Leto XIV.. štev. 288 Ljirtljana, nedelja 10. decembra 1933 Cena Din uy 241 Naročamo 41UUM oksoccu«. UU> Za uiozematvc Din 40,— UreUmSlvo; LJubljana, tinalijeva ulica 5. Teleton 8122, 3123. 31Z4. 3125. 3126 M ari bo, Gosposka ulica 11 Teleton it 2440 Celje, Stro8smayerjeva ulica fitev. L Telefon št 65. Rokopisi se ae vračajo. po tarifu. — Oglac Ob posetu bolgarske kraljevske dvojice Bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana prihajata danes na obisk k naši kraljevski dvojici v Beograd. Naša državna prestolnica se je pripravila, da visoke in mile goste sprejme čim bolj iskreno in svečano. Beograjsko prebivalstvo bo pri tem govorilo v imenu vsega jugoslovenskega naroda, ki stoji kakor en mož za svojim kraljem in voditeljem ter z njim vred prisrčno pozdravlja kraljevsko dvojico bratske Bolgarije in ju sprejema z onimi občutki gostoljubja, ki so svojstveni Slovanom. Malo je dogodkov v mednarodnih odnošajih in v območju našega domačega zanimanja, ki bi vzbudili toliko s simpatijami in zadovoljstvom spremljane pozornosti, kakor ta bolgarski poset. Prihod kralja Borisa, kraljice Ivane in princa Cirila v Beograd je pred vsem rodbinskega značaja ; nedavnemu sestanku na beograjski postaji in drugemu na bolgarski črnomorski obali sledi sedaj oficielni obisk bolgarske kraljevske dvojice v Beogradu, obisk, ki bo trajal več dni Tudi če bi ta obisk ne pomenil drugega kakor samo to, da vladajo med našim in bolgarskim dvorom prisrčni odnošaji, bi ga bil jugoslovenski narod, tako tesno povezan s svojim kraljem, iz srca vesel. Tem bolj ga je vesel, ker upravičeno vidi v njem nov pomemben korak k utrditvi miru in prijateljstva na Balkanu, posebno pa k prijateljskemu zbližanju obeh južnoslovan-skih držav. Živimo v dobi, ko se svet krčevito trudi, da ojači mirovne težnje in stori vse. kar bi moglo zmanjšati, če že ne popolnoma odstraniti nasprotstva med narodi. Vidimo na delu konstruktivne sile, ki stremijo za tem, da s« narodi končno iskreno sporazumejo m da se v čim intenzivnejšem kontaktu med vsemi ak-ti-roimi činitelj! pripravijo čim prej ln čim trdneje pogoji za tak sporazum. Zlasti vidimo na delu miroljubna stremljenja na Balkanskem polotoku in brez pretiravanja smemo trditi, da v tem pogledu danes prednjačimo Evropi. Vsa javnost pri nas in na Bolgarskem spremlja s simpatijami ta pokret in mu od srca žele uspeha. Da, tudi na Bolgarskem. O tem smo trdno prepričani, kajti ni mogoče več dvomiti, da se v bolgarskem narodu pojavlja nov duh. Tudi v njem postajajo vedno močnejša stremljenja po medsebojnem zaupanju in po sodelovanju z os'tallmi balkanskimi narodi, pred vsem pa z nami, ki nas z Bolgari veže poleg skupnih interesov še slovansko bratstvo. Mnogo razveseljivih dogodkov smo doživeli letos v tem praven, mnogo dokazov, da nastaja nova doba. Začelo se je menda z udeležbo naših delegatov na sofijskem mednarodnem kongresu svetovne zveze za prijateljstvo med narodi s pomočjo cerkve. Sledili so vedno številnejši poseti bolgarskih predstavnikov pri nas in naših v Bolgariji, inženjerji, gospodarstveniki, lovci, pravniki itd. — in končno, politično gotovo najvažnejši, poset jugoslovenskih novinarjev v Sofiji in bolgarskih v Beogradu. Vsi ti poseti so bili tudi v bolgarski javnosti sprejeti z vidnim občutkom olajšanja in zadovoljstva. Tudi sedaj vidimo, da spremljajo bolgarsko kraljevsko dvojico na njenem potu v Beograd simpatije in želje vsega bolgarskega naroda, prav tako, kakor jo sprejemajo simpatije in želje jugoslovenskega naroda. Bolgarska kraljevska dvojica je v svojem narodu zelo popularna in priljubljena. Kralj Boris je prevzel vlado v težkem in usodnem letu 1918. Izid svetovne vojne je zapustil v Bolgariji globoke sledove v vseh delih naroda in v vseh panogah njegovega življenja. Mladi kralj je moral pokazati v tistih težkih časih mnogo, mnogo volje in vztrajnosti ter ljubezni do svojega naroda, da ga je začel voditi iz teh strašnih povojnih težav. V psihozi bolgarskega naroda po letu 1918. je tudi glavni vzrok za nezaupanje in česta nesoglasja med Bolgari in sosedi. Kralj Boris je sprejel nase plemenito in težko nalogo, da svojemu narodu vrne ono zaupanje, ki je neobhodno potrebno za plodno mednarodno sodelovanje. Njegovo vztrajno delo je rodilo že lepe uspehe. Prežet iskrenega miroljubja je ustvaril tudi v Bolgariji ugoden teren za delo na zbližanju balkanskih narodov. Tudi v oficielnem obisku, na katerega pride s kraljico danes v Beograd, vsi pravi prijatelji miru na Balkanu upravičeno vidijo nov znak boljših dni na Balkanskega polotoka, pred vsem pa v odnošajih med obema bratskima in sosednima slovanskima narodoma. V tem ponovnem sestanku obeh suverenov vi-* dijo pričetek velike etape dela za trajni mir in prijateljsko sodelovanje. Beograjski slavnostni dnevi n&,s utrjujejo v prepričanju, da smo na dobrem potu v skupno korist balkanskih narodov. Balkan ima veliko, značilno preteklost, ima pa tudi veliko bodočnost, ki si jo gradimo sami. V tem spoznanju in s takimi željami bo danes Jugoslavija z veseljem priča- TUDI BOLGARIJA SE RADUJE POTI SVOJEGA KRALJA » Velik odmev beograjskega poseta kralja Borisa in kraljice Ivane v vsej bolgarski javnosti — Zadnje priprave v Beogradu Sofija, 9. decembra, t Vsi sofijski in podeželski listi obširno poročajo o jutrišnjem poseitu bolgarskega kraljevskega para v Beogradu. V svojih uvodnikiih posebej na-glašajo. da so se v Beogradu pripravili na sprejem bolgarske kraljevske dvojioe tako, kakor še za noben sprejem tujega vladarja. To je nov dokaz, da se jugoslovensko-bolgarskii odnošaji dan za dnem boljšajo. Katkor bolgarski tisk, tako smatra tudi bolgarska javnost, da bo bivanj« bolgarskega kraljevega para v Beogradu obrodilo ugodne rezultate za zbližanje obeh bratskih narodov. Listi so objavili na svojih naslovnih straneh tudLa Bulgarie« poluradni organ bolgarske vlade, priobčuje uvodnik pod naslovom »Kraljev obisk v Beogradu«, člankar Izvaja: >2e samo dejstvo, da bolgarski kraljevski par, ki je pred kratkim potoval po Evropi, odhaja na uradni obisk k suvere-noma naše zapadne sosede, dovolj podčrtava pomen tega obiska. Ta dosodek vzbuja naijvečdo pozornost tudi v mednarodnih krogih. Priznati je treba, da je tista javnost, ki Je dozdaj kazala veliko rezervira-nost nasproti možnosti iskrenega sodelovanja med balkanskimi narodi, nostala ra dovedna, kakšne uspehe bo obrodila velika diplomatska aktivnost, ki se zadnje čase razvija v naših krajih. V zvezi s tem bo beograjski obisk skupno z evksinogradskim in sestankom meseca oktobra med kraljem Borisom to kraljem Karolom na Dunavu igral odločilno vlogo in pomenil brez dvoma veliko etapo na potu do rešitve težkih problemov, s katerimi se ukvarjajo balkanske vlade. >SIovo< prinaša članefc pod naslovom »Srečno pot.!< Li«t naglaša pomni Jutr«. šnjega sestanka med jugoslovenskim ln bo). ' garskim vladarjem v Beogradu (ln prav'* »V tem sestanku Selimo videti »rečen začetek novega razmerla med obema Hrtii-vama.« Avdijence g. Mušanova Sofija, 9. decembra, p. Sno<či je bil ministrski predsednik Mušanov prt kralju Borisu. Danes je kralj ponovno sprejel Mušanova. Oba razgovora sta se nanašala na zadaje podrobnosti v zvezi z obiskom v kala in iskreno pozdravila na svojih tleh visoke goste iz Bolgarije. Dneve njihovega bivanja v jugoslovenski prestolnici bo spremljala vsa naša javnost z najtoplejšimi simpatijami. Beograda. Bolgarski poslaafk v Beogradu Kljusivanov Je snoči odpotoval lz Sofije v Jugoslavijo. Priprave v Caribrodu Carlbrod, 9. decembra, t Z nocojišnjim vlakom so prispeli v Cariibrod odposlanec Nj. Vel. kralja admiral Dragutin Priča, kii je dodeljen v službo bolgarskemu kralju in kraljici za časa njunega bivanja v naši dr žavi, adjutant Nj. Vel. kralja polkovnik Stojanovič, beograjski direktor diržavnih železnic NaumovCč in pomočnik beograjskega policijskega upravnika Dušan Fiiipovič. Kot zastopnik zunanjega ministra Boška Jevtiča je prispel v Caribrod tudi njegov osebni tajnik Slavko Kojič, da pozdiravi ministrskega predsednika in zunanjega ministra Nikoto Mušanova. Caribrodsko želez-tiiško postajo so že danes svečano okrasili z zelenjem ter jugoslovenskimi in bolgarskim" nacionalnimi zastavami. Bolgarski kraljevski par prlsp« s svojo suito v Caribrod jutri ob 8.18. Tu se bo kompozicij* dvornega vlaka ustavila za 18 minut, nakar bosta bolgarska suverena s spremstvom nadaljevala pot proti Nišu in Beogradu. Kakor carilbrodska, tako so tudi: pirotska, nSka i« vse ostale železniške postaje na progi do Beograda okrašene z zastavami in zelenjem. Obmejno prebivalstvo na obeh straneh je sprejelo vest o novem sestanku Jugoslovanski! vladarjev z Iskrenim veseljem. Bolgarski novinarji na potu v Beograd Sofija, ». doc. AA. Danes j. odpotovala v Beograd skupina bolgarskih novinarjev, ki bo poročala svojim listom o bivanju bolgarskega kralja in kraljic, v Beogradu. V skupini so med drugimi gg. Todor Ilrlstov, ravnatelj tiskovnega, oddelka pri zunanjem ministrstvu, Vasiljev, ravnatelj lista »Znar me«, Kožuharov, ravnatelj lista »Slovo«, Tanev, ravnatelj >Utrac, ia predsednik Novinarskega udražonj*., Kij* "VTkov, ravnatelj »Pladna«, Rlzov, ravnatelj »Nesa vlslnoati«, Genadljev, urednik bolgarske agencije, Bojadžijev, Brodnik lista »Zera-ljodelsko Zname«, Asen Stambolijskl, urednik »Pobede« Itd. Cuparov, urednik »Novega Vremena«, štirje fotoreporterjl ter Asen Božlnov, taijnlk bolgarako-jugoslovecafee lige. Proglas beograjskega župana Beograd. 9. decembra d. Beograjski župan Milutin Petrovič J. izdal ob posetu bolgarskega kralja Borisa in kraljic. Ivane proglas na beograjsko prebivalstvo. V proglasu pravi med drugim: »Jutri se v Beogradu sestaneta vladarja dveh bratskih narodov, vladarja, katerih vzvišena domova sta zvezana po rodbinskih zvezah. Sestanek našega kralja Aleksandra z bolgarskim kraljem Borisom pomeni za nas nove svetlejSe upe ca bodočnost obeh bratskih držav. Beograd s. od srca raduje tega dne. v tem velikem zgodovinskem dogodku vidi jamstvo miru in ustvarjanje možnosti za miren gospodarski in kulturni razvoj obeh naših narodov. Beograjčani, v zavesti, da boste svojo dolžnost izvršili do popolnosti prav zato, ker izvira lz vaših toplih čuvstev napram bolgarskemu narodu in napram njegovemu vzviSenemu kraljevskemu domu, vas le spominjam "na to dolžnost in sem prepričan, da bo Beograd, kakor vsa naša država. našel v tem zgodovinskem dogodku pobudo z dostojanstveno manifestacijo svojega navdušenja in da bo skupno s svojo občinsko upravo vzkliknil; živel kralj Aleksander I. in njegov Jugoslovenski narod! živel kralj Boris in njegov bolgarski narod! živela njuna kraljevska domova!« Dovršene priprave za sprejem v Beogradu Beograd, 9. decembra, p. V Beogradu so se nocoj zaključile poslednje priprave za svečani sprejem bolgarske kraljevske dvojice in njenega spremstva. Vse glavne ulice so bile že nocoj razkošno razsvetljene z električnimi žarnicami v jugoslovenskih in bolgarskih barvah. Z vseh hiš viise jugoslovenske zastave, s poslopij državnih oblasti pa poleg jugoslovenskih fcidi bolgarske tro-bojnice. Beograjski tisk posveča svoje prve stranC posetu visokih gostov iz Bolgarije ter obla vJ j a poleg pozdravov jn poročil tudi komentarje, v katerih ugotavlja, da prihaja v Beograd poleg kraljevske dvojice tudi bolgarski ministrski predsednik, kar daje obisku še poseben političen pomen. Beograjski listi pozdravljajo ta poset kot velOk korak ureditvi odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo. Avstrijski tisk o posetu Dunaj. 9. decembra, d. »Neue Freie Hren se« objavlja ob priliki beograjskega obiska kralia Bori^sa daljši članek pod naslovom »Aktivna balkanska politika«. Članek raz-oravlja o razvoju političnih razmer na Bal canu ter nrihaia do nasledniega zaključka: »Zapad. ki so sa n-^kHai balkanski narodi smatrali za nekak najvišji ideal, ie v zadnjih letih popolnoma izgubil svoi sijaj. Vedno globlji prodira spoznanje, da ni treba iskati stika in zaalombe v daljnih deželah, temveč pri narodih enaka strukture, tradicije in razvoja. V tem pogledu pa je Balkan kljub vsem plemenskim in narodnim razlikam idealno enotno ozemlje. Zato narašča naglo in nevzdržno pokret za tesno zbližan j i vseh balkanskih držav. Seveda obstoja še povsod proti t?mu pokretu slabša ali jačja opozicija, zlasti tudi od zjnaj. Opozicija prihaja od onih, ki ®e boje, da bi z novo balkansko politiko izgubili upravičenost do obstoja, toda gotovo je, da zavračajo balkanski narodi brez izjemi take mahinacije in da iščejo preko vseh težkoč pošten sporazum. Govoriti o možnostih uspeha tega pokreta bi bilo dane. 8e prezgodaj, gotovo pa je, da vsebu-ji mnogo pozitivnih in plodnih elementov. Nihče ne sme podcenjevati, kajti za njim e? že kažejo, sedaj še v megli, obrisi mnogo večjega in mogočnejšega pokreta. Rusija ni danes več za vzhodne narode nesrečo prinašajoče strašilo, temveč '»ventualno dobrodošli zav»znik. Morda ni več daleč čas, ko bo Rusija na evropskem vzhodu zopet igrala slično ulogo, kakor io je pod carskim režimom. Ni posebno pomembno, toda značilno je, da Bi v slovanskih malih državah srednje in vzhodne Evrope zopet opaža panelavi-etično ra®položinje. Zopet govore o veliki slovanski Rjsiji in svetovni misiji slovan-stva. Čeprav manjka tej struji vsaka realna podlaga, js vendar poleg vsega drugega znamenje za naraščajoče simpatije, ki se pojavljajo v vzhodnih državah napram Rusiji.« Tudi »Nenes Wiener Jonmal« j« dane« objavil uvodnik »Politična aktivnost na Balkanu«. Med drugim pravi: »Politika na Balkanu je v zadnjem Čast silno oživila. Na dnevnem red j ao medeeboj ni obiski odličnih balkanskih državnikov ia politikov, vrše ee razne konferenci za g<» spodareko in kultirno zbližani? balkanskih držav in cele vrste manifestacij za balkansko solidarnost. Obenem se listi ve^h balkanskih držav bolj kakor kdajkoli pr*i bavijo s problemom zbližanja in sporazuma na Balkanu. Največji ln najpomembnejši dogodek v bal-kansfki politiki je bilo brez dvoma nedavno potovanje jugosiovensk^ga kraljevskega para po balkanskih državah. Ne samo balkanski tisk. temveč tudi i dijaki, k si izberejo akademske poklice študiraj« na naši univerzi Vsak iamed teb bo ne koč, v ožjem ali širšem krogu kot inte ligent poklican voditi u«odo našega člove ka in našega naroda Kako bo to stori* pa je prav odločilno odvisno od tega. ka ko ga bodo duhovno oblikovala leta nje govega študija v LJubljani Naivno bi bi lo misliti da bi za tako vodstvo zadoščala zgolj tehnična izobrazba in tehnično zna nje ki si ga na univerzi nrldobi naš vIbo košolec v svoji izbran! stroki Neprimeren večjega pomena za to vodstvo Je kako iz oblikuje dušo našega visoKošolca duhovnr življenje 'ljubljanskega mesta, icako mu formira svet njegovih mora ličnih in etič nih vrednot Čim močnejši čim globoke.1 ši so duhovni tokovi ki gibljejo duševno živijenle naSegp mesta tem hns-atpiS* tv obilkovana duša našega slovenskega vlso-košolca, bodočega voditelja narodovih usod Čim bolj je duhovno življenje ljubljanskega mests sposobno vzbuditi v našem vlsokošolcu občutek sa celokupnost, Pofinlti njegovo čuvstvo odgovornosti ln predanosti skupnim narodnim potrebam, tem občutljivejše in vestnejše bo vsak teb naših bodočlb voditeljev naroda kasneje Jemal v roko Javne narodne posie tem uspešnejša bo njegova skrb ta narodovo usodo In tem bolj bo zavarovan vsak važen interes našega drobnega človeka V življenjskem interesu zadnje naše gorsice vasi je torej de Ima Ljubljana kot duhovna oblikovalka bodočih Inteligenčnih generacij in bodočih voditeljev intenzivno duhovno življenje če pa tako gledamo celotnost duhovnega gibanja, česar živi nositelj je ljubljansko mesto, pač ni mogoče prezreti če imaš le nekoliko občutka za duhovne realnosti da Je ljubljansko narodno gledališče prezna-menit čtnitelj za važno področje narodovega duhovnega življenja Ne gre pri tean samo s« to. da j« to gledališč« r tako lepo rastočem nivoju, doseženem s požrtvovalnimi umetniškim: napori vsega njegovega osobja oblikovalec estetlčnib vrednot ln njihov posredovalec naši akademski mladci Saj n« mor* biti dvoma, da j« tudi »gotj estetlčno oblikovanje duh« silno dragoceno Toda še važnejše kot zsolj estetlčno oblikovanje se mi »dl. da umetniška doživetja, Iti Jih posreduje naše gledališč« v A«*1alje bolj dovrie-ni obliki. lzr«»dno botcatljo celotno duJo naš« dorašč&joče bodoče voditeijsse generacij« BaS to rastoče bogastvo v njenih dušah daje zavest velike tKilnostl sile in moči. samozavest tn duhovno nrsvnoveše-oost, k) sta pogoj ti vzmet vsakemu velikemu dejanju In veakj radoetno-svežl Akciji, usmerjeni r korist skupnosti Duhovna moč tn duhovno zdravje vsega slovenskega naroda sta torej odvisna od intensivnosti duhovnesra življenja LJubljane, ki je z« slovenski narod teto. kar so glava in možgani za telo L>ubljana Je kot oster svetilnik, čegar luč sega v sad-njo slovensko vas če bi ta luč začela med-!«tl. s« bo temnilo v zadnji slovenski vast. Zato al samo praviftno, temveč sa r«s naS narod žlvljensko važno, da bodoči ba-novlnsitl proračun naklon) ljubljanskemu gledališču prav Izdatno podporo Tako dragocen organ naše kulture, kot Je naSe narodno gledaHšče. nikakor ne sme ohro-meti In to tem manj, ker W razmeroma majhna žrtev par stotisoč dinarjev sado-stovala, da naše gledališče neokrnjeno prebrede sedanjo težko krizo če bi enkrat propadlo, bi ga bilo mogoče kasneje, a bogve kdaj, vzpostaviti le s nesorazmerno večjimi denarnimi žrtvami Da niti ne govorim o velikem morallčmenn porazu, ki bi ohromil tudi vsa naša ostala kulturna prizadevanja. č« bi ne.m propadel ta nal kulturni institut, ki nam je že doslej posredoval toliko nepozabnih umetnostno-kuK turnih manifestacij. Vzajemna pomoč v konkurzu Banska uprava razglaša: Z odločbo g ban« dravske banovin« 1 dne 7. oktobra t L, Vili No 5357-21, je bilo »Vzajemni pomoči«, reg pom blagajni v Ljubljani, odobreno delovanje na podlagi pravil, ki so bila na prošnjo sedanjega odbora m po zaslišanju predlaganega izvedenca v zavarovalni tehniki sočasno odobrena. taradi nadziranja delovanja pa je bil blagajni postavljen državni nadzorni organ Izprememba statuta »e je sestavila na supoziciji da bo vsaj pretežna večina dosedanjih članov nadaljevala zavarovanje, kakor to izvedenec v referatu od 31. avgusta 1933 navaja Od nekdanjih 24 496 članov, zavarovanih za »lučaj «nrti. je do 30 novembra 1933 samo 2456 članov plačalo nove prispevke in s tem nadaljevalo zavarovanje Ako bi vsaj 20 odst vsega članstva, to je vsaj 5000 rizikov povprečne kvalitete, nadaljevalo zavarovanje, bi bilo šele potem mogoče eventuelno misliti na nadaljevanje zavarovanja Sanacija »Vzajemne pomoči« Je glede na upe in terjatve, dnevni inkaso. pričakovane po6mrtntne itd ▼ okviru zakonitih predpisov pr1 sedanjem stanju razmer nemogoča Čim je bil kr bansk' upravi predložen tak referat in pregled sedanjega stanja blagajniške imovine, je izvajala dolžnosti nadzornega oblastva in blagajni ustavila delovanje brez odloga s pozivom, da zaprosi pri sodišču za otvoritev stečaja zaradi prezadolženosti Članstvo n upniki naj predlože svoje zahteve pristojnemu sodišču. Zborovanje odvetniške zbornice Odvetniška zbornica v Ljubi lani le snoči na svojem izrednem občnem zboru odobrila spomenico glede uredbe o kmetskih dolgovih m glede predl«>gov za izpremem-bo davčnih zakonov, ki je bila vložena na pristojnih mesth Udeležba na zborovanju ie bila zelo velika in debata zelo živahna. Vremenska n*w>v*d Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačnost s začasnim razvedrivanjem, ponoči, stalno hladno vreme _ Situacijsko poročilo: Barometrski maksimum, ki Je prekrival evropski kontinent, se Je razde Hi na dva dela na Jugovzhodu je oslabel, na severozapadu pa se je ojačil Dunajska vremenska napoved ta nedelje Se hud mraz podnevi nekoliko milejše, po nf-Ur^ hn lahno m-*-; V © ''''nfffn!n!!!H?if!!!H!!!!!!l!!IHH!nHS!HI!!lf! kvalitetne domače in norveške za smučare domača in norveška Zmerne cene. Sin n čl ia deeo. A« Goreč (1. 7j o. z. LfnS)I)a»a poleg nfbonfnika Ob posetu bolgarske kraljevske dvojice m i Nj. VeL kralj Boris 'F ^ > mšMB m i ! -v Pil■ ^sl fr ~ j ffj. VeL kraljica Ivana t bolgarski narodni noši Razstava zagrebške »grupe Trojke« v Ljubljani 3>or,e« ob 11 ari s« otvarja r Jakopičevem paviljonu raastava zagrebške ska-phle Trojica (Ljuba Babič, Vladimir Be-«16 ln Jerallm Mlše), pomnožena s deli znamenitega poljskega lesorezca Wl. Sio-cfijlsa«., A Motlke m Franca Paviovca. Ti umetniki »o minul« tedne razetarljall t ZagreDu (n dosegli splošno priznanje kritike in občinstva Listi »o pisali 0 razstavi kot o umetnostnem dogodku. Sicer pa grt za slikarje, ki »o si že pridobili uinet-oliki »love« tn stoje dane« v oapredj« brvASK« irkovne umetnosti. Nekaj J« tudi pripomogla kupo polnitev >troJlce< t grafiko velikega poljskega umetnika Skoccjr-lui. člsar originalni in močni lesorezi ▼abujajo občudovanj« vaaaega prijatelja *r«.fi£n« ametnoati. Nad »oinanmio fiit»t«lj« a clarniml ram. atarljmlci. Ljube Bste!« s« J« rodu 14. jimtja 1«90 T Jaatreb&rskeas hi J« po končani gimna- jfji studirai tla moaakovski akademiji, nato pa v Parizu in v »Italiji. Med vojno Je t)nd r Bacretm kjer *rtancrfl srede prvo zasebno siikamko šok). L. 1916. J« s T KrUznanom ki s drugimi ustanovil tako svanl Proljetoi 8akm ln J« postal učitelj m umetnostni ftoll. Poslej se Ljubo Babič oglaša čedalje »ivahneje a« 1« kot slikar, marveč tudi kot gledal liki scenograf ln kot referent sa likovno umetnost v raznih dnevnikih ln časopisih. L. 1919. J« pomagal ustanoviti »Društvo za povzdigo radlona i domova^ edino socialno napravo likovnih umetnikov r vsej nafti zemlji. L. 1920. J« prepotoval Španijo tn m vrnil z obilno slikarsko t«trijo. fie kot dijak J« ilustriral narodne pesmi m povesti, opremil Je kakih sto leposlovnih in Šolskih knjig, razstavljal J« aa Dunaja, v Parizu, v Monakovem, v Ourlhu, v Firencl, v Barceloni, v Londonu ln r Newyorku na gledališki razstavi. Kot •cenograrf Je oprcnil preko petdeset gledaliških del. Izmeu njegovih studiejv ln razprav o likovni umetnosti je treba zlasti omeniti »Hrvatski »likari od impresionizma do danas« ln »Maestral«. Viadimlr Becič se je rodil 1. junija 1386 v Brodu (Slavonija). Študiral je na gimna-*tji v Budimpešti in Osljeku, nato pa na pravu J fakulteti v Zagrebu. Obenem se Je pri B. ClkoSu tn M. črnčiču uvajal v slikarstvo. L. 1905-6 Je obla Koval risarski razred H. v. Habermanna v Monakovem, odkoder Je prešel na slikarski razred Istega profesorja. L. 1909. Je odšel r Pariz. Razstavil Je v Zagrebu in r Rimu, 1. 191S. Je krenil v Srbijo in prebil rojno v emigraciji kot sotru(inik znane revije >L' Illnstra-tkso«. L. 1928. je bil Imenovan za profesorja na Umetnostni akademiji v Zagrebu, W«r S« redno deluje. Razstavljal je v Pariza, Rimu, ženevi, Phlladelfhiji, Newyorku Londonu ln v mnogih drugih mestih. Jeroflm Mlie se je rodil v Splitu in tam dovrMl gimnazijo. Slikarske študije je pričal na zagrebški umetnostni šoli, nato pa Jih Je nadaljeval r Rimu ln v Firenzl. Prvikrat J« samostojno razstavil r Splitu 1. 1914, potlej pa Je razstavljal v vseh naših kulturnih središčih, v Parizu, Philadelohiji ta Londonu. Danes Je srednješolski profesor t Zagrebu. »Grupi Trojice« ao se, kakor že omenjeno pridružili na tej razstavi še Poljak W1 8koezyla«, hercegovinskl Hrvat A. Motika. in Slovenee Fr Pavlovec. O Skoczylasu •m« v »Jutru< pisali 2e pred dnevi, opozar. jajoč na visoke umetniške kvalitete tega mojstra poljske grafike. Z A. Motiko se nam predstavlja nadarjen, mnogo obetajoč allkar. Slovenca Fr. Pavlovoa pozna naš« občinstvo 2« izza ljubljanskih razstav, omenjamo samo, da Je dosegel r Zagrebu lepa ln častna priznanja. ★ Intelektualni predstavltelj *Grupe Tro-Jlc«€ prof. Lju-bo Babič nam je dal na naša vprašanja naslednje Izjave: — Slikam od zgodnje mladosti In trdno wpam, da bom pred smrtjo slikal bolje kakor danes. Zdi se mi odveč ln nepotrebno, da bi tu našteval vsa moja neštevilna Julij Betetto - novi ravnatelj konservatorija Ljubljana, 9. decembra Te dni Je odšel na lastno željo v stalni pokoj po točno 421etnem službovanju ravnatelj f. Matej Hubad. Od leta 1891 da-lje je ofl koncertni in artistični vodja Glasbene Matice do leta 1917., ko je po smrti šolskega ravnatelja Frana Gerbiča prevzel tudi vodstvo šole Glasbene Mati- ca, ki jo je septembra 1919. leta razširil v Ei jugoslovenski konservatorij Glasbene tiče ljubljanske. Matični konservatorij je prišel v državno upravo 1. aprila leta 1936. in g. Hubad je postal prvi njegov ravnatelj. Vmes je bil 4 leta upravnik narodnega gledališča v Ljubljani. Za njegovega naslednika je bil imenovan i ukazom Nj. VeL kralja naš najodličnejši umetnik pevec Julij Betetto. ki je že prevzel svoje posle. G. Julij Betetto se je rodil v Ljubljani ter je po dovršeni realki posečal »olopevski pouk na šoli Glasbene um platna, akvarele, dekoracij« ln rlsb«^ sekaj to bi bilo kakor naštevanje poetaj na dolgem te nezanimivem potovanju, ki ni bilo ne lahko In ne ravno. _ O svojih lastnih realizacijah ne bom govoril. Naj govori čas ln kot pravičen sodnik oceni moje delo in meče prizadevanje. Lahko pa rečem samo toliko, da ml Je čas t« tdaj t marsičem dal prav, zlasti pa je potrdil to, da J« v našth razmerah celč najostrejša kritika le vedno preblaga. — Ce m« viprašujet« s mojem Javnem delovanju, naj vam samo povem, da sem skupaj s svojimi agllniml tovariši ustano vil »Društvo za podlzanje radlona 1 domo va<, deloval sem dolga leta tudi kot tajnik organizacije likovnih umetnikov. Kot bivši kusto« Moderne galerije sem Jo postavil na noge in pomagal dr. Schnelderju pri ustanavljanju grafične zbirke in modernega oddelka Strossmaverjeve galerije. Kot tajnik kulturno-zgodovlnske razstave 'sem sodeloval pri ureditvi Mestnega muzeja v Zagrebu Organizi ral sem naše ln tuje umetnostne razstave v Zagrebu ln v provinci bodisi skupaj s tovariši, bodisi sam V hrvatskem gledališč« sem Bodeloval in Se sodelujem kot scenograf že toliko časa da bi bil knnaln lahko slavil Jubilej. Ker pa imamo Jubilejev že brez tega več kot dovolj; obljubljam, da svojega jubileja ne bom slavil. _ Pisal sem informativne članke o naši umetnosti. Na zgražanje mnogih pišem že dolga leta kritične referate In se mi zdi, da sem postal mojster t tem, kako Rl pridobiš sovražnike, da ne uporabim Whisflerjeve fraze. Pisal sem tudi feljtome to študije ter se nisem bal, da poreko II-teratje: Ta pa bolje slika kakor piše! In slikarji: Ta pa bolje piše kakor slika!... BOMBA SMEHA! OGLEJTE SI VAŠO Lade Englisch v velezabavni burki komičnih zapletljajev, smeha in dotipov ln smejali se boste do solz! Predstave danes ob 8., 5., 7. in 9. Vi uri zvečer Nov FOXOV« zvočni tednik Zvočd kino Ideal i fi! fes! * li i II llVJ v veseli opereti Smeh in zabava Veseli do v tipi Predstave danes ob 8, fln 7.'^ In 9.l/4 url zvečer. Nov Paramountov zvočni tednik mm Rezervirajte vstopnice! Telefon 21-24 Predprodaja od 11. do y2 IS. are V ELITNEM KINU MATIC? Matice pri ravnatelju Gerbiču te Hirbadu ter bil nato sprejet v IV. letnik dunajske državne akademije, katero je dovršil z odličnim uspehom. Bil je še za časa svojega študija angažiran na državno dvorno opero. Leta 1922 se je vrnil v domovino, kjer deluje z največjim umetniškim uspehom. Prepričani smo, da bo v svojem novem po-k1 a vodil zavod z vso vestnostjo, točnostjo in velikim umetniškim izkustvom v prospeh glasbe in njenega razvoja v našem narodu. Pri brlpi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes, skrbimo zato, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja svedočiio, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz Josefova grenčica« se dobi v vseh lekarnah, drogeri jah in špecerijskih trgovinah. Slavnostna seja pebreške občine Maribor, 8. decembra Ob 10. dopoldne Je imel občinski odbor na Pobrežju slavnostno sejo, h kateri »o prišli tudi številni Maistrovi borci, predstavniki raznih nacionalnih, kulturnih in stanovskih korporacij. V okrašeni Renčlje-vi dvorani Je župan Matija Volk po pozdravu obrazložil želje in dolžnosti, ki so že dalje živele v srcih Pobrežanov, nato pe je sporočil, da je obč ffla Pob rež je izvolila generala Maistra za svojega častnega občana. Ob viharnem vzklikanju je bil ta sklep »oglasno odobren. Slavnostni govornik učitelj Fran Luknar je s krepkimi poudarki razvil sliko naše nedavne preteklosti »n obudil spomin na dneve ki »o bili prevažni za usodo našega naroda Govor je bil večkrat prekinjen z viharnim odobravanjem Slednjič je govornik naprosil predsednika Zveze Maistrovih borcev g. Skabarja. naj generalu izroči izraze zvestobe in vdanosti. V imenu občinskega odbora m kot generalov bojevnik je govornik ob koncu izrazil željo, da bi general Maister še do'go užival sadove svojega dela m še dolgo let gledal srečen Maribor, njegovo zaledje in srečno Jugoslavijo. V imenu Zveze Maistrovih borcev je govoril predsednik Skabar, šolski upravitelj g- Franc Tušak, pa je v imenu Sokola v odlično zamišljenem govoru podčrtal pomen sklepa pobreške občine Anton Ton-čič je predlagal, naj bi se v Mariboru čim prej postavil spomenik junakom, padlim za osvobojenje naše severne meje in naj to "kcijo pokrene Zveza Maistrovih borcev r>*Jje so še govorili Ivan Tomažič Rudolf Tumpej in Jože Malenšek. ki se le spom nil vseh borcev, umrlih za svobodo Maribora. med njimi sta tudi dva ki počivata na pohreškem pokopališču: dr Verstovšek in dr Ros^na Pozval le navzoče, da zakli čejo trikrat: Slava! Spregovoril je tud' g Petrovič občinski odbor naf bi se v «oo min n* ta svečan' doeodek spomnil neka terih Maistrovih borcev Pobrežanov. ki žive v pom^nik^niu G žunan se ie znhvab'1 govornikom ter vzkliknil kraljevskemu domu, nato pa po- Novega dela iščem! AJl vam lahko pomagam? Z o u m iv°- Pray° moč -trem po» ,vertobi v Vaš, .tonova^l' n btt^rzt z° men°i »is Brazgotine _ tako opremo čistim rsel CISTILKA VIM ČISTI VSE ! dal besedo občinskemu odbonrku Antonu Tončiču, ki je navedel sklep občinske seje, da se imenuje za častnega občana pobrež ke občine tudi sreski načelnik g. Milan Ma-^ar, ki je imel vselej veliko razumevanje za stremljenja občine ter jih podpira z vsemi- svojimi sredstvi m si je tako pridobil nešteto zaslug Tudi ta sklep občin sikega odbora je bil sprejet z velikim veseljem in odobravanjem Ob 11.30 je župan zaključil sejo, ki je vsa potekla v prar vem slavnostnem razpoloženju. Nagla smrt blejskega župnika Bled, 9. decembra. Ko se j« v petek popoldne "krog 14. ure po pogrebu pokojnega Antona Vovka z Mlinega vračal blejski župnik, duhovni svetnik g Janez Oblak, v spremstvu t g. kaplanom naglih korakov domov, da bi še pravočasno dospel k pogrebu g». Helene Mulejeve, ki je bil določen na 15. uro v Radovljici, mu je med potjo nenadno postalo slabo Zgrudil se j« sredi ceste na tla. Prenesli so ga takoj k bližnjemu zdravniku g. dr. Češarku, ki pa je mogel le ugotovil, da je župnik že umrl za srčno kapjo. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin! Skupno zborovanje dveh učiteliskih društev Ljubljana, 9. decembra. Učiteljski stan nenehoma išče novih poti. novih metod, da prinese v naše učilnice vedno svežih, zdravih pobud in s tem pripomore pri gradnji naše šole in vzgoji naših najmlajših državljanov Davi ob 9 so napolnili učitelji in učiteljice iz litijskega in kamniškega okraja telovadnico na šentjakobski dekliški šoli, ki jo je dala ljubeznivo na razpolago upraviteijica ga Polako-va. Zborovanje je otvoril predsednik litijskega JUU g. učitelj Zupančič, po uvodnih formalnostih pa je podala referat o računstvu v delovni šoli soproga .jubljanskega podbana gospa Pirk majer jeva. Predmet je podala nazorno in z globokim prepričanjem pravilnosti, saj ga obvlada kot bivša učiteljica in kot hčerka pokojnega odličnega pedagoga Luke Lavtarja. ki si je postavil že pred desetletji tak računski sestav, ki je še danes svež in sodoben ter zlasti sodobni inozemski pedagogi stopajo na pota. ki jih je že hodil naš Lavtar. Zopet v dokaz: na svetu ni ničesar novega. Gospa predavateljica Je ponazorovala račune ns posebnem računalu, kje? stoje pripomočki v številni vrsti in je različno od običajnega desetičnega sistema, nazva-nega rusko računalo. Odlična referentka je tolmačila genetično in psihološko utemeljeno Lavtarjevo računico, ki so se je oklenili pedagogi naše dobe in jo kot preizkušeno učilo uvajajo »pet v naše učilnice, saj je zgrajena po načelu: iz prakse za prakse in se naslanja ne samo na ročno delovno šolo, temveč tudi na duševno samodelav-nost učenca ki naj bo najvišji uspeh naš« šole. Za triurno, globoko zasnovano predavanje se je zahvalil v imenu zborovalcerv Eredsednik kamniškega JUU g. Arigler. debata se bo vršila na eni kasnejših konferenc. Obe društvi sta zaton zborovali ločeno. Člani litijskega JUU »o razpravljali o izboljšanju šolske administracije in je podal o tem precej praktičnih nasvetov sreski šolski nadzornik g. Bezeljak. Prav tako j« podal načelna navodila za podrobne učne načrte, ki jih bodo izdelali vsi naši učitelji v skladu z enotnimi smernicami, a vpo-števajoč posamezne krajevne okoliščine. TI novi učni načrti, ki se bodo zatem še redi-gira!4 na posebni konferenci bodo nudili okvk enotni jugoelovenski šoli. Zatem »o razpravljali zborovale! o prosvetnih m stamovskib težnjah Z obžalovanjem »o vzeli na znanje poročila ix nekaterih predelov našega sreza, koder krajevni činitelji iz nerazumljivih vzrokov ovirajo prospeh šolstva in omalovažujejo vzgojna prizadevanja učiteljstva. Ob zaključku s se zborovala pridružili izklikom predsednika g Župančiča, ko je spregovoril za bližnji rojstni dan iskreno čestitko Nj. Vel kralju, ki je ob lanskem kongresu zapisal važne besede: »Učitelji so bili moji najzvestejši soborci v vojni in »o moji največji sertrudniiki tudi pri gradnji Jugoslavije in njene prosvete!« — Nepretrgano pet-urno zborovanje je okrepilo učiteljstvo za novo delo v korist naroda in države. Za negovanje kože s CREMA NORMAL CREMA SIN GRASA LA TOJA" vsebujejo razen najSlahtneJSih naravnih su> rovin radioaktiven glen ln druge kožo pomlajujoče snovi iz termalnih vrelcev otoka La Toja v Španiji. 12180 Uspeli mdlfske tehnike Do sedaj razširjeno mnenje, da je mogoče le z večjim številom elektronk doseči dober sprejem, je bilo povsem utemeljeno. Tak aparat pa porabi mnogo toka in je zato v obratu drag. S pomočjo novo konstruiranih Tungsram barifevih elektronk: visoko frekventne pen tod e, dl-tetrode ln učinkovite končne pentode pa Je bilo mogoče število elektronk zmanjšati, učinkovitost aparata pa povečatL Tako se je posrečilo konstruirati s tremi elektronkami 0RI0N 7131 REFLEKSNI SUPER ki daje pri majhnih obratnih stroških velike učinke. Dobi se proti gotovini ali na obroke v naši trgovini v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 ter pri naših zastopnikih: Drašček, Kamnik MKIenovšek, Trbovlje Reich, Ptuj Engelsberger. Tržič ffKrašovec, Jesenice Raspotnik. Trbovlje Gncek, Hrastnik Prostor, Trata Rom, Kočevje Jalen, Slov. Javornik Pucko, Jesenice Viterafk, Guštanj Janežič, Topolščica Schilling, Kranj Žumer, Železniki ter pri naših disponentih: A. DOLENC, Ljubljana; SL. .IENKO, Ljubljana; P. KOVAČ, Ljubljana; Ing. A. STOK, Ljubljana. t* RADIO", r. z. z o. z« v LJUBLJANI Telefon št. 3190. MIKLOŠIČEVA CESTA 7. Telefon št. 3190. Kadar gredo rož® In drevesa spat. o • Naši parka pred zimo — Ljubljana postaja mesto vrtov — Letni časi v mestnem parku — Malo bilance o razvoju naših parkov in vrtov Ljubljana, v dcccmb.ru. Jesen J« pomedla nafte parke ln vrtov« Delavci •o lz tivolskih drevoredov klopi že zdavnaj odnesli r njihove zimske shrambe Rože »o izgubile svod« solnce. dreveBa so nehala metati sence — ta solnce ln »en-o« sta izgubila svoje goste, ki so s hvak) ta grajo vse leto vsak dan prihajali vanj. Pisan« vrsta jih Je btla vsak dan Prvi, takole ob štirih zjutraj, so prihajali brezposelni tn brezdomci, ki so nočevali kdo ▼e kje: prihajali so pogledat, ali nI na kiopicah, ki so t večernih urah mladi ljudj« imeli na njih svoje rendez-vousje. morda ostala pozabljena kakšna torbica ali pa vsaj kakšen dinar ali pa cigareta na tleh; za njimi stari dobri gospodje, ki pri hajajo ptičke krmit; takole po oami ari glmnazistl. ki >špr1cajo<; potem penzljo-nlstl, ki imajo v Monte Carlu svoj parlament ta ki uče tivolske veverice, da jim jedo lz rok; potem guvernante z otroci pa armada kritičnih občudovalcem prirode, ki »e zanimajo za vsako bilko nosebej ln ki vtikajo svoj nos v vsako reč. ki se v parku godi Ah, koliko kamnov spotike Je v Tivoliju! Ko so še stali stari Napoleonovi kostanji v glavnem drevoredu, Je človek pri dnevu ali pa zvečer lahko sedel v njihovo senco in pred njim se Je razvijala revija vsega, kar so krasote ta razkošja premogle izložbe ljubljanskih trgovin Zdaj pa: kamenita puščava od vrha do bal Pa ta čudo naglo bo celo najbolj črnogled i, najbolj kritični lrmed naših ljudi prišli do spoznanja, da Je tista nova puščava v Tivoliju s svojim sotacem vendarle vredna zlata V presenetljivo kratkem času se Je estetsko gledanje narave v našem občinstvu docela zrevolucionira-lo Ljudje dane* več ne gledajo z mrkim očesom sivine sveta: s fotografsko kamero Iščejo najlepše lepote Izleti, kt Jih je po naši zemlji organiziral Gregorlč ln njegovi siednMti, za to gotovo niso poveetn brez zaslug In iskanju lepote narave se na gospodarski straaii pravi _ tujski promet Ljubljančani »o dobri ljudje: namesto da bi bili že od vsega početka k sebi pri-vabljali tujce, so rajši sami hodili po naši deželi tujce Igrat. Na koncu se Je naše mesto odločilo pokazati, da Je tudi Ljub-Ijana lepa vkljub »voji megli ln Ljubljanici Ln če morda ni lepa, da jo je treba pač »aljšatl kakor staro devico. Pod to devizo j« Ljubljana v zadnjih letih preživela nenavadno mogočen razvoj Po ulicah ta trgih, v T1voli>u in na Graita, po travnikih ta nabrežjih se pomlad z* pomladjo raz-cvetajo novi nasadi, stari, najbolj pozabljeni in najbolj zanemarjeni koti mesta dobivajo sveže, naravno, estetsko urejene lice Pa malokdo ve, da ima za ta vedri razmah mesto samo del zasluge ta da je vsa ta vesela rast narave sredi kameal-tega m^sta predvsem «iblo ene same oseh-ne, umetniške Iniciativ«. Pred kakšnim! šestimi lett je prof Plečnik zasnoval »voj reguiačmt načrt ta od tedaj se razvija naše mesto za zavestnim smotrom, da mora biti metropola dežele, kakršna je Slovenija, tudi središče njenega tujskega prometa. Po tej zamisli se razpleta is dveh izhodišč, k! Ju tvorita na veke zelena Tivoli ta Grad, venec ril ta vrtov okrog tesno zazidanega mestnega središča. Me-etna uprava ta vodstvo mestnih nasadov, ki uri pripada izvedba osnutka, sta prav strateglčno pričela z napadom aa vseh koncih hkratu Dobri volji se Je poraslem pridružila še y zadnjem času priljubljena misel, naj bi se z javnimi deli lajšala brezposelnost živahna delavnost po parkih ta naaadih je spočetka sicer naletela na odpor pri tako zvani široki Javnosti, pri »davkoplačevalcih*, kakor »e za razliko od rtrusrih, skromnejših, bolj tihih davsor>1ačevaleev (davkoplačevalci so namreč, kakor je znano, vsi državljani) radi imenujejo gospodarsko samozavestne jši (Judje. Toda polaigoma se je »vet privadil, javna estetska vzgoja je v tem času v resnici napredovala ta danes niti penzilonisti ne zabavljajo več, ki sicer ra re^ kakšnimi stonetdesetimi leti ko ni bilo železnice je mokrišiti grof poslal s»voifea h'apoa s narlzarjem v Hambure no šest r>'ntan ta mirne duše čakai da se ie Janez čez teto dni z dre vesi vrnil; grof je vedel, d« ne dela zase. temveč u bodočnost — ta danes so njegov« pilatu« v resnici prišle do svoj« slave Za glavnim drevoredom Je prišlo v reševanje n&Jtelje, najslolj pereče vprašanje: ureditev grajske planote Ta ko« mesta Je lz srednjega veka, do decee ostal, kakršen je bil, samo da eo se tedaj vitezi na konjih sprehajali tam okrog ln Je glasnik lz stolpa oznanjal me. Sčanom najpomembnejše ure Ja dogod.ee zdaj pa hodUo Po planoti popotniki, zaljubljenci ta študentje. Ko Je prišlo na vrsto urejanje Gradu, so morali mali ljudje _ kakor tako pogostokrat r novejšem raavoju LJubljane _ spet enkrat žrtvovati svoje pravice ideji, k! Je višja od interesa poedlnca »Graščaftl«, kakor se še danes imenujejo prebivalci Gradu, dasi med njimi nI kakšne fevdalcem podobne gospode. so se morali odoovedatl svojim vrtičkom ta njivicam, ki so Jih krnel! na piano ti na razpolago, da dajo prosto pot nanovo rastočim nasadom. Kolikor je lz fonda za brezposelne odpadlo denarja na Ljubljano, se je porabil tn z zaposlitvijo nezaposlenih Delo se je pričelo z veliaimi adutl, ki pe so kmalu pošli: s krediti je usahnilo delo. Ko bo banaka uprava vrnlia sredstva, ki se iz delavskih prispevkov stekajo v bednostnem fondu, tja, od koder so vzeta ta kamor so »pet namenjena, bodo de!« na Gradu spet oživela. WIMPASSING Iz gumi ja ca mrzle noči. poceni, praktično. # Varuje pred prehladom in drugimi boleznimi« Zato nepogrešljivo v vsaki hiši. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerljah in prodajalnah te stroke. 123US* Medtem so pri trnovski cerkvi zgradili nov most čez Gradaščico s monum^ntalnim Pirnatovim Janezom Krstnlkom. Tam se je ob bregu razmak al o močvirje, kamor so Trnovčani vodili svoj čas Konje napajat ta kjer so v »tarLh časih Trnovčani najbrž tudi krapa kovali. Po zaslugi dobrega soseda pri mostu, ki je kupil 30 vreč cementa za Javen namen, se je zid na bregu dvignil in za njim je nastal krasen zelen kotiček za trnovsko mladino. Ko je bLl ta kot opravljen, so se dela prenesla na levi breg ta tu rase zdaj pravkar velik nov park lz tal. Za Trnovim je prišel do novega lica Hrvatski trg — ta aa srečo 8e o pravem času, sicer bi ga odnesla oova cestna železnica, ki Je bila prvotno projektirana prav po sredi po njem. Odtod so se dela nadaljevala tje proti Sv. Križu. Okrog nove carinarnice je zrasel cel nov park ta vsa Vilbarjeva ulica se j« od Šmartlnske do Dunajske ce ■te Izpremenila r lepo novo avenijo. T« čas »o se pričeli gibati togi Vodimatčani. ki Imajo sredi svojih skromnih vrtov menda še več čuta za lepoto kakor pa meščani. Letos Je bil na novo preurejen Vod matskf trg, ki se Je is pozabljenega travnika r kratkem tepremcmll v resničen lep trg in ga zdaj kazijo samo še neke stare planite ob cesti. VSe ki vrtov! za Bežigradom Ka Bežigradom j« v zadnjih letih zraslo celo novo mesto, ki predstavlja v svojih zgradbah najslikovitejšo zbirko vseh n* gočih sodotonih arhitekturnih stremljenj Tu rase prava vrtna kolonija našega mesta. Tu se križajo najbolj pisana nasprot-stve naše periferije, tu Je Gramozna ja ma, kamor »o včasih delavce za kazen pošiljali kamen tolč, tu so stare ta nove železniške kolonije, tu je na robu Šiška _ ta v vozlu tega sveta, v Gramozni jami. bo stala nova bežigrajska šola. Tu so spet mali ljudje s svojo žrtvijo omogočili prodor ideje: barake, ki bo nudile domovanja najbednejšim, so morale iz jame. Ob šoli bo zrasel tudi nov vzoren šoIskI vrt Odtod čez progo ni daleč do Ceklnovega gradu: tam okrog je zamišljen bodoči botanični vrt. Realizacija te zamisli je sicer še daleč, a snuje se krožek, ki si je naložil, da Ideje pokojnega prof Jesenka ta načrta prof. Plečnika, ki Je pripravljen, ne pusti v nemar Temu zasnutku je blizu tudi namera, da se v Tivoliju ta na Rožniku nekoč oživotvori veliki narodni park kot bodoče torišče mladih botaničnih učenja kov. MeBtna občina Je na Rožniku že odkupila nekaj parcel v ta namen. SIcer pa za tiste, ki skrbe za estetsko rast LJubljane, na Rožniku ni prav z rožicami postlano Najlepši kot ob hribu, nad čadom, na katerega bi bila morala mestna občina že zdavnaj misliti, se je regulačnemu n« črtu izmuznil. Podjetnost zasebne Inicija-tlve ga je zazidala že daleč v breg. V Rožni dolini — če smo na svoji zeleni poti okrog mesta že prišli dotod _ skrbi za lepoto kraja posebno olepševalno društvo, ki pa nI z mestno občino v nlka kršnem delovnem stiku, od česar niti mesto niti RožnodolcI nimajo preveč kori •ti Od Kolezije, ki nI daleč odtod, bo po ureditvi nasadov na obrežjih Gradaščli-r tekel nepretrgan venec parkov ta drevo redov vse tja do Golovca S tem smo v glavnem obredll vse par ke. kar Jih je v zadnjih letih nanovo zr« slo v Ltabljani Razen nekaterih manjših javnih vrtov smo spotoma zgrešili samo dvoje pomembnih del tz najnovejšega č« ša: novo otroško igrišč« ob Lattermano- vem drevoreda ta pa letno gledališče m tivolskim gradom Ko J« mestna občina prepustila svet u gradbo pravoslavne cer-kv«, j« a tem odvzela malim Ijudeun cel park. Z« nekakšno odškodnino J« zato mesto dak> preurediti travnik ob Latterma-novem drevoredu m »otroško Igrišče«. Prav za prav pa »e Tivoli stalno taio očitno demokratlzlra, da J« zadnji čas v pravem pomenu besed« v celoti postal o« kakšen otroški park Otrokom pa Je za zdaj ostalo rezervirano tudi letno gledališče nad gradom Ko Je bHo to gledališče, ki ga J« vsa Ljubljana ta v«« Slovenija pričakovala s najbolj napetim zanimanjem, dograjeno. J« uprava Narodnega gledališča izjavila, da r t«m stanju ni za rabo Zdaj je vprašanje teatra pod milim nebom ostalo na mrtvi točki, teras«, ki so Jih zgradili, pa so se sam« od aet.« po. nudile otrokom, da so •« prišli nanj« igrat, študentom, da so v ta .epi, tihi kot prihfllall zlagat svoje prve pesmi, zaljubljencem, da so prišli v snnco, k žuboreče-mu studencu skrivat, svojo ljubezen. Nekaj govorijo, da bodo v ncRem času prišli eem taborit skavti iz vse Jugoslavije ta da bo tu prva naša gozdna šola, v kateri se bodo ptički lahko malčkom vtlkell v abecedo. Na vsak način bi prostor lahko bil vzorno igrišče za mladino _ nič manj pa ne bo ostalo nereče vnrašanje letnega gleda1'šča za velike ljudi. Tako zdaj po mestnih nasadih stojijo stvari. In približno tako bodo, pravijo, tekle v bodoče Na dveh sektorjih se bo v bližnji bodočnosti predvsem b;ia bitka: V Tivoliju in na Grarelema1n nsfteHonl ta marlllvl srolenc« nnm« klenih rnzrodn« na vr«'1o pro fpj»or11 Tcmim^kp r1r?»vne e^mnarHe N« ♦el srlrrmnrMI mo+iiT-Oolo fl pr> tortcer T">ott>« o «r»tn v Tomnnii pn »r rfnvršlli 5t'He med njlrr4 t-11/N ono n-il»H«nlrfl svetlost« je bil ustanovljen pred 9 leti ln šteje 28 članov. V inozemstvo j« bilo med tem časom odposlanih že 113 esperantskih knjig za slepce, ki so bile tiskarne v domovi tiskarni V zameno iz inozemstva pa je klub slepih esperantiatov dobil mnoga zanimiva dela. V domu delujejo s velikim uspehom tudi organizacije Podmladka rdečega križa in trezne mladina. Z domom Je v zvezi tudi kolonija slepih invalidov »Vetrenik« pri vasi Futog, nedaleč od Novega Sada. Tudi ta kolonija j« dobila precej zemljišča od državne reforme, pri ureditvi pa Je v najizdatnejši meri sodelovala uprava Doma slepih. V »Vetreniku« so si slepi invalidi uredili svoje domove in vzorna gospodarstva. Imajo tud! svojo ljudsko šolo. V lepih, vsem zdravstvenim predpisom odgovarjajočih domovih vladata sloga in ljubezen. Tako je Dom slepih v 15 letih vrnil mnogo slepih revežev mladih in starih v življenj« človeške skupnosti. Brez pomoči Je življenje slepepa človeka najtemnejša senca življenja sploh ln vršijo najplemeni-tejšo misijo ln največje dobrote oni, ki dajo slepcem možnost, da doživijo svoje drugo, boljše rojstvo — rojstvo duše. SMUČARJI! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo IN OLJE ZA SONČENJE. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah po 10 Din. Zimsko življenje na Bledu Bled, 5- decembra Nepričakovano zgodaj smo letos dobili snežno odejo. Snega imamo prav pošteno mero. Na Bledu in v oKolici ga je čez pol metra, v bohinjskem in borovškem kotu pa še nekoliko več. Na Rudnem polju, pravijo, ga Je okrog dva metra in pol, pa tudi na Mrzlem studencu ga ni dosti manj. Seveda je začel tudi mraz naraščati in smo ga imeli 5. t. m. zjutraj 12 stopinj. Sneg je tako nepričakovano zapadel, da si naši kmetje niti stelje niso mogli preskrbeti za zimo. Sicer pa igra sneg v gospodarskem življenju gorenjskih kmetov veliko vlogo, saj bi brez njega ne mogli spravljati z gora lesa, drv. stelje in *ena. Pričela se je torei sezona planinskih voženj, ki bo v kratkem v polnem razmahu; vzporedno z njo pa se bo razmahnil tudi zimski ?s>ort, kar je dovolj važna stvar za gorenjske kraje. Borovški kot obiskuje že mnogo smučarjev, pa tudi Bled in Bohinj nista brez njih. Posebno za božične praznike se pričakuje naval smučarjev v naše kraje. Na Bledu se oglašajo že tudi zimski gostje. Tudi društveno življenje se Je začelo na zimo oživljati. Seveda zope.. naš Sokol prednja« 20. oktobra je priredil Lundrov in Adamičev večer 12 novembra pa rapall-ski večer kjer sta sodelovala društveni or-i^pptpr In n®v«:Vs ^Vior Poo razkisanju pretočiti, ne pove pa tehtnega vzroka ra to tako naglo odstranitev, ko ves razslesni procc* ni gotov. Meni' b drugim praktikom )e ta vzrok neznan: celo priznani kemiki so v dvomu, zakaj naj bi se mošt tako naglo odtočil, ko sessdla se »pojma vinskokisle-ga kalcija ne povzroča nikake neprijetn« vzpromembe nc v kipečem moštu ta ae v vinu, vsaj ne pri navadnih, zelo kislih vinih, razen če ta spojina ne ostane kot se-se.llina predolgo v vinu. In glede razskise-vanja prihajajo pn naiih letošnjih vinskih razmerah !e prav kisla, navadna rm v poštev. Zato Je treba vsako trditev stvarno .>odpkrepiti z dokazi, sicer nastane nepotrebna zmešnjava v nazorih in v del ako da to nn riaiale*; in pridelovalec, gostilničar ta trgovec, v kolikor bi «c morda posiužili take manipulacije /da, pred zakonom *aič't©ni. N'im ne gre iu za kako pript/'oc?i/o posebnih ln odvisnih vinskih manioulaci >. marveč hočemo z dobro mišljenim, po zakonu dovoljenim strokovnim nasvetom do motnosti instruktivno pomagati do izboljšanja vinskega pridelka brez posebnih st m nekorb^iuena delu da 2re t'dl nižje vino laže .'n bolje v promet Vino-gradnikovo st&nje je dandanes silno težavno, zato mu je treba pomagati, kakor »« d š. Kako ohraniti zdravo vino do prodale, odnosno kako izboljšati vino. če se morda kvari ali čc ima kak postranski akua ia duh, smo ponovno govorili tudi na tem mestu, zato ne ponavljamo, marveč svetujemo le. da se vsakdo točno rs to a do predpisih vinskega zakona, ki ga -nora imeti vsak vinogradnik, trgovec z vinom in gostilničar vidno ra zob eš enega v svojem prodajnem lokalu, odnosno v svor kleti. Pretakanje vina naj se vrši v suhem, n« v deževnem ali premrzlem vremenu, ker deževno vreme neug^dneje vpliva na poznejše učiščenje in dozorevanje kakor suho, solnčno ali vetrovno vreme V premrzlem vremenu se pa pri rdečih vinih njihova barva preveč izloča, kar pa pri bolj črnih vinih n;ma posebne vloge. Zdravo šibkejše novo vino, ki nima ni-kakega postranskega okusa po gnilem, po žveplu itd., ki se v nekaj dneh v odprti steklenici ali v kozarcu na zraku ne izpre-meni in ki vsebuje mnoge kisline, pustimo lahko nepretočeino do marca, čim dalje ostane na svojih zdravih drožeh, tem v»š preobilne kisline izgubi. Enako postopamo z zdravimi, nepokvarjenimi vini, ki še niso popolnoma pok;pe-la, nego še po malem kipijo S pretakanjem v mrzlih dneh se kipeča vina preveč ohladijo zaradi česar nadaljnje kipenje zastane, kar vpliva kvarno na nadaljnji razvoj in dozorevanje vina. Kdor je vino ta ali prejšnji mesec po-točil in ga v svojo klet prepeljal, mu seveda do pomladi ni treba več pretakati, razen če opazi kako napako pn dotičnem vinu Skrbeti pa mora. da so sodi vedno polni; zato je potrebno, zalivati jih vsak teden ali vsaj vsaka 2 tedna, da ubran'mo vina pred naselitvijo škt>dljiv:h gljiv in bakterij na njihovem površju Najhitreje se naseli kan. to je beia mrena, sestavljena iz malih glivic (Mycoderma vini), ki pretvarja v glavnem alkohol v vodo ter razkraja tudi važne kisline, zaradi česar postane tako vino počasi plehko m prazno Kan tvori pa rudi podlago za naselitev drugih zelo škodljivih bakterij predvsem ocetnih bakterij ki povzročajo ciknienje vina Pri vsakem doHvanju moramo že naseljeni kan ponolnoma odstraniti z izpiranjem ali s kako pisto krpo Pn letošnjih vinit se ho kan Itftro naselil ker so boli 5'bka Zato previdnost! Fran Gomhač Čitaite tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Pokljuka, dom in smuka Smučarski dom SK Ljubljane bo otvorjen danes teden Ljubljana, 9. decembra. Pred mesecem je praznoval Smučarski klub Ljubljana petletnico obstoja Prav majčken in skromen je tak jubilejček, — ali dane« teden bo petletni obstanek SKL kronan z uspehom, kd vzbuja respekt io prznanjo. Na Pokljuki bomo ca kraJjev rojstni dan praznovali otvoritev novega impozantnega smučarskega doma. Ni nam nekdanja obširna barja, kjer so it nedavno kopali Koto. Dom je postavljen na Goreljku, na pla- i ko- ntni, ki je od najvišje gorenjske privnika oddaljen uro hoda. Seveda jo do doma izpeljana cesta, ki veže Gorje, Mrzli studenec m Rudno polje in lahko avto pri-bmi tik do vrat. Novi dom meri v doožšr no 36 m, ▼ Širino pa 18 m. Nad visokim * " * > , f treba izgubljati besed hvale, ugotoviti velja le eno in ■ tem bodi povedano vse: novi smučarski dom na Pokljuki je največji in najmodernejši v vsej Jugoslaviji. Pokljuka je visoka ravan, ki »e v nadmorski višini 1225 m razprostira med Bledom. Bohinjem in Mojstrano. Razsežni gozdovi se košatijo tam okrog, planine »o razpostavljene za stražo. Pokljuka ima vi-»oko alpinsko podnebja. Grički vailovijo kakor na Dolenjskem Najljubkejši je vrh Kokošmoa, na katerega je projektirana žična železnica. Krasen razgled je od tam na Karavanke in na Julijske Alpe, nizko spodaj pa ti leži Bled. Visoka planota Pokljuke j« zelo zanimiva tudi v geološko-morfološkem pogledu. Prav v njenem najizrazitejšem delu, na najob-šlrnejši planjavi med Kranjsko dolino, Mrzlim Studencem in Gorel jekom so vidni sledovi na davno ledno dobo. ki je vsemu prostornemu, visokemu predelu med Bohinjsko Savo in v znameniti Vintgar globoko zajedeno Radovno začrtala tako raznoliko površje, ki nudi danes povsem svojevrstno gospodarsko izrazbo zaradi ogromnih gozdov redko po*«eljene zemlje. Poleg kraških vrtač, znamenitih bohinjskih kont. poleg suhih dolin zelo dobri planinski pašniki in proti sredi prostranih gozdov, ki jim nepropustna podlaga jurskih škriljavcev. z večinoma tankim površinskim slojem pre-perele črnine nudi zadostno hrano za bujno rast, leze skrita visoka barja, obdana z nasipi, grobljami. pričami skrajne meje vsakokratnega gospodstva ledniškega oklepa. Vsa planota med vask> Pokljuko. Ko privnikom in Rudnim poljem, prekrita i redkimi izjemami vet ali manj z ledniškim gradivom, izziva privide na dobo, ko je v na i večii meri mogočni bohinjski lednik, vlaze? oe v Blejski kot. pošiljal na Pokljuko »voieca levega krila večjte odcepke. In prav na prostrani planoti krog Mrzlega Studenca, kjer bo poslej v okolici ponosnega doma Smučarskega ki iba Ljubljane na sn »ženi od>eji zaživelo živahno vrvenje d ličarjev, je nastalo na'brž ob umiku ledniških tvorb jezero, o Semer pričajo še danes pritličjem ima dve nadstropji z mansardo; vsega skupaj je v domu nad 50 »ob, s eno, dvema in več posteljami; so štiri jedilnice in dve skupni ležišči, shrambe za smuči in mazanje, temnica za fotografe, kopalnica, prhe, posebna soba za tekmovalce. Za modernost doma govori že dejstvo, da premore lastno električno centralo in centralno kurjavo, v vseh sobah pa je na razpolago mrzla in topla voda Vsega Skupaj je v domu 125 postelj za goste. Poleti kakor pozimi bo nova postojanka sijajno iztočišče izletov v poljubno smer: za začetnike bo Javorniška planina, Kranjska dolina, Rečiška planina, Grajska dolina, za bolj izvežbane pa Zajamniki. Praprotnica, Lipanca, Lipanjski vrh, Debela peč in še mnogo drugih. Z otvoritvijo doma bo otvorjena tudi smučarska šola pod vodstvom znanega športnega pedagoga Draga Ulage. Snega je že zdaj 2 m, manjkalo ga pa ne bo na Pokljuki nobeno zimo. Smučarski klub Ljubljana bo z novim domom dobil trdnjavo, ki bo v polni meri predstavljala klubovo moč. Klub šteje okrog 450 članov, je najmočnejša smučarska organizac;ja v državi, sijajno disciplinirana in zvesto vdana svojemu predsedniku očetu Gnidovcu, kateremu poleg vsega odbora stojita posebno krepko ob strani požrtvovalna sodelavca dr Orel, načelnik banske uprave, ki je predsednik konzorcija za zgradbo, in g. Kopriva, uradnik TPD, ki vrši tajniške in blagajniške posle z res zgledno marljivostjo. Načrt za novi dom je ustvaril znani naš arhitekt Mesar. Dom, ki je solidna stavba, spodaj zidana iz kamna, dalje pa lesena, je zgradilo Slavčevo podjetje iz Kranja, tesarska dela je opTaviil mojster Šparovec, centralno kurjavo in vodo pa je uredil Pičman. Novi smučarski dom bo prav gotovo tako privlačna točka, da si ga bo ogledal vsakdo, ki se pri nas količkaj zanima za turistiko in zimski šport. Prav vsakdo bo v domu dobrodošel. Zlasti vesel pa je lahko nove stavbe Bled ki je šele z njim dobil tudi svojo zimsko sezono. lisa kulis našega teatra Ljubljana, 9. decembra. Dočim smo ob prieetku sezije tudi letos pogrešali v naši drami nekaj najodličnejših članov ansambla, so se zdaj pričeli polagoma vračati. Prihodnje dni prispe v Ljubljano tudi Josip Gradiš-Daneš. ki je medtem nekaj časa sodeloval v mariborskem gledališču. Z Danešem. ki ga ima nase občinstvo v nepozabnem spominu, zlasti po celi vrsti izbornih veselih kreacij in ki ga nikdar nismo radi puščali iz Ljubljane bo naša drama mnogo pridobila. Daneš bo po vsej priliki igral še eno vodilnih vlog vGoljevi »Kultjrni prireditvi v Črni mlaki«, ki pride kot prva slovenska novost na repertoar. — Levar, ki mu je lani ministrstvo prosve-te dovolilo daljši dopust in je tedaj zapustil naše gledališče in Ljubljano, pa se po vsej priliki še ne' bo vrnil. Dopust mu je z novembrom sicer potekel, toda kakor se čuje. je zaprosil pri ministrstvu za podaljšanje. Izmed najnovejših uprizoritev, ki so dosegle največji uspeh v javnosti, je treba omeniti zlasti >Praznik cvetočih češenj« in »Robinzona« To je čidovita igra za mlade in stare ljudi ter je po vsem svetu doživela velike triumfe. Igra je kakor nalašč za današnji čas: od gledalca ne zahteva pretežke zbranosti, pa je vendar lepa — in samo povsem otopeli ljudje ne bodo mogli biti zanjo dostopni. — Premiera izvirne »Kulturne prireditve v Črni mlaki« ki so zanjo vaje v živahnem 'teku, bo v četrtek. Delo fe vesela, dobrodušna satira in ljudje bodo gotovo radi hodili gledat komedijo črnomla-ških rodoljubov. — Do novega leta prideta na oder nate še dve veseloigri, Juškjevičeva »Povest o Sonkin j« in Englov »Paradiž potepuhov«. Medtem pa pridejo na deske še nekateri stari znanci: »Kralj Briljantin«. »PetrSkove poslednje sanje* in »Ovrček za pečjo«, ki bodo gotovo privabili v hišo zlasti mnogo onih ljudi, ki za praznike prihajajo z dežele v mesto in imajo sioer redkokdaj priliko, zahajati v teater. Da je repertoar za praznike bolj pester in vesel, }e uprava tudi preložila premiero »Bratov Karamazovih« na januar. Če potegnemo črto pod ta mesec pospešenega, potenciranega dela, ki ga ima gledališče pravkar za seboj, pa moramo priznati, da uspeh ni tako velik, kakor bi ga zaslužil napor igralcev. Dali so dostojni predstave dostojnih del, ljudje, ki sa jih prihajali gledat, so bili zadovoljni — toda še zmerom je premalo teh ljudi. Ali je res vsega kriva • kriza? Ali ni razlog morda v ljudeh samih? Radi se bahamo, da je Ljubljana veliko mesto, da ima 80.000 prebivalcev — pa bi mar takšno mesto res ne moglo vzdržati enega samega gledališča? — Igralci se zavedaj:), da je rešitev hiše samo v njih intenzivnem deta in od dela ne mislijo odnehati. V teku sezije bomo dožirall prvi predstavi dveh del dveh narodov, ki doslej še nikoli nista bila zastopana v našem teatru: bolgarskega pisatelja Kostova »Goljemanov« v prevodu znanega b^rca za zbližan jo i Bolgari poslanca Rasta PustoslemSka — delo je zanimiva satira na bolgarske politične razmere _ hi pa »Junak dnerva«, ki ga je spisal rumrunski dramatik Jon San-Giorgiu. — Za pustni čas pa se je gledališče odločilo za geslo, da mora pri nas Kurent pusta potolči. Zotnudilo ee bo, da bo v svoji hiši nudilo dovolj dostojne zabave vsemu občinstva. »Razen »Bratov Karamazovih« pride januarja v študij še senzacionalna Galsworthy-eva »Družba«. — lz vsega razberemo, da gledališfte dela s polno paro. Dobro bi bilo samo, če bi ee še med obči nstvom naš al kak dober človek in bi na tisto reklamno vprašanje, ki ga te dni srečujemo na vsak korak: Kaj naj poklonimo svojim dragim za božič in za novo leto? — pričel z akcijo, naj vsi ljudje v Ljubljani svojim ljubicam, ienam, fantom, možem, materam, hčeram in vsem _ na tihem vtaknejo med praznična darila svojim dragim tudi' kakšno vstopnico za Narodno gledališče — kdor bi s to akcijo začel, bi si nabral lepih kilturnih lavorik. -- Trojčke Zagreb, 9. decembra. Kjerkoli potuje človek po Jugoslaviji, povsod najde rojaka iz slovenskih krajev. Prečudne ao usode naših ljudi. Naj vam danea poročam o svidenju a slovenskimi trojčki v samotnem hrvatskem kraju. To so Vladislava, Branka in Šteiica, hčerkice Frana Mastnaka, ki so a« rodil« lani 20. oktobra v Zemunu. Takrat j« bil oče še ugleden zastopnik »Edinosti« v Zemunu, potem pa so se tudi zanj začeli slabi časi. Nad dva meseca je že brez zaslužka, njegova žena Josipina r>a s trojčki vred deli l„ kako Vam »a i»el"« lena bluza. g**-vana gospa r Za vse obiut* UlvereSi ftikdar nemvit- pristen samo v vilnje-* .-»tt u vitkih tZ tako * po, ko. M b° da,o prof!t. V Cemu i« pa LUXi Tem čistim milnim kosmičem se res lahko vse zaupaj Rabite LUX, ne pa takšne ali oTugačn^ nezavite kosmiče I LUX da svili nov lesk,Vam pa nepre* jtano novo veselje I UJJ-35 borni kruhek pri svojih starših v Poljani pri Ivanič gradu. Oče njen je že sedemdesetletnik, mati takisto. Josipina j« zdaj že vsa shujšana ob pomanjkanju in večni skrbi za svoje tri lačne kljunčke, nesrečni mož pa tava okrog po državi, da bi kje našel zaslužka in mogel zopet ustvariti srečno, četudi še tako skromno družinsko gnezdeče. Pa poglejte tole sliko: ali niso te tri ljubke punčke vredne življenja in našega sočustvovanja? Če se jih bo kaka dobra duša spomnila v imenu Miklavža ali Božička, naj pošlje na naslov: Mastna k, Poljana, postaja Ivanid grad. 25 let Narodne odbrane Danes in jutri proslavlja' Narodna odbrana 25Ietnico svoje ustanovitve. Glavni odbor v Beogradu bo danes zvečer v K> larčev! ljudski univerzi priredil slavnostno akademijo, jutri pa bo posebna delegacija Narodne odbrane položila venec na grob blagopokojnega kralja Petra Osvoboditelja Narodna odbrana je bila ustanovljena v začetku oktobra 1908, ko je postalo jasno, da je vojna med Srbijo in Avstro-Ogrsko samo še vprašanje časa Narodna odbrana re takoj zavzela vse narodne sloje ne samo v Srbiji, marveč tudi ves zavedni živel j pod tujim jarmom Ze tekom oktobra in novembra leta 1908 je bilo širom Srbije ustanovljenih 223 okrožnih in sreskih organizacij Narodne odbrane. V Beogradu so se 8. oktobra 1908 v dvorani občinske uprave sešli najuglednejši meščani ter ustanovili centralni odbor NO. Krajevni odbori so se istočasno kakor v mestih ustanavljali tudi po vaseh. Ideje NO so se širile vedno bolj po jugoslovenskih pokrajinah Avstro-Ogrske in zanesle so se tudi v vrste naših rojakov v Ameriki. Posebno čvrsto se je NO takoj po ustanovitvi usidrala v Bosni in Vojvodini, Naenkrat se je po Bosni udomačila pesem ©mladincev: — U neznanju i u tami pet vekova Bosna čami; Avstriji to ne pri j a, pa bi htela, da joj sija i da želju s duše svali, ona Bosni kuču pali, buikde plamen, kucu svija, ona kliče: A — nek — sija — V dobi balkanskih vojn je ideja NO pritegnila mnogoštevilne borce-nacionaliste od vseh strani slovanskega juga in celo iz Amerike in Avstralije v Srbijo in Črno goro. Ob začetku svetovne vojne je Avstro Ogrska postavila izven zakona vse one svoje državljane, o katerih je vedela, ali pa samo slutila, da imajo kake zveze z NO. Vrstili so se veleizdajniški procesi, pri katerih so bili odločni nacionalisti obsojeni samo zaradi svojih vezi z NO. Take zveze je avstrijska justica mnogim tudi podtaknila z narazličnešfimi falsifikati, da je tako zadostila svoji krvoločnosti ter povečala število žrtev meneč, da bo to potlačilo probujajočo se narodno zavednost in vedno večje ogorčenje proti tiranstvu. Po vojni je NO prevzela kot svojo največjo nalogo delo za kulturni preporod našega naroda in za poglobitev duševnih vezi med vsemi deli slovanskega juga. V decembru bo med nami 1000 fotoamaterjev več Kakor je bilo že objavljeno, je započela leta 1932. svetovna tovarna fotografskih aparatov in potrebščin »Agfa« v Berlinu intenzivno akcijo za podvig fotoamater-stva v Nemčiji. V to svrho so njeni inže-njerji in strokovnjaki skonstruirali nov fotoaparat v obliki boksne kamere, ki »e zaradi njene priročnosti, enostavnosti in vsestranske uporabljivosti prav posebno odlikuje. Tovarna »Agfa« je izročila ta aparat po tovarnišli lastni ceni v promet na podlagi posebnega nagradnega razpisa. Na ta način je že samo do konca leta 1932 razdelila v Nemčiji nič manj kakor 900.000 teh fotokamer. Zaključna letna statistika ie nudila za to nagradno razdelitev aparatov zelo zanimivo sliko. Tako je na osnovi te statistike na primer ugotovljeno, da poseduje vsak 55 prebivalec Nemčije to nagradno kamero, da je odpadlo na deželo 59 odstotkov ter na mesta 41 odstotkov razdeljenih kamer, da je bilo izmed natečai-nikov 62 odstot. moškega in 38 odstotkov Mokro, mrzlo! NIVEA Nivea je poceni! Doze: 3.50, 6.,- 12.- m 15.- Din V izogib vsemu natrite vsak večer obraz m roke temeljito z Nivea-kremo! To zadostuje! Vaša koža postane odpornejša in voljna veter in slabo vreme ji ne moreta več škodovati. Zadobili boste zopet oni sveži zdravi, mladostni izgled, ki ga imamo vsi tako radi. ULTUftNl PREGLED Iz zagrebške kronike Gostovanje Reinhardtove skupine. Dunajski »Josefstadtertbeater« Je gostoval v Velikem gledališču dva večera: igrali so Jaravevo komedijo »Ist Geraldine ein Engel?« in Fodorovo komedijo jRuolet« V skupini so nastopali tudi nekateri umetniki. ki jih naše občinstvo pozna že s filma. Nje umetniški vodja je sloveči režiser Rein-hardt Gostje so imeli pri nas senzacionalen aspeh. Ljudje eo kar pokali od smeha. Izmed sodelujočih ;'e treba posebej omeniti Pavlo VVesselv. Oskarja Karlweissa in Adrienne Gessner. Gledališče je., bilo oba veče ra razprodano. Peter Raičev. ugledni bolgarski tenorist. je naš stari znanec. Po daljšem presledku je zopet obiskal Zagreb in nastopil v »Aidi«. »Carmen« in »Snjeguročki«. V slednji je poleg tega simpatičnega gosta prvič pela naslovno vlogo Erika Druzoviče-va. Doseula je popoln uspeh. Nien izredno velik talent je tudi v tei vlogi prišel do lasnega izraza. Dr Beno Bardi. nemški dirigent in skladatelj čigar opero »Fatme« so v Nemčiji da iali več ko nOO krat. je pri nas dirigiral opero »Čarobna piščalka« Bardiia je neka skupina po ouverturi izžvižgala Demonstracije so trajale kratko časa. nato pa ie vsa predstava potekla brez najmanjšega incidenta. Dr. Bardi se je v zvezi s tem inci- dentom odpovedal dirigiranju »Figarove svatbe«, ki je bila pod njegovo taktirko na programa. S t jepan I vel j a je dosegel lep uspeh v Leharjevi opereti »Dežela smehljaja«. I veli a, prej član zbora zagreb5ke opere, je nenadno zaslovel kot dober pevec in kaže v zadnjem času očiten napredek. Ruža Cvetičanin se piše mlada, ko-mai sedemnajstletna Zagrebčanka. ki si je z nastopom v opereti »Grof Luksemburg« na mah osvojila srca Zagrebčanov. O nji krožijo romantične zgodbe: da je bila ciganka in živela v ciganskem taboru ... V mladi pevki smo spozn«li izreden talent; videti je, da se v njenih žilah pretaka prava gledališka kri. Človek kar ne bi verjel, da je stala prvif na odru. Vrh tega ima lep obraz, vitko in visoko postavo, svež glas: skratka, izredna operetna senzacija! Matineja Kranjčevičeve liri-k e. Dijaki filozof, člani kluba slušateljev slavistike. so priredili v Malem gledališču matinejo lirike S. S. Kranjč^viča (ob 251et-niei pesnikove smrti). Uvodno besedo je imel dr Branimir Livad;č. recitirali pa eo Vika Podgorska Božena Kraljeva. Josip Pa vič in Dubravko D ljšin. Ruska orkestralna glasba. Na sporpdu drugega društvenega koncerta ITrv glasb, zavoda ie bila ruska orkestralna glasba s skladbami Cajkovsk^ga. Ljadova in Rahmaninova. Razen društvenega orkestra pod vodstvom Borisa Papamdopula, je nastopil mladi pianist Evgenii Vaulin, ki je tehnično in muzikalno dovršeno izvajal klavir ski koncert Rahmaninova Prireditev je dobro uspela. Oratorijski zbor sv. Marka j? priredil cerkven koncert s skladbami starih mojstrov cerkvene glasbe. Med dragim so izvajali Mozartovo »Mašo ob kronanju«, in sicer e sodelovanjem Zagrebške filharmonije. Dirigiral je Mladen Pozajič. Zagrebška filharmonija Je pri-redila tretji simfonični koncert. Sodelovala sta dva slavna poljska umetnika: dirigent Grzegorz Fitelberg in skladatelj Karel SzT-manoTOski. Program je bil sestavljen iz skladb sodobnih avtorjev (Prokofiev, Szy-manowski, Cavella, Hogener, Mosolov), mimo tega je nastopil Szvmanowski kot pianist: igral je klavirski d°l svoje 4. simfonije za klavir in orkester. Občinstvo v prepolni dvorani je sprejelo oba slovanska umetnika z iskreno toploto in ju nagradilo s prisrčnimi ovaciiami. Mosolovo »Livarno železa« 90 morali ponoviti. Orkester ie igral briliantno. Esther Johnseon, ameriška pianistka, je imela v Zagrebu nenavadno smolo. Razpolaga sicer z znatnim tehničnim znanjem. nima pa zadostnega in zanesljivega oomneža Zaradi tega je na konpertn čcstn obtičala in začenjala iznova. naposled pa se je tako zmedla, da ie zaključila Mozarta pred koncem NeveriMno krive note so tale koncertu neresen značaj, občinstve je izgubilo potrpežljivost in preplašena pianistka ie bila izžvižgana. Zanjo so uganjali v Za- grebu sila krivično reklamo, zato je bilo razočaranje tem haiše. »S v a č i č«. Hrv. kmefiko pevsko društvo »Svačič« iz Jasenovca. ki šteje okrog 45 pevcev in pevk, je nastopilo pod vodstvom Marka Franjiča in pelo ves spored (domači skladatelji) na pamet. »Srpsko jevrejsko pjevačko društvo« je prispelo iz Beograda in i® pod vodstvom Borisa Dobrovoljskega izvajalo skladbe domačih in hebrejskih skladateljev. Ker nisem mogel prisostvovati temu koncertu, ne morem soditi o kvaliteti zbora in izvedbe. Pavao Vlahovič - Marion je ori-redjj v dvorani Hrv. glasbenega zavoda svoj poslovilni koncert. Uspeh je bil ogromen in Vlahovič je pel tako lepo. da nam je še bolj otežkočil slovo. Spremljal ga je pri klavirju Petar Dumičič. ki f- nastooil b'di kot solist. Žiga Hirschler. 0 kniisi A. Orvirka »Razgovori«, ki jo je izdala pred tedni y zbirki »Slovenske poti« Tiskovna zadruga v Ljubljani, je priobčil praški dnevnik »Češke slovo* v svoji odlično urejevanj kulturni rubriki daljše poročilo B. Borka z naslovom »Pirižsk*5 rozho-vor7 slovinskeho literata« Knjiga »Razgovori« ie pna najtehtnejših slovenskih knjig zadnjega časa. namenjenih mislečemu in filo7ofsko razgledanemu čitateliu SNne 60 Din in se dobiva pri Tiskovni zadrugi. Pristopajte k f,Vodnikovi družbiM ženskega spola, da jo bilo med nagrajenci 34 odstotkov učeče se mladine itd. To veliko zanimanje širokih ljudskih ■Iojev za fotografijo v Nemčiji je opogumilo tovarno »Agfa«, da je na prošnjo dro-gerije Gregorič poslala v Jugoslavijo prvikrat 1000 teh nagradnih fotoaparatov, namenjenih predvsem za dravsko banovino Ti aparati bodo do Božiča razdeljeni pa podlagi že objavljenega natečajnega razpisa in črno-bela umetnost bo v naši banovini pridobila tekom enega meseca 1000 n^-vih privržencev, kar je za naše skromne razmere brez dvoma lep uspeh. Vendar je pa že teh 1000 aparatov tudi lepa številka, katero si zelo nazorno lahko predočimo na ta način, ako zložimo vse te kamere v skladovnico drugo vrh druge. Ker znaša višina kamere 13 cm, tedaj bi na ta način dobili 13 cm X 1000 = 13000 centimetrov = 130 m visok stolp, ki je tedaj skoro 2 in pol krat višji od ljublj an- 15Qit* skega nebotičnika. Kljub tej frapantni višini te skladovnice fotografskih kamer, vendar še dolgo ne bomo dosegli istega relativnega uspeha in napredka, kakor ga jo v preteklem letu zaznamovala Nemčija; kajti ob razdelitvi odkazanih 1000 aparatov, bo imel v dravski banovini to kamero v roki le vsak 1120-ti prebivalec, dočim jo ima v Nemčiji vsak 55-ti prebivalec. Ker pa zanimanje najširših slojev naše banovine za fotografsko umetnost ni mnogo manjše kot v Nemčiji, tedaj je treba kmalu računati s tem, da bo natečaj z oddajo 1000 kamer kmalu zaključen; zanimanje za na-tečajni razpis je namreč ogromno, saj Slovenci se vedno živo zanimamo za vse nove pridobitve tehnike in znanosti. Po dosedanjih nagradnih prijavah zaznamuje največji odziv Ljubljana, kjer ima že vsak 432. prebivalec to kamero; za Ljubljano sledi Celje, v katerem odpade ena kamera na 189 prebivalcev; nato Novo mesto, kjer ima 210 prebivalcev eno kamero itd Te številke se bodo seveda do zaključka natečaja še izpremenile v korist ali pa v škodo posameznih mest naše banovine, kar bo pač odvisno od števila odzivov. Upamo, da bo ob zaključku tega razpisa prinesel podrobno statistiko naš edini slovenski fotografski vestnik *Foto-amater«, ki bo številčno pokazal, v katerih krajih in med katerimi sloji našega naroda je največ zanimanja za fotografijo. Vurberg ali Grajena? Vurberg, 9. decembra Po dobrih dveh urah hoda iz Ptuja pri-speš v prijazni Vurberg, do katerega vodi lepa banovinska cesta, ali pa tudi bližnjica ob romantični Dravi, preko polja in gozdov. Ze od daleč zagledaš iz smrekovega gozda na hribčku kupolo vurberškega gradu, last grofov Herbersteinov. Grad sam je starodaven, zgrajen pred 800 leti, notranjost pa je dandanes preurejena v moderen sanatorij ruskega RK za bolne na pljučih. Sanatorij ima moderno opremljene bolniške sobe, jedilnico in igralnico, laboratorij, lasoio električno razsvetljavo, vodovod, mleko pa pridobiva iz lastnih hlevov. Ime Vurberg izvira iz ljudske govorice od krvoločnega zmaja ali kače, po kateri se ga je prijelo ime »Kačjak«, pa so ga pozneje Nemci prekrstili po svoje v »Wurmberg«. To ime se je zelo udomačilo in ga tudi obdržalo do današnjih dni. Tudi prejšnje oblasti, ki so se nahajale v vurberškem gradu, kakor sodna in politična oblast in davčna uprava, so uradno na-zivale kraj za Vurberg in je to ime tudi sicer zgodovinskega pomena V teh krajih so gospodarili že Rimljani in imeli na Vur-ber<«u svojo postojanko. Vurberg ima tu-di sedaj razen sanatorija farno cerkev Z župniščem. šolo in poštni urad Sliši pa se. da je nova občinska uprava občine Vurberg ki jo tvorijo po komasaciji Vurberg. Krčevina in Mestni vrh. na eni zadnjih sej sklenila predlagati politični oblasti spremembo naziva občine v ime Grajena Ljudstvo sodi. da ne bi kazalo sedanjega zgodovinskega imena izpreminjati. saj je ime Grajena posneto zgolj po bližnjem neznatnem potoku. OD PEKLENSKIH MUK DO ZDRAVJA POTOM TOGAL TABLET Togal tablete so sredstvo, v mnogih slučajih preizkušeno proti: revmatizmu, ishlasu, pro-tinu, hripi, živčnim bolečinam, glavobolu in boleznim prehlada. Togal deluje dobro tn je neškodljiv za želo-dec in ostale organe v predpisanih dozah. Togal pomaga Poskusite tudi Vj Togal tablete! Poskus bo tudi Vas uverfl. Togal pomaga izločevati sečno kislino. Dobiva se v vseh lekarnah. Odobr. 8. br. 17061 od t. decembra 19SS. ftovnačc vesli Vodnikova družba... Vodnikova družba Se vedno razpošilja letošnji knjižni dar. Vsak dan odha jajo novi zavitki na pošto . . . Zaloga se zmanjšuje, vendar je nekaj sto izvodov še vedno na razpolago. 20 Din za štiri lepe in zanimive knjige (poleg pra-tfke dva romana in ena knjiga vojnih spominov na Sibirijo), ali ni to vabljiva prilika in dokaz, kako poceni je lahko pri nas dobro štivo?! Letos so nekateri družbinl poverjeniki zaostali: niso še poslali ne pol in ne denarja. Opozarjamo jih, naj pohite, naklada bo počasi Izčrpana, ker se oglašajo novi člani. Kako bodo ti poverjeniki zagovarjali pred člani svoje postopanje, če ne dobe naročenih knjig? Z zamudnostjo ne koristijo ne družbi ne sebi in članom. Za sedaj torej Vodnikova družba še vedno sprejema nove člane in Izvršuj® zaostala poverjeniška naročila. V Ljubljani sprejemajo tudi poverieništva, zlasti knjigarna Tiskovne zadrug®. pri tvrdki J, MAČEK na Aleksandrovi cesti 12 kupite najbolj ugodno molka in dečja oblačila. • Poročila o prvodecembrskl proslavi Da se je 15. obletnica uedlnjenja vršila po vsej dravski banovini izredno svečano, nam spričujejo neštevilnl dopisi, ki smo jih že prejeli in Jih še prejemamo. Naj nam oproste dopisniki, da teh dopisov ne objavljamo. Preveč Jih je, zato j« tehnično nemogoče. SIcer pa so se vršile proslav« povsod na enak način ln bi bilo nesmiselno na primer v eni Številki kakih Stlrl-desetkrat ponoviti besedilo, v katerem bi bila vsakikrat 1« Imena krajev ln oseb različna. Naj nam cenjeni dopisniki spričo tolikega pomanjkanja prostora dovolijo 1« »kupno ugotovitev, da je dravska banovina tudi letos na naš najpomembnejši praznik v polni meri izvršila svojo narodno dolžnost. OBJAVA Vsled predstoječega letnega zaključka tn inventure smo blagu za zimske plašče, suknje, obleke in manufakturi sploh zelo znižali cene Nudimo dobro blago, ogromno izbiro. Vas bomo dobro postregli. SPECIALNA TRGOVINA NOVAK Kongresni trg 1$. (nasproti nunski cerkvi) 97 • Kanuljordjev dom v Kači. V petek Je bil v Rači posvečen dom Karadjordja, kl Je zgrajen med Račo ln vasjo Viševac, kjer se je rodil veliki narodni vodja Kara-djordje. Stroški za zgradbo so znašali ekrog 3 milijone dinarjev in sta NJ. Vel. kralj in kraljica prispevala 200.000 Din. V poslopju je urejeno zavetišče siromašnih dijakov iz dunavske banovine, lri se nameravajo posvetiti poljedelskim študijam. Občina Rača Je odstopila upravi doma 22 oralov zemlje za ureditev samostojne poljedelske šole. Proslavi posvetitve so prisostvovali mnogoštevilni zastopniki vreh narodnih in prosvetnih organizacij fiuma-dlje. ♦ Odlikovanje. Z redom Belega orla 5 Je odlikovan Cvetko Božič, ravnatelj na direkcij! gozdov v Ljubljani, z redom sv Save 4. pa Zmago Zirnfeld, višji gozdarski svetnik na kr banski upravi v Ljub!}*- • Iz zdravniške zbornice. Zdravnik vo-lonter dr Borut VrščaJ je bil vpisan v Imenik Zdravniške zbornice za dravsko banovino. • Promoviran je bil na medicinski fakulteti v Innsbruclcj g Miro JamSek iz Ljubiiane za doktorja vsega zdravilstva. ♦ Diplomiran Je bil za gradbenega Inženjerja na univerzi v Ljubljani g. Alfonz Dobovifiek fz št Jurja * Službeni list dravske banovine objavlja v 99 letošnji številki; uredbo o Izvajanju javnih del, naredbo o kontroli kakovosti jajc za izvoz v Nemčijo na račun carinskega kontingenta, odločbo o ukinitvi okrožnih inšpektorjev, objavo naredbe o pobiranju trošarin objavo elede statističnih podatkov o gibanju dohodka od taks; podaljšanje začasnega trgovinskem sporazuma z Rumunijo ln razna tarifna obvestila. Vprašafte ' naše stare odjemalce, ako so z našo postrežbo zadovoljni Odgovor ki ga boste dobili te nam v ponos — Tudi vam ustrežemo' JOS. ROJINA, Ljubljana Aleksandrova cesta S. ♦ Razpisane so službe treh banovinskih cestarjev v območju celjskega ereskega cestne-s* odbora, in po enega cestarja v mursko-eaboškem in ptujskem srezu. Prosilci ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Ve« pojasnila glede prošnje in prilog ?e dobijo pri zadevnih sreskih cestnih odborih Prošnje treba vložiti do 31. t. m. ♦ Smrt zaslužnega zdravnika ' in rodo ljuba. V Sarajevu j« umrl dr. Pero Ivano vič, ©den od naših najstarejših sdramlkov v Borni. Služboval Je t Tuzli, Mostarju. Prljedoru Hi r Sarajeva ter s« J® povsod adejatvaval tudi r narodnih ta kulturnih organizacijah Bil je soustanovitelj »Prosvete«, torej eden od onih 29 akademično Izobraženih Srbov, ki so se iz cele Boane in Hercegovine zbrali leta 1902 pri usta novltvi >Prosvete«. Pokojnik s« J« tega drušrtva spomnil tudi v svoji poroki ter mu zapustil svojo enonadatropno hišo. ♦ Novi grobovi. V ljubljanski bolnici J« umrla gospa Albina DolnlčarJ®va. Pogreb blage pokojnice bo Jutri ob 1(. V škocijanu Je umrl daleč naokrog poznani trgovec, gostilničar in posestnik Peter D u r j a r a. Uglednega pokojnika bodo Jutri ob 9. spremili k večnemu počitku. _ Umri Je v četrtek zvečer v Celju (Aškerčeva olic« 3) ▼ starosti 58 let kamnoseški mojster g Franc K u 11 i c h. Pogreb bo da nes ob 15. iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Pokojnim bodi ohranjen blag »po min, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Smrt bivšega argentinskega konzula. V petek Je po kratki bolezni preminil v Zagrebu g. Maco Carevič, bivši argentinski konzul. Pokojnik je bdi rodom iz Kor-čule in Je že v rani mladosti odpotoval v Argentino kjer se je afirmiral kot Izvrstni trgovec in podjetnik. Sodeloval Je v velikem Mihanovičevem koncernu. Med našimi emigranti je bil vedno visoko čislan, kei je bil vsakemu rojaku iskren prijatelj ln očetovski pomočnik. Med vojno je bil med prvimi, kl so stopili v akcijo Jugoslo venskega odbora v Londonu. Pred 7 leti se je kot argentinski državljan vreli v svojo staro domovino. N« starost Je hotel posvetiti svoje izkušnje tn tudi svoje prihranke svoji domovini. Mnogo dobrega > torll kot argentinski konzul ln kot sotrudnik ln svetovalec v izseljenskih organizacijah. Rojaki doma ln v tujini ga bodo ohranili v častnem in hvaležnem spominu. ♦ Oblak ameriškega književnika Alver-sona. V Sarajevo Je dopotoval ameriški pisatelj Frank Alverson, kl propagira poglobitev duševnih vezi med mladino novega ln starega kontinenta. Pisatelj je obiskal sarajevsko gimnazijo, se r izgovarjal z dijaki m profesorji ter dal naposled dijakom čudno nalogo, naj v treh vrstah opišejo svoje mišljenje o Ameriki. Dijaki so ugodili pisateljevi želji, on pa Je zbral nekaj najboljših odgovorov, ki Jih bo s slikami dijakov objavil v ameriških listih. Alverson Je namenjen tudi v Mo-star, Dubrovnik ln Se nekatere druge naše kraje. ♦ Nai! v Ameriki. Pevsko društvo »Do nx>vina« r Newyorku Je nedavno praznovalo 25 letnico pevskega ln kulturnega de lovanja. Sedanji predsednik »Domovine« Je rojak Valentin Pavlič. Pri prireditvi Je na stopil operni pevec g. Anton Subelj, kl Je govoril o slovenski pesmi r tujini. _ V mestu Franklin-Boru sta bila Izvoljena v mestni svet tudi dva Slovenca, Josip Hu-doklin In Lojze Bevčin. Jugoslovenski klub na univerzi v Chicagu naznanja, da bo * bližnji bodočnosti priredil razstavo Jugoslo venskih likovnih umetnin. _ Iz stare do movine se Je nedavno vrnil v Ameriko ro Jak Miha Zavašnik. Njegova hčerka Ans rojema v Ameriki, pa je ostala doma, kj« se je poročila s Franom Cesarjem N1*n oče je novoporočenee dobrih 100 km daleč skupina 25 rudarjev, katerim podjetje na zaslužku dolguje že olerog 80.000 Din Pred kakimi 10 dnevi se ;e zglasila v Nišu pri banski upravi tudi večja deputaclja Iz tega rudnika ter raz ložila, kako rudnik zadržuje mezde ter n;i ta način goni rudarje in njihove rodbine v najobupnejšo bedo Baitska npr a Ta je od redU«. da mora rudnik t 24 urah l*pJačat1 rs® saoatale me&de To pa «e nI »godilo ln se Je t najslabšem vremenu podalo »pet 25 bednih rudarjev v Niš, d* bi tam dosegli izplačilo svojih krvavo zasluženih mezd. »Nama gre dobro. Vedno sva čila in zdrava, ker nama najina mamica daie piti rogaško zdravilno slatino: čisto ali pa pomešano s sadnim sokom!« Rogaška slatina vsebuje veliko množino kalcija v prebavljivi obliki. Zato rogaška slatina izkazuje velike zdravilne uspehe pri rahitičnih boleznih, pri obolenjih kostnega sistema ln pri slabem razvoju zob Skladi-iče rogaške slatine v LJubljani, Gosposvet-ska cesta 13 (Kolizej). * Zajcem nastavljajo pasti. ICo n j« pričela sezona zajcev tn }e malo bolj pritisnil mraz, »o se pojavili divji lovci, ki nastavljajo zajcem zanjke. Tako sta našla lovska paznika gg Lah Jernej in Muater Jožef iz Cirkovc pri obhodu »vojega revirja kar 68 zanjk. Zadevo sta javila orožnikom, ki »o tatovom že na sledu • Nesreča slovenskega božjastnika. — Franc Esih, tapetn^ki pomočnik brez zaposlen)«. po rodu br Tepanja pri Konjicah, je peš hodil po naših južnih krajih m Iskal kako zaposlitev. V okolici Mitro-vice je vstopil v neko kolibo, da bi »e malo ogrel pri ognju. Nesrečnika pa je tedaj napadla božiast. Zrušil »e ie poleg ognja tako. da se mu j« vnela obleka in je dobil hude opekline. Neki tujci, ki »o se tudi greli, so izrabili priliko ter so nesrečnega božjaetnika okradli Eeih j« bil pre pel km v bolnico, kjer J® ostal na zdravljenju. FRIEDRICH LOEFFLER Celje-VVlen VERA FttRST Vršac itrodens. * zamoUhiie ai etre iz krogov ruske emigracije ae obravnavajo pred sodiščem v Dubrovniku. Tožita se namreč dva izrazita član* ruske kolonije in sicer neki Vo-strosabljin, ki je bil Denikinov belogardist in je sedaj zvaničnik pri sreskem načel-stvu v Dubrovniku, ter neki dr. Cakalin, ki stvu v Dubrovnku, ter neKi dr. čak&iin, ki uživa med ruskimi emigranti in tudi med domačim prebivalstvom sloves čudodelnega zdravnika. Bivši belogardist in čudodelni zdravnik sta bila doigo časa dobra znanca in celo prijatelja, ko pa je Caka-lin kot zdravnik obogatel, sta se sprla in očita bivši Denikinov oficir, adjutant ali kar je že bil, svojemu rojaku, da je bil, predno je prišel v Jugoslavijo, v službi Čeke ln da je izvrševal največja grozodejstva Zaradi tega spora se je vsa ruska kolonija razdelila na dva, ogorčena si nasprotujoča tabora in ko je prišla stavr pred sodišče zaradi žalitev ln dejanskih napadov, je moral sodnik razpravo odgoditi da zasliši mnogoštevilne priče, od katerih eni obkladajo z najgorostasnejšimi obtožbami enega, drugi pa drugega akterja afere. JUjuiiljUiiC je izšeL Vsebuje čez 60.000 privatnih in trgovskih naslovov. Dobi se v knjigarnah in v tiskarni »GRAFIKA« Ljubljana, Resi Jeva e 4- Ona 180.— Din. MED. UNIV. I M Kili začne 15. decembra 1938 ZDRAVNIŠKO PRAKSO v Ribnici na Dolenjskem (vila • Novak) 12971 Podaljšati mladost se more 1® a pravilno nego svojega telesa. Ako Vam je do tega da m tudi v poznih letih počutite zdravi, delazmožni ln samozavesti ni, ako Vam Je do tega da ohranite neskaljeno veselje do življenja tudi v starosti, uživajte redno, toda brezpogojno aedaj na Jesen, dnevno po 1 skodelico Planinka-čaja pred zajtrkom. Plantnka-čaj čisti kri, sestavine njegovih zdravilnih planinskih zelišč proniknejo v vse telesno sta-nlčevje, odstranjujejo nakopičene in zdravju škodljive usedline, urejujejo prebavo ln tako Planlnka-čaj pomlajuje ves notranji sistem. Zahtevajte v apotekah samo pravi Plaiiinka - čaj - BaJhovec v plombiranih zavitkih po Dtn 20.-in z napisom proizvajalca Lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana * Zločinska roka na cerkvenih orgiuh. 1. decembra so na Vačah pri Litiji prav lepo proslavili narodni praznik. Soi»k: mladini, kl je pela na koru, p® »o onemgočlll zlobni nasprotniki spremljevanje na or-glah, kl jih Je nekdo prav ca to priliko pokvaril Oblastva iičejo zllkovca. * Izvrsten zdretvtlni čaj. Ni dolgo tega, ko « i« poiavil t lekarnah nov .prsm čaj, imenovan triglavska roža Ljudje, ki trpijo is. pljučnimi obolenji, za prehladi, bron-hijelnim katarom. hripo, naduho ali za vnetjem sapnika, »o kaj rad- poizkusili ta dot^ prsn; iai k( je sestav'jen i* mešanice slovitih zdravilnih leliM Mnogi »o prav hitro opazili znatne olajSav« in izboljšanje in hitro zdravljenje, tako d« često dišimo priporočala on'm, ki so prehlsieni ali imajo navedene bolerni. da naj «i olajšajo bolezni tn »e zdravijo s pitjem prsnega čaja triglavske rože, ki se dobi v vseh lekarnah, naroča pa se lahko tudi na naslov; »Triglavska roža«. Ljubljana postni predal It 3 • Žrebanje »Svveec^taka«, tot®r1}® »dru tenja vojnih Invalidov, sc bo vršil« ti t m., dobitki pa se bodo delili r pisarni loterij« v Beogradu. Kralja Ferdinanda nll ca 2., kjer se dobilo tudi vse hnformaeU«' o t®J loteriji v kortat rotalns »rtv#«n ♦ Opozarjamo n« Inserat nov« »abam« knjige >Don Klhote«, ki oplunj^prebrl«« nega plemen Itn Ika. hnenoratieaa tudi viteza žalostne postave, tako tanlmlro, d« bo razvedrila mlad« to »tare. • Obledele oblek* har»a ' raiHhilh b«r rah in plt«ira tovarna JOS RFKU H. E. GR0H poje PESEM O SREČI ♦ »Uapeh .Fltonlna j« aprav iM-vsauetiJi* in se ne da s ničemer primerjati«. pU*-eden naših najlzkušenejšib specialistov za koine in vemerične bolezni ... Steklenica »Fitonina« stane 20 Dtn t lekarnah Po učno knjižico St. 14 pošilja bresptaCn« >FV tonin«, d. a o. J. prom. odd., v Zagrotm, pošt pretlnac 7€. Pri ljudeh i aerednini delovanjem irr« oovzroči kozarec naravne »Fran« J o®*!« »m grentiee. če ga popijeie mak dan tjutrai na t-!Š6e, laeodno mik) Iztrebljenj® črevesa. • Darujte podpornemu društva slepih, Ljubljana Pod Tranfo 2-111. • Najmanj enkrat na t®den «• mora črevesje temeljito tičiatiti. ker «• pri normalni prebavi naber« v preoarljalnlh orKaulb toliko nepotrebnega balasta od neprebavljivih snovi, da nastanejo težave in motnje, č® »e od časa do časa n® Isved« temeljito lzčiščenje M«d nmodmi 6i«tilnuni »r«-V»t r', dajejo zdravniki in laiki prednost Artln drožejem Dve do tri zrnoa Artln« sauii ta zvečer povzročijo zjutraj normalno ln Izdatno izčiščenje pri katerem s® človek niti n« spominja, d« s® J® poaiuieral kake ga čistilnega sredstva. Iz UnMIatie u_ 8por«d svečanosti Narodn« odbran« v Ljubljani. Du« U t m sprejela pr®d«ed nlka osrednjega odbora Uij« Trtfunuvtča na glavnem kolodvoru, prihod vlaka bo ob-jalvjen. Dne 16 t. m.: ob 20. počaščenje rojstnega dne NJ Vel kralja; sodelovali bodo: radijski orkester (pomnožen s čla ni opernega orkestra ln godbe dransk« di vizijske oblasti) pod dirigentom kapelnl-koecialist8 za kožne in s»i«olne bolezni 2 dr Emest H a m m e r s c h m i d l. sin po kMn^a ziiaii-ssja vdetreovca i železnino s E Hammenschmidta Specializiral »» j« lei na klinikah v Gradcu iprof B. Matzena j-<*r) na Dunaiu (klinik.i prof L Arzt). v Pa-rzu (Hospital ^ Louis) in na zasrpb«ki lermato-venerološki kliniki pri e prof Fra. tu Kogoju Čestitamo! — Iz zdravniške službe. Imenovan Je za asistenta v bolnici za duševne bolezni Ljubljana — Studenec ▼ T. skupini g. dr. Stanko žvokelj. u— Šahovski mojster g. pire bo Igral v torek 12. t m. slepo simultanko z 12 igralci. Ker bo to senzacionalna prireditev in prva te vrste v Ljubljani, bo gotovo deležna velikega zanimanja in obiska. Začetek prireditve, ki bo v kavarni »Zvezdi«, bo ob 20 Prijavnlna za partijo Je 20 Din ln se bc pobirala pred pričetkom Prijave naj se pošljejo pismeno Ljubljanskemu šahovskemu klubu v kavarno »Evropa«; eventualno se bodo sprejemale tuK«Hn©« bo Imelo r«idni občni »bor v sobote. 18 t m ob 1« v društvenem poslopju, Kongresni trg II nad«tr. s naslednjim dnevnim redom: poročilo ln predlogi ravnateljstva, odobritev računov preteklega leta, poročtio In predlog revl-»orjev. volite* članov ravnateljstva ta r®-vlsorjev, rtoločltev članarin«, odločitev o eventualnih samostojnih predlogih in slučajnosti. Tujaki prom t mol; v UubiJs-nl nekaj gostov Jovosiore&ov, ^ speli k nam t>o po«!u, je b!k> 1«43, ©ebor 58, Avstrijcev 76, Franoosov 5, Italijanov 107, Nemcev 57. Madžarov 18. Poljakov Rumunov 6, Švicarje* 8. is drugih *rt«r » oatallh *ont!n»nto* pa I Tsmed tari-stov Je bilo t Ljubljani 1099 Jugoslovanov, 124 Čehov, 154 Avstrijcev, 21 Francozov, 119 -Italijanov, 118 Nemcev, 44 Madžarov, 40 Po!J«kov 17 Rtwminov to 24 Švicarjev, od drugod pa Jih J« bij© 2* Skupnih nočnta »o doseirt! Juiroslovanl 11.891, dragi p« S!»»4. u— Preporodovd! Danes ob pol 10 bo redni članski sestanek. Predaval bo prof. g Kotar o aktualnih problemih ts naš« kn11«evnost1 ndelefcb« »tmro Obvema! H. E. GROH Poj« PESEM O SREČI U_ Naoiralni tn ovetltOni on«vi. 1» rrst staroupokoJenc«T srno prejeli: V Llvbttani imamo do«ti takih akcij ta prav J« tako S«j a tam dokumentiramo aobro to plemenito are« Toda aH bi ne bilo dobro, da hi s« s takim dnevom »pomnili tudi onih bednih ia o-fcoelh. ki s« jib alhč« a« •pomni — »ašlh dtaroupokojencev? Lata ta leta nam hirajo pri svojih pičlih pokalotaah. potem ko «o svoj« sdravje to svodo moč do Izčrpanosti posvetili poštenemu deta Ali bi n« bilo M tm t« tednik, primemo prirediti tak ev«tll£iil daa a« msm f LJnh. 'Jani, temveč p« r»ej d rta nT 8 skronmta prtapevkom, ki bi ga posameznik alti ne občutil, hI olajšali mnogim gr«nk« poslednje ur«. Ia v spoštovanju najstarejših bd nami bilo lepo »adoAčeiitf« v itebo ta blagoslov. Agfa Bo* fetokamera št, 24 s« n« mor« kupiti. Samo č« pravilno reiit« križanko, jo dobite za tovarniško lastno ceno Din 100.—v Križanko in razpia zahtevajte brezplačno v DKOGERLI1 GKKGOKIC dr. io. l, Ljub-ljaua, Fre&eruova ulica 0. 12979 U— Ponovitev Verdijevega Hegulenm bo v ponedeljek 11. t. m. ob 20. v dvorani Uniona za soli, zbor ln orkester v istem obsegu kakor pri prvem izvajanju 4. t. m. Ker j« ponovitev v počastitev spomina borcev za našo svobodo, bo pred začetkom izvajanja imela Kratek govor v spomin padlih Junakov članica narodega gledališča Marija Vera. Kot solisti bodo sodelovali: Zlata GJungjenčeva Bernot-Golobova, Banovec in Betetto. Dirigent ravnatelj Polič. Ker J« to edina ponovitev Requlema ln »o cene za ponedeljskl koncert znižan®, opozarjamo občinstvo na ta Izredni dogodek. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasben® Matice v Kongresnem trgu. Sedeži od 10 do 40 Dtn, stojišča po 5 in 7 Din. Opozarjamo, ds Je sedežev vseh vrst Se dovolj na razpolago; prav tako tudi stojišč. Na koncert opozarjamo tudi vse prebivalstvo, kl ima t LJubljano ugodne železniške cve^ z®. Prenosa po radiu ne bo. u— Komorni večer. V sredo 18. L m. bomo ftuli v Ljubljani spet znameniti Za5ifc»vi resti n— TTdružene bofne organizacije priporočajo svojim članom In prijateljem da 11 t. m po*»ti1o koncert Gtafhene Matice, kl se priredi na čast borcem, padlim za osvobolenje Akci1sk1 odbor. OLUJULtUm H II I! ii *nnr-naxn3 «»■«»■ VINA lastnega pridelka, strogo sortirana: baloški muškat, rizling, beli burgundec. letnikov 1931. 1932, 1933. naprodnj večje ko-11 č I n e. Freudenreich. lastnik vinograda »Gorca«, p. Podlehnik pri Ptuju. 12957 UL I llllllll IIUUUULJLJULIJLJULXJUULI POCENI IN FINI SMUČARSKI DRESI IN DAMSKI PLAŠČI le pri tvrdki Drago Gorasp & Co. LJUBLJANA Miklošičeva cesta, prvo nadstropje. u_ Vitoša, Rila, Pirin »o najbolj obisku-na pogorja v Bolgariji Turistovskl šport je r Bolgariji postal že narodni šport. Ob ne. deijskih jutrih vlada tudi r Sofiji vesel« iivžav r vlakih, ki vozijo proti Vitoii. P» dot>na Je našemu stolu, le da so njena pobočja položnejša in brez gozdov. To je tud pravi eidorado za smučarja Kilometre so dolga malo nagnjena pobočja, kjer se n» rriska smučarsko srce. Najvišja vzpetin* na Vitoši pa je črni vrh (2269 m). Od tod Je silno lep razgled proti Sofiji in po ostai' Bolgariji Vse te lepote, ki jih nudi Vitoš? turistu, bo podrobno opisal predavatelj d" BrUeJ, ki se je sam v letošnjem poletju povzpel v bolgarske gore. Na to predav* nje, ki bo bogato opremljeno s skioptičnim slikami, vljudno vabi SPD vse prijatelj* lepe narave, posebno pa one zavedne tnr> ste. ki gotovo želijo posetiti tudi bolgarsko gore Predavanje bo v četrtek 14. t. m. ob 10 v dvorani Delavske zbornice. Zlata Je vredesi dober svet O tem se lahko sami prepričate, če kupite avojemu pri jatel ju ali prijateljici za božič pretresljivi roman ,P*okletstvo f| ki se dobi pri upravi »Slovenskega Naro-da< sa znižano ceno in staneta oba dela Din 20.—, vezana Din 40.— (s poštnino Dtn S.— več). Znesek se nakaže po poštni nakaznici. u— Conjforilla. ZKD bo predvajala danes •b 11. UojKjldne znameniti film ia življenja ■veri v Afriki Ne zamudite! u— >P« mestih ob Sredozemskem morju« nad povede, kakor smo že poročali, JS v svoje«! predavanju 11. t. m. v Delavski zbornici ob 20 (»i>f>z«rjamo ie enkrat, da si vsloj>ni-t>j pravočasno preskrbi ta, ker jih ni več mnouo na razpolago. Slike, ki ee bodo predvajale, so tako krasne, da vam nazorno pred stavi la jo pokrajine, o katerih bo govoril predava t H j dr fterne. Diapozitive je na- Eravil po lastnih slikah g. Gregorik, atelje cris. in boJo predvajane na popolnoma nov način, ki bo za obiskovalce predavanja nudil izreden užitek. Vstopnice ee dob? v Tičar-Jevi trgovini. Šelenburgova ulica, stojišča pa pri blagaini na dan predavanja- Cisti dobiček je namenjen za zgradbo Jadranskega doma. ki bo služil mladini naše banovine za zdrav-ljenje in okrepitev. u— Anny Ondra se nam danes predstavi v »voie-m najnovejšem filmu »Priuovedk« gospodične Hoffmannovec. Snov filma je zelo zabavna. V filmu sodeluje 1 idi Ida VVtistova. Oeiait? si dan^s ta film v Elitnem kiim Matici. u— Društvu sl&plh Je darovala v spomin HaKopokojne gospe Marije Likarjev«, učiteljeve vdove, rodbina Poijšak-Mally znesek 100 Din Srčna hvala! u__Za CM sklad seotembrsklh žrtev Je nabrala 1 ljubljanska moška podružnica «00 Din. Iskrena hvaia! u— Krajevna organizacija JNS *r. kolesij-ski »kraj vabi k redni odborovi seji. ki bo v torek 12. t. m. ob 20. pri g. Fr. Slovši v Kolezijeki ulici. Obravnavala »» bo tudi bo-ličnica. u— Vstopale« za »Cicibana« se dobe ia-aes dopoldne še v Delavski zbornici (Strokovna komisija), popoldne pred predstavo p« v Unionu. u— N trti tu cvetja na krsto blagopokojn? Mariie Likarjeve ie darovala rodbina dr Leona feavnika 100 Din za Dijaški dom kneginje Zorke v Ljubljani. Najlepša hvala! u— »f*tan in dom<. r. s. > ». «. v Ljubljani. natnanja svojim flanom, da bo redni •brni i bor v nedelj« 17. t. m. ob pol 10. v gostila! A. Hnča na Glincah. Tržaška ee*ta 10. i ohičainim dne/nim redom. Načelstvo. u_ Nagradno žrebanje sa gospodinje, ^rirjjeno od mestne plinarne, se bo vršilo dan°» ob 10. dopoldne v i*>vo otvorjenem lokata v prebodi palače »Viktorije«. K udel eifbi eo vabljene vse gospodinje, ki so posla'* izpolnffme vnrašalne pole k— Naročajte Ciril Metodov« r*zg4«dnlo« zs božič In novo Isto. ki s« dobe »ri CM pisarni, Beethovnova ulica it S. u_ Novi začetnlikl plesni tečaj Jenkove šole v Kazini se prične jutri t ponedeljek ob 20 Prijave istotam. u_ v petih urah vse družabne ples« Vas nauči edino mojster Jenko v Kazini. Posebne ure in informacij« vsak dam. u_ Nedeljski popoldanski ples s poukom se vrši od pol 4. do 7. t Jenkovi šoli v Kazini. Iz Mari^sra a— General Rudolf Maister _ ča-stni občan meu-enber&ki. Na seji 30. novembra t 1. je občinski odbor občine Marenberg priznal osvoboditelja Maribora in severne meje g generala Maistra za svojega častnega občana. a— Poziv nacionalni Javnosti. Pozivamo vso nacionalno javnost, da se v čim večjem številu udeleži pevskega koncerta koroškega pevskega zbora Iz Podjune ob sodelovanju Glasbene Matice, ki bo danes do. poldne ob 10. v kazinski dvorani. Naša dolžnost Je, da podpremo našr brate moralno, ker to po vsej pravici zaslužijo. a— Ljudska univerza. Jutri koncertira v veliki kazinski dvorani nrof. konzerva-torija v Ljubljani g. Karlo Runel. Na klavirju ga spremlja gospa Zarnikova. Predprodaja vstopnic na oblčalnih mestih. — V petek dne 15. t. m. bo predaval g. univ. prof. dr. Manojlovlč, predsednik akademije znanosti v Zagrebu, o Aleksaondru Velikem. a— Včerajšnji trg za živila Je bil fie precej dobro založen. Kmetje z Dravskega polja so pripeljali 32 voz zaklanih prašičev in 9 voz sočivja ln sadja. Tudi na kokošjem trgu Je bila precej dobra izbira. Cene blagu pa se izza zadnje sobote niso izpre-menile. a— Ipavčeva žnpa vabi vse pevce ln ljubitelje koroške narodne pesmi, da se v čim večjem številu udeleže današnjega koncerta. ki bo ob 10. dopoldne v veliki dvorani. Pri koncertu ko sodelovala tudi mariborska Glasbena Matica. a— Starešine AKD »Jadran« Imajo svoj redni sestanek v torek dne 12 t. m. ob 20. v lovski sobi pri »Orlu«. Vljudno vabljeni so tudi starešine izven Maribora. a— Zgodovinsko dniAtvo v Mariboru Je zaradi koncerta koroSkih pevcev preložilo svoj redni letni občni zbor na soboto 16. decembra ob pol 17. Kraj in dnevni red sta ista. a— St«re*tne akademskih drnitev Tri-glsva ln Jadrana imajo srd skuonl sestanek v torek 12. t. m. v Lovski eobl hof.p'a »Orla«. Vabljeni so tudi starešine društev izven Maribora. B. F A JE KLOBUČAR Sv. Petra e. 61. Vam očisti, pobarva in preoblikuje za mal denar KLOBUKE vseh vrst v najmodernejšo obliko. ■— Za boži* name racgiedniee primorskih akademikov! Dobe se pri veeh večjih trati kah. ■— Vajenski dom. Danes ob pol 10. bo pod okriljem ZKD predavanje g. Iskra o Primorski in Koroški. s— Vajenski dom Jutri 11. t m. ob pol 19 bo pod okriljem ZKD predavanje g. Kra-vosa ci oceanskem parniki. u_ Na vsak način v zapor. Pred sodnlka- poe-r.nca okrožnega sodišča je včeraj stopi, original, k! je zaželel, da bi prebil zimo v ljubljanskih zaporih France Jesenovec lz Rožne doline, samski sobni slikar, Je 12 novembra letos pred Končanovo gostiln--kriča': »žive! komunizem: Zastava mora ie danes goreti !< Obtožen je bil prestopka zoper obstoj države ln njene ustavne ureditve po čl 100 k z. France je vee priznal Ko je bil na policiji zaslišan. Je navedel, da je to tako govori! samo sate. da bi Čez ilmo prlšei v areet, kjer Js topk> hi ima hrano Bi: je obsojen na 1 leto zapora. ae ni izplačala nezgodna zavarovalnina, ker so bili naročniki v zaostanku s plačilom naročnine. Tudi za Vas "varovanje pri zavarovalnici »TRIGLAV« ni v veljavi, če še niste nakazali denarja za tekoči zadnji kvartal. a— Organi mestnega nateistva pobirajo i* leto dni aaturalij«. kakor k> jih hi&ni lastniki in najemniki vnisali v nabiralnih poUh, ki so bile dostaviiene vsem hišnim lastnikom za ponižno akcijo. Daseolaiža in Čim prej završi zbiranje, naproša mestno načelstvo vs« dobrotnik«, da imajo predmete, ki so jih obljubili darovati, pripravljen?, da nabiralcem ne bo treba čakati in prevečkrat hoditi na eno in isto stran. Nadalje naproša mestno načelstvo vse darova telje. da zlasti obnošene obleke, obut« in perilo, kolikor ni celo, izročijo za zakrpan je ali za čiščenje. Kdor pa ni vpisal v nabiralni poli stvari, ki jih hoče darovati pomožni akciji, ee naproša, da to sporoči socialno-političnemu oddelku mestnega nač4efva. Rotovški trg &t. 10. tele fon 2756. nakar s? bodo občinski organi zslasili ori njem i« prevreJi darove. sklra inuetnflM« ter d nabavili reffe iteri- k> umetnin, e— Ljubljanska drama bo gostovala v torek 12. t m. ob 20. v gledališču in uprl zorila Molierjevo delo »Tartuffe«, Predstava bo v abonmaju. e— Na Ljudskem vseučillKu bo predaval jutri ob 30. univ. prof. dr. Bilimovič is Ljubljane o problemu načrtnega gospodarstva. Predavanje tega odličnega ekonomskega strokovnjaka, ki je bil svoičas ukrajinski finančni minister, bo gotovo zelo za-njmivo. KRAJEVNEGA ZASTOPNIKA za CELJE tn okolico išče velika mednarodna zavarovalna družba. Interesenti z dobrimi referencami naj se zglasijo v ponedeljek in torek, dne 11. in 12. t. m., med 15. in 16. uro v hotelu Unionu v Celju. 12982 e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 in jutri ob 16.30 in 20-30 zvočni vele-film »Dr. Mabi«e< in v.vožni žurnal. Danes ob 10.30 donoldne predstava za mladina e— Samo direktno iz tovarne se kupijo zelo poceni euknie. oblek? in sploh vsa konfpkciia. Stermccki, tovarna perila in oblek, Celje. Iz Kamslka ka— Plemenito delo naših Kolašič zaslu-javno priznanje in zahvalo. S tihim in požrtvova'n m čelom so v teku leta zbra-precej sredstev za letošnjo obdaritev. Iz Celja ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 Danes premiera sijajne borke CARJEV ADJUTANT Do solz se boste nasmejali kot svoj-čas pri nepozabnem »Lažnem feld-maršalu«. — V glavni vlogi VLASTA BURIAN Dopolnilo najnovejši zvočni tednik Predstave danes ob 3., 5., 7. ln 9., jutri ob H 7. ln uri. Pride! Pride« GLAS SRCA! Gustav Frohlich. .•T" Celjtkega iahovskega kluba. Dne 25. novembra je bil v Celju od igran šahovski turnir med celjskim in va-raidinskim šahovskim klubom z neodločenim rezultatom 5:5. V četrtek 7. t. m. zvečer os je igral Celjski šahovski klub v Va -v "nu revan" j tekmo s tamo?.nj: n šahovskim klubom. Celjani so -^segli zelo lep uspeh in zmagali v razmerju 8:2. Podrobni rezultati (prvi navedeni so Celjani, drugi navedeni pa Varaždinci): inž. Sajo-vic : prof. Fice 1:0; Volkar : prof. Baraga remis; Krulc : inž Kaderavek 1:0; Modic : Kalchbreuner 1:0; Grašer : inž. Brixi 1:0; inž Pipuš : Kraus remis; Cijan : Hadži remis; Kocmur : Cerjan remis; VI. Diehl : senator Hikec 1.-0; dr. Cerin : Publikovič 1:0. Celjani »o bili v VaražJinu sprejeti zelo gostolju! in so • to zmago pokazali, da ne zaostajajo za prvimi šahovskimi klubi v državi. Skoda pa je, da tesno odmerjeni prostor v kavarni »Evropi« v Celju ovira še živahnejše delovanje e.Iat v Celjskega šahovskega kluba, katerih število je te dni preskočilo stotino. Potrebno je. da bi lastniki kav c poskrbeli za zadostno število prostorov za šah iste. Sedaj se vrši v Celju glavni šahovski turnir za prvenstvo CSK. Turnirja se udeležuje 12 igralcev, ki igrajo ob sredah in petkih. Vsako zadnjo sredo v mesecu se vrši brzo-turnvr Dragoceno bi bilo. če bi bili vsi celjski šahisti organizirani v CSK S tem bi podprli klub gmotno in moralno ter mu omogočili še uspešnejše delovanje. Cenena prodaja vseh vrst čevljev STRA8EK M., Celje, Cankarjeva c. 4 H. •— li vojaške slufbe. Dna 1. t m. je bil med drugim povišan v čin kapetana II. raz. reda tudi pehotni por>čnik g Rajko Vuiano-vič komandir pri 39. pehotnem polku v Ce. Ijj Splošno priljubljenemu oficirju iskreno čestitamo! e— Na raistavi slovenskih ametnikov v mali dvorani Celjskega doma bo predaval lanes ob 11 g Drof dr. Sijanec j razstavljanih umetninah Med tednom kupljene in ■»porabljene vetonnire veljajo kol prosta vstopnice k temu predavanju Zanimiva m bogata razstava bo odprta še dane« in jutri do 18. Preprčani smo. da #e bodo Celjani oddolžili prirediteljem razstav? in sloven- kateri so prisostvovali tudi zastopniki občine. oblastev, društev in cerkve. Po nagovor.. podpredsednice in dveh deklama-cijah je bila obdarovana revna šolska mladina in sicer 52 deklic in 36 dečkov s perilom, obleko in čevlji, obdarovanih je bilo tudi 55 starih siromakov z ob'eko in gotovino. Na kraljev rojstni dan 17. t. m. bodo Kolašic; obdarovale še 20 revnih šolskih otrok v Radomljah in v Komendi. ka— Jubilej čitalnice. Naša čitalnica praznuje letos 651etnico ustanovitve Kamnik mnogo dolguje čitalnici za njeno plo-donosno dolgoletno delovanje na narodno kulturnem polju in vsa kamniška javnost s ponosom zre tudi na ta jubilej svojega najstarejšega narodnega društva želeč mu prav toliko uspehov v bodočnosti. V četrtek 14. t m. bo v Čitalnici 65 občni zbor društva, v soboto 16. t m. pa bo dramatični odsek čitalnice proslavil jubilej z otvoritveno predstavo letošnje sezone. Uprizoril bo po Ivanu Cesarju prirejeno sijajno veseloigro »Makselc Z Jesenic s— Podružnica »Jutra«: dobiva vedno več vprašanj in zahvalnih p sem za Philips radio. Obrn te se na zastopnika: J. Pučka Jesenice (Gorenjsko). Iz Hr»«?ti?ll«a h— Kino Sokol predvaja danes tihotapski film »Beli strup« in zvočni tednik. Iz Za^rsrfa z— Počastitev zaščitnice rudarjev. Letos se je spet slovesno obhajala sv. Barbara. V Kisovcu se je zbralo veliko število ru darjev, ki so z rudarsko godbo na čelu v sprevodu prikorakali do rudniškega ravnateljstva, od tam pa »kupno z ravnateljem in uradništvom v cerkev Po maši je bilo v rudniški restavraciji pogoščenih poleg aktivnih rudarjev tudi večje število brezposelnih. Po lepem nagovoru rudniškega ravnatelja, ld je govoril o hudem boju rudarskih družin za obstanek se je nabralo za brezposelne rudarje 920 Din. z— Bogat Miklavž je bil v Sokolskem domu in je prinese! deci razne darove. Sokolske mladine je bilo obdarovane okrog 300 z belo moko. Vsak je dobil dar po pridnosti obisika vai, in sicer nekateri po 10 kg, drugi po 8 in po 6 kg Vsega skupaj se je razdelilo 32 vreč po 85 kg Družine obdarovanih otrok »o b>le vesele, saj bodo lahko po dolgem času spet pekle beli kruh. Sokol je storil veliko socialno delo, ker je z darovi marsikateri družini omejil bedo vsaj za nekaj časa. Zvečer je Miklavž obdaroval tudi odrasle. Z— Žrtev bede. Te dni so pokopali 50-Iet-nega družinskega očeta invalida Alojzija Reklavca iz Lok, ki je nenadoma preminil zaradi pomanjkanja. V ponedeljek proti jutru je žaoi tožiL da je lačen. Prosil jo je naj mu da jesti, če ima kaj. Žena je v«tala iz postelje in zakurila. Ko se je čez malo čaea vrnila, je moža našla že umirajočega. Zadela ga je kap. Reklavc je evoječasno delal pri rudniku. Bil je pri zadnjih redakcijah tudi on odpuščen. Od rudnika ni dobival nikake pokojnine. Njegova invalidnina mesečnih 45 Din ni zadostovala niti za mleko. Smrt ga je rešila nadaljnjega pomanjkanja. Iz Ljutomera lj— Občinski odbor se je na zadnji seji bavil z vrsto manjših zadev. Tako je med drugim sklenil, da pristopita mestna občina m g. župan k Županski zvezi. V tajni »eji je odbor imenoval za tehničnega vodjo električnega podjetja g. Edvina Vrb-njaka z mesečno plačo 1300 Din. Na poziv sreskega načelstva, naj mu da mestna občina še eno pisarniško sobo na razpolago, se je sklenilo odgovoriti, da za zdaj ni moči ugoditi tej želji. Sresko načelstvo se bo tudi naprosilo, naj izvede novo razdelitev prispevkov občin za svojo nastanitev. Za pogostitev koroških pevcev, ki bodo 8. t. m. koncertirali v Sokolskem domu jc mestna občina votirala primeren znesek. Nato je g. župan poveril predsedstvo svojemu namestniku in je odbor potem sklenil, da bo občina plačevala g. županu za njegovo skoro celodnevno delo v občinski pisarni najemnino za stanovanje v znesku mesečnih 700 Din. Blagajnik g. Horvat bo dobival mesečno 200 Din nagrad«, predsednik gospodarskega odseka g. Kikec bo užival korist od polovice občinskega travnika v Krču, kakor jo je užival že njegov prednik. Pred kratkim je bila tudi seja novega krajevnega šolskega odbora, na kateri se je odobril proračun v znesku Din 70.000 (za 8000 Din manj ko v tekočem letu). Za blagajnika je bil izvoljen g. Stopar. lj— Gasilski dan v Ljutomeru. Predzadnjo nedrljo se je gasilstvo hutomerskega sreza sestalo, d« se organ:zira v novi žup' po predpisih zakona o gasilcih Prisotnih je bilo 98 delegatov od 50 društev Načel nik ljutomerske gasilske žup«? g Kuhanf je v otvoritvenem govoru med drugim omenil, da so prešle v sestav nove rupe tudi tri gasilske čete občim Stngove Ori sal je glavne določbe gasdske^a zakona ter izrekel željo, da b' prva skupščina našega sreskega gasilstva potekla v redu in slogi. ORION BAND spre jemalec z vgrajenim dinamičnim zvočnikom, Tungsram barijevimi cevmi in k vsemi novostmi moderne radioiehnike o-mogoča dober sprejem velikega števila postaj ob močni in točni reprodukciji in na obroke pri večini radio trgovcev. T*J'«p v:< -m-.. r- Sreski načelnik g. dr. Farčnik je nato poudarjal važne funkcije, ki jih je prevzelo gasilstvo, in dejstvo, da so gasilci pri izvrševanju svoje odgovorne službe javni organi, ki jim je poverjen tudi del mladinske vzgoje. V enakem smislu je govoril tudi župan g. Zmavec. Nato je s poročili tajnika in blagajnika likvidirala ljutomerska gasilska župa. Po govorih več gasilcev, ki so poudarjali potrebo sloge, se je sprejel predlog g. Ivajhšiča. naj se iz treh kandidatnih list, ki so se pojavile, sestavi ena lista, na katero bi mogli vsi delegati pristati. Tako je bila z vzklikom izvoljena uprava skupne župe, in sicer: načelnik Kuharič Lovro, namestnik Hra^telj Joža, tajnik Kikec Franc, namestnik Dunaj Alojz, blagajnik Sinigoj Ignac, namestnik Ribič Ivan, odborniki: Stuhec Jakob. Vrač ko Franc, Ivanjšič Ludovik in Sčav-ničar Štefan. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Senekovič Franc, Babič Matija, Skuhala Franc, Verzel Leo m Zemliič Franc. Delegata za skupščino zajednice sta načelnik in inž. Lupša Ferdo. Po volitvah je načelnik prečita] vdanostno brzoiavko Nj. Vel. kralju in pozdravno ministru za telesno vzgojo. Iz Novega mesta n— Učiteljsko zborovanje v Novem mestu. Preteiclo soboto je zborovalo učiteljstvo novomeškega sreskega društva JUU v novomeški osnovni šoii Predsednik učitelj g. Menard se je spomnil državnega praznika s poudarkom nacionalne zavesti učiteljstva In omenil 60 letnico tovariša Engelberta Gangla. Obravnavale so se razne aktualne stanovske in šolske zadeve In Je podal nekaj šolskonpravnlh navodil sreski šolski nadzornik g. Zagorc. Sledilo je zanimivo predavanje o Lavtarjevi računski metodi, ki ga je podala ga. dr. Plrkmajerjeva, poznavalka pokojnega Lav-tarja in njegova učenka asistentka. Ob zaključku zborovanja je bil raigovor o vprašanju imovine učiteljskega terijalne-ga saveza, katerega občni sbor s« Je po zaključku zborovanja tudi vršil, n— Redko lovsko srečo »o imeli n* dan Huberta naši lovci, člani podružnice SLD v Brulskem. Padli »o dve srni. pet zajcev in ena lisi(w. Srnjad je pri nas velika redkost. Tudi na dan sv. Martina je bila lovska sreča naklonjen« vavtovškim Io straškim lovcem, in sicer blizu meje lovišča kneza Auersperga Tu je padlo pet srn. Popolna harmonija v družini je šele tedaj, kadar sedi za Philips Radio. Zahtevajte brezplačno predvajanje pri zastopniku M. WAHTER, urar-optlk NOVO MESTO. 12914 informacije. Pri volitvah pododbora 2a~ panske zveze za ptujski srez Je bil Ijeo za načelnika g. Lah Jožko ls Osla-ševcev, za podnačelnika pa mestni tu&aa g. Lado Jer&e. Izvoljenih je bilo i« pet odbornikov. Zatem je imel predavanj« tajnsk banske uprave g. Oorklč, ki J« predvsem obrazložil novi občinski zakon, nato pa obiavnaval v glavnih potezak likvidacijo starih občin in poslovanj« no> vih zlasti glede na sestavo proračuna. Po predavanju sc ie razvila živahna razprava. j— Tatvine kokoSi. V eni zadnjii nofl je bilo ukradeno posestnici Mariji Kodrovl na Bregu iz hleva 19 kokoši. Domači hlapec je slišal sumljiv ropot in je v temi opazil senco nekega moškega Za tatovi j« spustil pse, na katere pa so tatovi streljali in ranila enega psa. Se v isti noči so tatovi obiskali posestnika Dvorskega v Turni-ščah in odnesli 9 kokošri. Posctili so tudi m!in g. Zorčiča v Turniščah, kjer pa eo bili prepodeni in je gospodar spustil na tatove pse. Naslednjega dne se je našla sled krvi, kar je znamenje, da je pes tatu ugriznil. Sumi se. da gre za organizirano tatinsko družbo, ki ji diši kokošja pečenka. odotpm tt MtaMtrstra k>o!«*i» in aan s. it«. M * Sl l 1831 Poslano n— Naš živilski trg je še vedno storo-verski: vse dobrote so razložene po tleh. Nekaterim prodajalkam je videti, da jim manika doma mila. Avtomobilisti ps imajo največji užitek, če drvijo okrog prodajalk rn kunovalk in škropijo nastavljena živila in njihovo obleko. Iz Ptiifa J— Niti kolesa vozov niso varna pred tatovi. Nedavno noč so Izginile posestnici Januševi Mariji v Janežovskem vrhu iz hleva tri kokoši, obenem pa ji Je tat odnesel sprednje ln zadnje kolo od voza Orožniki tatu zasledujejo. Upati je, da ga bodo ukradena kolesa sama izdala. J_ Strelska družina bo imela redni občni zbor r nedeljo 10. t. m. ob pol 10. dopoldne v spodnji dvorani Narodnega doma. j_ Družabnost med oficirji In civilnim prebivalstvom se pri nas zelo goji zlasti s priljubljenimi čajankami, ki Jih prireja Oficirska čitalnica. Dne 10. t. m ob 1«. priredi čitalnica spet čajanko, na katero vabijo oficirji vse rezervne oficirje ln prijatelje. J_ Zborovanj« župansko zveze za ptujski srez Je bilo r nedeljo v Narodnem domu. Vodil Je abor g. Jožko Lah, župan ls OBluševcev, ki je pozdravil sreskega načelnika g. dr. Bratino, župana g. Jeršeta, zastopnika Županske zveze iz Ljubljane g. dr. Fuchea in tajnika banske uprave g. Gorklča. V Imenu županske zveze j« govoril g. dr. Fuchs, ki Je poudarjal, da Je zveza vsak čsb na razpolago za potrebne Pori v neznanim junakom! V noči od 30. novembra na 1. deeamtosr m neznani storilci s črno barvo in blatom po-mazaii napi smoje tvrdke: Amerikan - im-p^vrt A. Adamovich — nadomestni deti sa avtomobile, Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta 96. Ker se prodaja ameriško biago in ker je bil moj oče — nekdanji veliki župan — znan kot hrvateki rodoljub ne glede na staro pisavo rodbinskega imena, mi Ia ta napad pred državnim praznikom popolnoma nepojmljiv. Ce mi neznani storilci s tem niso hoteli napraviti reklame, naj mi vsaj povedo, kaj jim na besed it j naslova tvrdks nI všeč, ker bi, kakor pri svojem poslo- vanju »ploh, rad ugodil željam interesentov. Dr. Anton C. Adamovieh. Vreme«fVo poročilo Številk« za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barom«tra, S. temperatura, 4. relativna vlaga t %, I. smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1_1«, 7 padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo saj. višjo, druge najnižjo temperaturo. I. decembra LJubljana T, 7«9.7, _4.0, 82, ®1, 1«, 0.1 m«f LJubljana IS, 769.3, _3.2, 75, SW1, 1«, Maribor 7, 769.6. —6.0, 90, mirno, 10. O.t sneg; Zagreb 7, 770.3, —6.0, 85, El, 10, _; Beograd 7, 771.1, _13.0, 90, mirno, 1«, megla, 8.0, sneg; Sarajevo 7, 768.2, _4.8, 90, mirno, 10, 0.5, sneg; Skoplje 7, 7«7.7, 0.0, 90, Wl, 10, _; Split 7, 7-61.5, 7.0, 85, NE3, 9. 0.1, dež; Kumbcr 7, 760.9, 12.0, 80, SE3, 10, 15.0, dež; Rab 7, 7M.4, 4.0, M, NE3, 10, Temperatura: Ljubljana __ _4.«; _».• —; Maribor _1.9, —6.0; Zagreb —2.0, —5.9 Beograd _4.0, _14.0; Sarajevo —1.0, —5.0; Skoplje 7.0, —2.0; Split 10.0, 6.0; Kumbor 11.0; Rab —, 3.0. Solne« vzhaja ob 7.M, sahaja ob 14.1«. Luna vzhaja ob 23.24, zahaja ob 11.51. fir^TTP" innrrrn GENERALNO PRODAJO oziroma licenco za izdelovanje prvovrstna znamkine konzumne potrebščine za vsako obrt in gospodinjstvo (Perum-tekoči les ▼ obliki praška) oddamo za vso Jugoslavijo. Ponudbe na Richard Gibiser, Leder-grosshandlung, Graz, Entenplatz 3. Avstrija- 1295« B. Ko2b & Predalič »Bekac Izdelki vodijo tudi to sezono. »Beka« Vam pripravlja nov« presenečenja. Pišite takoj po katalog revijo »Vse za /.imo« ln novi cenik ter prospekt za oblačila »Šport ln moda«, ki Izide dne 8. decembra. Ljubljana, 6ELENBITRGOVA ULICA 6 tnueurp NajboljSe, od smučarskih mojstrov priznane, nepremočljive, specialno izdelane smučarske čevlje pod znamko »BRANA« izdelujeta BRATA NAGLIC, ŽIRI Zahtevajte cenik! Cene solidne! Naše čevlje dobite tudi v trgovini tvrdke A. GOREČ, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 1. Tragedija mlade matere Pod vlak je šla 21-letna Terezija Resnikova z Jesenic Ljubljana, 9. decembra. Včeraj smo poročam o tragični nesreči z^iezihiitega premikača Andreja Ko-larja aa glavnem kolodvoru, ki ga je ubua in razmesania lokomotiva jutranjega brzoviaka. odhajajočega proti Zagrebu. V večernih urah pa se je pripetil drug strašen dogodek na gorenjski progi, in sicer tik železniškega prelaza ob AieŠovčevi ulici v Šiški, baš nasproti starega aerodroma. Ko je privozil gorenjski osebni vlak, ki prihaja na glavni kolodvor ob 19.25 ia so odklopili lokomotivo, da io spravijo v kurilnico, sta opazila strojevodja Vincenc Osredkar in pa kurjač Alojzij Sodos na kolesih lokomo.ive krvave madeže, drobce mesa in Koščke odtrgane obieKe. Vsa razburjena in prepiašena sta zadevo takoj javila v prometni pisarni, nakar so od tam telefonirali službujočemu prometniku g Ceraivcu na gorenjski kolodvor, ki je obvestil šišensko poHcijsko stražnico m pa nadzornika proge Valentina Poženela. Nadzornik Poženel se je takoj podal na pregled proge, prav tako so pa prihiteli tudi na progo stražniki. Ti so res kmata našli na progi v bližini prelaza :>b Aleševčevi ulici krvave sledove, takoj nato pa tudi popolnoma razmesarjeno truplo neznane ženske. Čakalo pa jih ie še večje presenečenje, vprav zapre-paščenje. V snegu, kak meter od proge, so našli tudi tmpelce novorojenčka, ki se ie odločilo od materinega telesa v hipu. ko je nesrečnico pograbil stroj. S-podnji del nesrečnice je ležal prav tako tik proge, dočim ie gornje telo valila lokomotiva pod seboi kakih 15 m daleč ter je ležalo tamka' kakor veHka kepa krvavega mesa. Posamezne dele je lokomotiva vlekla še da^e s seboj in jrb razmetala oh progi. Popolnoma razmesarjen ie bil tu d t obraz in sploh vsa glava, tako da nI bilo mogoče raz-k>De;avske .politike« in podtiče eokoi-ski godbi vse mogoče, predvsem pa, da računa na prispevke iz deiavskih vrst. S to notico Je hotel dopisnik ustvariti med delavstvom neraapoloženje proti sokoiski godbi, ki se je pripravljala, da dostojno prispeva k proslavi 1. decembra, ko je pr vič nastopila j&vmo. 2e ta prvi nastop je pokazal, da Je sokolska godba re»nt tvor ba, ki ima v sebi vse pogoje za obstoj Da bo zadeva s soko'sko godbo jasna za vse prebivalstvo, objavljamo: Sokoiskc godbo na pihale Je ustanovi' Sokol sa sebe 1« svojih srede:,ev ln s pod poro onih, ki so Sokolu naktonjeni. K te mu ga je prisililo dejstvo, da se je mora Delavski godbi plačati vsak korak, da De lavaka godba ni hotela sodelovati prav n kjer brezplačno. Zatorej so morale odpas tudi vse Javne manifestacije, ker naroda društva zanje poleg drugih žrtev niso m gla nositi tudi še stroškov za godbo. Ed no to je prisililo Sokola kot vodilno ni rodno organizacijo r kraju, da si je usti. novil lastno god>bo, ki bo ve>dino na rai polago v te namene. Sokol ni nikdar re flektiral na kake redne prispevke iz vrs: ielavstva, kakor jih ima n. pr Delavska godba To vprašanje je načela sedaj >De iavska politika« ln ako se bo med delavstvom tretlralo, ee bo edino po njeni zaslugi. Dopisnik bi ne smel pozabiti, da je mesečni prispevek, ki ga plačuje delavstvo Delavski godbi, le prostovoljen ln da ga delavci vsak hip lahko ukinejo, ali pa plačujejo komurkoli Kakor že rečeno, So kol ni na tak prispevek nikdar reflektira., če bi se pa pokazalo, da bi bil potreben, bi reflektira' edino le na svoje članstvo in bi se o njem razpravljalo še le na red aem občnem zboru Upamo, da je zadevs sedaj dovolj pojasnjena tn Jasna tu ' onim, ki jih osamosvojitev Sokola tudi tem pogledu bode v oči. Vrhniški Sokol pod lastno streho Vrhnika, 5. decembi;. Posebno skrbno se je za letošnjo pro slavo sokolskega in narodnega praznika pripravil vrhniški Sokol Bogat tn skrbno izbran spored nas je vabil na slavnostno akademijo v novih prostorih Sokolskega doma. Kakor znano, zida letos Sokol svo(j lastni dom Zidarska dela so popolnoma dokončana, dom Je pod streho. Izdeluje se opreona notranjih prostorov, dvorane ln odra Po navadi se popolna izdelava notranjosti preloži na prihodnjo pomiad in se počaka, da se zidovje temeljito izsuši Tudi današnja denarna kriza je kruto narekovala zaključek gradbene delavnosti Vrhniški Sokol pa le ni miroval z delom, gradil je. belil, napeljava! Je električno luč in z velikim trudom in naporom le dosegel, da je mogel 1 decembra odpreti jav aostJ svoje prostore ln proslaviti praznik pod lastnim krovom. Zavest, da smo v lastnem domu, pod lastno streho, je odsevala iz nagovora brata staroste, izražala se je v nastopih sokolske družine Kakor otroci, ki se zbirajo v sobi okrog očeta ln matere, tako ljub ko in prisrčno so prepevale in se igra it-deklice s svojimi punčkami Korajžno in kakor doma so malčki deklamirali in iz vajali svoje proste vaje Članice in član pa _ kakor že odrasli sinovi in hčere — so se kretali in izvajali svoje vaje s srečnim izrazom na obrazu: Hvala Bogu. zdaj ■mamo svoj dom. tudi mi smo pripomogl do njega veliko truda in znoja nas je sta io Srečni smo! Občinstvo je pazno s'edHo vsem točkam iu nI štedilo s pohvalo krasno izvajanega Repertoar NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAM 4. Začetek ob 20. Nodelja, 10. ob 15.: Pastirček Peter In kralj Briljantin. Mladinska predstava. Izven. Znižane oene. — Ob 20.: Praznik cvetočih češenj Izven Znižane cene. Ponedeljek. 11.: Tartuffe. C. Toreik, 12.: Tartuffe Gostovanje v Celiu. Izv. Sreda. 13.: Pohujšanje v dolini šentflonan-ski. Sreda V počastitev spomina Ivana Cankarja. Ostrtek, 14.: K ilturna prireditev v Crnj mlaki. Premi ?ra Izven. Nedelja v Ijnhljan>ki drami. Ob 15. ee danes uprizori kot mladinska predstava igrica »Pastirček Peter in krali Briljantin«. ki je imela v lanski etezoni pri naši mladini veliko privlačno silo Pri vseh predstavah so se številni zbran1 malčki izvrstno zabavali, i air mi pa tud ixira6li. Igra se ponovi dan as po Nova policijska nra Ljubljana, 9 decembra. Banska uprava j« sporočila te dni Zvezi gostiln>čarskih zadrug osnutek uredbe za spremembo policijske ure v gostilniških in kavarniških obratih. O določbah uredbe se bo s«veda še vršila debata in t>o sklican v ta namen tudi sestanek prizadetih, da bodo razpravljali o vseh točkah. Po uredbi banske uprave naj bi veljala v bodoče v dravski banovini naslednja policijska ura: v Ljubljani, Mariboru in Celju za gostilne cU, polnoči, za kavarne pa do 1 po polnoči. Za sedeže sreskih na-čeistev in /.& ljubljansko okolico bi bila policijska ura v gostilnah ob 23., v kavarnah pa ob 24. Za vst ostale krare poleti od 1. aprila do 30 septembra: gostilne do 23. pozimi od 1. oktobra do 31. marca p« za gostilne do 22. in za kavarne do 23. Vinotoči, ljudske kuhinje 'n slični obrati bodo imel' po uredb« enake poslovne ure. kakor drugi trgovski obrati. Te vrste lokali bodo smeli bit' odprt' v bodoče samo od pol 8 ure zjutraj pa do pol 20 ur« zvečer Ob nedeljah in praznikin pa bodo morali biti taki lokal' spioh zaprti. Naša banovina je izrazito tujsko-promet-na dežela, od tega ima stalen dohodek Tujci prinašajo denar in tem je treba ustrezati Tujci obiskujejo poleti tudi naše podeželje, izrazito kmečke kraje, celo male vasi. Ne gre. da bi »e ustrezalo tujcem samo po izrazitih letoviščarskib krajih. marveč je treba računati tudi z onimi. ki si hočejo privoščit' zabave in razvedrila tudi v malih krajih Ce bo nova uredba ustrezala pr''kam v mestih se bo tud' še pokazalo. Izrazitih modernih zabavišč pri nas itak ni. zato se kaj rado dogaja. da odhajajo petičnejš' tujci iz naših mest v savsko hanovino in dalje na pig' kjer so v mnogih pogledih širokogrudnejši m nudijo tujcu, kar se zabave po mestih tiče. mnogo več kakor morejo tuici najti pri naa. Konec mlade kariere Kazenski sodnik ljubljanskega okrožnega sod:šča 2 Mirko Koršič je včeraj izrekel sodno v kazenski zadevi prot bivšemu bančnemu uradniku. 27ietnemu Marjanu rodom z Kranja Državni tožilec ga ie obtožil zaradi prevare v 14 primerih. p*i nekaterih ie šlo tud za razmeroma velike vsote. Obtm-žen ie bil dalje, da je obrezuspeš'! neko pzvr?bo in da ie razžalh nekes^ sodnika v niegov; služben funkoiji. Manan P je nastooa! samozavestno. vedno je bi-l eleganten, mnogim je govoril. kakor nravi obtožnica, da rab' denar za veliko kupčiio z Rusijo, pri kateri naj bi zas!užni 40.00^ Din drujrim ie zopet nri-povednval da rab denar za po-roko z bogato nevesto Po poroki pa bo vse norav-nal Nekaterim garantom ie ceV> pripovedoval da ima v Amerik5 bogate sorodnike ta da se tia ne'le zarad: 'ired'tve ■"'ed-55me Res se ie nred 'eb* odre'?a' v Ameriko pa se do nekako eno'etne*ri b'van'h zopet vrnil v domovino, kjer se je proti njemu nabralo toliko obtežllnega gradiva, da je prišel v roke tintavuegd tožilca. Pred sodiščem se je obtoienec zagovarjal, da ni imel namena kogarkoli prevariti ' jn da so preprečiie le razae gmotne m gospodarske neprilike, da ni mogel poravnati svojih obveznosti. Itne1 je namen vse po-i šteno povrniti. O obtoibi sta se vršili dve razpravi, pri katerih je bilo zasKšanih več prič. Sodaik poedinec pa ga je danes obsodil v šestih primerih in zaradi žaljenija uradne osebe »a 8 mesecev strogega zapora in 3000 Din denarne kaznu odnosno na 50 dmi nadaljnega zapora ter v itzgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Oiprostil pa ga je glede ostallih točk obtožni-ce. med drugim tud« obtožbe, da je obrezuspeši! neko izvršbo. Obtoženčev branilec je proti sodbi prijavil priziv. Elise Bozk kozmetični preparati se dobe že v Ljubljani Večina dam ne ve, kako In s katerimi kozmetičnimi preparati naj negujejo svojo polt. da v resnici dosežejo uspeh. Polt nI lepa, če ni mladostna in zdrava. Elise Bock preparati pa pospešujejo predvsem cirkulacijo in zato vrnejo koži svoj naravni odsev Ker pa razpolaga Elise Bock z mnogovrstnimi specijalnimi preparati za nego kože in oči, ki so pripravljeni predvsem za nego doma, naj blagovolijo cenjene dame zaupati vse svoje želje od berlinske centrale edino avto-riziranemu depoju drogeriji Kane v nebotičniku in židovski ulici. Vremenski pregled December je v vremenoslovjn prvi slm ski mesec; s prvtm decembrom prične zi ma za meteorologe, ne pa šeie z 21 dnem v tem mesecu, kakor se uči v šolah na osnovi astronomskega kriterija Da je meteorološko računanje mnogo bližje prirod' in v skladu z dejanskim vremenskim zna čajem, se je posebno očitno pokazalo letos, ko smo dobili pravi zimski mraz skoro natančno s pričetkom decembra. že v soboto popoldne se je oglašala burja, postala že zvečer prav močna, v teku nedelje pa še bolj. Hladilo se je naglo, burja je puhala mraz v deželo prav kot po predpisih Bi! je to mraz, importiran iz Ru sije; na vsej naši jadranski obali je divjah silovita burja, v njej je mrzli zrak drve na toplo morje ter še daMe v Italijo, kjer se je v pričetku tedna znatno shladilo. dasi seveda ne do tolike mere kot pri nas Vendar tudi pri nas nismo dosegli posebne ga mraza po drugod je zima še vse hujše pritisnila Mi smo namreč ostali v bližini sredozemske depresije, ki Je še vedno ob vladovala s svojim toplejšim tn vlažnejšim zrakom višine; podenj Je burja puhala ru ski mraz. prispevajoč preko Rumunije ln našega državnega teritorMa Zato se ni mo Slo zjasniti ln se mraz nI mogel stopnje vati, kakor pp drugod, kjer se je v jasnih nočeh uveljavilo močno izžarevanje, ki je* temperaturo pognalo zelo na nizko že v vzhodnih-delih naše države na pr v Beogradu. kjer je Istočasno z bnrlo divjal« košana. je bilo tzdatno holj mraz n*eo pr na«, skoro za 10 stopinj C hulše. Prav tako teipchitnovo je povsem domač izdelek in povsod dobro sporeda, v udobni, prostrani dvorani, topJo zakurjeni in lepo razsvetljeni, se Je takoj vse počutilo kakor doma Po končanem oficielnem delu se ni madilo nikomur nikamor Zasedli smo mize, si postregli, zapeli in taico je veselo družabno razpolo ienje trajalo precej dolgo v noč. Da, vrhniški Sokol, to je bti tvoj večer! Brat starosta, bvala ti za tvoj trud, lahko si ponosen na uspeh Neizbrisen v spomina nam ostane ta prvi večer pod streho Sokolskega doma na Vrhniki V vzpodbudo nam bo. Obilo dela še čaka Kje so še stopojišča, kje oprema sob tn dvorane, kje kulise m potrebna oprema odra! Veliko dela, veliko stroškov. Sokoiski gradbeni odbor je storil po svoji možnosti že dose. daj ogromno delo, člani so požrtvovalno in neutrudiljivo od »ore do mraka opravljali prostovoljni kuluk. Ožganih rok, lic in hrbtov so celo poletje pomagali zidarjem, metali malto, vozili pesek, privzdigovali io nosili težko tramovje Z rokami lastnih sinov ta hčera Je Trhnlškl Sokol storil to, kar je zmogeL Ni 8e pri koncu i delovnimi močmi, pri koncu je pa s razpoložljivimi denarnimi sredstvi. Naloga in sveta dolžnost imovitlh in manj limovi-tlh Vrhničanov Je »torej, priskočita So kolu na pomoč. Nič Izgovorov ta obotavljanja več. Sokoiski dom Je tu _ je pa še sirov v izdelavi, neobrušen diamant. Priskočite Izdatno na pomoč, da bo vrli vrh nlfikii Sokol dokončal svoje delo v ponos sebi ta Vrhniki. Zdravo! Druitveni vaditeljski tečaj Sokola I. na Taboru se danes dopoldne zaključi z zad njo praktično vadbo sestava in zaključno besedo br. staroste. Trajal je polna dva meseca in bodo pričetkom prihodnjega meseca tečajniki polagali društvene vadi-teljske izpite Podrobno poročilo o tem in o drugem delu v telovadnici siedi Tudi za leto 1934. bodo še veljavni za vsa društva ta čete Isti mesečni izveštaji. kakor do sedaj Jagosloveneka sokolska matica ima jih še dovoljno za leto 1934 v zalogi Obstoji pa namera, d« s« u leto 1935 Izda nato nove tiskovine, ki bode obvezne za v«e župe Savezni statistični odsek bo sporazumno z načelmštvom pra ročasno predpisal nove tiskovine. Za bo-ioče leto p« veljajo le stare. Godba za pokrajinski zlet v Sarajevu se ie lahko dobi v Jugoslovenski Sokolekl 'fatici v Ljubljani, ta sicer zaenkrat sa noško In žensko deco ter za ženski -nara iaj. Vaje je seetavLla načeta ica sarajev ntka iera > Prazni k cvetočih češenj«, ki je imela na naše>m odru v »lik uspeh. Tudi za večerno predstavo veljajo znižane oene. OPEKA. Začetek ob 20. Nedelia. 10. ob 15.: Erika. Izv«n. Znižane cene. — Ob 20.: Haika. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 11.: Zaprto. * Nedelja v operi. Danes ob 15. »e uprizori prvič v letošnji sezoni izvirna oper?ta.ki Ma jo napisala Simončič in Grjsrorc, »En'ka«. Opereta ie doživela na na&fm odri prav lep uspeh. Ob 20. p« se poje v premiemki ia«»e< Delo. v katerem je zaporna veiik« večin« nsAnra dramskega ansambla, se bo uprizorilo v režiji prof ftesta Premiera bo izven gledališkega abonmaja. SENTJAK0PSK0 GLFDALIŠČE. ZačMek ob 20.15. Nedelja. 10.: Djv« Calaia. ★ ItTTstna veseloigra »Dover - Hala!«« s« ponavlja drevi v ^euiiakobskem gledališče. Imeniten beeedni humar. krasna »cenenia in posrečeni mornarski tipi so dika te veleza-nimive v-«eloiere, ki s* je igrala po veeb svetovnih odrih. Kdor ljubi dober nu-mor, naj ooaeti predstavo. Vstopnice se dobe od IO- do 12. ia od 15. do 17 pri blazini v I. nadstroptu Mestnega doma. Mariborsko gledališče Začetek ob 20 Nedelja, 10. ob 16.: Pop Čira in pop %ptra. Znižane cene Zadnjič. — Ob 20.: Kralj na Betainovi. Premiera. Ob petnaieti obletnici smrti Tvana Cankarja. Ponedeljek. 11.: Zaprio. Torek. 12.: Orlov A.. Pos»k*fci>* gostovanj« Dhiki Trbuhoviča. -.■K Nabavka pra i gradje Generalna Direkcija Državnih Železnica, održade na osnovu JI. 86 do 98 Zagona o Državnom Računovodstvu drugu javnu ofertalnu licitaciju na dan 21. decembra 1933. godine za nabavku raznih pragova i specijalne grade. Opšti i specijalni uslovi, spisak materijala 1 formular za ponudu za ovu licitaciju mogu se dobiti na pomodnoj blagajni Finansijskog Odelenja Generalne Direkcije Državnih Železnica (nova zgrada Ministarstva Saobračaja) od 8.—12. 'asova pre podne. izuzev dva poslednja dana u mesecu, po ceni za uslove i spisak:. Mnara 50.— za neimpregnisane, 1 Dinara 100.— za impregnisane pragove i adu. a za formular ponude Dinara 10.—. Ponude ce odredena komisija primitJ na dan licitacije do 11 časova pre )dne u Ekonomnom Odelenju Generalne Direkcije 2eleznica, u novoj zgradi Mi-istarstva Saobradaja u Beogradu. Ponude iinaju biti u svemu onako, kako Je opisano u uslovima i Zakonom o Državnom Računovodstvu propisano. Telegrafske, neodredene i naknadno stigle i netaksirane ponude kao i nakane ne na pom. formularu neče se uzimati u obzir. Ponude se ima ju taksirati i osnovu § 9. Zakona o izmenama i dopunama Zakona o taksama. Ako je po-•ida poslata poštom mora stiči pre vremena odredenog za držanje licitacije. • Kaucija se ima položiti najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije na lagajni Finansijskog Odelenja Generalne Direkcije u novoj zgrradi Ministarstva 'aobracaja — Beograd, ili na blasrajni računovodstva iedne od oblasnih Direkcija Državnih Železnica, i to naši državljani 5%, a strani 10% od u ponudi označene cene. Ako se kauciia oolaže na btaeaini kod Ohlssne Direkciie. mora biti položena ranije — da bi priznanica mogla biti blagovremeno podneta komi-uji na licitaciji Uz ponudu se ima podneti priznanica o položeno.1 kauciji, uverenje o sposobnosti nadmetača, a naši državljani još i uverenje o plapenoj porezi za tekuče tromesečje. Najmanja količina koia se može ponuditi ie 1000 komada pragova, odnosno 100 m* specijalne grade, tako da i naimanji producenti mogru uzeti učešča na ovoi licitaciii. Uslovi ove licitacije i spisak materijala dostavljeni stj i Trpnvačko Tndustriiskim Komorama u Beoaradu Saraievu Ranja-Luci: Novom Sadu, Osijeku, Zagrebu i Ljubljani — gde se moeru razgledatL IZ EKONOMNOG ODELENJA GENERALNE DIREKCIJE DRŽAVNIH ŽELEZNICA G. D Bro? 84.B12-33. 12992 odar§tvo Predlog za spremembo zgradari ne Kakor smo že v včerajšnji številki poroča' i, je narodni poslanec g. Ivan Mohorič v finančnem odboru predlagal spremembo dosedanjih določb glede zgradame. Ome nili sme tudi že, katere določbe zakona naj bi se spremenile. Predlog za spremem bo zakonskih določb glede zgradarine gre najprej za tem, da se davčna prostost kme tovalcev glede zgradb omeji le na zgrad be malih in srednjih posestnikov, dočim so pri sedanji omejitvi do 50.000 Din katastrskega čistega donosa deležni te ugodnosti tudi veleposestniki. Z nadaljnjo spremem bo naj se doseže da kmetova'ec ne bi iz gubil davčne prostosti za svojo hišo, če se v manjšem obsegu bavi tudi s trgovino al obrtjo odnosno z drugim pridobitnim po slovanjem, ali če ima dohodke iz javne od nosno zasebne službe, ako ti dohodki ne znašajo preko 6000 Din letno. Členu 32. naj se doda nova določba, ki pravi, da kmetovalec ne izgubi davčne prostosti (v vče rajšnjem telefonskem poročilu je bilo pomotoma navedeno, da izgubi davčno prostost) za svojo zgradbo, ako odda njene posamezne dele za časa sezone v najem letovišč ar jem; v teh primerih naj plača davek samo od dejansko prejete najem nine Nadaljnja predlagana prememba čl .32. gre za tem, da se oproste zgradarine tudi zgradbe delavcev in njihovih vdov po vaseh, ako ti delavci odnosno vdove nimajo poleg službe ali rente drugih dohodkov, ji ie zgradbe n;so oddane v najem Predlagana sprememba čl. 34 ima namen da se pri določanju najemne vrednosti izloči pa rifikacija iz delokroga davčnih uprav, ta ko da se prepusti ugotovitev najemne vrednosti davčnemu odboru, čl. 34. pa naj bi »e črtal, s čimer bi se ukinila možnost pa rifikacije glede stanovanj, ki so oddana v aajem. Končno naj se po predlogu narodnega poslanca J. Mohoriča na deželi v nploSnem ocen j a najemna vt edinost, kadar jgradba ni oproščena, po tarifi, ki velja iiedsj za kmetovalce iin male obrtnike. 1927 180.5 1928 178.4 1929 17'?.4 1930 166.6 1931 128.5 1932 128.9 Težave našega avtobusnega prometa S&vaz avtobusnih podjetij kraljevine Ju jposlavij« v Beogradu je te dni poslal na merodajna mesta daljšo spomenico, v kateri opisuje vse težkoče, s katerimi se Imajo boriti avtobusna podjetja. Te težkoče bi se Se znatno povečale, če bi se avtobusnim podjetjem naložila nova ' znatna bremena. Avtobusni promet je danes v na <« državi obremenjen z najrazličnejšimi davščinami. Spomenica jih našteva kar 11, in sicer: 1. carina na avtomobile, pnevmatiko, bencin in olje, 2. državna trošarina na bencin 3. banovinska trošarina na ben tr.r, 4 dritavna taksa na motorna vozila, 5 banovinska taksa na motorna vozila, S. občinska taksa na motorna vozila, 7. 10-odstotni prispevek od kosmatega prometa -ia »prekomerno izkoriščanje cest«, 8. ku-Juk za vzdrževanje In popravilo Javnih cest (v dravski banovini cestna dokiada). 9. banovinske takse na avtobusne karte, 10. neposredni davek (pridobnina z bano-vinsko, občinsko ln zbornično doklado), 11. premije za obvezno zavarovanj« potnikov. Vsa ta bremena so tako visoka, da Jih podjetja nikakor ne morejo v celoti prevaliti na vozne cene, čeprav so bile zadnja leta povišane, nadaljnje povišanje pa nI več mogoče. To nam potrjuje dejstvo, da je bilo leta 1929 v naši državi Se 452 avtobusnih podjetij .sedaj jih je pa samo še 294. Odpadlo je torej 158 podjetij in enako Število davkoplačevalcev. Leta 1929. so ta podjetja vzdrževala redni promet na ' 13.000 km prog, danes pa vzdržujejo redni promet le še na 9000 km avtobusnih prog. število avtobusov pa je od leta 1929. pad^o od 1100 na 724, tako da Je danes 376 avtobusov manj nego leta 1929. Mnogo avtobusnih podjetij je zaradi nerentabilno-etl docela propadlo, nekatera so ustavila obratovanje, druga so prišla v konkurz ali v prisilno poravnalno postopanje, vozovi so propadli, deloma so bili prodani na licitacijah. deloma so odšli med staro železo. Nabava novih vozov je pri sedanjih Elektrarna Fala »Neue Zu reber Zeitung« od 7. L m. objavlja daljše poročilo o poslovanju finančne družbe >Elektrowerte« A. G. Bas?l. Ta družba je, kakor znano, lastnica Elektrarne Fala d. d. in 1. 1932. ustanovljene družbe »Snaga i svetlost« d. d. Baeel - Beograd. ki je zgradila novo veliko kalorično centralo v Beogradu. Glede Fale pravi poročilo naslednje: V 1. 1932. f? Elektrarna Fala oddala 128.87 milijona kilovatnih ar fl. 1931. 128.49). V tej številki je upoštevana tudi oddaja toka tvornici za dušik v Rušah, ki se zaradi agrarne kriz? še vedno bori pri prodaji «vo-iih proizvodov s tež koča m i in je morala zaradi ti^a z elektrarno skleniti nov sporazum. Oddaja toka fateke elektrarne za oetalo oorabo je nekoliko popustila na 51.86 mili ona kilovatnih ur (lani 54.62). Na porabo loka. ki Je zaradi gospodarskega stanja le oslabljena. |e neugodno vplivala tudi v teku leta uvedena državn* trošarina na porabo električnega toka. Obratni dohodki so se zmanjšali le za 0.23 na 25.70 mili'«na Din. Tjdi za leto 1932. |e morala družba »Elek-trowerte< odobriti podjetju, ki ni moglo Izvršiti odpisov, večii popust na obrestih. Bilanca Elektrarne Fala zaključuje za 1. 1932. z izgubo od 37.200 Din (kar i<» razmeroma •nalo) naproti 66.000 Din v 1. 1931. Po podatkih za prejšnja leta nam gibanji" vidsfe toka in kosmatih dohodkov pokaže naslednjo sliko: oddafa toka obratni dolvvikl v milij. kilov. ur vmilij. Din 26.5 27.2 28.6 29.8 25.9 25.7 Kakor vidimo, so se obratni dohodki do 1. 1929. dvigali, predlanskim eo padli za 4 milijoni? Din, lani pa so le nebistveno popustili. Kol:ko je morala navzlic popustu plačati Fala matični družbi za obresti, posojenega kapitala (ki se je svoj čas gibal na višini okrog 300 milijonov Din) iz poročila ni razvidno. Glede družb® »Snaga i svetlost« d. d. Ba-*el - Beograd navaja poročilo, da }» beograjska centrala prišla v obrat 26. novembra 1932 in [e v dobrem mesecu do konca lete oddala 988.n00 kv ur. Dnžbi je uspelo del dohodkov od prodaje toka transfeirirati v švicarske franke za delno plačilo matični družbi dolžnih obresti. Družba Elektrovverte je morala tidi tretjemu podjetju koncema >Steiermjirkieche Elektrizitats - Geseitechaft« v Gradcu popustiti del obresti, četrto elektrarniško podjetje »Compania Snlzo - Argentina de Elektricl-dad« pa je lani izkazalo izgubo od 385.C00 pesoeov. Navzlic vsemu temi |e matična družb« E1ektrow?rte A. G. v celoti prejela na obrestih in dividendah m leto 1932./33. (ki se konča s 30. septembrom) 2.74 milijona Švicarskih frankov (1. 1931./32. 3.14). Po .>dbit-ku vsote 600 000 frankov kot rezervo za odpise. nadalje 705.000 frankov za obresti Izdanih obligacij ter režiji? od 149.000 frankov, ostane še vedno čisti dobiček od 1.290.000 frankov (I. 1931./32. 1,435.000). Ker ae j! lanski presežek porabil za rezerv?, bo družba Elektrovverte za 1. 1932./33. plačala fz dobička zopet divldendo od 3»/». Od ostanka bo porabila 100.000 frankov h redno reeer-vo, 290.000 frankov pa bo skupej z znatnim lanskim ostankom (skupaj 1,830.000 frankov) prenesla na nov račun. Poleg obligacijskega dolga v višini 14.7 milijona frankov (za katerega oa plača le 4.5*/« obresti), nima družba Elektrovert? večjih bančnih dolgov, ker j? v teku leta bančni dolg odplačala do zneska 0.94 milijona frankov (lani 8.28 milijona frankov). Gospodarske vesti = Ukinjenje uredbe o posredovalnem postopanju. Kakor smo ie poročali, je a členom 61. uredb« o zaščiti denarnih zavodov izgubila na dan uveljavljen ja te uredbe, to je 4. t m., veljavo me d drugim tudi uredba o posredovalnem postopanju od 4. januarja L L 8 tem je vsekakor odpadla možnost otvarjanja novih posredovalnih postopanj. Omenili smo tudi že, da ni jasno, ali se s tem dnem ukinejo tudi posredovalna postopanja, ki so bila otvorjena pred 4. decembrom in ki so še v teku. Naziranja v tem pogledu si nasprotujejo. Kakor poročajo lz Zagreba, Je tamošnje Udruženje trgovcev poslalo nujno pred-stavko ministrstvu za trgovine in industrijo, ministrstvu pravde ter ministrskemu svetu, v kateri prosi za takojšnje tolmačenje čl. 61 uredbe o zaščiti denarnih zavodov v pogledu ukinjenja uredbe o posredovalnem postopanju. Predstavka pravi, da nikakor ni jasno, ali se z določbo čl. «1 ukinja veljavnost uredbe o posredovalnem postopanju samo v toliko, da v bodoč« ni mogoče več otvarjati novih posredovalnih postopanj ali pa, da se ukinejo tudi postopanja, ki so še v teku. To drugo tolmačenje bi bilo neosnovano, zakaj uredba o zaščiti denarnih zavodov ne vsebuje glede posredovalnega postopanja nobenih prehodnih določb, kakor glede prehoda Iz dosledanje zaščite denarnih zavodov po 5. in 6. Udruženje je mnenja, da bi tako naglo ukinjenje posredovalnega postopanja za one primere, kjer Je postopanje še v teku, pomenilo nevarnost za dotične dolžnike. = Znatno zmanfSenfe nemških dolgov nasproti Inozemstvu. Statistični oddelek nemške Državne banke je sestavil podatke o javni in privatni zadolžitvi Nemčije na-vnrot' inozemstvu, iz katerih je razvidno, da je znašala ta zadolžitev 1. marca t. 1. 'e šf 19 milijard mark nasoroti 25.5 milijarde mark ob koncu L 1930. Zmanjšanje zadolžitve znaša torej 6 in pol milijarde mark. Pri tem pa še ni upoštevano zmanjšanje nemških dolgov nasproti inozemstvu zaradi padca ameriškega dolarja. Nekateri cenijo, da se Je zaradi padca dolarja zmanjšal nemški runanji dolg za približno 3 milijarde mark, tako da bT potem nemška zadolžitev nasproti inozemstvu od kon ca L 1930. padla za skoro 10 milijard mark Pri upoštevanju udeležbe inozemskega kapitala v nemškem gospodarstvu, prihaja nemSka Državna banka do naslednjih številk: ob koncu 1. 1930. je sktrpna naložba inozemskega kapitala v Nemčiji (v obliki posojil m udeležb) znašali 32.4 milijarde mark. 1. marca t 1. pa le še 22.8 milijarde mark. Tudi v tej zadnji Številki, ki je skoro ze 10 milijard nižja od prvotne, nemSka Držama banka nI upoštevala zmanjšanja zaradi padca dolarja. pozabite, da je razsvetljava samo tedaj ekonomična, če je svetlobna moč in poraba toka pravilna. Tok morate plačati. Ce želite torej za svoj denar polno protivrednost v svetlobi, kupite ekonomično žarnico Poklonite ma sa Božič trajen spominek! Alkgrs tdrota}« v eo««ZL kuveo ti n l>r«,i«Dj# nn/l «vr.ocma'eko rt* brjtvta« Ponikljan Din 260, črn Din 203. Oniog .tm. a bmtej Sm tobrlM lr*ja «mo dni. NOVO! A 11 • g r • t SpeelJaJal »od®; — form«t M p»fc0T»aj« — ta hniTvi««' m d*« fmu — PooiUj«« Dim 110.—. Dotov* m v Mferoafc m p*rfan«rtj*h Mr irs-*4fe V#rrwmh t« »trot«. Jugoslovenski baker spodriva ameriškega Pod naslovom »Preokret v preskrbi 3 bakrom objavlja »Vossiach« Zeitung« čla nek, v katerem pTavi, da »e j« letos uvoz sirovega bakra v Nemčiji zaradi gospodarskega oživi jen ja povečal za eno petino. V 10 mesecih t. 1. je znašal 123.000 ton. Pri tej količini pa seveda še zaostaja za rekordnim letom 1929, ko j« v isti dobi znašaj 171.000 ton. Pri uvozu iz posameznih ra.zrmerah nemogoča, že dosedanji razvoj £ržfv P3 30 nastopile znatne spremembe. len Zedmjene države, ki so leta 1924. dobavi- nam je pokazal, da se s povišanjem bremen tudi ne da doseči večji finančni efekt za državo ln samouprave, kajti povečanim ds.jatvam še obratujočih podjetij stoji nasproti Izpadek dajatev zaradi zmanjšanega števila podjetij kakor tudi zaradi manj-Sega prometa. Spomenica nadalje dokazuje, da avtobusni promet ni nlkak luksus. temveč je zlasti v krajih kjer ni železnice, neobhodno potrebno javno prometno sredstvo. Avtobusni promet pa tudi ne predstavlja ni-kake nevarnosti za železniški promet. Ne glede na to^ da je izredno malo prog, ki tečejo več aH manj vzporedno z železnico. je treba tudi upoštevati, da ima železniška uprava tud' pravico ugovora pri progah, ki tečejo vzporedno z železnico. V pretežnem številu primerov pa so avtobusne proge le v korist železnicam, ker Jim večinoma le. dovaža.io potnike na železniške postaje. V naš'h avtobusnih podjetjih je dan°s Investiranih preko 200 milijonov Din čisto domačega kaplja m od teh podietH živi preko ?n 0T>0 rodbin. Dosedanji razvoj nam nuino narekule. da bremena a\'tohiirn'm podjetjem zmanjšamo kar se 'shko stori brez škode za fiskalne dohodke ker ie le z razširlenlem avtobupnPTS prometa ?p mogoče, če tudi pri mam'5;b h^em^rilh, doseči utrodneiši finančni ef°kt za dr?;»vo in samoimrave. — Upoštevati pa -'e tr°ba tudi dp1?tvo. da gre za eksistenco Številnih namfščsncev. ki bi pri nada1'ir,i'pm zman-'*aniu a,'to>i'"<=T!eora prometa izeoiMM za^už^k (v dravski banovini c** -je istfvOo v zaseb^m pr^m^tn zano=ipTv"H nampSčeriCPV r>o sfflrisfiki ok^ožn^fa urada za za^arovnnle dotavcev samo nd lansketra oktobra zmanjkalo za 10 A^ot nr> ur V le 44 odst. vse uvozne potrebe, so že leta 1932 dobavile le 17 odst., letos pa j« delež Zedinjenih držav padel že na 13 odst V teh številkah se kaže neuspeh ameriške industrije bakra na svetovnem trgu. Tudi delež Čila pri uvozu bakra, ki je leta 1929 znašal 22 odst. uvozne potrebe, j« popustil na 18 odst. Povečal pa se je najbolj izvoz iz Afrike, ki je v letih 1929./31. znašal le 1 odst., letos pa se je povzpel na 22 odst. Neenotno se razvija uvoz bakra iz belgijskega Konga, ki j« leta 1929 znašal 14 odst., lani 36 odst., letos pa 23 odst. Rastoči pomen dobivajo pri uvozu bakra v Nemčiji v razvoju se nahaiaioči jugoslovenski rudniki bakra. Jugoslavija je dobavila letos do konca septembra 14 tisoč 252 ton bakra (lani 11.204 tone), torej že več nego Zedin'ene države, ki so Izvozile v Nemč? io v istem razdobfu le 13.061 ton. Napredek je pripisati racionalizaciji rudnikov v Boru (Mineš de Bor) ki niso samo znatno dvignili produkcije, temveč so dosegli navzlic slabim svetovnim cenam tudi dobičkanosno obratovanje. V prihodnjih mesecih bodo v borskih rudnikih nadaljevali z racionfllizaci jo, tako da bo Jugoslavija za nemške topilnice bakra (Jugoslavija izvaža predvsem koncentrirano rudo'* v bodoče dobila še večji pomen. Kekor je podoba, se ho pridobivan ie ba-krfl razvilo tudi v Albaniji, kjer so letos odkrili na jugu dežele (nri kraju Rekova) ležišča dobre bakrene rude Seveda Balkan sicer ne more dobiti odločilne vloge v svetovni preskrbi z fvikrom. vendar na je prometna lega balkanskih le5S? bakrene rude tako ugodna da ho Ralkan svolo produkcijo vedno lahko oddal v Evrono. tako da lahko Evropo osamosvoji od preko-mn-cl-ij, reoducentov. mmm msm »^»/»It/i ?e% nhr»nilO ffi Samo ČO lo. t. m. žrebanje se bo vršilo ie 12. in 13i decembra. Zadrožna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv, Petra c. 19 x Kontingent za isvoi lesa v Francijo Zavod za pospeševanje zunanje trgovine razglaša, da je francoska vlada z odlokom, ki je stopil v veljavo 3. t m., znizala globalni kon-tingint a uvoz lesa v Fraucijo za 5°/». Raz dilitev globalnega kontingenta na poedine države izvoznice bodo Izvršili kasne}?. Ta odlok ne velja za uvoz lesa v Alžir, ki ga bo uredil generalni guverner Aliira s posebnim odlokom. — Poravnalno postopanje }» uv?deno o imovini tvrdke Anton Poljšak, elektrotehnično podjetje in trgovina z radio - potreb ščinami v Ljubljani, Tyrševa 12 (poravnalni upravnik Fr. Cvirn, zasebni iradnik, Cankarjevo nabrežje 5; poravnalni narok pri okrožnem sodišču v Ljubi janj 13. januarja 1934 ob 9., prijavni rok do 7. januarja). = Znižanje diskonta na Portugalskem. Portugalska Narodna banka j« ponovno znižala dlskontno obrestno mero od 6 na 5.5 odst. Zadnjikrat 1e bil diskont znižan 13. marca t. 1. » Učni tečaj ia slikarje. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani naznanja vsem inte rasen toni. da bo priredila tvrdka Oldenbruch in sin & Co. kakor vsako leto tudi letos poseben zimski tečaj za slikarje, ličarje in pleskarje. T?čaj se bo vršil na Duna|u v jamarju 1934 in bo trajal tri tsdne. Stroški bi bili sledeči: za potrebni material (laki, barve, uporaba orodja itd.) bi plačal vsak udeleženec za vse tri tedne pavšalni znesek 700 Din; hrano bi udeležen ei dobili trikrat na dan za c?no 80 Din dnevno: stanovanje preskrbi vsem udeležencem tvrdka zastonj. Program tečaja bo obsegal: 1. imitacija nalrazličnejših In najmodernejših lesov tn marmora; 2. moderna barvasta brusilna d?la: 8. brezr.rnato lakiranje na oljnatih in ema ilno-lakastih površinah s pomočjo poliranja lakov po najnovejši izvedbi; 4. izdelava finih Imitacij in Imitacije kamna po ameriškem načinu; 5. dela na vlažnih in mokrih stenah, pripravljanje barv in emulzij po patentiranih receptih. Tečaj pa se bo vršil le. če se bo priglasilo vsaj 40 udeležencev. Interesenti, ki se mislijo jdeležiti tečaja, nai to »poroče najkasneje do 15. t. m. Zavodu za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubliani. BeMhovnova ul'ca 10. = Dobave. Prometno-komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v LJubljani sprejema do dne 11. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kom nalučnikov za 11 mm go-rilce, gradbeni oddelek za do 12. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg plinskega koksa, 20.000 kg bukovega oglja, 40 kom čoplčev, 30 kg kostnega olja in 1000 kg Samotne moke. = Dobav«. Dlr»kcHa državne ielezarne VareS Maldan sprejema do 'S. t m. ponud be glede dobave 1400 kg žičnih kllncsv in 1250 kg Dal'ene li ce Direkcija državnih fe ljznic v Ljubljani *prefema do 13 t. m on nudbe gled» dobave 300 pol modrega »Bri stol« kartona. 4W0 ool knfžnega panirli-nrr>ftega lesa 10000 kg konePr^tnPTa noniri« 5000 kg pnllonr papirla In ROoO kp k on op n»nep« napiria: strolni oddplpfc do 14 t. m ponudbe glede dobave 2600 kg ž?lezne plo- čevine ,600 kg svinca ln 40 kg jeklene pločevine. Direkcija državnega rudnika v Ka-kanju sprejema do 14. t. m. ponidbe gled-dobave vijakov in ključev za vijake, 2000 komadov raznih turpij za pile, 150 komadov sirkovih metel in 50 komadov krtač za ribanje, 600 ka cilindrffcega olja, 100 kg bele kovine, 50 kg angleškega kositra, 50 komadov kompletnih žepnih električnih svetilk, 100 komadov žarnic in 3000 kg masti za jamske vozičke. Položaj na naših borzah Pretekli teden je znašal devizni promet na ljubi lanski borzi 1.96 milijona Din, nasproti I.41, 1.93. 2.43 in 2.r>S milijona Din v predhodnih 4 tednih. Dolar je bil ve« beden zelo stabilan in 6e je držal na prilični višini navzlic nadaljnjemu prizadevanju ameriške vlade, da ga potisne navzdol. Avstrijski šiling le ostal prav tako na doseženi višini (v LJubljani 9.15), proti koncu tedna pa Je bilo opažati nekako popuščanje. Na efektnih tržiščih te bilo zanimanje za Vojno škodo nadalje zelo živahno. Tečaj se fr? včeraj na beograjski borzi povrspel na okrog 290. Na trgj je zelo malo blaga na razpolago. Opaža se. da gre del prjj tesavri-ranega denarja za nakuip tega papirja in ker ostanejo kupljene obveznice potem v čvrstih rokah, »e količina obvsznic, ki eo na trgu, še zmanjšuje. Baje Je Poštna hranilnica proti takojšnjemu plačilu ln na obroke prodala že za 50 milijonov Vojne škode. Prodajo Vojn? škode proti takojšnjemu plačilu je sedal ustavila, pri proda lah na obroke pa stavi ja nogoj, da obveznic kupec n« sme prodati, dokler tfh ne odplača. To Je doo?la pravilno, kajti kdor hoče špekulirati s tem papirjem, ne sme še zahtevati, da otj Poštna hranilnica za to da na razpolago kapital. Seveda so bile na trgrn tudi realizacije. Zagreb le precsl Vohie škode ie realiziral. Zato }e tam na tržišču malo blaga. Tudi za naprej }e še pričakovati realizacij, zlasti od onih, ki so kupili Vojno škodo za december, pa nimajo sredstev, da obveznice plačajo. Nadaljnji razvoj tečaja Vojne škod? bo vsekakor v znatni meri odvisen od psiholoških momentov. Devize. Cnrlh. Pariz 30.2J5O. London 16.88, !few-Tork 327.50. Bruselj 71.7750, Milan 27.20, Madrid 42.20, Amsterdam 207.75, Berlin 123.15, Dunaj 57.875. Stockholm 87, Oslo 84.75. Ko-benbavn 75.35 Praga 15.3250, Varšava 57.95, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kHrinfro.) Beograd II.07, London 29.73, MIlan 47.82, Newvork 574.88. Pariz 35.52. Praga 25.73, Curih 175.85, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti Dunaj. Trboveljska 13.75, Alptn^-Montan. 9.30. Blagovna tržišča LES. Na tukajšnjim lesnem tržišču Je vladala »kozi ves borzni teden nespremenjeno mlačna tendenca; medtem ko eo povpraševanja oo frizah nekoliko popustila, se nespreme-njeno živahno povprašuje po rezani jelovini. zlasti III. vrste. Cenn bn navska »Og« in »Ogg« 185 do 205: »2« 165 do 185: »5« 145 do 165: »6« 105 do 115 .7« 80 do 90- »8« 6°> do 70 sremska in sla vonska »Og« in »Ogg« 177 50 do 192 50 »2« 157.50 do 177.50 »5« 137.50 do 157.50 105 do 115: »7« 75 do 85: »8« 65 do 70 Otrobi: baški in sremski, v jutastih vrečah 52.50 do 55- banatski, v jutastih vrečah 50 do S2.50 Fižol" haški m sremsk-beli. brez vreč 130 — 135 Krompir; venski beli 58 do 60; ?1ovenski rožnik 'godnji 47 do 49 h<»l; slavonski 35 do 37 VINO. + Vinsko tržišče v dravski banovini (9 t m.) Z nastopom mraza Ie kupčija z vinom v naši banovini nekoliko zastala, ker tudi konzum nazaduje zaradi manjše zanosimo-»ti delavskih slojev- Vendar so se zaloge nnsebno rdečega vina na Dolenipfltem ponekod zeln «krč51J. Tudi za bela. reneiša vina U do 4 Din) le ta mesec poraslo zanima nre po we? banovini, medtem ko |e za Iražja vina malo odjemalcev rvwehno za «laiša. še ne popolnoma povrela Cene M* xemu vinu qribli°so no kakovosti 5e vednr med 4 do 6 Oip Slabše količine gredo pa tjdi izpod 4 Din. za izbrane črnin? in cvič- 'aJ2 k? zahtevajo celo do 7 Din. Navadna bela vina se plačujejo po 3 do 8.50, boljša lOod-stotna po 4 do 5 in sortna, nad lOodstotaa po kvaliteti od 5 Din naprej. Iz življenja na deželi BLED. Danes v nedeljo bo predvajal zvočni kino »Bled« nemško filmsko vel«-delo »V znamenju križac. Dodatek »Čudeži jezer« in nov »Bimbo«. DEVICA MARIJA V POLJU. Na« agil-ni Sokol priredi drevi ob 20. na šolskem odru Molierovo burko »Scapinove zvijače«. Nedvomno bo ta burka, polna zdravega humorja, ki j« povsod, kjer je bila uprizorjena, izvrstno zabavala publiko, tudi našo dvorano napolnila z zabave in smeha željnim občinstvom. Vstopnina izredno nizka. GOLNIK. Jutri 11. t m. ob pol 17. bo v zdravilišču pod okriljem ZKD predavanj* profesorja g. Stepišnik« o Japoncih in Kitajcih. POLJANSKA DOLINA. V našo dotino prihajajo trume brezposelnih. Med njimi je mnogo potrebnih, še več pa je delomra-nikov in dolgoprstnežev. Kradejo kakor srake in tatvine se množe kakor gobe dežju. Pred časom je nekdo okr Kmečko bralno knjižnico. Odnesel je za okrog 2000 Din knjig, kar je velika škoda za naše društvo, ki si je z veliko mu-ko pridobilo in nabavilo knjige. Kakor je razvidno iz tega primera, tudi knjižnice ne bodo več varne pred tatovi. Zadevo ima v rokah orožništvo in je krivcu že na sledu. Po naše bo skoro v vseh zadnjih primerih tatvin eden in isti dolgoprstnež. eSLšKA DOLINA. Tudi naša dolina j« pričela delovati na to, da si ustanovi Tuj-sko-prometno dru&tvo za Selško dolino. Namen društva je povečati zanimanje za naše kraje in tudi med domačini samimi dvigniti interes za turistovsko in športno življenje. Posebno pozornost pa bo druitvo posvetilo zimskemu športu. Naravnost idealni smučarski tereni na Ratttovcu, Ble-gašu kakor tudi po vznožju vseh hribov v dolini nudijo velik pogoj za napredek. Seveda bo treba mnogo truda in nesebičnega dela, preden bo to v polni meri uspelo. Uspeh pa je odvisen najbolj od nas samih. Vsi moramo kot celota podpreti delovanje društva, če že ne kot člani, pa vsaj kot podporniki. Ustanovni občni zbor bo danes 10. t. m. na češnjid v prostorih gostilne »Starega Ratitovca« ob 14.30. Vabljeni so vsi, ki jim je pri srcu napredek naše doline. Vabljeni pa so tudi smučarji in turisti iz škofje Loke in drugod. Za udeležence je vožnja z avtobusom VIŠNJA GORA. S komasiranjeni občin je postala _ Višnja gora središče far, saj j? združenih pri nas osem prejšnjih občin. Današnja višnjegoreka občina ima poleg malih naselij še 34 kompaktnih vasi in pa eno mesto. Občanov je 3454; od teh je v vsčini nežni spol, ki štej? 1771 oseb. V zadnjem času ee pa opaža v bivših občinah Žalni— Lučah in Polici neko gibanje, ki stremi po zopetni osamosvojitvi. — Naš? dosedanje gasilno društvi, ki obstoj« že 50.let, se }• po novem gasilskem zakonu preimenovalo v gasilsko četo. Na nedavno izvršenem izrednem občnem zboru je bil izvoljen odbor: predsednik g. Praznik Josip, poveljnik g. Perušek Mat ml., blagajnik g. Pajk Rudolf, tajnik g. Nadrah Ignac, orodjar g. Dtr lene Franc, vodji odsekov pa sta gg. Fabjan Ignac in Paik Josip. — Spričo letošnje elabe letine nimajo naši ljudje prev?č živeža. Da se tej težavi vsaj delno od pomore, je naročila občina 2 vacona koruze iz Banata. Ko je korjza prispela, ee }? v enem popoldnevu razpečalo vse blago, in to predvsem kmetom. — Naši domači smučarji vozijo pri Sv. Duhu že dva tedna. Prvi tujci s smučmi so pa nas posetili na praznik 8. L m. Snega je dovolj in še eifrastega povrhu. ZAKOT PRI BREŽICAH V nedeljo dopoldne se je vršil v naši občinski dvorani zelo dobro obiskan občni zbor organizacije JNS. Otvoril ga je g. I. Kolčanšek. Za njim je povzel besedo vneti organizator, predsednik sreske organizacije JNS g. dr. Drnovšek Janko, župan brežiški, ki je v lepem patriotskem govoru razložil pomen stranke z nacionalnih, gospodarskih in kulturnih vidikov. Zborovalci so govorniku sledili z odobravanjem in zavestjo, da nam je le v čisti liniji jugoslovenstva mogoč napredek v prid vsem stanovom v državi in organizaciji, v kateri smo si vsi enaki Po govoru je bil izvoljen naslednji nov odbor: predsednik Josip Hervol od Sv Lenarta. podpredsednik Josip Lepšina iz Cundrovca. blagajnik Tone Žabkar iz Črnca in tajnik Tone Žerjav iz Brezine Za vsako vas so bili izvoljeni po trije odborniki v svrho uspešnejšega delovanja med člani, katerih je nad 300 Odbor nam je porok da bo občinska organizacija JNS dobro uspevala in odločno sledila manifestu Nj Vel kralja ŽALEC. Gasilska četa uprizori danes 10. t. m. ob 20. v dvorani g. Robleka burko v treh dejanjih »Turške kumare« ali »Harem gospoda Vrbka«. Ta Igra je doživela na drugih odrih mnogo uspehov, zato upamo. da je tudi žalčani in okoličani ne bodo zamudili. Režija in posamezne vloge so v dobrih rokah zato bo burka gotovo vsakogar zadovoljila. 8 P © R nn Tekme za zimski pokal Današnji program je: ob 14.15 v Domžalah: SK Domžale : Reka (Ljubljana). V Ljubljani ob 13. igrišče Hermesa: Hermes: Svoboda. Vič; ob 14.30 Mars : Slovan; ob 14. igrišče Korotana na Rakovmku: Korotan : Sloga. — Tekma v Kranju med Koro-tanom in Diskom je bila zaradi tehničnih zaprek odgodena. Občni zbor Kolesarske zveze Jugoslavije se je vršil v Zagrebu 3. t m. v prisotnosti 30 delegatov iz raznih krajev države. Predsednik podzveze »Zagreba« g. Mihano-vič, ki je vodil posle predsednika Zveze g. StrzaLkovskega, je po lepem nagovoru prečital vdanostne brzojavke kralju, pozdravne brzojavke ministru telesne vzgoje g. dr. Hanžeku in predsedniku Zveze športnih zvez g. dr. Hadužiju in orisal delovanje kolesarske zveze. Po tajniškem poročilu neumornega Dia-niča je bila obravnavana prošnja g. Pavli-je za znižanje odmerjene kazni, kar pa je bilo z večino glasov zavrnjeno. Se ostrejše in dolgotrajno je bilo razpravljanje o popolni izključitvi motorista g. Soštarka, tudi njemu se je naložena kazen z večino glasov potrdila. Prav tako so ostale v veljavi kazni nekaterih dirkačev, ki so se pregrešili na raznih kolesarskih prireditvah. Iz blagajniškega poročila g. Megle je bilo razvidno, da tarejo Zvezo skrajno slabe finančne razmere Vse intervencije in prošnje na pristojne državne institucije o ka-kršnisibodi podpori, so ostale brezuspešne. Obetana drobtina 5000 Din je prejel nogometni savez. Zaradi tega letos ni bilo gorskega državnega prvenstva, reprezentance v inozemstvo so morale odpasti. Sklenjeno je bilo, da se zaradi finančnih težkoč brišejo v»i dolgovi, ki jih klubi dolgujejo Zvezi. Po poročilu tehničnega referenta g. Potnika o letošnjih Zvezinih prireditvah in poročilu sodniškega zbora g. Menige je bil razrešen stari odbor in soglasno odobrena redložena kandidatna lista: predsednik veze g. Mihanovič, II. predsedniki so vsi predsedniki podzvez, III. predsednik g. Dia-nič, I. tajnik g. Boroveoki, II. tajnik g. Ba-nek M., blagajnik g. Megla, II. blagajnik g. Maver, tehnični referent g. Sekulič, sa-vezni delegat g. Krčelič: revizionalni odbor: gg. Pompe, Vlašič, Turk; odborniki: ga. Vrbanc, Potnik, Romih, Marinkovič in Meniga. Državno prvenstvo na 100 km se v bodoče ukine, namesto tega pa se priredi zve-zino prvenstvo ali pa z ozirom na bodočo olimpiado olimpijske dirke v Mariboru, kot v priznanje in vzpodbudo agilnemu kolesarskemu razvoju na severni meji države. Cestno državno prvenstvo na 150 km ostane na običajni progi Ljubljana—Zagreb. Novo bo prihodnje leto dirkališčno državno prvenstvo za leto 1934. v Ljubljani na Hermesovem dirkališču. Letošnji državni prvaki so: juniorskl n« 50 km dirkač Košek, prvorazredni na 100 kilometrov dirkač Fiket, prvorazredni na 150 km dirkač Grgac. I' Nacionalni dirkači letošnje sezlje: 1. Gr- c, 2. Ljubič, 3. Davidorič, 4. Fiket, 5. intar, 6. Ivkovič, 7. Abuinar, 8. Prodan, 9. Valant, 10. Faninger. Ob sklepu občnega rbora je g. predsednik pozval delegate, naj pri svojih podzve-zah in klubih vplivajo za čim plodnejše športno delo, da čim prej sestavijo klubske statistike o prireditvah in stanju članstva ob koncu minule sezije. Ves ta važen material naj podzveze takoj pošljejo Zvezi, ki ga nujno potrebuje. Zimski šport T* v Ratečah-Planic! Letos nas je izredno zgodaj zagrnila bela snežena odeja. Kmetje jo niso bili posebno veselri, ker so morali zgodaj zapreti živino v hleve in tudi stelje niso mogli pripraviti. Bolj zadovoljni so bili tisti, ki so morali spravljati les. Zgodaj zapadli sneg pa je dvignil lepoto naše pokrajine in zbudil zimski šport Dočim vsa Slovenija vzdihuje že skozi vso jesen v meglenem dolgočasju, imamo pri nas najlepše zimske sončne dneve. Zlasti Apolon se nam skoraj sleherni dan smeje raz krasno modro nebo. 2e sedaj nas obiskujejo športniki, prijatelji zimskega sonca in se pridno smučajo na okoliških bregovih. Da pa dvignemo našo zimsko zabavo, smo zgradili dobrih pet minut od vasi, po načrtu inž. Bloud-ka, smušlko skakalnico. Na njej se vežbajo sleherni dan domači in tuji smučarji. Vse se pripravlja za borbo, na tekmovanje v smuških skokih, ki se bodo vršili o božiču na praznik «v. Štefana. S tem bodo otvor-jene letošnje smučarske tekme. Poleg omenjene skakalnice pa gradi ZSS novo skakalnico v bližini Smučarskega doma SK Ilirije, ki bo ena izmed največjih v Evropi. Za tujce je že vse pripravljeno. Več »ob je v Smučarskem domu. mnogo kurjenih prenočišč pa so pripravili domačini r raznih gostilnah in po privatnih hišah, ki »o znane po svoji čistotL Vsega skupaj je nad 150 postelj. Kdor se želi okrepiti ▼ simskem solncu te naužiti rimskih prlrodnih lepot, naj ne zamudi prilik, ki se mu nudi jo v naši najvišji dolinski vasi na Gorenjsikem. Medkfubskl odbor za ZP. Jntrt ob 18.30 seja pri Habjanu. Delegati klubov se naprošajo, da prineso klubske Stampilje s seboj. SK Ilirija (težko-atletska sekcija). Treningi se vrše odslej ▼ telovadnici šole na Grabnu (Cojzova cesta) vsak ponedeljek in četrtek od 19. dalje. Istotam se vrši v ponedeljek 11 t m- za vse članstvo obvezen sestanek zaradi predstoječega občnega zbora sekcije ter dogovor o nastopih. Vsi atlerti, ki imajo sekoijsko opremo, naj jo oddajo gospodarju. Važno. Vsi verificirani atleti morajo prinesti savezno izkaznice na sestanek r izogib suspenza. Vsak naj pa tudi prinese khibovo izkaznico ter jo predloži g. Neretu v potrdila Vabljeni so tudi vsi na novo prijavljeni atleti in oni, kateri še žele pristopiti v sekcijo. Ob zadostnem iterilu m vred« lačetnlAd tečaj. Vsi rigur do in točno. — (Predsedstvo). Plenarna soja upravnega odbora ▼ torek 12. L m. ob 20. v damski sobi kavarne Emona. Smučarska sekcija ASK Primorja. V torek ob 20. predavanje ▼ kmečki sobi pri Slamiču. Predava saveznl smučarski učitelj Josip černič o alplnskl smučarski tehniki (arlberška šola). Vabimo člane sekcije in ostale prijatelje zimskega športa na to važno predavanje. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 10. naj se javijo naslednji na Igrišču: Francetič, Ferjan, Daneu, Kovačlč, Klančnik, Sočan, Brodnik, fikrajnar, Pri-mar, Močnik, Oblak, Loboda, Prešern, Simčlč, Glavi«. Jutri ob 20. izredna seja upravnega odbora pri Beliču. Vsi obvezno. Smučarski odsek SK Drava. SK Drava ustanovi letos smučarski odsek pod vodstvom cestnega nadzornika g. Spata Avgusta. V ta namen se sklicuje sestanek za 17. t m. ob 10. v gostilni Zupančič. Vabljene so cenjene dame in gospodje, kakor tudi vsi prijatelji smučanja, zlasti pa začetniki. TSK Slovan. Danes ob 13.30 morajo biti na igrišču Hermesa: Moša I in II, Grm, Galle, Uhan, Žnidarčdd, Vidic, Thuma, Kolarič, Bogel, Sluge CegJar, Dečman, Rozman i *.-. -.V'-. ..•••--••:••..:< ueo« ; . 5 vi_ Privlačnost Bohinja tvori njegova tiha lepota, vendar že davno nI več obljubljeni kraj le za sanjače ln samotarje. Ako si ne želiš popolne samote, ki tl j« nI treba Iskati daleč, tl tudi ol treba pogrešati neke familijarae drugačnosti. Da pa Bohinj ie ni postal središče Jazz.bandske publike in da to tudi nikdar ne postane, zato prosimo ln zahvalimo Boga. Letos so bili letovlftčarjl mednarodni, ki kor še nikdar ne. Vsi so bili tako prevzeti od Bohinja ob jezera, da bo se namenili priti še in še. In marsikdo je povpraševal o zimskih možnostih Bohinjskega kota. Prav o teh možnostih naj govori pričujoči člane*. Opozori naj na zimski, na »novi« Bohinj, ki ga Je za veliko množico zimskih entuziastov prav sa prav šele uetvarila »Skala« s tem. da Je letos zgradila kočo na enem najlepših smučišč vobče, ki nudi prave švicarske terene — n« »Voglu«, planini neposredno nad Bohinjem. V Bohinju se je sicer že rrllla rimska alhnpljada, nad Bohinjem leti Planina na Krajo, ki je te videla mnogo poeetnlkov. Toda smuka r kotlini sami spretnejfiermi smučarju ne nndl ne problemov ne pravega užitka. Planina na Kraju pa Je daleč in vsakomur niti sa ceno najlepšega smučišča ni do tega, da bi no«U smučk« na plečih • do 8 ur. Tako Je Bohinj obsojen na pre-»lmovanje hi se je vnovič prebudil šel« ▼ poletje. To xlmo pa m« je bilo namenjeno, da se mjegora usoda Ispremtml. Kdor s« s vlakom potegne do Bohinja, prispe ▼ 1 do S arah lagodne hoje na prekrasne terene planine na Voglu, kjer bo našel vselej, tja do konca maja, Idealen sneg, odpočil pa se bo tn prenočil na enem Izmed udobnih ležišč v koči TK »Skale«. Tako ima sedaj Vogel najlepše Izglede, da postane po lepoti in obisku ena naših prvih zimskih postojank. Vsekakor »služi »Skala« za zgraditev tega udobnega smuSkega zatočišča vse nafte priznanje. Mnogo težkoč je bilo treba premagati; da n« omenim drugih kakor tehničnih: dovažanj« gradbenega materiala ln Inventarja na planoto, čigar nivfl so morali znižati za 4 m, je bilo sila težavno, zamudno In drago. Koča stoji na najlepšem mestu vidna Je lz vsega Bohinja in tudi * železnice (pri Nomnju). Stavba Je enonad-stropna, v njej so nameščene tri s-palniee s skupno 50 lefttMM ta prostorna jedilni««, dalje Je v poslopju kopalnica ln toplovodna naprava Dam se je • tem povzdignil nad primitivnost naših dosedanjih pianlnsklh koč. Dostopi so rsl ugodni, razen tega so na razpolago nosačl. Od Sv. Janeza do koče na Vogiu Je 2 in poi do 3 ure, od Zlatoroga po vojašii vozni poti prav toliko lagodne hoje. Vogel pa je tudi Izhodišče za krasne smučarske ture za začetnike in lzvežbane. »Skala« je postavila zimsko markacijo od Vogla do Planine na Kraju, do koder Je 8 ln pol ure lepe smuke. Težje ture bi tile one na Podrto goro, na vrh Vogel, na SIJo, na Rodico In tam okrog. Postojanka na Voglu predstavlja tudi novo turistično rvezc med Komno ta Črno prstjo. Koča Je odprta ln oskrbovana vse leto. Smučarska -sezona traja od decembra <5o konca maja Zato bo koča x vsem potrebnim preskrbljena od 15. t. m. dalje. (Mani vseh društev, včlanjenih v Zvezi planinskih društev Jugoslavije uživajo poseben popust. Zborovanje prekmurskih živinorejcev Murska Sobota, 7. decembra. V nedeljo je imela svojo letno skupščino v Beltincih Zveza živinorejskih selek-cijskih organizacij v Preknrurju, v kateri so včlanjena selekcijska društva: Cren-sovci, Brezovci, Dobrovnik. Dol ga v«. Dolina. Hodoš, Križevci pri Ljutomeru. Lakoš-Kanca, Lju1>omer, Mačkove!, Moravč!. Nedelica, Prodanovci, Strukovci, Tešanovci, Veržej, Vučia Gorni-la, bano-vinska kmeti^ka šola v Rakičami in vele-posestvo v Beltincih. Od 50 upravičenih delegatov jih je bilo 44 na skupščini Kr. bansko upravo je zaetn-pa! g. ?nž. Wenko, Kmetijsko družbo v Ljubljaivi pa g Kuhar Štefan, župan v Puooncih. Zborovanja s« je tudi udeležil naš stari znane« g. Zupane Martin iz Maribora. Iz poročil funkcionarjev posnemamo: S subvencijo kr. banske utrrav® J« Zvesa nabavila originalne plemenjake, izvedla j« oceno rodovniške živne po Lvdtinovean sistemu skoro pri vseh društvih, nastavita je zveznega potovalnega nadziratelja, ter Je v lanskem letu priredim premovanj« rodovniške živine v Petišovcih, Strukor-cih, Vučji gomili, Ljutomeru te Predanov«-cih, letos pa v Mačkovcih, Puconclh, Ne-delici, Lakoš-Kapci in Veržeju. Izdala je pravila zase in za društva, poslovnik z* potovalnega nadziratelja itd. Pravila Je sedaj celo banska uprava označila kot zgled za zveze in društva drugim rejskim okolišem. Proračun izkazuje sicer nekaj primanjkljaja, vendar ga bodo skušali uravnovesiti s zaprošenimi subvemc-jatni in podporo kr. banske uprave. Največji izdatek za zvezo je vzdrževanje zveznega potovalnega nadziTatelja, s 1. januarjem pa hoče nastaviti še enega, ker ©den sam vsega dela pri tem velikem Številu ©dinlc in vpisanih rodovnih krav (krog 1500) ne more obvladati. Pri volitvah »o bili irvoljeni v aačel-»tvo za prihodnja tri ieta sami ogledni možje x načelnikom kii. Mikužem. V zvezni selekcijski komisiji pa »o inž. Mi-kuž, inž. Eiselt, živinozdravnik Samec fcn kot namestnik dr. Šerbec. o/AiUTl j'."; w i.;<. }■■: '•>■' r i- i ; :..'. ■ V-- • v ... , i • • ■v 1 * Im n o^, IA6Oi£ ^ ► • \Xw 4 -4 v . v v; & ■' {■/V- • . v.. . ♦.' • , -•■.s.'-. ,.• » \ f"-!. 'J—: f"-, . , ■ - - i 'iraljeitvo mode Moderna ročna deia pred par leti, in sicer m čaea »troge »stvarnosti«, se je smatralo ročno delo u docela nekoristno potrato čas*. Vcjaio je ni .c ovc, da moramo stanovanje oprostit vaeh prprov ® prtičkov, blazm in blazinic, v t« enih zaatorov itd., ki »o te bdi pone kod nagromadili ▼ takšnih množinah, da •o u«u ovirali pri vsaki Kretnji ia vsakem koraku. Tajtino pojmovanje je bilo deio-m* tudi upravičeno, kajti v tem pogledu ee je nabralo toliko »kiča«, da je bil te meijit preokret resnično potreben. Toda dolgo ni trajalo zametavanje ročnih del — danes »o nam zopet dobrodošla, vendar pa le ona, ki »o resnično koristna m izdelan* z uroetn; ki-m okusom. Cesto pričnemo s roeuim delom, ki v« kaj kmalu iskale kot neuporabno, tako da g* odložiuo že med delom ali knuiu potem, ko smo ga dovršile. Zato ie narečje vaiivoeU, da pred pnčetkom nut-ga robnega deia te.neijito premislimo » nam Je res potreono. Ni gršega, kakor •t.ihovanje, ki je prenatrpano z nepoferv oiiDi m neumestnimi vezeninami, pa ujm bodo ta dela še tako lepa. Jako priljubljene *o bele vezen« namigne garniture, ki jih najrate izdelamo v tehniki »richelieu«. Takšno delo hitro napreduje m je prav učinkovito, zlasti če pooiužimo moderne?« figuralnega vzorca ki po uctnkovitoeti daleč prekaša prejšnje sadne aii cvetlične uma m en te. Na oan NAUGODNTE J§1 NAKUP BOŽIČNIH DARIL ker srno ZNIŽALI CENE KGŽUHOVINI za Posebni popust pri krznenih plaščih in jopicah. L« RGT, krznarstvo LJUBLJANA, MESTNI TRG ST. 5 Plašč s krzneno podlogo j« ta-korekoč zadnja »etapa« v življenju kožuha, kajti ko ga ne moremo več noski nazven, nam Je izvrstno služi kot podloga. Lep plašč s krzneno podlogo je namreč oo soglasje med barvo blaga in krznene podloge. K zeienemu plašču se prilega rjavo krzno, k rdečemu pa najlepša siva ktv žubo vin*. Od leta 1313 šiS&iSc Nizek športni čevelj Je velike važnost) z« zimsko izletniško opremo, kajti izkušnja nas uči, da ie »portni užitek popoln le tedaj, če imamo aa nogah primerne m udobne čevlje Pred- prav tako eleganten kakor kožuh Naiboli priljubljene so ravne m gladke oblike. ki jih okusno okrasimo z visokim krznenim ovratnikom. Seveda skušamo doseči okue- pogoj pa je seveda, da aa» čevelj ščiti prod vlago. Zato mora biti iz dobrega usnja in se mora tesuo oprijemati noge. Pri takem čevlju je sicer največje važnosti praktič- ^'^fMEim atji sutftjNu LJUILJDHC Lev3t:«ova unča na Vrtači na stran, vendar pa se tud' tu smemo ozirati na okusen celotni učinek. Jako lepi bo n. pr. športni čevlji, ki jih kombiniramo iz dvobarvnega usnia. kakor -kaže naša skica 1 skici vidimo prt z vzorcem rajajočih deklic, ki se v manjšem oosegu ponavlia tudi na brieačuh. Za s ton v modemih spalnicah so gladki in brez vezenja, zato pa so zastori v družabnih sobah mnogo bolj slikoviti. Jako priljubljeni so vezeni »mrežasti« zastori ki jih obrobimo s širokimi kleklammi čipkami. Jako lepi »o tudi gladki zastori z vdelanimi kleklammi aili mrežastimi motivi. Modeme blazine so široke in udobne; vidimo jih slikovito razmeščene po nizkih spalnih divanih ali pa privezane na gladke stole, kjer služijo namestu tapecirane prevleke. Jako originalne so takozva-ne »bridge« blazine. Okusno razmeščene igralne karte so prt site na blazino v aplikacijski tehniki. Blazina sama je iz sviie aili iz platna, karte oa ao zaradi kontrasta ia klobučevine. Modemi, a starinsko nežni ao vzorci, ki jih z igin pričaramo ua podiogj iz beiega tu:a. Lep prt te vrste vidimo v spodnjem desnem kotu naše skica Tudi na otroška ročna dela ne smemo pozabiti V poštev pridejo predvsem vezenine z lahko izdelavo, a učinkovitim raurcem. Najbolj priljubljeni so aeveda veseli in živobarvni motivi, kakor n. por prt iz naravnega platna na naši skici, kjer vidimo mačko, oslička in zajčka. Zdravniška posvetovalnica 13 S. O. S. 13. a) Glavobol ima lahko različne vzroke, ki se morejo včasih šele po dolgotrajni zdravniški preiskavi ugotoviti. Z ozirom na Vašo starost ni izključeno, da ste slabokrvni. Predvsem Vam priporočamo, da skrbte za redno prebavo in da se zvečer ogibate težk h jedi in alkoholnih pijač b) Da se Vam zamegli pred očmi. če preidete iz klečeče poze v stoječo, je razumljivo, ker pri taki spremembi položaja nastopi sprememba krvnega obtoka v možgafvh c) Če Vam uhaja hrbtenica v grbo, morate paziti, da se vedno ravno držite Najbolje je, da nosite na sprehod h palico med obema komolcema in hrbtom V skrajnem slučaju boste pa morali nositi primeren pas. — I. L t. Da odpravite neprjetne goste, ki so se pojavili, je pametno, da ste se obrili To pa seveda ne zadostuje, ker z britjem se samo doseže, da se parasiti lažje uni-č jo. To dosežele s sivim mazilom ali pa Mitigalom. ki ne maže perila. — P. K. Popolnoma razumljivo je, da Vas noga po vnetju žil še boli in Vam oteka, ker dolgo traja, predno pride obtok krvi zopet v red. Nujno Vam priporočamo, da nosite, če ste pokoncu. elastične povoje — Trganje in šumenje po ušesu jc najbrže revmatičnega izvora. Topli obkladki bodo stanje verjetno poboljšali. — Lasje Če hočete za prvotno sive. potem pa pobar vane. lase dobiti zopet naravno barvo, je najboljše, če počakate, da zopet zrase jo novi. — Z Ž Po op su bo!ujete najbrže na kroničnem vnetju sapnika oz. požiral nitka. Zdravniška preiskava po strokovnjaku bi bila potrebna. Inhalacije pare, grgranje s toplo solno raztopino, bivanje na morju bi bilo na vsak nač;n priporočljivo. — Učit Če boluje Vaša hčerka na tem. da pro zvaja želodec preveč kisline in da je znižan, je seveda edino pravilno, da se drži diete. Priporočali bi ji pa tudi, da nosi dobro ukrojen trebušni pas. V svrho točne ugotovitve Vam pa priporočamo, da gre vsaj za par dni v kakšno večjo bolnico, da jo tam natančno preiščejo. — Mlada žena Ker ste že enkrat rodili mrtvo dete, je Vaš strah, da se v toku sedanje nosečnosti ro ponovi, popolnoma »«*-umljiv. Ker je preiskava krvi bila negativna, je mogoče kakšna nepravilnost na maternici vzrok opisani nepravilnosti Če morete, pojdite za par dni v žensko bolnico v Ljubljani ali pa na kliniko v Zagreb, da Va® točno preiščejo. — Mati. Če boluje Vaša hčerka na želodčnih bolečinah. mora pač strogo pazit na dieto in na redno prebavo Vsako jutro naj na tešče izpije kozarec Rogaške Slatine, čez dan pa naj v malih obrokih, zato pa večkrat uživa lahko hrano; posebno priporočljivo je soč vje, mleko itd. Najbrže je pa tudi slabokrvna; v tem primeru se mora zdraviti s preparati železa in arzena. Daljši odmor je pa na vsak način na mestu. Težkoče ki jih opisujete, so običajne pri spremembi in si radi njih ni treba delati nobenih skr bi. KadaT Vam je posebno hudo vzernitt malo baldrijana ali broma. — Skrb Če ima Vaša punčka gnojno vnete oči, je ne obhodno potrebno, da jo peljete k zdrav niku, ker če to opustite, je lahko škoda neprimerno večja, kot pa nevarnost, jo v mrazu peljati k njemu. Namažite oči pred spanjem z vazelinom, da zjutraj ne bodo tako močno zlepljene. Opozarjamo Vas pa, da je zdravljenje lahko dolgotrajno ZaTadi temenic V^m priporočamo, da iz pirate glavo z lahko raztopino hiperman-gana. — Dr. K. C C Trajno solzenje se pogosto pojavi pri obolenju solzne vreči ce. Tu pomaga operacija Mogoče bi se Vam stanje olajšalo, če bi nosili temne naočn ke. — Privid A. P Zd: se, da so pojavi živčnega izvora. Zdravniška pre iskava bi bila na mestu Na Vaše vpraša nje na katerega zdravnika bi se obrnili, iz principielnih razlogov ne moremo odgovoriti, ker je izbera zdravnika stvar osebnega zaupanja. J ??KfijIžiia psika" Vodoravno: 1. mesto v Dalmaciji, 6. dalmatinsko vino. 7 tiskovna enota; 11 puščavska vijavica. 12 francoska kolonija v Aziji, 13 očesne varovalke, 15. nikainica. Najbolje nogavice 16 Jugosloven. 18. skup na živali. 21 ptič 25 del voza 26 planet 27 Finžgarjeva po vest. 28 Čapkova drama 29 časovna eno ta, 30 vozniški vzklik, 31. industrijska rastlina. Navpično: I. del ogrodja. 2. mesto iz Burroughovega romana • Tarzan« 3 Rev montova povest. 4 varovalna plast sadu 5 versko potovanje 7 Hamsunov roman osebni zaimek 9 past 10 drag kiimen 14 Shakespearejev junak. 16 Stendhalov junak iz kronike 1830 "Rdeče in črno« 17 posteljno perilo, 19. kazalni zaimek, 20. »p-slna karta, 22 nočno zab-vtiče, 23 pridevek slehernega bitja m stvari, 24. reka v Poljski. Rešitev križanke »Parkelj vas bo vse pobral" Vodoravno: 2. oba, 5. er, 7 Kum. 8. rak, 10. roga, 11. Ivanu, 12 or, 14. nad, 15. eh 16 na, 17. krog, 18 R*, 19 Kn n, 23 vita. 24. skala, 26. okol. 27. Logo, 28. aloa, 29 tu, 30 em. 31. si, 32. It Na\'pično: 1 Merm. 2 oko, 3. bugong, 4. Am»t, 6. ravan, 9 kaikr. 10 Ruhr, 13 neka, 19. kvs. 2U Nikola Tesia, 21. itako-lumit, 22. naloga, 25. aloa tpr&ni caj faigCavsfia rot fntpJavsi noža. ms> ou prf vaeh pljučnih obolenjih, zlasti pn kaš-tju, bronhij, katarju, hripi, naauhi, vnetju sapnika Poape-suje tudi prednovo. Pospešena presnova skrajša proces zdravljenja. »Triglavska rožat ar dobi v vsaki iekarul samo v originalnih zavitkih po 17 Din. .Naročila »prejema friglav-ska roia, Ljubljana, pošt. predal št. 3. Od min. za soc pol in narod, zdr S. 20542-3?. 12919 f it^mifmmi* ^BBiiBaaaiasMiggMttaaapM ? Nedelja 10 decembra L.TT BLJANA 7.45: Boj m gozd in pašo (inž Pire). — 8.15. Poročda — 8.30: Gim na.stika — 9.; Versko predavanje. — 9.30. Nezgodno zavarovanje — 10. Prenos or kestraine službe božje iz stolnice. — 11: Slovenska glasba radio orkestra — 12: Čas, reproducirana ruska glasba in ru«ke pes rni. — 16: Sciekcija govedi v dravski banovini (inž. \Venko) — 17 30: Vaška godba, gra vmes kvartet mandolin. — 20: Prenos operete iz gledališča, vmes napoved časa in poročila. ^ BEOGRAD 15: Sokolska proslava. — 20: Nadaljfvanjž sokolske proslave. — 2:-S: Plesna glasba na ploščah. — ZAGREB 12: Koncert na ploščah . — 17: Lahka elasba. — 20.15: Orkpstralen in violinski koncert. — 21.15: Lahka in pl-sna glasba. — PRAGA 19: Narodna glasba. - 19.55: Slavnosten koncert ob desetletnici češkoslovaškega radia. — 22.20: Plošč?. _ BRNO 19: Ves program iz Prage. — VARŠAVA 18.40: Vesele pesmi. — 19.50: Lahka oda^ba. — 21.15: Zabaven program. _ 22.25; Godbs za plee. _ DUNAJ 10.50: Arije in pesmi. — 12: Orkester. - 15.30: H a vd novi godalni kvarteti. — 16.45: LahVa glasba. — 19: Zborovski koncert. — 20: Opjre-ta. — 22.30: Plošče. - BERLIN 20OR: Orkeetra-'er koncert fz filharmonije. — 2240: Pl^na glasba. _ KANIGSBERG 20: Prenos koncerta iz Berlina. — MCHLACKER 20: Operetni ve^r. — 22.45; Koncert na ploščah — 23: Lahka glasba. — BUDIMPEŠTA !905 Koncert ciganske kapels. _ 20.30: Veseloigra. _ Ponedelfek 11 decembra LJUBLJANA 12.15: Saljapin na ploščah — 12.45 Poročila — 13: Čas, plošče. 18: Gospodinjska ura: primorska kuhinja 18.30: Električna železnica (inž Pečenko) 19: Angleška lahka glasba na ploščah — 19 30: Gostilne v star Ljubljani — 20-Gdč Eli, S nger iz Zagreba poje šlagerje s *premljevan jem radio orkestra Vmes 41agerji na ploščah — 21: Godba na har moniko. — 21.30: Čas. poročila. — 21.50: Čaikovskega VI simfonija na ploščah. — 22.30 Lahka glasba BEOGRAD 17: Plesna ^asba na ploščah — 19: Pesmi — 20: Hnvdnova komorna glasba — 20 40: Opera »Werther« na ploščah — Lahka glasba — ZAGRLB 12 30; Plošče. — 17: Popoldanski koncert 20 15: Koncert orkestra in solistov — 21 45 Plesna glasba — PRAGA 19 25: Mešan program — 20 45: L teraren program. — 21: Pesmi mladih čeških skladateljev. — 21.20: Božična glasba — BRNO 19.55: Pevski koncert. — 2lf 25- Program iz Prage — 21 Koncert komornega orkestra. — VARŠAVA 20: Simfoničen koncert.. — 21.15: Nadaljevanje koncerta — 22: Ples na muzika — DUNAJ 12: Orkester — 15.50: Komorna glasba — 17 25: -Koncert švicarskc giasbe — 19 25: Mešan program 21: Mende'ssohn Bartholdy — 22 30: Koncert na ploščah - BERLIN 20.05: Verdijev Requiem iz Hamburga — 22.30. Lah ka in plesna glasba — KOENIGSBhRG 20.10: Mešan program. — 2! 10: Koncert komorne glasbe — 22 20. Prenos iz Berlina — MUEHLACK.FR 20.10: Orkestralen koncert — 21 10: S;mb>ničen koncert -22.45: Koncert na ploščah — 23: Plesna glasba. — 24: Nočni koncert. — Torek, 12 decembra. LJUBLJANA 11: Šolska ura: O obletnici Cankar leve smrti t prof Kolarič) — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas. plošče — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Reproducirane g'asbtne slike — 19: Francoščina. — 19.30: Moji« pot po Norveški. — 20: Pevski koncert prlmadone bukareške opere ge. Pije Igv. — 20 45: Eksotična glasba radio orkestra. — 21.30: Čas. poročila, radio iazz — 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 17: Plesna muzika na ploščah. — 19.30: Violinski koncert. — 20.10: Slušna igra — 20.50: Operne arije. — 21.40: Narodne nesmi s spremi jeva njem orkestra — 2210: Plesna glasba na ploščah — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka glasba — 30.15: Dvj tisoč let glasbene zgodov ne. — 20.45: Koncertni večer — 21 45: Plesna glasba. - PRAGA 19 10: Zabaven oroc-am - 20: Komorna glasba — 20 55: Prmos 17 B-n* — 22.15- Koncert modern? glasbe — BRNO 70 55- Koncert na ploščah — 21 10 Spevoigra — 22: Prenos 7 Pro?e — VARŠAVA 20: Onera Botterflv« na nloščah — 22 45: Godba ?.e ples - DUNAJ 11 Koncert orkestra — 15.50- Iz zvočn-h filmov — 17 15: Konec-tno ura — IS SO Vesele me odi je — 20 d" -Vh^rtov« opera »Mrtve oči«. — 22 25- Lahka glasba - BERLIN 20 05- Snevnigra. — 22.40: Nočni koncert iz Hamburga. Urefuie dr. MIlan Vidmar V Haatingau bo o božiču igral po najnovejših poročilih poleg Aljehina tudi Flohr. Novinec bo Lillenthal. O njem pripovedujejo silne reči. Pravijo, da bo prav kmalu postal velemojster, če še nI. No, bomo videli. Nenavadno simultanko bo na Dunaju 16. decembra lgrai mojster Mttller. Naskočil bo 100 nasprotnikov, samih policijskih stražnikov. Čudna prireditev. Aii res taka četa ne bo ugnala ubogega mojstra? Zanimiv znak nesrečnega časa, ki v njem živimo, je doživel mladi avstrijski mojster Eliskases. Angleški Sahisti v Giasgowu so ga pred mesecem povabili, da Jim zaigra simultanko, dvoboje in turnirčke. Seveda je mladi mož z veseljem šel na dolgo pot. Ta pot pa je bila težka. Angleški poklicni šahisti so seveda opazili inozemsko konkurenco in o po 5» rili so oblast. Dokazali so, da tirolska roba nI potrebna, ker jo prideljujejo sami v deželL Ministrstvo je nato prepovedalo Eliskase-su vstop. V Doverju so ga zavrnili. Vrniti se je moral preko Kanala na francosko obalo. Tam Je obsedel, gledal hrepeneče ▼ obljubljeno angieško deželo in Čakal. Med tem pa so njegovi prijatelji ▼ Glasgowu napeli vse sile Intervencija je naposled uspela ln vrata »o se Eliskasesu odprla. Sedaj Igra v Glasgowu. , Dunajski mojstri Imajo avoj vsakoletni Trebičev turnir. Te dni bo končan Spiel-mann ln Grtlnfeld se borita za prvo nagrado. Nevaren jima Je neki mojster Glas. Spielmannu se j« posrečilo dobiti nekaj elegantnih partij. Zelo zanimiva j« njegova zmaga proti Hbnllngerju, ki je mlad, nadarjen mojster. Partijo rad prinašam, ugajala bo. Beli: R. Spielmann Orni: B. HOnllnger 1. e2—e4 c7—e« Otvoritev »Caro-Kann«. 2. d2—d4 <57—<15 3. e4Xd5 --- •Ta varianta je manj krotka nego se zdL 3.------c6Xd5 4. c2—c4 Sg«—f« 5. Sbl—e3 e7—e« Zelo važna je tudi Igra: 5.---SbS —c6 «. Sgl—f3, LcS—g4 7. o4Xd5, Sf6X d5 8. Lil—05, Ta8—08! 6. Sgl—f3 d5Xo4 7. LflXc4 --- Neopaženo se je otvoritev prelevila. Pozicija bi namreč prav lahko nastala tudi ▼ sprejetem daminem gambitu. 7.------Lf8—e7 8. 0—0 0—0 9. Lcl—f4 a7—a6T To ni dobro. Črni bi bil moral pospešiti mobilizacijo. Manever Sb8—d7—b6—d5 je bil priporočljiv. 10. d4—cL5! --- Spielmann zagrabi takoj! 10.------«6Xd5 11. Sc3Xd5 Sf6Xd5 12. Lc4Xd5 Sb8—d7 Prekasno! 13 Ddl—ca Dd8—a5 Dama nima preveč sreče, kakor boste videli. 14. Ld5—b3 Sd7—c5 15. Tal—el! --- Beli bi rad na 15.---Sc5XbS odgovoril 16. Tel X e7. Zato je postavil dami-no trdnjavo na el ln ne kraljeve. 15.------Da5—d8? Zakaj T Saj bi «0 1«.---L08—e«. Celo 16.---Sc5—e6 Je bilo mogoč«. Sedaj aeveda nastanejo velike težava 16. Tel—dl Dd8—b6 17- Lf4—g5! --- Spielmann Je dobro videl, da bi se črni po 17. Lf4—e3 Izmazal z odgovorom 17____Db6—g6. 17.------Le7Xg5 To je že izsiljeno. Na 17----Le7— d6 bi sledilo 18. Lgfi—e3 z grožnjo 19. Tdl Xd6. 18. Sf3Xgtt --- Grozi mat. 18.------g7—g« 19. Lb8Xf7M --- Beli žrtvuje na pozicijo. Pravilno računa s tem. da črni ne pride do mobilizacije svojih figur. 19.------Tf8Xf7 20. Sg5Xf7 Kg8Xf7 21. Tdl—dS! --- To je Jedro kombinacije. Napadeni ska-kač mora zastaviti lovcu na c8 pot. 21.------Sc5—«6 22. Tfl—dl Db6—c6 Nesrečni HOnlingar ntma pravili pote* 23. Dc2—b3 b7—bft Rad bi lovcu odprl drugo pot. 24. Td5—d6 Dc6—e4 25. Db3—c3! ---- Spielmann napada kakor vrag. 25.------Kf7—e7 Na 25.---Lc8—b7 bi sledilo 26. f2—f3 ln črni izgubi lovca. 26. Dc3—h8 g«—gfi 27. f2—t3 Det—g« Na 28.---De4—e3+ bi sledilo 29. Kgl—hI in kmet na h7 pade. 28. Td6—, kakršna je bila »Mvnonie«. vedno usodno. In res 90 kmalu zašli v vihar, ki bi se mu lahko izognili. Vihar sem ni bil eden najhujših in se je kmalu polegel, toda usoda je hotela, da je zadela ladja med njim na koralno čer in dobila luknjo. Te luknje niso mogli zadelati, voda je vdirala v ladjo in s težavo so to z neprestanim črpanjem ohranili pred potopom, s težavo so nadaljevali vožnio. Skušali so doseči Družabne otoke, toda preden ?o prišli tja. je zadivia! nov vihar, ki bi zdelal še veliko trdneiše ladje in ki jih ie vrgel iz smeri. Luknja v trupu se je pod sunki valov začela širiti, voda je vdirala čedalje bolj ▼ trup. n;so ie mogli več izčrpavati v zadostni množini in ladja se je začela prav pogasi potapljati. K nesreči ie vihar zlom*! ob« jambora, ki so ju morali hitro o«vobod:ti •vrvi in ju prepustiti valovom. Valo-ri so besneli čez krov. ladja se je tako nagnila, da so se liudie s težavo ohranili na krovu. Nekega mornariškega vaiencs in starejšega mornarja je vrglo celo v morje, k sreči pa sta se ute?n;la onrije+i vrvi tn 90 ju po velikih naporih spravili snet na ladjo. ki se ji je niH tem čedalje boli bližal konec. Mmtili so dnevi v obupni borbi z valovi in vdiraiočo vodo. Nihče si ni mogel privoščiti niti minute počitka, ljudje so se bo—'li za golo ž:vlienje in to jih ie držalo BRnsassans Zimske suknje raglane, obleke, smokinge in večerne obleke za gospode v neprekosljivih kvalitetah najceneje pri Drago Schwab, Lfublfana pokonci. Toda polagoma so tudi sami od napora in utrujenosti izgubljali moči in vero r rešitev. Eden izmed mož pri črpalkah je med delom za hip zaspal in bi kmalu utonil v vodi, ki je segala tu že do pasu. Vihar j« divjal dalj«. Potem je prišel trenutek, ko so bile vse moči izčrpane, črpalke so se ustavile, ljudje so zbežali na najvišji del ladje. Kmalu so opazili, da se ladja ne potaplja več. Prostor za tovor so bili prej zadeiali, da ni mogla voda vanj in zrak, ki je ostal v njem, jih je edino še držal na površju. Čudež je bil vendarle, da niso valovi nobenega izmed mož, ki so bili čisto onemogli, zalučali z zadnjega zatočišča v morje. Tako je minil še en dan v dolgi verigi mnogih dni, ki so jih preživeli v tem viharju. Zjutraj drugega dne so nenadoma opazili na obzorju obrise manjšega otoka. Tudi ko so se prepričali, da se ne varajo, se ni njihovo razpoloženje dvignilo. Bili so že preveč izčrpani. Pojemajoči vihar jih je gnal proti otoku. Bili so skoraj vsi nezavestni, ko je nekdo zakričal, da se jim bliža rešilni čoln. Na kopnem so bili spoznali nevarnost, ki je pretila brodolomcem. in so jim poslali pomoč. Čez nekaj časa »o iz čolna na razbito ladjo s harpuno zalučali vrv, po kateri je potem drug za drugim v rešilni vreči prispel v čoln. Zadnji je Ladjo ostavil kapitan, ki se je v čolnu takoj spet onesvestil. Zbudil se je šele v bolnišnici na otoku in je zvedel, da se je »Mvnonie« potopila nekoliko minut potem, ko jo je ostavi!. Mlečni hormon Carnegijev zavod v Washingtonu sporoča, da je uspelo tam delujočim raziskovalcem odkriti hormon, ki povzroča nastajanje materinega mleka. Izločuje ga 'slovita žleza možganskega podaljška, hipofiza, ki igra že z drugimi hormoni takšno vlogo v telesni rasti in v seksualnem življenju. • Mlečni hormon, ki so mu nadeli ime »prolaktin«, so pridobili prvič iz žlez goveda in ovac in malenkostne injekcije te snovi v samice morskih prašičkov in kuncev so povzročile, da so pričele njih mlečne žleze takoj izločevati mleko. Novi hormon bo imel še velik pomen za tiste mlade matere, ki Imajo premalo ali nič mleka, da bi dojile svoje otroke. Moderna znanost si je že davno na jasnem, da Je mleko lastne matere najboljša hrana za vsakega dojenčka. >Raz\»oj naših latentnih čednosti nI nekaj avtomatičnega,« pravi pisatelj Frank Orane v neki razpravi. »Vsakdo med nami ve, da otroci zločincev nikakor » obsojeni podedovati njih duAo ln značaj. Kolikokrat smo videli dokaz, da Je bal otrok, ki ima zločinca za očeta, naJtUJl to najbojazljivejši med vsemi. Koprive to ont te duše so se spremenile tako rekoč v ljubke cvetlice nedolžnosti Od kod to? Jedro Ima tu gotovo najmanjšo vlogo. Važna je okolica, morda včasi baS slaba okolica, k} vpliva često tako strašilno na otroško dušo, da. se oprime ta nehote samo dobrega. Nihče nima pravice imenovati se poštenega, če ga nI še nikoli objela lzkui-njava. za kakšno zlo delo. Cisto majhna, skoraj nepomembna tatvina najprro, potem nekaj bolj tvegana — to človek izgubi samozavest to sebe. Vir največje čednosti m potrjuje, če nam uspe, de. se zopergtavimo prvi izkušnjavi to Jo premagamo.« Sto let ]e »čakala Švicarka Katarina Schmld-Sehiner iz Miih-lebacha. Ženska je za svoja leta ie čvrsta. Seveda misli večkrat na smrt, zato prebira molek Drama stare pevke mlajšim moškim! se z Ne Lulza Terazzlni, svetovno mana Italijanska pevka, J« pela t« dni v Londonu. Pevka Je stara, toda njen glas Je pri publiki slavil še vedno triumfe. Ko se Je po končanem koncertu umaknila v garderobo, je padla izmučena v stolico in se grenko razjokala. Dvomila je, da bi se mogla vrniti še kdaj k takšnim trimfom v London, kakor je publika viharno zahtevala, še bolj pa jo je bolelo pismo njenega odvetnika, ki jo je čakalo v londonskem hotelu in ki ga pred nastopom ni hotela odpreti, da si ne pokvari potrebnega razpoloženja, Saj je vedela že v naprej, da vsebuje znova kopico hudih reči. Ta proces v Rimu . . . Proces, ki zagrenjuje stara, leta »lavne pevke, je sedaj pred odločitvijo. Ona sama je dejala nekoč javno; »Napravila sem veliko neumnost, da sem se že skoraj stara poročila s čisto mladim človekom.« Od tega mladega človeka, Pietra Ver-natija, se je ločila 1928. Toda po italijanskem pravu se zakon absolutno ne da ločiti in ker ima Vernati dedične pravice ca njeno imetje, se mu je videlo primerno, da vloži tožbo za razlastitev umetnice zaradi bolne razsipnosti. Dokazati hoče, da Je ta od 1. 1928. do 1932. potrosila veliko metje. Nekateri ga cenijo na 5 milijonov dolarjev, drugi vsaj na 5 milijonov lir. Tako je v Rimu prodala hišo, vredno 2 milijona lir, ne da bi dobila zanjo kaj denarja, Svoj lišp z redkimi dragulji, ki je bil vreden najmanj poldrug milijon. Je prodala za 100.000 Ur. Zašla je v roke vedeževalk. ki so jo pregovorile, da Je dala Zadnje volitve v Španiji so prinesle nepričakovan preokret na desno. Takšen Izid glasovanja so povzročili glasovi ženskih volilk, ki se doslej niso smele udeleževati volitev in Jim je to pravico dala iele republikanska vlada Moderna bombna letala Lahka oo malo učinkovita, teika pa stanejo ogromno denarja 6eco mesto, dalja štora biti tudi v Habem vremenu čim sigurneJA*, obramb« sposobno to zahtevati čim manj posadka. Izpolnitev teh zahtev Js »pet zvezana, s velikimi dimenzijami letala. Velika brzina (povprečno 250 do 300 km) »e da doseči le s močnimi motorji TI pa povečujejo težo kakor zahteva, da imej letalo čim večji akcljaki radij (najmanjši je gotovo 500 km), za kar Je potrebna velika množina kuriva. Napad Je nadalje najbolj učinkovit, če nosi letalo velik tovor bomb (za bombno na daljše proge najmanj 2000 kg1), a 6« hoč« biti tudi v slabem vremenu varno, mora imeti na krovu številne navigacijske instrumente — deloma po dva kosa _ kakor tudi specialno izšolano osobje zanje. Brezžična postaja na krovu mora biti teto tako precej močna, t. J. težja, da je ne morejo motiti sovražni oddajniki. Zahteva po točnem odmetu Je zvezana s posebnimi odmetaJnimi pripravami to Instrumenti ter veščim osobjem. Obramba J« dovoijna, če je dovolj strojnic to uhin^ topov na razpolego (ln spet s pomožnimi pripravami ln osobjem), a vsaj najobčutljivejša mesta letala je treba zavarovati t oklopi. Velika vrednost letala 1 opisanimi lastnostmi zahteva vse mogoče varnostne ukrepe. Tako mora letalo biti v stanu, da pristane na domačih tleh, tudi če je enega ali več motorjev zadela usoda — to pa se ne more zgoditi brez specialne razdelitve pogonske sile, kar pomeni spet večjo ob-težitev. Vse te posamezne zahteve pa vodijo logično do graditve čim večjih letal, ker so ta edino racionalna. Ne bo pretirano, če trdimo, da bodo bombna letala bližnje bodočnosti dosegla 80 do 75 ton teže ob odletu. ©e zadene takšno letalo uničenje, Je škoda seveda v splošnem večja, kakor 6e bi zadelo majhno letalo, po drugi strani Je verjetnost taksnega imičeja pri velikem letalu z vsemi navedenimi lastnostmi dosti manjša nego pri manjšem letalu, ki ne more biti nikoli posebno izdatno. Uporaba letate r vojn« »vrti« > pojem m«J« popolnoma spremenila. Ulju Črta J« postala mejna ploskev, ki obsega tm osem- IJe, kolikor Je dostopno zračnim napadom. To dejstvo daje prednost napadalcu to otež-koča obrambo. Vojna letala ae seveda A« v polnem razvoju tn Je težko povedati, do kakin« velikosti se bodo razvila bombna letala, Id prihajajo kot napadalna najbolj v poštev. Razna vprašanja, ki odločujejo njih učinkovitost, pa nam dajejo vsaj nekaj opor« za ugibanja. Od modernega bombnega letala zahtevajo med drugim, da mora Imeti čim večjo brzino, možnost, da se čim višje dvigne, da prenese čim večji tovor bomb, ki Jih mora na smotern način odvreči čim bolj na dolo- Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri kata-ri, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčlco že desetletja pri odraslih in otrocih, obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in speceriiskih trgovinah. v katerem o zlatu ni pet milijonov lir za neki hrib, naj bi bil zlat rudnik. Toda bilo v tem hribu niti sledu. Velike vsote Je izdala za čarovne pijače, ki naj bi ji vrnile mladost (Vernati je obtožbi dodal celo originalni recept takšne pijače). Skratka, svoje milijone je razdajala na najbolj nepremišljen način, dokazujejo sodnikom to javnosti advokati drugače neznanega gospoda Vernatija, ki mu je očividno več do teh milijonov nego do stare pevke. Toda TetrazziniJeva dokazuje a svoje strani, da ne goji nore razsipnosti, temveč da ji dobro srce nalaga pomagati s svojimi velikimi dohodki revežem in potrebnim. kjer le more — kar gotovo ni blazno, ampak zelo človeško. In to verzijo si je osvojil tudi družinski svet, ki ga je sklicalo sodišče, ter je odklonil vsak postopek razlastitve, kakor ga zahteva nje mladi mož. Tudi državni zastopnik se je postavil na stran umetnice in nI dvoma. da bo Vernati s svojo zahtevo propadel. Sodišče bo v kratkem izreklo končno besedo. 5000 km je za štorkljo malenkost V sudanskem kraju Vadi Medaml so zamorci ujeli štorkljo, ki je imela na nogi obroček znane pruske ptičje opazovalnice Rosltten. Potemtakem Je ptica na svojem selitvenem potovanju lz zmernega v ekvatorialni pas preletela okrog 5000 km, kar bi bilo tudi za človeka ln celo v dobi letala prav lepa pot Justica civilizirane Amerike: llnčanje ^oJo civilizaeijo, do danes še ni mogla odpravi« Hnčanja, ljndske sodbe na zločincih. Duh tradicije evropskega sodstva ESlSiSJ^H^ rf ^očmee neko mero za^te, Id se zrcali v tem, da ne sme nanj položiti roke nihče, razen pristojne oblasti. V Ameriki Očividno še niso prišli razjarjena množica vdre v ječo in ugrabi zločinca, ni več oblasti, ki bi skušala uveljaviti svojo avtoriteto. Na srednji sliki vidimo množico, ki besna naakakuje jetnlšnico v San Josčju, kjer sta bila zaprta gangsterja Thurmond (na levi) ln Holmes (desno). Linčarji so to pot uveljavili vso svojo moč in •o oba gangsterja obesili na drevesa. Redki se celo v Ameriki primeri, da se množica na takšen način znese nad belokožd Po 450 letih razjasnjena skrivnost Kakor poročajo londonski listi M« sedaj, so poleti v Westmins trski opatiji Izkopali kosti tistih dveh nesrečnih kraljevih otrok, ki so Ju leta 1483, Justifidrali v Towm. Gre za 12- to 9-letnega stoa kralja Henrika rv. Po smrti tega kralja bi moral starejši sin zasesti prestol, a' bil Je na poti svojemu stricu Rikardu, ki je sam segal po prestolu. Dal je oba otroka spraviti v Tower in se oklical za kralja Rikarda UL 2e stoletja so se zgodovinarji potem prepirali, da-li je da! oba otroka umoriti ta kralj ali dve leti pozneje, t. J. L 1485., prvi Tudorovec Henrik VII. Preiskava okostij oziroma zobovja Je pokazala sedaj neoporečno, da je eden umrl v starosti 11 to pol leta, drugI v 9. letu, torej pod vlado Rikarda UL Preiskavo Je izvršil profesor Wright, a cerkvena oblast je dovolila ekshumadjo šele potem, ko si Je zagotovila, da ostane do končnega reroltata vsa stvar tajna. ■ ——— —^— NAMESTU ANEKDOTE »Zakaj pa hna kamela tako dolg vrat?« »Zato, ker bi morala njena glava «ičee viseti v zraka.« s »Kakšno ogabno vreme? In moja Jena Je Sla brez dežnika z doma!« »Nič «e ne bo j, bo pač stopila v prodajalno in »i kupila novega.« »Saj tega se ravno bojim.« VSAK DAN ENA »Kaj pa tako ploskate' škandalozno pela,« »To je ravno tisto. Dokler ji ploskam, ne more nadaljevati.« ■m Absolutna zanesljivost pogona. Lahko rokovanje z enim gumbom. 2. _________„______o____ 3. Z velikimi črkami vpisane postaje na razsvetljeni skali 4. Maksimalna selektivnost od 8 KC 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. Dober sprejem Runa za časa delovanja beograjske postaje. 7 vdelanih krogov. Maksimalna občutljivost. Točna reprodukcija zlasti globokih tonov. Premeni ji va barva glasov. Premenljiva jakost repi-odukcije. Premenijivo pojačevanje gramofonske glasbe. Sprejem srednjih in dolgih valov. kratkih valov zasebnim adapterjem. _____ premene Reieetostat antene. Elektrodinamični zvočnik. 15. Popolna varnost pred udarcem toka. 16. Okusna izdelava. 17. Priključek na tok razsvetljave katerekoli napetosti ZASTOPSTVO 9 Z* Z o« v Telefon št 3190 MIKLOŠIČEVA CESTA 7 Telefon St 3190 tsssmst HIŠNI •dda več}« podjetje v Mariboru. Prednost imajo mlaJS) upokojenci (orožniki, finančni stražniki). Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava ter primerna plača. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra j v Ljubljani pod »Podjetje v Mariboru«. te* so najpopolnejša in najcenejša, ppovijo tisoče in tisoče mojih stranko Violine odd™71.-dar/en Havajska gitaipe. G j tare - -148.- « Iklavtpske harmonike. Mandoline - - 9&- - i saksofoni., tpohlje in t d. iHarvnanihB-JS* - f po najnižjih cenah DOMAČj*. STROKOVNO OBPUSl-TNA TV&DICA GUAZBlhA. KRALJEVSKI OVOHNi OGBAVITELJ _ »SCUNODEI? PROIZVOD BLAZBTU IN POTREBŠČINA jgj^Gr&MSSš, Nikoličeva ul. 13,/c. zahtevajte ^čšš? cenik Zelo primerna BOŽIČNA DARILA! * Največja izbira! * Oglejte si naše izložbe I A. & E. SKABERNŽ LJUBLJANA Žične vloge po 109 Din 21čn« vloge iz izvanredno trde žic« Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje. „WEKA", MARIBOR 9 Gospodinje! Neveste! VU-r» .rrit-in« TV * Nestalno hladno vreme povzroča redno vsem onim, ki tr4 na REVMATIZMU, PROTINU, NE-VRALGICNIH BOLEZNIH, velike bolečine. A francosko vinsko žganje učinkuje vedno osvežujoče 'ja /es or ganizem in povečava -xiporno m č Poskusite enkrat n iznenadem oost* nad učinkom »ega ireizKuaenega c •> mačega sredstva. SVARILO! Po Ljubljani ln okolici LJubljane se ponujajo in prodajajo trgovcem, gostilničarjem in tudi privatnim strankam kranjske klobase (kar pomeni v zadnjem slučaju navedeno že »krošnjarjenje«, katero je ps po obstoječih zakonih prepovedano), ter se navaja napačno, da so ponujene klobase moj Izdelek, kar pa niso in bom takim lažiraz-našalcem radi napačnega navajanja o izvoru klobas in pa radi krošnjarjenja preskrbe! zasluženo kazen. Svarim pred nakupom takih včasih manjvrednih klobas, katere utegnejo biti tudj zdravju Škodljive. Kupujte, ako hočete uživati res prvovrstne kranjske klobase, le klobase mojega Izdelka, ki imajo na vsaki DARILO ki vedno vsaki ugaja« Ne zahtevajte mnogo...... Ponudite ji B0URJ0IS PARFEME in ona bo zelo vzradodčena. Soir de Pariš Printemps de Pariš Mon parfum Flancee Na ta način vam Je omogočeno, da darujete svojim materialnim prilikam primerno od Din 30.— do Din 350.— PARFUMS JOIS Proizvajalec svetovno znamenitih rdečll za obraz: Creme de rose In rouge mandarino« Z balzamovim delovanjem klslkove kopeli se Vam bosta povrnila v 4 dneh zdravje in lepa oblika noge. Bole&o« mi*ie ln ataboeti v (Heoklh ponehajo Oteieni členki kakor tudi t cika io ne«ifam« boj* p**jolno&i*, da vrte t TTO*® vod® aek*l dekags-tmor Mit ar. Bok* ia Ml »oge Vi «r« t te; • kisi k-: m nac!«enl mirto i kopeH. Voda. ki j« nasiteea a kisikom, p-odre ▼ vb« sivojoice, omehča trdo koto ie k a rja očee« ▼ »oliki meri d* ce dajo c preti «4»trMo»te kakor prerojeni. Izdaten MTitek eolt ar. Boka sa no«e ce doM aa ceno Dia 16.—. fiplll vtisnjeno zaščitno znamko, o čemer naj se pred nakupom vsakdo prepriča. Da ne bo nesporazuma aH zamenjavanja naj Se opozorim, da trgovska tvrdka Mari ja Urbas naslednik v Komenskega ul. St. 16, katere lastnik je gosp. Urlep Franc, ni v nikakršnem pogledu identična z mojim obrtom v SLOMSKOVI ULICI St. 18, poleg MESTNE ELEKTRARNE in pa STARI TRG ST. 15 za izdelavo ln prodajo kranjskih klobas. M. URBAS lastnik: MIROSLAV URBAS izdelovanje in prodaja pristnih KRANJSKIH KLOBAS SLOM6KOVA ULICA ST. 13 poleg MESTNE ELEKTRARNE Telefon St. 33-22 in pa STARI TRG ŠT. 15. O Božiču bomo vsi brali zabavno povest: hm 1K IS NAHCE Povest ki jo Je spisal Pavel Flere, je ilustrirana, obsega 16') strani in stane samo do konca tega leta po Din 12.— broS m Din 20.— vezana V novem letu ji zvišamo ceno! Naroča se pri Tiskarn) sv Cirila v Mariboru 12950 Kokošje, p ur Je, gosje in .icje, navadno, s str».„. čiSčeno in čohano. Po znatno nižjih cenah. Vzorci se poSUJajo brezplačno ln franko. DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI E. VAJDA - ČAKOVEC Telefon 59. 60. S, 4. Oglasi v „Jutru" imajo siguren uspeh mZČZm LANC i DRUG. OSUEK Velika božična prodaja! Po globoko znižanih cenah s Flanele vzorčaste . . . flanele enobarvne ... flanele rožaste .... flanele za pižame . . , barhend za oblek« . . zefir za srajce .... puplin za srajce .... puplin za kombineže . . puplin najboljši .... etamin za zavese 120cm . klot za odeje 140 cm . . gradi za madrace . . . zavese trodelne .... rjuhe flanelaste 195 cm . rjuhe flanelaste 230 cm . odeje iz klota ročno delo . namizni prti 140/140 . . frotirke 110 cm velike . . Din 7.75 9.— 12.— 14.— 10.— 7.50 14.— 11^— 14.— 13.— 17.— 23.— 65.— 32.— 38.— 110.— 32.— 19.— brisače lz dam as ta Creppe de Chlnl brez napake Din štof za damske obleke 130 cm Stof volnen...... volnen puplin 100 cm . . . volnene Georgette 150 cm . Stof za športne plaSče . . . Stof za plašče enobarvne . . Stof najboljši za plaSče . . Stof za moške obleke . . . kamgarn za moSke obleke . češki kamgarn..... angleški kamgarn .... štof za moške suknje . . . kontenina 75 cm .... Sifon 75 cm...... Sifon brez apreture 80 cm . Sifon najboljši..... platno za rjuhe 150 cm . . . . . Din jsO.— 39.— 27.— 25.— 28.— 45.— 48.— 75.— 120.— 48.— 65— 80.— 190.— 85.— 6.— 6.— 8.— 9.50 18.— OGLEJTE SI NAŠO ZALOGO IN NASE BREZKONKURENCNE CENE. NARODNI MAGACEV SPLOŠNA TEKSTILNA D. D. LJUBLJANA, Mestni trg št. 17 » Fltonin « preizkušeno zdravilo za Vsem onim, kl bolujejo na teh ranah, rabi »Fitonin« kot izredno sredstvo, kar je dokazano m ugotovljeno po naših zdravnikih in zdravstvenih institucijah, da zanesljivo ln naglo zaceli tudi najbolj stare kronične rane. »Fitonin« odpravi otekline in neprijeten duh rane ter omili bolečine že v početku zdravljenja. rane, hraste, Uša-je, ture ter druge kožne bolezni, poškodbe opekline, oparjena mesta, odprtine, ozebline !. t. d. Bili so primeri, da so bile tak« ran« stare preko 20 let, a z uporabo »Fitonina« so se zacelile v ne polnem mesecu dni. »Fitonin« je priporočljiv tudi pri poškodbah, okvarah, opeklinah, oparjenih mestih, ker prepreči infekcijo, ustavi krvavljenje ln zelo naglo zaceli rane. »Fitrunin« »e dobiva t lekarnah, ateklmica Diti 60 — Ako je ne d.crbit« t prodajalni, potem Zagreb poit.. pr««t. 78. Ako tla rotite po portotju :-ed«j j« »trotek u pojrtnino 10 Dio, toda Se ce. kooto *t 37.75T t Zagreba, tedaj PRIHRANI J« gr ta Dio SO.—, o aa rodite pri »Filon« dr. « o. j., prometni oddelek, S mali ali 1 reliko »tek!«iM (mat^j cc a« poKlja) irej aa »Flson« dr. i o. J. poSL Ml. ZA POŠTNINO. poAtje denar n; VSAKDO ---- Brezplačno pošljemo poučno knjižico štev. 14 vsakomur, ki Jo 12846 Dot. od mia. pod 8. M. 411 o4 SI. 17. 1( zahteva. J ZOPET ZNIŽANE CENEJ Veseli boste ln korist Imeli, če si boste nabavili za zimske obleke in plaSče sukno t TRGOVSKEM DOMU IkrmssiL TOVAKUPEMLA-fl-OBia CELJE ŠT. 20 Dobro sukno.........Din 40.— Trpežne sukno............» 60.— Modni kamgarn....... . » 80.— Velika izbira češkega, angleškega ln domačega blaga. Zahtevajte novi veliki Ilustrirani cenik in vzorce. Obleke se poceni in hitro izdelajo po meri v lastni tovarni. CENIK IN VZORCI ZASTONJ. Cene malim oglasom Zenttv* *t dopisovanj*, vmmkm trneda Dtn 2*— tm stojbine ta Utro ali ca dajanje naslova Dim i-. Og/art trgovskega M reklamnega enačaja: vsaka beseda Din J.-—. Po Din 1.— sa besedo M zaračunajo nadalje vat m/om, M »padajo pod rubrika »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »K najem«. »Posest«. »Lokah«, »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacija«, m&tvatt«, »Obrt« tn »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« Mi »Zmslm-lek«, če se m oglasom nudi zaslužek, otiroma, i« te liče potnika. Kdor si pa vod tema rubrikama Oče zaslužka ah službe, plača m Za odgovor v snamfush * pmr Pn mm* Ofaetk, ki ee tmrmčunmjm po Dm L— i aaračtma enkratna pristojbina Lk* 5 — s* htro aH m da far, je mm V m metali ogiam socialnega značt,fa se računa f po 50 par Mm vsako besedo Enkratna pristojbina tu htro ah sm dajemje mmalovm pri oglasih, ki ee zaračunajo po 50 par ta vsakm besedo, enaka Din 1— ftmfimmJK aneeek pri oglatih po 50 pm ta besedo, fe Dtn t*.—v pri oglmaih po l Din tm besedo pa Dtn 15.—. Tm pristojbine aa male oglaae fe plačah prt predan nmočttm. metroma fth fe rposlmfi v pisma obenem t naročilevn. Službo dobi Vsaka toaeda 90 par , m dajanja n^m aii m «fce pa t Na. a) Lesni manlpulant ▼aH Skartaraoie, prejemi •da laea, io voditi »klad: Ka, Aobi oaesto. Ponudba • navedbo do«edanjega elafbovanja in zahtevki na oglasni oddelek »Jurra« v Ljabijani ix>-i Šifro »?i>£ak« 4377«-! Perfektao kuharico \Utm it iakoj. Po-oudbe aa »glas. oddelek »Jntra« pod »Perfektna«. 43038-1 ženska pisarn, moč 4oM kreaplažao stanovanj« eok« im k ubit je — o«po me »e »prejme za nekaj ur te (»Mep pisau:5ktga de!a Kianif ponudbe t naved ka dosedanjega atporienja aa oglasoš oddeiek »Jutra« pod »1«W«. 4S6964 Brivski pomočnik rekt«n r moSki »troki dobe* ▼ danvikt. dob: rialbo Jartyo oaj m r» dobre mož i. po moitHieri •ataieoo Naredi Je d ose danja me«-ta. Iran PreSern. Ravtflc». ' 434« 1 Poštno pomočnico ki k! samostojno vodila pogodbeno pošt« d« deželi, ■»revne« i tH-v;m letom «>wdbe m oglas. odd>-'ek »Jetra« pod »PoStna f«m.< 45843 1 Natakarico yi<4m> in zel« poltem). »M m 90—90 let. i I i e m za Aoferfl gostilno v vežjem ■eetm sa Oorenjokem — Prednoet !M)e Gorenjke. Stalna slulba in dober po »topek Pr>nndbe i naved ko dosedanje slu-She na o-p? •ddelek »Jutra« pod »Ze'o a«. 43817-fi Reprezentativna dama ali gdčna kavcije un«toa, u prodajo rofoo klektaoih iidel-icov proti proviriji pri prU vatnih strankah, dol* mesto. Dopiie na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »Trajen, dober zaslužek«. 4304&-1 Gospodinjo samostojno, katera M opravljala vsa hn^na de",a. rdravo. poSteuo, aoatao in čedr.e zunanjosti sipre-jme k>j «jneitkč gospod. Natančne po-nudbe aa ogla«, oddrle-k »Jutra« pod »Do bra kttharica«. «3077-1 Brivski pomočnik f Frizerka mlad, dober deiave«, 4oM I a« son»loa, lUe ataloo meate t vse eettrbo mo t Ljubljani. Ponudbe v ki*. Predooet ima ne- Ba oglasni odd »lek Jutra kadilec. Kaatee f d«e»- pod »VeMna Irkerka«. rora. Hfco krV | M0GS4 Ai taloa ▼ Poenialak. ***** 1 Mesto sluge -r .. , AJadUfevika ali katto« Knjigoveza UKem. Zzsote« aea sem eameatojnegi kalkt^aota i I IMae. Naal«r t ojf'e«ne« da4>e prakao, epoaoboega | oddelka »Jstra«. 41106-i t Todmtrt oddelka, eprej- me tis&aroa t trajoo rini- I RlavataMr bo. Ponudbe na of!a«di v, . oddelek »Jutra« pod Slfro I^iv*^1^™18^ »KniMovaa« MML1 nemake korespondence ' liče mesta. Ponudb« na ogl. odd. »Jutra« pod »Takoj ali poeneje«. 44124-2 Korespondent (Inja) ii perfektnim inanjem »lo »eoake, »rbohrvaike (ciri-■ea) te nem*ke koreef>on 'le*e*. 4oW sluibo. — Po i»«d 5;frn »lndoatrijrito podjet'« v U*Wjan<«. " t?504-1 Mizarja agflnet^a, «a.mo«toj,ne^>a tn ]»rakti4neg» delavca imoi nega garancije, sprejmem takoj ia vodstvo delavni •a. event. v ovrSo prwte Ma »te. Pwudbe n« «xMe!ek »Jutra« pod Sifm >»ta Zal m. 4S941 -1 Lovskega čuvaja »»nealj^eira, !Wem m lo-viič* v breiiSke-m okoliftti. Ponudbe • kratkim opieom doeedanjega »InSbovania je poatatf na oj?!awi oddelek »Jutra« pod Sfro »LoviOd Suvaj«. 43879-1 Dekle eredTiie e^aro^ti. in zdravo, za vea hiiua dela in pospravljanje tujekib fob dobi »lu^ibo • 1. januarjem. Na&lo-v pove po-druin.ica »Jutra« na Jeseni (»h. 43981-4 Boljša ženska vdova aH loftena ž<>na, b« iz.pod 40 let, dob« leipo udobno merbo pri M mi starejii dami. k'er Je malo de'«, kot kuharica (po-'eg eobarieel. VeSža mora b;ti tudi diruifih hišnih del. S«mo odgovarja v*6e ponndbe na oiraetrf oddelek »Jrotra« nod Šifro »Kuharica — Karlovae«. 4S86S.1 Kandltor doW takoj BMt«. P0Wd* be aa oc!a«i< oddelek »Jutra« pod »Zmoie^i Vam -ditor«. 46&65j1 Prodajalec kot vodja galanterf.take^a oddelka. Ia nož, dtvbi takoj mesto. Ponudbe na og'ai?n' oddelek »Juitra« pod »-Prodajale««. <3$XSi Kn^gotržec eamostoj>na mioAka aV Ionska mož. ki poma eioreo-eko in nfmS&o literaturo, dobi službo. Ponudbe z navedbo refere-n« io aa-hte-v pod »Knjigot.rle«« na oelasni oddelek »Jutra«. 4S967-1 ZobotehnFka prvovmtne^a iMe dr. Her-T.og, Zagreb, Jelažižev trg H. 9. 4S788-1 Pekov, vajenca z v*, ortrfce v aprej- Pekovski pOTOOČnlk »e Aloja Ko*, Slov. Ja- voJMčln« proet ISče etal-TortJk. 4S96S-44 I ne »lužbe. Nastop takoj. Dopise poalatl na po-l družnlco »Jutra« ▼ Ce-vajenca ijU pod snačko: »Mar- ta «ed!a -»k«, lakirarak* ta | IJIt«. 44150-2 k oevažio obrt aprejmem. — Ser^lAt, PM^a I ^S to gOSpcd in je H. K. 488&4-i4 k samostojnemu gospo- du Seli Inteligentna, iznačajna vdova držav-V ajenca nega uradnika. Dopise f^einie fot» »Grabje«« r prost pod »Upokojenka« LjuKJanl. «4015-44 j na podr. »Jutra«. Mari- bor. 44154 2 tfcmd* i Uo. aa te aaaUna aH m Htm » Din Dijaki k) *6e> toa trakova, pia «a>> reak* be««4* »i paf: aa iifro aii a« da JU)* naalova 3 Dta (4) Šofer, šola E. Čeh rj-'leva (Dunajska) eeata St S8 Zahtevajte proepek' Slov. konverzaci?o pri rieoko»o4<*i (-ki) i«e Nemec. Ponudbe pod »Na-v-edba hoi>"rarja« na ogl. oddelek »Jutra«. 46991-4 Angleški, francoski, nemški, italijanski pouk ln konverzacljo. tudi na dom daje z uspehom gospod. Informacije: Pleteršnikova 26 vlsokoprltllčje. 44144-4 SfvHJsko vajenko pridno ta tiho sprejmem | Dekle Z8 VS© tafcoj. Po-nndbe aa o^las. gre brpz,pl«&no v službo, oddelek »Jutra« pod šifro Poizve »e T 8eIenburyo-vi »PoStens in vljudna« 44051-44 Službeiste Vaaka koaeda 30 par: m daje«J* m^ot« a^i •a IMm pa > Dta. (Ti ulici 7/1. 441141-2 Gospodična Kovaški In podkov skl pomočnik 38 let star, zdrav, t manj-K:m prihrankom, želi zaposlitve; name r najem aH y*»diia;eim kovafl!jo. gre kot družabnik, erent. »e tudi prižemi. Cenjene ponudbe «>rej-ema En^elma® Angleščino In francoščino >ou£n)e prof. B r e l n i k. [>rofaik-ov« alica itev. !0. 4114M Vsaka iKf&eda 1 Din. i t» dajanje naslova aH * »ifre na 5 Din (9) j d^l iASe službo kot koiiTO-ristmj«. Gre tndi kot n-ffojitel.j»oa. Ponudibe aa oglasim oddelek »Jutra pod >i$raa g>!a«orir«. 4S746-J Stroj, ključavničar fmpba'nHk1 dobro irurjen ia zmožen, dobi 14dne5-no »a-poslenje za predelavo železo skobelnega »troja 'EisenihobelmaiscfcijveV Naslov pove og^atm odde'e1t »Jutra«. 44065-1 Zavljalka za aiaStiiarske i»de4ke, bi takoj delo. Pomudbe na odvlelek »Jutra« pod o »Delo«. 4-HlŠS-l Boljšo kuharico srednjih let, z dališlml spričevali, sprejmem. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 44088-1 CL Th Rotman: Trg. sotrudnlk ▼oJaSSiue proot — zrnoiec 4S9SP-S I w*''iufak(t.nre. gaila.nteniie želetnine te Specerije, vefi? I r<*w"i^ M^kl«. iS5e sluJbo uospooicna v bolj« tr^vtei. Govori lKa- rfor., hrvaSko ia nomSko fljanAMae ta aekaj nem Do*1ej v službi. - Po SSne ie« mest« vrfrojk-e- rrndlbe na o«'a.«.ni eddele-k Ijice. Gr« tiodii k manjšim I »Jutra« pod Šifro »Ve- "'-•n otro-tom. Ponudbe na Ojfl. | imožen«. 48739-* t-ddelek »Jutra« pod »It obraten««. 48092-2 , Kahar Elektromonter l^t^St iwc«L, »far 20 let, l I s, kuharja ali Patiseur. — m«'o maturo, HHSe kak-ri- pouudbe ns o?las. odd»'e> neko« zaporiltv«. Je siro- »Jutra« pod »Dunajska ku ta io mjino potreben u hinja«. 43730-S sluHSka. Xaslvr r ojflae. I o^elfc, »Jutra«. TnrovsW pom^k A t_______. v*)jaWio« prost, popo'nomH sm-emi rfaži kjeWk"li CM. »8« rfuibo za takoj. nameWen.'>. K'M ga-anepo Ponudbe pod »Vesten« na nudi r>lsmo aH vTcm.Mibo ogiasmi oddelek »Jufra«. Ponndbe n« o?'ss. oddelek 439S1-S »Jutm« pod »Ve*tpn 437?rr-2 lltv si n Vodovodna pipa je bila med tem ves ča« •dprta; voda Je kmalu poplavila tla In zalila tudi sosednjo sobo; da, konec koncev je nastala prava povodenj. In ko so se hotele nesrečne gospodične vrniti v hišo, Jim j« po stopnicah prišumel naproti peneč s« slap, ki je noell s seboj polovico njihovega imetka! Uboge ženske so si Jadrno izpodrecale krila in v spremstvu policije planile po stopnicah. Pred kuhinjskimi vrati so pa kar odrevenele. Bili ki je bil sredi svojega divjega skakanja obvisel z locnjem lonca za mezgo na kuhinjski svetilki, je obupno brcal okoli sebe I Trgov, pomočnik . mlad, venfrao ▼ -meh ShlŽkfttfa strota-k trgovin«, ■ ie* pri- j IW* mesto v T..;uW'awl — merno namestitev ereratu «.V| iTve.n. Ponudbe n« offl. wno kot «k1adii96niV. — UddeVk »Jutra« pod 5!fro CenJ. ponndbe prosi m »poStena »InSkinia«. ogasni oddeiefc »Jutra« | 4404A-* pod »Zmote« kavo)je« ***lJt 1 PostreJntca Trgov pomočnlk I fig Jg^JS, nrtad, _ dobro fee«*«»en Natlov t ogiamem oddel-ip^eris« ta maimfakturist. kl ,jutrt<7 ii06S-ž žel! ta radi ve?.}e kobra*- 1 be spremeniti s4u£bo. Po- i m.. . . . nudbe pod »Dober pwa Mlada prodajalKa jalec« Da oglasni oddelek 11SC® kakršnokoli službo. »Jutra«. 439TO-J j Gre tudi k otrokom. — Ponudbe na ogl. odde- Tnrov. pomočnfk l^o^aie^«. Mfr° Miad, W praT dobro rat- I 44074-2 ume trgwW met. blaga, jrostWw> ln trafiko, leM i ... . . mesto kierftoH. Josip V'«- Mlada VdOVa ti4, PilitaaJ SS. <8900-f brez otrok, naobražena, ----i Čedne postave. Išče prl- I merne samostojne za--j I '... j poslltve kot gospodinja. meeoirtBa. wiada. taariii- Gre tudi izven Sloveniie i«, stm^atižna. v*e*tran- I ponudbe na oglasni stoo poštena raiena eo- odd. »Jutra« pod »Po-«tune opravl-Ja ttvi, dru stena ln zanesljiva«, ga hi sna dela. želi premo- i 44112-2 »iti službo 1. JannarJa na I _ dobro gosfiteo kjerkoli t n _, . s'ov«Bij|. vssIot t o^as I Prvovrstna trgov oddelfc« »Jutra«. 43978-2 I ska vodilna mOČ n 1,1 j . , I srednjih let, vsestransko DOKI© z aerele verzlran. Izredno agllen staro 19 l«t, ve«ga ster. ln podjeten, vešč »lota perfeVt. nemVine. ena venščlne. srbohrvaščine t-»dii nekoliko M^ati. iISe ln nemSčlne, Izkušen «'wžbe k-M TTg«3jite1PM k organizator, dober pro-dobri d^ižmi. Ponudbe dalaiec (avtovozač) lš^e pod Šifro »Gnre»3ks« na službo, gre tudi za pot »glasni oodeiek »Jut'*« ntka ali prevzamo trgo «015-2 ITIaipec vaien pri fconiih i.n gw«reti Sv»"nli. star SS let. Mrwki. želi primerno sTn«bo — najraje v »koMM Cel'«. Nastopi »a-koi aH t »».rim letom. Naslov pri podruž-nioi »Jutra« t Celju. 43775-f P^čffn! na*?»kar (Slovenec) z dokazlllro n«'boMSo praks« v inozemstvu. WPd! 30 let. samski, rmo»en nem^i-ne ln CeS^ine. ens-sd-čen. representstiven strokovnink ▼ kublnM 'n v kleti, kakor tudi r VriMrovodstmi in semo- ■'toinem vodstvu iSfe nri-"i<»mo Ceni doni.«« pod: »T7«n«>>i rn-rro gonnodartm in hrsn-IMt. f^prn ra t-akoi "•Mino mesto Sem vMiee. TmrA*n neml'1-ns ln CMstsne pod- »PvrrOTrre+TIS knh!n'»« n« porfr Tu. tra«. Mnrlbor. 4415?-? «troVe rd»rnej iih n»reoT. P-najftka sesta »t. ta/TV. 155 S Preproge perzijske tn vse druge vrste popravila sprejmem p<- nalnižji ceni Obiščem tudi na dom ln provincah. — Joško Varga Svablčeva 1. — Ljubljana. 44127-3 Radlo-aparat na o.ektnžim priključek. 2C0 Volt. kup« M. Res, Z« gorje ob Sari lo2. 43852-9 Radlo-aparat tricevni, na baterijo, prav dober, proda Javornik, L;ubl;aoa-I!ovica, JtiriSkova pot 75. 44032-9 Angleški radio prikladen za predelavo in zelo dober zvočnik naprodaj. Karlovška cesta 1, I. nadstr. 44092-9 obtmm Irg. oglasi po i [>in bfrseda; za dajanje oa siova aii za šifro 5 f* Oglaai socialnega zna vsaka beaeda 50 par; »a dajanje naslova ali zs Kifro 5 Din (181 Zimska suknja teonma, za manjšega gospoda, zelo dobro ohranjena. naprodaj t Prečni ul. &t. 8. 4-11174-13 Zastopnik« iUem u v «aakea fospa- dm.etvo potreben proia-Gotov dnevni ueta-tek 100 Dta. Gana'o!ii, U:«b!;ana, Po*«rJ pr.^j! »aa. 44046-j Zastopnike »a vse kraje Jugoslavije sprejmemo. Dobro-ldočl predmeti. Kavcija 100 Din za vzorne Pri !ožite znamko za odgovor. »Radioval«, Tavčar Jeva 2/1., desno. «4175-3 Mesto zastopnika ali potnika iftčem v dobro vpeljanem podjetju, branža egal. Sem reprezentativen. dober organizator ln kalkulator porfekten nemSke^a je zlka Cenj. dopise pod »Stalen zaslužek« na podr. »Jutra«, Maribor 44153-5 Potnike samo poStene ln acrilne za kolosalen patent-51a ger potreben v vsakem •rospodinlstvu. sprejmem. Lahk3 prodaja — Ponudbe pod »40 od*t 7«*lv?>ka« na og!. odd »Jutra«. 44176-5 Zastopnike za vse večje Vrale, trge in mesta v državi % ko-misilskim skladiščem lvem za pntentlran 81 a srer za vsako gospod tn i-«tvo. Ponudbe na Ij"d-vlk Tierš'* I,iub11ana. rrSrr*°va c ca ta 31, rlšča. 44177-5 U' ft !I OtfilaM »g. toaiaja po 1 Dio beseda; ia ^ki piaSč za ir-a n .J o webo ugodno naprodaj v Slomškovi ulici 23/1 — levo. 441135-IS Elegantna obleka za gospode, dobro ohranjena, cena 250 Din. Redka prilika. Ogledati vsak dan Tyrševa 36. veža. 44148-13 Kdor I&b, awu> pyt j (tika. Mata n vsak«. I bnaad« 90 par: aa da ; janj« aaalova aK u ! «fn» S Dim - Kdor ■ sprejema pomika, pla j 4a bfj^to po 1 Din, Za lajanj« aaelova ali za .iifro pa 5 Dio. (S) j Slager za ves svet senzacij onalna novost, dolgo pričakovana. Izurjenim akvizlterjem flksum ln dljete. Pod šifro »Patentiran blagajniški predmet« na ogl. odd. »Jutra«. 44149-5 Elektr. kavni mlin naprodaj v Elektron logi Siaro Kitar, Ljubljana. «3906-6 Kompletno orodje za izdelavo smuikega okovja, prodam Ponudbe aa oglaeml oddelek »Jutra« po ana6k« »UgHvdna e-ena«. 4S867-6 Perje puk. 16 vr»t od 8 Dta na prej tor volno In žimo za aadraoe »ajoe««}« »ro laja lega Wo!fora «< 18 ivorstžs. S14 6 Najel »Pupfllea S X 4. Lesu El-mar U, ( zrcalo« - refekao« napravo, dobro ohranjen, prodam. — Ponodke a« oriaa. oddelek »Jutra« poi iifro »Nagoi PttpIH«*._48878-6 Različne spalnice orehova, ia amrekrve ku hin>ke opreaae pa najnižji ceni dobite edioo le pri »iaaratri Aibert 0 e f a a, Zg. Siika — pri remi«!. >43-6 Otroški vozički aaja «Wne* o Mj««!>e* • v.var* »trolkik ftanko K Ljuh t»aa VU Cmovška s »2 ase Delikatesna oprava ta Bertatava tobtoioa aa prodaj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Ju-tra« pod aoažko »D*Uka:<*na«. 48806-6 Perje fo«f* (tottmo,, kg H Ota oorja (4oba.no) kg M Du U rrwte kg 16 Dtt t> • 11 puh kg po Iflfi Dir ■aipoJilja po »etj« najmanjs 5 kg L brv>»ov1a, zap^fc. bfn. gg 611« Sanf ta Avo-rprete« aa ^ra-daj po ugodni eeei. Ogle dajo se vsaki 4as pri g I. Stupica, Slom* o v« « Ljubljana. 4400M Na lavni dražbi ugodno naprodaj: 2 k on i a, težki voz in dro-kolo dne 15. it tesa, ob ». ari Grhia 82 pr Litiji. radlo-aparat ta okrogli ta« dne M. 1«. 1938 ob ». ia IS. aH. Koširje 88 ta 106, pisalni »troj, »lektromotar. univerzalni akobelni »troj, motorno kolo, dne 15. 18. 1933. ob 9. ari, Tr-bovije-Loka 248. 4 Športne ta rožna san! 15«/, ari. Kari bor, K e! .teka sest« 6. _ «4016-6 Lepe Jaslice kompletne. aH posame»ne pastirčke, oviice. palme in hlevčke dobite najoeneje v Ljubljani. Sv. Petra eesta St. 8 (biv«a trafika). «8851-6 Bledermeler garnituro starinsko pohlAtvo, »like, lestence Itd. proda Tri buč. Ollnce, TržaSka o. 6, telefon 2605. «4120-6 Otroško mizico a klepioa, pleten »tolžek in nekaj igraž prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 440M-6 Za Božička prodam otročke pisalno milico a stoikom 150 Dio ta »'« vijoiino 100 Din. Naslcv v ogilasnem oddelku »Ju tra«. 43997-6 Kompletno postelk) t>roda Trlbuč. Ollnce. tržaška 6. telefon ?fi05. Paneksol kremen avetllka za obsevanje. 20 ur rabljena, poceni prodam al) zamenjam za radio, oblačila ali živila. Nemeth. Start trg 26/TL __«4167-6 Prodam: 2 beli železni postelji, 2 zimski suknji, i omara. Poizve Gosposvetska eesta 12/11. «4164-6 Smučke popolnoma aove pe ateki eemi prod« Favni Pel«, Koiodvo«ia altaa St. 94. _ «4165« Pozor slaščičarji! Stroj La »tepavanje belja ka (Sc-bneesc.hlagjBMch.ine). valjarje ta vae v te »trsko spadajoče orod'je pro da rlic-h. Ambrožev trg 8 — dnroriiž«. «4021-6 Otroško trikolo naprodaj v Trnove«. Sva biževa aliea 18/1, destve. 44016-6 Drva za kurivo k a p a j e m Ba protaraž-oo dvoicM-es aii Šivalnih atro-j«rv Lubijajia, Karioviia aasta M. 4. «4047-7 Top Jod are pe a taki eml priporoma 1» loinina Ko«.tnj, SiSka — Medvedova 38. 44CS66 Nov »Kouchc a tremi rioiki. prodam ta dl na obroke. Naelor pove oglasni oddelek »Jtrtri«. «40884 Nove smučke kompletne za 100 Dio proda zlrovmik Ivan, Hranilnika St. & «4158-6 Električna železnica velika, nova, najboljil nemiki izdelek, poceni naprodaj. Podalšek Bl-čevj« 3/L 44143-6 Dve postelji Statfv. WI li rMRM^M proda Habjaa v Kootab. Sia-poižaTjesr* aliea St. t. 44060-6 Smučarji, pozor! Vsake vrste smuči, kom pletne. po znižanih cenah kupite pri PreAeren Andrej, Radovljica. Gorenjsko. «4073-6 Mesarsko tehtnico medeninasto, balančno, poeeni prodam. CegJar. Mivka It. 23, Trnovo. 44111-6 Plinski štedilnik triplamenskl. a pesjakom ogrevnlm prostorom, akoraj popolnoma nov, se ugodno proda. Ogledati med 8. do 12. uro ter od 14. do 16. ure v Gaje vi ulloi 1, soba 201. «4109-6 Kredenco poetetjo. kop i« etefc!»e Špansko sten« proda bri-vee v Biški, Cernetova al. sc 86. «4068-7 Dve omari visoki, enokrilnl, par, kupim. Ponudbe * ceno na ogl. odd. »Jutra« pod »Dve omari«. 44122-T »Cooch« tota ! • i e 1 J a, ttd »t ko««« aa Zastavljale flstlte Mesta« zastavljalnice kropim pe najvigji eeni. Na eJov pove »giaaoi »dde>k »Jutra«. 4117V-7 Avtomat, gramofon postt!iw> kupim. — Po be bi ta nudtie »Ju-tra« pod »Fort ur; a« «4182-7 Homae«. tiauise« t*v->j, aa j-ugu-Jn^^e prt ustnik k K obilaea 4vgw«M t Di jfakov aii* kn i. Og rk* »I. >18 Jedilnico dote« dfcraiv«*« '»ai popova« ia prodam Na^a* v »giaRie*B »ddelk« Jsrtr« Statvo ■ifcaaKtno giadko. sa tha nje labktk rret platna. • spodsiji« adarjaže«. d« 1 ■ delavne Širine, kompletno rabljeoo dobr« okra njeno kupim takoj — Po nodbe na oglasoi oddei^k »Jutra« pod »Statva 1000«. tS&)& 7 Avto* moto VaaJu. >aa»»W j* Vse 4r *« VTsgo po4ri*W io« aajoeooje pri u »anatmi va. K o udb* a« »ga*, oddelek »Jutra« *e4 »Jmkis ;eo«. 43730-H Bukovih drv v Vod r »w>ih « Kirarik a^pa ■atsta «L1«4 IS, Koate pH | v*t va^ooor kept I Ljubljani. «40(50-10 | Lj"bijao« VEL Fiat 501 prodam ali zamenjam za aeno Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zamenjam«. «4172-10 Pohištvo f »«afca i Dfc, j «a dajanj« aaaiera tU ! »a sfr« pa 5 Dta (It) Spalnico a pri bo za :600 Dta preda Biteoc, ittiia-rBbvo, Gospo •ka aliea 10. «1044-12 Sobna oprava ia s« mak* osebo dobre ob-an;ena. lep«, na[.*od«j. Obč nski dom, St. Vid nad Ljubljano. 44088-18 «a lajaaje auMt. ali »a aa S Dta (TgJ Posredujem denar na hran. knjižic« vbitih lonairsik — Rudolf Z^roa. Ljvtojaaa, G-le-16 Hranilno knjižico Ljud*k« poso.ilaice do zn«ka 700f> Din kupni. Ponudb« na ogiaeni i-Me .ek »Jutra« pod »Ugodnost«. 4401il-16 12.000 Din posojila iičeni n« neniiAolteao p»-h^ritvo. Pf»r:'/v!be na podru? aic-o »Jutra« v Mariboru r'-id »Sig'irrw» porrečHo-«. 437Z6-16 Gostilno I Krasno vflo r\ ,-A, — T UV.tnJ . . . . . ____ dobro idofco, t Ljubljani oddam v u,cm pr«;.j id ka.pu inveatarj«. Dopis« aa uj ar-ni oddelek Jutra ;"ttr« roetifi.ne t >e-.ni bii' l\> nudbe na oglato- oddelek »Jutra* pod »Udora«. 4*/>4M6 Hišni posestnik kupi hranilne knitžlce Zadružne banke. ITast-ne hranilnice ali Kmet-«k Pečar Viktor. Ko-deljevo, Zadružna tiUra lit. 17. 440£9-lS Hranilne knjižice kupim na mesečne obroke proti dobri garanciji. Adam Crešnar. — Maribor, Koroška cesta »t. 41. 44087-16 Knjižico Mestne hranilnice ljubljanske, ok-.>g 1GC 000 dinarjev, kupim. — Ponudbe s ceno na osi. oddelek »Jutm« pod »Tniam gotovino«. 443 04-16 Knjižico Kmetske posojilnice LJubljana, prl>!l?uo 50 tisoč Din prdara za gotovino. Stavit« najvišjo ceno na ogl odd »Jutra« pod »Vp'"rl7:a-c!Ja«. 44103-16 V*-ka r»e*e i Dm. s» dajanj* Mafova ali m Jifro p* S Din (131 Diven sneg v Bohinju PrrovnMen teren za saniranje. krasen oddih Dudi ho^te' Trt^lav. Bohinjska Rietnc-a. Pi-aiiji S5-50 Din. nad •/< met.r« v do&nl. i.%7518 Kam? £ Dolenje',; em c Loj«etu na Oliner. Za prigrizek dobi5 pristne do*n«če krvavice in pečeoiee. kater« zalijei z dob-o kapTčco. — Doma ( a god^a, ob kpje ZTokih lah-ko vee-lo 7.aple?e*. Pr'po-roi« «e Alojzij Fa «005,18 Danes vsf r reataTaoi jo Frank^pan-ekl dvo-r t 8i*l:i. wi zabavo i«i p!«, br« vstopnine. Oiira^f Irolrn« -;a drh-a Titi*. Priporo?« »e Ukmar. 44087-16 Ha!o! pm/'e jmtnl t jrf*tll»o k • R* tAairfo« u BeKgrad. Rei.ks prireja vt-skn nedeljo prijetno zobrv« t miir'ko. I^T-A-na jedila in najbolj«* Tloa. 44A40-18 kota^ortoo, i iepwn rrto«. d "te poataji >d mea?« Ceija, uk poat*;« v Samo.rki ao ;ini proUam radi drni^ijuiiiib fa-imer. Ncjiot pri podružnici »Jtttrac v C«lja. 43 Sdrlnadstrop. hišo novo i£ra;eno v eeatrn Z«lf".'ba, e 4-«olMi'nr, iom-fortai-md r.*n«vMji Ui dohodkom od 10%, prod; c ali »menjam xa •Hinc h ir> r LjubljanL — Tudj manjie hiSe i dopia&lom pridejo t po*teT. Cena okrog 2.SOO.OOO. Na do pia4iw> »r«>t po^o i»x. — Ob!». Zagreb. I'.ka 10. Telefon 77-:«. <89»- 20 Enodružinska vfla t m Ia p->j»n>m}ni if tom naprodaj or*>ti gotovini . t naj;epf: leg! 10 »H-rrot od mefta P"i»j. Na»lk«. prltiMfma. * rrtoaj »godn-o prodam na •J*-*&ri»J4ri. — Porvndfef p«l fffr* »TT.ctAdo« na po. «837-20 Rešite se poslovnih nepriiik ker JUi zamottte odpravit! potoni uhlh in giadiiih puriivnav, potom Eiisvetov o Kuukurzniu zadevan ter povom dru-gln inioruiacij ln navodil! — Oskrbujem tudi: \peija.o, »iainu nadzorstvo ln vodstvo knjigovodstva, strokovne revizije ln izvedeniška mnenja. Izvršitev bilanc. trgovsko-obrtnlh načrtov, proračunov, kalkulacij, stalno upravo hia, P res^roo kreditov itd — Konceslonl-vana »Kojnercijaina pi-•arna« Lojze Zaje (revizor ln fcodnt ekspert za knjigovodstvo), Flo-rljanska ulica, 10 /I, —■ LJubljana. 44115-16 Hranilno knjižico Prve hrvatske fitedlonlce 2 vlogo 50.000 Din pro-dnm najvišjemu ponudniku. Ponudbe na osi. odd. »Jutra«.- pod Sl/rc »Ootovlna takoj«. 44101-16 Zlato, srebro, bri-Ijante in vrednostne papirje kcipu'e k int.ndirna drutta M JANKOLE, Ljubljana. Alekeanoova ceeta it. 4-'Il — telefo« 8062. 44071-1« Novi Obrtni zakon S30 strani, dobite ta 10 Din pri M. Jankole. A!ek eaodrvra ceeta Štev. 4/11. 44072-16 Ureditev dolgov Izvedeni, četudi gre rok Va^eea sodnega posredovalnega postopanja h koncu — pa še niste uredili. Posrednik lahko ostane. Ponudbe pod »Ur-edftev« na ogl odd »Jutra«. 44133-16 SH00 Din posojila proti dobrim obre-i« ^ignrni garanciji. PoomJbe n« oc*a«. oddelek »Jiitra« pod iifro »Dobre obreVi«. 44134-16 >'»k» u»a>an i Ou. u 4ajxa)» a»--l9T» ali | ta iHr» m » Din. fjr A1an;?e skladišče Ponudbe oa c^lasni ;d!id:>i Anevalni pooieva-njein. majhna reliia. pod u^Mnlmii pogoji pnodam radi bo lesni. — Dopise na Tu J?«jn (*«!<:, Beograd, pt-d »Solidan £68«. 44045-19 Mesnico na i »le promer.neir krajin ugodno prodani, Infonr« ri>« r Rofai doHci. ev«"3 Vm it. t 44068-19 Novo vilo drT0«t»nf>rsr,yk0 IVWImi ta 4^-1.000 Din. Hipotek« Din !73.fn10. o#'a!o t fo-ovini. P.re« pneredrv«lc>-T. r ogl.iRnem oddelkn Jutra. 44026-i?0 Lepa stavh. parceia na severnem delu mosta. po usodni cent naprodaj. Reniitetna pikama OraSelt, Mafarv-kova o. 12. 44094-20 Več »ob • kuhinjo. pnciUVnanvi in vrtom oddan t novi Po-jaenila daj« Gorj-up, Drarije, Ro*»t« 146. _440c0-£l Dvosob. stanovanje ■ pntik!ioarket!-a««». • kabinete« ia pritiklioaarl < ddam t Sp. s:i*ki, Oorfsk» »i. te, biluj nor« eeriT« ot> le 1 ««tiicl. 44046-23 Stanovanje 2 ln 3 »obno t vsem! prltlkllnaml oddam zs februar, tudi prej. — Vprašati Aleksandrova cesta, palača Viktorla. 44083-21 Dvosob. stanovanie • pritlkMoami oddam. Na «'ot pov« oglasni oddelek »Jirtra«. «4138-21 Dvosob stanovan'e oddam bret otrok, orir. 2 .doma aH da- mama. Yti\&, G-led«H*ks allca 4. $4081-91 Trisob. stanovanie e kulilnjo odda« aa Sta rem trgu 24/11. 44106 ?! Stl^^b. stanovanje s Delnim ta i«r«!nioo, v eo-atro mj» in pHt1W4n. lepo ia etrbo, odditn « t. januarjem t Zg. 3:6ki 1«2 — Spaačeva pot. 44197-31 Več stanovanj odda takoj ln za rebru-ar Trlbuč, Ollnce. Tržaška 6, telefon 2605 44123-21 Sobo ln kuhinjo takoj poceni ocj-iam. — Kupim dobro ohran 'rn železen Štedilnik. — Bu-^ar. Zg. Slška 241 Pod hribom. 44155-21 Stanovanje •ob« in kuWnJ« — ter sobo s Štedilnikom takoj oddam na G-Hnoah. TniaJka eeeta Stc-v. S. 44161-21 10.000 D hi posojila tHeao prot e gTiroi gara-n eij^ ie vW»kim o-bre^tiro. Pn«indbe na o?lae oddelek »Jutra« pod »Za eno !ev>« 44140-1« v*u iHKMMla I Din. ■a Itjuj« oa«ionra ali >a Mtm ia I Dia flT) Gostilno s posestvom na prometni t>o6ki t S!>v foricah zs trg-OTl no x rinorn leto-ram bpo dam veijo mnri-no rln ek b si^tv. Kranj. Glarni tr? 118. 42891 17 Špecerijsko trgovino t vpe« potrebrerm i«ren ta r jem. rs ppf>:iet)n< iwlihwi>iteg!a Go r«'i->ke. i novim le-rm ng -lrrimn pngojl oddam v na'em. Na«lov pove osrlae 0-!de!eJc »Jutra«. 43885-17 Vinsko klet ia trgor-no J vinom od dam v naiem t veSjpm in •jiw»trf '«kem krain na (?o -enjeVem — Ponndbe na oddelek »Jntira« [>od ftlfro »Ooaoeoo«. 48MO-1T Trgovino s kurivom na »H« prometni M»f\l v me«tn proda I. Kic. L:ub-ljana Vn. 44057-18 MesarOa dobro vpeljana t vsemi prltlkllnaml. v večjem kratu na Gorenjskem naprodai. Primemo tu dl za začetnika Reall-tetna pisarn« Jože Gra-šek, Ljubljana, Masary-kova 12. 44095 10 Pisarniški prostor pritličje pole« sodišča oddam. Pripravno za odvetnika ali slično. — Nulov r ogl. oddelku »Jutra«. 44170 19 Izkuh na *€<« prometne« kraju oddam t n-nv'n> letom po d^ffovom. Naelor t oka Oest-di i Dui. aa dajanj« naelova ali I u iifro pa 5 Dim (aI j Oradič aH slično ku.p"m ali namem r najem t Sloreoiji ua lepi e-oltiAni eg arondiran i večjim temijiičem. vino-g'adom io po Htoinoftti gozdom. Po>nudibe t de-ta-j-Inimii podatki in naved bo cene na oglasni odde lek »Jutra« po^ »G-radii ali »liftno«. 48425-20 Vaa.s.a t?nta. Pla(am tri-meeetoo naip-ej. Ceni. ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Trgovec 1100« 48777-31/« Sobo iii kuhinjo lUeta niu in ein ia takoj ali poineje. Najraje v Tr novcem ali 9entjak"bekem V.fajn Osvesti je ceno. — S«el'v poslati na og'«eni >ddelek »Jntra« pod Šifro »Dve »sebi«. 43770-21.a Vaaka Omrtia t Dto. « aa dajMje u«un ali aa iifro pa t Din. (81) Stanovanie »ob«, kuhinje abrambe tn pritlkl'B, oddam « 1. jaao-arjem 19S4 v Siomikovi al. it. 10 — Kodeljevo. 48706-11 Fnosob. stanovanje •-akoj odda* v Podmi'j4ča kori oUei d — Bežigrad. 43856-31 Enosob. stanovanje a kuhinj®, aaaloo ta enho. oddam v Ljubljani. Breg it. 16. Pojasnila pri hiinici 43793-21 Enosob. stanovanje veliko, sa £40 Dn meeef no ta 1. Jan. oddam pod Je Sami 11, Udmat. 43886-21 Kompletni mlin 2 hodi m kamne ftvrdke Vira Rim) meh »it t ele vatorjJ »pre»eiKnder« itd. ter kompletno orodje, I rft^oj u luičenje. 1 r.rijer. skoraj rvrrvo. pnodam ali zamenjam ta karkoli dro je?a Ponudbe na o*la*n; oddeleik »Jutra« pod 5'fro »Dgodno«. 43794-20 Kupim hf^o v L' ibljart aH okoli«!. — Ponndbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »G-o-fcovira«. 44137-20 Voealno hl^o enonadp.tr — dvidm?iTO* o — pet dT9 k«binet* verand«. parket. r»'im in prit!kline prodam. Oet «/» knjige — Most« prf LjnW'jaml, Ciglarjeva nI. tS 44129-20 Dvosob. stanovanje komfortno. kopa1wie«. pri-tUtline. m, ta 800 Din oddam. Trs te« jako va ulica 7, Bežigrad. 48898-21 Dvosob. stane anie s kuMmj« poceni <-tivoban « kopalni«« oddam. Ponudbe pod • Strogi eertt.rMB« n« ogl. oddelek »Jutra«. 4S992-21 Trisob. stanovante • k' Kalnieo ali brei v hll-linl b«n»ke oprave oddam. Ponudbe pod »Soln?no« n« oglasni oddelek »Jn'-a«. 4S0SJ-21 SfnnovanJe ♦v-o- alt trieobn«. parket. » kopalnico In pritikMaa-iwi oddam v I. nd»fcr. i ■atinariem. St«retova nii-ca SI.' 43876-31 Zastonj doW krasno efamvran?« iT krirjavo v prija«nem kra !n na defell t 'inbHa-n «kl oltoMeJ »aninetoiln« preflronta ako po »odi 2000 Din. JTarf-nv v oglasnem oddelku »Jutra« 44059-31 Štfrisob. stanovanje lepo. x vsem komfortom. oddam r vili na Mirjn 9. Infomacije daje dr. 7.n-lar, Sr. Petra cesta St. 2. 44136-21 Trfžob. stanovanie »oini1«). iakoj oddam v Čopovi ulici 31. Pojasnila daj« Karoi Jurmerun. ep-tik t 8eleoiburgw' nJ'>i. _4*180-31 r>vosob afanovanie eolriSn«, parketlran« — t b.-^ k ono m in oriltiitiitiami oddam ta feb-uar v Sp. 5'žki, ZeleinikarjeT« 10. 4HC1-31 i Vmjl» •"»"1« 50 paj, , aa dajanj« oaaiova ali i m iifm s Din. (ž3-ai ( ----- ------ i i Prazno sobo »v. s kuhinjo t sredini mesta tiče gospodična. — Ponudbe pod »Soba itev. 1933« na ogasni oddelek »Juitra«. 43988-23a Sobo * strogo eeparirareiiE vSo-dom Iščem v centm mesta r novi hiii. Ponudbe pod iifro »88« na oglasni oddelek »Jutra«. 43048-23a Črni ali rjavi z usnjenim podplatom samo Din Črni ali rjavi z gumijastim podplatom Din 75-89'- Z gumi-podplati, sprednji deli s podlogo Din Za štrapac zanesljivo dobre kvalitete z usnjenimi krupon podplati samo Din Velika Izbera ▼ otroških čevljih ie od Din 20"- naprej ln še druge vrste čevljev smo zelo pocenili Mestni trg 26 AKT. KRISPER, UUBUfiNA Stritarjeva ul. 1-3 on Opremljeno sobo popolnoma separirano. oddam eni ali dvema oseba ma. Naslov pove ogiae.ni oddelek »Jutra«. i*>49-28 Majhno sobico oddam s '5- deeefrbr Ilirski diet 19. 43782-23 Sostanovalca sprejmem k miajftemu dija ku v r-rijarao eobo io na zelo dobro donw&o hrano. Naslov pove oglas, odd el -k »Jutra« 43032-23 Sobo IVItu centra odda botjSi g-'if"K)diia! kot »o^tan-oval ki »tarejia dama. Ponudbe ood »140« oa oglasni odde iek »Jutra«. 4380628 Opremljeno sobo e poMfc. vhodom ia etek-'riik« takoj oddam r Tr-u/rem, Cerfcveu st 15. 440» 2« Sobo s Štedilnikom takoj oddam aa Giincah. eeeta 1/6. 44068-^! Opremljeno sobo i posebnim rtvodr.m, od-j 3 ta Din. NaeJov v oglaaoeoi oddelka Jutra 44001-SS Lepo sobo pravno ali opremujeate, • posebcia vbodom, takoj oddam 1 ali 2 solidnima oeetmma v K o4 od verski ulici M. SS/I. 44058-23 Sobico majhno, poceni Iščem. Zraven plačevanja poučujem zastonj Vaše otroke glasbeno teorijo, event. klavir. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Skromen«. 441i4-23a Sobo »ep*rtraoo In «iatoo, i6«e aradnik. Ponudbe z oa-redbo cene na oglas, oddelek »Jutra« poa značko »Do 300«. 44097-23/s Prazno sobico eepariraoo. v sredini me»t« iiče gospodična t jacuer-jem. Ponudbe na og!«eni oddelek »Jo.tr«« pod »200« 44185-23/a Prazno sobico v bliiijil Sv. Krištofa iiče reven fant. Naslov pme oglasni oddelek »Jnira«. 44138-28/a Vaafc* (mhmU SO par. aa ola ju J* na«l»*a ali »a iffro S Din (SS' Separirano sobo a hraao oddam gospoda i 1. januarjem 1934. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 43737-28 Sostanovalko v !e*po «obo. m nisko ceno sprejme eamoetojna fosita v Fraokopanski olici 33/11 — v neposredni bliSimi go eeejskega kolodvora. 43900-2S Opremlleno sobo poceni oddam. Naelov pove oglaani oddelek »Jutra«. 43888 28 Dijakinjo n^ljeioUco v dobro popolno oskrbo *pr»;mem takoj tli pozneje. Stflnovnnje v moderni vili. Ponudbe na Opremljeno sobo posebnim vuod-om in elektriko oddam »talnemu •roepndu. Verdier, riorjan-eka ai./H. 43968-:- Mirno sostanovalko sprejmem v ler-o sobo v centru. Naslov v ogla«, u-1 dekli »Jutra«. Snažno sobo eepariratM, oddam na Novem tr^fu. Telefoc na rai-iiolago. Ogledati popoldanske ure. Naslon v ogl. oddelku »Jutra«. 4C996-38 Sobo meeta oddani. Nasio-v v oglasnem oddelku »Jutra«. 43984-28 Lepo zračno sobo nasproti 01. Matic« oddam s 16. dec. soIMnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 43879-28 Sobo lepo opremljeno, oddam v centru meata bcljSemu gospoda ali gospodični 15. dec. al! 1. januarja. Naslov v offlaenem oddelku »Jutra«. 410CTT-28 Podstrešno sobico čedno, oddam * vili na Mirju. Naslov '# '>g!aeodii ta 900 Din. NaMov v ogiasaem odd«lV-j »Jutra«. 440S8-33 Sobo p!'tpian»o i« pif ar>», oddamo. Vpra Jati n« Alek-eamdroiT< cesti 5. pritlič'« desno. 44096-28 Mafhno sobico 8 dobro hrano oddam takol zelo poceni gospodični, oziroma Jo sprejmem !tot sostanovalko v lepo sobo. Ko palnlca. Stroesmaverje-va 4/1., desno. 44078-23 Separirano sobo zelo lepo v centru mesta, ■ souporabo kopalnice. oddam boljšemu eo«t>odu. Naslov v ocl. odd. »Jutra«. 44078-27 Sobo lepo opremlleno, ■ ■©-uporabo kopalnice, takol oddam dv®m» gospodoma. Miklošičeva c. 34; H. nadstr.. levo 44098-23 Sobo oddam t o«et>a- ma Narfov pore o*Wni oddelek »Jutra«. 4*138-33 Sobo trracno aH oprem.1Jejio oddam tako; ali » 15. de-eerrVom v Wolfovi n'. 4 —dvoriSče. 4-?089-?3 OnrpTt|f?pt»o soho s po»ebn'm rb"dom. v sredini me»la odre1meTn i 'nnuarln " o»Vrbo TTl«*1r k«-n«»'n1c« coritra'"«! Vair. m««»»nn 7>!0 ntn Gajeva 3/V. rt.lft> Sobo oddam go«tf«du ia 180 Dia n« Vrtači, Bleiureisova c. it. 3/U. 44128-2« Sobo :ep» Ia »veti«, ca t takoj odda Verov4ek v Hrenovi alied itev. IS. 44146-28 Vsak* i (>>i>. ta dajna)» aaslava tM ta (Uro pa 5 Dia. (fT) Črn maček krvtak. se je Itgubi'. Naj-diteiju Da^rad«. Br '/g'id 18, pritličje l«v». 48886-27 Srno popolaoma udomačeno takoj prodam. Naslov v o^fl. oddelka »Jutra«. 440£5-S7 Jm tka »e« da 1 Din. m dajanj« a ti« ta Kfm p» 5 Di« /90'! Steznike pasove, moderčk« po meri Itdeluje najce4a 3o par «• dajanj« aaalora »Ji ffitro pa 8 Di«. (28) Petek rof» aa okna m več. Zelen« pomlad. 43981-24 Boljša vdova 2ell poznanstva s starejšim drž. uradnikom. Na anonimno se ne ozira. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Zima«. 44163-24 ----- • - - r. Gospod posestnik simpatičen, želi enanja s gospodično ali vdovo z nekaj premoženja v •vrho ženltve. Ponudbe na podr. »Jutra« Maribor pod »Udobno življenje«. 44151-24 Ženitve Vaaka »eseda t Din. aa «i«va aH Din (Mi Zimska Jabolka sortiran« i zabojčkih ima naprodaj po konkurenčnih cenah Kmer.i eka družba v LjuMjan«. Ogled na Tur jaSkem trgu itev. 3. 43805-84 i]I Vaak« b«trtU t Din. ta dajaa)» naalera ali ftire pa 5 Dtn (34) Spomini Molk grotovit — 43978-M PubI Dvigni pismo. 44062-S4 Olga R. dvignite lastno pismo L. K. 44083-24 Gospodična ki ima srojo obrt, leM pora»anstro t reenim gospodom. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod 8ifr« »Pomanjkanje znanja«. 44173-64 Znanja z mlado gospodično čedne zunanjosti želi eo--pod ki bi to tudi vzdrževal. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod 44131-23 ' »Crnolaska«. 44113-24 Srečna bodočnost! Vdovec. 50 let st*r, br« otrok, goetilindčar In po srtMnik v Sov. gtorloah. farne eerkT«. ob okrajni cesti, IeH poročiti čet 90 let »taro vdovo (po moinos.t< bre« otrok ali gospodično, s SO—40.000 Dio premoienja. Dopise s sliko im o^aoni oddelek »Jntra« pod »Tajnoat strogo jam Eeoa«. 487134-86 Srednjeleten fant dela-vee. bi poročni dekleta ali vdor« t nekai premo fen!a. Doipise na n^spn' oddeiek »Jn-t-a« pod Iifro »lek r en ost 1834«. 44024-25 Glasbila Vsaka Oeaeda 1 Dka. i aa dajn}« našteva aK ' t« Kfi« p» S Dia. (581 Dva gramofona s ao pio&čaai, po nitki ceni naprodaj v Kali &oi-narrid ulici Ker. 10. 4418&26 Klavirji planini Kupujte na obroke od Din 400__ prve svetove« fabrikat« BO sendorfer, 8t-eiaiway. KO r •ter. Petrof. H5 tt. Sti.ngl orig.. W so nesporno naj boijiil Lahka io precizna meha-nika. Prodaja jih « ključno 1« a-odni Krvedeoee ln bivii očitaj GK Hstie« ALFONZ BREZNIK Aleksandrova CMta 7 (vogal Beethovnov* altce). Planino IT«— i &« Muunke, « kraa- »i«n (faeom, prtrd* Dob-aj« v Mariboru, Tatteohar.hov« 48837-26 ulica 21. Harmonij raMjoa, kuf^m Ponudb« na na«iov: Ivan H * d o k i 1 n, Bruraie« pri Novem mestu. 43857-36 črn pianino Aoraj aov, prodam. Na-aloor pove oglaend oddelek »Jutra«. 44066-29 Planino lep glaa. dobro ohranjen, ceno prodam. — Vldlc, Cernetova 6 44091-26 Klavir dobro ohranjen, lep glaa, ceno prodam. Ar-ko, Podllmbarakeea 35 44030-20 Kratek klavir zelo dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44118-26 Gramofon Ooiumbla, s 20 ploSča-ml. 9e v dobrem stanju prodam za 600 Din. Zaradi odpotovenja se lahko ogleda samo v nedeljo ln ponedeljek. Opekarska cesta St. 37. pritličje, levo. 44178-26 Klavirje Imptta pofJoJifroTOa do f Hlf®€ od 11.000 Din d«!'e pri R. Warbinek LlnMfana — Gregorčičevi 5 Prodaja n« obroke tudi proti bančnim ktriJ-icain. StTokovti:«ika popravila in »g'a£ev«n!e trvržujem točno in ceno. 44(168-26 Pianine, harmonije moderno isdel«ne, krasen glas. najceneje dobite v tvoruici klavirjev Bv. Kacin. Dom4«!e. Ugodna odplačil«. Istoram se spre je majo v precovijeuje, popravo ln uglalevanje Iz pooojevaaje. — Zahtevajte cemk. 43805 36 Kratek klavir črti. e krasnim glaen®. peo da Dobrajc * Mariboru. Tattenbachova ulica 31. 49066-96 Klavir kratek, dober erlas. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44117-2« VsaU.* Ooet~lj> i LXn. I ia dajanj« naslova al-' j aa Mfro n* " Din /29 1 Ročno stiskalnico (Handapindelpreeee) — dobro ohranjeno in močno kupi Puc Gustav, kletarstvo v Ljubljani, TrSaJka cest« 9 — telefon 26-87. 44068-29 Šivalni stroj (Sroger Rinjpevhiff). Ao-raj popoln o-ma w>v, usred no naprodaj. Križevni?ka ul. 4/1. HarmeU 43990-29 Šivalni stro| obiteijski »Singer«. entel stroj in krznarski stnoj o-godno proda Boc Kolodvorska nlic« Stev. 5. 44138-29 Pisalni stroj lahek. brezhiben, kupim n« mesečno odplačilo 100 Din.. Ponudbe u oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv plačnik 9«. 43971-29 Brzošivaine stroje rab!;«®«, kakor etr«J i« td^lo^anj« gomboi« io drugih spee. »troje kapi*. Ponudbe t uvedb« vr»t« tn mami t n« S. L. Berger, Zagreb, MedireM«k 72/1. 4B866-J Stiskalnico za vreteno malo, kupim. Dopise na naslov Antonija Er*te, Rožna dolina, Cesta 8, Si. 33, Vič. Ljubljana. 44077-2» i/»a*a tn»«l» i Dui » dajanje aaM+r* tM m Utre pa 6 Dia. /»!) Izjava! Podpisana itjavljaat, 4a a.st-m ideoo&i« t fdi. Oi«-k.?ndo D., 22 let »taj« fini j-o ia Ljubi jan«. ki > * »amomorllneoi aanenu l»-pi a litoi. Gioooada Dor»-tej« Rok, modna UvlLja-Ljubljan«, Mestni trg 5/H 44028-91 Opozorilo! Opozarjam vsakogar, ki bi tirll neresnične veetl o mojem trgovskem obratu, da bom z nJim sodnljsko postopal. — Zupane Kari, trgovina mešanega blaga, Trbovlje I. 44099-31 Naznanilo CenJ. občinstvu vljudno sporočam, da sem prevzel od gospoda Joelp Bračka njegovo dobro znano trgovino z meSa-nlm blagom v Slomškovi ul. St. 9. PotrudU st bom zadovoljiti cenjene odjemalce z največja Izbiro svežega blaga po konkurenčnih cenah. — Prosim za blagohotno naklonjenost. Ivan Sok. 44130-31 Vrednote oeseda 1 DlO. u 4aj*nj« nastora aM •a rtr« oa 5 Dia <861 Srebrne krone staro zlato in »rebro kopaj« rafinerija dragih korio v Ljubljani, Uvrt* u ica itev 36 — vbod it Vidovdaneke seste — pri gost.ilni Moiin« 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najriijsb «eoah CERNE - juvelir LJufciiana, Wolfova allca 3 Zlato, srebro, platin kupuje po naj-riSjih dn-eroih cenah Mariboreka' afinerija zlata — Maribor. Orotnov« tfii&a 8. 290-85 mtiuiki Pozor! I« ba<3co moko. koras«, mast svin.eko in goejo —. »to tudi sušeno kakor tudi prta ne goeke dobavlja Etporl Majerovič. Conoplja 4318638 42 hI belega vina prvorrsrnega (letaik 1932) prodam »kupaj ali v par-oijab oo 8. 12 in 31 ki. S»i'.iv t oglasnem oddel ka »Jatj««. 43W8-S3 Orehe lepe. d^bm juiene, s tan ko lupino kg a Din 8.— nudi Peter Setioa, Radeče «86-3-1 Klsk> zelje, repo In sarmo prronMBo, r »odUi — fo bredtoakareočni eeni do bartj* H »nun. St. Petim M. 88. 43661-33 Orehova lederca gXrtlM [HwuAe IM bf«t rlage — io modri mak za potice najeane}« 8evw & K>mp.. LjnW.«na 4303? 38 Filafelija Vsaka Oflfteda SO par: m dajanj« M-sIorm »M ia »i (ro pa S Dia. (59) Veliki ilustrovam cenik albumu*. fttateM -«itoifa potrobMno M 1934 iiide »iatiom decembra Cmm m. »nam k« Bosne. Srbi j«. Jugo- slavije »o ta vi?«.k« Miara fc.> >»w»b»j navMfne. SI« venska i« d«, j* apecijaln-o obdelana. Cta Din 10.—■ A!hum mamk JujTO^lavije k'>mp)«t«o na karton pi-ju vkljuAn-o poStmuo 90 D'a. De-nar v napr«j. Po Stw> &ekov»a 35.216 Izidor Siteioer. Maf«rvk VATO v tablah in za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! ARBEITER Maribor 9965 POZOR! Cenjenemu občinstvu naznanjam mojo telefonsko številko 3571. Avšič Franc krojač Komenskega ulica 36. mSm AKTIVNO SODELOVANJE s cca Din 2,000.000.— do 4,000.000.— pri dobro idočem podjetja tekstilne stroke tovarne ali trgovine i S č e verziran strokovnjak. Obširne ponudbe pod Textil 179/A-114* na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28. 12958 Couch zoSe spalne fotelje, otoma-ne, modroce in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg štev. 13. oda. 6v»>r. »kJa^ilšča iiredn-o poceni n. pr. Violine ...cd 69 Diu Mandoline . . ,, 95 „ Grtare .... „ 138 „ Roftne harmonike 69 „ Kroma ti Sne harmonike. Havaje-ke gitare i. t. d Zahtevajte brezplačni tvomSlo i CENIK: | MEINEUHEROLD MARIBCRtt. 101 „ tCcuzMc Ava Ua*e uou!!! Ju. faoAefoktM. /yrtcLowu — Ifr-ikottiiMt^ w£uui Botot imtnMfukvV yyw.h vjču D.Ftchmajou»Co ZEMUN Kurje perje nečohano kg Din 5.— pri najmanjšem odjemu 15 kg, razpošilja proti povzetju Vilj. Abt, Eksport Maribor 12943 BANAŠKO MOKO, kolonialno, specerijsko blago ter razne de-likatese kupite najceneje pri KARL in ALBERTA ZUPANC, specerijska in delikatesna trgovina v Trbovljah. Vsled direktnih in velikih dobav cene brezkonkurenčne. Za vložne kniižke Ljubljanske kreditne banke se proda dobrovpeljana v obratu se nahajajoča žaga na vodno moč in parni pogon z vsemi k lesni industriji pripadajočimi stroji. Lastno skladišče 100 m od postaje na lesu bogatega kraja v Mislinjski dolini. Tozadevna pojasnila v pisarni dr. Alojzij Brat-kovič, Slovnjgradec. 12935 ROBE, DELA IN POSESTI >>Jutrov« malt oglasnik donaSa vsakomur velike koristi Brez škodljivih notranji!-, sredstev. pUul lu tablet, more vsak iuoSkl — ne glede na vzrok lm potence — pridobiti takoj prejšnje popolne moške »lle. Neuspeh absolutne izključeni Prospekte pošilja diskretno v zaprtem ovoju brez nadpisa za 5 Din 7 poštnih znamkah trgovina »Salu«. Zagreb — 6 Jo Savska cesta 10 vsled pomanjkanja prostora v trgovini sem primoran opustiti božični nakit (okraske) ki ga prodajam po znižanih cenah. OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Pred škofijo štev. 15. Trgovci popust! 13105 I V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš ljubljeni oče in tast, gospod peter durjava trgovec, gostilničar in posestnik v Škocjanu dne 8. t. m. ob 9. uri zvečer mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 11. decembra, ob 9. uri dopoldne na farno pokopališče. škocijan, dne 9. decembra 1933. KAREL, PETER, sinova; F ANI, KRISTINA, TONČKA, hčere; JULČI, Ivanka, sinahi. 12998 • POH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA »TRIBUNA« F. Batjel, LJubljana, Rarlovška Najnižje cene! cesta 4 Ceniki franko. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holen-derjev, malih dvo-koles, tricikljev. šivalnih strojev, motorjev dvo-koles v prostorih domače tovarne PRAKTIČNA KUHINJSKA NOVOST! Jugoslovanski patent „sted • regulator" v obliki štedilniških plošč ln obročev, povsem domač izdelek, Vam nepričakovano mnogo prihrani na kurivu, času, posodi in drži dolgo toploto. Vsaka gospodinja in kuharica, ki ga uporablja, ga ne more prehvaliti. Poskusite ga tudi Vi, vsak trgovec Vam z njim postreže. Glavna zaloga livarna Smole Anton, Opekarska c. 33, Ljubljana. Strni tiico z vodilnim vretenom ca 300/750 X 2100 mm s pritiklinami kupimo. Ponudbe na Mariborsko tovarno svile, d. z. o. z. v Mariboru. Rotovški trg št. 6. Gospodu med. dr. IVO RAKULJIČU ZELOV, kliniškemu specialistu za operativno gynekologijo in porodništvo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 34/1., izrekam tem potom •JAVNO ZAHVALO ker me je že od leta 1927. iskano diagnozo in terapijo, z nad vse uspelo precizno diagnozo in s sijajno gynekološko operacijo, katere so operativne redkosti, rešil gotove smrti. Istočasno se najiskreneje zahvaljujem vodstvu, zdravnikom in čč. sestram šlajmerjevega doma, ki so s pazljivo nego pripomogli k temu, da je ta težka operacija ostala brez komplikacij. 12980 JELKA AMAN-BIZJAKOVA. £LSGIJ EBER, Ljubljana, Kongresni trg 7. Najbogatejša izKra polarnih lisic srebrnih lisic Persianeriev A strah a na Seala Bisamov Nutrie in vseh ostalih vrst krzna. Moderna konfekcija kožuhastih plaščev, jopic, večernih jopic in kepov, mufov. krznenih garnitur po najnovejših pariških in dunajskih modelih. Moderniziran.}« kožufcovin. TTZKE CENE' DOBRO BLAGO' SOLIDNA POSTREŽBA V hudih časih so »Jutrovt« mali oglasi najcenejfia nakupovalnlca potrebščin. Danes priobčite oglas. Jutri te prejmete Številne ponndbe. Dobava živil za vojaštvo Pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila na dan 13. decembra 1933 oh 11. mi druga javna ustmena pogodba za dobavo: fižola mešanega)......... 120.000 kilogramov masti (svinjske)......... kavne konzerve.......... praženega ječmena........ paprike ............ čaja ............. čespelj (suhih).......... Pogoji so na vpogled vsak dan za časa uradnih ur pri intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti (Metelkova ulica). Kaucija 5% vrednosti posameznih zgoraj označenih količin hrane se mora položiti pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani. Seboj treba prinesti vse potrebne dokumente, katere predvideva zakon o državnem računovodstvu, ter potreben vzorec. E. Br. 18.193. — Od Intendanture Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. 12981 11.000 2.000 300 900 715 1.950 > > » » » i\ krepi in zdravi 'ŽELODEC edini proizvajalec LOVRO SEBEN1R Ljubljana VIL Otroške vozičke In kolesa kopite dobro in poc^n? pri S Rebolj & drug. Višnja kiyva 4. 171-6 Kurja očesa SaiboijSe sredstTo prod kurjim o4e»'»m »CIaržn« j« raaot Oo-bite T lekarnah, dro^e -,;ab a11 I« trof i:ce vn jiavTi-ea »k «<1 Sfa po-narejjb! 16 M. Hrniak lekarnar — Sfsak Ameriška statistika o priseljencih Newyork, konec novembra. Po ameriški uradni statistiki za leto 1933, ki pa se nanaša na dobo od 1. julija 1932 do 30. junija 1933 je bilo pripuščenih v Združene države le 23.0f>8 novih priseljencev. Poleg njih je prispelo še 127.660 ino-zemcev, ki pa se ne smatrajo za priseljence, ker so b'li pripuščeni na začasne obiske, dočim so drugi že stari naseljenci, ki so se vrnili po obisku svoje stare domovine, ter uradniki raznih tujih vlad in podjetniških skupin. Število pravih priseljencev znaša torej samo 23.068 in je zelo značilno, če primerjamo to tujo skupino z velikimi množicami, ki so se prejšnja leta selile v Ameriko. Tako n. pr. je bilo leta 1928. 307.255, naslednje leto 270.678, leta 1930. 241.700. naslednje leto 97.139, leta 1932. pa 35.576 pravih priseljencev. V letošnjem letu je izseljevanje v veliki meri presegalo priseljevanje. Iz Združenih držav se je za stalno izselilo 80.061 starih priseljencev, poleg njih pa je odpotovalo tudi 163.721 tujcev, med katerimi pa je gotovo tudi mnogo starih priseljencev, ki pa niso bili všteti med to rubriko samo zaradi tega, ker si še niso pridobili ameriškega državljanstva. Skupaj je torej prišlo v Ze-dinjene države 150.728 inozemcev, odšlo pa jih je 243.802. Iz Jugoslavije je prispelo 105 priseljencev, ki spadajo na kvoto, ter 558 takih, ki niso vračunani v kvoti priseljenskega prirastka. O narodnosti jugoslovenskih priseljencev imajo ameriški priseljenski uradi še vedno tri rubrike ali skupine, kakor so jih imeli pred dolgimi leti. Prva skupina pozna Bolgare, Srbe in Črnogorce, druga Hrvate in Slovence, tretja pa Dalmatince, Bosance in Hercegovce. Naših rojakov se je mnogo več vrnilo v staro domovino, kakor pa jih je prišlo, in je tako število jugoslovenov v Združenih državah padlo v prej omenjeni dobi za 1.696 oseb. V« iill!ll!llllll!l!!!lllil!illllll!!!i!!l!l!llllliiSiliillS;!ii!!l[ za samostalno trgovačko vodjenje Jedne velike prodajne organizacije u tekstiinoj struci sa sedištem u Beogradu. Mora biti Jugoslovenski državljanin, dobar trgovac, organizator, perfektan knjigovodja i poznavati pored državnog i nejaački Jezik. Lica, koja su sa uspehom zauzimala položaj kao direktor ili prokurista u večem tekstilnom preduzeču, imače pre-imučstvo. — Ponude sa tačnim opisom dosadanjeg rada, pre-pisima svedočanstva i slikom kao i naznakom plate i refe-rencija hitno slati pod znakom >267« na Jugoslovensko Rudolf Mosse a. d., Beograd, pošt. fah 409. 12983 V globoki žalosti javljamo vsem, ki so ji bili dobri, da nam je umrla naša mami Albina «2>o roj. Steigman dne 9. t. m. po kratki, težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb bo v ponedeljek, dne 11. t. m., ob 4. popoldne tzpred mrtvaške veže splošne bolnice k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 9. decembra 1933. Otroci. . ior.vi.s. .... .. . • •*• •• ■ v_iSi • • • ■ .'•VJ.J.V.-.. ZAHVALA Vsem, ki ste ob priliki smrti naše ljubljene, nepozabne tete, gospodične ani paniko vič učiteljice v pok. izrazili svoje sožalje, ji izkazali poslednjo čast, poklonili ji krasno cvetje, izrekamo našo globoko čutečo zahvalo. Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v torek, dne 12. decembra 1933, ob 7. uri zjutraj pri oltarju sv. Križa. Krška vas—Ljubljana, dne 9. decembra 1933. Žalujoči ostali. 13101 KUB POMLADITE SI VAŠ PRI NAS SI LAHKO NABAVITE NAJNOVEJŠE PHILIPS CEVI PROTI TEDENSKEM ALI MESEČNEM ODPLAČILU BREZ VELIKIH IZDATKOV IMATE NOV APARAT TEHNIČNO POSVETOVANJE BREZPLAČNO NA RAZPOLAGO SPREJEMANJE V POPRAVILO VSEH VRST APARATOV HtSUTTNER, ljubljana 8 Palača DUNAV Aleksandrova c. 6 ZIMSKA JABOLKA raznih vrst in prvovrstna jabolka mo?ančke prodaja GOSPODARSKA 2. VEZA 2 trgovski hiši v Ljubljani 1. s staro, dobro vpeljano gostilno, lepimi poslovnimi prostori, prikladnimi za špecerijsko trgovino ali mesarijo; 2. z lepimi skladišči in pisarniškimi prostori, primerna za ko-lonijalno veletrgovino ali manjšo industrijo, z dvoriščem, in stav-bišče ca. 700 m'-^ ugodno naprodaj (delno plačilo tudi z dobrimi hranilnimi knjižicami). Obe hiši sta opremljeni s plinom, elektriko, telefonom in ležita na izvrstni točki. Ponudbe pod »Donosno 45« na ogl. odd. »Jutra«. 12355 moški, POZOR! Spolno slabost odstranite z upuiaoi- neškodljivega sredstva za okrepitev „La kros« Deluje v vsaki floveški dobi s presenetljivim uspehom Vzdržuje seksualno moč do globoke starosti Na tisoče priznanj Cena 80 Din močneiša 10C Din — Uspeh /tjamten v nasprotnem i-rnemo d"nar Hnvclkova ordina^ni labnratof Praha 95 Nusie Ul IO<3b J L. C. S R Oklic prostovoljne Javne dražbe. Na predlog dedičev v zapuščini Ignaca Šetinca iz Ljubljane, Rožna ulica štev. 41, se bo vršila prostovoljna javna sodna dražba v zapuščino spadajoče hiše št. 41 v Ljubljani, Rožna ulica, dne 15. decembra 1933 ob 9. uri dopoldne v pisarni podpisanega notarja kot sodnega komisarja v Ljubljani, Tavčarjeva ulica štev. 5., kjer se lahko vpogledajo dražbeni pogoji. Izklicna cena znaša 300.000 Din, vadij 15.000 Din v gotovini ali v razpoložljivih hranilnih vlogah. Zaradi ogleda hiše in nje donosnosti itd. se je obrniti na skrbnika zapuščine Ivana Benkovjfta, vodjo zemljiške knjige v p., Ljubljana, Opekarska cesta. Veliki štradon štev. 5. Javni notar kot sodni komisar: GALLE ANTON. 12115 A. Chrtotl: SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman 1. POGLAVJE Mož z belimi lasmi Skoraj polnoči je že bilo, ko je prijel preko trga de la Concorde samoten človek. Vzlic dragocenemu kožuhu, ki mu je krasil šibko postavo, je zbujal slaboten in reven vtis. Majhen mož s podganjim obrazom. Človek, ki mu ne bi bil nihče prisodil, da utegne igrati v življenju kakršnokoli vlogo. In vendar >e imel ta nekazm mož mogočen vpliv na usode sveta. Pra\ zdaj je neko poslaništvo čakalo njegove vrnitve. A prej Je imel še opravke, o katerih poslaništvo ni bilo poučeno, vsaj uradno ne. Dospel je do Seine, jo ubral čez most tn prišel tako v dokaj zloglasen del Pariza. Pred veliko, zanemarjeno hišo je obstal in se vzpel po stopnicah do stanovanja v četrtem nadstropju. Komaj je potrkal, mu je že odprla ženska, ki je očividno čakala njegovega prihoda Pozdravila ga ni, a pomagala mu je odložiti suknjo in krenila naprej, v salon, opravljen s piškavo eleganco. Električna luč, zastrta z umazanim rožnatim senčnikom, je obsevala dekletove črte, ki jih je pokrivala debela plast cenenega ličila. O poklicu Olge Demirove ni moglo biti dvoma, kakor tudi o njeni narodnosti ne. »Vse v redu, dekletce?« »Vse v redu, Boris Ivano vič.« Pokimal je in zamrmral: »az tako mislim.« Vrnil se je k oknu. »■Nič prida nista,« se je zahihital. »(Najbrže dobra znanca policije. Nu, obilo sreče, bratec apaš.« Olga Demirova je zmajala z glavo. »Ako je Američan res to, za kar ga imate, ga dva strahopetna apaša ne bosta ugnala v kozji rog.« Premo Iknia je. »Mislila sem le —« »Nu?« »Oh, ntč, samo — nocod je že dvakrat prišel po tej ulici nekakšen moški — z belimi lasmi.« »In kaj je bilo z njim?« »Samo tole: ko je prišel mimo teh dveh, je obakrat izpustil rokavico. Eden izmed njiju jo je pobral in mu jo vrnil. Komedija se mi je zdela kaj prozorna.« »Torej bi b i belolasec tisti, ki delata zanj?« »Tako nekako.« Rus je bil videti poparjen. »Ali dobro veš, da se ne motiš? — In zavojček? Ali je varno spravljen? Upam, da n; nihče prišel do njega? Besed je bilo toliko ... dosti preveč.« Spet se ie ugriznil v nohte. »Prepričajte se sami!« Sklonila se je h kaminu in odkopa!a ogl.ie. Pod tern so ležale kepe zmečkanega papirja; pobrala je eno in jo podala možu. »Zelo pametno.« je pohvalno zamrmral »Stanovanje so že dvakrat prebrskali. Raizparali so m! ž!mnico v postelji.« »Saj pravim.« }e zamrmral. »Preveč govorjenja je bik>. To pogajanje za ceno je bilo napaka.« Odvil je bil vnamji papir. Pod tem je bil skrit mahen rjav zavojček. R a zmota! ga je, pogledal vanj im ga jadrno spet zavil. Tisti mah e reziko zapel električni zvonec. »Američan je točen,« je menila Olga tn pogledala na uro. Odšla je iz sobe. Cez kako minuto se je vrnila s tujcem, ve!:klm, širokoplečim gospodom, v katerem si že po vnanjosti spoznal Američana. Ostro fa je pogledal, najprej žensko, nato moškega. » neslišno ubrali za nja«n. Zasledovalca m zasledovane« so izginili v temi. Olga Demirova se je oglasila: »Gotovo se bo vmil domov. Nič se ne bojte — nikar nlČ ne upajte.« »Zakaj misliš, da se mu ne bo »K rgodilo?« je radovedno vprašal Krasn n. »Kdor si je pripravil toliko bogastva, gotovo rt bedak,« fe rekla Olga. »Sicer pa, ko že govoriva o denarju —« Pomenljivo je pogledala Krasnima, »lim?« mmmm._________-________ _____ W^AAAMAAAAAMMAAAAAAAAAAAAAAAAMAAAAAAA P VSAK GOSTILNIČAR IN fSESTAVRATEH postrezi 8 pristnim 3ER M ET-VINOr Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri MARINKO V, SREMSKI KARLOVCI NalizvrstneiSe rdrnvllnr vino t Pruske eor* 2EPNE IN ZAPESTNE URE, BUDILKE, KUKAVICE, STENSKE UPE, ZLATNINO IN SREBRN IN O KCPITF DOBRO IN PO N1ZM1I CENAH PRI fNEE - LjuMf&fta 5 PREŠERNOVA ULICA 4, POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE. CENIK ZASTONJ IN FRANKO. 1*972 •VVVVVVVVVVVVvv yvv v> Tovarniško poslopje pripravno za tekstilno tovarno vzamem® v aajs«! ali kagjinto Ponudbe pod »Textilfabrik 8452« na Hasen-stein & Vogler, Wien L, Schulerstrasse. 12902 ki I; & Lf r i Od 10. decembra 1953 do 10» januarja 1$34 se prodajajo spodaj navedene knjige za 49—60% ceneje! Naše knjige imajo trajno vrednost. Najboljše čtivo za staro in mlado. Nudi se vam za obdaritev vaših dragih cenena in velika poljubila izbira lepih knjig! — Znižane cene veljajo, ako kupite knjig po svoji izberi za najmanj Din 100.— pri založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10 (tudi) Šelenburgova ulica 3 in v Mariboru, Aleksandrova cesta 13). — Pri pismenih naročilih navedite samo tekoče številke knjig po naslednjem seznamu in ceno! breffrM* I. Jakopičev jubilejni zbornik Din 66.— Din 96.—v 2 Album slovenskih književnikov » 78.— » 1U6.— 3. PODLIMBARSKI: ZBRANI SPISI I. zvezek » 35.— » 50.— bro41ra.no r U Slike in črtice — Gorski potoki — Tovariš Damjan 4. II. zvezek. » 35.— Potresna povest — Moravske »like — Vojvoda Pero in perica — Črtice. 5. IV. zvezek. V dveh delili skupno broš. » 70.— Gospodin Fraaijo. 6. TAVČAR IVAN: ZBRANI SPISI L zvezek » 52.— Gospa Amalija — Dona Klara — Antonio Gledjevi -bornik » 10.— » 20,— 49. Debeljak. >olnce in senco » 3.— » 10.— 50. Jenko S.: Pesmi » 3.— » 10.— 51. Pretnar: V pristanu » 10 — » 20,— 52 Zbašivk: Pesmi » 5.— » 12— » 36.— 53 Feigel: Tik za fronto 54, Lah: Angelin Hidar » » 6.— 10.— 12.— » 56.— 55 Lah: Knjiga spominov » 15.— » 25.— 56 Milčinski: Drobiž » 7,— » 12— t 57. Novačan: Samosilnik » 15,— » 22.— 58 Šorli: Zadnji val » 15.— 25.— 59 G one ou rt: Dekle Eli** » 5.— » 12.— 60. Cervantes: Tri novele » 4,— » 12.— 61. France: Pingvinski otok » : 5.— » 12.— 62 Barhusse: Ogenj » 10.— » 20.— » 60.— 63 Andrejev: Plat zvona » 5.— » 10.— 64. Strug: Jutri » 5.— » 10,— 65. Andrejev: Povest o sedmih obešenih » 5.— » 10.— In 66. Coster: Utlenspiegel DSn 20.— Din 36.— 67 Vajanski: Leteče sence » 10.— » 18.— Foggazzaru: Svetnik » 20,— » 36.— 69 Kaš: Dalmatinske povesti » 3 — » 10.— 70. Stare: L;sjakova hči » 3— » 10.— 71. Dolenc: izorani spisi » 5.— » 12,— 72. Stritar: Sodnikovi » 5.— » 14.— 73. Zeyer: Tn legende o razpedu » 5.— » ia— 74. Puškin: Kapetanova hči » 10.— m 18.— 75 Kersnik: Cvklamcn » 10.— » 18.— 76. Kersnik: Agitator » 77. Pastuškin: Križe v pot Petra Kupljeciika • 10.— • la- 8.— » to— 78. Zbašnik: Zrrvt • 10.— » 20,— 79. Hearn: Knjiga o Japonski » 14.— » 22.— 80. Kmetova: \ ečerna pisma » a— » 16>— 81. Kunaver: Zadnja pot kapitana Scott* » 18,— » 30.— 82. Maupassant: Povesti iz dnev* in noči » 15.- » 25.— 83. Meško: Kam plovemo » 17.— » 27,— 84. Sven Hedin: V azijskih puMavah » 18.— • 30.— 85 Tolstoj: Rodbinska sreča » 13.— » 20.— 86. Kozak: Boj za Mount Everest » 18.— » 30.— 87. Kersnik: Testament • 9.— » 16.— 88. Breznik: Junaki prekm. poletov » 18.— » 30.— 89. Hašek: Pustolovščine vojaka Svejka L » 23 — » 32.— 90. » » » » IL » 23.— » 32.— 91. Nansen: V noč^ ln ledu » 18.— » 30,— 92. Vaštetova: L*m rajoče duše » 26.— » 36.— 93. Ibsen: Go a a p r e ], kakor tudi moderno volneno blago najfinejših vrst V ODDELKU ZA ČEVLJE Do božiča se prodajajo prvovrstni čevtjl znamke POPPER z 10 °/0 popustom, r a z-ne drnge znamke v veliki izberi in brez izjem« z 20% popustom. Slove Ima trojo univerzalno bonso ▼ »Jutrovlh« matih oglasih Poalužite m>. Odločni smo se, da radio 100% populariziramo in radi tega Vam stavimo naš aparat tipa 938, ki sprejema tudi AME-RIKANSKE postaje, na razpolago, in aicer na 18 MESEČNE OBROKE OD DIN 210.— odroma Din 220.— sa isti aparat s vdelanim supresorom. Poleg vseh evropskih postaj sprejemate tudi amerikanaka postaje. KaJveCja rafflo Industrija sveta PHILIPS RADIO metopetve H. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova c« 6 ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK- t SPOLNE BOLEZNI prtproetim, toda rart1k*.mtm potom. Tisoči fao ln mod ae sabvaljujejo za popotno ozdravljenje te trajno zdravje ravno tej kuri. Tiso« zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem slučaju zajamčen. Kura je zdravja neškodljiva Ne trpite dalje! Ptžite nam tn ml Vam poSljemo zastonj razpravo, kako Be tznebite bolezni In tako se boste itett med srečnike. Laboratorij Havelka. Praha 65-Nusle, Božetecbova ulica 10, J. 17. CSR. 162 Na iziavo, ki sem Jo dal vsled napada naših konkurentov, da smo tujci. Javila se v ,Jutru" in »Slovencu" z dne 3. XII. 1.1. nekakšen anonimni akcijski odbor čvljarske obrti, trgovine in industrije v Ljubljani, ki molče prehaja preko moie izjave, da tui kapital ni dobrodošel samo tedai. ako uporablja tuje sirovine in zaposluie tujo delovno moč, kar nI cJučaj pri našem podjetju ter mi, namesto da bi pobijal moie navode, postavlja vprašanja, ki so boB postranskega pomena. Zaradi javnosti izjavljam, da sc za akcijskim odborom skriva naša konkurenca. Njej so najbolje odgovorili honzomzati, ki so pohiteli v naše prodajalne, da se dobro in poceni obujejo. ■ ■g m Naša konkurenca nam ne priznava zašlo« za zaliaaie cen. Akcijski odbor izjavlja, da bi to nastopilo tudi brez nas. Resnica je sledeča. Cene smo znižali mi. Obutev v Jugoslaviji, dokler smo jo morali dovažati in plačali visoke carine, je bila najdražja na celem svetu. Carina na en par je znašala povprečno Din so -, kar je konkurenca neusmiljeno izkoriščala. Odkar smo mi začeli izdelovati v državi, smo znižali ceno obutvi na polovico. Danes le povprečna cena enega para naših čevljev Din. 80.— Akcijski odbor nas vprašuje, če bomo mi skrbeli za te 100.000 družin, ki bi po niihovi prorokbi bile gospodarsko uničene. Ako bi cere padle na današnji nivo, kakor akcijski odbor trdi, tudi brez našega dela, na temelju česa potem dela nas odgovorne za kritično stanje teh družin. Resnica oa nt da se nahajalo stotlsočl čevljarskih družin v krizi, ker je po objavljenih podatkih SUZOR-a v novembra mescu bilo vsega skupaj 3819 delavcev zavarovanih v čevljarski stroki; iz gibania zavarovanih sodeč opaža se letos polet v čevljarski branži. Če vštejemo tudi te, ki se bavijo s čevljarstvom kot postranskim poklicom, pa še šušmarie in nezavarovane delavce, ne dosežemo niti 20% izmišljenega števila akcijskega odbora. Res pa je, da smo mi z našim delom pomagali pri u&lažiivi krize. Zaposlili smo več tisoč jugoslovanskih čevljarskih in drugih delavcev v naših delavnicah in prodajalnah ter dali dela drugim deset tisočem delavsiva za** poslenega v jugoslovanskih industrijah: usnjarski, tekslilni, papirni, lesni, stavbeni, rudarski, kemijski in pleiilnf, pri katerih izključno nabavljamo svoje potrebščine. Akcijski odbor se v borb! proti nam poslužuje demagoških sredstev. Predbaciva nam, da le predsednik našega upravnega odbora g. Jan A. Bata. MI smo ponosni na to. Predsedništvo e. Bate obstoja v svetovaniu in finančni pomoči, kar koristi i narodu 1 industriji. Ponosni smo na to, da smo s poštenim delom v službi jugoslovenskega konzum en ta dobili zaupanje ter da tudi mi prinesemo svoj del k zgradbi jugoslovanske idnustrije. Podjetje vodim jaz In ker mi celo sam Akcijski odbor priznava moj jugoslovanski patriotizem, ledaj je logično, da se v podjetju ne more pripe~ titi nič, kar bi škodovalo nacijonalnim interesom. Akcijski odbor izjavlja, da se bori prod našim poslovinm metodam, toda bogneda], da bi se kdai njihove metode vrnile, ker bi to pomenilo zvišanie cen za 50%, kajti te metode so zastarele ln Bh konzumenti ne morejo več plačevati. Kakor izgleda, akciiski odbor ne pozna niti osnovnega zakona, da namreč delniške družbe lavno polagajo bilančne račune, ko me vprašuie, koliko smo plačali davkov v letu 1932. Radi javnosti prinašamo točne podatke, koliko smo plačali javnih dajatev in državnim ustanovam v teku zadnjih treh leL Poudarjamo, da smo z izdelavo v državi začeli v lelu 1952. Leto Državni davki Carin« Prevoz Občinske dajatve Skopaj 1930 8704365 24203.288 1,675-952 1275.022 28,024-627 1931 1,104-868 46,834532 2,046.955 2,375.754 52,362.109 1938 896.431 12,879.051 3,000-671 2,934.460 19,710-613 19» do IS. XI. 5.828-709 1,971-503 5,866-961 4,684-661 18351-834 Skopa] 8,700-373 85,8884374 |l2590o39 11,269.897|ll8,449-183 ir\ teh svotah niso vračunani ogromni zneski davkov naših poslovocfli in nameščencev v prodajalnah, kakor tudi ne znesld, ki jih plačajo podjetniki na dobičke od poslovania z nami. Nismo daleč od tega, ko postanemo največji davkoplačevalci v državi. Končno me gospodje vprašujejo, koliko znaša povprečna plača pri nas. Ponovno trdim, da ml plačamo naivište plače v naši branži. Ako gospodje želijo, da primerjamo povprečne plače, ki jih plača naše podjetje z onimi, Id iih plača konkurenca, se ml temu radi odzovemo. Nai samo priobčijo svoje avtentične povprečne plače, nakar bomo mi takoi storili isto, da se bo iavnost mogla prepričati, da smo tudi socijalno boljši kot oni. Toni3 ksimovie ravnatelj firme ČISTO POLT » «mb Mdaa alt *»«* • >11 lili i Mtki U«lil<. XMpUDt M .fcriiM otaaTiiat. kot. la ofetTMfc. t*»n«ijiw» ia M T«fc»o prf««, »»dete, pita*«, :Mkm, m*A>.>tKK)«Tetio. or«yeJo koto m make »uranja. le Mč* kmot« n ofvel«»:s polti neiadin.jiT« je maodijev« miffcft »ASIAMI« IHo 6^.—. Ori*ioa!« BolrMt-r-SciiM&e raip^fclja »OitMf, oddelek 1/2. Zapreb, Goa-drifdtTa 8/1. — PoStnio« pri puattia ▼ naprej S Dio, p« poniju iS Dia. Zahtevajte brezplačno Uustrovane cenike! >Žima Koniska struna (Rosshaar) 2imo sa tlmnlee (madrace) najboljše Kvalitete, vsake vrste ln v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JEŠE, tovarna žime StražišAe pri Kranju. 27? Vzorci franke! Ustanovljeno 1768 Cene nizke! Ltavonc Uavgaa ladajs m touaec«^ »Jutra« AdoU t* Naioanc usaamo d. d. kot tiaMirnarja Franc Joertek. Za inaeraui) dal Ji odgovoren Aiojs Novak. Val ? Ljubljani.