrič iz Piršenbrega, Alojzij Cernič iz št. Ilja, Fran Voga iz Rakitovca, Fran Kučar od Sv. Miklavža, Josip Ranči gaj iz Ojstriške vasi in Josip Tanšek iz Košnic. Vsi ti so bili od-šii začetkom svetovne vojne k vojakom in se niso vrnili. Okiicni rok poteče dne 1. oktobra t. L e— Celjski dom (Hotel Union) priredi v sr bfito dne 2. aprila v mali dvorani koncert, na katerem bo sviral salonski orkester Celjskega godb enega društva. Koncert se bo vTŠil pri pogrnjenih mizah. Vstopnine ni-Začetek ob 8. zvečer. e— Tombola voinib Invalidov. U druženje vojnih Invalidov, podružnica Celje, P**» t »JUTRO* št. 78 5 Petek 1. IV. 192?. redi v sredini meseca maaika veliko tombolo, koie čisti dohodek ;e namenjen za podpore potrebnih članov, Kakor vselej, tako so tudi sedaj radevoije celjski imovitej-ši sloji pomagali z darovi in raznimi prispevki, da bo imela tudi ta tombola zaie-Ijeni uspeh. e— 21 vinski sejem v Celju, v ponedeljek, dne 4. aprila se vrši recW rtRsečni živinski sejem v Celju. Pričaiuje se večji do-gon živine In živahnejša iupčla. c— Iz policijske kronike. Prijavljeni so bili sledeči slučaji: 1 prestopik radi nakupa in prodaje predmetov, ki Ijvirajo Iz tatvine, 1 zlobna poškodba tuj» lastnine, 1 razgrajanje po ulici, 1 prestopek obrtnega reda. e— Ljudsko rseučllšče. V fctrteik, dne U t m. se je vršilo v fizikalni dvorani meščanske šole predavanje ge. Mtnke Človeka rjeve a Ljubljane o naši tmrH pisateBId Zofki Kveder-Demetravfevii Izvajanja so bila globoko zasnovana ter iiro Je polna dvorana, zlasti števitao napdno ženstvo, sledilo z izrednim zamimaijetn. Predavateljica fe obširneje obrav-.aMila pisatefjlino mladost, njeno borbo in netnkni značaj razne njene nesreče v 2rv!Jequ ter omenila tudi napade v zadnjih časih pa odlično slovensko ženo, ker je pisala vdemokratifinem in jugoslovanskem duhu. Godila fe tudi o njeni nadarjenosti in pridnosti. Sai se Je s primeroma ozko izobrazbo Z neverjetno delavnostjo povspela v višine1 naših največjih duševnih delavcev in delavk. Bila je obče spoštovana ta znana tudi pir drugih narodih saj je pisateljeva!* v slovanskem, v srbo-hrvatskem, v češkem ta v (emškem jeziku. Končna sliika je podala v 2j>fki-Kveder-De-metrovičevi izreden značaj v našem slovenskem slovstvu in v tiaipdnem življenju. Burno odobravnje je sedil* izvajanju predavateljice, g. predsednik vladni svetnik Lilek se ji je še posebej t laskavimi besedami zahvaMl za izredno ei>o predavanje ta velik užitek tega večera. e— Kako se ustanavljata ia komu se podeljujejo traiike. G. Miha tfk. trafikant, nas prosi glede na našo itavejieno notico dne 26. marca za objavo sledečega pojasnila: Trafika v Vodnikovi ulici šl. 9 mi te bila podeljena leta 1922 s privoljenjem Udruženja vojnih invalidov, za kar sem iz oočetka plačeval 1% od čistega dobioka, ki se je stekal v fond te organizacije. Zastopniki invalidov so mi pri izdajanju tega prrvoKemja zagotovili, da me ne bodo nškoii ovirali pri izvrševanju trafike. Iz tega :'e jasno razvidno, da se ne misli meni tnfiika šele podeliti, ampak hočem le že obstoječo trafiko preseliti iz ene hiše v dTugo. Kakor se je odpovedal lokal gospej Pemovšek, ravnotako je odpovedal meni g. A. Goričat in sem vsled tega primoran iskati drusega. Da je hišni lastnik gospej Pemovšek odpovedal, vendar nd -moja krivda In ji tadi s svojo preselitvijo iz Vodnikove ulice na drugi ekstrem Kralja Petra ceste, kjer se sedai nahaja trafika gospe Pemovšek, ne oom prav nič škodoval aH oviral pri iskanju novega lokala. Ni res, da mi je dorični i?ivalid povedal za predmetni lokal, ampak ji. res. da sem jaz ['jtmu pripovedoval, da te za istega mnogo reflektantov zanima. MARIA JACOBINI r mon um en talnem zgodovinskem velefilmu •BEATRICE CENCI» PRIDE! I-CINO «rDVOR> Opozarjamo na prekrasne razstav« Ijene slike ob trgovini «StacuI» v Se» Ienburgovi ulici. Iz Laškega L— Ze tretji slučaj uasje stekline se je pripetil preteklo nedeljo v našem srezu. Stekel je pes sedlarja Ajdiča, katerega je tri tedne poprej obgrizi neki tuj, črn pes, ko se je priklatil skozi Laško, in potem L*> ginil, Ajdičevega so pa ustrelili. Pričakuje« rno od oblasti, da bo ?. energičnimi sredstvi zatrla steklino. Naj bi se lovcem izdal na* leg, da morajo vsakega prostega psa ustre« liti. Konjača tako ni nkdar videti. 1— Okrajni zastop opozarjamo, naj pre« pove težke vožnje pr.moga z avtomobili preko mosta čez Savitjo, ker se bo most sicer v kratkem zrušil 1— Novi odvetniki. Kakor čujemo, se bo s 1. majem naselil v Laškem še tretji odvetnik g. dr. Domirik Dernovšek, kate« remu se bo pozneje pridružil baje še nje* gov brat, g. dr. Janko Dernovšek. Oba sta tiboveljska rojaka. Rsjven tega pride kot koncipijent v Laško sj. dr. Godnih dosedaj koncipijent pri dr. Ogrizku v Celju, znan iz zadnjega oblastven;ga volilnega boja v Celju, kjer je skotnbniral kleroradikalno* nemškutarsko zvezo. J njim mislijo kleri« kalci premagati Lašk). Vsekakor bomo pravno prav dobro Zivarovani, saj bomo imeli več odvetnikov kot sodnikov. 1—- Občinske voliha že mešajo glav« raznim ljudem, ki se jim cedijo sline po M& občini. G. Frctze ie snubi oboli dvom« ljivcev, nekateri malkonteati m tudi pooo» valjajo, kako bi se dalo v občino priti, N*» ga stranka bo zahteval« od »omlšljeoikoiv strogo disciplino in že vse naše dosedanje volilce, naj ae ne dajo zavesti od kogarkoli k nepremišljenim korakom, ki jihbodo pozneje obžalovali. To« kiat s« ne bo kaj takega nikomur več od» pustilo, temveč bomo izvajali stroge posle« diee. Naj ta poduk zadoetijjel Iz Trbovelj t— Razstava Obrtnega društva v Trbov* Ijah. V nedeljo ob 3. popoldne se bo vrti« la pri Forteju širša seja razstavnega komi« teja, ki ima pripraviti vse potrebno za va« jeniško in pomočniško razstavo. Seje se bo udeležil odbor Obrtnega društva, Oblačil« qe zadruge, zadružna ocenjevalna komisi« j« in ufiteljstvo obrtno«nadaljevalnih šol. Razstava je zamišljena v velikem obsegu. t— Smrtna kosa. Umrli so: Gabrijela Ferme, hči rudarja, 11 mesecev, Loke 383; Ivana Jan. hči posestnika, 6 let, Sv. Kata* rina 19; Marija Naglav, žena rudarja, 49 let. Loke 281; Alojzija Kos. zasebnica 61 let. Lok« 273; Jože Radej, upokojeni stroj« r.ik, 38 let Sv. Lenart 174; Jože Ahae, sin dekle, 4 ure, Sv. Marico 34; Jurij Zefran, upokojeni rudar; 75 let. Sv. Lenart 144; Marija Dremšak, žena rudarja, 73 let, Ret« je 57. t— Sprejem v občinsko zvezo. V občinsko zvezo so bili sprejeti z ženo in otroci: Leo» pold Renko, Janez Hacin, Jože Metli čar, Jože Zupane, Miha Planinšek, Franc Okoni Valentin Mohor, Ivan Klemenčič, Janez Kumar, Anton Ledrer, Jože Romih, Janez Lavrič, Ivan Planinšek, Urša Pušnik, Alojz Cvikl, Janez Ocepek, Janez Župančič, Si« mon Sprogar, Jurij Zefran, Mirtin Podme« rik, Andrej Zakovšek, Matija Zičkar, Jurij Brezovšek, Amalija Gombozc, Ivan Potu« šek, Gašpar Vastič, Franc Veršnak, Srečko Vidic, Franc Jerman, Marko Zalokar, To« maž Znidarčič, Martin Kovač. t— Nov občinski odbornik. G. Ferdo Ros iz Hrastnika se je odpovedal občin« skemu mandatu. Občinski zastop je vzel njegovo resignacijo na znanje in se mu za« hvalil za njegovo sodelovanje pri občin« skem gospodarstvu. Rošev namestnik v občinskem zastopu je sedaj Avgust Ma« rinko, rudar v Hrastniku. t— Pobiranje novih naklad. Občina bo zaprosila v smislu izrednega proračuna uradno pristojna mesta za dovoljenje po« biranja naklad na vse izvožene in uvožene materijalne potrebščine, izvzemši onih za prehrano prebivalstva, to je na premog, cement, les, železo, steklo, kemični izdel« ki itd. Te naklade bi bile trojne in bi bile namenjene za rešitev najbolj perečih so« cijalnih vprašanj. t— Osnovanje občinskega pogrebnega zavoda. Občinski zastop je soglasno skle* nil, da se ima osnovati lastni pogrebni za« vod. tr— Odhod občinske delegacije v Beot grad. Te dni odpotuje v Beograd dvočlan« ska delegacija, katere namen je, izposlovati kolikor mogoče denarnih podpor za zgrad* bo stanovanjskih hii. Enega zastopnika po« Sije večina v občinskem zastopu, drugega pa SLS. Iz Ptuja j— Poverjeništvo «Vodnikove družbe* opozarja vse stare naročnike, kakor tudi one, ki si žele na novo naročiti knjige za letošnje leto, da store to čimprej. Nabira« nje članov bo zaključeno takoj po 1. apri« lu. Ko izidejo knjige, bo prepozno in mar« sikdo bo zopet obžaloval, da ni storil pra« vočasno svoje dolžnosti. Zato naj se ogla« se vsi zamudniki pri poverjeniku g. učite« lju Mirku Majcenu in izvrše nemudoma naročilo. j— Glasbena Matica priredi danes ob 20. uri v lastnih prostorih velik koncert v pro« slavo lOOletnice Beethovnove smrti. Pri prireditvi sodeluje tudi Sokolski orkester. Opozarjamo občinstvo na prireditev, pri kateri se bodo z domačimi glasbeniki pr. vič izvajale tudi težke orkestralne kon» eertne točke ter pričakujemo, da bo ne» umorno in smotreno delo Glasbene Matice najlepše nagrajeno z dobrim obiskom. — Predprodaja vstopnic v glavni trafiki. j— Dramatično društvo je vprizorilo 22. marca Petrovičevo drams «Gozd». Igralo se je v splošnem zadovoljivo. Pač pa bi morali igralci bolj obvladati vloge. Tudi se naj ne dogaja več, da bi se ruski človek po, služeval na odru ribniškega narečja, oso« bito, če je še v narodni noši Vobče po gre« šamo pri izvavanju letošnjega repertoarja pravo linijo. Po večini se nudijo modeme stvari z izrecnim reševanjem seksualnih problemov, če pa že kaj drugega, pa — s par izjemami — take brez vsake vsebine sli vrednosti Videli bi radi enkrat nekaj lepega, zdravega, klasičnega. Naše dobro« aušno in skromno občinstvo je odhajalo že ponovno nezadovoljno iz gledališča j— Starinska najdba v Ptuju. Povodom lanske povodnji v ptujski okolici je go« spod Toplak sen našel ob Grajeni kame. rtito ploščo s hebrejskim napisom Domne« va se, da je bilo svojedobno na onem me« stu židovsko pokopališče. Plošča je bila se» daj izročena ptujskemu muzeju. Listnica uredništva Leposlovnih prispevkov, namenjenih po« sebej za velikonočno številko ne spre je. mamo, v kolikor jih nismo naročili. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljuhliani BI. marca 1927. ViSin« barnmPtr* sns> rt, Kraj Cas opazovanja Ljubljana (dvorec) . . . Maribor . . . Zagreb . . • • Beograd t ■ » Sarajevo , . • Skopije . . . . Dubrovnik , , Split ...» Praha..... i S K 21 Barom. Temper. Si X I* Smei ven > ir Srzini v metrih Oblačno 0-10 /650 60 79 E 1 1(i 75 •2 70 79 NE 1 10 75V5 14-5 33 E 3 4 7SS7 10-7 ^ N 1 8 755-6 6-0 «5 NW 2 10 Ibrb 7 0 9 W 2 10 /54 9 90 74 SI 10 75i 3 U( 66 mirno 1 /54-2 •00 73 E 2 4 '"56 100 71 NE 1 5 7557 3-0 - mirno Vrsta padavine or ip»«o»inni » mm do J ar* dež dež dež dež megla 3.0 04 l.l 6.0 Solace vzhaja ob 5*3, zahaja ob 18.27, luta vzhaja ob 5.53, zahaja ob 17.28. NajviSja temperatifa danes v Ljubljani 15.1 C, najnižja 5.6 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Boljše, vendar pa še nestalno lepo vreme. Tržaška vremenska Japoved 2A petek: L&hiii vetrovi z raznih strani, nebo izpremen- IJITO; temperatura od 10 do 14 stopinj; morje mirno. Šport Drago kolo nogometnega prvenstva v Ljubljani t. razred: Hermes : Slovan. Primorje : Ja* dren. — II. razred: Reka : Svoboda. V nedeijo, 3. t. m. se odigra na šport« nem prostoru ASK Primorja II. kolo po« mladanskih prvenstvenih tekem. Prvoraz« redni klubi igrajo popoldne, in sicer ob 14.30 Hermes in Slovan, ob 16. uri pa Pri« morje in Jadran. Jeseni sta končali tekmi med istimi pro« tivniki z visokima zmagama Slovana (3 : 0) in Primorja (8 : 1). V nedeljo imata Her« mes kot JadTan možnost, da se revanžira« ta za nemili poraz v jesenski sezoni. Po formi na papirju bi se za nedeljo dak> ra« čunati na zmago Hermesa nad Slovanom, dočim je za tekmo Primorje : Jadran tež« ko predvideti zmagovalca. Jadran se je preteklo nedeljo proti Hermesu pokazal v presenetljivo dobri formi Ako to igro v nedeljo ponovi, more računati Primorje na zmagovit izid samo, ako bo podalo najbolj« So igro. Dopoldne ob 1030 igrata Reka in Svobo« da. Za favorita velja tu Reka, toda nale« tela bo v sedanji ojačeni Svobodi na jako nevarnega tekmeca. Iz JZSS (Službeno). Vsi oni v zimske« športnem savezu včlanjeni klubi, katerim so bile v svrho izpolnitve poslane prazne verifikacijske prijave, se pozivajo, da iste takoj vrnejo izpolnjene. Savezna redna se« ja se vrši v pondeljek dne 4. IV. 1927.; na tej seji se bo razpravljalo o glavni skup« ščini, katera naj bi se vršila koncem me> seca aprila. Službeno iz LLAP. Seja upravnega od« bora se vrši danes, v petek, 1. IV. ob 20. v -Jamskem salonu kavarne »Emona«. — Važno! Zavarovanje tekem je tudi v Avstriji v navadi, Nedeljska tekma južnoameriške« ga prvaka SC Penarol je zavarovana za 100.000 šilingov. Službene objave LNP. (Sklepi seje po* s.'ovne£a odbora 30. III. 1927). Prvenstvene tekme dne 3. aprila v Ljubljani se vrše v sledečem redu in sicer vse na igrišču ASK Primorja: ob 10.30 Reka : Svoboda, ob 14JO Hermes : Slovan, ob 16. Jadran : Pri« morje. Dopoldne vrši blagajniško službo g. Kovač ter SK Svoboda, rediteljsko služ« bo pa g. Malovrh, dočim postavita Reka in Svoboda po 3 reditelje. Popoldne vrši Ma« gajniško službo podsav. odbornik g. Lado Zaje ter SK Jadran, rediteljsko pa g. Dot« čee, dočim morajo igrajoči klubi postaviti po 3 dobre reditelje in to za obe popoldan« ski tekmi. Reditelji se morajo javiti do« poldne ob 10. uri, popoldne ob 14. uri služ« bujočemu odborniku pri blagajniškem vho« du ter prinesti s seboj klubske rediteljske znake. — Citata se z ozirom na predloži« tev zahtevanih pojasnil s pravom takoj« šnjega nastopa za SK Slovan: Korošec Stanko in Mutavedjič Boško. — Odobrita se prijateljski tekmi Rapid : Ilirija in Elan : Krakovo dne 3. aprila v Mariboru od* nosno v Novem mestu. Koncert «Grafike» na Golniku. Pevsko društvo »Grafika« priredi v nedeljo 3. t. m. v državnem zdravilišču na Golniku kon« cert pod vodstvom ..svojega pevovodje go« spoda prof. Grobminga v prid tamkajšnjim bolnikom. Ob tej priliki bo društvo pose« tilo tudi grob svojega člana in člana šport« nega kluba »Ilirije«, pokojnega Franceta l čaka, ki je pokopan v Križah pri Tržiču. Pričakuje se, da bodo vsled tega spremili •Grafiko® na Golnik in v Križe predvsem tudi mnogoštevilni športniki, posebno čla« n'< SK »Ilirije®. Pot je sama na sebi ob« enem najlepši popoldanski izlet Poskrb« Ijeno je za polovično vožnjo. Odhod v ne« deljo ob 11.30 z glavnega kolodvora, po« vratek z večernim vlakom; izkaznice za po« lovično vožnjo se bodo izdale v Križah. SK Jadran. Danes ob 20. sestanek no« gometašev v Narodni kavarni. V slučaju lepega vremena ob 14. trening rezervnega moštva. Meddržavne i* *me Italije Italija je za letos perfekturrala sledeče meddržavne tekme: 17. aprila prot' Luxemburgu, 23. aprila proti Irski, 24. aprila proti Franciji. Meseca maja bo italijanska reprezentanea igrala v Milanu proti reprezentanci Špani« je in Portugalske. Ljubljanska Ilirija v Mariboru. V ne« deljo popoldne gostuje v Mariboru prvak ljubljanskega podsaveza SK Ilirija proti letošnjemu pokalnemu prvaku SD Rapidu. Računati je da se bo v nedeljo nudil Ma« nborčanom nogomet, kakršnega si v res« niči želijo. Podsavezni prvak ne bo imel težkega posla, kajti Rapid trenutno ne razpolaga z vigranim moštvom, pač pa z izredno požrtvovalno enajstorioo. ki je tr« dovratno odporna in čestokrat tudi ne« varna ASKPrimorje, nogom. sekcija. Danes, v petek, od 15. dalje trening na igrišču za vsa moštva. V nedeljo trening tekma re« zerve z SK Slavijo ob 10.30 — Načelnik. SK Ilirija (damska sekcija) Današnji trening v Kolizeju odpade. Jutri ob 17 na igrišču za vse V nedeljo dopoldne ob 11. podsavezni trening na igrišču Atene Opo» zarjam vse igralke, da se točno in sigurno odzovejo pozivu podsaveza. V pondeljek trening v Kolizeju. — Načelnik. Spominu Fr Učaka SK Ilirija opozar« ja svoje članstvo na koncert pevskega dru« štva »Grafika* na Golniku dne 3. t. m in s tem koncertom združen obisk na grobu člana SK Ilirije t g. Franceta Učaka v Kri« žah ter poziva klubove člane, da se pridru« žijo »Grafiki« Odhod z gl. kolodvora v nedeljo ob pol 12., povratek ob 21 ; poskrb« Ijeno je za polovično vožnjo. — Odbor. Tenis na olimpijadi Glavna skupščina mednarodne teniške federacije, ki se je vršila 18. t. m. v Parizu, je sklenila, da ne bo sodelovala pri limpijadi leta 1928. v Amsterdamu. Naša drišava je bila na tej skupščini zastopana po dr Hadžiju. Daviš cup tekmovanje v Zagrebu. Ne« davno smo objavili razpored tekmovanj za Davisov pokal. Jugoslavija bo nastopila v drugem kolu proti zmagovalcu iz mateha Indija : Španija. Ker o splošni, tajni in enaki volilni pravici ter o čistem proporcu, v tej otvari zarolj demasoštvo. ki ima le namen, prikriti atrankarstvo. Gosnodarski krogi so se soglasno izrekli proti' temu načrtu in stranki, ki p je mar interes te^ krogov, morajo biti smernica za povzdigo 6plošne?a narodnega gospodarstva v prvi vrsti njihovo mnenje Povdarjamo, da se ie SLS postavila s svojo zahtevo v direktno nasprotje s utanovskimi organizacijami gospodarskih kr*xrov. ki jim nekaj vsiljuje, kar odločno odklanjajo. Tržna ooročfla Novosadoka blaeorna borza (31. marca t. 1.) P š e n i e a; baška, 75 kg, 2 % 907 50; banatska. Tisa. 75 kg 2—3 1 va^on 907.5; Mremska. 75 — 76 kg, 1 vagon 905. Tur-ščicu: baška. 5 vagonov 157.5 — 158; baška. Tisa. 20 vagonov 163. Moka: baška, <5», 2 vagona 380 _ 382.5: baSka, <6.5», 1 vagon 325 Otrobi? baški, 2 vagona 152.5. Tendenca stanovitna. Ouna-ska horra *a kmetijske prodnkte (30. marca t. 1.) Tendenca svetovnega trga se nagiba k slabljenju. Kupčij« na dunatakem tržišču je zelo mirneea značaja. Razpoloženje za nakupovanje ošenir« ie spričo kupčij-ske stagnai-iie v moki majhno, pa tudi ponudba plenice je maihna. Tendemca ta rž ie irrazito mirna Pivovarski jefmeo brez kupčije. Tendenca za o vos |e malo trrepkej-ša. za turičiro r>« zone* mirna. Umdno notl-rajo vključno blagovnonrometni davek brez carine za 100 kg v Silln«lh: pšenica: domača 42.75 - 4395. mf>H*>r«k» Ti (70 do 80 kg) 40 - 49.5: rž: 36.75 _ 37.25; ječmen: pivovarski domači I. 38 — 41; tu r-ščica: 24 — 25; oves: domači 2925 do 29.75: moka <0» (v trgovini na debelo); domača 73 — 76 madžarska 71 — 74, jugo-slovenska 67 — 70. — Restiturija trošarine aa alkohol ia žganje. Zbornica za trgovino, sbrt in industrijo v Ljubljani je 30 m*rea L 1. naslovila na merodaine faktorje v Beogradu brzojavko, v kateri je ponovno progila, da se povodom znižanja trošarine na alkohol od zalog dne 1. aprila 1927 izvede popi9 zalog. Na svojo brzoiavko je iz Beograda od zanesljive strani prejela odgovor, da se raitpis glede resti-tuciie viška trošarine razpošlje na podrejene u»-ade takoj, ko stopi novi finančni zakon v veljavo. = PreeleddTanje denarnih zavodoT. Ministrstvo za trgovino in industrijo je določilo več komisij, ki so dobile nalog, da pregle- dajo poslovanje naših denarnih zavodov. V nekaterih mestih Srbije ae je ta pregled že izvršil. Ministrstvo se zanima predvsem za hranilne vloge in obrestne mere, ki jih zahtevajo posameeni denarni zavodi za posojila. Komisije bodo morale o rescultatih pregleda sestaviti podrobna poročila. = Hrvatske trgovstvo za ločene gospodarske zbornice. Upravni odbor Zveze trgovce« v Zagrebu je imel te dni sejo, katere so se udeležili zastopniki vseh trgovskih organizacij Hrvatske in Slavonije. Po poročilu predsednika Grtinwalda o vprašanju ločenih aii skupnih gospodarskih zbornic se je soglasno sprejela resolucija, v kateri ae zahtevajo ločene zbornice. Sremski obrtniki sa skupne gospodarske zbornice. ObSpi zbor aramskih obrtniških organizacij, ki se je vršil v nedeljo v Ruml, se je izrekel za skupne zbornice, češ, da so skupne zbornice 6tare ustanove, ki so se dobro obnesle, a ločene zbornice da bi pomenile nova bremena za obrtništvo. = Namera prisilnega nižanja obrestne mere. Po doslej nepotrjenih vesteh ee namerava na redni seji Narodne banke pretresati vprašanje prisilnega znižanja obrestne mere. Narodna banka baje namerava prva znižati obrestno mero ter bo potem isto zahtevala od ostalih bank. Ako se te ne bodo vklonile, bo Narodna banka zaprosila vlado za prisilne mere. = Zaposljenje inozemskih delavcev v Turčiji. Po poročilu ministrstva zunanjih del postaja zaposljenje inozemskih delavcev v Turčiji z dneva v dan težje, ker je splošno stremljenje, da se trgovina in industrija nacionalizirata in da se morajo pri tem zaposliti v prvi vrsti domače delavne sile. Ker ni v Turčiji kvalificiranih delavcev, obstoji še možnost zaposljenja inozemskih kvalificiranih moči, vendar je neobhodno potrebno, da si vsakdo že prej s pogodbo zagotovi zaposljenje, ker bi sicer lahko doživel največje neprijetnosti. = Mednarodna razstava preprog v Parizu. Muzej dekorativne umetnosti v Parizu namerava prirediti več razstav preprog. Prva bo otvorjena v juniju in bo obsegala Finsko. Skandinavijo, Madžarsko, Poljsko, Ukrajino. Rumunijo in našo kraljevino. Ministrstvo za trgovino in industrijo se obrača na vse privatne posestnike, ki bi imeli kako posebno dragoceno in umetniško lepo preprogo, starodavno ali moderno, s prošnjo, naj bi Jo posodili ministrstvu v ta namen. Materija! bo zavarovan in posoditeljem vrnjen takoj po zatvoritvl razstave. Eventualne prijave ie oddati pri mestnem magistratu ljubljanskem. = Dobave. Direkcije državnega rudnika v Kakanju sprejema do 5. aprila t. 1. ponudb.? glede dobave 2000 kg karbida; do 11. aprila t L pa glede dobave hrastovega stavbnega materijala. — Direkcija državnega, rudnika v Velenju sprejema do 12. aprila t. 1. pn-nudbe glede dobave 10.000 komadov tajnikov, 130 m8 jamskega lesa, 30 komadov kratkih pelerin s kapuco ter glede dobave 563 kg iičnikov. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. — Velika insolvenca v Budimpešti. Iz Bu-dimipešte poročajo, da je tvrdka s svilenim blagom Soma & Simai zaprosila za otvoritev prisilnoporavnalnega postopanja. Pasiva znašajo 90, aktiva pa 50 milijonov penjrov. Tvrdka pouuja 40 31. marca. LJUBLJANA. (Prve številke pevprafeva- nja, druge ponudbe in v oklepajih kupči;-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 86.50—87.50. Vojna škoda 0—340, zastavni in komunalne Kranjske 20—23, Celjska posejii-nica 195 — 197 (197). Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 98 — 100, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 415 — 0, Vevče 120 — 0, Stavbna 55 do 65, Sešir 101 — 0. — B 1 a g o: Tendenca za les živahnejša, za deželne pridelke mirna. Zaključenih 7 vagonov lesa. ZAGREB. Majhen promet v zasebnih vrednotah. Tendenca za Vojno škodo je bila danes slabša. Promptna se je trgovala po 538 (včeraj po 341), a kasa po 337 — 338 — Stanje na deviznem tržišču je ostalo kakor včeraj. Le Italija je sredi sestanka zabeležila neznaten skok in se je trgovala po 262. a proti koncu se je zopet vrnila na včerajšnje stanje in končala na 261.75. Skupni devizni promet je znašal 5.8 milijona dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2278.05 - 2284.05, Dunai izplačilo 800.46 do 803.46. Berlin izplačilo 1352 _ 1355, Budimpešta 9955 — 998.5 Bukarešta 36.25—36.75. Italija izplačilo 260.74 — 262.74, London izr plačilo 276.2 — 277, Newvork ček 56.75 do 56.95. Praga izplačilo 168.3 — 169.1. Švica izplačilo 1094 _ 1097 efekti: bančni: Eskomptna 1045 - 105. Pol jo 17 — 17 5. Kreditna Zagreb 93 — 95. Hipo 645 — 63. Jugo 94.5 - 95. Obrtna 40 — 45. Praštediona 850 - 860. Srpaka 142 — 145. Lfubljanska kreditna 152 — 154. Narodna 4500 — 4650: industrijski: Dubrovačka 415 — 420. Danica 115 — 120. Gutmann 285 — '290. Slavonija 27 — 29. Trbovlje 435 — 438, Union 300 do 310, Vevče 145 — 150, Sečerana Osijek 4V> do 460. Drava 510 — 520; državni: investicijsko 865 — 86.75. agrarne 54 — 545. Vojna škoda promptna 337 — 338. Vaša 337 do 338. za anril 337 - 339, za maj 339.5 — 341. za iunil 342 — 0. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2282 do 2288 Dunaj 8005 — 8085. Berlin 13505 do 13535. Budimneita 994.5 - 9975. Bukarešta 36.25 — 36.75. Italija 260.96 — 262.96. London 276.2 — 277. Newyork 56.75—56.95, Pariz 222.59 - 22459. Praga 168.3 - 169.1. Svfo* 1094 _ 1097. CIIRIH. Beograd 9.13. Berlin 123.25. New York 25.25125, Pariz 20.86. Milan 2354. Praga 15.4, Budimpešta 90.725. Bukarešta 3.45, Sofiia 3.75. Dunaj 73.1, Varšava 58. London 519.875. TRST. Devize: Beograd 88 - 88.5. Dunaj 801.25 - 311.25. Praga 84.2 _ 64.7, Pariz 84.95 - 85.45, London 105.6 — 105 9. Newyork 21.675 - 21.775. Curih 4165—420.5 Budimpešta 376 — 388, Bukarešta 13.65 do 14.®; valute: dinarji 37.8 - 38.8. dolarji 21.45 - 21A DUN4J. Devize: Beograd 12.46 in tri oaminke do 1250 In tri nsmlnke. Berlin 168.18 - 168.38. Budimpešta 12391-12421. Bukarešta 4.555 — 4.575, London 34.4575 do 34.5575. Milan 32565 - 82.665. N*wyork 709 3 _ 7115, Pariz 27.79 - 27 », Pragu 21 - 21.08. Sofiia 5.11 - 5.15. Varšava 79.05 _ 79.55 Curih 136.47 - 186.97; v a -lute: dinartl 12.44 In pet osmink do 12.50 in pet oemiflit. Devira Beotrrad na talib borzah: v Pragi 59.25. v Berlinu 7.401. v Londonu (popoldne) 276, v Newyorku (80. marca po boni) L76. Iz življe Racio Po najnovejših poročilih je izumil neki danski fizik aparat, s katerim se cia prenašati materija potom elektromagnetnih valov. Iz tega bo seveda nastal temeljit preokret pri transportnih sredstvih. Zadnjič so nas iznenadi-li novejši uspehi v prenosu slik brezžičnim potom; ali to ni nič proti prenosu trodimenzijonalne materije. Danski fizik — v koliko je bilo mogoče doznati — izkorišča razpad atomov v ione in elektrone ter jih prenaša s svojim aparatom ♦ istem medsebojnem položaju in v isti sestavini na prejemni aparat. To je torej nekak kopirni stroj. Prejemni aparat sestavlja ione in elektrone po istem razporedu kakor diktira oddajni aparat, v katerem razpadajo atomi. Za zopetno pridobivanje atomov iz ionov in elektronov je potrebna precejšnja energija; toda saj je vsak izum spočetka okoren in se s časom izpopolnjuje, postane enostavnejši in bolj rentabilen. Tudi z našim izumom postanejo nemogoče stvari mogoče. Ce pomislimo, da se vrši prenos slik iz Evrope v Ameriko potom kratkih valov v manj kakor eni sekundi, bo mogoče s tem aparatom v istem času prenesti tudi poštni paket ali cvetlice, namenjene dragi osebi. Potem se bodo uresničili pojmi naših očetov, ki so obesili na telegrafske žice škornje in so mislili, da bodo škornji po žici z največjo brzino prišli na naslov. Prenos zlata in vrednosti bo sicer mogoč ali nerentabilen, ker prejem zlata bi stal mnogo vsled stroškov za potrebno energijo, ne radi tega, ker bi vsak amater lahko lovil po zraku z anteno zlato. Amaterji na žalost ne bodo v stanu napraviti si dragocenih aparatov za prejem. Ampak osebni promet bo mogoč. Najprej ie človek hodil le peš. Potem si je vdomačil konja, potem so prišli železnica, parobrod in avtomobil. Danes, v vrtincu modernega življenja, niti aeroplan ne zadostuje v pogledu brzine. Iz Evrope v Ameriko in nazaj rabi veletrgovec ali bankir za najmanjši posel po 15 dni. Z novim izumom vse lahko opravi v onem dnevu. Dal se bo prekopirati iz Evrope v Ameriko zjutraj, zvečer pa iz Amerike nazaj v Evropo. Prtljage ne bo treba. Denar in dokumenti. katere ima človek pri sebi — vse se da prekopirati, in to s tako hitrostjo, da se človek niti ne zamisli in je že v Ameriki popolnoma prekopiran 7. istim spominom ter z istimi željami. S to metodo pa se opro neskončne na-daljne kombinacije. Prekopiran človek je popolnoma isti kakor je bil original. Če je original bil zdrav, bo tudi kopija zdrava. Če pa je original bolan, bo tudi kopija bolna. Pri samem prekopiranju pa seže lahko kirurg vmes in nadomesti bolni organ z zdravim. In sicer na ta-le način: Vsako prekopiran je se vrši lahko z oscilogramom. Za slučaj, da ima bolni original n. primer bolno oko, bo kirurg pri kopiranju očesa vtaknil — slično kakor pri filmu oscilogram zdravega očesa — oko drugega originala, ki je že davno prekopiran in ki ne sluti nič o tem. Pojdimo naprej! Steinach in Vo-ronov bosta kmalu izgubila vsako ceno. Na primer: človek da sebe prenesti danes v Afriko in si ohrani svoj oscilogram; čez 10 let, ko se je že davno vrnil iz Afrike, se pogleda v zrcalo in vidi, da postaja star. Hitro vzame oscilogram ter se da nanovo prekopirati po tem oscilogramu in je takoj za 10 let mlajši. Ljudje, ki bodo imeli dovolj sredstev, bodo na ta način večno mladi. Menda ni treba omeniti, da se bodo dame izčrpno posluževale tega aparata v svrlio medicamina formae in medicamina faciei. Velesile in sploh vse države bodo hotele imeti kolikor mogoče veliko število teh aparatov. Na ta način se bodo dali prenesti posamezni vojaki s puško, municijo in s topovi. Pričakovati pa je. da bomo imeli tudi večje aparate za prenos celih čet. Pomislimo samo, da priprost aparat vsako sekundo prenese enega vojaka. V eni uri 3600 vojakov. Bitke bodo nemogoče, ker vsak komandant bo imel oscilogram vseh njemu podrejenih, in za slučaj da bi ostal v bitki eden izmed njih mrtev, ga lahko s pomočjo aparata takoj na novo oživi. Skratka: ta izum bo korenito spremenil ves svet in vse dosedanje običaje z nepreglednimi posledicami in bo omogočil celo polet na Mars in luno. Patentinovič. Uga sanje spomina zaradi uživanja kokaina V pariškem predmestju so te dni delavci zalotili pri neki novi stavbi nagega moža. ki se je skrival za zidom. Ogrnili so ga in odvedli na policijski komisarijat. Tam je mož izjavil, da je poročnik v nekem angleškem regimentu. Drugega ni vedel povedati o sebi. Imena se ni več spomnil in tudi to je pozabil, zakaj in kako se je slekel. Policija je poklicala na pomoč zdravnike, ki so izjavili, da je angleški poročnik izgubil spomin. Mogoče, da je častnika kdo napadel, ga oropal in mu odnesel obleko, mogoče pai da se je oficir tudi sam slekel. česar spe ne more več spomniti. * Vzrok izgube spomina pripisujejo zdravniki uživanju opojnih sredstev. heroina, opija in kokaina. Nekaj podobnega se je nedavno pripetilo nekemu kavalerijskemu častniku in nekemu lastniku tvornice za šampanjec. Tudi ta dva moža sta izgubila spomin radi uživanja kokaina. Angleški častnik vzbuja vtis strastnega kokainista m njegov slučaj bo gotovo prispeval k senzacionalnim odkritjem. Zdravnik - morilec V Marseiilu se je prošle dni vršila senzacijonalna sodna razprava proti zdravniku Bougratu, ki je živel čudno dvojno življenje, eno ponoči, drugo podnevi. Dolgo časa ga ni nihče pogodil. Podnevi je bil zdravnik mož svojega poklica in je imel dostop v najboljšo Dr. Bougrat družbo. Nikoli ni vzbujal suma, da bi bilo njegovo življenje veriga zločinov. Ponoči pa se je potikal po barih in bez-nicah ter je iskal žrtev za svoje obskur-ne krvoločne namene. Njegovo družbo so tvorile pocestnice in apaši in v njihovi družbi se ie počutil popolnoma domačega nikova žrtev — imel je mnogo sotrpinov. In vse te je spravil dr. Bougrat tako rafinirano na oni svet da mu ni nihče prisodil tolike rzvežbanosti v zločinskem početju. Razprava je bila zelo dolga. Bougrai se je spretno branil: psfhijatrl so ga sicer proglasili za duševno nenormalnega človeka, ki pa vendar odgovarja za svoja dejanja in na podlagi te izjave so ga sodniki obsodili na dosmrtno ječo. Lovska Neki lovec iz okolice Castelnaudary-ia je našel, kakor čitamo v francoskih listih, originalno metodo za privabljanje zajcev. Kadar si poželi zajčevine. natrese po skalah v bližini zajčjih skrivališč zdrobljenega popra. Ko se naslednje jutro zajci zbude in se podajo na piano, da si pretegnejo zaspane ude in se nasrkajo svežega jutranjega zraka, vdihajo obenem tudi ostri poprov duh. Seveda jih neutegoma prevzame kihanje — in baš to jfm postane usodno. Ko namreč kihajo. udarjajo s smrčkom ob skale in si razbijejo glave. In pride premeteni lovec, pobere mrtvo divjačino in si speče duhtečo pečenko. Tako čitamo v francoskih listih. Mora že biti res. Sumljivo je le, da leži Castelnaudary precej na jugu. še bolj kakor Tarascon, domovina slavnega Tartarina . . . Loterijski dobitek v plamenih Neki carigrajski uradnik turške vlade je zadel pri zadnjem žrebanju turške loterije 4000 turških funtov (okoli 150 tisoč Din). Hotel si je za ta denar kupiti hišico in je že nekaj plačal na račun. Ko je bila pogodba že podpisana, sta uradnik in niegova žena pripravila ves denar, da ga poneseta lastniku hiše, s katerim sta sklenila pogodbo. V sobi, kjer je ležal denar na mizi, je ostal samo njun trileten otrok. Ta se je igral z vratci pri peči in metal papirčke na ogenj. Naenkrat je obstalo njegovo oko na bankovcih, ki so ležali na mizi. Zagrabil jih je cel šop in jih vrgel v peč. zi žekno v peč. Ko sta ,oče in mati prihitela v sobo, sta prestrašena pogledala kje je denar. Vprašala sta otroka, če ga ni mogoče kam spravil, in sta z nepopisno grozo zaznala, da so bankovci zgoreli. Očeta je ta žalostni konec njegovega loterijskega dobitka tako pretresel, da ga je zadel mrtvoud. mati pa je malone zblaznela. Bringuier, predsednik sodnega dvora, pred katerim se je dr. Bougrat zagovarjal. Bougrat je sin gimnazijskega profesorja in je študiral medicino v Lyonu. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je šel na fronto, kjer je ostal v službi sanitej-cev. Po vojni je zopet inskribiral medicino in leta 1920. diplomiral za zdravnika. Kmalu potem si je ustanovil domače j ognjišče. Poročil se je z ljubko deklico, i hčerko nekega znanega zdravnika, ki mu je prepustil za doto svoje klijente. Zakon ni bil srečen. Bougrat je bil po svetovni vojni ranjen in je dobil težke poškodbe na glavi. To ga je tako zner-viralo, da se je vrgel čez noč v neredno življenje. Žena mu je naposled zbežala, vzela je s seboj otroka in tedaj se je začela misterijozna nočna senca drugega zdravnikovega življenja. Zdravnik se je začel shajati s kokai-nisti in je odkupil od nekega zločinca njegovo metreso za 4000 frankov. S tem korakom se je začel njegov defini-tivni propad. Ženska mu je pobegnila, on je norel za njo. zalagal jo je neprestano z novimi vsotami denarja in se je slednjič vrgel na obupna tatinska dejanja. Ker ni imel dovolj denarja, da bi podpiral to malovredno žensko, je moril svoje pacijente in jim kradel denar. Denarja mu ni bilo nikoli dovolj, začel je ponarejati čeke in slednjič je umoril nekega inkasanta ter si prilastil njegovih 9000 frankov. Mož je izginil na tako skrivnosten način. da ni nihče vedel, kje je ostal in kaj se je ž njim zgodilo. Lani 10. maja pa je policija nekaj zavohala; vdrla je v zdravnikovo stanovanje, preiskala njegovo ordinacijsko sobo in našla v neki stenski omari zazidano moško truplo. Bili so ostanki oropanega inkasanta. Tako je prišel Bougrat na zatožno klop. Med obravnavo so prišle na dan strahovite reči. Inkasant ni bil edina zdrav- Ne^avaden zakonski roman Pred praškim deželnim civilnim sodiščem se je te dni obravnavala kočljiva zadeva dveh zakoncev inženjerja Tomaža Forsterja iz Prage in njegove žene Marije. Sodniki so skušali moža in ženo izmiriti in spraviti. Toda vsi poskusi so se izjaloviti. Do izpovedi s strani Marije Forsterjeve je prišlo šele po dolgem oklevanju. Inženjer je med svetovno vojno de-zertiral od vojakov in se je skrival doma. Imel ni nobenega zaslužka in je uredil stvari tako. da ga je morala preživljati žena. Ker pa tudi ona ni imela nikakih dohodkov, se je vdala prostituciji. da si vsaj nekoliko prisluži. Lovila je v družbi neke svoje prijateljice moške v kavarnah in na ulicah in jih vodila k sebi na dom. kjer iih je njen mož običajno še okradel. Tako je teklo življenje leta in leta in je slednjič prikipelo do neznosnega vrhunca. Tik pred zlomom monarhije so detektivi izvohali, da se Forster skriva doma. Aretirali so ga in vojaško sodišče ga je obsodilo na smrt. Zopet je bila žena, ki ga je rešila z žrtvovanjem same sebe. Ko pa je vojna minila in se je življenje normaliziralo, so postajali od-nošaji med možem in ženo čimdalje bolj napeti. Zakonca sta se tako pristu-dila drug drugemu, da nista več mogla skupaj živeti in sta začela siliti narazen. Sodišče ima v rokah toliko gradiva o njunem prejšnjem življenju, da še ni moglo izreči razsodbe, ki se bo pa nedvomno glasila na razvedbo braka. Drug za drugim prihajajo novi naročniki k tvrdki Drago Sch\vab. Ni več daleč čas, ko bo vse prepričano, da se obleke, že izgotovljene in po flieri krojene, najbolje kupi le pri tej tvrdki. X 200. obletnica Newtonove smrti. Dne 31. m^rca je minulo 200 let, odkar je umrl veliki fizik in astronom Isaac Newton. On je bil tisti mož, ki je obogatil fiziko in astronomijo z odkritji o gravitaciji (težno« sti). Bavil se je sprva s kmetijstvom, po» tem pa je posvetil svojo pozornost mate« matični vedi. Študiral je na univerzi v Cam bridgeu, kjer je tudi predaval matematiko. Angleška kraljica Ana ga je povzdignila v plemiški stan. X Ubit maček. Neki John Sampers jo bil obsojen na Angleškem na en mesec je« če, ker je ubil mačko. Angleške postave zelo ščitijo živali. Toda Sampersov od« vetnik ni pristal na kazen. Privlekel je kra« Ijevski ukaz iz L 1211., po katerem se pla« ča za ubito mačko 45 pensov, če je bila mačka lastnina samega kralja. Sodnik se jt namrdnil, a je pristal na dokaz, ker ukaz še do danes ni bi' razveljavljen. An« gleži zelo čislajo stare postave. 2ena se n pr. lahko pritoži, da jo mož pretepa samo v slučaju, da je ta palica »debelejša od palca®. To tudi je ena izmed določb neke srednjeveške postave. Elitni žiino Matica Popolnoma novo! Všoka pesem prave ljubezni! 1'rtkrasna vsebina! Napete sce» ne! Velezanimivo! Elegantno! Moderno! Idealno lepi naravni posnetki! Velikanski uspeh včerajšnje premijere! Predstave danes ob: 4., Va 6., Vz 8. in 9. uri. i'umnožen orkester pri vseh predstavah! PAUL RICHTER, H. A. v. SCHLETTOW, Claire Rommer. 'udobnejši kino v Ljubljani. Tel. 2124 Dr. Ljudevit Pivko: Gradbena politika naše vlade Po stenograiskem zapisniku 65. seje Narodne skupščine dne 24. marca 1927. (Konec) Ne smete prezreti gospoda od SLS. kaj pravijo tudi vaši pristaši, predstojniki in člani cestnih odborov in okrajnih zastopov k takemu postopanju. Član Slov. Ljudske Stranke, ki je na čelu okrajnega zastopa — gospoda, mislim določene osebe — bo imel lepo mnenje o svojem ministru javnih de!. Moral se je zaradi okraja zadolžiti, s svojimi tovariši je moral najeti osebno dolg pri denarnem zavodu, da lahko izvrši najnujnejša cestna dela v okraju. Možje so storili tako v na-di, da bo država kmalu izpolnila svojo obveznost in plačujejo obresti od tega dolga. Okraji pa višjih doklad ne prenesejo, saj je došlo do tega, da plačujejo 500 in 600% okrajnih doklad. Ne vidimo niti sence možnosti, gospoda, da bo v prihodnjem letu boljše. Omenil sem, gospoda kolike važnosti so zveze starih naših pokrajin z novimi. O teh zvezah ministrstvo ni vodilo dovolj računa. V ministrstvu javnih del se ni utrdila taka gradbena politika, ki bi obsegala vso državo. Poedina gradbena dela so se izvrševala brez sistema in brez vnaprej določenega plana. To nam potrjuje tudi replika med bivšim ministrom javnih del g. Vujičičem in med nekim nženjerjem, ki je kritiziral v beograjski «Reči» gradbo mostov preko Drine, novih cest v Črni gori, cesto Vranjska Banja — Bosiljgrad itd. Iz te kritike in replike je jasno, da ministrstvo postopa pri svojih poslih po zelo znamenitih principih. Užičani in Vra-njani so protežirani. V Črni gori so nekatere vasi dobile po več radijalnih cest po 2 do 5 km dolgih, brez ozira na celino, to pa vsled tega, ker so nekemu visokemu gospodu bili potrebni glasovi pri volitvah. Nikakor pa niso zvezali Črne gore z onimi kraj. odkoder bi ta pokrajina lahko dobivala hraro Majhne, brezpomembne, a zato drage ceste smo gradili, nismo pa mislili na gradnjo glavne prometne žile, ki bi zvezala Črno goro s Srbijo. In tako se vlači hrana v Črno goro še vedno po planinskih gazeli, kjer tovorijo kolone ;n karavane po 100 do 200 osličev tovore v vzhodno Cmo goro. Dajte Črni gori. česar je treba, zvežite jo z državo in separatizem in očitki bodo prenehali! Gospod minister je sinoči primerjal osebne izdatke v svojem budižetu z mate-rijalniui izdatki. Prišel je do gorostasnega razmerja, da trošimo 85 milijonov, torej eno tretjino budžetamo dovoljenih sredstev, samo za plače. za osebne izdatke, za delo na terenu pa dve tretjini. Kričeče razmerje je g. minister izkušal ublažili s tem, da šteje izdatke za cestne nadzornike itd. med materi-jalne izdatke Ako bi sprejeli ministrovo teorijo in io konsekventno nadaljevali, potem bi morali tudi troške za inšpektorje v ministrstvu in načelnike in služitelje in za ministra samega prištevati .nacsrijaluim izdatkom, ker so menda vsi ti ljudje potrebni v upravi, ako hočemo, da se bodo vršili gradbeni posli na terenu. G. minister naj ne premetuje številk v budžetu. V javnost ie prodTia v zadnjem mesecu ostra kritika novih mostov preko Drine in nekih novih cest. ki se še grade Velik most na Drini pri bosanskem Osatu n. pr. veže samo neznatno število vasi z desnim : bregom Drine in nima na drugi strani niti ' ceste! Bivši minister gradjevin g Vujičič pravi, da bo cesta že prišla! Kedaj pa? Iz proračuna ne vidim, ali bo tn sedaj, v prihodnjem letu ali pa vsaj v petih letih zgrajeno, kar še spada k mostu in kar znaša nekoliko milijonov V Drinski dolini se grade paralelne ceste. G. Vujičič se sklicuje na kraje v renski pokrajini On pravi: Ob reki Reni imamo pararelne ceste na obeh obalah. Boga mi, dobro je pogodil g. Vujičič, toda ako pozna g. Vujičič kraje na Reni, bi mogel vsaj toliko pripomniti, da so ti kraji v razvoju svoje industrije, v svoji gospodarski potrebi storili toliko za zgradbo svojih cest v teku 200. 300 let, kolikor mi v Drinski dolini v 3—5 letih ne moremo storiti. Ni srečna misel, primerjati našo Drino z Renom, našo priprosto krajino z bogastvom v renski pokrajini. Mostovi brez cest gotovo niso toliko va:žni. kakor so važne zveze z novimi kraji. Trdim, da bi Ib.l mnogo bolj važen most pri Šabcu, pri Beogradu, pri Zabrežju itd. Kje pa imate načrt, da bi delali, kar bi b -lo v tem trenutku za vso državo najvažnejše za slučaj kakega nereda, kake mobilizacije, kar bi se moglo zgoditi tudi letos? Vi vidite en sam edini most preko Save, enega preko Dunava, a kaj je to? Treba nam je več zvez, ker se more zgoditi, da smo pni dan odrezani med seboj. Kaj je to, danes Tazbiti most pri Beogradu! One žile. ki bi šle skozi vso državo od Šumadije skozi Bosno in Črno goro. iz Šumadije proti našemu Triglavu itd., so važne v prvi vrsti, a šele v drugi vrsti naj pridejo na ted zgradbe, ki jih žel: kako selo v Črni jori in ki se gTade na željo kakega bivšega ministra in na željo gotovega kraja, ki voli njega za poslanca. Nočem ponavljati očitkov, ki sem jih preteklo leto izrekel zaradi Slovenije in ki jih je tedaj Izrekel tudi sam sedanji g. minister. Iz statistike državnih in drugih cest, ki nam jo je g. minister navedel, vidimo, da ima ljubljanska direkcija samo 600 km državnih oest. Vse druge direkcije imajo po 1800 do 2300 km državnih cest, a ljubljanska samo 600. Mariborska oblast je ena izmed največjih oblasti, ki ima dobro urejene okrajne zastope. V tej veliki oblasti je samo 160 do 180 km državnih cest, vse drugo je bilo prenešeno na samoupravna telesa. Toda našim okrajnim zastopom se Je vzela, kar so sami zbrali. Vlada je kratkomalo vzela njihove doklade iz državnih blagajn, ne da bi vprašala, kaj le naše in kaj vaše. Na drugi strani pa noče država ničesar vedet; o tem, da bi vsaj nekatere važnejših naših cest vzela v svojo upravo. Z ozirom na to, kar smo včeraj čuli, bi sicer nihče ne smel želeti podnžavljenja cest. kajti ako bi država proglasila, da je cesta Maribor — Ptuj—Čakovec državna, bi se s tem dejansko zelo malo olajšala skrb našim okrajnim zastopom. ker bi ta cesta propadla. ker b: država ničesar ne storila zanjo. Kaj nam torej preostaje? Niti jaz niti moji tovariši se zaradi tega ne čudimo, ako se čujejo protesti proti upravnemu centralizmu, pa tud) proti Beogradu. Ljudstvo hoče v skrbi za svoje gospodarstvo ustvariti sebi ceste, plačuje v obč-nah in okrajih za to svrho ter dobro ve, kaj je plačalo v občinsko blagajno in kaj v okrajno. Če mu to država odvzame in ne vrne ničesar, petem je razumljivo, ako proti temu protestira. Zameravam, ker kaže g. minister v svojem delu neobično partjzanstvo, kar bi ne smelo b'ti. Nočem govoriti o stvari, ki je bila predmet interpelacije mojega tovariša dr) Žerjava pred nekcliko dnevi, da pa se g. ninister obrača v strokovnih vprašanj h S/ojega resorta na krajevne organizacije SLS. ne odgovarja niti kulturnemu stališču, niti tradicijam g. ministra. Izjavljam, da ne moremo glasovati 7a proračun, ker se krivice, storjene prečan-skim krajem z odvzemanjem tega. kar .c država dolžna Jati našim krajem, niso popravile. in ker v s»daniem proračunu ne vid:mo v tem c,/'ru nobene izprememhc. I ' izpod peresa br. dr. Koširja. — Članki za sokolsko < Zdravstveno čitanko* se zbirajo. Zdravstveni pregled članstva, naraščaja in dece se je v 1. 1926. nadaljeval; mora pa se še poglobiti. Mnogo društev še nima svojega zdravnika. — Vse to delo se mora 1. 1927. nadaljevati in dovršiti Poročilo prosveterja br. Jerasa. Poročevalec ugotavlja, da zanimanje društev in žup za pravo sokolsko prosvetno delo nara&oa in je opaziti znaten napredek v delovanju. — Mnogo pažnje se je posvetilo pravilni idejni vzgoji naraščaja. — V Beograda so se 24. oktobra sestali župni prosvetarji, kar je mnogo koristilo; vse delo se je, uvažu-joč posamezne lokalne prilike, postavilo na enotno podlago. Predpisala 'se je minimalna strokovna knjižnica, ki jo mora nabaviti vsako društvo. Vsaka župa je morala poskrbeti za sestavo dveh vzornih nagovorov o aktualnih sokoiskih, higijenskih in drugih vzgojnih vprašanjih. — V celoti je sedaj ustvarjena dobra baza za nadaljno delovanje po smernicah, ki so se začrtale na raznih sestankih in posvetovanjih. Fond ta. nezgode JSS. Brat Nande M a r o 11 je podal izčrpno sliko o stanju te važne 60cijalne ustanove, ki poseduje danes glavnico 154.675 Din. Po-škodbena podpora se je v 1. 1926. izplačala 18 poškodovancem v iznosu 4928 dinarjev. Dosedaj je bilo zavarovano članstvo in naraščaj. Z 1. 1927. se za vara ie tudi celokupna 6okolska deca. __ Za 1. 1927. se določi nezgodni prispevek za vsakesa sokolskega pripadnika po 1 Dinar na leto. — Sprejme se tudi predlog poročevalca o akciji fonda za nezgode JSS za ekspedicijo sokoiskih pripadnikov na morie v svrho zdravljenja, s čemer bo mogoče tekom par let do 500 oseb lečiti ob morju. — Skupščina ie sprejela poročilo z odobravanjem. Odsek za sokoiske zgradbe. Iflž. Z e 1 e n k o je podal referat o stanju Sokoiskih domov, o njihovi tinančni strani s predlogom, da se sprejme ... Ta dan se je izvršilo v Trstu tudi sloves« no umeščenje novega fašističnega tajnika Gobola, tržaškega domačina. Sledili so go« vori, ki so naglašali važnost in nalogo fa» šizma ob meji, prisege, zatrjevanja trdne cfcrambe.. Značilno je bilo to, da se je Cobol koncem svojega govora dotaknil tu« ni bodočnosti Trsta, rekoč, da koraka me« sto v mirno in sigurno bodočnost, katera f/rinese tržaškemu pristanišču novo usodo, ki jo zasluži v najvišjem interesu domot vme(1) V Gorici je mons. Castelliz blagoslovil zastavo, ki jo je darovala mestna ženska fašistična organizacija Zgodilo se je to na fašistovskem sedežu v ulici Petrarca (Trgovski dom!). Na trgu Battisti je sle» dila zaprisega nabornikov V treh legijah (četrta se stvori) je vpisanih 3472, avan» gvardistov je 1457. Malih Italijank 1132, v ženskih mladinskih skupinah 423, torej skupno 6484. Posebnih incidentov ni bilo. p— Napad na železniškega miličnika v Šempetru na Krasu Dne 25. t. m. malo pred polnočjo je nekdo streljal na železniškega miličnika Attilija Apolito v Šempetru, ko je vršil službo na postaji. Streli so priha« jali iz gozdiča nad postajo. Miličnik je od> govoril s par streli iz svoje puške Med meglo in dežjem so miličniki preiskali go« zdič in drugo okolico. Zaprtih ie 5 osum« l;encev: Valentin Blaznik, bivši železničar, ki je baje »nevaren slavofil®, Viktor Pahor, čevljar iz Postojne, in »znani nevarni pre« vratneži* Alderano Vallini. Mario Venieri, Rudolf 'Završnik in Miro Razpotnik, vsi odpuščeni železničarji. Fašistični «rPopolo» bi rad skoval iz tega nekaiko »jugosloven« sko zaroto*. p— O srbski pesnici Jeli Spiridinovičt Savii prinaša «La Coscienza Italica® lepo študijo, ki jo je napisal prof. Urbanaz«Ur» bani. ki pridno seznanja italijansko javnost z jugoslovensko literaturo. Bila je sotrud« niča «Novega Vremena«, kateremu je bil direktor Vladislav Savič, nien sedanji so« prog. jugoslovenski generalni konzul v Tr« stu. Njene poezije in novele so vzbudile takoj pozornost v javnosti Nieno pesnitev ■rPergamene brata u Hristu Stratonika« je označil Jovan Dučič za eno najlepših srb« skih pesniških del. p— Občinski tajnik iz Prvačine, 29Ietni Fran Gregorič, je bil obtožen ponarejanja javnih spisov in sleparije. Pred sodiščem v Gorici se ni moglo dognati, da bi bil Gre« gorič zagrešil kaj kaznivega; zato je bil oproščen. Dopisi MOSTE PRI LJUBLJANI. V soboto. 2. aprila se vrši ob 8. zvečer v prostorih gostilne e. Prusoika sestanek Naprednega bloka. O politični situaciji poroča g. dr. Ra-pe. o delu v oblastni skupščini pa oblastni poslanec g. Zebal Pridite vsi napredni vo-lilci. da boste tudi po volitvah slišali svo-ie voditelje. ŠIŠKA. Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški priredi v soboto, dne 2. aDri-!a v gostilni z. Batiča družabni večer. Spored večera ie nadvse zabaven in pester. Pri prireditvi sodeluje dramski odsek Narodne čitalnice z nekaterimi svojimi člani ter prvovrstni »Jazz-band«. Začetek ob 20. uri vstopnine ni. Šiškarji oomaeajte Sokolu, da pride enkrat pod svoj lasten krov. Zdravol VRHNIKA. V nedeljo, dne 3. t m. ob pol 3 popoldne priredi SDS v Mantovi javen politični shod. na katerem bodo poročali gg. Zebal. naš oblastni noslanec. o ob-lastn: skupščini, dr. Rane. elavni tajnik, o sedanjem političnem in gospodarskem položaju in domači delegat o občinskih stvareh. Glede na važna vprašanja, ki se bodo razmotrivala upamo, da nihče ne izostane ČRNOMELJ, v ozkem krogu svoje dTU-žine ie na Jožefovo na tibem praznoval e. Josip Skubic. mesar in posestnik, svojo 501emico. Prava belokranjska korenina ie naš Peoe tin iz onih srečnih časov ko so bile v Bell Krajin; še patriiarhatne razmere. ko ie postiljon Jure vozil Došto iz Metlike v Črnomelj dokler ni nridrvel vlak skozi semiški predor Sam navdušen Sokol je vzgojil svoje otroke v naorednem in narodnem duhu G Josip Skubic ie splošno priljubljen med ljudstvom in je oreiel povodom svoie 501etnice mnogobroine čestitke Pevski zbor Sokola mu le priredil nod-oknico naraščaj mestne godbe pa mu ie zasvlrai nekai komadov Imenom Sokola sta za pozdravila br starosta Vrankovič In br. Dore Šetina — Agi'na Zveza kulturnih društev ie priredila na Jožefovo kino-pre-davanja ki so izredno ugaiala. Ljudstvo je nokazalo. da ima razumevanie tudi za strogo poučne in kulturne prireditve, kar je pokazala nabito polna dvorana hotela Lak-ner. Predavanja ie vodil g. Kovač iz Ljub-llane — Caini večer Sokola dne 13 marca k sijaino usDel Predavali so: br. Dro-svetar France s Mici Stariha. br. Jože Štr-benc In br. starosta Vrankovid. Dokazali smo da ie mogoča zabava tudi brez alkohola — Dne 2 In 3 aprila priredi Sokol burko »Višnieva reoatica«. V izri so zaposlene naše najboljše moči. KOROŠKA BELA. Takih patrijotov. kot iih ima naša občina ne dobite kar tako. In to so še celo občinski predstavn ki. Pomislite Pri eni Izmed zadnjih sel ie nekdo (čast mu!) stavil predlog nai bi prispevala občina 250 Din za spomenik kralja Petra v Ljublianl. Večina gospodov odbornikov le ta predlog odkirnila. češ kaj nam treba spomen kov. kal imamo nti od tega, stare spomenike rušilo, nove pa postavljalo Itd So to pač ljudje katerim -se še cla-nes cede sline do lepih starih »cajtih«. ko Je bilo še pet krav za en groš. Gospodje, s takim ponašanlem se samo smešite! Vsi mali in ve iki narodi postavljajo spomenike svo'im velikim možem. Ie Jugoslavija lahko brez niih ostane. O domovina vas le lahko veseia narod oa še boI5! Zapomnite si pa. da domovina ni samo molzna kTa-va. Vrača nai vam tlubav za IJubav. ko boste še kdaj prosili za podporo o priliki nesreč kot so se dneaiale v preteklem Mali oglasi, ki slutijo • posredovalne In socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanJM znesak Din 5*-% 2enitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I-—s Naj m a a jI I laesek Din t®'—* FRANC FUJ AN Jcruv.-tvo is M logi -ilrpsnih potrebsiio Ljubljana-Galjevlca 9. 105 •obe Brivskega pomočnika umo dobro moi, »prejme takoj Mari KiriBiA, brivec, Ljubljana VIL 8413 Dekle ■johro vzgojeno, zdravo In Miažno, staro 15—17 let, .*rrejmem v ho!J8o tafto k 'lvema otmVoma. Znati mora nflkaj hif-n^ja dela. Kablov oove oglasni oddolfk «Jatra». 8412 Pletiljo -iobro imrjeno v v^m pletilstvu, iPtem za takoj proti mese&ni plači. Za hrano In stanovanje preskrbljeno. v oglasnem oddeffcu •Jutra*. 2308 Vajenca sprejmf- ia pekovsko obrt Makj Senioa, Zaleo. 8377 Brivskega pomočnika • prejme v stalo slnibo Min-ie! Godnov, brivec v Tržiču 6322 Več delavcev »a tkanje v go«du »prej-Anton Horvath-Marko-vic. u.iaratvo, Trbovlje. 11042 M ehanika-strugarja prvovrstnega iVlavcj rprfj-men. takoj. Dopi«« na ogl .Jutra* pod Jifro •Marljiv ii» U017 Stenottplstfnk) perf^ktno in hitro, popol. nonr.a vt-ičn nemškega h) irbohrv j^ka. iSčetn u t»«o) Ponudbe z zahtevo plač« n, oglasni oddelek «£""»» pod .Macufiktnr« «0»- 1101« Prešlvalko gteparico za otrožke to-Kačk8 sprejmem Predstaviti se popoldne. Naslov i oglasnem oddelku 11009 Pletiljo »prejmem takoj proti dotarl plaži. Naslov t oglaenem oddelku »Jutra.. 11014 Izurjene pomočnice za iea&ko krojaštvo sprejme M ožina, VoSnjakova nJ. St. 20. 11028 Potnika ki obiskuje po deleij gostilničarje, trgovce b pri-vatnike ter prevzame pro-dajo r a i n I h proizvodov proti proviziji. i86em — TakojSnje pooodbe na ori. oddelek cjutra« pod Šifro •Vesten potnik«. 110SJ j Knngovodia perfekten. hrr. in nemSki do-pisnik. * večletno trgov-i*ko lo lesno prakso, želi prememti službo najraje na deželo. — Cenjene ponudbe pod «8avje*tan» na Puhli citas d d . Zagreb. Gundu ličeva U. 8397 Žagar, obratovodja iš&e stalno službo žagovod. je. Zmožen |e večjega podjetja. vajen popravila vsv kovrstnih obratov, kakor venecijanke. krožnih žag bi polnojflrpmnikov Zmožen je samostojnega vodstva v mehkem in trdem lesu. kakor tudi manipu-tacijskega dela v dimenzijah in komisijonih. kakor nakupa leea Reflektiram samo n.i stalne slnžbe z družinskim stanovanjem — Spričevala na razpolago Grem todi izven Sslovenlje Drugo po dogovora — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod Šifro »Zanesljiv vodja.. 11047 Za srbohrvaščino iste gospod učiteljico. Po-nodbe na oglasni oddelek •Jutra* ped •Srtkinja*. 11016 sce'r Trg. pomočnik mlajši, izurjen manulaktur ne in Špecerijske stroke, z dveletno prakso, želi pre-meniti službo Naslov pove oglasni oddelek «Jutra> 8220 Mladenič simpatičen, vt« , loven-skega, namikega m ^ah-janskega jazi t a Mj primerne nameftiiv.. 4|n ga Ks pomočnik al] slič no Kdor bi rabil prikup nega in veetnega mla.ieni ča, ga more brej skrbi sprejeti Reflektantje naj pUfjo pod «Zrest slnga> na ogl odd- «Jutra> 8148 Trgovski potnik inteligenten, z Ustnim avtomobilom. Lile »talno službo aH dobra zastopstva Pouudbe na oglas, oddelek «Jntra» pod *AgQen 2S» um Pletilja sprejme delo nogavic na dom po zelo nizki ceni — Naslov v oglaanem oddelku •Jutra*. 11015 Prvovrstna moč z dolgoletno bančno, industr. in trgovsko prakso, z znanjem franc., ital., nemšk. in srbohrv. jezika, išče službo kot opora šefa, šef knjigovodstva ali pisarne, šef kontrole, organizator itd. Zahteve zmerne. Vprašanja na oglasni oddelek «Jutra» pod značko ^Namestnik šefa 40« 8409 Sesaika dobro ohranjeDa. naprodaj. Na ogled pri vrtnarju vile Mayer na Bledu. Ponu 'he je nasloviti na tvrdko I. C. Hayer r LjubljanL £406 Mehkih drv 10—20 vagonov poceni prodamo ali pa zamenjamo za 2—4sedeim avto v prvo vrstnem stanju Ponudbe na ogla«ni oddelek «Jutra« pod • Drva za avto* 8379 Motorno kolo Harley-Davidson 7/9 P8 cylindra- v dobrem stanju prodam za I! 500 Din -Naslov v oglasnem oddelku •Jutra* 8f Stni?nfca (Berlinerbanki nova »a vi-iake etc.. ugodno naprodaj Na ogled pri Norton. Sinka Naslov v oglasnem oddelku •Jiltra* 8309 Indian - Motor 5/7 v najboljšem stanju takoj po ugodni ceni proda Ca Br Novakovič Ljuh. Ijana Kolizej. Gosposvetska cesta 13 8352 Komisijsko prodajno podjetje ..EZO' Ljubljana, Velesejem Telefon 2140 V nedeljo. 3. aprila ob 8. ari zjutraj se vrši na velesejmskeni prostora prostovoljna javna d r a i b a sledečih predmetov: Salonska oprava, spalnica. vloJkna starinska omara: — kompletna jedi'n!ca; auto Benz (Csrnion); auto Siza-ire (dvopedežen); auto An-stro Daimler ' kompletno elektriCno napravo: — auto Puch TTT. lestsedežni. Bosch razsvetljava: — anto Ford. dvofna karoperiis: — auto Graf & Stift. elektr razsvetljava: predalnik (ehiffo-iere). starinsko delo hosra-to vloženo: lepa »tarinpka miza. hosrato vlole^a: otročki voziček: r>rpdalnik: fte-l-TŽe In mize: omarica: nasanja?,: rjlindr«ki čevliar-«kj Ptroi CF'aeh?tef»p): citre stenske ur**: atensko ogledalo: harmonika fl,u>»a*i. »Vnrai nova: auta Opel. 12 KS: auto TToreh. 22 KS-motorno kolo cSarolea^: — koie llfir srebrnie CSilher-fneh«fe!le: razno Htuto pohištvo. «like it.l Opled -e vrSi lahko v*ak dan — Za prodajo namenjeni predmeti se le »prejemajo. 8429 Potniški avto popo^oma nov radi bolezni potnika po ugodni ceni naprodaj Naslov v oglas oddelku »Jutra* 8353 «Ford» avto dobro ohranjen in ▼ bret-hihnem stanju prodam za 12.000 Din Naslov v ogl. oddelku «Jutra> 8f~~ Krasen lestenec (Luster)' iz medenine, pari-Iko delo iz leta ISfid pro-la po ugodi ceni Slavij. Moravče — Slovenija. 11018 Brzojavnih drogov borovih, od 8 m naprej, proda več vagonov Kač. Kresnice. — Dobava uieja. 1104S Avto «Puch» typa Vin 14/38 RP. ieat-»edelni. Bosch razsvetljav« *amopogon. v prav dobrem *tanjn naprodaj ra 40.000 Din Na ogled in potknnjo pri Jugo-Anto v Ljubljani. Dunajska ceeta 36 Telefon it 2236 8336 Sodna dražba zlate ore z zlato veriZico. znamke ter steklenega izložbenega -fto jala v konknrzu Mslhape >e vt{1 v petek i aprila oh 9 uri na !*odifigu v Ljub liani, soba St 19 8319 Klobuke in slamnike opustim tor jih razprodajam za vpsko sprejemljivo ceno nosebno ueodno trgovce Modni trgovin-* p E I E R 9 T E R K. Ljubljana gra ri trg it 18 £014 Bencin-motor znamk« Ganz. 7 PS. dobro ohranjen in generalno ro- pariran — 1 dinamomotor, 110 volt. 9 PS ter kompletno Ftikalno plosko poceni prodam. — Naslov v cgl^ncni oddelku «Jul.ra>. 11041 Leks:kon Meverjev. ve'iH. konver-zaoijski. 6 izdaja 24 knjig I»opolnoma nov. po nizki ceni naprodaj .Va :ov jove oglasni oddelek «Jutra». 11087 Ptičje kletke po nizki ceni proda Vrhove — Židovska steza 6t. 6/II. 11036 Motorno kolo BSA 2 \i PS, zelo malo rabljeno in v najholišem stanju naprodaj za 9'100 Din. Naslov na podružnico tjutra* v Celju pod značko «Moto-cOtel*. 11006 Otroški voziček visok, neponikljau. prodam Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 11028 Pult In stelaže za trgovino prodam. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*. 11080 22 36 HP «Renanlt» 4—5sedeSni. malo rabljen, v brezhibnem stanju, elegantno «Duco* lakiran — SO HP «Benz». iestsedeinl, moderno opremljen, rabljen in v Izhornem stanju naprodaj — Ogleda se pri tvrdk? A Lampret. Ljubljana. Dunajska cesta 22. 11010 Srebrne krone sapaj* d uiačs tobre r luden Lrahliana Preier lovt q}liu ( Fotoaparat dobro ohranjen, kupim — Ponudbe z navedbo cene in natančnim opisom pod •Slika* na oglasni oddelek •Jutra*. H035 JanežJčev slovar nemSko - slovenski, kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek «Jutra> pod iifro •Slovar 14». 11024 Cikasto vino u izdelovanje kisa. v vsaki množini kupuje kfraroa Jos. Vodnika dediči. Ljubljana VTT, OlovSka c. 76. U057 Sadjevec razpolilja A. Oset. Maribor. 8436 Parcelo v izmeri ca ŽftOO— mi« m» kupim takoj na Mirju ali Pod Rožnikom event " tudi rnunjšo v mestu Ponudbe z navedho rene m' na ogl oddelek pod iifro »Vila* a— Zidana hiša i opeko krita v dobrem »tanju. za 2 stranki prostora. na lepem soločnem kraju, tri četrt ure od Ljubljane, poleg 1000 m' zemlje In nekoliko sadnega drevja, takoj prodam za 28.000 Din Naslov v ogl. oddelku . 11050 Pritlično hišo 1 minuto od železnllke postaje, • 4 sobami, pripravno za kakega vpokojenea aH obrtnika, prodam za ceno po dogovoru. — Ivan Smole, Moste. Ljubljanska uL 144. 11051 Enodružinsko hišo na periferiji Ljubljane kupim. Ponudbe s ceno pod •Prometna lega* na og^as. oddelek 11018 Trgovino t mefianim blagom z zalogo, inventarjem in stanovanjem v prometnem mestu na pro* gi Zidani most— Zagreb, oddam v najem proti prevzet-ju zaloge v gotovem plačilu Ponudbe na oglas oddelek •Jutra* pod •Dolenjsko*. 8346 Brezplačno prijavite oddajo stanova-nja sob« lokala gostilne, trgovine, delavnice itd — Posredovanje za oddajalca {topolnoma brezplačno — •Posredovalec*. Sv Petra emta 18 8247 Zračno sobo solnčno v centru, s hrano in vso oskrbo takoj oddam Naidov v oglasnem oddelku •Jutra* 8241 Gospoda sprejmem v prostorno in zračno sobo. Naslov pove oglasni oddeleku «Jutra». 8417 Lepo sobo opremljeno. • posebnim vbodom na Mlkloiič-vi cesti oddam stalnemu gospodu — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra* 8198 Opremljeno sobo čedno, z električno razsvetljavo oddam 2 gospodoma, gospodičnama ali zakoncema brez otrok, takoj Naslov v oglasnem oddelku . 11029 Družabnika za ustanovitev vinske trgovine. delelnib pridelkov v Mariboru, sprejmem. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod «50.000». 8435 Kdo posodi do je>eni akademika 20O0 Din? Sigurna garancija in obresti. Naslov v oglasnem oddelku 400 Din dnevno. M. Zevaco' 112 Papežinja Favsta Rotnao »Izgubljen sem,« je vpil, razbijaje po vratih; »jutri zarana bora visel, to je kakor pribito. Vrani na Severnem stolpa se bodo gostili z menoj.< »Potolažite se, vrli mož,« je odgovoril Pardaillan, »ne bom vam treba viseti, ako nočete...« »Kako da ne?« je zasopel Comtois in prestal razgrajati. »Vsaj živi ne! Ce vas pa obesijo mrtve, kaj vam je do tega?« »Kaj pravi?« so se vznemirili arkebuzirji, ki so dotlej mislili, da jim ne preti nič posebnega, in so se v svoji brezskrbnosti celo veselili guvernerjeve nezgode. »Pravim,« je hladno nadaljeval vitez, »da je Severni stolp daleč od stražnic in da vas nihče ne sliši, če vpijete za temi vrati Preden mine ura, bom iz Bastilje. Jutri zarana dobi poveljnik straže sporočilo, da je moral gospod guverner nenadoma odriniti na potovanje in da je vzel ječarja Comtoisa in štiri arkebuzirje s seboj. Vsi bodo mislili, da ste na potovanju; nikomur ne bo prišlo na um, da bi vas iskal. Po tem takem ne boste obešeni, ampak boste umrli v stolpu od gladu in žeje.« Pri teh besedah je nastalo za vrati takšno rjovenje in preklinjanje, da je Karel Angoulemski vztrepetal. Pardaillan je mirno poslušal. . ., ; r.: - ., Ko se mu je zdela groza nesrečnežev že blizu blaznosti, je potrkal na vrata, v znak, da naj ga poslušajo. Takoj je zavladala tišina. »Smilite se mi,« je rekel vitez. ...... »Milost, Svetlost!« je zajavkala četvorica vojnikov. »Dajte nam, da odidemo!« Ječar ni rekel ničesar. » »Pustim vas žive,« je nadaljeval Pardaillan, »toda s pogojem'...« »Vse storimo, karkoli hočete!« so zavpili arkebuzirji. »Evo: vdajte se in vam odklenem. Ako ne, ostanite, kjer ste. Minuto vam dam, da premislite.« »Vdamo se!« so zakričali vsi štirje preplašenci kakor v en glas. Pardaillan se je zdrznil od radosti. »Jaz se ne vdam!« je zatulil ječar. »Vi štirje ste strahopetci in strah vam jemlje razum. Ta človek ne more iz Bastilje. Nas pa bo rešila obhodna straža, ki pride ob treh!« »Tem slabše za vas!« je kriknil Pardaillan. »Ako me primejo, porečem, da ste bili z menoj dogovorjeni Prav imate. Vaša stvar je, ali hočete biti obešeni ali rajši umrete od gladu. Z Bogom!...« »Stojte, Svetlost!« so zajavkali vojmki. »Stojte še malo, tako vam Boga!« S stopnic se je začul hrup srditega boja: arkebuzirji so navalili na ječarja in so ga vzlic njegovemu srditemu odporu podrli na tla. Zamašili so mu usta ter ga povezali od glave do peta. Pardaillan je uganil, kaj se godi. Ko je bilo spet vse tiho, je odklenil vrata. »Predajte mi arkebuze in bodala!« je velel. Povelje je bilo izvršeno kakor bi trenil. Tedaj je odprl vrata na stežaj. Nesrečna četvorica je prhnila iz stolpa kakor jata preplašenih nočnih ptic. Zvezanega Comtoisa, ki je divje zavijal oči, so položili na tla. Pardaillan se je zagrohotal. Ječar pa, videč, da se ni osvobodil samo jetnik iz drugega podzemlja, ampak da ga spremlja tudi Karel Angoulemski, je milo zastokal in pogledal tako žalostno, da bi se ga bil tiger usmilil. Pardaillan ni bil tiger, toda nocoj ni utegnil zapravljati časa s sočutjem. _ Vendar mu je razvezal noge. Ječar se je urno pobral. Nato mu je odmašil usta, obenem pa mu je nastavil bodalo na vrat. Comtois, ki je že zinil, da bi zaklical na pomoč, se je spričo tega zgovornega razloga brž premislil. »Ali se vdaš?« ga je vprašal Pardaillan. »S pogojem, da spravite tudi mene iz Bastilje,« je odvrnil Ovmi-tois. »Ne samo tega, ampak ti in tvoji štirje spremljevalci dobite vsak polno plačo za leto dni. Njegova Svetlost Karel Valoiški, vojvoda Angoulemski, je porok tega.« Karel je pokimal z glavo. »Ce je tako, tedaj se lahko zanesete name!« je rekel Comtois. Arkebuzirji niso dejali ničesar. Toda njih obrazi so dovolj zgovorno pričali, kako malo je treba, da bi zblazneli od radosti, kakor so pravkar še blazneli od strahu. Polna letna plača ni bila malenkost za slabo hranjene, vsak dan zlostavljane siromake, ki so bih veseli, če so dobili vsaj polovico obljubljene mezde! »Pojdimo, prijatelj,« se je oglasil vojvoda Angoulemski. »Samo trenutek!« Pardaillan ga je čudno pogledal. »Odkar sem živ, mi je rojilo po glavi, da bi si kdaj ogledal Bastiljo. Nocojšnja prilika je prelepa, da bi jo smel zanemariti. Oglejmo si Bastiljo!« XLVIIL Pardaillan si ogleduje Bastiljo. Mladi vojvoda ga je z grozo pogledal. »Prijatelj... Brat!...« je zajecljal. Toda Pardaillan se je nasmehnil. Ne da bi kaj odgovoril, se je obrnil h Comtoisu, razvezal mu roke in mirno ukazal: »Hodi naprej in odklepaj vrata!« »Ključev nimam,« je rekel Comtois. »Evo jih!« je dejal Pardaillan s prešernim nasmehom ter pomolil osuplemu ječarju sveženj, ki ga je bil vzel Leclercu. »Vi,« se je obrnil k vojnikom, »vi štirje pa hodite tik za ujim; ako se gane. pobijte ga na tla.« To ravnanje je bilo premeteno da nikoli tega; s tem, da je poveril arkebuzirjem zaupno nalogo, je postal zanje iz jetnika gospodar, ki je odkazal vsakomur svoj posel. Obstopili so Comtoisa. Pardaillan je vzel dve arkebuzi. Kare! ostali dve. Znatno znižane cene! Stara cena Din 38.500 „ 39.500 „ 53.000 , 56 500 i, 61.000 Nova cena Din 36.000. J 37.500. , 48 000. „ 50.000. „ 53 000. Runabout, 2 sedežni, odprt . . . louring, 5 sedežen, odprt .... Coupe, 2 sedežni, zaprt ..... Tudor, 5 sedežen, zaprt, 2 vrati . Fordor, 5 sedežen, zaprt, 4 vrati . V pet različnih barvah I Vsi vozovi s kompletno električno napravo — Ballon pnevmatike Novi karburator — 12 litrov bencina na 100 km Cene franko Ljubljana na podlagi današnjega kurza in carine. AMERICAN NIOTORS LTD. Telegr. .AMOT« Dunajska cesta štet LJUBLJANA Telefon 24 — 7? Kupujem zlato in zla nike, briljanie in bisere po na višjih dnevnih cenah R. Almoslechner Celie. Prešernova uiica it. 1 J874 Potnika špecerijsta, pri strankah na Gorenjskem in Dolenjskem zelo dobro vpelianega, z večletno prakso in prvovrstnimi referencami. sprejem veletrgovina s kolo-nijalnim blagom za vstoo s 15. majem. Ponugbe pod »560« na oglas. odd. lista. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i aparati in potrebičine po nizkih cenah w zalogi drogerija HIITOI) KHIlt slnooa Ljubljana, Židovska ulica it. 1. Aparati v trgovini na ogled — Zahtevajte ceni' za ostale potiebščine. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■a OCARINJENJE vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik. Ljub» Ijana, Masarykova cesta 9. nasproti cari» carnice. — Revizija pravilnega zaračunava« nja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a* t*riporo6a se ~ A MAST=J. P. lastni izdelek tvrdke: £vald Popovič, Ljubljana. Cena nizka. Maso Izborno. Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200-kz PRESAJENO MESO vt-dno v založi po izvanredno nizki ceni. L. Miku* ~ LJUBLJANA, Mostni trg IS lsdelovatolj deialkov Na drobno I Na debelo* Zaloga sprehajalnih psllo Mart dalailri ca i Sprejmemo v zunanji službi dobro verzira nega, v Sloveniji že vpel anega :: uradnika. Izčrpne ponu 'be pod »Zavan va'mca I." na oglasni oddelek »Jutra". 4441 P *¥a —~7 6? > -—x Ljubiteljem cvetlic, lastnikom vrtov •ie nudilo vedno zdrava in nai'zvrs'nejs semena za cvetijice >n zeleniad od iprlia dalje vseh vrst sadike pri staro znanem trgovskem vrtnarstvu IVAN BftovICAR, Ljubljana Trnove Koi.zejSKa ul-ca 1b Izvršuie naioKusneišt dekoriranje dvoran za plesne in druge priieditve, zakai se p n. društvom ioplo priporoča Izdelovanje šopkov in vencev za razne prilike. Nasa-jevanje balkonov in vrtov, in vsa ostala v to stroko spa-:: dajoča dela. :: Cepljene vrtnice na zalogi One namižje! Cene najnižie KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Zato si pred nakupom oglejte najmodernejše, garantirano najtr-pežnejše Doko čevlje, ki se dobijo samo v trgovini «Doko» Ivan Carman, Prešernova ulica 9, dvorišče. Niboke posredovalne prodale! Iz tovorne naravnost k Vam! Vabimo Vas, da si ogledate našo zalogo pomladne moške konfekcije kakor tudi oblek za dijake in otroke. Ne dajemo na obroke I Pač pa smo posebno ceni in solidni! Mebanična tovarna oblek d. d. podružnica Ljubljana, Mestni trg it. 5. 44-17 Radi prezidave razprodoioin modno in salonterljsko blcgo po globoko znižanih cenah in vrhu tega še s 5% popustom. Samo 1« dni. JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg it. 2. Polmn-HoučuH pete m se pocenile 9 Enonadstropno hišo lepo, z lepim stanovanji tn balkonom, i minuto oddaljeno od železniške pos aje Poljčane, na vogalu treh cest, na najlepšem prostoru po najugodnejši ceni aro da m. L. Fišinger, trgovin« z mešan m otagom FOLJCANE. Din 670 it Reklamna prodaja: Ai^^naaA Ia izdelave v goble Uiomane v več barvah . . Otomane v plišu .Din 1000'- Poceni otomanske goblen preprogo Vsi dragi tapetnški piedmeti na i ceneje in kar je važno solidno blago. Samo pri Rudolf Sever, Ljubljana Maiinn trg stev 2 nas >roti Frančiškanske arkve). Klobaki.....od Din 69,— čepice Športne . . od Din S8.— srajce frenč s 2 ovr. od Din 60.— gamoveznice evilene od DiD 18-— naramnice ... - od Din 15.— nogavice modne . . od Din 12.— Velita Ubira klobukov angleška tovarne Lincoln-Bennet in HGckel Perilo po meri v najkrajšem cm« Obiščite breiobvtzco naš oddelek za goepode! A. Šinkovec nasl. K. Soss, Ljubljana, Mestni trg 18-19. jgnoauuuuuuuuuuuLJui.« ujm n TOmamncomomnaJJ llečja količina MflKmflTURHEM PAPIRJA primernega za trgovce, tovarne, za paketiranje, dalje za mesarje, peke in druge a Din 4a— za kg naprodaj Naslov pove uprava .Jutra". "tojaje Franc Pno. Izdaja sa Konzorcij «Jutri» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzi} Novak. Vsi w Ljubljani.