Poftnfna platana v gotovM Gena Wn 1* Stev. 286 V Ljubljani, petek 13. decembra 1940 Leto V Pogodba o miru in večnem prijateljstvu' JfSSJS: " stopila v odločilno razdobje. Tedaj bo Ron med Jugoslavijo in Madžarsko Belgrad, 13. decembra. 11. in 12. decembra sta y Pogradu madžarski zunanji minister grof Csaky !n Jugoslovanski zunanji minister Cincar-Markovič ™ela v prijateljskem in prisrčnem ozračju razgovore o odnosih med Madžarsko in Jugoslavijo. Izmenjala sta tudi misli o vprašanjih splošnega mednarodnega položaja v tem delu Evrope. Pri tej priliki sta zunanja ministra podpisala pogodbo o prijateljstvo med Madžarsko in Jugoslavijo. Pogodbo tvori uvod in trije členi. Besedilo pogodbe se glasi: V imenu Ni. Vel. kralja Jugoslavije, kraljevih namestnikov in Nj. vis. regenta kraljevine Madžarske. upoštevajoč odnose dobrega sosedstva, odkritosrčnega spoštovanja in medsebojnega zaupanja, ki n posebno pcdarja dejstvo, da je imela Italija na tem bojišču doslej 762 mrtvih in nekaj nad 1000 ^njenih. Vsi znaki kažejo, da začenjajo Angleži m Grk; slabeti in postajajo upehani. Novi šef italijanskega generalnega štaba, Ugo Cavallero, popravlja skupaj z vrhovnim poveljnikom italijanske vojske v Albaniji, generalom Soddujem, položaj. Sovražnikovi napadi so se razbili ob močnem napadu Italijanov in bo kmalu prišlo do temeljite spremembe v položaju. List pobija nadalje govorice, češ da med italijansko vojsko in vlado ni soglasja in da je treba temu nesoglasju pripisati dogodke na bojiščih in odstop dosedanjega vojnega vodstva. List pravi, da mora vsakdo jasno vedeti, da je italijanska vlada doslej žrtvovala 170 milijard lir za vojsko in da je zato nujno, da se vojska ravna po navodilih Mussolinija in italijanske vlade. List tudi zavrača vsa poročila o tem, da bi vladalo v Italiji nezadovoljstvo in odpor proti vojni. M. dan voine med Italijo in Grčijo: Grška ofenziva se nadaljuje Nekje v Italiji, 13. Jec. Stefani. Italijansko uradno vojno poročilo št 188 se glasi: Na grškem bojišču nekaj asamlienih napadov, ki jih je izvedel s.ovražnik. Vsi napadi so bili odbiti. Ujeli smo več sovražnikovih vojakov in zasegli nekaj orožja. Naše letalske sile so ne ozirale se na neugodne vremenske razmere izvedle bombnižke napade na zbirališče čet pri Borovu in nad izlivom Patrasa. Atene, 13. dec. o. Reuter. Uradno poročajo, da zaradi zelo slabega vremena, snežnih zametov jn silnega mraza boji sicer še trajajo, so pa le krajevnega pomena. Večji boji so na južnem delu, kjer so grške čete zavzele nekatere nove pomembnejše postojanke, neka patrola pa je zajela 150 italijanskih vojakov, med njimi več častnikov. Zahodno od Podgradca so evzoni zasedli nove višine. Angleško letalstvo je razbilo letališči v Draču in Tirani. Italijanska letala se morajo dvigati z zasilnih letališč. Belgrad, 13. dec. m. Z albanskega bojišča prihajajo skromna poročila, ki sc pa vsa strinjajo v tem, da nudijo Italijani precej močan odpor na vse I črti. Toda navzlic temu odporu je ofenziva še zmerom v grških rokah in so včeraj Grki zasedli nekaj pomembnih postojank. V bistvu se frontna črta ni dosti spremenila. Grki počasi napredujejo zaradi silno neugodnega vremena, ki ovira delovanje obeh vojska rialu. Naše izgube so tudi občutne. V letatekih S]x>padih je bilo sestreljenih 13 sovražnikovih letal, ne pa samo štiri. Sedem naših letal se ni vrnilo domov. Kairo, 13. decembra. Reuter: Angleško vrhovno poveljstvo je objavilo uradno poročilo, ki pravi, da so se v zahodni puščavi borbe nadaljevale. Sovražne divizije, zlasti »črne srajce«, se močno upirajo. Angleška letala in angleško brodovje stalno bombardirata sovražne vojaške naprave okoli pomlad stopila v odločilno razdobje. Tedaj bo Romunija morala pustiti nemški in italijanski vojsk: prehod čez svoje ozemlje in se jima najbr/ tudi sama pridružiti, šele potem bo mogoče uresničiti veliki nemški cilj: zveza narodov s sedežem na Dunaju, sodi glasilo romunske vlade »Universul«. V obisku madžarskega zunanjega ministra v Bel- gradu vidijo nekateri prizadevanje Nemčije, ki hoče tako posredno pritegniti Jugoslavijo k trojni zvezi. Zdi se pa, da gre le za uresničenje daljnosežnih madžarskih in jugoslovanskih prizadevanj in ni treba po jiodpisu kake pogodbe z Madžarsko pričakovati, da bo Jugoslavija spremenila svojo dosedanjo politiko, piše ugledni švicarski Ust »Journal de Geneve«. Gospodarska moč Turčije je tolika, da lahko mimo čakamo konec vojne. Država ima vsega dovolj za sproti in tudi velike zaloge, državni dohodki bodo prinesli navzlic vojni toliko, kakor smo računali, je govoril predsednik turške vlade Saidam na slavnosti turškega gospodarskega tedna. Londonski »Times« prinaša opomin, naj Angleži ne bodo preveliki optimisti glede pomena sedanjih zmag v zahodnem Egiptu, ker utegnejo Italijani še vedno zbrati svoje sile ter obdržati stik z angleškimi, poroča agencija Stefani po poročilu švicarskih listov. Uradno poročilo agencije Avale o tem, koliko Italijanov in Albancev je do zdaj prišlo v Jugoslavijo, razpršuje vsa obrekovanja tuje propagande o tem, da se italijanski vojaki nočejo bojevati in da se obupno oklepajo življenja, celo z ostudnimi dejanji. Grki, ti ljudje, ki bodo dobili nauk, kakor ga zaslužijo, se nasladno valjajo v gnoju obrekovanja in hočejo, da bi z njimi to delali tudi drugi. Odkritim in prikritim sovražnikom pa mi pravimo, da smo danes bolj kakor kdaj sklenjeni okoli duceja, ki nas bo povedel k neomajni zmagi ter k hladnemu in neusmiljenemu maščevanju brez milosti za tiste, ki mislijo, da so zdaj na varnem, piše včerajšnji tržaški »Pic-colo«, ko obračunava z vestmi, da je več tisoč italijanskih vojakov in več sto tankov pobegnilo na jugoslovansko ozemlje. Nemški zunanji minister Ribbentrop je včeraj spre- B1 novega sovjetskega poslanika v Berlinu, ekanozova. V Washingtonu je nenadno umrl angleški jx>slanik Lothian, ki ima ogromno zaslug za to, da so se Združene države že skoraj odločile stopili v vojno na strani Anglije. Zaradi njegove smrti vlada v Angliji in Ameriki velika žalost, ?aj bodo Angleži težko dobili koga, ki bi znal tako spretno in uspešno vplivati na ameriško javno mnenje ter ga pridobivati za Anglijo. Predsednik Roosevelt je angleškemu kralju zaradi te smrti poslal brzojavno sožalje. Poslanikovo truplo bo ameriška vojna ladja prepeljala domov. Za novega angleškega poslanika v Združenih državah bo po smrti lorda Lothiana najbrž imenovan sedanji vojni minister Eden, ali pa namestnik zunanjega ministra Buttler, ki sta oba dovolj mlada za to mesto, pravijo današnji angleški listi. Sidi-el-Baranija, na bojišču pa piha huda puščavska burja. Težke in lahke enote sredozemske mornarice neprestano vznemirjajo italijanske prometne zveze. Naše ladje so močno bombardirale glavne točke italijanskega umika pri Solumu, blizu egiptske meje, ter Dardijo na libijski obali. Pri ten operacijah ni bila niti ena naših enot najmanj poškodovana. London, 13. decembra, o. Iz Kaira poročajo, da angleška ofenziva še vedno traja in da angleške motorizirane čete potiskajo Italijane proti zahodu. Podpirata jih letalstvo in vojna mornarica. Skupno število vojnih ujetnikov do sedaj ni še točno znano, računajo pa na 20.000 ter ogromno količino vojnega materiala, med katerim so tanki, topovi in strojnice. Angleško letalstvo neprestano bombardira italijanske umikajoče se čete in stalno pomaga svojim prodirajočim četam, če so v nevarnosti. Podrobnosti o poteku še trajajoče ofenzive, niso znane. Nadaljevanje letalske vojne med Nemčijo in Anglijo Nemci so bombardirali Birmingham in Sheffield, Angleži pa Mannheim Berlin, 13. dec. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča snoči: Neka podmornica je potopila štiri trgovske ladje s skupno 30.000 tonami v močno zavarovanem konvoju, ki je bil razgnan. Pri oboroženih ogledniških poletih je nemško letalstvo usmerilo svoje delovanje in napade v glavnem proti ladjam. Neka bomba je težko zadela neko 1500 tonsko trgovsko ladio. Južnozahodno od Clactona se je potopila neka trgovska ladja. Na istem mestu je bila s topovskim streljanjem zadeta sovražnikova petrolejska ladja ter neka druga trgovska ladja s 1500 tonami. V noči med 11. in 12. decembrom so močni oddelki nemškega letalstva izvedli napade na važne vojaške objekte v srednji in v lužni Angliji. Napadi so se uspešno končali. Nekaj angleških letal je vrglo preteklo noč na več krajev v zasedenem ozemlju in jugozahodni Nemčiji eksplozivne in zažigalne bombe, ki pa so povzročile samo neznatno škodo. V neki mali tovarni so bile poškodovane cisterne. London, .13. dec. o. Angleško letalstvo je v noči od srede na četrtek izvedlo velik napad na Mannheim. Bombardiralo je električno centralo, železniška križišča in pristanišče ob reki. Zmetanih je bilo veliko eksplozivnih in zažigal-nih bomb ter povzročenih več požarov. Letala so metala bombe tudi na središče mesta. Druge skupine letal so bombardirale Calais, Boulogne in Etampes. Z vseh teh poletov se eno letalo ni vrnilo. Snočnji napad na Anglijo je bil izvršen na nekatera industrijska mesta v severni Angliji. Napad je bil manjšega značaja. Povzročena škoda ni velika in tudi smrtnih žrtev ni mnogo. V 24 urah so Angleži zbili šest bombnikov, ne da bi sami izgubili kako letalo. Pač pa je bil predsnočnjim hud napad na Birmingham, kjer je bilo porušenih več cerkva, bolnišnic, stanovanjskih hiš in trgovskih poslopij. Smrtnih žrtev ni bilo veliko, pač pa je škoda precejšnja. Berlin, 13. dec. DNB: Močni oddelki nemškega letalstva so zvečer 12. decembra vrgli bombe najtežjega kalibra na Shefield, mesto v srednji Angliji, važno središče jeklene industrije in industrije za oboroževanje. Posadka prvih letal, ki so se vrnila, poroča, da ie bil Shefield nekaj minut po začetku napada na mnogih krajih v plamenu. Menijo, da so se požari z nadaljnjim delovanjem nemškega letalstva tako razširili, da se lahko primerjajo z naj-večjimi napadi, ki so bili izvedeni na London in na mesta v srednji Angliji. Kino Matica Teefon 22-41 Predstave ob 16,, 19 in 21. uri nariPC nrpmipra razkošnega zgodovinskega velefilma iz romantične L/ailCd piCIUierd. dobe viteških dvobojev in ljubezni: ■»'Vitez lagarder V glavnih vlogah: ROBERT VIDALIN, SAMSON FAINSILBER, JOSSELINE GOEL Prirejene po svoječasno najpopularnejšem romanu P. Fevala „Le Boossu ou Le Petit parisien* III Prebrisani, drzni in lepi Lagarder bo očaral vso Ljubljano! Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 13. decembra. Plin jo ie zadušil Malo Pavlico Gregorinovo so pustili starši sumo doma. Bilo je to v Domžalah. Dali so jo v stanovanje, zakurili peč, sami pa odšli po opravkih. Pri gorenju pa so iz peči uhajali strupeni plini, ki jih je mala Pavlica vdihavala. Plini so jo kaj kmalu omamili. Ko se je mati vrnila domov, je našla svojega otroka ležečega na tleh zraven peči. Bila je že v nezavesti. Zastrupila se je z ogljikovim dvokisom. Seveda je bila mati vsa iz sebe in je klicala na pomoč. Hitro so prihiteli sosedje. Nemudoma so odpeljali zastrupljenega otroka v ljubljansko bolnišnico. V bolnišnici so se zdravniki za zastrupljenega otroka zavzeli, toda zaman je bil njihov trud. Proti večeru je otrok izdihnil. Tatvine v mestu Tatovi so pridno na delu in ne mine dan, da ne bi bilo prijavljenih policiji nekaj tatvin. 1 a.tov» izmikajo vse, kar mislijo, da jim bo pnslo prav. Ljubljanski policiji so bile zadnji ca# prijavljene naslednje tatvine: lz stanovanja Marjana Dolovcaka na Bregu št. 18 je' neznan tat ukradel pokromano zapestno uro znamke »Ankerc z zapestnico vred. Dolovček je s to tatvino oškodovan za 800 din. — Nikeljnasto uro je nekdo ukradel tudi iz kurilnice univerze Leopoldu Proseku. Ura je bila vredna 200 dinarjev. — Kaj radi pa tatovi odnašajo razne predmete iz gostiln in ne samo koles izpred njih. Iz neke gostilne je odnesel nepoznan tat tesarju r ranču Žagarju kar cel ročni kovčeg, v katerem je imel razno perilo, dva para čevljev, moški površnik, klobuk, potni list in še kopico drugih dokumentov, ki imajo za okra-denca, veliko vrednost. Če jih ne bo dobil nazaj, si bo moral preskrbeti nove listine, ki pa bodo zahtevale precej kolkovin in drugih potov. Okradeni Žagar trpi v celoti 2300 dinarjev škode. — Branjevka Ivana Slovša pa je policiji prijavila, da ji je zmanjkalo iz veže gostilne »Pod Športne vesti PLAVALNE TEKME V BELGRADU. Predsnočnjim so bile v zimskem kopališču v Belgradu propagandne plavalne tekme, ki jih je organiziral belgrajski plavalni klub »Bob«, Prireditev je lepo uspela, zlasti je bilo veliko gledalcev. Med glavnimi rezultati je treba predvsem urediti uspeh Branka luka., ki je plaval na progi 200 m prosto. Progo je preplaval v čaau 2 :17.6, kar je boljše od obstoječega državnega rekorda. Drugi je bil Balla, ki je preplaval isto progo v času 2 :21.3. Tudi to je najboljši Ballov čas, ki ga je sploh kedaj dosegel. Lep rezultat v štafeti 5X50 m prosto je ■dosegla štafeta Boba v času 2 :25.7 Organizacija tekem je bila prav dobra. Ostali tehnični rezultati so bili: 50 m prosto moški: 1. Miletič, (Bob) 28 7; 2. Zlobin, (Bob) 29.4; 50 m prosto ženske: 1. Fine Draguša, (Ilirija, Ljubljana) 34.8, 2. Dušmanovič (Bob) 40.2; 100 m prsno moški: 1, Parač, (Bob) 1:25.5. 2. Pavlovič, (Bob) 1 :27.8; 100 m hrbtno ženske: 1. Fine Draguša, (Ilirija) 1 :38.3, 2. Bijelič, (Bob) 1 :38.4; 50 m prosto začetniki; 1. Pavlovski, (Rusija) 39.2, 2. Kirijev, (Rusija) 39 9; 200 m prosto juniorji: Skorič, (Bob) 2:57.3; 200 m prosto seniorji: 1. Bijelič, (Bob) 2.39, 2. Kneževič (Bob) 2 :40.8; 100 m hrbtno moški: 1. Ercegan, (Vojvodina, Petrograd) 1 :24.2, 2. Vidovič, (Jadran, Hercegno-vi) 1 :25.1; štafeta 3X50 m mešano: Bušk 1 : 50.8. Prve smučarske tekme na Sljemenu. Prihodnjo nedeljo priredi smučarska sekcija SK Haška prve letošnje smučarske tekme. Tekme bodo v smuku in sicer iz Sljemena. Tekmovali bodo seniorji, juniorji in moštva. To bodo prve letošnje smučarske tekme. GRADJANSKI V BUDIMPEŠTI V nedeljo igra v Budimpešti proti tamkajšnjemu Ferencvaroszu zagrebški GradjansUi. Gradjanski odpotuje v Budimpešto danes s svojo najboljšo enajstorico. Za nastop Gradjanskega vlada v Budimpešti precejšnje zanimanje. V Zagrebu se pa sestaneta v pokalni tekmi prvak hrvaške in srbske lige Concordija in BSK. Povračilno tekmo bo igrala Concordija naslednjo nedeljo v Belgradu. lipo« na Borštnikovem trgu 200 din vredno črno ogrinjalo, spleteno iz čiste volne. Prileti so prebrisanega tatu Ljubljanski policiji se je posrečilo, da je iztaknila in aretirala spretnega in prevejanega tatu, 35-letnega brezposelnega parketarja Franceta Šuštarja. Dalj časa se je že potepal po mestu. Bil je brez pravega zaslužka. Ukvurjal se je s sumljivimi posli. Sodeloval je tudi pri raznih hazardnih igrah in drugih priložnostnih »zaslužkih«. Prišli pa so počasi tudi zanj težki časi, denarja je zmanjkalo, dela ni imel in temna bodočnost je zrastla pred njim. Pomagati si je treba zati, si je mislil France. Toda po pošteni poti, pa dobro živeti, to pa že ne bo šlo. In tako je zašel France na še bolj spolzka pota, kakor pa je hodil doslej. France je bil oni podjetni mož, ki je tako korajžno vlomil dvakrat pri trgovcu Oiupu na Starem trgu. Obakrat je odnesel iz izložbenih oken precejšen plen in se tako za sproti zalagal z manu-fakturnini blagom in izdelanimi oblekami. — Vlomil je tudi v trgovino pri bratih Vlajih v Wolfovi ulici. Brata Vlaja je oškodoval za dobrih 15.000 dinarjev. Odnesel jima je dve večji bali manufakturnega blaga. Ukradeno blago je potem skrival po raznih delih mesta in čakal na ugodno priliko, kdaj ga bo mogel ugodno prodati. Čas pa ga je prehitel. Franceta so policaji iztaknili, pretipali so mu vest in iztaknili tildi skrivališče, kjer je hranil ukradeno blago. K sreči je bilo blago, ukradeno pri Vlaju, še nedotaknjeno in je bilo lastnikoma vrnjeno. F ranče bo za svoje zmikavščine prejel zasluženo plačilo. Nož v hrbet Bilo je včeraj proti večeru v neki gostilni v Novih Jaršah št. 73. Po gostilniških prostorih se je sukala, kakor vsak dan doslej, brhka gostilničarjeva hčerka Vida. Ker je prikupna, prijazna in sploh »feist« punca, je bilo precej fantov, ki so gledali za brhko Vido. Posebno eden je bil vanjo silno zateleban. Ker pa mu Vida ni vračala ljubeznivosti, je postal fant ljubosumen. Njegova ljubosumnost pa je prišla včeraj tudi do dejanskega izraza, toda na dokaj nefantovski način. Ljubosumni fant je prišel včeraj zvečer v gostilno, ne morda zaradi vina, ampak predvsem zaradi dekleta. Ne vemo še, do česa je med njima prišlo, eno pa je gotovo. Kar naenkrat je potegnil ljubosumnež iz žepa nož in ga zasadil Vidi v hrbet. Vida je zavpila in se zgrudila na tla. Takoj so priskočili na pomoč domači in gostje. Poklicali so nemudoma ljubljanske reševalce, ki so ranjeno Vido hitro odpeljali v bolnišnico. Fanta so prijeli. Kaj so vse ljudje izgubili novembra . Ljubljanski policiji so bili v novembru pri-javljeni naslednji izgubljeni predmeti: 1 ban-kovec za 100 din, 2 bankovca po 100 din, 7 bankovcev po 100 din, 4 bankovci po 100 din, 1 bankovec za 500 din, zlata zapestnica z vdelanim monogramom, zlata zapestnica s širokimi členki, zlata zapestnica z verižico, pleteno iz več delov, zlat prstan z rdečim kamnom, zlata brošu v obliki pentlje z briljanti, kromirana zapestna ženska ura z rdečim jermenom, moška zapestna ura na usnjatem jermenu z rimskimi številkami, črna denarnica s 100 din, ključ in drobiž, rjava usnjata denarnica s 516 din in kuponom od pošiljke, rjava usnjata denarnica z 250 dinarji, črna usnjata denarnica s 140 din, rjava moška denarnica s 601 din in računom, rjava moška denarnica s 75 din in ključkom, denarnica s 115 din in rožnim vencem, mala ženska denarnica s^ 320 din in tremi odrezki poštne položnice, čjna ženska usnjata ročna torbica z 20 din in 3 ključi, črna ženska usnjata ročna torbica z 80 din, nalivnim peresom in drobnarijo, rjava ženska torbica s 50 din in dokumenti, ženska ročna torbica z 200 din, poročnim prstanom, 2 ključi iti eno mulo denarnico, rdeča zenska ročna torbica z 200 din, drobižem, 2 ključi in drobnarijo, pločevinasta šatulja z naoč-nikL ženska ovratua boa, ročni kovčeg, nepremočljiva rjava pelerina, konjska odeja (koc), pločevinasta^ kanta za bencin, nabiralna pola meščanske šole Moste, krošnjarska knjižica iz okraja Livno od leta 1939, legitimacija z 600 dinarji, zastavni listek št. 2878, železniška modra legitimacija in legitimacija Planinskega društva, hrunilna knjižica Poštne hranilnice, glaseča se na 1000 din, evidenčne številke moških koles: št. 2-188622-1, 5612-1, 2-8254-1 in pa 2-11858-1. Celjske novice Zlata nedelja v Celju. Združenje trgovcev za mesto Celje obvešča vse svoje članstvo in kupujoče občinstvo, da bodo trgovine v območju celjske mestne občine v nedeljo, dne 22. decembra, odprte od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne. Na sveti večer, 24. decembra, morajo biti trgovine na debelo in njihove pisarne zaprte ves popoldan, ostale trgovine pa bodo zaprte od 5 popoldne dalje, medtem ko smejo trgovine z delikatesami 'obratovati do 7 zvečer, „ Žalostna dogodka s Polzele pred celjskim sodiščem. O hudi prometni nesreči, 22. septembra na banovinski cesti v Parižljah smo v našem listu že poročali. Tega usodnega večera, ko sta se peljala 32 letni gostilničar Cimperman Alojz iz Polzele in Canjko Franc z enovprežnim kolesljem iz Braslovč proti Polzeli skozi Parižlje, sta trčila z motornim kolesom v voz Drev Slavko in Fran-kovič Milan, ki sta se vozila proti Braslovčam. Pri karambolu je vozno oje predrlo Drevu Slavku prsni koš, da je na mestu izdihnil, Frankovič pa je dobil hude notranje poškodbe in je ležal dva in pol dneva nezavesten. Še bolj tragičen dogodek se je odigral dne 27. oktobra v Cimpermanovi gostilni na Polzeli, kjer je v prepiru po nesreči ustrelil v vinjenosti in razburjenosti domači gostilničar Cimperman Alojz svojega mesarskega pomočnika Bratca Antona, da je obležal mrtev. O obeh tragičnih dogodkih je razpravljalo okrožno sodišče v Colju. Cimpermana je zagovarjal celjski odvetnik dr. A. Voršič. V obširnem zagovoru je poudarjal, da je prišlo do tega nesrečnega dogodka v gostilni zaradi nesrečnega naključja in vinjenosti ter razburjenosti. Sodišče je obsodilo Cimpermana po § 177 na eno leto in šest mesecev strogega zapora. Gostovanje ljubljanske Drame v Celju. V torek, dne. 17 decembra bo gostovala ljubljanska Drama s Shakespeareovo žaloigro »Romeo in Julija«. To je tragedija dveh mladih ljudi, ki postaneta žrtvi usodnega sovraštva med njunima rodbinama. Ta igra je poetična umetnina Shakespeara, v kateri je pokazal moč ljubezni in ki se odlikuje s čudovitimi liričnimi in močnimi dra-datičnimi prizori Novi prevod je delo Otona Zupaniča. Zrežiral ga je dr. Bratko Kreft. Scensko glasbo je komponiral komponist dirigent D. Zebre. Načrte za inscenacijo pa je napravil inž. E. Franz. V naslovnih vlogah bosta nastopila: Jan in Levarjeva, v glavnih pa: Nablocka, Mira Danilova, Gabrijelčičeva, Lipah, Kralj, Sever, Presetnik, Skrbinšek, Peček, Gregorin in drugi. Opozarjamo p. n. Celjane na začetek predstave, ki bo oh 19 in to z ozirom na povratek ansambla z zadnjim vlakom iz Celja. Zahtevajte povsod naš list! „Polici!ski dnevnik" ga je spravil pod k!;uč Maribor, 11. dec. Te dni je izšel »Policijski dnevnik«, ki ga ka* kor znano izdajajo naše policijske oblasti. V tem dnevniku sporoča policija vsem varnostnim oblast-vom o izvršenih zločinih in o zločincih, ki jih razna oblastva po državi iščejo. Tako je »Policijski dnevnik« poročal o veliki tatvini, ki jo je v Brčkem v Bosni izvršil delavec Karel Simonič, doma z Gočovskega hrha v občini Sv. Trojice v Slov goricah. Možakar je bil v Bčr kem zaposlen pri pekovskem mojstru Tasu Djor-djeviču. Temu je lepega dne razbil železno blagajno, vzel iz nje svojo poslovno in vojaško knji* žico in mojstrovih 10.000 dinarjev. Z vsem tem je neznano kam Izginil. Naša oblastva, opozorjena o tem zločinu v »Policijskem dnevniku«, so postala pozorna. Upravičeno so domnevala, ta se bo Simonič pojavil kje v Sloveniji, če že ne v rojstnem kraju. Domneva se je izkazala za pravilno. Simonič je prišel na svoj dom, kjer je padel v roke pravice. Sedaj se nahaja v zaporih mariborskega okrožnega sodišča. Pri Simoniču so od ugrabljenih 10.000 dinarjev našli le še 4.000 dinarjev. Pri zaslišanju je izpovedal, da ga je k tatvini nagovoril njegov bivši delodajalec v istem kraju. To nagovarjanje da ga je napotilo, da je s sekiro razbil blgajno in iz nje pobral, kar je smatral za vredno. Po izvršeni tatvini je takoj odšel na prvi vlak, s katerim se je odpeljal v Osjek, odtod pa proti Zagrebu, kjer je razkošno živel nekaj dni, potem pa odšel v svoj rojstni kraj, kjer so ga prijeli. Murska Sobota Lov na zajce je v polnem teku. Prekmurje je znano kot zelo bogato z zajci. Niso redki dnevi, da naredijo tako imenovani krožni lov in ustrelijo po več sto zajcev- Posebno lansko leto so jin vozili kar s tovornimi avtomobili in jih potem prodali največ v Čakovec. Kljub temu, da je lansko leto paalo več tisočev dol-goulicev, so naredili preteklo zimo na sadnem drevju ogromno škodo. Tudi letos ni izključe-no, da^ nas bo obiskala huda zima in zajci bodo spet, če ne bodo sadjarji pravočasno zavarovali sadno drevje, čistili zobe z lubjem sadnega drevja. Sanjarji se letos tolažijo, da je dol-trouhcev manj, ker jih je precej pobrala lanskoletna zima. Temu v prilog govorijo tudi letošnji lovi. ker je baje število ustreljenih zajcev na teh lovih znatno manjše kot lansko leto. Morda bodo letos zajci le prizanesli sadnemu drevju, vendar jim ne smemo preveč zaupati Grof in Panič obsojena. Pes neike zasebnice v Soboti je ugriznil Grofa Ivana iz Veličan. Stara zasebnica je Grofu majhno rano izprala in zavila ter mu dala primerno odškodnino, ker ni hotela imeti opravka s sodiščem. Grof je boječnost starke izkoristil in se domenil s svojim tovarišem Paničem, ki je začel od starke izsiljevati denar. Najprej ji je prišel povedat, da je moral Grof v bolnišnico, nato, da so mu morali odrezati nogo, nazadnje, na je Grof umrl. Starka je vse verjela in plačevala vedno večje zneske. Toda zvita prevara je kmalu prišla na dan in Panič je moral z »umrlim« Grofom pred okrožno sodišč, kjer je Pa»'^ dobil 6, Grof pa 5 mesecv strogega zapora, Poročen mož obsojen zaradi ženitnega sleparstva Maribor, 12. dec. Kurjač državnih železnic v Mariboru, 42 letni Ivan Kaufman, je leta 1936 delj časa živel v Murski Soboti. Tam se je seznanil z Rozo Rafaelovo. Če prav je bil Kaufman takrat že poročen in oče, je Rafaelovi natvezel, da je še samec. S tem si je omogočil pot do Rafaelove, s katero sta kmalu začela razmerje. Konec leta 1936 je Rafaelova po zgledu tolikih Prekmurk odšla na sezonsko delo v Francijo. Tam se je pridno lotila dela in varčevala, kar se je dalo. K delu in pritrgovanju od ust jo je gnalo upanje, da se bosta s Kaufmanom po njenem povratku iz Francije poročila. Rafaelova je svojemu »zaročencu« popolnoma zaupala in verjela vsem njegovim obljubam. Pred njenim odhodom v Francijo sta se domenila, da bo Rafaelova ves prihranjen denar pošiljala Kaufmanu, ki ga bo nalagal v hranilnico, da bosta ob vstopu v zakon imela nekaj prihranjenega denarja. Rafaelova je Kaufmanu prvi denar poslala meseca decembra 1936. Kaufman ji je takoj pisal, da je denar sprejel, da ga je pa moral porabiti zase, ter da ji ga po pošteno vrnil. Istočasno ji je svetoval, naj pridno varčuje in pošilja denar, ki ga bosta za poroko potrebovala. Rafaelova mu je res denar še pošiljala, on pa ji je v pismih zagotavljal o svoji ljubezni in srčni želji, da se čim-prej poročita. V pismih ji je sporočal, kako je za njen denar kupil parcelo, na kateri je že pričel graditi hišico in da jo bo iz Francije poklical k poroki, čim bo hišica dograjena in sposobna za vselitev. V teh najlepšh upih pa je Rafaelova dobila usodno pismo, katerega ji je nekdo pisal od doma. V njem ji je bilo sporočeno, da je Kaufman že poročen in oče več otrok in da hišica, o kateri ji toliko pisari, ni njegova, marveč last njegove žene. Po prejemu tega pisma se je Rafaelova vsa potrta podala na naš konzulat in tam prosila, naj naša oblastva uvedejo preiskavo. Oblastva so takoj uvedla preiskavo in ugotovila Kaufmanovo sleparijo, zaradi katere se je znašel pred sodniki. Prva razprava je bila že me-sec® _februaria, Pa so jo takrat preložili, ker je sodišče hotelo zaslišati tudi Rafaelovo. Kaufman se je zagovarjal, da je imel trden namen Rafaelovo poročiti, ker se je od svoje sedanje žene nameraval ločiti in da je res kupil parcelo in začel zidati hišico. Lastna žena je Kaufmana hudo obremenjevala. Izpovedala je, da živita z možem ločeno, da pa ločitve ni izreklo sodišče. Dalje je izpovedala, da je njen mož hud ženskar in da ima nezakonske otroke, vsakega z drugo žensko. Končno je še izpovedala, da je parcelo kupila ona in da je mož prispeval le 200 dinarjev. Ves ostali denar, ki ga mu je poslala Rafaelova, je bržkone zapravil. Vsega skupaj je Rafaelova svojemu »zaročencu« dala blizu 10.000 dinarjev. Tako je prevarana Rafaelova ob ves svoj težko prisluženi denar, po-leg tega pa ob veliko upanje, da bo v lastnem domu mogla zaživeti lepo družinsko življenje. Pri današnji razpravi je bil Kaufman obsojen na pet mesecev strogega zapora, 300 dinarjev denarne kazni in na dve leti izgube častnih pravic. NA ZAPOVED KRALJ I C E... FILMSKI RO MAN »Nisi pravičen niti do samega sebe! Španijo bi rad uničil, kajne, in to samo, da bi se na ta način lahko povzpel do vrhunca slave. Res je, zmagal 6i pri Cadizu, tega se ne da zanikati, pridobil s« si simpatije in naklonjenosti anglešk. ljudstva. Preveč si popularen, preveč pogosto te izgovarjajo vsa usta! Narod ima že rajši tebe kakor kraljico! Pazi se, dragi moj E«sex! Rečem ti, da kraljica v tej zadevi ne pozna nobene šale. Ne bo dopustila, da bi kdo zasenčil njeno slavo in njen ugled ...« Essex je molče poslušal Bacona. Nekaj časa na njegove besede ni nič odgovoril. Potem pa je dejal: »Tedaj moram čakati...? Jaz sem plemenitega rodul Moji dedje so bili na dvoru kralja Johna! Kar so plemiči učili kralja, to jaz lahko učim kraljico!« »To je Izdajstvo! Poginil boš, če se ne boš spremenil! Elizabeta je kraljica, to si izvoli zapomniti in več ne pozabi!« »Kralj ica je samo... ženska!« »Boji se samo enega moškega... Tebe! In gotovo čisto po pravici! »Po pravici, utemeljeno? Kaj govoriš? Zakaj ee me boji? J$e sem zvest, vdan, lo- jalen, mar ni res? Kaj potem hoče še več? In kako me je nagradila za zmago in za vso mojo vdano službo njej in Angliji!« »Tebe je težko ukrotiti! Znan in priljubljen general sil Ljubi te, pa se te tudi boji — in če jo ti ljubiš, ali pa ne!« »Jaz da jo ljubim? Seveda jo ljubimi« »Človek, ki je mlad kakor ti...« »Tudi če bi bila stara čarovnica, bi vse okrog sebe zasenčila! Ona je čarovnica! Ljubim jo, rad |o imam, hkrati pa jo tudi sovražim! Obožavam jo!« »Seveda, s te strani jo ti bolje poznaš. Toda, dovoli, da te posvarim ... Nikar ne verjemi preveč nobeni ljubezni najmanj pa ljubezni kakšne kraljice. Take ljubezni so od sile nevarne Ne bi bil ti prvi, ki bi moral svojo preveliko prepričanje o ljubezni plačati z glavo. Dobro pazi na mejo, če nočeš propasti in obžalovati svoje nepremišljenosti!« »Hvala, dragi učitelj Bacon za tvoje lepo predavanje in dobro mišljeni nasvet!« »Nasvet, ki ga ti po vsem videzu ne boš upošteval, kajne?« »Skoraj res ne ., Ne da bi kaj opravil, se Bacon počasi odpravi nazaj proti Londonu. Ko bi ta sposobni človek ne bil tako obupno trmast! Vse bi se dalo urediti — tako pa si s 6vojo nesrečno 6vojeglavnostjo sam koplje grob. Le kam ga bo neki to privedlo. Dobrega se mu nič ne obeta. On, Bacon, predobro pozna kraljico. Elizabeta ne bo popustila, v teh reečh ne pozna šale — in četudi bi morala zatreti klic srca. Ta vladarica je ženska z močno voljo — take vladajo narodom in možem s svojo neupogljivo voljo. In če jih obvladajo kdaj čustva, jih znajo obrzdati brez oklevanja, četudi jim potem krvavi srce. Jeklo je udarilo ob jeklo. Ne Esses, ne Elizabeta ne bosta popustila, ko sta 6e sporekla. In prav v tem je nesreča: tako lepo bi lahko shajala, tako dobro se razumela. Ponos pa je trčil ob pono6 — in ta spopad bodo na vsak način poskušali izkoristili vse temne, nevoščljive osebnosti, ki stalno v kalnem ribarijo. So že začeli izpodjedati Essexov ugled pri kraljici, že spletkarijo — in prej gotovo ne bodo odnehali, dokler 6e jim ga ne bo posrečilo spraviti 6 pota. Ko je vendar Essex stokrat več vreden tako po svojem ravnem in odkritem značaju kakor po sposobnosti kot vsi skupaj! Toda bil je ob nesrečni uri rojen, prav zares! Nič kaj vesele misli ne obhajajo dobrega Bacona, ko stopa v kraljičin dvor. Zal mu je pogumnega fanta, žal pa tudi kraljice Elizabete, ki 6e muči, potem ko 6i je sama nakopala na glavo nevšečnosti, nesrečo, žalost in zapuščenost. Toda, saj sta po veem videzu njen in njegov zna- čaj preveč trda, preveč neizprosna, da bi mogla popustiti. V vsaki najmanjši ljubeznivosti, ki jo je kdo od njiju prvi pričel, bi gledal ponižanje Moralo je tako priti... Z zaskrbljenim obrazom sede v svoji sobi za mizo in se zastrmi v rumeni, mir. ni plamen lojenke. Puste misli mu še dolgo ne dado miru. S temnimi slutnjami se mu v tej samotni uri javlja bodočnost. Velikemu možu se v poveličanih obrisih kaže vzvišenost in siromaščina človeškega srca, ki okleva med ljubeznijo in ponosom in 6e strmoglavo meče tragediji v naročje. * Pri stari kovačnici blizu Londona, na samotnem kraju 6e je nenadoma pojavil jezdec. Očitno je bil to glasnik, kakor bi se dalo sklepati po njegovi obleki in opremi. Utrujen je bil videti in komaj se je drža! na nogah. Poprosil je ea vrč vode in ko si je nekoliko opomogel od naporne ježe, je s hripavim glasom vprašal, katera pot drži v London, Kovač mu je pokazal. Ze v naslednji minuti je jezdec spet kakor blisk šinil v označeno smer. Videlo se mu je, da se mu slovito mudi in da nosi s seboj zelo važna sporočila. V hipu izgine kovaču izpred oči. * V kraljičini sobi so zbrane vse dame. NI pa več tiste prejšnje veselosti in brezskrbnosti ^ Kraljičine spremljevalke so se zresnile in zbrane v kotičku samo šepetajo. Malo dalje naprej, v levi, kraljica sedi za šahovsko mizico. Njej nasproti sedi lady Penelopa, ki prav ta trenutek vleče novo potezo. »Penelopa, kraljico bi rada vzela, tako? Mislim, da si le preiveč nasilna!« To pravi kraljica Elizabeta. »Prav vsako figuro je mogoče vzeti!« ji odvrne lady Penelopa. Kraljica je živčna, nestrpna.. »Vem, da to misliš! Toda kraljica bo 6v o jo zavarovala! Zakaj ne premakneš figure? Ali mar nočeš več vzeti... moj® figure?« Penelopa napravi odločilno potezo. »šah, Veličanstvo! Zdaj je E^raljica bfe^ močil« Skoraj v jezi ji odvrne Elizabeta: »Kraljica ni nikdar brez moči, zapomni sl to! Na primer, poglej!... « In z eno samo srdito kretnjo podre pomete vse figure s šahovske deske. Penelopa se preplašeno začne opravičevati: »Nism bila nikakor za igro, toda Vaše veličanstvo mi je zapovedalo, naj igram. Danes Vaše Veličanstvo prav gotovo ni bilo dobro razpoloženo za šah!« (Dalje Stran 8. tu in tam Trgovinski minister dr. Andres je dal ob uveljavljenju uredbe, ki uvaja nove vrste ljudski kruh, izjavo, v kateri je navajal razloge, zakaj je vlada posegla po tem ukrepu, da bi zagotovila vsemu jugoslovanskemu prebivalstvu hrano do nove žetve. Minister ie rekel, da je bilo treba urediti vprašanje pšenice, kajti žetev je bila manjša, po drugi strani pa so se pridelovalci začeli ogibati prodaje na svobodnem tržišču. Tako je začele zmanjkovati žita Enotno niletev krušne moke pa je vlada uvedla zaradi tega, da bo sedaj laže nadzirala mletje, ker mlini ne bodo smeli več mleti bele in krušne moke, pač pa edino le novo krušno moko. Nove odredbe bodo stopile v veljavo z novim letom in tedaj bodo začeli peki peči tudi s koruzno moko mešani kruh. Vlada bo tudi skrbela, da bo ta novi kruh dober in bo strogo nadzirala delo pekov, kajti od tega bo v veliki meri odvisno, če bo novi kruh res dober in okusen. 50 milijonov dinarjev kredita bodo dobile na-bavljalne zadruge za uslužbence državnih železnic. Zadruge so bile prisiljene omejiti kreditiranje svojim članom in so zato poklicale na pomoč prometnega ministra. Ta je dobil od vlade pooblastilo, da sme dati nabavljalnitn zadrugam železniških uslužbencev 50 milijonov dinarjev kredita P° 4% obresti iz pokojninskega sklada uslužbencev državnih železnic. Zadruge bodo smele to posojilo porabiti izključno le za blagovno kreditiranje članom, Nad uporabo posojila bo prometni minister izvrševal potrebno nadzorstvo. Zagrebška mestna občina je določila novo ceno za malo prodajo jedilnega olja na svojem področju. Cena bo znašala odslej 21.75 din in bo torej za 5-25 din nižja kakor cene olja v drugih delih države. Obenem je mestna občina določila tudi cene za riž italijanskega porekla Trgovci na debelo ga bodo smeli prodajati po 12.70 din, trgovci na drobno pa po 15.50 din. Arhijerejski sabor pravoslavne cerkve je zaključil svoje delo in objavil za javnost sporočilo o predmetih, ki so bili na dnevnem redu zasedanja. Bavil se je s položajem cerkve, posebno pa s težkim gmotnim položajem pravoslavne duhovščine. Poudaril je, da se opaža, da se srbskemu narodu godi krivica in da bo treba te krivice na vsak način popraviti. Končno so na zasedanju izvolili tudi novega vikarnega episkopa pri patriarhiji v osebi kateheta na neki belgrajski gimnaziji, Valerijana Stefanovča. Novi vikarni episkop je star komaj 32 let. Predsedniitvo Glavne zadružne zveze je imelo v Belgradu pod predsedstvom ministra dr, Antona Korošca svojo sejo, na kateri je določilo, da bo občni zbor Glavne zadružne zveze 21. decembra v Belgradu. Govorili so tudi o drugih perečih vprašanjih in posebno poudarili, da je zadružništvo pre-važna ljudska ustanova in mora zato uživati zlasti v sedanjih časih svojo avtonomijo in svobodno delovanje. Ugotovili so, da so vse zadruge in zadružne zveze v tem vprašanju popolnoma soglasne in edine. Svoboda je zadrugam potrebna zlasti zaradi sedanjih težavnih razmer. V Skoplju se bodo te dni z raznimi spominskimi slovesnostmi spominjali petindvajsetletnice smrti skopljanskega metropolita Vikentija Krdžiča, ki je bil med sovražno zasedbo Srbije usmrčen in 'sežgan. Metropolit je skupaj s srbsko vojsko pred 25 leti bežal proti Albaniji, toda tik pred mejo se je ustavil in sklenil, da bo ostal z ljudstvom in da bo z njim nosil vse trpljenje in preganjanje. ,.e dva dni po tem. ko je sovražnik zasedel Skop-'je, so ga prijeli z ostalimi pravoslavnimi duhovniki vred- Kakor je tedaj brez sledu izginilo zelo mnogo duhovnikov, tako je sovražnik storil tudi * metropolitom Vikentijem Nekega večera so mu na ramena nadeli posodo s plinom in ga gnali v Kačaničko Klisuro. Tam so ga s plinom živega zažgali. Njegov pepel pa so potem razmetali, da je izginila sleherna sled za zločinom. Sneg, ki pada močno v južnih krajih naše države, dela že velike neprilike tamkajšnjemu prometu. Okrog Tetova, Kičeva, Debra in Ohrida ga je zapadlo že toliko, da je oviran ves avtobusni promet in bo verjetno sploh prekinjen, če bo sneg padal še naprej. Svojo prvo žrtev pa je mraz zahteval v okolici Bjelovarja. Zjutraj so sredi poti našli posestnika Ivana Greguriča. Moža je mraz tako zdelal, da je onemogel padel in potem zmrznil. Posebne vrste gumijasto obleko za reševanje brodolomcev je izdelal bivši gostilničar Franc Furijan. S svojim izdelkom je prižel v Belgrad in tam vpričo liudi pokazal s plavanjem na Savi, da njegova obleka obvaruje človeka pred utopitvijo. Furijan je prepričan, kakor pravijo belgrajski časopisi, da bo dobil za svoj izum podpornika, ki mu bo omogočil fabrikaciio gumijaste obleke, katero bi potem rabili lahko ladijski potniki po vseh širnih oceanih. Pred pančevskim sodiščem se |e bil zaključil proces proti odvetniku Marku Fatiču, ki je bil med popivanjem v gostilni ubil svojega stanovskega tovariša odvetnika Jeleniča. Pred sodiščem se je Fatič spretno zagovarjal rekoč, da je bil tako P'jan, da ni bil več razsoden. Predložil je tudi iz-yedeniška mnenja več zdravnikov, ki so rekli, da le Fatič ob pitju alkohola nerazsoden. Popolnoma nasBtotno pa so ugotovili trije belgraiski psihiatri. °dišče je izreklo kazen, in sicer štiri leta in dva meseca strogega zapora, obenem pa obsodilo Fa-tica tudi na izgubo odvetništva. Fatič se je proti obsodbi pritožil. > fTl Trd in trpek je Drobne iliace z ulice ob Ljubljana, 13. decembra. Megleno, mrzlo zimsko jutro je. Oblečen moraš biti kar dobro, sicer te mraz prekmalu strese in se ti kar zaje v telo. Hiteti moraš, prestopati in spešifi korake, da mraza ne začutiš še v noge. Kar težko je in precej hudo, preden si noge zopet ogreješ. In kako je neprijetno, če te zebe v noge. Po vsem telesu te mrazi, siten si in se slabo počutiš. V takem vremenu sem stopil zgodaj v jutru na ulico in mahnil sem jo po Dunajski cesti. V obraz je kar rezalo, ušesa so pekla od mraza. Z nekim namenom sem to storil Ulice so bile še skoraj prazne. Vedno bolj so se polnile. S previdnim korakom, da bi mi ne spodrsnelo, sem gledal, da bi kaj videl. Oblečen v toplo zimsko suknjo in s kučmo na glavi sem se še dobro počutil. Ob rair urf n>eš na dsto Tam iz daljave, tam iz megle prihaja sključena postava že priletnega moža-delavca. Tudi on je zavit v svojo, a ponošeno obleko. Pravi, da mu je še dokaj toplo. Njega ne zebe, gotovo je navajen tako že od nekdaj, ko ni nosil nikdar ničesar toplejšega na sebi. Ogovoril sem ga in skupaj sva potem korakala proti mestu. Kaj kmalu sem spoznal, da je zidarski delavec. Na desni strani je bil nekoliko debelejši. Ko sem ga vprašal, zakaj, je odpel svoj suknjič in pokazal moder lonček, v katerem je imel hrano za ves dan. Iz malhe pa je štrlel vrat pivovske steklenice. V njej je biia kava. Z njo naj bi si tešil žejo čez dan in prigrizoval kruh. Denarja ni, da bi šel na čaj ali na kak drug priboljšek, kajti vse to stane denar in tega danes vedno primanjkuje. Tožil mi je, kako je pozimi težko iti na delo daleč v mesto. Kolesa nima, peš pa ima pol drugo uro hoda. Ze zgodaj zjutraj, v trdi temi mora vstati in hiteti na delo. Poleti ali spomladi je ta pot celo lepa. Sonce že sije, toplo je in jutro osvežuje človeka. Sedaj pa je pot tako pusta in iz dneva v dan se boji, da zapade sneg. Potem pridejo še mlakuže in plundra, da pride že na delo ves premočen. Potem ni čudno, če je ves revmatičen in bolehen. Vse to potrpi, le da ima delo, kajti zima ni naklonjena zidarjem. Pozimi ni deia zanje in živeti morajo od prihrankov poletnega dela. Ura je bila že pol sedmih. Prišla sva do mesta. Odšel je na zgradbo. Polir je udaril po gongu, to je kos viseče traverze ali starega železa, in sto rok se je vrglo v borbo za vsakdanji kruh. Železničar je velik trpin Pred menoj je železničar, s torbo v roki in oblečen v kožuhovinast plašč. Težki škornji na nogah razodevajo, da je zavirač in da se je dobro zavaroval proti mrazu. »Da, da, železničar stoji vedno z eno nogo v grobu, z drugo pa v kriminalu.« Tako mi je pričel tožiti in dodal, da je bil komaj dvanajst ur doma, pa mora že zopet na vožnjo. Večkrat še teh dvanajst ur ni, samo nekaj ur počitka ima, pa že mora vzeti svoj kovčeg in iti na trdo delo. Da, ta kovčegl Včasih je bil kar cela shramba za jedila, danes pa je v njem kaj skromen prigrizek. Steklenica toplega čaja, kos kruha, včasih fižol, včasih pa tudi kaj mesnatega. Skromna je ta hrana, plače pa tudi. Doma pa je družina velika, otroci hodijo že v šolo in knjige so tako drage. Saj bi si med potoma sem pa tje na kakšni postaji privoščil kaj boljšega, pa kaj, draginja raste vsak dan, mesečna plača pa ne dovoljuje takih priboljškov. Na kolodvoru so vriskali stroji in klicaii ljudi-stroje. Dolga bo njegova pot do Maribora, doma pa bo žena v skrbeh, otroci brez pravega nadzorstva, on pa bo garal za vsakdanji kruh. Perke iz Bizovika Tam od Bizovika hite v jutranjih urah v mesto perice s svojimi vozički. Kar zvrhano imajo naloženega belo opranega perila. Vsaka cula je namenjena drugi stranki. Kar prijetno diši. Kot sneg je belo. Koliko truda pa je tudi bilo treba, da je postalo tako belo. Težkega truda, poleti in pozimi, v vročini in mrazu morajo ob mrzli vodi stati pri perivnikih in prati, Roke kar spokajo od mraza m marsikatero trga po udih. V mestu hitro razdele cule in že polnijo vozičke z ulazanim perilom. Dan za dnem poteka tako njihovo življenje, vedno ena in ista pot: Iz mesta umazano, v mesto čisto perilo. Da, tudi perice imajo trd kruh. vsakdani! kruh zgodnjih jutranjih urah Solarji, uradniki Osma ura se bliža. Ceste so žive kot mravljišče. Vse hfti za svojim delom. Dijaki hite v šolo, proti šolskim poslopjem postajajo gruče šolarjev vse gostejše, velika široka vrata se odpro in jih sprejmejo vase. Uradniki hite v svoje urade. Nekateri še neprespani, drugi so čmerni, tretji zaskrbljeni. Vsi se stiskajo v svoje suknje in mraz jih preganja v tople sobe. Tamkaj se zagrizejo v svoje delo in rešujejo akte. Včasih se odtrgajo iz te globoke zamišljenosti in misel kar sama roma, da se sam ne zave kam. — Včasih nekoliko zasanja, pa se zopet strezni in poprime za delo. Toliko dela še ima in mu nikakor ne gre od rok. Draginja ^a ubija in skrbi ga preganjajo. Oh, ta vsakdanji kruli. Za pismonoša ni počitka Osem je ura. Iz velike veže so se vsuli z velikimi torbami pismonoše. Kar resni so, kot da bi se zavedali, da prinašajo marsikateremu srečo, veselje. Zdi se, kot da so obzirni, kot_ da Vremensko poročilo Kraj Sarometer-sbo stanje lempe-rti tur ji r C‘ 03 a ► ■te "O C Jo si o Veter l smer, jakost) Pa vi da- ne * cc sem jaz. Prepričan sem bil, da bom jaz dobil igro, ker se je Bunton bal | dr. Loseja. Ko pa ste ee vi pojavili v hiši, j se je položaj popolnoma tepremenil. Kelly 16e je zbal, da se vsa stvar ne bo srečno i končala in zato je napravil trapasti aten-' tat na va6. Ko so nato ubili starega Bun- tona, sem 6e zbal, da bo ta denar propadel, ker sem vedel, da je imela Dora eve-ze z Losejevo bando.« »Ali ste zaradi tega odpeljali doktorja Loseja?« »To je bil pravi vzrok, gospod inšpektor.« Doli v predsobi so se začuli neki novi glasovi. To so bili policaji, ki so prišli, da bi odpeljali ujetnike. »Prišel je avtomobil za ujetnike,« je javil Coonor Catieemu. John Bunton 6e je od strahu ves tresel. Oči vidno se je boril s samim seboj, ker bi bil rad nekaj povedal. »Vi Ria ne morete obtožiti kot mo. rilca,« je začel stokati. »Jaz nišam izvršil tega umora, gospod inšpektor! Pisal sem samo ona nes ečna pisma. Ona .. ona,« je rekel in pokazal na Doro, »me je navedla na to.« »Takoj ga odpeljite,« je ul azal Catleen, »in obenem z njim tudi Honerja.« V sobi sta ostala samo Dora Dabrey in kapitan Catleen. Nekaj časa sta se samo nemo gledala, potem pa je ona prva Spregovorila: »Dobili ste igro, inšpektor ... jaz...« »Jaz samo nečesa ne razumem,« je rekel končno Catleen. »Kako ie bilo mo- goče, da je taka ženska kot ste vi, prišla v krdelo takih hijen kot so Lose, Morris in Bun ton ...« Ona je zmignila z rameni in komaj slišno rekla: »Sedaj je prepozno za kesanje.« »Vi ste zelo nadarjeni in vsekakor bi dosegi! v življenju velike uspehe,« je nadaljeval Catleen. — »Toda zdaj vse tako kaže, da boste za nekaj čas« morali obleči sivo uniformo, o kateri sva včeraj govorila.« Naenkrat je Dora dvignila glavo: »Tako lepo deklico? Jaz mislim, da ne bo treba. Sicer pa, ko bo sodišče zvedelo za vse zločine Rogerja Buntona, mislim, da ne bo niti najstrožja porota smatrala njegove smrti za nenadomeatoo iz. gubo človeštva ...« Dora Dabrey se je skušala malo nasmejati. »Nikar me ne pozabite ob vsem tem, kar se je zgodilo! Skupaj sva preživela nekaj težkih ui grenkih ur. Obiščite me kdaj!« Catleen je prikimal. »Dobro, prav gotovo bom prišel,« ji je pritrčno rekel, oči pa so se mu radostno smejale. KONEG Stoletnica Napoleonovega pogreba v Parizu Te dni bo Francija slavila eno 6vojih najbolj ganljivih stoletnic v svoji zgodovini: stoletnico prenosa Napoleonovih zemskih ostankov v Francijo. To se je zgodilo 15. decembra 1840 ob ogromni ude-| ležbi ljudstva. Napoleonovo truplo so tedaj položili v grobnico v Invalidskem domu v Parizu. Poslušalci francoskega radia bodo imeli priliko slišati obnovitev te manifestacije. Za osnovo bo služilo besedilo velikega pesnika Viktorja Hugoja, ki je popisal vso svečanost, parade in sprevode čez Elizejske poljane. Pred 15. decembrom bo francoski radio vsak dan obujal spomine na smrt Napoleona, ki je izdihnil na skromni postelji na otoku Sv. Helene. Francoski radio je vložil mnogo naporov, da bi z reportažo o prenosu Napoleonovih posmrtnih ostankov poudaril tisti pomen, ki ga zasluži obletnica tako velikega zgodovinskega dogodka. Pri izvedbi te reportaže bosta sodelovala dva polka pehote in konjenice in 3000 mož iz vrst mladine. V angleški tovarni, kjer izdelujejo najtežje tanke. Baden Powell, ustanovitelj skavtov, ki je umrl, pa je le še živ Te dni se je razširila vest, da je umrl skavtski organizator Baden Powell, Toda smrt mu je za enkrat še prizanesla in listi, ki so jo sporočili, so morali preklicati. Njegovo življenje je bilo zelo zanimivo. Smrt je starega skavta že enkrat držala za vrat in o tem pripoveduje zgodba sledeče: V Indiji je težko zbolel, ko je bil že major in najbolj znan častnik angleške vojske. Zdravnik ga je pregledal m rekel: »Če bo imel srečo, se bo še izmazal.« Ko je zdravnik odšel, ga je obiskal neki prijatelj in rekel: Ali si bolan? Škoda! Čez štirideset dni bo odšla neka kolona in poveljstvo je sklenilo, da jo boš Ti vodil, če boš ozdravel.« Ta vest je na PoveHa tako delovala, da je pozabil na vse, samo ne na odločno voljo, da kljub vsemu ozdravi. Zdravnik si je na V6e načine prizadeval, da bi bolnik bolezen prebolel in popolnoma ozdravil. Ni še minilo štirideset dni, ko je Powel že toliko ozdravel in se popravil, da je vstal iz postelje. Zdravnik pa mu ni dovolil, da bi se podal na težavno pot in vodil kolono. Naslednji dan so v bolnišnico pripeljali nekega njegovega tovariša, ki je tudi zbolel za des. interijo. »Z menoj je konec, umrl bom«, je rekel Powellu. »Bedak! Jaz sem bil še huje bolan kakor Ti, pa sem le ozdravel. Ne misli na bolezen, ampak na to, kaj boš delal, ko boš zapustil bolnišnico.« Kljub zdravnikovi prepovedi je odšel Powell e tremi vojaki za kolono, ki jo je dohitel in odpeljal v še neposlušne indijske kraje. Ta njegova zgodba dokazuje, da Je mož zelo odločne volje, ki 6e mu smrt že v druge, ni upala blizu. Njegovo življenje v začetku ni bilo ravno z rožami posejano. Bil je šesti otrok siromašnega pastorja, ki ie imel deset sinov. Ko je bil Powell star tri leta, mu je umrl oče. Ker ni imel sredstev, ni mogel študirati. Z dvajsetimi leti je vstopil v angleško vojsko, da bi si zaslužil 1 »kraljevi šiling«. Zaradi tega ai postal še bogat, vendar pa je zadovoljno živel. Čeprav ni živel bogve kako resno in pametno, vendar se ni nikdar napil, keT je bil »tretji kozarec vina vedno slabši od prvega«. Bil je član pustolovce družbe »Bosporski bratje«, ki je imela nenavaden obred: Zlagali so stole v piramido, potem pa skakali med nje, čez mize. Piramide so se podirale, stoli seveda pa dobili »poikodbe«. V vojni s Žuli (1879—1899) se je posebno izkazal in tedaj se je začela njegova življenjska pot. Powell ni oe velik, ne močan, toda izredno hiter, spreten, vztrajen, izreden opazovalec in začuda hladnokrven, kar pove naslednja zgodba: Nekoč so ga poslali z nekim njegovim tovarišem na ogled v pokrajini Mateba. Iz taborišča je odšel popoldne, jahal po puščavi vso noč in je šele pred jutrom odkril sovražne postojanke. Ravno ko se je pripravljal, da se bo vrnil, je opazil prekrasnega leva Prilika je bila, da nič take. Powell in njegov tovariš sta snela puški z rame, pomerila, ter ter sprožila. Krogle pa so leva samo težko ranile. Dvignil se ie in pognal proti lovcema. Ko je lev prišel blizu, je Powell še enkrat ustrelil in do smrti pobil razjarjenega leva. Čeprav je bil sovražnik blizu, sta predrzna lovca začela devati leva iz kože. Tedaj pa so zažvižgale krogle sovražnika, ki ju je opazil. Toda lovca si nista iz tega nič storila in 6ta svoje delo do konca opravila. Sele ko sta imela kožo, sta se povzpela na konja in jo odkurila kar se je dalo. Drugič zopet je vodil majhno ekspedicijo v Šanti, ki so jo angleški vojaki imenovali »Pokopališče belcev«. Prišli so v velik in neprehoden gozd, kamor še ni prodrla človeška noga. Tla so bila močvirnata in ekspedicija je noč in dan vdihavala duh, ki je spominjal na gnijoče zelje. Živeli 60 od banan. Vsak dan so prepotovali dvajset milj »praznega želodca in lahkega srca«. To je nekaj podatkov o življenju zanimivega moža, ki je pred nekaj tedni umrl, za časopise seveda, v resnici pa še pri moči, kakor da se za skavta spodobi. Finska prosi pomoči v Ameriki Finski poslanik v Washingtonu Prokop je te dni poslal ameriški javnosti prošnjo za pomoč Finski. Prokop pravi, da Finska potrebuje pšenice, suhega sadja, zdravil, oblek, čevljev in mila. Zlasti pa je Finski najbolj potreben denar, da bi lahko kupila tisto, kar ji je potrebno. Različne teže Če hočete koga preizkusiti, koliko konjskih eil žene njegove možgane, ga navadno vprašate, koliko tehta kilogram svinca in koliko kilogram perja. Seveda so to že obupni poskusi in pravijo, da kadar bo konec vojne, bo moral V6ak poslanski kandidat in vsak, ki se bo spustil v politično morje, zadovoljivo odgovoriti V6aj na tri podobna vprašanja. Na prvi pogled 6e zdi tako vprašanje smešno in človek zaradi takega zadovoljivega odgovora gotovo ne bo postal član akademije, toda če se vprašamo, koliko tehta liter vode in koliko liter živega srebra, pa postane stvar že malo drugačna. Liter vode tehta 1 kilogram, liter živega srebra 13.6 kg, liter olja pa 900 gr. Liter petroleja pa je še lažji in tehta 800 gr, liter špirita pa 6amo 700 gr. Po drugi strani pa imamo težke litre. Tako tehta liter zlata 19.2 kg, liter svinca 11.3 kg, liter srebra 10.4 kg, liter železa 7.7 kg, liter voska pa 900 gr. Seveda je še mnogo drugih stvari, ki ima vsaka 6vojo težo in tudi naš slavni cviček, ki je marsikje enak teži vode. Strašna poplava v Odrinu Poplava reke Marice v okolici Odrina so te dni zavzele tak obseg, kakor ga ne pomnijo od leta 1876. Proga, ki veže Carigrad z Evropo, je na več mestih pod vodo in bodo zaradi tega mednarodni promet za nekaj dni ustavili, ker je na nekem mestu 190 m proge razdrte, popravila pa se bodo lahko začela šele tedaj, ko bo voda odtekla. Poplava je zajela spodnji del mesta Odrtna. Utonili sta dve ženski in porušenih je bilo 32 hiš. Izpraznili so nad 2000 hiš, železniški promet med vzhodno Tracijo in Balkanom pa je še zmeraj ustavljen. Poplavljeno je tudi grško in bolgarsko ozemlje v bližini turške meje zaradi naraščanja treh rek v tej pokrajini. Španski zavod za Sredozemlje Pod predsedstvom španekega guvernerja v Barceloni je bila zadnjič seja Zavoda za proučevanje Sredozemskega morja. Na sestanku je bil sprejet sklep, da se takoj začne izdajati ilustriran časopis, k; bo uradno glasilo zavoda. V tem časopisu bodo objavljali razprave iz vseh držav, ki so ob Sredozemskem morju. Prva številka bo posvečena Španiji. Uprava zavoda je nato proučevala vprašanje podpor za potovanja v države okoli Sredozemskega morja in vprašanje, kako se naj organizira razstava sodobnih. in zgodovinskih španskih slikarjev, kiparjev in pesnikov. Ta razstava bi naj bila takšna, da hi lahko obiskala vse sredozemske države. Dva boksarja se dajeta na žive in mrtve. Vendar pa dobi eden toliko časa, da reče drugemu: Nesrečnik! Ali ne veš 6 kom imaš opravka? Jaz sem 6e rodil z boksarskimi rokami. Imenitno! Tudi umrl boš z njimi. Eskadrila italijanskih bombnikov v ble ščečem soncu nad Sredozemskim morjem. Drobiž od vsepovsod V pretekli vojni je Anglija spravila na noge čee 5 milijonov mož prostovoljcev. To je bila zasluga vojnega ministra lorda Kitchemerja, ki je bil res pravi vojaški vzgojitelj. Obleganje Verduna po Nemcih se je začelo 21. februarja leta 1916. ob 7 uri zjutraj. Ta oblega je Nemce veljala do 15. decembra istega leta 700.000 mrtvih, ranjenih in ujetnikov, kar pa vse skupaj ni nič zaleglo, ker Nemci trdnjave le niso mogli zavzeti. Švicarji uživajo svojo nevtralnost, od kar je prenehala zveza trinajstih kantonov. To se je zgodilo leta 1648. z vvestfakko pogodbo. Ta nevtralnost je bila leta 1815. na dunajskem kongresu uradno priznana kot eden glavnih pogojev in podlag evropskega ravnovesja. Ibn Saudova Arabija obsega kraljestvo Nedžed in Hedžed. Ti dve kraljestvi sta združeni pod žer-lom kralja Ibn Sauda že od leta 1932. Glavno mesto Ibn Saudovega kraljestva je Džidda. Kraljestvo meti 1.544.000 kv. kilometrov in ima 5 milijonov prebivalcev. Na zadnji seji švicarskega narodnega 6veta ho sklenili da bo prihodnje leto obdelanih v Švici vsaj 50.000 ha več zemlje kakor pa do6edaj. V Švici so storili vse potrebno za mobilizacijo delovnih sil, ia 6icer bodo delavstvo iz industrije premestili v kmetijstvo. Tudi bodo pri kmetijstvu dobili delo številni brezposelni in pa vojaki, ki bodo prišli na dopust. Namestnik angleškega zunanjega ministra Butler je zadnjič izjavil, da je angleška pomoč Kitajski prekoračila vsoto 10 milijonov funtov šterlingov (2 milijardi dinarjev). Ko je omenil, da so Združene države dale Kitajski 100 milijonov dolarjev, je rekel, da je angleška vlada sklenila dati Kitajski še novo finančno pomoč. Grški časopisi posvečujejo ganljive članke spominu mladega časnikarja Costisa Papadakisa, člana časnikarskega društva v Atenah, ki se je na bojišču odlikoval kot rezervni podporočnik in je junaško padel. Anglija se je na podlagi angleško-turškega trgovinskega sporazuma obvezala, da bo do konc.i leta dobavila Turčiji 24 lokomotiv in 600 vagonov. Razen tega bo dobila v naslednjih 6 mesecih Turčija mesečno po 4 lokomotive in po 100 vagonov, kar da spet 24 lokomotiv in 600 vagonov. Tako bo Turčija dobila po določilih pogodbe 48 lokomotiv in 1200 vagonov. RADIO Program radio hjttbljuna Sobota, 14. decombra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan vence K ve' selik zvokov (plošče) — 12 Veselih plošč veselje svet, čeprav neznan je njihov red — 12.30‘Wiv; čila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Veselih plošč vesel ie svet, čeprav neznan je njihov red — 14 Poročila — 17 Otroška ura: Trije potepini (članice Nar. gled.) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Rad. ork. — 18.40 Kaj bo, Če se petroljski vrelci izčrpajo (prof. C. Šlebinger) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nac. ura — 19.10 Mandoline igrajo (plošče) — — 20 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20 30 »Ilijada v znamenju 1940 — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za konec tedna igra Radijski orkester. Drugi programi Sobota, 14. decembra: Beigrad: 21 Zab. konc. — Zagreb: 20 Nar. pesmi. — Bratislava: 18.40 Koračnice. — Praga: 18.30-Večerni konc. — Sofija: 20 Kom. glasba. — Beromiinster: 19.15 Vaška godba. — Budimpešta: 20.20 Kom. konc. — Bukarešta: 20 Večerni konc. — Stockholm: 19.45 Lahka glasba. — Ital. postaje: 19.30 Zbor in ork. — Sottents: 19.30 Filmska glasba. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (4^.18 m): 19.40 — Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. G EN BRAL KR1VICK1: BIL SEM V STALINOVI SLUŽBI Toda Maks je bil Stalinovec, ki ga nič ni moglo omajati. Ne da bi posamič odgovarjal na moja vprašanja, se je spravil na to, da je čiščenje branil v celoti. Govoril je: »Sovjetska zveza preživlja nevarne čase. Kdor je proti Stalinu, je proti revoluciji 1« Neko noč sem se prav pozno vrnil v svojo sobo. šel sem spat, ne da bi prej potrkal pri Unschlichtovih na vrata. Sredi noči me je prebudil šum na vratih. To je GPU, prišla je pome, sem si mislil. Toda niso prišli k mojim vratom. Ob sedmih zjutraj je potrkalo pri meni. Ko sem odprl, je stala Maksova žena Regina pred mano- Solze so ji lile čez lica, v očeh sem ji videl bojazen. »Vzeli so Maksa! Vzeli so Maksa!« je bilo vse, kar je mogla reči. Pokazalo se je, da so Maksa prejšnji večer prijeli, vprav, ko je prihajal iz urada in stopil v vežo hotela. Agenti GPU so vso noč iskali po njegovi sobi in so po pomoti z drugim gradivom vzeli tudi vse moje osebne listine. Na vse zgodaj zjutraj je vodja hotela povedal Unschlichtovi ženi, da mora sobo izprazniti v eni uri, Regina ni v Moskvi imela nič sorodnikov. Ni imela nič denarja. Pa celo z denarjem je bilo v Moskvi nemogoče dobiti streho v tnko kratkem času. Prizadeval sem si, da bi hotelskega vodjo omajal, a je ostal trd. Tudi njegovo vedenje do mene se je bilo spremenilo. Kaj nisem bil Unschlichtov zaupni prijatelj? Zdelo se je, da njegov obraz govori, da tudi mojega položaja ne smatra ravno za varnega. Poklical sem našega skupnega prijatelja, visokega uradnika v vojni obvečevalni službi, katerega sem komaj dva dni prej srečal v Maksovi sobi. Vprašal sem ga, ali lahko stori kaj, da bi Regino obvaroval, da je ne bi postavili na cesto. Bil je kaj kratek: »GPU je prijela Maksa, torej je Maks sovražnik- Ne morem ničesar storiti za njegovo ženo.« Skušal sem ugovarjati, toda mi je kar jasno pokaznl, da je zame najboljše, če se v to reč ne mešam. Potem je obesil slušalo- Nato sem poklical tistega urodnika pri GPU, ki mu je bilo naročeno, nuj prime Maksa. Prosil sem, naj mi takoj vrne moje osebne listine. Sklenil sem, da bom v tej stvari nastopil odločno. Močno me je presenetilo, ko je bil uradnik izredno vljuden. Ko sem mu pojasnil razloge, zaradi katerih sem listine spravil v Maksovih prostorih, in ko sem se ponudil, da pridem tja ponje, mi je uradnik odgovoril: »Poslal vam bom listnico s papirji takoj po slu, tovariš Krivicki!« V pol uri sem imel svoje listine. Ponoči sem Regini pomagal urediti njene stvari tako, da se je lahko še to noč vrnila v rojstno mesto. Potrebni denar za pot sem ji naskrivaj dal jaz. Po skušnji sva vedela, da ji ne bi nič koristilo, če bi ostala v Moskvi, saj ne bi mogla moža obiskovati in mu tudi drugače nikakor koristiti. Ta čas je bilo celo prepovedano pošiljati političnim jetnikom obleko ali zavoje z živili. Ko sem pa prišel v svojo pisarno, je bila prva naloga, da sem sestavil dve poročili o svojih odnošajili do Maksa. Eno po-. ročilo sem poslal predstojnikom v vojnem ministrst\u, drugo pa j svoji strankarski eelici. Storil sem to po nenapisani zapovedi, po kateri je bil vsak član komunistične stranke zavezan, da na- 1 tančno poroča o svojih odnošajih do kogar koli, ki je bil obdol- žen političnih zločinov, če takega poročila nisi dal, je to veljalo za priznanje, da si kriv- Po državi je drvel divji lov za vohuni. Po Stalinovi besedi je bila prva dolžnost slehernega sovjetskega državljana, iskati vohune. Opomnil je bil, da »sovražniki ljudstva, trockisti in agenti nemške politične policije« preže povsod in prodrejo v vsak kot. Nasilniški stroj Ježova je ta opomin razlagal po svoje: »Tožite se med seboj, ovajajte se, če hočete še dalje ostati med živimi.« Vohunska bolezen je peljala tako daleč, da so ljudje ovajali prijatelje in najbližje svojce. Nori od strahu, obsedeni od divjega lova in pa zgolj v iskanju rešitve, so prinašali žrtve, nove in vedno nove žrtve na oltar GPU. Sredi te poplave zapiranj in usmrtitev sem šel po svojih poslih, poročal sem Ježovu o zunanjih zadevah, ki jih je bilo treba rešiti, preden bi se vrnil v Holandijo. Med tovariši jih jc bilo mnogo, ki so dvomili, da mi bo dovoljeno zapustiti državo. Ne da bi se oziral na to, sem si prizadeval, da bi nastavili ducat nadaljnjih, temeljito izučenih agentov, ki sem jih potreboval, da bi razširil svojo četo v tujini. Poslali so mi ljudi, ki so končali naše skrivne šole, da bi si jih ogledal. Med njimi je bila tudi amerikanska ženska, ki se je imenovala Kitty Harris, prav za prav pa se je pisala Katarina Kar-rison. Pokazali so mi jo kot poprejšnjo ženo Earla Brovvderja, komunističnega voditelja v Združenih državah, ki da je zaradi tega izredno zanesljiva- Ta čas sem potreboval ženskega agenta v Švici in posebno dobrodošla je bila imetnica amerikanskegn potnega lista. Ko me je Kitty Harris poiskala ter mi v zapečatenem ovoju prinesla svoje listine, sem zvedel, da tudi ona stanuje v hotelu Savoy. Bila je kakih štirideset let stara, temnih las, dobre zunanjosti in je že več let bila pri naši skrivni službi. O Browderj» je dobro govorila. ♦ Jutri: Razočaranje starega boljševiškega agenta. Za Jai(otilovan«bo tiskarn« * L)nbljaol. Jot« Kramar!? ~ Uda|atel|-. In* lote Sodja ~ Urednik.- Dirko Javornik — Rokopisov ne vrafam« — »Slovenski dom« ithaja »sak delavnik ob 12 ~ V ponedeljkih te lutranjib — Mpsefna oarotnina |e 14 din. (a Inojemstvo 25 din » Samo ponedeljki »Slovenski dom« velja mesečno 5 dinarjev polletno 28 dinarjev celoletno 61) dinarje* L'red n lil v o ; Kopitarjeva ulica 6/111 ~ (Jpraia; Kopitarje*a ulic* 6, Ljubljana ~ Telefoo 40 01 do 10 03 ~ Podruinlce; Maribor. Celje. Ptuj, Jesenice. Kranj. Novo mesto. Trbovlja-