^oStnina plačana v gotovini. Leio XII., štev. IGf Ljubljana, sreda 1). maja 1931 Cena 2 Din Upravo ištvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelen» burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub* Ijana št 11.842. Praha čislo 78.180. \Vien št 105.241. Naročnica znaša mesečno 25— Um, za inozemstvo 40.— Din Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva uiica 5 Telefon št 3122 ?123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 8. Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Praški tisk o jugoslovanskem posojilu Dokaz zaupanja v bodočnost Jugoslavije in priznanja sedanjemu režimu Praga, 12. maia AA. »Pravo lidu« rr.še o jugoslovanskem posojilu v članku pod naslovom »Zaupanje inozemstva«. Med e-jo velikega odbora za zunanje zadeve, k? naj sklepa o stališču Grčije na zased in;u v Ženevi, ko pride v debato avstrijsko-nemška carinska zveza in evropska uniia. Rumunski zunanji minister o carinski uniji V nemškem načrtu skrite nevarnosti - Zaupanje v Ženevo - Trgovinska pogajanja z Nemčijo Bukarešta, 12. maja. d. Zunanji minister Ghika je včerarj dal zastopnikom inozemskega tiska razna pojasn;'-i o konferenci Male antante. Med drugim je izjavil: Razgovori so. potekli v popolnem sporazumu med posameznimi državami. Nad doseženimi uspehi sem naravnost vzradoščen. Nemško-avstrljska pogodba je bila veliko presenečenje, obenem pa je zudila gotove skrbi. To je razvidno tudi iz tega, ker sta smatrala celo dr. Schober in dr. Curtius za potrebno izjaviti, da je sklenjeni dogovor čisto gospodarskega značaja. Ne morem oceniti vrednosti njunih izjav, vendar pa ostane nejasno, koliko časa bi ta zveza obdržala svoj gospodarski značaj. Vnovič se govori o Srednji Evropi, o nekakšni hegemoniji in drugih stvareh, ki so pognale Evropo 1. 1914 v vojno. V ženevi bo predložen francoski načrt, ki je bil že temeljito proučen. Obstoja tudi načrt češkoslovaškega zunanjega ministra, ki se približuje francoskemu, kakor tudi belgijski načrt o evropskem gospodarskem sodelovanju. Gre za go- spodarsko bodočnost Evrope, od rešitve tega problema pa je v nemali meri odvisna tudii nadaljnja usoda Društva narodov. Ghika je prepričan, da bo Društvo narodov tudi tokrat pokazalo svojo moč in vpliv v mednarodnih problemih in da sedanje zasedanje ne bo ostalo brez pozitivnih rezultatov. Minister Ghika je nadalje očrtal zadnji incident z Nemčijo zaradi trgovinskih pogajanj. Iz njegove izjave je razvidno, da je nemški odpravnik poslov v Bukarešti Kirch-hold napačno informiral nemško vlado, češ da bo konferenca Male antante končana že 4. maja, nakar naj bi se pričela trgovinska pogajanja med Rumunijo in Nemčijo, dočim je bdla konferenca v resnici določena za čas od 5. do 7. maja. Na ta način se je pripetilo, da je nemška delegacija prezgodaj odpotovala v Rumunijo. Sporočil sem rumunskemu poslaništvu v Berlinu, je končal minister Ghika, naj stori vse, da se pogajanja čimiprej začno, ker hočemo doseči prisrčne odnošaje z Nemčijo. Nemčija ne bo zmogla reparacijskih dajatev? Značilna izjava nemškega finančnega ministra - Propaganda za moratorij Berlin, 12. maja. AA. Finančni minister Dietrich je na volilnem shodu v mestu Vas rel v Oldenburgu govoril o gospodarskem položaju nemške države. Dejal je med drus gim, da mora biti nemški narod priprav« Ijen na najhujše, ker se število brezposeln nih ni zmanjšatlo v toliki meri, kakor se je pričakovalo. Finančni minister je dalje po« udaril, da je Nemčija potrošila preteklo zU mo tri milijarde za podpore brezposelnim in 4 milijarde za izplačilo obveznosti, izvis rajočih iz svetovne vojne Dietrich jfc kon« čal z ugotovitvijo, da obubožani nemški narod ne bo mogel prihodnjo zimo zbrati 7 milijard za poravnavo svojih obveznosti, ker da je zboljšanje njegovega gospodar« skega položaja popolnoma odvisno od zmanjšanja reparacčjskih bremen. Berlin, 12. maja. g. »Deutsche Allgcmei« ne Zeitung« se bavi že z načrtom popolne ustavitve plačil za približno pet let ne gle« de na mehanizem Youngovega načrta. Na« črt plačil po Vounigovem načrtu naj bi se izpremenil tako, da bi prihodnjih pet anui« tet tako rekoč priključili h koncu, med tem pa naj bi se morda nekoliko zvišale stvar« ne dajatve. Ta n=črt naj bi bil vezan z ve« likopotezno sanacijo svetovnega gospodar« stva. Nase zastopstvo na svetovni žitni konferenci Beograd, 12. maja. AA. Kakor je znano se sestane v Londonu konferenca evrop* skih lin prekomorskiih držav, ki pridelujejo žito za izvoz. Konferenco je sklicala ka« nadska vlada, da se razpravlja o vpraša« nju svetovne trgovine z žitom. Naloge konference so predvsem praktične. Razen Jugoslavije, Rumunije, Madžarske in Bol« garije bo prisostvovala od vzhodno evrop« skih držav tudi Poljska, od prekomorskih pa Kanada in Argentina. Visoki komisar za Kanado je povabil tudi našo državo k sodelovanju. Ministrski svet je sklenil na predlog ministra za trgovino in industrijo g. Demetroviča, da pošlje v London dele« gacijo, ki je sestavljena takole: dr. Mili« voj Pilja, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo, dr. Velimir Stojkovič, načel« niik ministrstva za kmetijstvo, dr. Leon Gottiieb, generalni ravnatelj Privilegirane« ga društva za izvoz kmetijskih izdelkov. Delegacija je odpotovala danes s simplon erijent ekspresom v London. Zagrebška samomorilska kronika Zagreb, 12. maja n. Na Samoborskem starem gradu so našli obešenega oficiala zagrebškega davčnega urada. V pismu, ki ga je naslovil na svojo ženo, pravi, da ga je pognala v smrt neozdravljiva bolezen. V Vlaški ulici je poskušal izvršiti samomor brivski pomočnik Stjepan šmit. Obesil se je na okno. Sosedje so ga še pravočasno opazili in rešili. Pravi, da je hotel v smrt zaradi materialnih skrbi. * Izgredi v Madridu Madrid, 12. maja. AA. Vlada je popoln gospodar položaja. Obenem je tudi preprečila nerede v notranjosti države. Obja« vila je, da je v Bilbau in v nekaterih dru« dih mestih v provinci prišlo do izgredov, ki pa so jih povsod oblasti zatjle. V Ma* dridu samem so med komunistično skupi ščino aretirali 80 ljudi. Davi so letala metala na Madrid letake, ki popisujejo nedeljske in ponedeljske do« godke kot delo monarhistov in komuni« stov, ki bi hoteli upropastiti republiko. Nadalje je vlada razglasila, da so ogenj v samostanih še pravočasno pogasili, v koli« kor pa se to ni moglo zgoditi, je krivda demonstrantov, ki so ovirali gasilce, ko so priišli na pomoč. Strela treščila v cerkev Napulj, 12. maja AA. V Castellamaru pri Napulju je strela udarila med službo božjo v katedralo. Nastala je velika panika in so ljudje v strahu pobegnili iz cerkve. Pri tem sta bili ranjeni dve osebi. Afera »Morosiniacc likvidirana Zagreb, 12. maja. č. »Jutarnji list« poro« ča, da je katastrofa, ki jo je meseca julija lanskega leta povzročil kapitan italijanske« ga parnika »Morossinia« ob priliki sreča« nja z jugoslovenskim parnikom »Karadjor« djem«, končno likvidirana. Lastniki »Mo« rosinia«, beneško paroslovno društvo »San Marco« se je pogodilo z Jadransko plovit« bo glede odškodnine. Italijani bodo plača« li 9 milijonov dinarjev, glede odškodnine potnikom, ki so se pri tej priliki ponesre« čili, pa je bil sklenjen sporazum, po ka» terem bosta plačali obe družbi vsaka polo« vico. Z dosego tega sporazuma je bilo ustavljeno kazensko postopanje pred šibe« niškim okrožnim sodiščem. Poset holandskih novinarjev Beograd, 12. maja. p. Z večernim brzo« vlakom so odpotovali v Ljubljano hoiand« ski novinarji, ki se m ude že deset dni v naši državi in so pusetili doslej Zagreb, Dalmacijo, Bosno in Južno Srbijo. Snoči je priredil njim na čast banket Centralni presbiro, danes opoldne pa beograjski in« dustrijci. Holandski gostje so presenečeni nad lepoto in pr;rodnim bogastvom naše države in naglašajo, da odhajajo iz pre« stolnice z najlepšimi vtisi. V teku njih o« vega bivanja v naši državi se jim je nu« dila možnost, da so proučili tudi gospodar« ske razmere in so prepričani, da se bodo mogli gospodarski odnošaji med Jugosla« vi j o in Holandsko še zelo poglobiti v ko« rist obeh narodov in dTŽav. Napredovanje učiteljev Beograd, 12. maja. p. Z odlokom prosvetnega ministra so napredovali v višjo skupino učitelji in učiteljice ljudskih, odnosno meščanskih šol: Marija Švajgar v šmart-nem, Roza Jeraj v Dev. M. v Polju, Marija Bizjak v Brežicah, Ivana Dolinšek v Sem>-žetih, Marija Trempte v Vačah, Sofija Pe-lerlin v Ljubljani, Marica Dugar v Studencih, Marija Herek v Ljubljani, Viktorija Flere v Ljubljani, Ida Pečnik v Mariboru, Sofija Debeliak v Celju. Štefan Horvat, ve-roučitelj v Murski Soboti, Fran Berglez v Čadramu, Miroslava Sušnik v Trbovljah, Janez Šipanj v Gornjem Lakošu, Ljudevit Ko-kot in Ivana Draksler v Dobravi, Marija Štraus v Mariborii, Robert Ivanuša v Dobi, Fran Ramšak v Mariboru, Mirko Vauda pri Sv. Marjeti, Andrej Jakac v Mariboru, Ana Turna - Pilbah v Sori, Frančiška Miklavčič v Žireh, Dora Martelanc v Št. Vidu, Leopoldi-na Jeglič v Breznici, Ana Meliva v Uncu, Josip Zakrajšek v Blatni Brezovici, Alfonz Lintner v Ljutomeru in Marija Hauptman v Celju. Imenovanje v sodni službi Beograd, 12. maja p. »Službene Novice« objavljajo ukaz, s katerim je imenovan za sodnika državnega sodišča za za-ščito države g. Peter Keršič, predsednik deželnega sodišča v Ljubljani. Beograd, 12. maja. AA. S sklepom mi« nistra za pravosodje je postavljen za pi» sarniškega uradnika 10. skupine pri viš« iem deželnem sodišču v Ljubljani Terezija Kare, prestavljen pa je pisarniški oficijal 8. skupine pri višjem deželnem sodišču An« ton čerček k deželnemu sodišču v Ljubi i a« ni. pisarniški uradnik 10. skunine Josip Se« var od sreskega sodišča v Kočevju k sre« skemu sodišču v Novem mestu. Skladatelj Marinkovič obolel Beograd, 12. maja p. Znani srbski komponist Jos. Marinkovič, ki je med drugim kompon-|ral znano >Hej trubaii«, je nevarno obolel. Stabilizacija dinarja Ljubljana, 12. maja. Za gospodarstvo Jugoslavje ba letošnje leto važen mejnik. Po uspeli gospodarski in politični konsolidaciji in po ureditvi tako potrebne enotne zakonodaje se je naša vlada odločila najeti v inozemstvu stabilizacijsko posojilo, da nam defimtivno uredi tudi naše valutno vprašanje m tako izvede še zadnjo fazo v cilju popolne konsolidacije gospodarskih razmer. Marsikdo, ki ne pozna dobro potreb gospodarskega življenja, bo morda podcenjeval pomen tega koraka-, češ, saj srno tudi pri sedanji provizorični ureditvi valutnih razmer prav dobro vozili. Res je scer. da je naš dinar že od 1. 19J5. pov-em stabilen; pozabiti pa ne smemo, da smo ves čas živeli v precejšnji negotovosti. Na eni strani nam s faktičnim stanjem, ki je sicer trajalo skoro 6 let, rn bila dana še nikaka sigurnost, da bo pri tem ostalo; na drugi strani pa so v tej dobi ponovno nastopili momenti, ko je glede na nezadostne devizne rezerve stabilnost našega dinarja prišla več ali manj v nevarnost. Danes, ko smo z zakonom o denarju kraljevine Jugoslavije dobili vzorno urejeno zlato veljavo, z večjimi karte-lami za trajno sigurnost in stabilnost kakor v marsikateri drugi srednjeevropski državi, lahko to kar odkrito povemo. Naš narod je ves čas trajanja taktične stabilnosti dinarja gledal z velikim zaupanjem v nacionalno valuto in ni nikoli pokazal kake bojazni, kar nam je tudi omogočilo, da smo vse one za stabilnost dinarja več ali manj nevarne trenutke srečno prebrodili. Drugače pa je na naše denarne razmere gledalo inozemstvo, ki je vedno le poudarjalo, da nimamo definitivno urejene denarne veljave. Doba faktične stabilnosti dinarja nam je pokazala, da potrebuje naša država zaradi svojega pretežno agrarnega značaja in zaradi močne odvisnosti plačilne bilance od uspeha letine. znatnih deviznih rezerv Dve zaporedni slabi letini lahko v kratkem času absorbirata znaten del te!1 deviznih rezerv, prav tako pa zadostuje eno dobro leto. da povzroči, kakor n. nr leta 1929., ogromen pritok deviz. To posebnost je naša vlada v polni meri upoštevala s tem. da je s stabilizacijskim zakonom naložila Narodni banki zelo stroge obveznosti glede kritja obtoka. Sovjetske naročbe v Nemčiji Berlin, 7. maja. Nedavno potovanje nemških industri.icev po sovjetski Rusiji, ki je vzbudilo toliko pozornosti v Nemčiji sami in v ostalem svetu. je obetalo nemški industriji znatne naročbe, k o j i h izvršitev pa ie zadela na nenadne ovire. Sicer je predstavnik najvišjega sovjetskega £iospodarskeaa urada Piata-kov sredi prošlesja meseca podpisal v Berlinu sporazum o sovjetskih naročbah v Nemčiji za vsoto 300 milijonov mark, vendar ie izvršitev naročil postala iluzorua zaradi odpora mednarodnih finančnih krogov. Naročila, izhajajoča iz navedenega dogovora, bi morali sovjeti razdeliti med nemške tvornice po naslednjih pogojih: kreditni termin za posamezne vrste biaga se podaljša od enega leta na 14 mesecev, od 18 na 21 mesecev, za neke vrste stroje pa ie bil naposled določen rok 2S mesecev. Med podrobnimi določili je ena izmed najvažnejših ona točka, kjer sovjeti priznajo kompetenco berlinskega sodišča za spore. ki bi nastali pri izvršitvi naročil. Spori tedaj podležejo nemškemu in ne sovjetskemu sodstvu. Kakor pa pravijo dobro po-včeni činitelii, obsega objavljeni docovor še druge točke, ki niso za .javnost. Predvsem so se sovjeti obvezali prenehati s svojo aktivno komunistično propagando in so obljubili, da ie ne bodo več podpirali-Pred zaključkom tega dogovora so se vodila dolgotrajna pogajanja tako med sovjeti in nemškimi industrijci, kakor med slednjimi in nemško vlado. Nemški industrijski in finančni krogi niso hoteli sami prevzeti rizika, zato je dogovor postal definitiven šele, ko je nemška vlada orevzela jamstvo za plačilo ruskih naročil. Toda kliub temu jamstvu je diskonti ran je sovjetskih menic in finansiranje ruskih naročil naletelo v Nemčiji na velike ovire. Nemške banke so se obrnile na banko 7a mednarodna plačila v Baslu ter jo vprašale, da li bi hotela reeskontirati sovjetske menice, izdane za naročila. Banka v Baslu pa je to odločno odklonila. Tudi drugi koraki, ki so jih podvzele nemške banke za reeskont sovjetskih menic, so se izjalovili. Zapadni gospodarski in denarni krogi so namreč spoznali, da je Rusija le zato oddala ogromna naročila Nemčiji, ker so sovjeti v sporu z Ameriko in Francijo. Sovjetska vlada je ukazala svojim agentom v Zedinjenih državah in v Franciji, naj zmanjšajo naročila v teh dveh državah, kolikor se le da. da bi s tem izvajala nekake represalije zoper korake, ki sta jih ti dve državi podvzeli proti ruskemu dumpingu. Po tem ukazu so bile res stornirane skoro vse naročbe v Franciji in v Belgiji, one v Zedinjenih državah pa so bile skrčene na 40 %, vendar se bodo postopoma še znatno znižale. Sovjeti so bili zadnji dve leti izvrsten odjemalec ameriškega blasra. ,unsky f Praga, 12. maja. h. Popoldne ob 5. je umrl znani prijatelj Slovencev prof. dr. Karel Hodounsky. Pokojnik je dosegel vi= soko starost 88 let. Bil je redni profesor farmakologije im ravnatelj farmakološkega zavoda na medicinski fakulteti v Pragi Od 1 1890. dalje je prof Hodounsky redno obiskoval Bled in slovenske Alpe Bil ie med prvimi pronagatoTji turizma v stoven* skih planinah. Razen tega ie bil ustanoviš telj češkega odseka pri SPD in na niego* vo pobudo je bila 1. 1899 zgrajena Češka koča pod Grintovcem. Pokojni profesor je bil tudi velik prijatelj slovenskih dijakov v Pragi m sploh vseh tamošnjih Sloven» cev. Kosovska epon*ia V DnlkVpm ra#l?ii Varšava, 12. maja. AA. Bivši poslanik v Beogradu Zdislav Okenski je imel v var> savskem radiu govor o Kosovem Naglašal je. da ie bila Kosovska ideja svetinja v vsej dobi jugoslovenske zgodovine in da je naposled privedla do združitve vseh ju« gosto venskih plemen. Kosovska tragedija je bila maščevana z bitko nri Kumano* vem ,ko ie kralj Peter I. Veliki Osvobodi* telj zasadil svojo zastavo na kraju, kjer je nadel car Lazar. Predsedniške volitve v Franciji Pariz, 12. maja. č. Vsi francoski listi z zadovoljstvom beležijo izjavo zunanjega ministra Brianda, da sprejme kandidaturo za predsednika republike. Postavljeni bo* do samo trije kandidati, im sicer Briand. predsednik senata Doumer in bivši mini* ster za kmetijstvo ter sedanji francoski poslanik v Bernu Hennesv. Listi poudar* jajo, da bo Bran d tudi v primeru izvolit* ye za predsednika remiblike šel v Ženevo in tam obrazložil, zakaj je sprejel kandi* daturo in zapustil Ženevo. Obenem bo tam nradstavH francosko delegacijo z ministr* skim predsednikom Lavalom in državnim nodtajnikom v ministrskem predsedništvu Poncetom na čelu. Po dvodnevnem biva* nju v Ženevi se bo Briand vrnil v Pariz Sološno smatrajo, da bo Poncet naslednik Brianda v zunanjem ministrstvu, ni pa še Tmano. aH samo začasno a>li pa trajno. Pariz, 12. maja AA. Kakor kaže. bosta Briand in Doumer edina resna kandidata za predsedniške volitve. Zadnji upa. da ga bo podpirala desnica, ker se ie Masrmot kakor vse kaže. odpovedal kandidaturi. Kandidature Hennessyja ne s^natrajo za preveč resne. V primeru, da bo izvoljen Briand, bo vodil francosko v ženevo ministrski predsednik Laval. Procesa v Zagrebu in Beogradu Na beograjski razpravi zaslišane priče zelo obremenjujejo obtožence - Zasliševanje zadnjih obtožencev v Zagrebu Beograd, 12. maja p. V procesu proti teroristom so bile danes zaslišane prve priče. Gostilničar v Djakovu Gabro Czapo je izpovedal, da so imeli v njegovi gostilni zarotniki pod vodstvom Seletkoviča sestanke in da se je govorilo o bombah in peklenskih strojih. Zarotniki so zantevali, naj jim da na razpolago voz. Ker je mislil, da se hoče dr. Crvič peljati k svojim sorodnikom, jim je dal voz za odškodnino 100 Din na razpo'ago. šele pozneje je izvedel, da so se peljali v svrho polaganja peklenskih strojev. Občinski pisar Filip Nikolič je slišal razgovor med Devčičem in Seletkovičem, ko sta govorila o sestavi peklenskih strojev. Bilo je tudi govora o bombah. Priča Martin Curič, seljak iz Vrpo'.ja, potrjuje, da je Devčič delil razne letake in jih je dal tudi njemu, da jih je čital. Devčič to priznava. Naslednja priča Stjepan Ja.tobovič, seljak iz Gjurgjinaca izpoveduje, da nu je Budrovac kazal ekrazit, vžigalno vrvico, revolverje in municijo in pripovedoval, da je vse to prinesel neki čevljar — bil je to Tilman — iz Madžarske. Zadnji priča Josip Jelič, bivši gozdar pri grofu Normanu, je izpovedal, da je videl Ruškana, ko je nosil v moder papir zamotan naicet eksploziv. Vse priče so bile zaprisežene. Zagovorniki so nato stavili celo vrsto raznih predlogov, o katerih bo sodišče razpravljalo in objavilo svoje sklepe jutri pred nadaljevanjem razprave. Zagreb, 12. maja n. V procesu proti zagrebškim teroristom so bili danes zaslišani nekateri obtoženci v drugič. Najprej so bili zaslišani bratje Gabrijel, Janko in Mirko Kruhak, ki so v preiskavi priznali, da so dobili od Javora in Horva-teka revolverje. Na razpravi so to zanikali. Gabrijel pravi, da sploh nikdar ni imel kakega revolverja, Janko se izgovarja, da mu je nekdo prinesel dva revolverja v popravilo, ker je po poklicu ključavničar, Mirko pa trdi, da sta dva neznanca prinesla v njegovo stanovanje neki zavoj in ga pustila tam, ne da bi povedala, kdo sta in kaj je s tem zavojem. Ko ga je odprl, je videl, da so notri revolverji. Misleč, da mu je to kdo iz maščevanja podtaknil, je zanesel revolverje k nekemu svojemu znancu in jih tam skril. Naslednji obtoženec Cvetko štahan je na policiji priznal, da je bil pri Perčecu in da sta se dogovorila o teroristični akciji. Na razpravi je danes vse svoje prejšnje izpovedi ovrgel in se zagovarja, da Perčeca sploh ne pozna in da nikdar ni bil pri njem. Večkrat zaradi tatvin kaznovani Josip Knoblehar zanika vsako krivdo. Njegovo ime je navedeno na kosu platna, ki ga je poslal Perčec zarotnikom in kjer pravi, j>naj store s Knobleharjem, kar hočejo, če pa bo rešil svojo nalogo, lahko pride.« Knoblehar pravi, da Perčeca sploh ne pozna in da ni imel z zarotniki nobenih zvez. Razprava je bila nato prekinjena in se bo nadaljevala jutri. Samomor družinskega očeta Novo mesto, 12. maja. Tragično smrt je storil včeraj 541etn: posestnik in krojač Anton Gregorčič iz Ka-menvrha. V nedeljo zvečer je legla Gregorčičeva družina kakor navadno k počitku. V ponedeljek zjutraj okrog 4., ko je družina navadno vstajala, je šla domača hčerka k očetovi postelji, da bi ga zbudila. Toda očetova postelja je bila prazna. Domačim se je zdelo to zelo čudno. Zla slutnja jih je obšla, ko so pogrešili tudi domačega psa, ki je bil vedno zvest spremljevalec svojega gospodarja. Kmalu nato so našli v sobi na mizi listek z očetovim rokopisom z besedami: ^Zaradi Bojana grem v smrt.« Vsi so sc takoj podali na iskanje. Medtem je. ves moker prišel domov tudi pes in začel otožno lajati, takoj nato pa se je zopet obrnil v smeri proti Maekovcu. Domačini so šli za njim. Pes jih je vodil do skalnatega pobočja blizu valjčnega mlina grajščaka Germa nad Krko. Tam se je pes zopet ustavil in otožno tulil. Ribič Anton Vrtačič je začel s čolnom iskati po strugi in res je Par metrov niže našel truplo pogrešanega- Truplo so okrog 16. potegnili iz vode in prepeljali v šempe-trsko mrtvašnico, kjer bo jutri izvršena ob dukcija. Za mirnim in poštenim možem ža luje vsa okolica, saj je bil pokojni Gregorčič splošno znan kot skrben družinski oče. Zapušča ženo in štiri otroke. Nedavno so domačega sina osumili neke tatvine, kar si je naibrž vzel nesrečni oče tako k srcu, da je šel v smrl. Občni zbor hišnih posestnikov Ljubljana, 12. maja. Nocoj je zborovalo v »Unionu« Pr.o društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. Zborovanje je otvoril predsednik g. Frelih. ter še posebej pozdravil delegata Glavne zveze društev hišnih posestnikov iz Zagreba rav. Ebriča in delegata hiš pos. iz Zagreba dr. Paviča ter nato podal poročlo o poslovanju društva v preteklem letu. Uvodoma se ie tudi spominjal med letom umrlih članov. Društvo je imelo v preteklem poslovnem letu deset rednih odborovih se), k; so bile vse dobro obiskane. Rešilo 'e tlo 189 vlog. 510 vlog pa je rešila Zveza. V Zvezi društev hišnih posestnikov je včlanjenih 22 društev. V preteklem poslovnem letu ie iskalo v društven: pisarni 6000 strank informacij odnosno pomoči v stanovanjskih zadevah Odbor ie pridobil skoro vse nove hišne posestnike za društvo. Predsednik je zatem obširno razpravlja! o stanovanjskih davčnih in občinskih zadevah. Naglašal je, da je stanovanjska prostost, ki so io hišni posestniki dosegli preteklo leto. prišla nekoliko prepozno. Stanovanjsko vprašanje se po tej prostosti ni kompliciralo. temveč se ugodno rešuje. Najemnine sicer niso nizke, a vendar zmerne. Ne morejo se pa znižati, dokler se ne znižajo davki Društvo je odločno ln z uspehom nastopilo proti uvedbi stanovanjske prlrastkarine in je celo doseglo, da se prenizke najemnine lahko dvignejo. Nadalje je g. Frelih poročal tudi o cestnih dokladah o kulubu. sam. davku in še drugih davščinah. Ce se bo uveljavil kuluk, se mora temu primerno znižati odnosno ukiniti cestne dokiade. Društvo je 23. decembra 1930 predložilo spomenico ministrskemu predsedniku o raznih važnih stanovanjskih zadevah. Poročilo predsednika je bilo sprs-ieto z velikim odobravanjem. Blagajniško poročilo izkazuje 106.841 Dm dohodkov, stroškov na 106.783. prebitek re-rej znaša 58 Din. Tudi blagajniško poročilo je bilo soglasno sprejeto. V novi odbor so bili sodasno izvoljeni gg. Frelih Ivan. Zemlja Franc, Tribuč .Josip, Sušnik Iv., Kmetec Simon Hrovatin Maks. dr. Regali Josip. dr. Požar Lovro. Jeglič Janko. Olup Josip. Bukovic Anton. Rahne Janko. Bahovec Josip. Klarman Viktor in Jelenič Jernej, za računske preglednike pa cg Mallis Franc Gjud Aleksander in Strniša Anton. Delegat Zveze hišnih posest, ravnatelj Ebrič je čestital društvu k njegovim uspehom ter naglašal potrebo vzajemnega delovanja hišnih posestnikov vse države. Za-hvalil se mu je predsednik g Frelih. Gospod Janko Jeglič, predsednik društva Samopomoči hišnih in zemljiških posestnikov ie poročal o namenu izrednega občnega zbora, ki se je vršil uro prej. Na tem občnem zboru so bila sprejeta iznremenie-na društvena pravila in sicer v toliko, da društvo izplačuje svojcem umrlih članov no smrtnine takoj, da se ukine karenčna Jo- 1 ba. Društvo sprejema odslej samo do 69 let stare osebe. H koncu je g. Frelih podal splošno kritiko občinskega gospodarstva Navzoči so mu pa izrekli zaupnico. Šahovski turnir Spielmann : Pire Prva partija je končala remis Ljubljana, 12. maja. Danes ob 16. se je pričela prva partija šahovskega mateha med dunajskim prva* kom Spielmannom in mladim talentiranim mariborskim mojstrom Vasjo Pircem Par* tijo sta igrala v mali kazinski dvorani, kjer se je ob 16. zbralo več prijateljev kraljev* ske igre; navzoč je bil tudi naš šahovski prvak prof. dr. Milan Vidmar, gosta pa je toplo pozdravil v imenu Ljubljanskega ša= hovskega kluba dr. Egon Stare Pod vodstvom starega in rutiniranega šahista g. Pfeiferja se je ob 16. pričela pr» va partija Spielmann je otvoril kot beli. Pire se je pa branil s sicilianko. Spielmann si je izbral povsem novo varijanto na ka» tero je Pire pravilno reagiral. Borba med obema mojstroma je trajala od 16. do 18. V tem času sta napravila vsak 30 potez, izmenjata sta po dva kmeta, enega konja, oba stolpa m kraljici. Kljub temu je bila ob 20. položaj popolnoma negotov in je vse kazalo, da se bo partija končala ne» odločeno. Pire in Spielmann sta hotela igro nadaljevati ob 21.30, ker pa ni bilo upanja, da bi utegnil eden ali drugi zrna* gati, sta si končno premislila in je SpieN mann sprejel Pirčevo ponudbo za remis. Tako se je končala prva partija šahov= skega dvoboja neodločeno. Jun manjše bunke. Pokojni Lipnik Ferdo je bil star 28 let in po poklicu čevljar. Ker ni imel dela v domači vasi, se je podal v svet s trebu« hom za kruhom. Lansko leto je delal na cesti ŽaIec«Zabukovca, pozneje pa je do» bil delo pri rudniku v Libojah. Bil je ve« sel, a miren človek in vsi so ga imeli radi. Zapušča, mater, vdovo, katero je rad pod« pi;ral. Pokojnikovo truplo so prepeljali v mrtvašnico v Griže, kjer ga bodo sodno raztelesili. Orožništvo je aretiralo prej imenovane tri fante in jih oddalo sodišču v Celje, da se ugotovi, kateri izmed njih je storil zločin, ki je razburil vse tukajšnje prebi« valstvo. Ljudje splošno govore, naj bi se točenje šmarnice, tudi razredčene z iza« belo. sploh prepovedalo. Želeti bi tudi bi« lo, da oblastva strogo pazijo na preko« račenje policijske ure. KULTURNI PREGLED Koncert Češke filharmonije v Ljubljani V ponedeljek smo imeli redko priliko,^ ki pa smo jo tem boli navdušeno sprejeli: culi smo slavno Češko filharmonijo iz Prage in njenega še bolj slavnega dirigenta Vaelava Talicha. Do zadnjega kotička natrpana um-on?ka dvorana je sprejela dirigenta in njegov orkester z navdušenjem, ki je za nase, sicer dokaj hlarlne razmere, bilo izredno in res spontano. Saj tu ni zanimala publike le pomembnost koncerta z umetnostnega stališča, temveč tudi ozke prijateljske vezi, ki vežejo slovitega dirigenta z našim mostom. •Spored je navajal prodklasični Vivaldijev Concerto irresso za godala, tri moderna češka dela (.Krak, Novak, Martinu) ter Ča;-kovskega šesto simfonijo. Prvi del snoreda so bile same novitete za Ljubljano. Novak, szolovo izmed treh čeških mojstrov najpomembnejši, je bil zastopan s simfonično pesnitvijo Tatrachc. ki je bila podana z vso ljubeznijo. Originalna modernistična skladba je ^Le bagarre? (tumult?) mladega Martinova, v katereua polagajo velike nade. Skladba podaja vrvež mojstrsko, duhovito in mestoma šeaavo ter je odlično instrumenti-rana. Originalni, dasi ne Dreveč tehtni do-misleki se menjavajo z bleščečimi mesti, kjer je skladatelj izrabil vso paleto bogate instrumentacije. Delu je povsod zagotovljen uspeh, kakršnega je imelo' tudi pri ponedeljkovem koncertu. Vivaldijev koncert je mojstrovina zase; danes je dvojen užitek, poslušati čisto, jasno linijo predklasičnih mojstrov kontrapunkta. Koncert sestoji iz treh koncizno koncipiranih delov in kratkega uvoda. Predvsem je mojstrski drugi, an-ozni del, kjer razvije spev violin dolgosap-po, uprav italijansko melodijo, ob di;krel-njem spremljevanju ostalih godal. — čaj-kovskega patetična simfonija (ta pridevek ie ideja skladateljevega brata Modesta in se je kmalu vdomačil) je tako znana, da is odveč, govoriti o nji. Je pa ena najoriginal-nej?;h in najmogočnejših simfonij iz dobe po Beethovnu in nudi dirigentu največ prilike. da se izkaže. To ie Talich tudi storil. V njegovi interpretaciji je vzrasla znova cela skladba, kakor si jo je morda zamislil skladatelj, subjektivna nekoliko, a ne osladno - sentimentalna, mestoma izredno dramatična in tragična- V Talichu ima Češka filharmonija, ki je odličen korpus prvovrstnih instrumentali-stov, idealnega in popolnega vodjo. V njem se družita popolna tehnična izvežbanost z elementarno muzikalnostjo. V njegovih ge-rtah oživi vsaka najneznatnejša nota skladbe, in, dasi se omejuje le na najpotrebnejšo 'gestikulacijo, in morda prav zaradi tega, čutiš pri najmanjši kretnji, da suvereno, a mehko vodi orkester. V interpretaciji prava široka slovanska na tura, se posebno po- sveča spevnim mestom, ki jih rad razširi v široko, neskončno melodijo (n. pr. Allegro con grazia v simfoniji). Vsak gib je pretehtan, vsak izraz odmerjen in torej ni čuda, da mu orkester sledi prožno, voljno in dobesedno. LTspeh koncerta je bil ogromen in upam, da je dirigent odnesel dober vtis o našem clasbenem občinstvu, ki ca je nagradilo z nenehajočim aplavzom. Ob koncu koncerta je bil predmet viharnih ovacij ler se je moral neštetokrat pojaviti na odru. Želeti bi bilo. da nas obišče večkrat s svojim izredno odličnim orkestrom, kateremu želim na nadaljnji koncertni poti obilo triumfov. L. M. S. Adrian v berlinski operi. Minule dni je v berlinski Državni operi nastopil kot Tur-riddo (»Cavalleria rusticana:) naš rojak, operni pevec dr. M. Adrian, ki se Je nedavno vrnil s turneje po Ameriki. G. Adrian ie pel svojo ulogo z velikim uspehom. San-tuzzo je pela pri isti predstavi druga naša rojakinia, ga. Ljubica Oblak - Strozzi, ki je stalna članica berlinske Državne opere. Kakor izvemo, bo g. Adrian že v bližnjem času gostoval v beograjski operi, in sicer kot Jose v sCarmen«. Nagrade za dramatike. Sarajevsko Narol-no pozorište je razpisalo za najboljše izvirne drame tri nagrade (5000, 3000 in 1000 Din). Pogoj je, da je snov posneta iz narodnega življenja, prvenstvo pa imajo dela, ki obravnavajo življenje v takozvanem dinarskem kompleksu- Ideja, da gledališče z na- gradami podžiga dramatske avtorje, je dobra, vendar so nagrade tako skromne, da ni pričakovati posebne vneme in tek: % Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20 Sreda. 13.: Življenje ie lepo. D. Četrtek. 14. ob 15.: Miklova Zala. Gostujejo člani prosvetnega odra iz Jakoba v Rožu na Koroškem. Ljudske cene. — Ob 20.: X Y Z. Ljudska predstava po zui-žanih cenah. Izven-Petek. 15.: Slehernik. Predstava v opernem gledališču C. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Sreda. 13.: Oi ta prešmentana ljubezen. A. Četrtek. 14.: Grofica Marica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, 15.: Slehernik. Dramska predstava. C MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 13.: Dogodek v mestu Gogi. Krstna predstava. Četrtek. 14.- Kavalir Miško. Znižane cene. Petek, 15.: Zaprto. PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, 15. ob 16.: Začarana žaba. Otroška predstava. — Ob 20.: Kavalir Miško. Gostovanje mariborskega gledališča. Gasilski jubilej Trzincev Trzin, 12. maja. Z blagoslovitvijo nove motorne brizgal« ne je praznovalo v nedeljo 2#ctnico po* žrtvovalnega delovanja gasilno društvo v Trzinu. Po dopoldanski službi božji v cerkvi sv. Florjana se je vršil v prvih po« poldanskih urah sprejem gostov pred Ga* silskim domom, nakar se je razvil veliča« sten sprevod k cerkvi. Konjenikom v na* rodnih nošah je sledila znana godba na pi« hala iz Domžal, nato so se zvrstile močne skupine gasilcev iz vsega kamniškega okrožja s krasnim praporom v ospredju, nadalje številne narodne noše odraslih in mladine. Po opravilu v cerkvi se je v istem redu vrnil sprevod pred Gasiilni dom, kjer je pred slavolokom in novomo« torko izpregovoril toplo dobrodošlico vsem gostom in prijateljem gasilski pijo« ntr Franc Ručigaj. Zatem je domači žup« nik g. Janez Molj blagoslovil brizgalr.o z lepim nagovorom na gasilce. Pristopila je kumica ga. Marija Sicherlova, ki je s pri« srčnimi besedami izrazila ljubezen do ga* silst%-a, ki mu je bila 25 let zvesta sotrud* niča in je tudi pred 25 leti kumovala na« vadni brizgalni. Ob zaključku nagovorov je povzel besedo šolski upravitelj g. Arri* gler, ki je v jedrnatih stavkih očrta! vso dobo gasilskega pokreta. Ustanovljeno Ie* ta 1906., si je društvo že leto pozneje zgradilo svoj Gasilni dom. V teku 25 let so bili gasilci poklicani 30 krat na pomoč. Po čestitkah zastopnika kamniške gasilske župe je prejelo iz rok g. Mihe Čolnarja 7 zaslužnih gasilcev 251etnikov častne di* plome. S tem je bil oficijelni del proslave za« ključen in ob pridnem sviranju Domžal« cev se je razvila po pohodu skozi vas na vrtu g. Strmoleta animirana zabava, kjer so bili nosebno pogoščeni povabljenci in gasilci 251etniki. Gasilno društvo sta ustanovila gg. biv« š? šolski upravitelj Blejec in Kralj. Sedaj mu predseduje g. Miha Čolnar mlajši* Novo brizgalno so izdelale Strojne t o var* ne in livarne v Ljubljani za 38.000 Din. Krvav konec gostije Maribor, 12. maja. 4. februarja je bila v Lopernicah pri Ormožu gostija, na kateri je prišlo do hu« dega prepira med kmečkimi fanti. Najbolj sta se spoprijela France Jurkovič in Ma» ti j a Šulek. Jurkovič je v divji jezi Šuleku zaklical, da ga bo ustrelil, vendar so ju pametni možje končno pomirili. Ko so se po gostiji okrog polnoči vra» čali domov, je Jurkovič v zasedi počakal Šuleka in ga z vojaško puško ustrelil v Drsi. Šulek se je na mesfti zgrudil mrtev. Jedva 261etni Jurkovič se je danes zagovarjal pred senatom trojice, kateremu je predsedoval dr. Lešnik. Obsojen je bil v smislu obtožbe glede umora na 12 let ro« bije. Grd zločin Kranj, 12. maja Med obiskovalci včerajšnjega običajnega sejma je zbudila veliko pozornost skupina šestih moških, ki so jih orožniki vklenjene vodili proti sodniji. Kmalu se je izvedelo, da so ti mladeniči bili aretirani zaradi ogabnega zločina, ki so ga izvršili v nedeljo 3. t. m. Tedaj so imeli pri posestniku Perčiču v Pribačevem pri Kranju na parah mrliča in, kakor je že običaj, se je zbralo zvečer v hiši mnogo ljudi, zlasti pa mladine. Tam je bila tudi 21-letna dekla nekega mlinarja. Ob polnoči 33 je večina ljudi razšla ter se je mladi dekli pridružila na poti skupina fantov iz okoliških vasi. Spotoma so fantje zbudili nekega gostilničarja ter kupili pri njem več litrov vina in žganja. Potem so odšli na dom nekega tovariša ter zvabili dekle s seboj. Tam so pili, potem pa dekle grdo zlorabili. Ko se je drugo jutro dekle vse omamljeno zbudilo, je seglo v samomorilnem namenu po steklenici lizola ter jo izpilo. Ko je nesrečnica vpila v silnih krčih, je pritekel gospodar ter jo odp--emil v bolnišnico. S težavo so ji zdravniki rešili življenje, povedala pa je šele sedaj, kaj se ji je zgodilo. Seveda, le v kolikor se tega spominja. Krvav pretep med delavci Škofja Loka, 12. maja. Čeprav zaslužek delavstva ni tak, da bi kazalo brezskrbno zapravljati denar, se vendar v sedanji živahni gradbeni sezoni v Škof j i Loki dobe gruče delavcev, ki po prejetem denarju popivajo in vinjeni v pri« za rja jo izgrede. V večernih urah v nedeljo se je zbrala precejšnja druščina vinskih bratcev v Ka« pucmskem predmestju pri »Dalmatincu«. Prepevanja in vrišča ni manjkalo pozno v noč. ko se je položaj ob pikrih besedah precej zaostril. Še preden se je prav vede* lo, kako im zakaj, je že prišlo okoli 23. ure do hudega spopada, v katerem so po* magali kozarci, steklenice in stoli. Služ* bujoči stražnik g. Klobučar ni bil kos pretepačem in je šele pomoč orožnikov napravila red. Dva glavna junaka sta bila vtaknjena v zapor, dočim bodo imeli dru» gi bojevniki dovolj opravka z lečemjem svojih večjih in manjših poškodb in ran. Najhuje je zadelo delavca, ki je dobil mo» čam urez preko čela. Razbitih je poleg drugega tudi več šip v gostilni. Naši kraji in ljudje Počitek pred dvobojem na šahovnici Vasja Pire in velemojster Spielmann sta bila včeraj dopoldne na oddihu v svežem Tivoliju, popoldne pa se je pričel napeto pričakovani dvoboj na šahovnici. Drevi ob 20. se bo vršila v veliki dvorani v Kazini Spielmannova simultanka s 35 igrači, ki so že vsi prijavljeni. Simultanko bo vodil vseuč. prof. dr. Vidmar, pomagal pa mu bo Vasja Pire. Za prireditev je že precej vstopnic prodanih. — Na klopi pri tivolskem vodometu sledijo od leve na desno mojstra Vasja, Pire in Spielmann ter nadarjeni mladi ljubljanski šahist Vogelnik. Dnevno v 1& urah od Beograda do Podgorice proge — Nov dokaz naše podjst-turizmu ril zračno prometno zvezo med Beogni* dom din Črno goro, sedaj bas ob obletnici pa je Podgorica sijajno o tvorila avtomo* bilsko zvezo z Beogradom. Podjetje »Grand=garaža« je začelo poslovati pred par leti in tedaj še nihče ni verjel, da se bo tako naglo rešil veliki problem Črne gore: avtomobilska zveza z Beogradom v enem dnevu. Podjetje, ki se je lotilo težke naloge, pa je smotreno delalo po svojem načrtu in danes je dokazano, da je doseglo popoln uspeh. Prvi avtobus, ki se je iz Podgori* cc preko Čakora pripeljal v Beograd, je potreboval za to dolgo pot točno 16 ur. Od Podgorice naprej so bile njegove po« staje: Andrijevica, Peč, Mntrovica, Kralje« vo, Kragujevac, Beograd. Avtobus, ki no« si ime »Bela ptica«, je bil poln potnikov in v Beogradu so ga svečano sprejeli. Od 15. t. m. naprej bo otvorien redni avto« busni nromet m^d Beogradom in Podgo« rito. Zveza bo dnevna, ker bo »Bela pti« ca« vsak drugi d.^n odbrzela iz Podgorice ob 4. zjutraj, iz Boo.gr-ida pa bo istočasno krenil avtobus proti Črni gori. Otvoritev velevažne avtomobilske nosti v prid Beograd, 12. m3ja. Včeraj je bila za poskušnjo otvorjena •velevažna avtomobilska proga, ki veže prestolnico s Podgorico. Črna gora je ime« la doslej z Beogradom prav slabe zveze m se je dolga leta gradila cesta preko vi« soke in divje romantične gore Čakor. To cesto so gradili že pred vojno, a je bil dovršen le majhen del od Andrejevice na« prej. Po osvobojenju so dela naglo napre« dovala. nihče pa se ni r.adejal, da se bo po tej gorski cesti tako naglo razvil di« rektni avtobusni promet med središčem Črne gore in Beogradom. Zct.Vka banovina je del Jugoslavije, kjer je turizem (tujski promet) sicer šele v po* vojih, ima na vse pogoje, da se dobro razvije. Poleg državne inicijative se udej=> stvuje zelo uspešno tudi privatna.^ Vozni promet jc na vseh cestah prav dobro or» ganiziran in z njim v zvezi se razvija prav uspešno tudi hotelska obrt. Središče pro* meta je postala Podpori ca in^ ima pri tem posebne zasluge podjetje »Grand«garaža«. Lani na pomhd je Podgorica slovesno sprejela prvi potniški avijon, ki je otvo« ¥elik požar v tovarni Doktor in drisg Siloviti napori gasilcev pri reševalnem delu — Polmilijonska škoda je krita z zavarovalnino Maribor, 12. maja V noči od ponedeljka na torek je v tovarni Doktor in drug v vseh obratih delo počivale, le v drugem nadstropju novega tovarniškega trakta ob Tvorniški cesti, kjer je tkalnica, so delali. Okrog 1.15 zjutraj so službujoči paznik in delavci začutili čuden smrad po dimu, kmalu nato pa tudi opazili dim Vse tovarniško osobje je bilo takoj alarmiranj in je skušalo z reševalnimi sredstvi in tovarniškimi gasilskimi aparati požar udušiti. Poklicani so bili takoj tudi mariborski gasilci, katerim so se kmalu prdružili tudi gasilci iz Studencev, dočim je železničarsko gasilsko društvo v delavnici bilo v strogi pripravljenosti. Mariborski gasilci so z dvema velikima turbinama in 9 cevmi stopili v akcijo. Kljub silnim težavam so vsi gasilci požrtvovalno vršili svoje delo, da bi ogenj udu-šili, ki se je z vso naglico širil po novem tvorniškem traktu. Zaradi silnega dima, ki ga je razširjal nakopičeni bombaž, je bilo gasilsko deio zelo otežkočeno, saj celo plinske maske niso koristile. Šest gasilcev iz Ruš je bilo pri reševalni akciji težje ranjenih od drobcev, padajočih šip in drugih predmetov, nekateri pa so od dima dobili zastrupi jen je, da so morali skoro nezavestne odpeljati s pogorišča.^ 1 cevi je neprestano brizgalo ogromne mase vode v goreče morje. Slednjič se je po nadčloveških naporih proti jutru posrečilo prodreti v gorečo notranjost prostora in se lotiti ognjišča požara samega, ki je v neštetih balah bombaža, papirnih odpadkov in drugega materiala vedno našel dovolj netiva za svoje razdejanje. Okrog 8. zjutraj je gasilcem uspelo ogenj omejiti samo na goreči objekt in obvarovati ostale pred katastrofa. Vsa tovarna je bila v veliki nevarnosti. Šele ob 9. dopoldne so gasilci končali svoje delo in se popolnoma izčrpani vrnili, dočim so pospravljanje prepustili tovarniškemu osobju. Skoro ves del tvornice, kjer izdelujeio sukanec, je uničen, škoda znaša okrog- 400,000 Din, po drugi verziji pa eelo 700.000 Din. Tovarna je bila zavarovana pri ansrleških in švicarskih zavarovalnicah in je škoda z zavarovalnino krita. Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, s »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Maturanti TSŠ na izletu Velike Lašče, 12. maja. V soboto so napravili maturantje teh« niške srednje šole ljubljanske pod vod« stvom gg. direktorja Reisnerja, prof. dr. Rožiča in inzenjerjev Premelča in Škofa ekskurzijo v Velike Lašče. Obiskali so roj-sliie domove vseh treh velikolaških velikanov: Levstika, Stritarja in Trubarja. V Velike Lašče prihaja vsako leto mno« go šol na iziete. imeli smo priliko gledati že nekaj ekskurzij, ali maturantom tehni« ške srednje šole ljubljanske in njihovim gg. profesorjem posebna čast! Tako yzor« no organizirane ekskurzije še nismo videli. Vedno smo misl:li. da se dijaki TSŠ za« nimajo samo za svojo stroko, da so za* topljeni vedno samo v stroje in zidove, torej v samo materijo, za duhovnost, za narodovo kulturo in književnost, pa da se ne zanimajo nič. Zdaj z veseljem zago« tavljamo, da more tehniška srednja šola tekmovati tudi v znanju iti noj m o vanju literature in narodne duhovnosti z marši* katerim kulturno višje stoječim zavodom. Pri vseh treh rojstnih domovih so go« vorili poedini maturantje lepo zasnovane govore in deklamirali njihove pesmi. Pri vsaki rojstni hiši je spregovoril tudi g. prof. dr. Rožič. Najdostojnejše je bilo slav je maturantov na Levstikovem domu. če« prav je lilo, kakor iz škafa. Govorili in Danes premiera ob 4., 7. in 9. uri! Brigita Helm oboževana evropska Greta Garbo govori v zvočnem filmu: „Alrauna" ki je izdelan po znamenitem romanu H. H. Ewersa. Sodelujejo: Albert Bassermann, Bernhard Goetzke. Predprodaja vstopnic od 11.—*413. litni kino Matica ■Telefon 2124 Telefon 2124 deklamirali so gg. maturantje in na kon* cu je spregovoril zopet g. prof. dr. Rožič: »Fantje! Stojimo pred rojstno hišo moža, na katerega je vse življenje deževala ne« sreča. Vendar ta mož ni klonil nikoli, tu« di v najhujši nesreči ne. Tudi mi danes ne odnehamo. Fantje, Levstik, največji slo« venski značaj, naj vam bo zgled vse živ« ljenje!« Tako so % maturantje tehniške srednje šole ljubljanske prvi proslavili lOOletnito rojstva Franceta Levstika. P. palmlra je milo elegantnih dam Iz čikaškega podzemlja v staro domovino Opasen izgnanec iz Amerike Ljubljana, 12. maja. Ljubljanska policija je bila opozorjena, da se je vrnil v našo državo iz Amerike 3Siletn.i delavec France Boškovič, ki je doma baje iz Ljubljane in je izredno opasen tip. Iz Amerike so ga poslali s prisilnim potnim listom in je baje pre« koračil mejo na Jesenicah. Boškovič je bil v Ameriki precej let in je živel izred« no burno življenje. Zašel je med najbolj opasne zločince. Udeleževal se je raznih roparskih podvigov in bil izredno neva« ren in spreten tat. Kradel je vse vprek. Strašil se ni še tako »pašnih prilik in ima na vesti tudi umor. Ame:^''ka oblastva, kil so Boškoviča preganjala od mesta do mesta, so ga sled« njič tudi izsledila in je bil obsojen na dolgoletno rabijo. V zaporu se je obnašal precej dobro, zaradi česar so ga slednjič - Poizvedovanja policije odpustili na svobodo, kjer pa je postal stari volk. Pričel je zopet krasti in ro« pati. Sledilo je novo preganjanje nevarne« ga individua, ki se je umikal aretaciji s tem, da se je vozil največ ponoči iz kra« ja v kraj. Naposled je utonil v močvirju čikaškega podzemlja, a so ga ob neki pri« liki zopet izsledila varnostna oblastva, ga ponovno zaprla in te dni izgnala v do« m o vino. Ameriška oblastva so obvestila o nje« govem povratku v našo državo naše var« nostne organe, ki pa Boškoviča doslej še niso mogli izslediti. Znano je samo toli« ko, da je prekoračil mejo pri Jesenicah in da se nahaja sedaj najbrž kje v Slo« venijlT. Mož je srednje postave, ovalne« ga obraza, kostanjevih las, rjavih oči in je navadno obrit. Varnostni organi prid« no iščejo njegovo bivališče. Podrobnosti o poboju na Britnih selih Aretacija treh pretepačev, osumljenih uboja — Razburjeno ljudstvo splošno zahteva, da se prepove točenje šmarnice Griže, 12. maja. Poročali smo včeraj, da se je odigral na Britnih selih pri Grižah v noči od nede« lje na ponedeljek sirov fantovski pretep, ki je zahteval za žrtev mlado človeško življenje. Kakor pravijo ljudje, ki so bili priče pretepu v vinotoču posestnika Žgan« ka Valentina na Britnih selih. so fantje popivali že vse popoldne. Kmalu je začelo delovati vino in stara nasprotstva so oži« vela. Posebno grdo sta se gledala posest« niikov sin Gaberšek Miha in delavec Bre« celj, oba iz Zaibukovce. Oba sta že bila večkrat kaznovana zaradi pretepov in prvi je šele pred nekaj dnevi prišel iz zapora. To medsebojno sovraštvo, podžigano ne malo po zavžitem šmarničnem strupu, je vzkipelo ob 2. po polnoči, ko se je žara« di malenkostnega izzivanja vnel splošni prepir in nato pretep. V tem pretepu sta se posebno odliko« vala že omenjena Brecelj in Gaberšek iz Zabukovce in P. J. z Britnih sel. Zasvetili so se tudi noži in vse mirjenje ostalih je bilo brez uspeha. Nekateri gostje so se rešili z begom skozi okno, dočim je v so« sedni sobi sedeči Lipniik Ferdo, doma iz Št. II j a pri Velenju, hotel zbežati skozi prvo sobo. To pa je postalo zanj usodno; zašel je med fante in kmalu nato obležal v mlaki krvi. Dobil je sunek z nožem od zgoraj v desno ramo. Nož je zdrknil ob ključnici in napravil skoro 6 cm dolgo in zelo globoko rano. Ranjenec je imel še toliko moči, da je prišel skozi vrata v vežo. kjer je padel in izkrvavel po nekaj minutah. Pretep pa se je nadaljeval še zunaj hiše, kjer so fant« je dobili večje in manjše bunke. Pokojni Lipnik Ferdo je bil star 28 let in po poklicu čevljar. Ker ni imel dela v domači vasi, se je podal v svet s trebu« hom za kruhom. Lansko leto je delal na cesti Žalec«Zabukovca, pozneje na je do« bil delo pri rudniku v Libojah. Bil je ve« sel. a miren človek ki vsi so 2a imeli radi. Zapušča, mater, vdovo, katero je rad pod« piral. Pokojnikovo truplo so prepeljali v mrtvašnico v Griže, kjer ga bodo sodno raztelesili. Orožništvo je aretiralo prej imenovane tri fante in jih oddalo sodišču v Celje, da se ugotovi, kateri izmed njih je storil zločin, lei je razburil vse tukajšnje prebi« valstvo. Ljudje splošno govore, naj bi se točenje šmarnice, tudi razredčene z iz a« belo. sploh prepovedalo, želeti bi tudi bi® lo, da oblastva strogo pazijo na preko« račenje policijske ure. KULTURNI PREGLED Koncert Češke filharmonije v Ljubljani V ponedeljek smo imeli redko priliko,^ ki pa smo jo tem bolj navdušeno sprejeli: culi firio slavno Češko filharmonijo iz Prage in nienesa še bolj slavnega dirigenta Vaelava Talicha. Do zadnjega kotička natrpana uni-onska dvorana je sprejela dirigenta in njegov orkester z navdušenjem, ki je za nase, šit-er dokaj hladne razmere, bilo izredno in res spontano. Saj tu ni zanimala publike le pomembnost koncerta z umetnostneffa_ stališča, temveč tudi ozke prijateljske vezi, ki vežejo slovitega dirigenta z našim mestom. Spored je navajal predklasični Vivaldijev Concerto eresso za godala, tri moderna češka dela (Jfrak, Novak, Martinu) ter Cai-kovskega šesto simfonijo. Prvi del sporeda so bile same novitete za Ljubljano. Novak, colovo izmed treli čeških mojstrov najpomembnejši. ie bil zastopan s simfonično pesnitvijo »V Tatrachc. ki je bila podana z vso ljubeznijo. Originalna modernistična fkladba je sLe bagarrec (tumult?) mladega Martinova, v kateresa polagajo velike nade. Skladba podaja vrvež mojstrsko, duhovito in mestoma šegavo ter je odlično instrumenti-rana. Originalni, dasi ne oreveč tehtni do-misleki se menjavajo z bleščečimi mesti, kjer je skladatelj izrabil vso paleto bogate instrumentacije. Delu je povsod zagotovljen uspeh, kakršnega je imelo tudi pri ponedeljkovem koncertu. Vivaldijev koncert je mojstrovina zase; danes je dvojen užitek, poslušati čisto, jasno linijo predklasičnih mojstrov kontrapunkta. Koncert sestoji iz treh koncizno koncipiranili delov in kratkega uvoda. Predvsem je mojstrski drugi, ari-ozni del, kjer razvije spev violin dolsrosap-no, uprav italijansko melodijo, ob diskrel-njem spremljevanju ostalih godal. — Čaj-kovskega patetična simfonija (ta pridevek ie ideja skladateljevega brata Modesta in se ie kmalu vdomačil) je tako znana, da je odveč, govoriti o nji. Je pa ena najoriginal-nej=;h in najmogočnejših simfonij iz dobe po Beethovnu in nudi dirigentu največ prilike. da se izkaže. To ie Talich tudi storil. V njegovi interpretaciji je vzrasla znova cela skladba, kakor si jo je morda zamislil skladatelj, subjektivna nekoliko, a ne osladno - sentimentalna, mestoma izredno dramatična in tragična- V Talichu ima Češka filharmonija, ki je odličen korpus prvovrstnih instrumentali-stov, idealnega in popolnega vodjo. V njem se družita popolna tehnična izvežbanost z elementarno muziknlnostjo. V njegovih gestah oživi vsaka najneznatnejša nota skladbe, in, dasi se omejuje le na najpotrebnejšo'gestikulaci jo, in morda prav zaradi tega, čutiš pri najmanjši kretnji, da suvereno, a mehko vodi orkester. V interpretaciji prava široka slovanska na tura, se posebno po- sveča spevnim mestom, ki jih rad razširi v široko, neskončno melodijo (n. pr. Allegro con grazia v simfoniji). Vsak gib je pretehtan, vsak izraz odmerjen in torej ni čuda, da mu orkester sledi prožno, voljno in dobesedno. Uspeh koncerta je bil ogromen in upam, da je dirigent odnesel dober vtis o našem elasbenem občinstvu, ki ca je nagradilo z nenehajočim aplavzom. Ob koncu koncerta je bil predmet viharnih ovacij ter se je moral neštetokrat pojaviti na odru. Želeti bi bilo. da nas obišče večkrat s svojim izredno odličnim orkestrom, kateremu želim na nadaljnji koncertni poti obilo trmmtov. L. M. Ž. Adrian v berlinski operi. Minule dni je v berlinski Državni operi nastopil kot Tur-riddo (»Cavalleria rusticana«) naš rojak, operni pevec dr. M. Adrian, ki se Je nedavno vrnil s turneje po Ameriki. G. Adrian je pel svojo ulogo z velikim uspehom. San-tuzzo je pela pri isti predstavi druga naša rojakinja, ga. Ljubica Oblak - Strozzi, ki je stalna članica berlinske Državne opere. Kakor izvemo, bo g. Adrian že v bližnjem času gostoval v beograjski operi, in sicer kot Jose v ^Carmenc. Nagrade za dramatike. Sarajevsko Naroi-no pozorište je razpisalo za najboljše izvirne drame tri nagrade (5000, 3000 in 1000 Din). Pogoj je, da je snov posneta iz narodnega življenja, prvenstvo pa imajo dela, ki obravnavajo življenje v takozvanem dinarskem kompleksu- Ideja, da gledališče z na- gradami podžiga dramatske avtorje, je dobra, vendar so nagrade tako skromne, da ni pričakovati posebne vneme in tek: Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20 Sreda. 13.: Življenje ie lepo. D. Četrtek. 14. ob 15.: Miklova Zala. Gostujejo člani prosvetnega odra iz 3t. .Takoba v Rožu na Koroškem. Ljudske cene. — Ob 20.: X Y Z. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven-Petek. 15.: Slehernik. Predstava v opernem gledališču C. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Sreda. 13.: Oi ta prešmentana ljubezen. A. Četrtek. 14.: Grofica Mirica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Petek, 15.: Slehernik. Dramska predstava. C MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 13.: Dogodek v mestu Gogi. Krstna predstava. Četrtek. 14.- Kavalir Miško. Znižane cene. Petek, 15.: Zaprto. PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, 15. ob 16.: Začarana žaba. Otroška predstava. — Ob 20.: Kavalir Miško. Gostovanje mariborskega gledališča. Gasilski jubilej Trzincev Trzin, 12. maja. Z blagoslovitvijo nove motorne brizgal« ne je praznovalo v nedeljo 25letnico po« žrtvovalnega delovanja gasilno društvo v Trzinu. Po dopoldanski službi božji v cerkvi sv. Florjana se je vršil v prvih po« poldanskih urah sprejem gostov pred Ga* silskim domom, nakar se je razvil veliča« sten sprevod k cerkvi. Konjenikom v na= rodnih nošah je sledila znana godba na pi« hala iz Domžal, nato so se zvrstile močne skupine gasilcev iz vsega kamniškega okrožja s krasnim praporom v ospredju, nadalje številne narodne noše odraslih in mladine. Po opravilu v cerkvi se je v istem redu vrnil sprevod pred Gasilni dom, kjer je pred slavolokom in novo mo« torko izpregovoril toplo dobrodošlico vsem gostom in prijateljem gasilski pijo« nir Franc Ručig-aj. Zaton je domači ž up« nik g. Janez Molj blagoslovil brizgalno z lepim nagovorom na gasilce. Pristopila je kumica ga. Marija Sicherlova, ki je s pri« srčnimi besedami izrazila ljubezen do ga* silstva, ki mu je bila 25 let zvesta sotrud* niča in je tudi pred 25 leti kumovala na« vadni brizgalni. Ob zaključku nagovorov je povzel besedo šolski upravitelj g. Arrš» gler, ki je v jedrnatih stavkih očrta! vso dobo gasilskega pokreta. Lstanovljeno le* ta 1906., si je društvo že leto pozneje zgradilo svoj Gasilni dom. V teku 25 let so bili gasilci poklicani 30 krat na pomoč. Po čestitkah zastopnika kamniške gasilske župe je prejelo iz rok g. Mihe Čolnarja 7 zaslužnih gasilcev 231etnikov častne di« plome. S tem je bil oficijeLni del proslave za« ključen itn ob pridnem sviranju Domžal« cev se je razvila po pohodu skozi vas na vrtu g. Strmoleta animirana zabava, kjer so bili nosebno pogoščeni povabljenci in gasilci 251etniki. Gasilno društvo sta ustanovila gg. biv« š\ šolski upravitelj Blejec in Kralj. Sedaj mu predseduje g. Miha Čolnar mlajši* Novo brizgalno so izdelale Strojne tovar* ne in livarne v Ljubljani za 38.000 Din. Krvav konec gostije Maribor, 12. maja. 4. februarja je bila v Lopernicah pri Ormožu gostija, na kateri je prišlo do hu« dega prepira med kmečkimi fanti. Najbolj sta se spoprijela France Jurkovič in Ma« tija Šulek. Jurkovič je v divji jezi Šuleku zaklical. da ga bo ustrelil, vendar so ju pametni možje končno pomirili. Ko so se po gostiji okrog polnoči vra» čali domov, je Jurkovič v zasedi počakal Šuleka in ga z vojaško puško ustrelil v Drsi. Šulek se je na mestu zgrudil mrtev. Jedva 261etni Jurkovič se je danes zago« varjal pred senatom trojice, kateremu je predsedoval dr. Lešnik. Obsojen je bil v smislu obtožbe glede umora na 12 let to* bije. Grd zločin Kranj, 12. maja Med obiskovalci včerajšnjega običajnega sejma je zbudila veliko pozornost skupina šestih moških, ki so jih orožniki vklenjene vodili proti sodniji. Kmalu se je izvedelo, da so ti mladeniči bili aretirani zaradi ogabnega zločina, ki so ga izvršili v nedeljo 3. t. m. Tedaj so imeli pri posestniku Perčiču v Pribačevem pri Kranju na parah mrliča in, kakor je že običaj, se je zbralo zvečer v hiši mnogo ljudi, zlasti pa mladine. Tam je bila tudi 21-letna dekla nekega mlinarja. Ob polnoči se je večina ljudi razšla tfr se je mladi dekli pridružila na poti skupina fantov iz okoliških vasi. Spotoma so fantje zbudili nekega gostilničarja ter kupili pri njem več litrov vina in žganja. Potem so odšli na dom nekega tovariša ter zvabili dekle s seboj. Tam so pili, potem pa dekle grdo zlorabili. Ko se je drugo jutro dekle vse omamljeno zbudilo, je seglo v samomorilnem namenu po steklenici lizola ter jo izpilo. Ko je nesrečnica vpila v silnih krčih, je pritekel gospodar ter jo odp-emil v bolnišnico. S težavo so ji zdravniki rešili življenje, povedala pa je šele sedaj, kaj se ji je zgodilo. Seveda, le v kolikor se tega spominja. Krvav pretep med delavci Škofja Loka, 12. maja. Čeprav zaslužek delavstva ni tak, da bi kazalo brezskrbno zapravljati denar, se vendar v sedanji živahni gradbeni sezoni v Skofji Loki dobe gruče delavcev, ki po prejetem denarju popivajo in vinjeni vpri« zarjajo izgrede. V večernih urah v nedeljo se je zbrala precejšnja druščina vinskih bratcev v Ka« pucmskem predmestju pri »Dalmatincu«. Prepevanja in vrišča ni manjkalo pozno v noč, ko se je položaj ob pikrih besedah precej zaostril. Še preden se je prav vede* lo, kako im zakaj, je že prišlo okoli 23. ure do hudega spopada, v katerem so po* magali kozarci, steklenice in stoli. Skiž* bujoči stražnik g. Klobučar ni bil kos pretepačem w je šele pomoč orožnikov napravila red. Dva glavna junaka sta bila vtaknjena v zapor, dočim bodo imeli dru* gi bojevniki dovolj opravka z lečenjem svojih večjih in manjših poškodb in ran. Najhuje je zadelo delavca, ki je dobil mo« čan urez preko čela. Razbitih je poleg drugega tudi več šip v gostilni. § Domače vesti * Velike svečanosti v Kastvu. Ob lOTet- nici osvobojenja Kastva in okolice bo pod pokroviteljstvom prestolonaslednika Petra velika svečanost, med katero bo odkrit spomenik kralju Petru, delo Ivana Meštro-vica. Slavnost bo na binkoštno nedeljo 24. t. m., drugi dan pa bo Sokolsko društvo razvilo in blagoslovilo svoj prapor. Vršilo se bo tudi svečano slovesno zborovanje učiteljev kastavskega sreza.. združeno z razstavo ročnih del vseh šol v okraju. Na binkoštni ponedeljek bo tudi otvoritev Učiteljske šole kralja Aleksandra I. * Slavko Masterl, gojenec šole rezervnih oficirjev v Sarajevu letnika 1928-29, ki je lani na vežbah v Splitu umrl kut narednik, bo prepeljan na domače pokopališče v Šmartnem pri Kranju. Tovariši pokojnega nai se udeleže pogreba, ki bo v nedeljo ob 17. s kolodvora v Kranju na pokopališče. * Prvi jugoslovenski parnik v poljski lu-ki. Jugoslovenska ladja »Kraljevič Tojui-slav« je prispela v Gdyno s tovorom "$!27 ton riža iz Jridokine. To je prva jftgo.slo-venska ladja ki je tamkaj pristala od ustanovitve luke. + Velik zbor Florijanovih vojščakov na Sv. Gori, Zasavski gasilci sio za proslavo svojega patrona izbrali zadnjo nedeljo Sv. Goro. menda, da manifestirajo s tem tudi za lepo planinarsko idejo. Najčastnejša je bila udeležba iz Litije, kjer je vse že zarana z budnico spravila na noge vrla gasilska godba. Jutranji vlaki so nagromadili do po. staje Save vsk> čestito zasavsko gasilsko bratovščino. Zanimiv je bil pogled na živahno vrvenje vrh ljubkega griča. Izleta se je udeležilo skoro vseh 16 edinic. Razen litijske godbe so prihiteli Zagor.iani z rudniško godbo Svetogorski župnik g. Žgajnar je čital mašo pri kateri so igrali Litijani. Kopa ie g. župnik naznanil »toier«. je urezala godba poskočen marš. In je spravila vse pred puščico.. Po maši je povabil gasilski rog uniformi ranče v zbor. 200glavo četo je nagovoril župni starosta g. Lajovic Fr., k: je kljub svojim čestitim 77 letom prehitel mladeniško prerojen med svoje tovariše. Številni izletniki in domačini so prisostvovali nato lepi gasilski paradi. Strumno so gasilci izvedli mimohod. Ob lepem vremenu se je slednjič razvila prijetna zabava, ki sta jo poživili dve godbi in veselo petje. * Službo banovinskega cestarja ponovno razpisuje kr. banska uprava dravske banovine in sicer na banovinski cesti Sv. Urban-Lesično-Kozje-Podsreda za cestno progo od km 23.000 do km 29.000. Prošnje je vložiti najkasneje do 25. maja pri sreskem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah. * Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu. Drevi ob pol 21. bo predaval vseuči-iiški profesor g. dr. Boris Zarnik o svetovnem nazoru modernega človeka. Društveni izletni odsek priredi v četrtek na praznik izlet v Samobor. Sestanek točno ob tričetrt na 14. pri samoborskem kolodvoru. Vlak tja in nazaj stane za člane društva 7 Din. Povratek ob nol 72. * Naši v Ameriki. Med one ameriške Slovence, ki so izven domačih podjetij do« segli razmerno visoko službeno mesto, rnos raino šteti tudi rojaka Ivana Voleka, ravs natelia francoske parobrodne družbe v Newyorku, kateremu je bi'la nedavno pos verjena uprava potniške službe na tej lis n i ji. Naši ameriški rojaki, ki potujejo v stari kraj, potujejo torej pod njegovo upra* vo. — V Clevelandu bo 13. t. m. skupen koncert gg. Ban ovca in Šublja, ki se nas hajata na koncertni turneji po Zedinjenih državah. Svetozar Banovec se bo po tem koncertu vrnil v Ljubljano. — V Jugoslos venskem društvenem domu v Clevelandu se je ustanovilo sokolsko društvo za Euclid in njegovo oiklico. Euclidski Sokol pod vod« stvom g. Rotterja, sina marljivega narods nega delavca, je že pričel svoje delovanje. — Iz jezera Erie pri Clevelandu so nedavs no potegnili truplo neznanega moškega. Kakor se je ugotovilo, je mrtvec identičen -/ rojakom Antonom Zavrlom iz Clevelans da. starim 44 let. Kako je Zavrl prišel v vodo, ni pojasnjeno. Nobenega znaka ni na truplu, da bi bi'l pokojnik napaden, pa tudi vzroka ni imel. da bi iskal smrt v vas lovih. Pokojnik je bil po rodu od Sv. Križa pri Litiji. Zapušča ženo in tri otroke. V Ameriki ie živel 25 let. — V Clevelandu je umrl Martin Šmalc. po domače Goršetov, doma iz Prečne na Dolenjskem, v starosti 47 let. V Ameriki je bival 30 let Zapušča ženo, dve hčeri in enega sina. — V Great Fallsu se je pri delu v premogovniku smrt* no ponesrečil rojak Peter Kušar, rojen v Mengšu v kamniškem okraiu, po domače Mežnarjev Peter, star 42 let. V Ameriki je živel 23 let. Zapušča 18 letnega sina in 10 letno hčerko, v starem kraju pa starše. — V MilKvaukeju je preminul Jakob Kos mar. star 48 let. po rodu iz Zadretja v Sas vinjski dolini. Zadnja tri leta je prebil v bolnici. V Ameriki je bil 21 let. — V Cen, tral Citvju je umrl Ivan Savnik. po rodu iz Brežic, star 74 let. v naselbini Nanticole pa Marija Knapičeva. doma iz Št. .Tanža na Dolenjskem, stara 63 let. V Ameriki je bivala 36 let. * Novi grobovi. Krsta s truplom g. Frana W i 1 f a n a bo iz Niče prepeljana v dono-vino in v petek ob I7.tr. položena v rodbinski grob v Stražišču pri Kranju. — V ijutv Ijanski bo-nici je v starosti 53 let umrl c. Ferdinand Fortunat. orožniški narednik Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: I. čas opazovanja, 2. stanje barometra. ». temper«.tui i, 4. relativno vlago v i. smer ki brzino vetra. 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta i*adav.in. padavine v mm. 12. maja. Liubljana7, 767.5, 8.0. 90. tiho. megla, —, —; Maribor 7. 766.1. 10.2. 73, tiho, 0, —. —; Zagreb 7. 766.5. 13.8. 64. El. 1. —, —: Beograd 7. 763.7. 11.6. 96. Ni. 10. dež. 1.8; Sa-raievo 7. 764.6 9.7, 93. tiho. 10. dež. 0.4; Kumbor 7. 758.8. 19.6 81. SE4, 6. —, Split. 7. 761.7. 17.8. 51. N12. 6. —. —; Rab 7. 763.6 15.8. 41, tiho, 1. —. —; Vas 7. 761.4, 14.1. 32. N10. 0, —, —. Mostar 760.7, 17.9. 45. N6. 7. —. —. Najvišja temperatura v Ljubljani 20.8, Mariboru. 18.7. Zagrebu 20.3. Beogradu 20.4. Sarajevu 14.3 Skoplju 21.2, Kumboru 23.8. Splitu 23.1, Rabu 21.0. Visu 20.6. Mostiru 22.1; najnižja v Ljubljani 7.3, Mariboru 7.8, Zagrebu 10.6. Beogradu 11.0. Saraievu 9.0. Kuirboru 16.4. Splitu 15.1. Rabu 13.2, Visu II.6, Mostarju 14.1. v pok. Pogreb bo danes ob 14. — Dalje je v Ljubljanski bolnici umrla gospa Slavka G e č e v a roj. Zalarjeva iz Žirovnice. Pogreb blage pokojnice bo danes ob ool 16. — Pri-Sv. Ani v Slovenskih goricah ie umrl v starosti 76 let posestnik g. Josip S t e i n f e 1 s e r, oče celjskega primarija. V mariborski bolnici je umrla ga. Gizela V e b r o v a. soproga železničarja. — P> kojnim blag snomin. žalujočim naše sožalie! * Poizkus leta z 10 meseci. Prejeli smo: Naš rojak g. Frank Tauehar (to je Tavčar) v Chicagu je spisal zanimivo brošuro o tem danes aktualnem problemu in napisal lasten načrt takega leta. Leto naj i,ina po njegovem načrtu 360 dni, 60 tednov in 10 mesecev. Vsak mesec bi imel 36 dni, vsak teden, ki se začenja z nedeljo pa 6 dni. Sre-da je izpuščena. Ostane na leto 5 dni. naj bi bili označeni z ničlo, ker ne šteieio v leto (A. B, C. D. E,). Od teh dni bi prvi padel na konec meseca marca, drugi konec maja. tretji konec julija, četrti konec oktobra in peti na konec decembra: vsi naj bi bili prazniki. Od mesečnih imen, oziroma mesecev bi odpadel februar in avgust. * Likovičeve »Prodane duše« so pretresljiva povest iz najbridkejših dni. ki jih doživlja poslednji čas naš narod onstran meje na Krasu. Povest se dobi za 3(1 Din po vseh knjigarnah, v Borovnici v trafiki Le-bez ter neposredno pri pisatelju, Riharjeva ulica 4. * Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori prihodnjo nedeljo, 17. t. m. ob 20. pravljično igro »Lilijana in Cvetana«. katere čisti dobiček je namenjen »Rdečemu križu«. * Filmi kot potniška prtljaga zahnanjen!. Generalna direkcija državnih železnic J? najstrožje prepovedala prenašanje filmov v ročni prtljagi na potniških vlakih. * Strela je ubila v staji svečenika Popo-viča v vasi Bešištu pri Bitolju na mestu ovac. dočim jih je 120 onesvestila. Take nezgode ne pomnijo najstarejši prebivalci. * V 40 metrov globok prepad je zgrmel tovorni avto nekega trgovca na poti iz Peči v Djakovico. En potnik se bori z smrtjo ostali trije pa so dobili hude poškodbe. * Priporočljiva služabnika. V gostilni Za. plotnika Franca v Križali pri Tržiču sta služila hlapec Janez in kuharica Marija. Bila sta delavna in na videz poštena. Pa *e ie zahotelo kuharic; po lepih novih čevljih, ki ne bi bili dragi. Nagovorila je torej Janeza da naj ob primerni priliki izmakne gospodarju, ki ie velik trgovec z usnjem. lepo kožico za lakaste čeveljčke. Janez je ubogal in se pustil zapreti v trgovske lokale, še prej pa je po vseh skladiščih pokvaril električno napeljavo. Ko je gospodar zakle-nils zvečer lokale, je pogrešil hlapca, ki ;c še malo prej ravna! podnevi razkazano blago. Šel je pogledat okoli hiše, pa ga ni bilo. Iz previdnosti je pa Ie zaklenil za seboj skladiščna vrata, nj bil pa toliko previden da bi vzel ključ ven. Medtem, ko ie on iskal hlapca v gospodarskih poslopjih, je smuknila kuharica v trgovino in odprla kompan.ionu ječo. Ko se je gospodar vrnil je ravno oba na stopnicah srečal. Nekaj se g. Zaplotniku ni zdelo v redu, zato je vse prebrskal in ugotovil, da mu ie nepridiprav sunil razno lakasto in vrhrio usnje za oxrog 4500 Din. Zadevo je javil podbreškim orožnikom. * Predrzni roparji so se pojavili v okolici Sremske Mitrovice. Ko se ie gozdar kneza Odescalchija zgodaj zjutraj peljal v gozd pri Ležimiru, da bi izplačal delavcem zaslužek, sta v gozdu naenkrat skočila pred voz dva maskirana razbojnika z naperjenima puškama. Ko sta zavpila: »Stoj in denar-« so se konji splašili in zdirjali po gozdu. Razbojnika sta takoj začela za vozom streljati ter sta enega konja ustrelila, drugega pa ranila. Gozdarju Francu Smolki ni preostalo nič drugega, kakor da je izročil ves denar. 18.000 Din napadalcema. Orožniki so uvedli preiskavo. Z roparji je gotovo v zvezi kak gozdni delavec ali pa kak kmet iz okolice, ker je biLo le tem znano, kdaj bo gozdar šel izplačat delavce. * Obračun z noži. Iz Zagorja nam pišejo: France in Lojze sta nekoč oboževala isto dekle, ki je pa enemu izmed njiju dala korbico. Zadnjič sta se znašla v neki okoliški gostilni pri litru in prišla postopno na nevšečno zgodbo. Ko je bilo zadosti, je Lojze vstal in povabil Franceta pred hišo, da bi se pobotala. Beseda je dala besedo in v Lojzetovi roki se je zasvetil nož s katerim je Loize vbode! Franceta, ki ie pa že mahal s svojim krivcem in zadal nasprotniku vbod v prsa, da mu je prerezal pljuča. Hudo ranjenega Lojzeta so odpeljali v trboveljsko bolmeo. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane U— Srebrno poroko sta včeraj slavila g. Tomislav Iglic, mestni inkasant in njegova soproga Jelka. Želimo^ še mnogo srečnili let! u— Predsedstvo izpraševalne komisije za državoslovni državni izpit razglaša: Absolventi juridične fakultete, ki hočejo opraviti državoslovni državni izpit v teku poletnega semestra 1930-31. naj se javijo najkasneje do 25. maja v tajništvu kr. bansike uprave. Poznejše prijave se ne bodo sprejemale, ako ne bodo dokazane s posebnimi upoštevanja vrednimi okolnostmi. u— Primorski in koroški most v Ljubljani. Prejeli smo: V »Jutru« dne 11. t. m. je bil stavljen predlog glede poimenovanja obeh gradečih se ljubljanskih mostov. Predlog je čisto umesten in ga sprejemamo z odobravanjem: mostova naj se imenujeta »primorski most« oziroma »koroški most« K temu pa naj si dovolimo še tale dodatni predlog: Mestna občina naj dobi od višje oblasti dovoljenje, da se pobira prve tedne po otvoritvi obeh mostov od vsakega pa-santa mal denarčič. Na ta način zbrana vsota nai se ptorabi v namen, ki ga bo določila anketa zastopnikov mestne občine in lavnih delavcev. u— Proslava 20 letnice zadruge fotografov. Včeraj ob 10. so imeli naši fotografi ob priliki 20 letnice zadruge v zbornici za TOT slavnostno zborovanje. Zbor ie vodil načelnik g. Franjo Grabiec in se ie v lenem govoru spominjal borbe, ki so jo vodili fotografi za priznanje fotografske stroke kot obrti. Zadruga šteje sedaj 121 članov. 48 pomočnikov in 30 vaiencev. K 20 letnici je v imenu Zbornice za TOT čestital tajnik dr. Pretnar, v imenu Zveze obrtnih zadrug na načelnik g. Josip Rebek. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Načelnik Franjo Grabjec, podnačelnik Anton Uršič. blar.ii-nik Franc Kune. odborniki: Davorin Rovšek Viktor Kune, Ivan Pogačnik, Helena Ber-tholdova ter Joško Šinuc. Namestniki so Blaznik (Škoti a Loka) Pelikan (Celje) Aparnik (Kamnik). Erjavec (Stična). Kralj (Ljubljana), Kramaršič (Kranj) in Dornfk Kočevje u— Iz gledališča. Francoska komedija »Življenje je lepo« se uprizori posledniič v sezoni drevi za red D. Jutri ob 15. se bo glasila na odru naše drame naša beseda v mehkem rožanskem narečju. Rojaki iz Št. Jakoba v Rožu. ki uprizore svojo narodno igro »Miklova Zala«, po.io tudi celo vrsto slovenskih koroških narodnih pesmi. »Miklova Zala« je dramatizacija Sketove ljudske povesti istega imena, za gledališke odre jo je napisal g. Jakob Špicar. Polno domsko gledališče naj priča o naši ljubezni do bratov onstran Karavank. Cene ljudske dramske. Jutri ob 20. pa ponovi drama Klabundovo igro »XYZ« po znižanih cmah. — V operi bodo drevi izvajali Simonč;č-Š, vicevo opereto »Oj ta prešmentana ljube zen« za red A. Jutri zvečer se uprizori po daljšem presledku v operi zmagovita Ka manova opereta »Grofica Marica« z g«. Po-ličevo. Predstava bo no znižanih opernih cenah. \Vagnerjev »Večni mornar«, ki ;e pred leti zelo ugajal, se uprizori v soboto v operi, v prvovrstni novi zasedbi. Naslovno partijo poje g. Primožič. Sento ga. Thi;rry-jeva. Erika g. Marčec. Dalanda g. Križaj. Dirigira dr. Švara. u— Spored komornega večera, ki ga priredi ravnateljstvo drž. konservatorija v petek v Filharmonični dvorani ie: Mozart: »Kvartet v d-duru, št. 21« (v spomin .75 letnice rojstva. Igrajo: Pfeifer Leon, Stanič Franjo, Šušteršič Vinko, Bajde Oton. Vit. Novak: »Klavirski trio« v počastitev 60 letnice avtorja). Igrajo: Lipovšek Marijan. Pfeifer Leon. Bajde Oton. Ravell: »Kvartet«. Igrajo kakor pod točko 1.) Komorni večer je pripravil in naštudiral vodja oddelka za komorno glasbo na drž. konserva-toriju prof. Jan šlais. Začetek točno ob 20 Ravnateljstvo vabi i" prosi starše gojencev kakor tudi vse naše koncertno občinstvo, da poseti komorni večer v največjem številu. Vstopnice od 12 Din navzdol v predprodaji v Matični knjigarni. — Kons^r. vatorij bo priredil še ta mesec večer skladb slavnega češkega komponista Vitezslava Novaka, ki je slavil letos 60. obletnico rojstva. Datum in natančni spored priobčimo. u— Akademski pevski zbor sporoča, da mora svoj napovedani koncert v Kranju preložiti, ker je zborov povovodja. operni dirigent g. Neffat na ta dan nepričakovano uradno zadržan. Koncert bo objavljen pravočasno. u— Klub trgovskih akademikov v Ljubljani poziva vse svoje člane, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši dne lč>. ni ob 20. v gostilni Kmet na Gosposvetski cesti. u— Sočani! Mnogoštevilna naj bo udeležba Sočanov pri današnjem Koroškem vt-čeru« ki ga priredi »Klub koroških Sloven. cev« v počastitev Fr. Grafenauerjeve "0 letnice v Delavski zbornici ob 20. — Odpor u— Zahvala. Odbor Akademskega podpornega fonda (APF) izreka najiskrenejšo zahvalo vsem velikodušnim darovalcem, ki so mu na kakršenkoli aačin prispevali podporo. u— Tramvajska in druga dela v Šelen-burgovi ulici se bližajo koncu. Tračnice so že zalite z betonom in bodo z izravnavanjem ulice kmalu v redu. Tudi dela na desnem hodniku v smeri proti Zvezdi so že skoro gotova.. Na beton že vlivajo asfalt, ki ga gladi.iio in izravnavajo. Okrog Slona in na drugih mestih stoji več kotlov, v katerih prekuhavajo ta neblago dišeči mate-rijal Čez Šelenburgovo ulico so delavci napravili več lesenih prehodov, da tako preprečijo skakanje po svežem betonu. u— Nezgode. Sodar Osrednje vinarne, 30 letni Ernest Vrhovec se je včeraj pri vare-njtu dog tako močno opekel po rokah, da ga je morala reševalna postaja odoeljati v bo'-nico. Fotografski vajenec. 17 letni Marian Koemur, pa je padel s strehe fotografskega ateljeja, kjer je razvijal slike. Pri padcu je d^bil najbrž pretres možgan in so morali tudi njega odpeljati v bolnico. Med ornimi savskima kopalci na Jezici je 20 letno šjvi-jo F. K. prijel krč. a jo je nekdo še pravočasno rešil ter pozval reševalno postajo, ki jo je odpeljala domov. u— Pred malini senatom ie bilo včeraj več razprav z večine proti manjšim tatovom, končana je bila pa tudi razprava proti Francu Zoretu iz Kamnika, ki je na velik1 petek tako težko poškodoval svojega hišnega gospodarja, nekoliko slaboumnega pi-jančka Franca Remsa, da ie drugi dan umrl. Obtoženi je bil obsojen na poldrugo leto robije, na dve leti izgube častnih pravic ter na plačilo kazenskega postopanja. Zaradi tatvine so sedeli na obtožni klonnf Bischoff Ernest, starejši maloletnik M. Č., Čuk Karel in Purger Bruno vsi znani pristni tržaškj cvetovi in so bili obsojen,' prvi in tretji na šest drugi na dva meseca strogega zapora, zadnji pa na 20 dni zapora. Mladi privatni uradnik in trgovski notnik J K. ie ponaredil vložno Pieštanv Uopalimče mveta' Koplje se v samem viru 67° C vroče žveplene blatne ko-pelji, združene z velehotelom THERMIa za srednji stan CYRILLHOF. 5000 sob v mestu. Poceni prehrana, šport in zabava vsake vrste. Pojasnila daje: Drogerija Gregorič. Ljubljana. Prešernova 5. 5763 Telefonsko št. 28-45 je dobila trgovina z železnino JEKLO. Ljubljana. Stari trg ZA BIRMO si pred nakupom oglejte bogato zalogo ur. verižic obeskov, uhanov pri najstarejši tvrdki LUD. ČERNE LJUBLJANA, Wolfova ulica štev. 3. 5691 MLADINA Ali že nabirate slike, ki se nahajajo v vseh tablicah priznane in redilne mlečne čokolade MIRIM? V zameno za 100 slik dobite krasen album s slikami iz »Car-stva živali« v lepih živih barvah. Občutek sigurnosti in popolne negovanosti imajo one gospe, ki uporabljajo za vsakdanjo intimno toaleto samo preizkušeno mi-lovonjivo sol za izpiranje (ISLA SPtfL-SALZ). Nenadkriljivo sredstvo za vsako v istini ugledno damo. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke. knjižico Ljudske posojilnice, da jo je lahko zastavil za 200 Din in si pomagal iz zadrege. Ker je bil že večkrat kaznovan zaradi goljufije, je dobil tri mesece strogega zapira in 120 Din denarne-kazni. Poklicni tat Alojzij SAodlar. vrtnarski pomočn;k iz Dor_ niče pri Smledniku, je izmaknil dve konjski odeji iz hleva in dobil zato dva meseca in 15 dni strogega zapora. Ker se mu * pa všteje 42 dni že prestane fcazni in preiskovalni zapor, bo sede! le še 14 dni. u— Streljanje na cesti. Včeraj trkrog 3. zjutraj so stanovalci za Bežigradom nenadoma začu.li divie streljanje, ki n; hotelo ponehati. Preplašeni so hiteli odpirat okna, misleč, da se odigrava zunaj krvava tragedija. Bi'o na ni nič hudega in je strelja! najbrže nekdo iz gole objestnosti. Preden je priše! na mesto stražnik je strelec odnesel pete u— AH ste se že prepričali o elecranci in lepi obliki trajne ondulaciie. izvršene z aparatom Gallia Pariš? Če še ne. posefte nemudoma salon Navinšek, Ljubljana, Se-lenburgova ulica. a— Slovesna zaprisega vojaških novins cev 45. pešpolka je bila včeraj dopoldne. Z vojaško sjodbo in polkovno zastavo na čelu so novinci odkorakali skozi mesto na vežba/išče na Teznu, kjer sta vojni prota Petar Trbojevič in vojni kura/t Zavad'al zaprisegla novince na križ in zastavo V govorih sta povdarjala svetost prisege kra= Iju in domovini. V končnem nagovoru je komandant polka govoril v markam triih besedah o veliki važnosti prisege. a— Koroški slovenski igralci v Mariboru. V soboto prispejo v Maribor po svojem prehodnem tjostovanju v Ljubljani in Celju člani gledališkega odra v Št. Jakobu v Ro* žu, da tudi v našem Narodnem gledališču uorizore koroško narodno »Miklova Zala«. To priljubljeno narodno zgodovinsko igro so koroški rojaki uprizorili že v raznih krajih slovenske Koroške Njih kulturno delo med slovenskim koroškim ljudstvom je res velikega pomena. To pot prvič na» stopijo na jugoslovenskih odrih. Upamo, da bo Maribor njim in koroškim pevcem izkazal zasluženo priznanje pri sprejemu na kolodvoru in z obiskom v gledališču. a— Zgodovinsko društvo v Mariboru. Izlet v Ptuj je bil izlef elite. Slabo vreme, vinska razstava in mnenje, da večkratni obisk enega muzeja nič ne koristi, ie pridržalo marsikoga doma. Prof. Mlakar na ie s svojim temeljitim vodstvom razkazal poslušalcem, med katerimi so bili gg. unrav-nik kaznilnice Vrabl. stolni župnik Umek, odvetnik dr. Veble i. dr. celo vrsto novih pogledov in dejstev, ter tako ponovno potrdil. da se pod dobrim viodstvom pri ponovnih obiskih muzejev odpre gledalcem vedno več novih pogledov Zadovoljni in s trdo voljo, da se udeležijo prihodnje ekskurzije v Varaždin. so se vračali izletniki zvečer Mr-:bo'- a— Vsi v Mariboru stanujoči rezervni oficirji, ki 60 prejeli uniformo od države, odnosno od UROJR. naj se z njo javijo zaradi pregCeda naborni komisiji komande vojnega okruga v Gambrinovi dvorani v torek 26. t. m. od 7 do 12 ure. a— V počaščenje mater svojih učen* priredi II. dekliška meščanska šo!a v Cans karjevi ulici danes ob 16. materinsko sla* vo. Matere dobrodošle! Novi vozni red vseh prog v Sloveniji za 2 Din, po pošti 2.50 Din, se pošlje samo proti predplačilu v znamkah, veljaven od 15. t. m. — Naročite od Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. — Preprodajalci popust. a— Enodnevni tečaj za poletna dela v vinogradu in pokončevanje škodLiivcev in bolezni vinske trte bo v soboto na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8 do 12. in od 14. do 18. a— Koncert mariborske Glasbene Matice bo v nedeljo ob 16. v Sokolskem domu v Rušah. a— Knjigovodski tečaj za obrtnike je otvoril v nedelio obrtno pospeševalni zavod Zbornice za TOI. Otvoritvene formalnosti je izvršil obrtno zadružni inšpektor g. Založnik. Priglasilo se je za tečaj 68 udeležencev. ki jih je treba razdeliti v dva oddelka. Pouk vodita gg. profesorja trgovske akademije Struna in dr. Rutar j»_ iz gledališča. Krstna predstava *Do-gouka v mestu Gogi« bo drevi. Ta groteska spada med najboljše tvorbe sodobne slovenske dramske literature ter bo njena uprizoritev v Mariboru nedvomno najzanimivejša v poslednjih sezrnah. Jutri ob 20. se bo ponovila zabavna Szirmajeva opereta »Kavalir Miško«. Veljajo znižane cene — V petek bo mariborsko gledališče gostovalo posledniič v sezoni v Ptuju, Ob 16. bo otroška predstava pravljične ;?re s petjem plesom in godbo »Začarana žaba«, ki ;e zlasti namenjena šolski deci. Deca do četr. tega leta na krilu staršev ima prost vst'?T>. Ob 20. pa se bodo Mariborčani za leios poslovili z zabavno Szirmajevo opereto »Kavalir Miško«. V soboto bodo Mariborčani gostovali v Sokolskem domu v Rušah z učinkovito vojno dramo »Kari in Ana«. To bo nrvo gostovanje poklicnih igralcev na novem odru v Rušah. a— Pod okrit]em mariborske Ljudske univerze bo v ponedeljek dne 18. maja v dvorani kina »Apolo« komorni večer gojencev drž. konservatorija v Ljubljani. Izvaja se Mozartov in Ravellov kvartet ter Novakov klavirski trio. Na večer opozariamo vse priiatelje glasbe. a— Trgovine bodo na praznik Vneboho-da po objavi trgovskega gremija ves Jan zaprte. a— Kino predstave. Grajski kino od da-res nanre.i 100% nemški govoreč' in zvočni velef;lm »Fra Diavolo«. poje Tino Pati-era. — Union kino: samo še danes 100% nemšk'" eovoreč' in zvočni veleHm: »M jja žena — Tvoja žena«. V četrtek pa začne »Ljubavni ekspres«.« a— Rekrutiranie letnikov 1911 do 190<5 V o v Gambrinovi dvorani cd 20. do 24. t. n«. od 7. zjutraj. Opozarjajo se vsi v Marib >r pristojni rekruti, ki jim je bil te dni poziv dostavljen, da pridejo točno ob uri in 2nc-vu označenem na pozivu in naj prinese s seboj predpisane dokumente. a— Vajenec je pobegnil že J t. m. kot-Iarju Čutiou. 15 letni Albin Vicman se do danes ni niti vrnil k mojstru niti se ni pojavil pri svoji materi na Koroški cesti. Iz Celp e— Obisk koroških Slovencev. V petek 15. t. m. ob 20. bodo uprizorili Slovenci iz Sv. Jakoba v Rožu v Mestnem gledališču v aranžmanu celjskega Koroškega kluba krasno narodno igro »Miklova Zala«, k- jo bodo igrali v pravem koroškem diialektu in jo prepietli z originalnimi krajevnimi svojim inarodnimi običaji in ljudskim, pesmimi. Cene so običajne dramske. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni Gorica r & Leskovšek in v Mohorjevi knjig::-ni. Društvo »Soča« poziva tudi vse v Celju in okolici bivajoče primorske rojake, da polnoštevilno prisostvujejo predstavi. e— Celjski šahovski klub bo priredi! Celjanom jutri nenavadno senzacijo. V hotelu »Evropi« se bosta poskusila na šahovnici velemojster Spielmann in naš mladi mojster Vasia Pire. Zanimiva borba se bo pričela ob 14. in se bo v primeri, da ne b? bila končana, nadaljevala naslednji dan. Jutri ob 20. bo v »Evropi« banket. V pe'ek zvečer bo igral Spielmann istotam simu',-tanko proti celjskim šahistom. Prijave z:< banket in simultanko sprejema juvelir 2. Lečnik na Glavnem trgu. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. zvočno komedijo Pata in Patacliona »Tisoč besed nemških«. Predigra zvočna enodejanka. e— Celjski peki oproščeni. Včeraj dopoldne se je pred sodnikom poedincem na okrajnem sodišču g. Trojetom nadaljevala nedavno preložena razprava proti 11 celjskim pekovskim mojstrom zaradi prestopka banske odredbe o maksimiranju cen. Sodnik je obtožene pekovske mojstre oprosti', z utemeljitvijo, da banska uprava nima pravice predpisovati maksimiranja cen odnos, no da ima ta banska odredba zgolj interen značaj ureditve ravnalnih cen. Obtožence ie zagovarjal g. dr. Kerschbaumer. e— Razdejanje v Razlagovi ulici. Včeraj so delavci, ko je bilo odstranjeno kamenje na obeh straneh glavnega betonskega ce ■ stišča. pričeli z razbijpjijem sredine ceste Delo je zelo naporno in zamudno. Razdrobljeni beton, ki ie izredno trd zaradi mešanice z bazaltoidom, odvažajo na Iireg, kjer ga bo razdrobil mestni gramozni drobiiea za nasipanje cest, ker je ta inaterijal veliko boljši in trši cd vsakega gramoza. Cesta bo po preureditvi široka le 6 metrov in bo levi hodnik nekoliko razširjen. Vse tlakovanje Razlagove ulice, Kapucinske ulice in Slomškovega trga je preračunano na okrogla 2 meseca. — Mestni stavbni urad bi prosili, da posveti nekoliko pozornosti in naklonjenosti tudi stranskim ulicam. V Kocenovi ulici se je vdrla pod težkimi tovornimi vozovi ki dnevno po večkrat pasirajo to trlico, »kaldrma« in obstoja nevarnost, da si nek do ponoči kar na lepem zlom; nogo, zlasti ker je ulica slabo razsvetljena. e— Nesreče. 15 letnemu mizarskemu vajencu Albinu Korenu iz Celja je pri dehi padel težek sod na stop'a!o leve noge in mu jo nevarno poškodoval. V nedeljo dopol-Jnc je padel na cesti, vračajoč se od maše, 27 letni mesarski pomočnik Franc Štravs iz Lušicke vasi tako nesrečno, da si je poško-val levo ramo. Pri delu v tovarni podpetir. kov v Rimskih toplicah je zašel 37 letni čevljar Matevž Putrih iz Lokavca pri Loki z levico v stroj, ki mu je odtrgal sredinec in mu zmečkal kazalec. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Iz Kamnika ka— Praznik gasilcev. V nedeljo dopol* dne so kamniški in stranjski gasilci po ma* ši z godbo in fanfarami ter kamniškim praporom šli v povorki po mestu. Veseli* ca na Starem gradu je pa odpadla. Po= zornost so vzbujali Stranjani s svojo fan* faro, ki se obeta dobro razviti. ka Olepšan je Kamnika. Pretekli teden so pričeli z olepšavo Malega gradu. Pred Čitalnico nam je občina postavila lep park, katerega krasi nebroj lepega cvetja. Sredi parka je pa vremenska hišica. Mali drad olepšava tujskoaprometno druišPvo. Tudi naši gostilničarji skrbe za lepoto svojih lokalov. ka— Pošta bo šl* na Graben. Kakor ču» jemo, se vrse dogovori s pošto in g. dr. Megleriem, ki bi zgradil na Grabnu za po* što primerne lokale. ka— Bistriška avtomobilska cesta. Ka* kor doznavamo iz dobro informiranih kro* gov, je cesta v Bistrico letos gotova stvar. Se ta teden se bo vršil zadnjii ogled na te» renu, nakar se bo takoj pričelo z gradnjo. In kar je glavno: gotova mora biti dokon* ca avgusta. Za Kamnik bo ta cesta mnogo pomenila, tujski promet se bo znatno raz» širil. ka— Na tuisko=prometni razstavi bo Kamnik poleg drugega materijah razstavil tudi dioramo našega mesta s Podgorjem in planinami. Lepe nove slike bo pa raz* stavil naš slikar g. Makso Koželj. Iz Novega mesta n— V Sokolskem domu bo drevi ob 20. akademija maturantov II. drž. realne gim* naizije iz Ljubliane. Vablieni vsi! n— Na pošti se je zopet uvedla redna telefonska in brzojavna služba, ki je b?'a nedavno paradi nezadostnega štev;la urad; nikov ukini en a. brad posluje od 7. zjutraj do 21, zvečer, n— Prvenstvena nogometna tekma, ki se je odigrala v nedeljo med SK Javornikom* Rakek in domačim SK Elanom, se je končala z rezultatom 5 : 0 za domači klub. n— Kino Meteor bo predvajal film -»V viharju« danes ob pol 9. in v četrtek ob 4., 6. in pol 9. uri. Z Jesenic s— Pevski koncert Sokola. Pri razprodani dvorani se je vršil v nedeljo zvečer kon= ccrt sokolskega pevskega zbora. Pred za= čotkom koncerta je starosta br dr. Obers* nel pozdravil vse pevce in pevke in nag1', a s sil. da je gojitev glasbe tud: važen del so* kolskega programa. Koncert je uspel nad vse pričakovanje dobro, za kar gre poseb* na zahvala pav o vodji Srcdenšku, ki je prejel v priznanje lep šopek cvetja. Zbor razpolaga s prav dobrimi močmi. Br:'!jiral naš Dimitrijev Semen v basu v samo« spevu. Sestre Petrčeva, Kramaršičeva, 1'ov* šetova, Sredenskova in Merličeva so v du* etih in sol »spevi h pokazale dober pevski talent. Pevs-ke točke je izvrstno spremljala na klavirju ga. Pibrovčeva. s— Daraski krojni tečaj. Zadruga kro-jačev in krojačic na Jesenicah sporoča, da se isti dan vrši na Bledu od 25. t. m. dalje. Obiščejo ga lahko vsi člani zadruge in oni, ki so redno izruČeni šiviljske odnosno krojaške stroke. Prijava nujna, vsa navodila pri zadrugi na Jesenicah. Iz Tržiča č— Kino predvaja danes v sredo ob pol 21. in v četrtek ob 16., pol 19. in pol 21. Pat in Patachon film »Bagdadski lopovi«. Iz Trbovelj t— lastniki psov. Županstvo ponovno opozarja, da je zabranjeno prosto tekanje predvsem volčjim pa tudi drugim velikim psom, ki morajo biti privezani ali zaprti v dvoriščih. Tudi mali psi, ki so popad* lj:vi, morajo biti privezani. t— Nekateri mesarji in gostilničarji si razlagajo novi klavnični pravilnik po svo* je, da kozličev in jagnjet ni treba klati v občinski klavnici, niti klanja prijaviti. To nasprotuje klavničnemu pravilniku in tudi davčnim predpisom. Pred klanjem v k lav niči se mora izročiti tudi pravilni živinski potni list. t— Rdeči križ bo letos postavil v počit« nieah fcrialno kolonijo revne šolske dece v gorskem zraku pod vodstvom dam RK. V to letovanje se sprejmejo tudi šolarji staršev prott plačilu režijskih stroškov. h življenja na deželi IG. Tombola gasilnega društva na Igu, ki bi sc imela vršiti 10. t. rn., je preložena na bhikoštni ponedeljek 25. t. m. Tombo* la vsebuje lepe dobitke kakor: kompleten štedilnik, voz, vreče moke, več voz opeke, sladkor, kavo, čevlje in mnogo drugih do* bitkov. čisti donos je namenjen skladu za nabavo motorne brizgalne. Kupujte tabli' ce v prednrodaji! ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Mladina meščanske šole je v nedeljo popoldne pri* redila materinski dan, ter se na skromen, toda izredno ganljiv način oddolžila svojim mamicam. Ganjene so poslušale rrntere svoje otroke, ki so j;m v mienih pesmi* cah. deklamacijah in govorih izražali lju* bežen in hvaležnost. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so učenci in učenke, ki žalujejo za svojimi mamicami, prejel' iz rok svojih součcnccv prekrasne slike v okvirjih, pred* stavkajoče nebeško Mater, in ko je mladi* na potrosila svoje matere s cvetjem. Na* rod in šola. ki na tak način gojita ljubezen do mater, imata še bodočnost. BLED. Pevski odsek Sokola v Gorjah ima redne pevske vaje ob nedeljah in praz* nikih ob 10. dopoldne pri Janu v Spodnjih Gorjah. Novi pevci dobro došli! — Fantje in dekleta dveletne kmetijske nadaljevalne šole in enoletne kmetijske gospodinjske šole v Gorjah priredijo pod vodstvom uči* teljev 30. t. m. poučni izlet z avtobusi v Kranj, Ljubljano in Vrhniko. LITIJA. Med litijskimi obrtnik1 in stro* kovnimi zadrugami se je razvilo zadnje ča* se zanimivo gibanje, da se prenese urado* vanje preizlkuševalnih konrsij iz Zagorja v Litijo. V Zagorju se vrše dozdai vse pre* izkušnje že od leta 1921., letos je poteklo 10 let, zato so litijski obrtniki mnenja, da je po pravici, če dobi zdaj tudi L-tija za primerno dobo te komisije. Razen dejstva, da ima Litija pri roki vse ostale urade, kjer imajo mojstri ob tak'h prilikah precej posla, trdi jo mnogi interesenti, da jim je Zagorje precej od rok, ko morajo od ze* lez-niške postaje daleč do uradnih prosto* rov izprašcva'lne komisije. Prav posebno pa sc pritožujejo zaradi oddaljenost* obrtniki iz litijske okolice, tako iz Šmartna, Vac, Sv Križa in drugod, ki jim je Zagorje res predaleč od rok. in morajo po uradnih pri* likah skoz' Litijo. Na praznik, v četrtek popoldne, se bo vršila v Litiji seja vseh sreskih strokovnih organizacij, kjer se bo sklepalo o prenosu izpraševalnih konvsu v Lit;j'o. kjer so prepričani, da bodo vsi cia* ni uvideli, da je prav, če dobi izprasevalne komisije za prihodnje razdobje Litija, Ki leži vsemu članstvu pri rokah, ZAGORJE. Dobrodelni koncert, ki ga bo priredilo zagorsko KJS ob sodelovanju operne pevke gdč. Majdičeve, pianistke ode Zarnikove in opernega pevca g. Go* stiča, bo prav pester. Prvič bo na nasem koncertnem odru nastopila domačinka gdc-Zarnikova. ki je absoivirala konservatorij v Parizu H koncertu, ki bo v Sokolsk:m domu v soboto 18. t. m. ob 20., vabimo vso <»lasbo ljubečo javnost. - Novi komandir orežniške postaje g. Bahar Ivan iz Vevč je nastopil službo namesto g. Go.oba, h je hU upokojen. - Gasilskega slavlja na Sv. Gori se je preteklo nedeljo udeležila ocromna množica Zagorjanov z rudniško godbo na čelu. - Športni klubjevL.tiji odigral prijateljsko tekmo s Srv Litijo n p KOcIvjI/ Krajevna protituberku'ozna lica je priredila v nedeljo 10 t. m. v dvo* rani hotela »Trst« javno predavanje o^u* berkulozi. Otvoril je predavanje znagm^ rom rt. Marinič Alojzij, upravitelj ekspo, ziture^OUZD in zlasti opozoril na d^no di vlada veliko pomanjkanje zdravstven h institucij Nujna potreba je, da se v tem oztru nekaj ircne. Sledilo je predavanje g prof- Uršiča Franca, kijev enournem Sol udnem govoru raztolmacil nastane* 5£e in kaka se jedke s pravdnim zadržanjem in negovanjem telesa vsakdo lahko obvaruje. Udeležba je pokazala kako sc narod zanima za borbo prof tuberMi-loži Pod predsedstvom g dr. Sajovica Iva* na deluie v Kočevju liga že eno leto tn ima tudi nekaj denarnih sredstev na raz* polago. Uporabila jih pa bo letos za ooc-t* ni^ke kolonidlagi novega zakona o denarju kraljevine Jugoslavije spremeniti tako zakon o Narodni banki in njene statute ter jih prilagoditi novim obveznostim, ki jih nalaga stabilizacijski zakon tej banki, ie imel glavni upravni odbor Narodne banke predvčerajšnjim v Beogradu sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se za 14. junij ob 9 dopoldne skliče izredni občni zbor. Na tej izredni skupščini bo delničarjem predložen v odobritev predlog nove konvencije med državo in Narodno banko, ki je v zvezi z izvedbo zakonske stabilizacije dinarja, nadal.ie predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Narodni banki in predlog za spremembo statutov. Na tem občnem zboru bo za sklepčnost potrebna navzočnost delničarjev, ki zastopajo najmanj 20.000 delnic. Skrajni rok za deponiranje delnic za občni zbor je določen na 3. junij. = Dobave. Gradbeni oddelek dirokcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15.t. m. ponudbe glede dobave 100.000 k? portlandskega cementa. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 1. junija ponudbe glede dobave 90 tisoč kg pottlandskega cementa. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 2. junija ponudbe glede dobave 3 štedilnih vodnjakov. Vršile se bodo nasledile ofertne licitacije: Dne 22. maja pri komandi mornarice v Zemunu glede dobave 5000 kg sladkorja, 30.000 kg masti in 10.000 komadov konzerv; 1. junija pri dunavskl finančni direkciji v Novem Sadu glede dobave drv; 8. junija pa pri komandi pomorskega arsenala v Titvtu glede dobave raznih verig in sider. (Predmetni oglasi so na ' vpogled v Zbornici za TOI.) Najfinejša moka nI tako fina kakor prašek, ki se podeluje za Odol-zobno pasto. Odol-zobna pasta čisti dobro in čuva Vaše zobje. BORZE 12. maja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet precej velik, zlasti v devizah Ne\v-vork, Dunaj in London. Tečaji deviz so ostali z malenkostnimi izjemami nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda za kaso trgovala po 426 — 426.80, v terminih pa ni bilo zaključkov. Od ostalih državnin vrednot se je trgovalo 7% Blairovo posojilo za aranžma po 83 in 82.25 in za kaso po 82.50. 1c,'c Selig-manovo posojilo pa po 85. Med bančnimi vrednotami so bili zabeleženi zaključki le v Unionb::nki po 174 in v Poljodelski po 174. Od industrijskih vrednot je popustila Dubrovačka na 350 in 340 (zaključki), trgovale pa so se še Trboveljska po 304— 305, Drava po 235 in šečerana po 290. Devize. Ljubljana. Amsterd. 22.S2, P»erlin 13.5175 do 13.5475 (18.5325), Bruselj 7.9059, Budimpešta 9.9i 14. Curih 1003.5 — 1096.5 (1095), 168.71 (168.31). Trst 297.28 — 297.43. Zagreb. Amsterdam 22.82, Dunaj 797.85 do 800.85, Berlin 13.5175 — 13.5475, Bruselj 790.59, Budimpešta 989.64 — 992.61, London 275.97 — 276.77. Milan 296.35 - 298.35, Newyork kabel 56-72 — 5f>.92, Nev vork čok 56.61 — 56.S1, Pariz 221.26 — 223.26, Praga 168.31, Curih 1093.5 — 1096.5, Tirana 10.98, Stockholm 15.23. Curih. Zagreb 9.134. Pariz 20.2975. London 25.2375. Ne\vyork 518.875. Bruselj 72.2, Milan 27.1625, Madrid 51.75. Amsterdam 208.425, Berlin 123.6, Dunaj 72.975, Sofija 3.76, Praga 15.37, Varšava 58.15, Budimpešta 90.515, Bukarešta 3.09. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 93 bl„ 7% Blair 83 bi.. Celjska 150 den.. Ljubljanska kreditna 120 den.. Praštediona 020 den.. Kreditni zavod 160 — 170, Vevče 120 den., Ruše 220 den. Zagreb. Državne vrednote- Vojna škoda aranžma 425 — 426.5, kasa 425.5 — 126.5. za junij 425.5 — 426.5, za december 426 do 426^5, investicijsko 88 — 88.5, agrarne 51.25 do 52.25, 8% Blair 92.25 — 93, 7% Blair 82.25 — S3, 7% Drž. hipotek- banka 84 do 85.5, 6% begluške 60.5 — 67: bančne vrednote: Praštediona 930 — 935, Srpska 187 do 190, Union 174 — 176, Jugo 73 _ 74. Narodna 7825 — 7877, Ljubljanska kreditna 120 uen., Poljo 52 — 53; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Guimann 128 den., Slavoks 25 — 32.5, Danica 80 do 85, Drava 235 — 236, šečerana 290 — 295, Brod vagon 64 — 80, Vevče 120 den., Du- brovačka 338 — 360. Trbovlje 305 — 307. Beograd. Vojna škoda 426.5, 427 zakli., investicijsko 88.25 — 89, agrarne 51.5—52.5, 7% Blair 83, 83.5 zaklj., 8% Blair 93. 93.5 zaklj., 7% Drž. hipotek, banka 85-75—86.25, 6% begluške 67, 67-25 zaklj., Narodna 7760 do 7S50. Blagovna tržišča ŽITO -f Ljubljanska borza (12. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključena sta bila 2 vagona, in sicer 1 vagon pšenico in 1 vagon moke. — Nudi se (franko slovenska [»ostaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška potiska, SO/81 kg po 255 do "257.5, baška srbobranska in gornjebaška, 79/80 kg po 237.5 — 240, okolica Sombo:, 79 kg po 217.5 — 220, baranjska, 79/80 kg 215 — 217-5; koruza: baška. času primerno suha, pri navadni tarifi po 150 do 152.5, činkvantin, pri navadni tarifi po 210 do 212.5: oves: baranjski po 200—202.5; moka: banatska tO« po 355 — 360, baška 2-0' po 340 — 345. + Norosadska blagovna borza (12. t. m.) Tendenca trdna, za otrobe mlačna. Pšenica: srednjebaška. 79/80 kg 187.5 — 192.5; baška. okolica Novi Sad, 79/80 kg 185 — 190; okolica Sombor. 79/80 kg 175 — 180; baška i potiska, 79/80 kg 197.5 — 202.5; gornjeba-t ška, 79/80 kg 190 — 195; gornjebanatska, j banatska Bega Slep, 79/80 kg 195 — 200; sremska. 78 kg 170 — 172.5; okolica Indjija, 78 kg 172.5 — 177.5. Ječmen: baški in smn-ski, 63/64 kg 115 — 1?0. Oves: baški, srem-ski in slavonski 150 — 155. Koruza: baška in sremska 102 — 104; ladja Tisa, Dunav, Sava 105 — 107- Moka: baška ?0gc in :0gg; 265 — 285; >2c 240 _ 250; »5: 220 — 230; -6- 205 — 210; »7« 165 — 175; >8< 130 do 135. Otrobi: baški, sremski in banatski 120 do 125. 4- Sombor-ka blagovna borza (12. t. m.) Tendenca trdna, promet 352 vagonov. Pšenica: baška. potiska, šlep. 80 kg 195—200; baška, okolica Sombor. 7S/79 kg 172.5 do 177.5; gornjebaška, 79/80 kg 1S7.5 — 192.5; sremska, 78 kg 170 — 175- Rž:'baška 140 do 150. Ječmen: baški, 64/65 kg 150 — 155; baranjski, 70 kg 190 — 200. Koruza: baška 102 — 104; za maj 102.5 — 105; Dunav, šlep 102 _ 105. Moka: baška sOg- in jOgg'^ 255 — 265; *2 s 225 — 235; >5- 205 — 215; r-6' 195 — 205; 2-7« 100 — 165; .S: 135 do 140. Otrobi: 125 — 130. -f Biidimpcšlanska terminska borza (12. t. m.) Tendenca prijazna, za pšenico mirna; promet omejen. Pšenica: za maj 15-29—15.30, za junij 15.16 — 15.17; rž: za maj 14.64 do 14.65; koruza: za maj 14.34 — 14.35, za julij 14.36 — 14.38, za avgust 14.47 — 14.48. ŠPORT Ilirija v Celovcu. IPrija igra jutri, na praznik v Celovcu z Athletik SK. V avto* busu, ki odhaja ob 7. zjutraj izpred ka* varne »Evropa«, je nrostih še par mest za ceno približno 120 Din. ki so na razpolago interesentom izmed članstva. Prijaviti se je danes med 14. in 15. v kavarni »Evro» pa« potreben je policijski in avstrijski potni vizum, slednjega preskrbi po mož* nos ti SK Ilirija. SK Celje odigra 14. t. m. prijateljsko tekmo s SK Slovaorta na ta praznik. Izvajale se bodo različne panoge športa, kakor stafetni tek, kolesarska dir* ka. hazenska tekma, nogometne tekme in lahka atletika. Natančen program kasne* j C« S\ Iliriia, nogometna sekcija. Moštvo, ki igra iutri s KAC v Celovcu, mora biti točno ob 7. zjutraj zbrano pred kavarno »Evropo«: nri avtobusu. Sestava moštva v članski kniigi in v Garderobi. Jutri odpa* de redni obvezni trening in se vrši zopet v ne+ek. SK Svoboda (Vič). Jutri strogo obve* zen sestanek vseh sekcij. Kd^r ima še ooremo. naj jo prinese seboi. DniSa gar* ni hira igra na pr3™ik ob 16. prija^lisko tekmo z rezervo SK Korotan na Rakov* niku. Postava v .garderobi. TSK Slovan. Jutri ob pol 12. naj bodo pred Mestnim domom Krek, Jakšič, Kliu-čec, Pooadič, Schlegl, Bogel, Vidic, Glo-belnik-IL, Grm, Volkar, Zevnik. Koren. V Celje nai se pripeljeta Marchiotti I. in II. SK Reka. T. moštvo nai bo jutri pred 9. na' igrišču Ilirije. Reditelii: Pišler. Fur* lan. Velušček, stranski sodnik Ferl. Opre* mo dr-bite na igrišču. TKD Atena, (hazenska sekcija). Od danes dalje se vrše redni treningi v po* nedeljek. sTedo in petek ob 18. Ig^lKR Fnnči, Ok-eš, P:nsa. Malči, Snela, Tita. Elza, Ica. Neta. Nana. Zdena. Vida, Mara, Zlata. Milena naj se. sigurno in točno udeleže K bazenski tekmi SK Celje : SK Sava. Z oziVvm na haze^kn tekmo med druži* nam« SK fVlia itn SV Save. ki se ie vršila prošlo nedeljo v Celju, nam sporoča SK Sava, da je sevniška družina vodila v pr» vem polčasu s 4 : 3. V drugem polčasu ni bilo dzpremembe, vendar je družina SK Save, čeprav je bila v premoči, zapustila igrišče v znak protesta proti sodniku, ki sploh ni verificiran za vodstvo prvenstve* nih tekem. SK Sava je zaradi tega vložila pri kompeteritnem forumu protest. Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. SOKOL Sokolsko društvo Boštanj se pridno pri* pravlja za okrožni zlet, ki bo leto« 7. ju* nija v Boštanju. Telovadišče na stavbišču nove šole bo kmalu splanirano tako, da bo prostora za 180 tclovadcev. Vsi oddelki so letos izredno narasli in vsi tudi prav prid* no telovadijo. — Jutri, na praznik popoldne priredi društvo pešizlet na Log. Na vrtu brata Rozmana bo izvedenih tudi nekaj telovadnih točk. Važna izprememba v vodstvu ženske te s lovadbe v ČOS. Po lOletnem zelo uspešnem delu je zaradi preobremenjenosti odstopila dosedanja načelni ca s. Milada Mala, nakar je bila na njeno mesto izvoljena s. Marija Provaznikova, dolgoletna članica načel* ništva ČOS. Sestra Mala je ostala še na* prej članica načelništva. Sokolski glasnik prinaša na uvodnem mestu članek br. Tadiča: »Kralj-Sokol,c ki naglasa izredno zanimanje Nj. Vel. kralja za Sokolstvo že pred svetovno vojno. Zanimivo je poročilo o delovanju sokolskih čet mostarske župe v nevesinjskem srezu, kjer Sokolstvo poleg svojega programa pomaga tudi tamkajšnjemu narodu vsestransko k zavesti pri umnem gospodarstvu. Priobčena je resolucija zadnje glavne skupščine: Sokolstvo, narod, država in politika, sledi govor br. dr. Werka iz Zagreba na proslavi 10-letnice obstoja Sokola I. v Zagrebu, dalje izvleček iz poročila saveznega tajnika brata Brozoviča ra zadnji skupščini, poročilo o proslavi desetletnice osvoboditve otoka Krka in razne vesti iz saveza, žup in društev. Med številnimi slikami je tudi slika nove načelnice ČOS s. Provaznikove, slike o proslavi na Krku itd. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Spremenljiva oblačnost, precej stalno, zmerno toplo vreme. Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk je zajel večji del kontinenta, slab barometerski minimum prevladuje samo v južnem delu Primeri a. Barometerski pritisk ie povsod naraste! za za 0.5 do 3 mm. Jutranje temperature so v splošnem narastle za 1 do 6 stopinj. Dunajska vremenska naooved za sredo: Lepo vreme bo trajalo dalje, podnevi bo še boli toplo. 25letnica Simplonskega predora Iz Versaillesa v Elizej Kako bo izvoljen danes novi predsednik francoske republike Danes popoldne bo izvoljen no go več nego to, da se vršijo v Vers Jillesu. Ustava tretje republike natančno določa prostor, kjer se morajo vršiti predsedniške volitve. Člen 3. zakona od 22. julija 1879 bližno samo petnajstkrat. Doumergue odhaja (Francoska karikatura državnega predsednika, ki se vrača v meščansko življenje) izrccno določa: Obe narodno skupščino tvoreči zbornici se zbereta v versaiEeskem gradu v sejni dvorani parlamenta Tam so namreč zborovali v začetku republike po* slanci. Ker se je medtem preselila franco« ska zbornica v Burbonsko palačo, se je ta dvorana uporabila v zadnjih 50 letih pri* Skozi dolgo vrsto hodnikov, ki se med seboj križajo, se pride pred lepo izrezljana vrata z napisom Kongresna dvorana. Zad« nje dni je bilo v teh prostorih zaposlenih vse polno profesionistov, ki so pripravljali hodnike in dvorane za današnji svečani dan. Posebna novost je nova napeljava elektrike, ki bo razsvetljevala zbornico s svetlobo 32.000 sveč. V dvorani sta dve vrsti lož za diplomat« ski zbor, novinarje in bivše poslance. Pred predsedniškim prostorom visita dva gobe« lina. predstavljajoča Vcrsailles in Tuileri« je. Narejena sta po osnutkih Lebruna. Za poročevalce je izvrstno preskrbljeno: danes jim bo na razpolago 26 Hughesovih apa« ratov in 430 telefonskih zvez. Po francoski ustavi je lahko vsak Fr*m« cov. izvoljen za predsednika republike. Le v nekem pog'edu je omejena pasivna volil« na pravica: člani rodbin, ki so nekoč vla« dali Franciji, so izključeni od volitev. Yo= lijo pa vsi senatorji in poslanci skupaj, pri; bližno 900 glasov. Pred volitvami se sena* torji in poslanci posvetujejo, pogajajo in kombinirajo. Osebna agitacija predsednic škega kandidata ni dopustna Je pa običaj, da kandidati izjavljajo svojim prijateljem, da so pripravljeni sprejeti veliko odgovor* nost in čast. Volitve se začno ob 14. uri. Vodi jih predsednik senata. Po otvoritvi zasedanja se čita volilni dekret, nato se določijo skrutinatorji, potem pa se začno volilci klicati po abecednem redu. Vsak senator in poslanec odda svoj listek, ki je na njem napisano samo ime kandidata, za katerega glasuje. Volilna procedura se ponavlja to* lik o časa, da dobi eden izmed kandidatov absolutno večino. Izvoljeni predsednik se poda takoj^ po volitvah v talko zvani »predsedniški salon«, kjer mu čestitajo vlada, senat in zbornica. Odtod gre njegova pot naravnost k stare* mu predsedniku v Elizej. Spremlja ga vojaško spremstvo. Prevzem predsedniških poslov 6e izvrši točno mesec dni po volitvah. Po novega predsednika pride, poseben konjeniški spre* vod na dom in ga odpelje v Elizej. Tam ga sprejme poslavljajoči se predsednik, ki stoji med predsednikom senata in zborni* ce. Po kratkih, obojestranskih nagovorih izroči veliki kancclar Častne legije novemu predsedniku veliki kordon njegovega re« da. Nato se odpelje predsedništvo v mest* no hišo, kjer se predsedniku pokloni Pariz. Zaključek te ceremonije tvori še ljubka simbolična gesta. Tradicija zahteva, da spremi novi predsednik svojega prednika do njegovega meščanskega stanovanja, kjer se poslovi od njega, ki se je s tem vrnil med meščane in postal zasebnik. V Elizeju pa teče življenje mirno naprej. Zvečer predloži vlada predsedniku formal* no ostavko. Novi predsednik poveri sta* rega ministrskega predsednika s sestavo nove vlade, in podpis ministrske liste je prvi državni čin novega predsednika. Versailleski grad Zajtrkovalnica« Guayana, francoska Sibirija. je malo poznana dežela. Zločinci ki pridejo tja, so za vselej izgubljeni za domovino. Dopisnik »Paris-Midija« je slučajno srečal enega od ravnateljev velike ječe v Cayen-ne in ga vprašal o zlatarju Mestorinu, ki je pred leti umoril svojega znanca, da bi zahteval visoko zavarovalnino za dozdevni vlom. »Mestorino je umrl na možganski kapi v začetku lanskega aprila,« je odgovoril ravnatelj. »Videl sem ga zadnjič nekoliko dni poprej v bolnišnic; Kraljevskega otoka.« — »Kje pa je bil pokopan?« je vprašal dopisnik, »podrobnosti bodo zanimale Parižane. Mestorinov zločin jih je svoje-časno hudo razburil.« Ravnatelj je postil redkobeseden in šele po daljšem molku nerad odgovoril, da mu sploh niso znane nobene podrobnosti. Pomiloščeni obsojenci, ki dobijo kmetijo ali ribarijo, se pokopljejo na Kraljevskem otoku. A oni, ki so obsojeni na doživljen-sko prisilno delo ,niso daležni pogreba. Po stari navadi spustijo pazniki v vreče zašite mrliče v morje v zalivu, ki je dobil pomembno ime »Zajtrkovalnica«. Tako je bilo tudi z Mestorinom. čim je odvrgel čoln vrečo sredi zaliva in se odstranil, so se že prikazale jate morskih psov. V Gua-yani so vajeni človeškega mesa ... £\Ni v; v, i Spcmladansiee oble/ce Najcenejši nakup pri DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Največja zaloga. iAta/ UvV;/ 'X--/ l^-i'»-; Mi LO.-;, --1WT, i> Glasbena nadarjenost in anatomija Kakor smo že poročali, so na Dunaju otvorili zavod za raziskovanje možganov, ki ga vodi znani profesor Economo in ki mu je med drugim namen, raziskovati zvezo med duševno nadarjenostjo ter strukturo možganov. Za to svrho potrebuje zavod seveda možganov enostransko nadarjenih duševnih delavcev. Kakor pišejo dunajski listi, se je odločila družina te dni umrlega znamenitega pevca Erika Schmedesa, da bo njegove možgane poklonila novemu zavodu. Izrezali jih bodo iz njegove lobanje, preden upepelijo njegovo truplo. Ker je bil Schme-des muzikainc sila nadarjen človek, bodo njegovi možgani še posebno pripravni za raziskovanje sprememb in tipičnih znakov, ki jih povzroča muzilcalni talent v tem organu. Za ta specialni problem se pa prof. Economo že dolgo najbolj zanima. Posledica ščečkanega recepta V Bruslju se je moral zagovarjati pred sodniki zdravnik, ki je bil napisal svoj recept s tako nerazločno pisavo, da je lekarnar po njem sestavil čisto neprimerno lečilo. Zdravnik je bil za tromesečnega dojenčka zapisal očesno vodo, ki bi morala vsebovati 20 centigramov srsbrnega nitrata, lekarnar pa je bral 20 gramov in je svoj preparat temu primerno tudi sestavil. Zdravnik sam je s to vodo izpral detecu oči. Naslednji dan je bil otročiček slep in bo to ostal vse življenje. Zdravnika so obsodili na 100.000 belgijskih frankov odškodnine Slike nerojenih Prof. George Crawle na Michiganski univerzi v Ameriki je prijavil Društvu za znanstveni napredek novo fotografsko postopanje, ki ugotovi spol spočetega otroka že tri mesece pred rojstvom. Izum je preprost kakor Kolumbovo jajce. Mati se cepi z neznatno količino posebne barvne tekočine, ki vsebuje poleg stroncija predvsem različne jodove snovi. Krvotok takoj raznese barvo in omogoči Rontgenovo sliko. Slednja razločno kaže orise in okostje otrokovega telesa. Tekočina je neškodljiva in se nekoliko ur pozneje popolnoma raztopi v krvi. Nevarne žuželke Ameriški raziskovalec Fisher je razstavil v New Yorku do sedaj nepoznane žuželke, ki jih je nabral tekom večletnega bivanja v brazilskem pragozdu. Med njimi je najnevarnejši neki kakor podgana velik in z gostimi kocinami poraščen hrošč. Njegov oklep je posajen z ostrimi dolgimi bodicami. Hrošč lovi tudi največje metulje, čijih odprte peroti merijo nad 35 cm. Razen tega je kazal Fisher žive velikanske murne, ki pohrustajo gozdne miši m druge drobne živali. Razširjena vojna dolžnost v Italiji Italijanski zbornici je bil predložen za* konski osnutek, ki določa vojno dolžnost za celokupno moško in žensko nad 16 let staro in zdravo italijansko prebivalstvo, v primeru vojne. Civilno prebivalstvo je v primeru vojne podvrženo vojaškemu pra« vosodju in vojaškemu kazenskemu zakonu. Osebe, ki bi se branile izvrševati naložena jim dela, ki služijo prospehu vojne in pre* bivalstva, se bodo smatrale za ubežnike in bodo sojene po vojnem pravu. Obdelovanje zemlie na Šnanskeni Španska vi 'da je izdala načelno važen dekret. Podpisal ga je gospodarski minister in določa, da se morajo taikoj obdelati vsa zapuščena polja, če bi se lastnik branil ob* delati zemljo sam, mora to storiti občina na njegove stroške. Zemljišča, ki ne bodo dovolj dobro obdelana ali pa se bodo za* nemarjala, bodo razlaščena. Prevzela jih bo država, ki jih bo p ircelirala in oddala v dedni zakup. Rakete proti toči Uspehi, kj so jih dosegli v Franciji in Švici z raketami proti toči, so dali pobudo za slične poskuse tudi v Avstriji. Te dni so preizkusili rakete proti toči na vojaškem vežbališču v Mautemu. Soustili so rakete 800 do 1000 m visoko. Učinek je bil prav viden. Nebo, ki je bi'Io poprej zafcrito s črnimi oblaki, se je po izstrelitvi druge rakete zjasnilo, oblaki so se razmcknili in toče — ni bilo. Pred 25 leti (1. junija 1906) je bil izročen železniškemu prometu skoraj 20 km dolgi Simplonski predor, ki vodi pod Simplonskim prelazom v švicarskem kantonu Wallis. Na progi, ki je od 1922 dvotirna, vozijo električni vlaki. — Slika kaže severni vhod predora. Zmagoslavje fotografije Zdravniki, umetniki in oficirji so utirali pot kot izumitelji — Od siluete do zvočnega filma Ploskovno obrazovanje oseb in predmetov je bilo našim prednikom mogoče le s pomočjo slikanja in risanja, kar je pa če-stokrat nasprotovalo podobnosti in je bilo vrhu tega za širše kroge predrago. Zato so se v teh krogih kaj kmalu priljubile senčne slike, tako zvane siluete, ki so jih izumili v 18. stoletju. Ker so bile te vrste slike zelo poceni, so jim dali hudomušni ljudje ime po tedanjem francoskem finančnem ministru Silhuetteu, ki je bil velik stiskač in štedljivec. Danes je prvotne siluete popolnoma izrinila fotografija. Fotografija ni nastala čez noč, temveč je bilo treba mnogo stoletij najraznovrst-nejših izumov in odkritij v fizikalnem in kemičnem področju, da se je razvila do današnje popolnosti, že slavni slikar Lio-nardo du Vinci je opisal camero obscuro, ki je temelj naših fotografskih in projekcijskih aparatov, Napolitanec Gimbatti-sta dela Porta pa je ob koncu 17. st. odkril, da se dado slike v c^meri obesuri z lečo še bolje ustanoviti. Takrat pa ni poznala kemija še nobenega postopka, da bi te slike fiksirala na plošče, šele profesor medicine na vseučilišču v Halleju Johann Heinrich Schulze je 1732 odkril, da povzroča svetloba potemnitev in prebarva-nje nekih srebrnih soli. Na okna je imel steklenico z raztopino takšne soli in je opazil, da je snov potemnevala na strani, ki je bila obrnjena proti svetlobi. Potem je poskušal ta pojav izkoristiti za kopiranje neprozornih šablon, črk itd. na to maso. Tako kopirane slike so bile seveda zelo nestanovitne. Francoz Nicephor Niepce, ki se je rodil 1765, je že izdeloval takšne slike s camero obscuro. Louis Jacques Mande Da-guerre (1789—1851) je našel čisto slučajno prvi postopek za razvijanje osvetljenih plošč. Shranil je nekaj takšnih plošč, ki niso kazale nobenega sledu slike v omaro, v kateri izhlapevajočega živega srebra so vplivale , na plast na ploščah in ko je Daguerre čez nekoliko tednov odprl omaro, je s presenečenjem ugotovil, da so se na ploščah pojavile pozitivne slike. Tako je našel princip za izdelovanje fotografij, ki nosijo po njem ime »dagerotipije«. Seveda se je držalo teh fotografij vse polno pomanjkljivosti, zahtevale so osvetlitve po 10 minut in več na solncu in se niso dale razmnoževati. Postopek za razmnoževanje ezirema kopiranje na papir je našel šele angleški plemenitaš Talbot v drugi četrtini prejšnjega stoletja. V zadnji -četrtini 19. stoletja se je začela doba \sakovrstnih podrobnih izumov, ki so spravili fotografijo na današnjo stopnjo. Pred. vsem se je neprestano izpopolnjevala fotografska optika, angleški zdravnik Mad-dox je izumil »suho:; želatinsko ploščo, neki drugi Anglež celuloidni film, neprestano so stopnjevali občutljivost plošč za belo svetlobo in njene barvne sestavine, brata Lumiera sta izumila že plošče, ki so podajale predmete v naravni barvi, izumila sta 1895 tudi kinematografski film in primeren projekcijski aparat, s čimer šele je nastopila kinematografija svojo zmagovito pot. Seveda je imela tudi kinematografija dolgo pot za seboj, preden je postala to, kar je danes. Projeciranje neživih enobarvnih in večbarvnih slik z lučjo na steno so poznali že v začetku novega veka, prve žive slike, naravno jelo enostavne in kratke, je predvajal šele avstrijski feldmaršal-lajtnant Uchatius, mnogostranski izumitelj, 1. 1852. Te slike ozir. prizori so bili slikani z roko. šele 30 let pozneje je razvil Nemec Auschiitz trenutno fotografijo tako daleč, da je postala uporabna za kinematografska snetja in predvajanja s po. močjo njegovega hitrogleda«. Nadaljnji razvoj kinematografije je znan. V zadnjih letih se je posrečilo poleg snemanja scen i je bila skledica z živim srebrom. Pare I tudi kinematografsko snemanje in repro-lapevajoče^a živega, srebra so vplivale ; duciranje zvoka, kar pomeni gotovo krono večstoletnemu žilavemu delu. Prva bakrena hiša na svetu Izredna sreča Rudar Radcliff, ki je popravljal dvigalo v Hatfieldskem premogokopu na Angleškem, je izgubil ravnotežje, strmoglavil v rov in obležal mrtev s prelomljenimi okončinami in prebito lobanjo. Pri padcu je po. drl zraven zaposlenega tovariša Dunhama, ki je tudi padel v brezdno. A v globini desetih metrov se je posrečilo Dunhamu z rokami ujeti jeklen konopec, ki je držal dvigalo. Zdrsnil je po njem s tako naglico, da si je odri in ožgal obe dlani, preden se mu je posrečilo več deset metrov globlje konopec oviti z nogami. S tem opri-jemom je zajezil brzino in se polagoma spustil na dno jame ter ušel sicer neizogibni smrti. Rudnik je bil 200 m globok! Ali si že član Vodnikove družbe? Med množico novosti in zanimivosti v področju pionirskega dela v moderni stavbni tehniki, ki se vidijo na sedanji stavbni razstavi v Berlinu, vzbuja velik interes tudi prva bakrena hiša na svetu. Ena glavnih prednosti nove bakrene hiše je ta, da se morejo montirati njeni posamezni deli v dveh dneh. Cena znaša po velikosti borih 110—140 000 dinarjev! Šolski ravnatelj - ženitveni posredovalec Budimpeštansk; list »A Keggel« poroča o zanimivi zaroki. Ravnatelj nske višje dek« liške šole je našel med pošto za svoje go* jcnke pismo, k> je bilo naslovljeno na neko gojenko II letnika. Ker se mu je zdelo pis« rno sumljivo, ga je odprl Pisec se je opra« vičeval, da ne more priti na dogovorjeni sestanek. Navedel pa je svojo telefonsko številko in prosil, nai ga dekle pokliče. Ravnatelj je dognal, da je pisal pismo neki višji uradnik budimpeštanskega m igu strata. Poklical ga je k telefonu, ga pozval k sebi ter mu povedal, da ve za njegovo razmerje z gojenko zavoda in da bo stvar naznanil županu. Zahteval je od uradnika, naj se takoj javi dekletovim staršem in prosi za roko gojenke. Prisilil ga je tudi, da je podpisal reverz, v katerem se obve« zuje vzeti deklico za ženo. Uradnik se je res ravnal po žahtevah ravnatelja, prosil za roko dekleta ter se z njo tuu. . Reinsove sestre so vedele za bratov zločin Preiskava, ki jo vodi berlinska kriminal« na policija proti zidarju Reinsu, ki je umo« ril denaronošo Schvvana, je prinesla na dan strašne reči. Dokazano je, da sta bili Rein« sovi sestri v stalni zvez; z berlinskimi zlo« činci. Živeli s^a zelo razsipno, denar pa sta prejemali od moških znancev. Spravili sta skupaj tudi majhno premoženje, kajti v trenutku, ko ju je policija prijela, so našli varnostni organi pri njiju približno za 140 tisoč dinarjev nemške in tuje valute._ Po« leg tega so našli pri Reinsovi materi 27.000 dinarjev. Ugotovljeno je dalje, da sta imeli morilčevi sestri svoj bančni račun. Pri nadaljnji preiskavi se je pokazalo, da sta 6estri Reins nedavno izposlovali, da so njunega očeta zaprli v neko umobolnico, ne da bi bil dan za ta postopek stvaren povod Baje sta to storil: zategadelj, ker se oče ni strinjal z njunim lahkoživim ž'.vije« njem. Stric mnr:!c.i Rcmsa zidar F;.ede rich Reins Lz Migdcburga je pred d"©r-a letoma ustrelil svij-ga «ina na Brocknu Po tistem činu je napadel dve ženski in takrat so ga prijela. Sodišče ga ie obsodilo zaradi umora lastnega sina na smrt. vendar so ga bili pomilostili ni dosmrtno ječo. Pri raz« pravi je izjavil, da je u^rel l svojega s na zato, ker je vedel, Ja je njegova rodbina degenerirana. Bal se je. da ne bi sin pode« doval njenih slabili lastnosti. Ugodna prilika Soproga pariškega trgovca Guillaunuta je zapustila moža, ki ni maral pristati na ločitev. Poiskc.l je zapeljivca, ki mu je odpeljal ženo, potegnil revolver in ga težko ranil. Dobil je za ta napad eno leto ječe. Zdaj je vložila gospa prošnjo za ločitev, ker je slednja dovoljena, če je obsojen drug zakonec po kazenskem sodišču. Sodniki so v zadregi. Zahteva je sevsda popolnoma utemeljena s formalnega stališča, toda ali ni tožiteljiea sama povzročila prestopek, ki ga je zakrivil njen mož? Ali ste že naročnik • slovenske ilustrovane tedenske revife »življenje in svet" ? Bik ga je nabodel V hlevu nekega kmeta blizu Linza so te dni zjutraj našli v jaslih starega, težko ra« njenega moža. Kmet je mislil, da spi in ga je hotel zbuditi. Ko pa je stopil bliže, je opazil, da je neznanec težko ranjen. Po« vedal je, da je prišel zvečer v hlev, da bi tam prenočil. Ker pa se je tisti čas zalo« putnilo okno, se je bil prestrašil in zbezijal ter se vrgel na neznanca. Nabodel na jfe na roge in sicer tako, da se je zadri en rog v V6ej dolžini nesrečnikove prsi. Strašr-o "ra« ngeni nesrečnež je kmalu potem, ko so ga našli, umrl. »Tiho, Pri radiu mama, moli večerno molitev!« E. Ebenstein: 42 Dva zakona Romao Pokimala ie. »Tudi ti nisi prav ravnal,« je dejala. »Tisto, kar te je privedlo k Eniki, ni bilo prava ljubezen. Ce bi se ji približal z ljubeznijo v srcu, morda —« Zmajal je z gl&vo. »Saj ta-^o je bilo, mama! In kolikokrat, kolikokrat! A na tem svetu je ni ljubezni, ki bi mogla ogreti ali ganiti srce te ženske. Ne — sebi ne morem ničesar očitati.« »In zdaj« — v glasu gospe svetnikov« je zazvenela tesnoba — »ali še vedno misliš na to, ali še vedno ljubiš Majo?« Njegove oči so vroče zasijale. »Da, mama. Tako, kakor človek ljubi nekaj svetlega, daljnega, nedosegljivega — brez želje. Ali je to greh? Vidiš, kadarkoli sem se bal, da se ne bi zgrudil pod bremenom te malenkostnosti, mrzlote m nizkote, sem pomislil na Majo in vdano vzel križ na svoje rame — kakor ona svojega. Ta križ, ki nama je še edini skuipen po najinem pokvarjenem življenju!« Ne on, ne ona nista vedela, da je bil gozdarski svetnik že pred nekaj trenutki stopil v sobo. Stal je pri vratih in njegove svetle oči, ki so z izrazom neizrekljive ljubezni visele na sinu, so se bile skalile. Zdaj je pristopil k Heinzu. »Dajva, dečko, pojdiva na izprehod. Zunaj se začenja pomlad; nabrala bova mačic, kakor nekdaj, ko si še v kratkih hlačkah tekal z menoj. Ali še veš? Mama je bila zmerom tako vesela, kadar si ji prinesel prve mačice.«' Heinz se je oddahnil. »Da, oče, prav imaš — pojdiva, najbolje bo, da se utrudim. Kako dobro mi bo del izprehod!« Gospa svetnikova je neodločno pogledala drugega za drugim. A tal Požar, zakaj se oddaja del občinskega doma ni razpisala tudi v »Jutru«, ki je vendar v naši občini močno razširjeno, saj Erika ve, da je Heinz prišel. Kad, če bi vprašala po njem?« Heinz je molčal. Gozdarski svetnik pa je mrko dejad: »Pusti -to! Nikar se ne boj, da bi vprašala. Njena mati je pravkar prišla iz bolniške sobe in mi je ihte povedala, da Erika, kolikor more v svoji divji vročici, neprestano daje duška jezi na Heinza in na zakon sploh. ,Zakaj nisem bila bogata, da se mi ne bi bilo treba omožit!' kriči spet in spet. ,Kako lepo bi si bila uredila življenje! Vse pokvarjeno — vse po-kvarjeno!' Strašno je poslušati take reči iz ženskih ust. Uboga Rrandovka se mi kar smili, tolikanj jo je sram za hčer.« Heinz je pogledal mater. Bila je bleda kakor smrt in glava ji je visela na t>rsi. Sam ni vedel, ali je bilo iz sočutja z njim ali iz sramu za ves ženski spol. Molče ji je stisnil roko. Nato je odšel z očetom. Gozdarski svetnik je imej prav. Erika ni več vprašala po soprogu. V divjih vročičnih deliijih, ki so se vrstili z napadi brezupne slabosti, je bruhalo iz nje samo slepo, krivično sovraštvo do njega. Tri dni po Heinzevem prihodu se je gospa Brandova, ki se je bila v tem času tako postarala, da je ni bilo spoznati, zvečer opotekla v gostinsko sobo, kjer so Thurnsenovi v molčeči potrtosti sedeli okoli mize. Njen obraz je bil bel kakor sneg in oči so ji žarele z blodnim bleskom, ki ga ni blažila nobena solza. »Mrtva!« je rekla in se sesedla zraven Heinza na stol. Takoj nato je pobožala njegovo roko. »Odpusti ji,« je zamrmrala. »Veliko je grešila zoper tebe, a zdaj je — mrtva. Jaz, ki sem jo rodila, moram reči: najbolje je tako!« Heinz je presunjen položil roko okoli drhteče starke. Nobene besede ni mogel najti, da bi jo bil tolažil. Da, tako je bilo najbolje. Po vsem, kar se je bilo zgodilo, ga ni bilo čudeža, ki bi bil mogel obnoviti slogo in soglasje med njima. Zelo lepa je bila na odru med nežnimi, bledimi pomladnimi cvetkami, ki so jih bili nakopičili okoli nje. Ves Fichtenau je hodiJ gledat Eriko an obžalovat njeno tragično usodo. Kdaj pa kdaj je plašen pogled ošiaišl mladega vdovca, ki je hodil po hiši z bledim obrazom in suhimi očmi. »Koliko mora trpeti!« so šepetali ljudje. Da, trpel je. Zdaj, ko je bila mrtva, je boli prizanesljivo mislil o njej. V tistem velikem razumevanju, ki nas časih mahoma obide ob mrtvaški postelji kakega človeka, se je vpraševal: »Kaj je mogla za to, da je bila takšna, kakršno jo je bila narava ustvarila? Ali si bil morda pravi mož zanjo? Ali ni na tisoče mož, ki v svojih ženah ne iščejo drugega kakor to, kar je mogla dati Erika Brandova?« Uboga Erika! Zakaj ni bila dobila moža, ki bi mu bilo življenje to, kar je bilo njej — predpustna zabava! Ob petju velikonočnih zvonov so jo spustili v grob. Počivala je tik zraven svojega la-hioživega, častihlepnega očeta, ki je bil zapustil v njenem značaju tolko sledov. Heinz se ni vrnil na Dunaj. Gchpo Brandovo so naprosili, naj razpusti gospodinjstvo v Florijanski ulici in proda vse razen Hein-zevih knjig in raznih spominskih predmetov, katere je podrobno označil. Šam je neutegoma zaprosil za leto dni dopusta. Hotel je najprej potovati v Indijo in nato spisati znanstveno delo, ki je že dolgo zbiral gradivo zanj. Ko je viharnega dne v marcu sedel na brzovlak, da bi se odpeljal na Reko dn se tam vkrcal za Indijo, je srečal grofico Daisv Kreutzenovo. Odhajala je na Štajersko, v samostan, kamor si je tolikanj želela. Komaj jo je spoznal, tako preprosta je bila videti v svoji temni volneni obleki. A kako srečno so sijale njene velike, temne oči! Tajna zavist ga je navdala, ko ji je gledal vanje. Odhajala je v novo življenje. On pa je vlekel razvaline starega življenja s seboj — tja v daljnji, široki svet. Ali ni bila Daisy tisočkrat srečnejša od njega? Radio Izvleček iz orogramov Sreda, 13. maja. LJUBLJANA 12.13: Plošče (mešan program). — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Koncert radio-orkestra. — 10: I. Zore čita iz svo*e povesti »Bel; menihi«. — 19.30: Ruščina. — 20: Koroški večer, prenos iz Delavske zbors niče. — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11.20: Plošče. — 12.45: K on* ccrt radio-orkestra. — 16: Plošče. — i/.30: Koncert radio-orkestra. — 20.30' Spcvo-jrIra. __ 21: Narodne melodije. — 21.45: Plošče. — 21.45: Poročila. — 22.05: Violin* ski konccrt. — ZAGREB 12.30: Plašče. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Za* oreha — 22: Poročila. — 22.10: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 19.05: Godba i -i saksofon. — 19.20: Prenos iz Brna. — URNO 19.05: Plošče. — 19.30: Prenos ope* re >N žava« iz gledališča. — VARŠAVA 17 45: Orkestralen koncert. — 20.30: Kon* ccrt orkestra in solistov. — 21-30: Skladbe za violino in četo. — 22.05: Polet na luno (prenos iz gledališča). — DUNAJ 11: Kom ccrt orkestra. — 13.10: Plošče. — 13.20: Konccrtna akademija. — 20: Klavirski ve* čer Bele Bartok. — 21: Prenos zabavnega programa iz Kolna. — 22.15: Koncert lah. ke flasbe — 23: Jazz-baml. — BEKL1-M jO; Pevski večer. — 20: Plesna gllasba — Zabaven program. — KOENIGSBERG 15: Koncert'lahke glasbe. — 18.30: Kom ccrt tria. — 20: Plesni večer iz Berlina. — Zabaven program. — MUEHLACKF.R ]<>.30: Popoldanski koncert. — 17.30: Alp« ska flasba. — 19.15: Virtuozno igranje na f' iv t o — 19.45: C o m cd i a n; H a rm on is t,s po= i e jo — 2115: Glasbeno li teraren program. — 22.25: Ciganska godba. - BUDIMPE« šT\ 17.20: Koncert ciganske kapele. — 18.50: Sačonsk? orkester. — 19.30: Žaba* ven program. — RIM 17: Orkestralen kom ccrt. _"21: Mešan glasbeni program. Č etrtek, 14. maja. LJUBLJ \XA 9: Predavanje o vinogradništvu. — 9.30: Prenos cerkvene elas-fip. _ 10: Versko predavanje. — 10.20: Knjigovodstvo za hotelirje. — 11: Koncert radio - orkestra. — 12: Napoved časa, dnevne vesti in plošče. — lG: Koncert sramel-1 vaTteta — 17: Osrrinc: W Ljubljano jo dajmo fLiudski oder). — 20: Trenos opere iz gledališča. BEOGRAD 9: Prenos iz katoliške cerkve. __ 11 :-;o- Plošče. — 12.45: Koncert radio-orkestra.'— 10: Plošče. — 17: Narodne melodije na dudo. — 17.30: Pevski konc°rt. — 18"' Koncert lahke glasbe. - 20: Prenos programa iz Ljubljane. — 21.30: Poročila m plošče. - ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert orkestra balalajk. — 20: Prenos programa iz Ljubljane. — PRAGA iS: Pevski koncert. — 19: Združeni tamburaški zbori. — 10.30: Godba na pihala. — 21: Poljuden simfonični koncert. — 22 30: Koncert pa orale. — BRNO 16: Konneri iz Prage. — 18: Pevski koncert. — 19.30: Godba »a pilila. _ 22.30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.40: Koncert orkestra mandolin. — 18.80: Petje. — 20.13: Operetni večer. — 23: Koncert lahke glasbe. — DUNAJ 9.30: Poljuden koncert. — 11.30: Bachova glasba 17. Leipzisa. — 19.10: Komorna glasba. — 2010: šfagerji. — 21.40: Jazz - band. — r>FRT I\ 20 lO: Orkestralen koncert. — Godba* za ples. - KONIGSBERG 16.25: Koncert lahke glasbe. - IS: Koncert godbe na pihala. - 19: Slulioigra - 20.10: Poljuden orkestralni in pevski koncert. -00 30' Plesna "lasba. — .MtJiluALi\]i.iv 10. Orkestralen koncert. _ 18.30: Koračnice. -"0 45: Klavirski koncert. - 21.1»: Koncert lahke glasbe. - 22.50: Godba za ples. -BUDIMPEŠTA 17.10: Koncert vojaške godbo. _ 18.30: Pevski koncert. — 19.30: I re-nos o,vre iz gledališča. - Ciganska godba. — RIM "iT: Komorna glasba.--1: »umo- ničen koncert. __—— Čudno občinsko gospodarstvo Za/og, 11. maja. V nedeljo se je vršila občinska seja, na kateri se je razpravljal med drugim tudi obračun za lani in nakup zemljišča za za= loško šolo. K obračunu je prijavil besedo občinski svetovalec im pregledovalec raču» nov Ciril Požar, ki je v ostrih besedah na» padal župana, očitajoč mu, da dela brez sklenov odbora in da je v več primerih do* bavljal občini sam. namesto da bi oddajo teh nabav razpisal, s čimer bi bila obrt« nikom in kmetom nudena prilika konkm renčne razprave, kamero zahtevaio tudi ob las t va. Tako je med drugim dobavil za občino hrastove in kostanjev droge za podaljšanje električnega voda, hrastove knl^Ve za količenje rroviih potov no regu* lacmV.ern načrtu, stebrioe za loaž%K>ta in kurivo za občinsko hišo Na kurivo za ob' črnski dom je opozoril pregledovaka čunov Dimnik Jakob. V nadaljnjem je oči* se je celo prejšnji knezoškof ob birmovanja bridko pritožil, da je pri nas mnogo več »Jutrov« kakor »Slovencev,«. Župan je odgovoril z izgovorom, da je »Jutro« dražje od »Slovenca«. Župan je izplačal župniku v Dev. Mar. v Polju 2753 Din osemodstotniih obresti od 59.000 Din, za katere se je odkupila »ne» obhodno« potrebna organistova njiva, ki stane s prepisom vred 64.218 Din in kate» re letni donos znaša celih 200 Din. Na na=> vedeni organiistovi njivi bi se morala svoje časno graditi rampa in tovorno skladišče. Dasi je na Požar jevo pritožbo proti ne» potrebnosti teh del tudi železniška direk« cija v Ljubljani priznala, da ni dejanske potrebe teh naprav v vasi Dev Mar. v Polju ker znaša razdalja med Dev. Marijo v Polju in Zalogom le 1.5 km, se je za* hotelo županovim zagovornikom izvlečnega tira. Komisijski stroški in izdelava teh na» črtov je stala 1040 Din. Nikdar pa ni žu* pan prebral, kaj je komisija sklenila, niti na ponovno zahtevo Požar jevo na tej se* ji. Opozorjen po šefu finančnega odseka Janezu Kuharju je navajal Požar, da_je bi« 10 izplačano občinskemu tajniku 4973 Din nagrade za nadure. Načrti zidarskega moj« stra Eerenca, ki so stali 8200 Din so posta« 11 ničevni in se zavrgli, ker je bik gradnja občinskega doma poverjena nekemu Mavri« ču. Dasi ima občina tajnika, dobro pisme« nega slugo, srednje pismenega župana i.n v najnovejšem času celo žensko pisarniško moč, so se oddali prepisi in splošni pogoji za oddajo del občinske hiše nekemu No« vaku Zdravku. Dalje se je nabavilo v žu» panovi sobi in v sejnem prostoru četvero razkošnih lestencev za visoko ceno. Vse to v času, ko občani najstrožje sodijo žu* pana in mu davkoplačevalci mole ček p davčne uprave pod nos. K točki nakupa zemljišča za zaloško šolo, ki ga predvideva kr. banska uprava, se je oglasil občinski blagajnik in kmetij« ski strokovnjak Hlebš, ki je trdil, da je neki dostojanstvenik pri zadnjem obisku v Sloveniji izjavil: »Ako ni denarja, nikar zidati v oblake.« S tem je padla ta 'točka dnevnega reda za enkrat v vodo. Botram in botrlcam se priporoča za nakup UR, ZLATNINE in SREBRNINE po nizkih cenah zlatar Stanko Japelj DUNAJSKA CESTA ŠT. 9. Lastna delavnica. — Popravila in nova dela točno in poceni. 5554 »••■»•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a* Kaj naj čita nežno čuteča žena? Roman R. Tagoreja: »Dom in svet«. Izdala »Tiskovna zadruga«. Tkalec-strokovnjak z izvrstno prakso kot kalkulant, vodja tkalnice, organizator, dessmateur itd., tudi ko-mercijelno izurjen, na vodilnem mestu, 39 let star, vešč perfektno nemščine in češči-ne, obvladajoč tudi slovenščino in srbohrvaščino, s prima referencami, išče mesta. Ponudbe pod »Vollkommen verlasslich XX« na Publicitas dd. Zagreb, Ilica 9. 6748 AVTO odprt, 8 cilinderski, zelo malo vožen, ugodno NAPRODAJ. Oferte pod šifro »Redka prilika I« na oglasni oddelek »Jutra«. 678b Mizarji «t POZOR! Oglas za podizanje instalacije za centralno odvodjenje dima u ložionici na teretnoj Staniči Novi Sad Direkcija državnih železnica u Subotici na osnovu rešenja gospodina ge-neralnog direktora y aktu generalne direkcije državnih železnica G. D. Br. 99326/30 od 5. decembra 1930. godine 1 odredaba zakona o državnom računovodstvu'čl. 86 do 98 raspisuje na dan 6. juna 1931. godine prvu ofertahiu }av-nu Mcitaciju za podizanje instalacije za centralno odvodjenje dima u ložionici na teretnoj stanici Novi Sad. Kaucija od 5 % ponudjene cume za naše odnosno 10% strame državljane polaže se na blagajni direkcije državnih železnica u Subotici ili na blagajnama ostalih oblasnih direkcija državnih železnica prema čl. 88 zakona o državnom računovodstvu, a najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije. Propisno taksirane ponude u voskom zapečačetiem zavoju sa oznakom spolja »Ponuda za podizanje instalacije za centralno odvodjenje dima u ložionici na teretnoj st. Novi Sad ponudjača N. N.«predaju se najkasneje do 11 časova gradjevinskom odelenju direkcije (Trg Vojvode Putnika br. 9. II sprat.) Pravo na licitaciju imaju samo ona lica i tehnička preduzeča koji podne-su komisiji za licitaciju dokaze svoje preduzimačke sposobnosti, revers o položenoj kauciji, uverenje da su svojuradnju za porez prijavili i da su na istu platili sav pores sa pripadajučim prirezima za sve istekle zakonske ro-kove kao i za sve odobrene obroke po specialnim rešenjdma. Zastupnici ponudjača moraju imati sa sobom pismeno punovažno puno-močije da ih mogu na ovoj licitaciji zastupati. Planovi, obrazac ponude. opšti i specijalni uslovi mogu se videti i po ceni od 643 dinara nabaviti svakog radnog dana za vreme zvaničnih časova u gradjevinskom odelenju direkcije državnih železnica Subotica. 6604 Naknadne ili telegrafskim putem oodnete ponude neče se primiti. Iz Direkcije Državnih železnica u Subotici br. 6882/1931. Stavbno okovje, mizarsko orodje in orodje za strojno mizarstvo samo najboljših znamk ter Ia. Kemscheidske žage vcnecijanke tračne, krožne in druge dobite najugodneje pri „JEKLO" TRGOVINA Z ŽELEZNESO LJUBLJANA, Stari trg Telefon 28 — 45 6m POSESTVO ob novi cestni železnici, z enonadstropne hišo in velikim vrtom, primerno za indu strijsko obrt ali slično, poceni NAPRODAJ. Oferte pod »Ugodni pogoji plačanja« na oglasni oddelek »Jutra«. 6786 Avtomehanična in kovinsko - strugarska delavnica izdeluje cilindre ln ročična vratila z ameri-kanskim Stormizing«strojem. Precizna izdelava, za katero jamčim. Cena za sve-drino Din 100. Franjo Gredelj, Zagreb, Deželi čeva nI. 6, telefon 22-07. 4517 'Cenjenemu občinstvu naznanjam, da otvorim v ponedeljek, dne 11. maja 1931 najmodernejšo brzolikalnico za likanje raznovrstnih oblek. Posedujem v to svrho najmodernejši amerikanski univerzalni stroj, s katerim zlikam in očistim obleko v najkrajšem času. Na željo stranke se obleka tudi prekroji ali obrne. — Poleg tega priporočam svoj prvovrstni modni atelje po zelo solidnih cenah. JOSIP BOC, LJUBLJANA, Kolodvorska 6. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom nenadomestljive izgube našega nad vse ljubljenega, dobrega soproga in očeta, gospoda Ivana Aleša ter za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najiskre-neje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, zadrugi obrtnikov, stanovskim kolegom, pevskima društvoma »Slavec« in »Krakovo-Trnovo« za prelepo žalno petje in končno vsem prijateljem in znancem, ki so v tako častnem številu prihiteli od blizu in daleč in spremili dragega nam pokojnika na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 12. maja 1931. 6787 Globoko žalujoča rodbina Aleševa Mestni pogrebni zav^j Občina Ljubljana V neizmerni žalosti naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je moj nadvse ljubljeni soprog in stric, gospod Ferdinand Fortunat žandarmerijski narednik v pok. dne 11. t. m. ob 6. uri popoldne po kratkem bolehanju, v starosti *3 let, Bogu vdano preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 13. maja 1931 ob 2. uri popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Sv. Jakoba dne 20. maja ob 7. uri zjutraj. 6782 V Ljubljani, dne 12. maja 1931. Žalujoča soproga Katarina Fortunat Brez po^ebne-ga obvestila Gospa IDA WILFAN roj. JEANRENAUD; nje otroci JELA, IGOR in SERGIJ; kontraadmiral ALFONZ WILFAN in doktor JOSIP WILFAN; gospa JOSEPHINE JEANRENAUD; nečaki in nečakinje; svaki in svakinje užaloščeni naznanjajo, da je njihov soprog, oče, brat, zet, stric in svak FRAN WILFAN Namestnik delegata Kraljevine Jugoslavije pri Mednarodni donavski komisiji, Delegat pri Tehnični komisiji za režim donavskih voda. korvetni kapitan v rezervi, po dolgi, težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul dne 1. maja 1931 v Niči, kamor je bil odšel po službeni dolžnosti. Truplo je bilo prepeljano v domovino in se 15. tega meseca ob 5 U popoldne prenese na šmartinskem pokopališču v Stražišču pri Kranju iz mrtvašnice v rodbinski grob. Dubrovnik, maja 1931. DUBROVNIK, TRST, RODAUN PRI DUNAJU, DUNAJ. Oglasi v „JUTRU" imajo siguren uspeli ?